BpeSlitone ta ftbbonaiMnto postal«
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 106.	V	Ljubljani,	v	ponedeljek, 11. maja 1942-XX	Leto	VII
lsi;l}a£na pooBlaUenfca ca agialevan)« HiH]utkepi In tujeg* | (J redntitva ib oprava> Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concetstanaria etclniiva pet Is (rabSlicili ffl provenienia RalUnt izvora: Uniona PubblidU Italiana S. A. Milana	|	Bedazione	Amministrazione:	Kopitarjeva	6. Lobiana. |	ed	os	te	ra:	Union*	Pnbblicit*	itallana	&	A.	Milana
živahno letalsko delovanje v Cirenajki
Uradno vojno poročilo it. 708 pravi:
Živahno letalsko udejstvovanje v Cirenajki, kjer so bila napadena Številna središča v sovražnikovem zaledju in v pristanišču Tobruka.
Pri Sidi Baraniju sta dva nemška lovca napadla 5 nasprotnikovih aparatov in 2 sestrelila.
Med poletom nad Bengazi se je v plamenih zrušilo angleško letalo, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo.
Nad Malto so oddelki bombnikov in »trmoglavcev silovito napadli vojaške objekte in vojne naprave, zlasti pa pristanišče La Valleto in letališče Ca Venezia. Navzlic živahni proti letalski obrambi so bili ti objekti ponovno zadeti. Novi uspehi so bili doseženi v spopadih nad otokom.
Angleško letalstvo je izgubilo 14 letal. Štiri so sestrelili naši lovci, 10 pa nemški, ki so obstreljevali in uničili na tleh še mnogo drugih letal.
Nad Sredozemskim morjem sta dva Spitfirea napadla naše letalo, ki je eno hudo poškodovalo in drugo zažgalo, nakar sta oba padla v morje. Letalo se je vrnilo na svoje oporišče, ko je dokončalo svojo nalogo.
Pregled izgub v aprilu
Rim, 11. maja s. Glavni stun oboroženih sil objavlja:
Izgube, ki so se preverile v mesecu aprilu, znušajo skupno s tistimi, ki niso bile obsežene v prejšnjih seznamih in za katere so dospeli do 30. aprila predpisani dokumenti in osebni popisi:
Vojska in MVSN: V Severni Afriki: 186 padlih, 110 ranjenih, 200 pogrešanih.
Rusija (sedmi seznam): 65 padlih, 446 ranjenih.
Balkan: 1194 padlih, med njimi 768 ob torpediranju »Galileac, 508 ranjenih.
Mornarica: 179 padlih, 93 ranjenih, 710 pogrešanih.
Letalstvo: 26 padlih. 21 ranjenih, 23 pogrešanih.
Seznami padlih so bili objavljeni v posebnem dodatku včerajšnje številke »Le Forze Armate«.
Japonska vojska pritiska proti Indiji
Japonsko izkrcanje na Admiralskem otočju — Podrobnosti o vdaji ameriške vojske na Corregidorju
Tokio, 11. maja. e. Uradno 6poročajo, da go se oddelki japonske mornarice zjutraj 8. aprila izkrcali v Lorunganu, kraju na otoku Manusu. Ta otok spada v Admiralsko otočje, ki leži 350 milj severozahodno od Nove Britanije. Iz vojaških raz. logov je bila ta novica objavljena šele včeraj. Medtem ko 60 japonske eile prodirale v Lorungan, 60 se nasprotnikove čete začele umikati, poprej pa 60 razrušile radijsko postajo, vozašnice, skladišča streliva, letališče in druge vojaške objekte in končno tudi vojaško bolnišnico ter 6e potem umaknile v džunglo. Japoneki oddelki, ki 60 se izkrcali, 60 tako brez bojev lahko zasedli me6to. Nasprotnik je pripisoval Lorunganu velik vojaški pomen, ker ga je smatral kot prednjo obrambo Nove Gvineje in 60 svoj čas po6lali tja avstralske in novozelandske oddelke, da 60 postavili radi]6ko postajo in uredili letališče.
Tokio, 1J. maja. s. Z burmanske meje javljajo, da 60 japonski oddelki, ki so premagali nasprotnikove čete v Burmi, začeli pomikati 6voje postojanke proti Asabu in da 60 začeli za6edati V6e važ. nejše točke na indijsko-burmanski meji. Istočasno so japonske sile, ki 60 delovale v južni Burmi, dobile pod 6voje nadzorstvo južno cesto, ki iz Aky-aba pelje v Indijo. Zaradi naglega japonskega napredovanja V6i sovražniki niso mogli zapustiti Burme in 60 jih japonske oblasti potem zaprle v Mythyni.
Kanton, 11. maja. 6. Iz kitajske pokrajine Kiangsi poročajo, da 60 japonski letalski oddelki bombardirali Kun ing, glavno mesto pokrajine Yunan.
Rim, 11. maja. 6. Ameriški liet »Baltimore Sun« posveča 6voj uvodnik veliki pomorski bitki ob severozahodni avstrateki obali in poudarja njen pomen. List namiguje na možnost poraza severnoameriških sil in pravi: »Podatki o bitki so še vedno le delni, toda če bodo naše izgube tako težke, kakor jih javljajo Japonci, se bomo morali umak. niti tud: iz teh postojank in se omejiti le na obrambo ter čakati na dan, ko nam bodo premoč na morju zagotovile tiste vojne ladje,, ki 60 6edaj v gradnji.«
Bankok, 11. maja. s. Po zasedbi Mythyme so se angleško-kitajske čete začele umikati proti bur-manski meji. Kakor na področju pri Monyvi so
Najlepši dan italijanskega in nemškega letalstva
V kratkem času je bilo sestreljenih 14 angleških lovcev, a italijanska
letala so se vsa vrnila
Osrednje sredozemsko bojišče, U. aprila, s. Posebni dopisnik agencije Stefani je poslal zanimivo poročilo o letalskih bojih nad Sredozemskim morjem. V njem pravi:
Letalsko obleganje Malte se nadaljuje. Vsak poskus sovražnikov, da bi spravil na otok nova letala, je spričo viharnega delovanja italijanskih in nemških letalskih sil, ki naraščajo in tesno sodelujejo ter na tleh in v zraku vse uničujejo, obsojen na neuspeh. Včerajšnji dan je prinesel uspeh, kakršnega italijanske in nemško letalske sile doslej še niso dosegle. Skupno je bilo sestreljenih 14 sovražnih lovcev vrste »Spitfire« in »Curtiss«. Drugi so bili učinkovito zadeti in poškodovani v letalskih bojih, spet drugi pa po dnevnem in nočnem bombardiranju raznih sovražnih letališč, in zbirališč pri Cudiji poškodovani. Do najlepšega dogodka včerajšnjega dne je prišlo, ko je neki naš oddelek bombardiral letališče pri Veneziji. Naše bombnike so spremljali oddelki lovcev vrste »Macchi 202«. Ko so bombniki spuščali rušilne bombe, so priletela sovražna letala, ki so jih skušala napadati. Toda naši lovci so brž posegli vmes in se spustili v boj. Sovražnih letal je bilo mnogo in napadala so prav zagrizeno. Vendar se je našim lovcem posrečilo, da so razbremenili bombnike in jim tako pomagali, da so svoje delo sijajno opravili. V letalskih bojih_ so naši lovci že po nekaj minutah sestrelili tri letala vrste »Spitfire«, če-
Navdušenje za Rusijo v Angliji
Lizbona, 11. maja. s. Anglija se je začela navduševati za boljševizem. Pod tem naslovom je ameriška revija »Life« objavila vrsto ilustracij o naraščajočem boliševiškein vplivu na angleško življenje. Hiša »Nax« v Londonu je postala danes središče sestankov delavcev, meščanov in vojakov. Imenovana revija objavlja med drugim sliko, ki kaže, kako visi v tei hiši slika Stalina v naravni velikosti zraven slike Churchilla in prav blizu britanske zastave se nahaja znak srpa in kladiva. Na stenah so nabiti veliki napisi, ki pravijo »Za mirne noči se moramo zahvaliti Sovjetski Zvezi«. Vsa moda se je začela krojiti po sovjetskih vzorcih. Baretke, kozaške jopice in škornji so postali dnevni pojav na londonskih cestah. Na mnogih cestah se vidijo sledeči napisi »Napadite na Zahodu«, »2ivela Moskva!«. Razven tega imajo v londonskih gledališčih' predstave s posebno angleško-sovjetsko glasbeno komedijo. Razne sovjetske vojne pesmi, filmi, kakor tildi skladbe komunističnih skladateljev so postale splošna narodna last. Canterburvski nadškof ie baje sestavil, kakor poudarja imenovani list, novo molitev, ki se začenja takole: »Vsemogočni Bog, Kralj vseh narodov, prosimo te, da blagosloviš narode Velike Britanije in Sovjetske • Rusi ie. Podpri jih v dnen borbe kakor tudi v dneh miru in vlij jim moči, da bodo lahko skupaj služili človeštvu tudi po vojni.« V londonskih trgovinah se prodajajo sovjetske zastavice, ika-kor tudi angleške in ameriške. Poprej prepovedana internacionala se sedaj poje povsod svobodno.
trto pa je bilo zadeto po strojnici, ko se je skušalo približati skupini bombnikov.
Eden naših bombnikov je bil zadet po ognju strojnice nekega »Spitfirea« in vsa posadka je bila bolj ali manj hudo ranjena. Letalec fotograf je bil smrtno ranjen, ko se je ravno oklepal strojnice. Vsi cilji so bili zadeti in nekaj letališč je ostalo razdejanih. Vsa naša letala, tudi tista, ki so bila zadeta od protiletalskih izstrelkov, so se vrnila v domačo postojanko, čeprav so jih nasprotni lovci stillno napadali, a so vselej takoj posegli vmes naši lovci spremljevalci in bombnike razbremenili.
Nadzorstvo nad cenami v Ameriki
„, Buenos Aires. 11. maja. s. Včeriai ie v Zdruz. državah stopila v veljavo odredba o vladnem nadzorstvu ^nad cepami prodaje na veliko in, sicer glede tistih predmetov, ki jih prodajajo izdelovalci sami. Tovarnarji in grosisti so dobili posebna prodajna dovoljenja, ki pa n? bodo več veljala, če se bodo trenutne cene spremenile. Najvišje dovoljene cene so tiste, kakor so veljale v preteklem marcu. Prihodnji teden bo ta odredba razširjena tudi na nadrobno prodajo.
Madžarskim emigrantom odvzeto državljanstvo
Budimpešta, 11. maja. s. 150 madžarskih državljanov, skoraj v celoti Judje, se nahaja v tujini in v sovražnih državah in sodeluje tam v borbi proti varnosti madžarske države. Vsem tem je bilo z vladnim odlokom odvzeto madžarsko državljanstvo. Ta novica, pišejo listi, je ie vzpodbuda za to, da se bo’ še z večjo strogost jo in ostrostjo izločeval sleherni vpliv judovskega življa-na madžarsko javno življenje, povrh tega pa bo treba sploh judovski živelj odstraniti, ker se iz njega rekrutira največ narodnih izdajalcev.
tudi tukaj japonske čete napredovale na širino in so s svojim naglim manevriranjem odrezale umik preostankom sovražnikovih čet.
Bangkok, 11. maja. s. Kakor poročajo iz Bom-bayja, je tjfckaj prispel Mahatma Gandhi, da bo tam prebil nekaj dni. Napisal je tudi uvodnik v nekem tukajšnjem listu in v njem ponovil svojo zahtevo, naj se Angleži umaknejo iz Indije.
Tokio, 11. maja. s. Šigenaza Sunada, znani japonski vojaški tehnični strokovnjak se je vrnil £ potovanja po Sumatri in je izjavil, da ima ta otok na razpolago velikanske zaloge gumija, rastlinskih olj in drugih surovin, ki so silnega pomena. Otok bi lahko imenovali »zakladnico za vzhodno Azijo«. Ko je razlagal priprave za povzdigo in razvoj gospodarstva na otoku, je Sunada omenil tudi, da bo preceij težav treba premagati, zlasti pa izvesti dela za obširno elektrifikacijo, pri čemer bi izrabili vodne energije na Sumatri. Tudi otoško poljedelstvo bo sijajno področje za japonske kmetovalce, kajti znano je, da je gumij iz Sumatre mnogo boljši kakor pa iz ostalih delov Male Azije. Razen tega uspeva na otoku tobak, riž in koks. Za boljšo izrabo naravnih zakladov je Sunada pozval Japonce, naj bi se lotili tega obnovitvenega dela.
Tokio, 11. maja. s. List »Niči-Niči« je dobil od svojega poročevalca pri japonskih četah, ki so za-
sedle Corregidor, živahen popis vdaje amerikanske vojske. Poročevalec pravi, da se je general Wain-wright v spremstvu svojih pribočnikov približal z belo zastavo. Bil je videti utrujen in zaskrbljen. Takoj nato so ga privedli pred poveljnika japonskih sil. Čez nekaj sekund molka je japonski poveljnik vprašal, ali so vse filipinsko-ameriške sile pripravljene na vdajo. Ker ni dobil takojšnjega odgovora, je sporočil ameriškemu generalu, da nima namena izgubljati časa z nekoristnimi razgovori in da bo v primeru, če se takoj brezpogojno ameri-ško-filipinske čete ne bodo vdale, dal svojim četam ukaz, naj začno z novim streljanjem in uničijo sovražnikov odpor. Ameriški general se je tedaj zavedel strašne odgovornosti, če bi povzročil nadaljevanje nekoristne borbe in je izjavil, da je pripravljen sprejeti brezpogojno vdajo, kakor jo je zahteval japonski poveljnik.
Tokio, 11. maja. s. Z birmanskega bojišča poročajo, da so japonske prednje straže 7. maja vkorakale v Kinu, ki leži 60 km severno od birmanske meje. Sovražnikovi oddelki sc na svojem divjem begu pustili na bojišču 40 oklepnih vozil, natovorjenih z vojaškipii potrebščinami, 73 železniških vagonov, 23 avtomobilov, 6 gorskih topov, 85 zabojev streliva za gorsko artilerijo in streliva za lažje vrste orožja.
Nemško vojno poročilo:
Velike letalske zmage na vzhodu, nad Malto in Rokavskim prelivom
Nemško vojno poročilo:
Hitlerjev glavni stan. 11. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je včeraj objavilo tole poročilo:
V donški kotlini in na severnem odseku vzhodne fronte so ostali krajevni napadi sovražnika brez uspeha. Pri več nemških napadih so bile prizadete nasprotniku hude izgube. Na Laponskem »o se izjalovili nadaljnji sovražnikovi napadi.	,
Nemško letalstvo je uspeSno jnadaljcvalo z uničevanjem oskrbovalnih boljševiških zvez,
Samo na severu vzhodne fronte je bilo včeraj sestreljenih 22 sovražnikovih letal, med njimi troje Hurricanov.
V severni Afriki ogledniško in topniško udejstvovanje.
V letalskih spopadih nad Malto so bili nemški in italijanski lovci posebno uspešni. Sestrelili so ob izgubi samo enega letala 14 angleških lovcev. Oddelki bojnih letal so vztrajno bombardirali letališča na otoku in so v pretekli noči napadli vojaške cilje v pristanišču Aleksandriji.
V južni Angliji so lahka bojna letala bombardirala podnevi pristanišče in tvorniške naprave.
Pri vojaško, neučinkovitih napadih mešanih oddelkov angleškega letalstva proti helgijsko-francoskemu obalnemu področju je izgubil sovražnik 11 letal, ki jih je sestrelila lovska in protiletalska obramba. Pogrešamo dve lastni letali.
Stanje na finskih bojiščih
Helsinki, 11. maja. 6. Na južnem odseku bo. jišča v vzhodni Kareliji je zadnjih 24 ur divjal močan topniški dvoboj, pri čemer se je finskemu topništvu posrečilo razpršiti sovražnikove oddelke. Okrog	Luhija pa se boji	nadaljujejo,	ker	boljše-
viki še	ne kažejo volje, da	bi prenehali	z obupnimi
poskusi, da bi osvobodili ta skrajni košček zahodnega obrežja Belega morja 6pričo stalnega pritiska Fincev in Nemcev. Vsi finski topovi 60 neprestano obetreljevali te točke. Neki nemški pa-troli 6e je posrečilo priti globoko v sovjetske črte in povzročiti sovražniku S) mrtvih ter mu razbiti več utrdbic. Finski letalski oddelki 60 učinkovito napadli dve pristanišči na vzhodnem obrežju One-škega jezera in poškodovali ruske vojne ladje, uničili pa	veliko lesno žago.	Vsa letala so se	vrnila.
Kakor	poroča vrhovno poveljstvo, je	bilo	finsko
topništvo delavno tudi v Karelijski ožini in pri Aunusu, kjer je razpršilo zelo živahne sovjetske patrole.
Odvzem državljanstva madžarskim judovskim emigrantom
Budimpešta, 11. maja. s. Da bi vzporedili in pospešili uveljavljenje zakonov za obrambo madžarskega plemena, urejajo v Budimpešti velik zavod, ki se bo bavil z judovskim vprašanjem. Ta zavod, ki ga bodo vodili znani strokovnjaki, bo imel nalogo preštudirati v vsakem pogledu vprašanje madžarskih Judov in preprečiti škodljivi vpliv, ki ga Judie imajo na narodno žilvjenie. Zavod bo stopil v zvezo s podobnimi napravami v Italiji in v Nemčiji, da bi skupaj z njimi našel način, kako naj bi se temeljito rešilo judovsko vprašanje, ki bo nastalo po doseženi zmagi.
Ameriške skrbi zaradi neuspehov na Filipinih in tujih podmornic v Karibijskem morju
Rim, U. maja. s. Naraščajoče nezadovoljstvo, ki se kaže v ameriškem javnem mnenju zaradi naraščajočih neuspehov na Filipinih, dobiva vedno močnejši izraz tudi v tisku, ki izraža večinoma svoj pesimizem. Najboljše se to vidi iz komentarjev znane revije iTimest. List ee bavi z dogodki, ki so dovedli do padca Baitanga in pravi, da pomeni ta izguba z vojaškega stališča najtežji udarec za severnoameriške postojanke na Pacifiku, ker je tako postalo 150.000 do 200.000 japonskih vojakov prostiih za uporabo na drugih bojiščih. Tega dejstva, nadaljuje list, v Ameriki, kot se zdi, še ne znajo pravilno ocenjevati. Šele tedaj, ko je zadnji ameriški vojak na Batamgu položil orožje, 60 se začeli Ameriikanci učiti potrebnih naukov iz svojih porazov. Batang je poučil Amerikance, da je veselje nad drugimi uspehi prezgodnje. Izguba tega
polotoka je dragocen nauk. Povedal nam je, da so tudi ameriški vojaki lahko tepeni in prisiljeni poklekniti pred sovražnikom.
Buenos Aires, 11. maja. s. Prihod ekspedicijskih severnoameriških čet v Venezuelo razlagajo tukaj kot stvarno potrebo. Ameriški vojaki so prišli v trenutku, ko se notranji položaj v tej državi začenja razvijati v takšni smeri, ki ograža razvoj vse ameriške politike in ko je grozilo, da se utegnejo posadke venezuelskih trgovskih ladij upreti Združenim državam. List kubanske mornarice poroča, da je bilo trenutno v Venezueli zasidranih okrog 100 petrolejskih ladij večjega ali manjšega obsega, katerih posadke 60 se branile odpluti na široko morje zaradi nevarnosti, katera jim preti od strani sovražnih podmornic.
Absolutna Hitlerjeva pooblastila in njih pomen
Berlin, 11. maja. 6. V berlinskih krogih živahno razlagajo zanimivo razglabljanje, ki ga je objavil načelnik zgodovinskega oddelka vrhovnega poveljstva oboroženih sil, polkovnik glavnega stana \Valter Scheaf o učinkovitosti absolutnih pooblastil, ki so bila izročena Hitlerju za ča6 vojne. Med drugim poudarja avtor genialnost 6trategič-nih načrtov Adolfa Hitlerja, v kolikor gre za kritično dobo vzhodne vojne v prvih decembrskih dneh lanskega leta. Hitler je takrat ukazal obrambno bitko, da 6e uredi obrambna črta in to 6e mu je posrečilo in 6 tem so Nemci tudi prebili zimsko dobo brez pretresljajev. Ukazi, ki jih je vedno osebno dajal Hitler, 60 izpričali njegovo vojaško 6po6obno6t. Dogodki 60 njegove odredbe v celoti opravičili. Seveda, pravi polkovnik, je bilo to mogoče edinole zaradi dejstva, da Hitler ni hotel deliti strahovite odgovornosti z vsem vojaškim po. veljstvom v tistem trenutku, temveč je v6o borbo prevzel v svoje roke sam. V berlinskih krogih potem podčrtujejo pomen absolutne oblasti, katero je nemški Reich6tag dal Hitlerju. Ta oblast mu omogoča, da poseže V6ak trenutek v razvoj dogodkov v korist svojega naroda in za dosego »mage.
Odbora za kulturne odnose med Italijo in Nemčijo sta zaključila delo
Rim, 11. aprila, s. Pod predsedstvom senatorja Balbina Giuliana je od 4. pa do 9. maja v Rimu zboroval mešani italijaneko.nemški kulturni odbor, kakor je bilo 6klenjeno v kulturni pogodbi 23. novembra 1938. Davzočni 60 bili vsi predstavniki zadevnih ministrstev obeh prijateljskih držav in predstavniki fašistične in nacionalno socialistične stranke, ki so razpravljali o medsebojnih odnosih in kulturnih stikih med obema strankama. V duhu tesnega sodelovanja in vojnega tovarištva so 6e bavili s težavami, ki jih je prinesla vojna, in določili številne ukrepe, po katerih bi 6e duhovni odnosi še bolj okrepili. Razgovori so bili tudi o razširitvi pouka obeh jezikov, o ureditvi kulturnih ustanov, o vseučiliškin stolicah in lektoratih, o študijskih podporah in izmenjavi profesorjev in dijakov ter leposlovnih in znanstvenih izdaj, končno pa še o razširjenju knjige, gledališča, glasbe, radia in kinogledišč. Potem so še razpravljali o izdaji političnega in socialnega besednjaka za obe državi.
Ob svojem bivanju v Rimu so nemško odposlanstvo povsod toplo pozdravljali. Odposlanstvo sta sprejela tudi zunanji minister grof Ciano in prosvetni minister Bottai Delo obeh odborov je bilo zaključeno s številnimi sklepi, ki 6ta jih v posebnem dogovoru podpisala general Stieve za Nemčijo in senator Balbino Giuhano za Italijo.
Arcientinski trqovski urad za plovbo je odkupil nemško trgovsko ladjo »Lahn« (8408 ton) in ladjo »Nieburg« (4318 ton).
Slavnostna prireditev na sedežu ljubljanskega »Dopolavora«
9. maja popoldne je bila na sedežu vojaškega Dopolavora predstava, ki so jo po radiu poslušale vse vojaške posadke na teni področju.
Pri slovesnostih so bili navzočni med drugimi tudi Visoki komisar Eksc. Grazioli, poveljnik armadnega zbora Eksc. Robotti, zvezni tajnik Orlan-(iini, divizijski poveljnik general Orlando, številni častniki in druge odlične osebnosti.
Godba je najprej zaigrala državno himno in ' Criovinezzo-r, nakar je spregovoril vojakom zvezni tajnik. Govoril jim je o pomenu proslave ter naslovil na bojevnike tovariški pozdrav Črnih srajc.
Takoj po njegovem govoru je zbor »Obmejne straže« začel izvajati zanimiv in zabaven spored, ki so mu živo sledili po radiu vsi oddelki drugih posadk na tem področju, tisti pa, ki so bili sami na slavnostni prireditvi, pa so e ploskanjem dali duška svojemu zadovoljstvu.
Sledilo je žrebanje loterije, in so tistim, ki so zadeli, potem razdelili cigarete. Tombolo sta organizirala »Bojevniški urad« in ljubljanska »Fašistična zveza«. Bila so razdeljena darila v vrednosti 1000, 500 in 250 liiir, poleg tega pa še 600 manjših daril.
Nekaj drobcev iz zgodovine Glasbene Matice
Ljubljana, 11. maja.
Ljubljansko splošno šolstvo datira daleč nazaj in je ugotovljeno, da je obstajala javna šola v našem mestu z obveznim poučevanjem petja že leta 1228. Prvo glasbeno šolo v pravem pomenu besede so imeli v 17. stol. jezuiti na svojem zavodu pri sv. Jakobu. Petje in instrumente so poučevali posebni učitelji, ki so jih poklicali s Češkega. L. 1805 so ustanovili deželni stanovi svojo glasbeno šolo. ki ie za časa francoske zasedbe zaspala, a je bila obnovljena leta 1815 in delovala do leta 1875, ko je bila združena s šolo Filharmonične družbe. Lastno glasbeno šolo je ustanovila 1. 1821 tudi Filharmonična družba. Njen prvi učitelj in ravnatelj ie bil K. Mnšek. Drugi pa ie bil A. Nedved, oba Ceha, ki sta se močno vživela v naše glasbeno življenje ter sta oba tesno povezana z našo domačo glasbeno literaturo.
V ta krog je vstopila 9. nov. 1882 tudi šola Glasbene Matice. Sola ie do konca pretekle svetovne vojne delala vzporedno s šolo Filharmonične družbe.
Šola Glasbene Matice se ie ves čas svojega obstoja vzdrževala s podporami javnih faktorjev in z ukovino. Čeprav ie Glasbena Matica napovedala brezplačen pouk, ie morala že v drugem šolskem letu uvesti ukovino. Stroškov sama Matica ni mogla zdržati. Sprva so pobirali ukovino le od premožnejših učencev po 1 gld. mesečno. Pouk splošne glasbene teorije in šolskega pel ja pa je bil brezplačen kot je io še danes. Ta goldinarska ukovina je trajala
10 let. Zaradi naraščajočih stroškov pa so tudi ukovino sčasoma povečali. Vsa leta pa ie odbor upošteval prošnje revnejših gojencev, jim zniževal ukovino. najpotrebnejše in najbolj nadarjene pa sploh oproščal vsakega plačila. Tudi v tekočem letu znaša znižana ukovina približnp
16.000	lir ali sedmino celotne ukovine.
Sprva ie Glasbena Matica poučevala le klavir in violino, že drugo leto pa ie uvedla glasbeno teoriio in ostale godalne instrumente. Posebno pažnjo je posvečala zborovskemu petju. Postopoma so začeli uvajati še druge predmete.
Kako ie rastla šola v prvih 6 letih svojega obstoja, naj povedo tele številke: v prvem šolskem letu ie bilo na šoli 350 ur pouka, v drugem letu 940, v tretjem 1.786, v četrtek 2.200, v petem 2.443 in šestem 2.926 ur. Letos pa bo imela šola že 14.484 učnih ur.
Šola ima na razpolago 29 učnih sob. Prvi klavirski učitelj ie bil na šoli Januševski. Njegov je tudi prvi disciplinski šolski red. Učni red pa je bil seveda večkrat zamenjan in izpopolnjen. Učni načrt ie bil prilagojen pedagoškim načelom dunajskega in praškega kon-. serva torija.
Ze 1. 1886 ie začela Matica izdajati Fo-ersterjevo klavirsko šolo v 4 zvezkih, ki so izšli do 1. 1890 v več kot 6000 izvodih. Konec šolskega leta 1925-26. je konservatorij prevzela država. Šola je imela uvedenih 41. dejansko obiskovanih pa je bilo 23 različnih predmetov. Danes pa ko je del njene naloge prevzela Glasbena Akademija in je spet popolnoma samostojna, ima 14 učnih predmetov.
Nema in Torino sta igrala neodločeno
Tudi včerajšnja srečanja niso prinesla jasnosti na vrhu tabele
Včeraj so po državi odigrali 23. kolo no-iomclnega državnega prvenstva, ki ie bilo obe-tem tudi 10. povratno. V A razredu morajo lo konca odigrati še 5 kol. v B razredu pa amo še štiri. Iz tega je razvidno, da se tekme :a ponosni naslov državnega prvaka naglo bli-!ajo koncu. Zanimanje za tekme postaja od ledelje do nedelje večje, saj se situacija na /rhu tabele kar noče in noče razčistiti.
Pri včerajšnji srečanjih je bila še prav ve-ika posebnost to, da so sc v A in B razredu rečale štiri enajstoriče, od katerih vsaka si ie la tihem obetala, da bo v včerajšnji tekmi pre-litela svojega nevarnega tekmeca. V A razredu da bila to Homa in Torino, v B razredu pa Vi--enza in Bari. Ob natančnejšem pregledu nasprotnikov vidimo, da je imela včeraj Homa ežko preizkušnjo šaj je morala na vroča torinska tla. Bila ie pa to zanjo tudi edina res še ežka tekma do konca tekmovanja. Tudi če bi Homa izgubila, ima še vedno nado na prvo mg-ilo. dočim bi izgubljena tekma za Torino pomenila večjo izgubo. Da je pa bila tekma za >ba prav končana sta si obe moštvi porazdelili razpoložljivi točki in s tem še boli zamotali mložai na čelu tabele. Torej: do prihodnje ne-ielje si delila spet prvo mesto Roma in Torino. Kdo od njiju bo zasedel končno prvo mesto bodo pa pokazale še tekme, katere morata odigrati do konca. Včerajšnja tekma med obema nevarnima pretendentoma ni prinesla zaželenega razjasnila. Veliko izgledov za drugo mesto v končni prvenstveni tabeli ima tudi Venezia, ki je imela včeraj po videzu sodeč le lažjega nasprotnika — Atalanto v gosteh. Imela pa je Venezia precej posla, saj io ie odpravila le z golom razlike. Zanimivo ie bilo včeraj tudi srečanje v Rimu med Laziom in Juven-‘usom. Zmagal ie Lazio z 2:1. Ostale tekme v \ razredu pa so bile le boli povprečnega po-nena.
Rezultati včerajšnjih srečanj pa so bili naslednji:
Firenze: Fiorentina—Modena 8:0. Nepričakovano velik rezultat. Livorno: Livorpo—Napoli 2:0. Milano: Bologna—Ambrosianp 1:0. Roma: Lazio—Juvenlus 2:1. Genova: Genova—Liguria 4:3. — Trieste: Triestina—Milano 2:2. Venezia: Venezia—Atalanla 1:0.
Vrstni red po včerajšnjem kolu pa je takle: Homa in Torino 33, Venezia 31, Genova 30, Lazio 28, Bologna, Milano, Juvenlus 26, Triestina 25, Fiorentina, Ambrosiana 23, Liguria, Livorno 22, Atalanta 21, Modena 16, Napoli 15.
V B razredu je Bari še vedno na vrhu
V B razredu je veljalo največje zanimanje za srečanje med Barijem in Vicenzo. Bari je sicer do včeraj vodil za dve točki rnzklike, vendar. pa .gre to na račun epe tekme več, ki jo je Bari odigral. Bolj jasna je postala situacija po Včerajšnjih tekmah. Bari je na domačih tleh odpravil Vicenzo z 2:1. Druga, prav tako važna tekma med Pescaro in Novaro, pa je končala s celini izkupičkom v žepu prve. Tudi v, lem razredu postaja prvenstveni ples vse bolj zanimiv, saj je kar nekaj klubov na vrhu tabele, in ti ne goje brezupnih nad na prvo mesto in častna mesta za njim.
Včerajšnji rezultati:
La Spezia — Spezia : Prato 7 : 1,
Bari — Bari : Vicenza 2 : 1,
Pescara — Pescara : Novara 2 : 1,
Pisa — Pisa : Fanfulla 2:1,
Savona — Savana : Udinese 1 : 0,
Alessandria — Alessandria : Fiumana 2:0, Busto Arsizio — Pro Patria : Lucchese 2 :0, Padova — Padova : Siena 2 : 0,
Reggio Emilia — Reggiana : Brescia 2:0. Vrstni red po številu doseženih točk:
Bari 37, Padova, Pescara 34, Vicenza 33, Novara 32, Brescia 31, La Spezia, Alessandria 27, PiSa 26, Fanfulla. Udinese 24, Pro Patria 32, Savona 22, Siena 20, Fiumana, Reggiana, Pralo 17, Lucchese 7.
Pri tem je treba vračunati tudi dejstvo, da sta Bari in Udinese odigrali že tekmo več hot drugi klubi.
Tenis: Italija—Madžarska 3:3
Včeraj je bil tretji dan italijansko-madžarskega meddržavnega teniškega srečanja. V tem srečanju je šlo za »rimski pokal«. Za včerajšnje srečanje je bilo v Budimpešti zelo veliko zanimanje. Tekmam
Počitniške kolonije GILL-a |
Ljubljana, 11. maja.
Zvezni podpoveljnik se ie v spremstvu okrožnega nadzornika in načelnika Podpornega in zdravstvenega urada GILL-a podal na inšpekcijsko potovanje v črnomeljski okraj, in sicer v podporna središča v Metliki, Gradcu. Vinici in Črnomlju. Njegov obisk v teh krajih ie imel predvsem dvojni namen. Predvsem se ie zvezni podpoveljnik hotel sam prepričati, kako poslujejo šolske kuhinje ter zlasti določiti kraje in poslopja, kjer bodo počitniške kolonije.
Tečaji za telesno vzgojo
Zvezni podpoveljnik GILL-a je 7. maju na sedežu GILL-a imel posvetovanja s telovadnimi učitelji iz Ljubljane ter z učitelji ljudskih šol in jim dal navodila, kako naj se izvede tečaj za telesno vzgojo, ki bo v Ljubljani v prvih desetih dneh meseca junija. Udeležilo se ga bo 70 skupin iz vseh ljudskih in srednjih šol iz Ljubi iane.
Zdravstvena avtokolona v Mostah
Prebivalstvo se obvešča, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno službo v Deškem vzgajališču Selo-Moste v dneh 11., 12„ 13., 15., 16., 18., 19. in 20. maja; v Salezijanskem inštitutu na Rakovniku pa v dneh 21., 22., 23., 26., 27., 28., 29. in 30 maja.
Kakor je znano ima zdravstvena avtokolona zobo7(lravniški, očesni, deološki, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni (za šolske in predšolske otroke) ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in
firiu-
Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenih mestih ob imenovanih dneh od 8.30 do 12. ure in od 15 do 17.30 v svrho brezplačnega pregleda in zdravljenja ter event. operacije.
Izmenjava italijanskih in ameriških diplomatov
Rim, 11. maja. s. Na podlagi dogovora, ki je bil sklenjen z vlado Združenih ameriških držav in vladami raznih republik Severne in Južne Amerike, se je te dni začela izmenjava diplomatov in rojakov med Italijo in tistimi ameriškimi državami, ki so v vojnem stanju oziroma s katerimi so bili diplomatski odnošaji prekinjeni. 7 maja je odplul iz New Yorka švedski parnik »Drottninghelm«, s katerim se pelje naše diplomatsko osebje iz Severne in Srednje Amerike, kakor tudi diplomatsko zastopstvo iz Peruja, Bolivije in Equadorja. Posebej potujejo naša diplomatska zastopstva in naši rojaki iz Uruguaya.
7. maja je odpeljal iz Rima prvi od štirih vlakov, ki bodo v prihodnjih dneh prepeljali državljane iz Severne, Srednje in Južne Amerike do Lizbone, kjer se bodo vkrcali na isto švedsko ladjo »Drottnnighelm« ter se z njo vrnili v Ameriko. V bližnjih dneh bodo odpeljali iz brazilskih pristanišč trije parniki, s katerimi se bodo odpeljali v Evropo številni Italijani iz Brazilije ter prva skupina naših diplomatskih in konzularnih uradnikov.
je včeraj prisostvoval sam madž. regent Horthy, italijanski poslanik na Madžarskem Anluso, madžarski obrambni minister Bartha in še drugi odlični predstavniki madžarskega javnega življenja. Po prvem in drugem dnevu meddržavnega srečanja 60 vodili Italijani, s točko razlike. V tretjem dnevu pa so Madžari krepko poprijeli in dosegli časten ne-.odločen rezultat.
Rezultati — moški single:
Catona : Bossi 3:6, 6:3, 9:7, 12:10 Asboth : Cucelli 5:7, 6:2, 6:2, 6:4.
Športni drobiž
Včeraj ie bila v okolici Zaareba velika kolesarska dirka kot priprava za mednarodno srečanje z Bolgarijo. Na dirko ie prišlo 14 kolesarjev. Cesta je bila zelo slaba in je prišlo na cilj le 8 dirkačev. Proga ie bila dolga 90 km. Najboljši dirkač ie prevozil na uro 29 km. Rezultati:	_
1.	Šovan (Gradjanski), 2. Korcu: (Treš-njevka), 3. Prosenik (Gradjanski), 4. Čelesnik (Zagreb), 5. Blaškovič (Orao) itd.
Oddaja radijskih aparatov podaljšana do 20. maja
Z uradnim razglasom, ki bo že objavljen, je Visoki komisar odredil, da smejo lastniki radijskih aparatov, ki so vložili "prošnjo za spregled obvezne oddaje radijskega sprejemnika, počakati v pričakovanju rešitve njihove prošnje, Z oddrio svojih aparatov do 20. maja 1942-XX.
Vesti 11. maja
Na vzhodno bojišče je odšel madžarski podregen Horthy. Kot prostovoljec in letalec je prevzel poveljstvo nad madžarskim lovskim oddelkom in se bo z njim udeležil bojev na vzhodnem
Več ^madžarskih rek je zaradi močnega deževja zadnjih dni prestopilo bregove in poplavilo mnogo ozemlja. Voda je udrla tudi v mesto Szeged. Oddelki madžarskih ženij6kih čet in gasilci so bili poslani na ogrožena mesta, da so reševali ljudi in živino.	,.
Bolgarski kmetijski minister je odobril načrt, ki uvaja poseben italijansko-bolgarski bonnika. cijeki zavod. V6i listi pozdravljajo to pridobitev, ki bo še poglobila sodelovanje med obema državama na poljedelskem terišču.
Na izredno zasedanje je bil sklican bolgarski parlament, da bo razpravljal o več novih zakonskih predlogih, posebno pa o dovolitvi izrednih kreditov za narodno obrambo. Zasedanje bo trajalo pet dni.
Za častnega doktorja je proglasila kolnska univerza japonskega veleposlanika v Berlinu. Mož 6i, • ie pridobil velikih zaslug za napredek znanosti in za razširjenje pridobitev nemških znanosti med prijateljskim japonskim narodom.
150 letnico rojstva znanega skladatelja'Rossinija so v Bologrii proslavili 7, vsem sijajem. Na programu je bilo več glasbenih prireditev, sestavljenih iz del pokojnega skladatelja. Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzeli Piemontska princezinja ter ministra za ljudsko vzgojo in ljudsko omiko._
Mednarodno akademijo za politične in upravne vedo se včeraj ustanovili v Berlinu ob sodelovanju predstavnikov 17 narodov. — Za predsednika akademije je bil imenovan nemški državni podtajnik v notranjem ministrstvu dr. Stuckard. Podpredsedniki^ pa so predstavniki Italije, Španije in Madžarske.
Japonska letala so v soboto napadla mesto Gong v Bengalskem zalivu ter so obmetavala z bombami ter obstreljevala s strojnicami pristaniške naprave in pri tem povzročila večjo škodo.
Bolgarskim Judom je odslej na ukaz notranjega ministra prepovedano zapuščati kraj, v katerem bivajo. Če hi moral Jud iz zdravstvenih razlogov spremeniti kraj svojega bivališča, se mora obrniti s posebno prošnjo na policijo, ki mu bo potem določila kraj in čas bivanja. Tudi v poletnem času je Judom po vsej Bolgariji prepovedano, da bi se gibali po cesti po 21. uri zvečer.
V bolgarsko prestolnico je dopotoval italijanski
minister za trgovino in Valute kot gost bolgarske vlade. V njegovem spremstvu, ki jo potovalo z letalom skozi Albanijo, je mnogo višjih uradnikoy iz imenovanega ministrstva.
V Bukarešto je prispel slovaški propagandni minister Gašpar, ki bo sodeloval pri skupnem
sestanku romunskih, slovaških in hrvaških pisateljev.
Uradni krogi v Washingfonn, kakor tudi ameriško mornariško ministrstvo še vedno izjavljajo, da nimajo pri roki še vseh podrobnih poročil o izgubah zaveznikov o nedavni pomorski bitki v Koralskem morju. Sporočilo pravi, da izgub ni mogoče takoj objaviti, da ne bi s ‘tem dajali predragocenih podatkov sovražniku.
V Berlinu izdelujejo skupni kmetijski načrt za
jugovzhodne države in sicer za Bolgarijo, Madžarsko. Srbijo, Hrvaško, Slovaško,'Grčijo in vzhodna zasedena ozemlja. S tem načrtom hočejo dvigniti kmetijstvo do najvišje stopnje in na ta način zagotoviti prehrano evropske celine.
624 kolhozov je bilo razpuščenih na področju Minska in ie bila zemlja zopet vrnjena kmetom v zasebno last.
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu sporočamo, da smo se preselili iz Tavčarjeve ulice na Bleiweisovo (prej Tyrševa) cesto 18, v palačo Kmetske posojilnice za ljubi j. ok. in da bomo v torek, 12« maja poslovali že v novih prostorih.
Drogerija »DANICA«
D. SFILIGOJ.
Telefon št. 37-08.
EL VVallace
ROMAN
RDEČI KROG
»Pa ob enajstih torej,« je dejal Mari.
»Na svidenje,« je pozdravil bankir. Ni mn pa ponudil roke.
Komaj so se vrata za Mariom zaprla, jih je Brabazon zalomi in se vrnil k svoji pisalni mizi. Vzel je iz svoje listnice isto navaden bel papir, pomočil pero v rdečilo in narisal na istek majhen krog. Pod njim je napisal tele besede:
»Feliks Mari je videl najin sestanek, ki sva gn imela na
Steyne Squareu. Stanuje pa na Marisbury Pia«-0'! št. 79.«
Listek je dal v ovitek in naslovil.
Mr. Johnson, Mildred Street št. 23. — City.
XIV. poglavje.
TALIJA JE POVABLJENA NA SESTANEK.
Mr. Mari je moral prehoditi več bančnih prostorov. Pri tem » se je oziral po obeh vrstah pisarniških miz, ne da bi zagledal l-.-kle, ki ga je zanimalo. Prišel je že skoraj do izhoda velike ančne dvorane, ko-je na svoji desnici zagledal manjši pisarniški nldelek, kamor ni bilo mogoče videti zaradi motnega stekla, /rata tega oddelka pa so bila le priprta in skozi odprtino je nogel le bežno videti obris neke sobe. Korake je nameril proti em vratom. Neko dekle, ki je sedelo za pisalnim strojem, ga je •adovedno opazovalo. Talija Drummondova je pogledala navzgor er zagledalo veliki smehljajoči se obraz, ki jo je opazoval.
»Imate dosti dela, gospodična Drummond, kajne?«
»Zelo veliko,« je odgovorila. Toda opaziti ni bilo, da bi mu "umerila njegovo vsiljivost.
»Tukaj sc ne zabavate mnogo, kaj?« ie vprašal.
»Prav malo.« Njene temne oči so ga opazovale ocenjujoče.
»Kaj bi dejali, če bi vas povabil na večerjo in potem na kakšno gledališko predstavo?« je vnovič vprašal.
Talija ga, je merila od nog do glave, od njegovih pobarvanih las pa do skrbno očiščenih čevljev.
»Vi ste pa vseh muh poln,« je dejala mirno. — »Res. Večerjati v .restavraciji je moje največje veselje.«	t. _
Njegov nasmeh se je še bolj ruzširil in ognjevita strast mu
je zaigrala v motnih očeh.	./
»Kaj če bi šla v The Moulin Gris?« Mr. Mari je svetova to restavracijo in je bil čisto gotov, da bo povabljenka predlog sprejela, toda Talija je zaokrožila ustnice in zamišljeno dejala:
»Zakaj pa me ne bi povabili kar v Hoolingunov Fish Parlour?« je vprašaia. - »Če me že hočete pogostiti z večerjo, se io mora zgoditi najmanj v Ritz Carltonu, ali pa sploh ne pridem.«
Mr. Mari se je kar opotekel, toda bil je zadovoljen.
»Vi ste pa res	prava kraljična,« je	dejal ves	vzhičen.	—
»Obljubim vam, da	vas bom postregel s	kraljevsko	večerjo,	ki
ste je vredni. Ali bi že nocoj?«
Talija je prikimala.
»Čakala vas bom v svoji hiši na Mnrisburg Plačen, Bayswatcr Road ob pol osmih.	Moje ime boste našli	na vratih.«
Mari jc umolknil. Pričakoval je odpor s Talijine	strani, toda
v njegovo veliko presenečenje je Talija ponovno prepričevalno prikimala v potrdilo, da je s sestankom zadovoljna.
»Torej, na svidenje, dražestna,« je dejal Mari predrzno in pri tem poljubil konice svojih mesnatih prstov.
»Zaprite vrata,« je dejalo dekle in nadaljevalo svoje delo.
Ni ji pa bilo dano, da bi mirno nadaljevala svoje delo. Spet jo je nekdo zmotil. Tokrat je vstopilo neko lepo dekle, katere roke so bile pokrite s posebnimi rokavicami za delo. To je bila tipkarica, ki je sledila Mariu z veliko radovednostjo.
Talija se jc naslonila nazaj na stol, medtem ko je vstopivša skrbno zaprla vrata za seboj in se /sedla na stol.
»No, Mncroy, kaj vas pn grize?« je vprašala nevljudno.
Ta njena nevljudnost se ni strinjala z nežnimi potezami njenega obličja in Milly Macroy jo je zato ne vprvič začudeno pogledala.
»Kdo je bil ta stari panj?« je vprašala.
»Neki občudovalec,« je Talija mirno odgovorila.	e
»Vi ste v resnici privlačni,« jc dejaln Milly s trohico zavisti.
Za kratek čas sta obmolknili.
»No, in kaj potem?« je vprašala Talija. — »Saj niste prišli sem, da bi se pogovarjali o mojih ljubezenskih zadevah, kaj?«
Milly se je zvito nasmehnila.
»Ne. Nisem prišla zaradi tega,« je dejala. — »Prišla sem, dn hi se odkritosrčno z vami nekaj pogovorila, gospodična Drummond.«
»Odkritosrčno govorjenje mi najbolj ugaja,« je odvrnila Talija.
»Ali se spominjate tistega denarja, katerega smo odposlali kot priporočeno na naslov Sellinger Corporation pretekli petek?«
Talija je pritrjevalno prikimala.
»No, dobro. Potem se gotovo še spominjate, da trdi Scllingcr-jeva firma, da ni prejela odposlanega denarja in da so namesto denarne pošiljke prejeli le prazen ovitek?«
»Kako je s to stvarjo?« je vprašala ""alija. — »Mr. Brabazon mi ni nič omenil,« je odvrnila Talija in prenesla Millyjin pre-izkušavajoči pogled, ne da bi trenila.
»Denar sem zavila v kuverto,« je dejala Milly Macroy, »In vi ste ga morali vknjižiti. Ta zadeva se tiče samo vas in mene, miss Drummond. Torej ena izmed naju je denar poneverila. Lahko pa prisežem, da nisem biln to jaz.«
»Po tem takem sem ga jaz,« je dejala Talija z nedolžnim nasmehom. — »Resnično, Macroy, takšna obtožba je za pošteno žensko gotovo žaljiva.«
V Millyjinih očeh je zraslo občudovanje.
Vreme v prvih desetih dneh maja
Ljubljana, 11. maja.
Vreme v prvih desetih dneh maja je bilo letos splošno zadovoljivo in ugodno za poljedelca, sadjarja in vrtnarja. Ne moxemo se kaj pritoževati. Sprva je bilo nekako presenečenje in godma-nje, ko se je maj uvedel z mokroto, snegom in hladom. Pa kmalu se je vreme preobrnilo in nastopili so prav topli in sončni dnevi, ko se je mahoma začelo vse rastlinje in drevje bujno razvijati, cve^ teti in zeleneti. Prve tri dni je bilo razmeroma močno deževno, saj je ombrograf na meteorološkem zavodu zaznamoval do ponedeljka 4. t. m zjutraj 28.2 mm dežja.	.
Prvi dnevi so bili torej deževni in hladni. V
Eonedeljek zjutraj ie padla slana, a pozneje smo ili pred njo obvarovani in to je prav ugodno za rast vsega rastlinja, kajti nevarnost hujše slane je minila.
Jutranja temperatura se je v prvih desetih dneh kaj različno vrstila in gibala. Najnižja jutranja temperatura je bila zaznamovana v ponedeljek na sv. Florijana dan 4. t. m„ ko )e toplomer pokazal +0.8° C, najvišja jutranja temperatura pa je
bila nasprotno zaznamovana v nedeljo 10. t. m., ko je bilo zjutraj v mestu kar + 9° C. Od ponedeljka 4. t. m. naprej se je jutranja toplota počasi od dne do dne dvigala. Jutra na Barju razmeroma niso bila zelo meglena. Prav nizko je valovila kot pajčolan tenka meglica. Dnevna toplota je prav tako od dne do dne naraščala. Najnižja dnevna toplota je bila 2. maja, ko je bilo zelo hladno in je bil dosežen maksimum +8° C. Nato se je dnevna toplota začela dvigati in je že 7 maja dosegla +23.4° C. Lani smo imeli celo zjutraj —0.3" C, mnogo snega 4. maja, splošno pa je bila lani prva polovica maja mnogo deževnejša ko letos. V prvi polovici maja je neprestano lani deževalo.
Na živilskem trgu je že poznati večje vrvenje ob tržnih dnevih. Letos bodo drugače ljudje še mnogo več poprej pustega sveta obdelali kakor lansko leto in najraši sade fižol, po katerem je veliko povpraševanje. Posadili bodo Ljubljančani do 1000 kg fižola. Lani so ga okoli 500 kg. V soboto so nekateri okoliški kmetje pripeljali v mesto fižolovke ali preklje ali natke, ki so bile po dve liri komad.
Glas iz Gorenje vasi pri Ribnici
»Letos je hroščevo leto, zato bo hladnejše vreme«
»V Ribniški dolini je sedem mesecev ziina, 5 mesecev pa mraz,« tako sem se pošalil pred dnevi z Gorenjcem, ki je prav zamišljeno stopal po novem majskem snegu skozi vas. kakor bi bil vajen zgodnjih jutranjih sprehodov. Nič ni oporekal moji, malce pretirani šali, prav po ribniško me je podražil, češ, naj previdno stopam po njegovih stopinjah, da ostane »majska belina« čim manj dotaknjena. Tretjega maja — pa ga tako mete! In še mraz v mesecu — maju. Možakar mi je začel dobrodušno pripovedovati o hroščevih letih v Ribniški dolini, ko da je takrat, ko hrošči brenčijo pri nas, posebno mrzlo. Letos pa je spet hroščevo leto. Pri saditvi krompirja (mnogi so izrabili že zadnje lepe aprilske dni), so ljudje izkopali mnogo hroščev. Sneg jih je za nekaj dni zadržal, ko pa je zasijalo toplo majsko sonce, so prišli na svobodo in v gozdovih imajo lastavice in škorci, ki so prileteli letos k nam malo kasneje kot navadno, že mnogo dela in jela. Vaški načelniki bodo po stari navadi spet dali svojim »odrejenim nalog«, da nabero toliko in toliko vreč hroščev, ki jih bodo prinesli na poseben kraj, kjer jih skupno uničijo. Te navade tudi, letos ne bod opustili. Stari vaški strokovnjaki' pravijo, da bo letos še posebno mnogo hroščev, zato bo treba še več požrtvovalnosti,' saj naš kmečki človek ve, kako škodljiv je ta mrčes. Ilroščeva domovina je predysem Mala gora, kjer prevladuje listnato drevje, zato bo tu še posebno mnogo dela. dočim bodo hrošči v gozdovih na Veliki gori, kjer so le odseki listavcev, varneje brenčali in tako zagotovili obstanek svojemu rodu.
Zadnje dni so ljudje izrabili čas, da so pripravili drva, žpnske pa so vozile iz gozdov listje, ki so ga nagrabijale že pred tednom. Tako so tudi letošnji prvi spomladanski dnevi minili v spomladanskem razpoloženju, seveda v razpoloženju, ki ga daje delo in napor. Ob zgodnjih večerih so se zbrali naši gorenjski vaški možje, da se pogovore o potrebnem novem vaškem studencu in posipanju vaških cesl z gramozom, katerega,tolčejo vsi vaščani sami, in o drugem.
Če prideš v tako družbo, saj si lahko počaščen, če te povabijo v svo: vaški zbor. ti ura kar hitro mine. Senior, 73 letni kolarski mojster Virant Janez, v katerega delavnici krasi steno že nad 50 let podoba kolarske zaščitnice sv. Katarine, zgovoren, družaben in za svoja leta tako mladosten in čil možakar, ti bo povedal marsikatero zanimivo iz preteklih časov.
»Prej je blu pr’ nas čiastu drgače!« Rozinova in Marinarjeva hiša je bila^ eno poslopje. Domače hišno, je bilo pri Kovačevih, ker je bil Jantezov stari oče kovač. L. 1901. so pogorele v Gorenji vasi vse hiše do županove hiše. Takrat v Gorenji vasi niso imeli tako lepih hiš, saj so bile skoro vse krite s slamo, pač pa so ljudje bili srečnejši, zndovoljnejši in družabneiši. Pred hišami so bile klopčice. sedal jo imajo le še pri Kališčarjevih, iia katerih so bili zlasti opoldne in ob večerih »gorenjski posidinje.« Očka fe prav živahno pripovedpval, kako so fantje nagnali živino na travnike, sami pa ležali na »trebuhi« ali na klopčicah pod lipama, ki še sedaj krasita Gorenjo vas.
Gorenja vas je bila že nekdaj »predmestna« vas. Dekleta iz bližnjih vasi Kota, Jurjeviče, Brež in Slatneka so prihajala do Pireta (sedaj Rusovih) s »čizmi« v rokah, tu pa so se obula, da so prišla čedna v »ribniško maisto«. Pri Piretu se je zbralo večkrat do 100 fantov, kjer so kadili cigare in ogledovali dekleta in jih tudi spremljali.
»Po stu fantov nas je blu. pa smo obiskal’ 9 do 10 vasi. Zjutraj ob 3 smo pr’šli k Mov-činu v Laze, kjer smo dobil’ pljučnice, da smo okrepčal’ naše želudce. Pajsem je odmejvala, da so vs’ odpiral’ okna in poslušal’ pejtje«.
Potem je z nekim fantovskim ponosom pripovedoval. kako so morali fantje plačati po dva furinta, da so smeli klicat dekleta.
Posebno se je z veseljem spominjal, kako so včasih nagajali:
»Včasih ie blu taku. Pr’ en’ hiš’ so imejli kašo in krompjer, v drug’ pa_ ravnu tako večerjo. Fantje so pr’n jasli sklaide, da so ima ji j v ani hiši dvakrat kašo, ^v driigi pa dvakrat krompjer.«
Gorenjska dekleta so za mesec maj tako lepo okinčala Marijino kapelico pred Rozinovo hišo. Prav ie, da se spomino, da ie zgradil to kapelico stari oče našega seniorja Marinarja.
Tako ie bilo nekdaj in tako ie sedaj v naši predmestni vasi ribniškega »maista«.
Proslava »Dneva vojske in imperija« v Ribnici
Ribnica, 11. maja. Navdušenim manifestacijam na številnih proslavah, namenjenih državnemu prazniku »Dneva vojske in Imperija«, se ie dostojno pridružila tudi tukajšnja vojaška garnizija. Na vojaškem igrišču na Jamborjih je zaplapolala državna zastava in ie ves prostor, kjer so bila tekmovanja, in kjer se ie zbralo mnogo vojaštva. nudil slavnostno in praznično lice.
Ob pol- enajstih dopoldne so se začele zanimive vojaške športne tekme, ki so jih gledali tudi zastopniki civilnih oblasti, poveljnik kralj, karabinjerjev Ferrabolli Vincenzo, politični tajnik Budda Mario in drugi odlični zastopniki. Po pozdravu poveljnika g. Combattiia so se pričele pod vodstvom poročnika Cenzila tekme posameznih palrol v teku na 100 m, tekme čez zapreke ter nazadnje finalne tekme. Vojaštvo je navdušeno sledilo živahni borbi za prvo mesto ter navijalo za svoje skupine. V teku s puško ie zmagala skupina pod vodstvom narednika Cattanija. drugo mesto pa si ie priborila skupina iz XII. čete AA. V borbi za vrv je zasedla prvo mesto skupina iz XI, drugo pa skupina iz XII. čete.
Pri teku čez ovire je zmagala skupina iz XII. čete AA., drugo mesto ie zasedla skupina iz čete »Comando«. Pri finalnih tekmah ie odnesel prvo mesto narednik Zuccotti iz .čete »Comando«, drugi je bil narednik Frontini Pietro (XII. četa AA), tretji Rigele Guidone. četrti pa Ferrari Rolando. Zmagovalci so dobili lepe nagrade.
Popoldne ob petih pa ie bila v Fašističnem domu v Ribnici filmska predstava.
ATA - TRASPORTI-PREVOZNIŠTVO
MILANO - Viale Sabotino la, lel 5122?
La pift completa organizzazione di trasporti fra Lubiana e Milano, Toscana, Lazio e Catnpania. Cerca-si corrispondente disposto a colla-borare nello sviluppo del servizio.
580284
Najpopolnejša organizacija za prevoze n ed Ljubljano in Miianom, Toskano,Lacijem in Kaivpanjo. Iščemo koi espondenta, ki bi bil prips av-ljen sodelovali za razvoj podjetja.
Novice iz Države
Radio in film v italijanskih šolah. Prosvetno ministrstvo ie sklenilo, da bo tudi v tekočem letu storilo vse za povečanje števila radijskih sprejemnih aparatov v šolah in za povečanje števila poučnih ifi kulturnih filmov, ki jih mladini vrte, kadar se poučujejo priro-dopisne vede. Doslej so imele italijanske srednje šole okrog 20.000 aparatov, ljudske šole pa okrog 40.000 radijskih sprejemnikov. To število se bo letos dvignilo za več tisoč.
Delavska bolniška blaoaina ima 17 milijonov članov. Italijanska osrednja delavska bolniška blagajna šteje danes vsega skupaj okrog 17 milijonov članov, od česar odpade deset milijonov na prave člane, ostalo pa na člane nji hovih družin. Vsi ti uživajo zdravniško nego in podpore od centralne blagajne, ki ie ■imela v lanskem proračunskem letu nad milijardo dohodkov in približno toliko tudi izdatkov. Ta zavod za socialno zavarovanje ie skrbno zasledoval posebno delavske kolektivne pogodbe in ie gledal na to. da so bile pri teh pogodbah upoštevane tudi družine delavcev.
Motor v vodnjaku povzročil smrt treh ljudi. Delavec Valentin Zabrešček iz San Pie-tra pri Natisone ie prinesel v Goriane majhen motor na nafto in začel pripravljati vse potrebno, da bi izčrpal vodo z Uiiu starega globokega vodnjaka. Mož sc ie spustil v 16 metrov globoki vodnjak, postavil tam motor in ga pognal v tek. Motor je črpal vodo, pri tem pa je izpuhteval plin. ki se iz vodnjaka ni dvignil. Zabrešček je kmalu začutil, da se ga prijema dremavica in glavobol in ie začel plezati po lestvi navzgor, da bi prišel do svežega zraka. Toda preden je prispel do vrha, so ga moči popustile, da je omahnil in obležal na dnu ves potolčen. Na njegov obupni krik sta prihitela še dva delavca in mu hotela pomagati. Spustila sta se do dna, toda tudi njiju se ie lotil plin in ju omamil. Rer nobene žive duše ni bilo v bližini, da bi jim priskočil na poinoč, so vsi trije obležali na dnu vodnjaka in tam izdihnili.
V treh vrstah...
V Radovljici je bil običajni mesečni razgovor okrožnega vodje s sodelavci iz vsega okrožja. Okrožni vodja je dal sodelavcem nova navodila.
V Gorjah pri Bledli so imeli preteklo nedeljo športno prireditev: gozdni tek, ki ga je pa oviralo slabo vreme.
O štajerskih jamah je govoril te dni v Slovenskih Ronjicah znani jamar Gangl. Predavanje so pojasnjevale lepe skioptične slike.
250 spodnještajerskih mladeničev so vzgojili v posebnih petdnevnih tečajih za mladinske voditelje. Tečaje je priredila Domovinska zveza v Celju.
11.	maja bo zborovanje vseh mladinskih voditeljev s Spodnjega Štajerskega v celjskem Nemškem domu.
Iz Cerkniške doline
Melioracijska dela Cerkniškega jezerh. V ponedeljek so epet pričeli z osuševalnimi deli Cerkniškega jezera. Dela se nadaljujejo tam, kjer jih je prekinila zima, t. j. za Dolenjo vasjo. Pri delih bo zaposlenih več delavcev.
Ljubljana
Ponedeljek, 11. maja: 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13-15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Filmska glasba. Orkester vodi dirigent Angelini.
— 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec.
— 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Nade Stritarjeve in basista Toneta Petrovčiča (pri klavirju Marijan Lipovšek). —
19.00	»Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Izbor napevov iz operete »Scugnizza«. Orkester vodi dirigent Cesare Gallino. — 21.30 Predavanje v slovenščini. — 21.40 Cvet pesmi. — 22.10 Koncert komornega kvarteta iz Rima. — 22.45 Poročila v italijanščini.
12.000 let staro drevo
Na Tamburinski gori v Avstraliji, pravijo, raste najstareiše drevo na zemlji. Ni to morda kakšno visoko, orjaško drevo, pač pa pravi pritlikavec med rastlinskim svetom, saj ie visoko komaj sedem metrov. Pripisujejo mu starost 12.000 let. Pognalo je iz zemlje torej že* tedaj, ko ie bilo človeštvo na zemlji še na zelo nizki stopnji omike. Starost te vrste drevia se ne da niti primerjati s tisto, ki so jo dosegla slovita drevesa, v katerih senci je pridigoval Buddha...
Koledar
Danes, ponedeljek. 11. maja: Mamert, škof.
Torek, 12. maja: Pankracij, m.
Obvestita
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7.
Danes ob pol 6 zvečer bo začela v mali filhar. monični dvorani prva javna produkciia šole Glasbene Matice. Na produkciji bo nastopila cela vrsta gojencev od 2. razreda pripravnice dalje, do 1. razreda srednje šole. Spored je zelo raznolik in prinaša prav lep pregled domače in tuje tovretne glasbene literature. Ravnateljstvo vahi starše in mladino k poeetu današnje ter torkove in četrtkove javne produkcije. Uvodno besedo pred začetkom izvajanja bo imel ravnatelj Julij Betetto.
Biser iz Ambre je bila izredno dekle. Da6i-ravno je bila mlada in lepa hči bogatega 6ultana, ni bila domišljava in sama va6e zaverovana. Poleg telesnih dobrin je imela tudi dobro razvit razum, ki ji ni pustil, da bi 6e zadovoljila 6 pravljicami svojih prednikov O vilah, genijih in demonih. Niti krilati zmaj Azor, niti slon Bulbul, niti genij ognja, niti lepa Brel-Gabal ji niso imponi-rali, ker niso bili v stanu ustvariti ene 6ame rože. Na njeno večno vprašanje »zakaj« ji niso mogli odgovoriti ne njen oče, ne njeni učitelji in vzgo. iitelji. — Kdo je bil tisti, ki ji je mogel zadovoljivo odgovoriti na to vprašanje in kako ga je našla, boste slišali in videli na Vnebohod, 14. t. m. v frančiškanski dvorani. Zato ste vsi, ki vas to zanima, prijazno vabljeni na trodejanko z godbo »Sultanova hči« ali »Biser iz Ambre«, ki jo uprizorijo ob 4 popoldne Velike sestre 6V. Klare.
Literarni večer Cvetka Golarja bo v ponedeljek, dne 11. maja ob 18 v frančiškanski dvorani. C. Golar, M. Skrbinšek in V. Držaj bodo brali sledeče pesmi: »Mati zemlja«., »Plameneča roža«, »Balada o detetu«, Morska pesem«, »Gro. zdek gre k maši«, »Vijola«, »Javor in Majda«, »Kmetska svatba« , in »Stara lipa«. A. Jarc pa bo odpel ob spremljevanju klavirja — igra prof. Ubald Justin: »Pregovorjeno otožnost*, »Nihče ne ve«, »Mlado pesem«, »Zacvela je roža« in »Grešnikovo molitev«.
Nakaznic za drva mestni preskrbovalni urad začasno ne bo več dajal, ker je pošla zaloga starih drv. Dokler ne bo objavljeno, je torej prihajanje v mestni preskrbovalni urad po nakaznice za drva popolnoma brez uspeha, zato naj pa ljudje potrpe do drugega obvestila.
Javno obvezno cepljenje zoper koze v Ljubljani je sicer že končano, vendur pa zamudniki, ki kljub vsakdanjim opozorilom niso svojih otrok dali cepit ali iz kakršnega koli vzroka niso mogli prinesti k cepljenju, lahko pripeljejo svoje otroke cepit od ponedeljka dne tl., do sobote, 16. maja t 1., ko bo za zdaj cepljene otroke pregled na istih krajh in iste dneve, kot je bilo minuli teden cepljenje. K pregledu morajo torej svoje otroke pripeljati starši osmi dan po cepljenju, knkor je razvidno tudi z lepakov. Pregled je važen zaradi ugotovitve uspeha cepljenja še posebno pa tudi zaradi potrdila uspešnega cepljenja, saj je to potrdilo prva listina, ki jo otrok dobi ter jo bo potreboval vsaj že pr; vpi«u v šolo. Starši nai Jorej ne odlašajo ter zanesljivo pripeljejo otroke cepit vsaj ta teden, ko Jih bodo drugi pripeljali na pregled.
Vestnik Prosvetne zveze v Ljubljani št. 4—5 je izšel. Prinaša tvarino za proslavo Pija XII., in sicer: Papežu Piju XII. (Deklamacija) ter predavanje pod naslovom: »Srebrni škofovski jubilej Pi. ja XII«. V tem predavanju je poleg življenjepisa omenjen »Obisk Slovencev pri sv. Očetu« 1. 1939. Dalje 6e navaja njegova okrožnica: Khc sv. Očeta k miru in sv. Oče ter apostolat kat. žene. Brez dvoma bo tvarina dobrodošla za proslavo, katera se bo vršila prihodnji četrtek. Kot priloga Vestnika je izšla 3—4 št. Prosvetnega odra Zelo praktičen je članek Vlada Gajška:	Načela sodobne
scenske gradnje. Za razumevanje klasicizma v Franciji podaja g. Smolej Viktor razpravo: Trije največji francoski dramatiki. Zanimivo je tudi »Poglavje iz dramatike«.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Ponedeljek, 11. maja: Zaprto.
Torek. 12. maju ob 17.30: »Šola za žene.t Premiera. Red Premierski.
Sreda, n. maja ob 17.30: »Zaljubljena ženi
Red B.
Opera:
Ponedeljek, It. m&ja: Zaprto.
Torek, 12. maja: Zaprto.
Sreda, 13. maja ob 16.30: »Evgenij Onjegiu.«
Red Sreda.
m
__
S. S. van Dlne
KRIMINALNI ROMAN
»Bog nam daj, da bi prispeli pravočasno!«
Zavili smo okrog ardsleyske postaje s tolikšno hitrostjo, da mi je od s! >liu kar sapa zastala m sem se z obema rokama zagrabil za sedež, da ne bi izgubil ravnotežja. Potem smo se začeli vzpenjati v hrib. loda, komaj smo obvozili izrastek tistega griča, ko je Vanceju uišel čuden krik iz zaprtih ust: Daleč pred nami se je zasvetila majhna rdeča lučka. Vanče je še hitreje pognal vozilo, in že smo na grozo prepoznali veliki Von Blonov rjavi »Daimler«.
»Skrijte se,« je pošepetal Vanče Markhamu in Heathu, »ne smejo vaju videti, ko se bomo peljali mimo!« '
Meni je dejal, naj se skrijem pod okno, in nekaj sekund potem me je ovinek opozoril, da vozimo mimo »Da'i-mlerja«. Samo še trenutek in že smo se peljali po cesti proti tistemu prepadu.
Približno pol milje daleč se je cesta stisnila med globok jarek na eni, in nizko grmičje na drugi strani. Vanče ‘e hipoma zuvrl. Zadnja kolesa so se ar zarezala v zmrznjeno cesto, in že
smo se ustavili in popolnoma zaprli pot s svojim avtomobilom, postavljenim počez.
»Ven!« nam je vdel Vanče.
Komaj smo poskakali iz avtomobila, že se je prikazalo na ovinku za nami drugo vozilo. Zavore so v hipu zagrabile in avto se je že ustavljal nekaj korakov za našim Vanče mu je hitel nasiproti, in že je bil pri vratcih, da jih odpre. Tudi nas je nekaj kar samo od sebe gnalo tja za njim. Navdajal nas je neki nedoločni občutek strahu. »Daimler« je imel zelo visoka okna in ob medli svetlobi poznega somraka sem poskušal ugotoviti, kdo sedi v avtomobilu.
V tein trenutku pa se je že posvetila Jleathova žepna svetilka.
Predstavljal sem si bil strahovite stvari, nisem pa bil pripravljen na tako nekaj edinstvenega, kot sem tedaj videl pred seboj. Von Blona, nasprotno moji domnevi, ni bilo. Spredaj sta sedeli obe sestri. Šibila je napol ležala. Njena glava je bila nagnjena in je omahovala sem in tja. Iz senca ji je curljala kri. Ada je sedela za krmi-
lom in nas gledala hladno in divje. Luč jo je čisto oslepila in nas ni mogla spoznati, toda, čim so se njene oči otresle zoprne luči, se je zazrla v Van-ceja in ušla ji je grda psovka.
Njena desnica je zdrknila s krmila na bližnji sedež in se spet dvignila. V njej se je zasvetil majhen samokres. Sprožila je, razlegel se je strel in razbito sheklo se je sesulo. Vanče je stal na avtomobilovi stopnici, zgrabil Ado pravočasno za zapestje in tako usmeril strel drugam, kakor pa je bil namenjen.
Ada se ga je otresala kot bi pobesnela. Kletvine in psovke so letele iz njenih ust, ki so se kar penile. Borila se je kot divja zver, ki so jo dohiteli psi. Vanče ji je stisnil obe roki v zapestju in bi jih ji lahko zdrobil z enim samim gibom roke, če bi bil le hotel. V hipu je naglo stopil korak nazaj in jo prisilil, da je stopija na cesto, kjer je nadaljevala boj s še večjo srditostjo.
»Uklonite jo, gospod narednik,« je zakričal Vanče ves raztogoten. »Nočem ji storiti kaj hudega!«
Heath, ki je vse do tedaj gledal silno preplašeno ta prizor in je bil skoraj nesposoben, da bi se premaknil, se je hitro spet znašel. Nekaj kovina-stega je padlo na tla in Ada se je nenadno pomirila ter se vsa upehana naslonila na avtomobil, da ne bi padla.
Vanče se je sklonil in pobral samokres ter ga dal Markhamu.
»Cliestrov samokres,« je pripomnil, pokazal pomilovalno z roko na dekle
ter nadaljeval: »Odvedi jo v svoj urad, Markham. Van naj vozi. Prišel boni čimprej tudi sani tja. Odpeljati moram Šibilo v bolnišnico.«
Skočil je hitro v »Daimlerja«. Kolesa so se kar zadričala po tleh. Nekajkrat je zavrtel krmilo in avtomobil je bil obrnjen.
»Zastražite jo dobro, Heath,« je še zavpil od daleč.
Obrnil sem avtomobil proti mestu. Ada je sedela med Heathom in Mark-hamom. Niti ene besede ni nihče spregovoril med vso vožnjo. Od časa do časa sem se obrnil, da vidim to molčečo trojico. Oba moška sta se mi zdela kot osupnjena od presenečenja. Sredi med njima je sedela Ada, čisto hladnokrvno, nepremično. Oči je imela zaprte, glavo pa nagnjeno nazaj. Enkrat sem jo videl, kako je tiščala robec na obraz, in zdelo se mi je, da ihti. Kaj naj bi to pomenilo, da je tiščala robec k ustnicam? Toda bil sem preveč vznemirjen, da bi temu posvetil kaj več pozornosti.
V takšnem duševnem razpoloženju voziti avtomobil, že to je pomenilo ogromen napor. Ko sem se ustavil pred vrati v sodno palačo, sem nenadno zaslišal glasen Heathov klic:
;al glas
»V bolnišnico!« je zavpil, kakor.bi ga bilo nekaj tiščalo v grlu. »Takoj v bolnišnico. Vozite kot blisk!« ^
■kaj t
. Voz:	_	.	.
Ni mi bilo treba dosti premišlje vati. de sem uganil, kaj se je zgodilo.
Zavil sem spet na Centro Street ter drvel proti bolnišnici. Prenesli smo
Adr v bolnišnico, medtem ko je Heath na ves glas klical zdravnika.
Čez eno uro je prišel Vanče k nam v Markhamov urad.
Ozrl se je naokrog ter videl naše osupnjene obraze.
»Rekel sem vam, gospod narednik, da jo nadzorujte,« je dejal ter kar padel na stol. Njegov glas ni razodeval
im, gosp ,« je d<
ejal ter kar
niti očitanja niti obžalovanja. Nihče od nas ni ničesar odgovoril. Čeprav smo bili pod vtisom Adine smrti, smo na drugi strani želeli slišati kaj o Šibili, za katero smo sc vsi bali, da zanjo ni več rešitve.
»Šibila se dobro počuti,« je nadal jeval Vanče in odgovoril našim vprašujočim pogledom. »Odpeljal sem jo v bolnišnico v Vonkersu. Ima samo majhno prasko. Ada jo je udarila z velikim angleškim ključem, ki je bil vedno pod sedežem v avtomobilu. V nekaj dneii bo okrevala. Vpisal sein jo kot gospo von-Blonovo in telefoniral njenemu možu. K sreči je bil doma in je takoj prišel. Zdaj je pri njej. Ni bil pri ltiglanderjevih, ko smo telefonirali, ker se je najprej ustavil v svoji delovni sobi, da vzame s seboj ročni kovčeg. In ta njegova zamuda je rešila Šibili življenje. V nasprotnem primeru ne vem. če bi se nam bilo posrečilo dohiteti jo, preden bi jo Ada strmoglavila z avtomobilom vred čez prepad v reko.«
Za kakšno minuto je umolknil, potem pa se je obrnil k Markhamu in ga vprašal:
on
Andrejčkov 3 o
e
Žalost in veselje
Risal lože Beranek ~~ Besecfllo priredil Mirko Javornik
Roman v slikah
IIIIMIIII
m
607.
Zdaj so se sodniki irmlo ustrašili. Razbojnik in mandarin sta se potihem nekaj posvetovala, potem pa so sklenili, da mora Aleš nazaj k Thin-Linu. Aleš pa se je branil na vse kriplje in sklenil rajši umreti kakor iti spet k neusmiljenemu roparju.
fi
’FDr*ni—
I
608.
Mandarin bi ga bil morda oprostil, toda bal se je razbojnika, po drugi strani pa je bil nezaupljiv kakor vsi Kitajci. Aleš je vedel, da so zaradi te nezaupljivosti ogradili svojo deželo z ogromnim zidom, ki je bil dolg, da mu ni bilo videti konca.
609.
Aleš je to vedel; vedel je tudi, da so Kitajci svoje obrežje ob morju zavarovali z močnimi verigami, da ne bi nobena tuja ladja mogla h kraju. Zato so bile njihove obale puste in prazne, brez pristanišč in brez naselbin, do koder je seglo oko.
Mahatma Gandhi in Pandit Nehru
najvplivnejši politični osebnosti sedanje Indije
Kako danes gledajo Indijci na vojni položaj v Vzhodni Aziji, zlasti na grožnjo, da bodo Japonci po svojih dosedanjih zmagah prekoračili tudi indijsko mejo ter si podvrgli to izredno bogato britansko posest na južnem koncu Azije, je po poročilu nekega Tanaia Ba-haduna v tedniku »La domenica del Corriere« najbolje povedal indijski narodni voditelj Mahatma Gandhi, ko je dejal: »Nič vznemirjenja in zaskrbljenosti! Ali si mar človek more misliti, da bi Japonci, tudi če bi res zasedli kak del naše dežele, pobili 350 milijonov Indijcev? Ne. 350 milijonov Indijcev naj zato resno in mirno čaka dogodkov, pri tem pa si ne sme nakopati očitka, dn je bil zaradi njih ubit en sam Japonec.« S tem je Gandhi znova potrdil svojo staro taktiko pasivnega odpora proti Angležem.
Mahatma Gandhi
je danes star že 73 let, a je kljub temu še zelo krepek, čeprav je na videz — kakor se boste spomnili po slikah — čudovito suh in koščen. Visok je 1.68 m, tehta pa le 42 kg.
Na vseindijskem kongresu v Novem Delhiju, ki je zavrnil predloge Stufforda Crippsa, je Gandhi igral odločilno vlogo. Vprav on te bil tisti, ki je znal zbrane zborovalce naravnost premamiti, da so glasovih proti Crippsovim predlogom.
Gandhi je v vsakem oziru zelo skromen mož, pa naj bo to po svoji noši, po svoji hrani in tudi v vsem drugem. Nikdar ne sili preveč v ospredje. Njegovo vedenje, noša in navade so vselej isle, pa naj sc la »čudak« giblje med političnimi osebnostmi sveta kje zunaj po puščavskem pesku, ali pa v najsodobneje urejenem hotelu. Njegova postelja je iz vrvi spleteno ležišče. Stalno ga spremljata steklenica in grelec za kozje mleko ter košara sadja in surove zelenjave. Drugega Gandhi nikdar ne je. Torej ie čudak tudi v tem oziru. Od njega neločljiva je dalje nizka pisalna mizica, tako nizka, da mora Gandhi pri pisanju sedeti na tleh, dalje vreči podobna blazina, na katero se naslanja, kadar sedi na tleh, ter celo surovo izdelana statva, na kateri plete, kadar nima drugega posla, bombažne tkanine. S takšnimi stvarmi se Gandhi ukvarja, ker hoče tudi druge prepričati, da človek ne sme biti nikdar brez dela, potem pa še zato, ker se ob takšnem ročnem delu lahko boli poglobi v svoja filozofska razglabljanja. On sam pravi, da delo, •lasti ročno delo, bistri človeku um.
Dr. Pandit Nehru
Druga velika indijska osebnost v sedanjem trenutku ie Pandit Nehru, ki so ga poročila iz jugovzhodne Azije zadnje čase tudi že neštetokrat omenjala.
Pandit Nehru ie star šele 45 let, torej pravi mladenič v primeri z Gandhi jem. Doktorsko čast ie dosegel na vseučilišču v Cambridgeu in ie silno bister mož. Je zastopnik sodobnih struj v Indiji. Spet pravo nasprotje Gandhiju. Tudi filozofiranje mu ni tako zelo pri srcu kot Gandhiju. Od Angležev ie med drugim zahteval za Indijce pravico, da bi si smeli organizirati svojo lastno obrambo ter da bi indijskim četam poveljevali domači indijski častniki. Po angleškem vojnem zakoniku je namreč nemogoče, da bi Indijec postal častnik, tudi če ima v žepu vseučiliško diplomo ali če ie celo doktor. Kvečjemu postane lahko podčastnik. Anglija je njegove zahteve odbila.
Grožnja Angležem, ne Indijcem
Indijski kongres zdaj zahteva popolno svobodo nastopanja in govora tudi kar se tiče Japoncev, ki niso sovražnik Indije, pač pa Angležev. Če so se Japonci pojavili zdaj v Bengalskem zalivu, ni to grožnja Indijcem, pač pa angleškemu imperiju, piše dalje člankar v »La domenica del jtlorrjere«.;
Istega mnettia, kakor ga ie zadniič povedal glede angleških predlogov indijski kongres.
pa so tudi Indijke, vsaj tiste, ki so boli izobražene in se zavzemajo za emancipacijo. Teh sicer ni mnogo, so pa zelo odločne in podjetne. Nekaj jih je prisostvovalo tudi zasedanju kongresa, seveda kot vztrajne gledalke. Pogostokrat se udeležujejo tudi drugih zborovanj, ki jih prirejajo hindujci, muslimani, gandhisti ter zastopniki številnih drugih političnih in verskih gibanj. Čeprav na teh zborovanjih niso govorile, vendar je vsak že iz njihovega vedenja lahko spoznal, kako imajo Angleže v želodcu.
Vse Indijke, ki so hodile nekoliko več v šolo, so zdaj včlanjene v društvu, ki nosi ime
»Indijska ženska mladina«
Imajo posebno uniformo: platnena rujava ogrinjala kot nekakšne tunike ter bela svilena krila. Glavo imajo ovito s svileno ruto. Doslei se njihovo udejstvovanje omejuje le na telesne vaje, poleg tega pa opravljajo tudi častno službo pri slovesnostih ob priliki narodnih praznikov. Vedno boli pa se opaža v zadnjem času. da se zelo zanimajo tudi za zadnje politične in voine dogodke in da tudi one hočejo imeti nekaj besede, ko gre za tako važno stvar, kakor ie vprav rešitev njihove domovine. Zato bo Anglija imela opravka tudi z njimi. Vprav voditeljice »Indijske Ženske mladine so liste, ki si naiboll vneto prizadevalo, dg bi indijskim vojakom poveljevali domači indijski častniki.
Dežela riža, petroleja in dragocenega lesa
Birmanija je dvakrat tako velika kot Italija, ima pa trikrat manj ljudi
V trenutku, ko so sc japonske čete že precej daleč zajedle v srce Birmanijc, ne bo odveč, če navedemo nekaj podatkov o bpgastvu, ki ga v gospodarskem oziru predstavlja ta. doslej Evropejcem ne preveč znana dežela. Poročilo iz srednjeevropskega vira pravi o gospodarskem pomenu Birmani ie med drugim naslednic:
Birmanija, ki je do leta 1937 spadala k Indiji kot posebna njena pokrajina in ki so jo Angleži omenjenega leta proglasili za neodvisno deželo z glavnim mestom Rangoonom, meri približno 600 tisoč štiri jaških kilometrov, nekako dvakrat toliko kot Italija, ter ima 15 milijonov ljudi. V gospodarskem oziru ie posebno važna zato, ker iz nje izvažajo največ riža med vsenli deželami na svetu. Dobrih 15.5 milijonov hektarov njenega, po večini hribovitega sveta, ali 60 odstotkov obdelane zemlje, je posejane z rižem. Leta 1938-39 so v Birmaniji pridelali 8.26 milijonov ton riža, od tega pa so ga izvozili v druge dežele 3.6 milijona ton. Birmani ja pa ni nad vse pomembna dežela samo zaradi obilnega pridelka riža, pač pa tudi zaradi ogromnih zalog petroleja. Petrolejski vrelci so zlasti na višinah Singuja in Jenangjaunga. Od teh vrelcev so speljali petrolejske daljno-
vode do Rangoona, oziroma do tamkajšnjih čistilnic. Birmanski petrol»i pa ni bil namenjen samo Angležem, pač pa so ga velike množine pošiljali tudi na Kitajsko.
V severni Birmaniji so tudi rudniki svinca in cinka ter pri Tavovu še volfram (20 odstotkov celotne svetovne proizvodnje), ki ie zlasti v vojnem času izredno dragocena kovina.
Tudi rastlinstvo je v Birmaniji izredno bujno razvito in čisto tropskega značaja. Tam pridelujejo na primer mnogo kavčuka, tobaka, zelo dragocenega lesa, ki ga uporabljajo zlasti pri graditvi ladij ter še mnogo drugih stvari, ki sicer niso tako zelo važne, pomembne pa so kljub temu. Velik del prometa ie usmerjen proti prestolnemu mestu Rangoonu. slovitem po svojih številnih budističnih templjih. V Rangoonu imajo med drugim tudi naj višji Buddhov kip. Visok ie 55 metrov in romajo neprenehoma k njemu molit trume romarjev od vsepovsod.
Od celotnega števila birmanskega prebivalstva je komaj polovica pravih Birmancev, vsi drugi so priseljenci. Drže se ti domačini še vedno, vsaj ponekod, najstarejših šeg in navad.
Mož, za čigar pogrebom je šlo 24 njegovih žena
V Kajaniju na Finskem je pred kratkim umrl skoraj 80 let stari kmet Paavo Muki. o katerem pravijo, da se ie v svojem življenju oženil kar tridesetkrat. V svojih mlajših letih ie bil zelo lep in od sile živahen ter zabaven človek in zato res ni čudno, da pri iskanju nevest ni imel preveč težav. Prvič se ie oženil, ko ie bil star 18 let, in sicer z dekletom, ki je bilo pef let starejše od njega. 2e po treh mesecih pa se ie ločil, bogve iz kakšnega razloga. Sledila ie potem cela vrsta njegovih porok in seveda po vsaki tudi ločitev. Zadnjič je bil s svojo nevesto, že trideseto, pred oltarjem — ali morda tudi kje drugod — ko ie bil star 70 let. Njegova - zadnja žena pa ie bila tedaj ko sta se vzela, samo dve leti starejša, kot prva, torej 25 let. Poklonila mu je tudi hčerko, čeprav je takšno darilo za 70 letnega možakarja res kar malo nenavadno. Res svojevrsten, in najbrž tudi edinstven je bil tudi njegov pogreb. Na zadnji poti ie Paava Mukiia pospremilo kar 24 bivših njegovih žena. Pa bo kdo vprašal morda, kje je bilo ostalih šest? Tudi jaz ne vem: verjetno pa ie dvoje: ali se jim ie Muki tako silno zameril, da se jim niti ob njegovi smrtni uri srce ni odtajalo, ali pa so pred njim pomrle.
Pressnefljive arheološke najdbe v Franciji
Že več mesecev kopljejo v Franciji nov predor, skozi katerega bo nekoč, ko bodo ta dela končana, peljala železnica iz Saonškc v Rodanovo dolino. Kopači pa so pri tem naleteli na izredno zanimiva odkritja ne samo v geološkem, pač pa tudi v arheološkem oziru. Izkopali so na nekem kraju stare kolajne iz dobe, ko so se Rimljani vojskovali z Galci, poleg tega pa tudi za tisto dobo značilne posode vseh mogočih vrst. Pa to še ni bilo vse. Tudi neke čudne kosti so izkopali iz zemlje in tako niso samo arheologi, pač pa tudi geologi ozir. paleontologi prišli do besede. Pravijo, da so to kosti tigrastega leva. ki ga znanost imenuje Machariodon (po izredno ozkem zobovju) in ki ie po mnenju paleontologov živel v zadnjem razdobju terciarne dobe. v pliocenu. Živela je torej ta žival tedaj, ko ie bila sedanja dolina reke Rodan še ozek morski rokav Sredozemskega morja, Anglija, Francija. Korzika in pa Sardinija so se pa še držale skupaj. Poleg omenjenih pa so na tem kraiu našli še kosti nekaterih drugih nekdanjih živali, med drugim kosti bizona, ki ič živel na sedanjem ozemlju Francije in bržčas tudi drugod po današnji Evropi vsai še pred 40.000 leti. torej že v kvar-terni, to je v najnoveiši geološki dobi zemeljske zgodovine.
	III	II11"1	II	mm	I	min	li'iii	1 ll11111 II	I11IIII II	1
lili	P'	'		1"	1	min	i	I	llllll	Im
	lil	llllll	1	I	ll	Timu	1	II HHlllllll II	'llllll II	II
II
ll 8*
1 RENARD	ROMAN GRDEGA OTROKA
I
Teoi in se igrraj, dragec, pa ne predaleč, jaz pa še pogledam v predal v svoji ddlovni mizi.«
Korenček je že planil, pa se vrne in sledi za hip materi, ki odhaja. Nazadnje jo brž prehiti, se postavi prednjo in ji molče ponudi lice.
Gospa Lcpicova (z vzdignjeno desnico, strašno grozeče):	»Vedela sem, da si lažnivec,	ampak da si tako	lažniv,	pa
nisem	mislila. Zdaj lužeš dvakrat	hujše. Kar pojdi.	Tat prvič
jajce ukrade, nazadnje se vola loti. In potem mater ubije.«
(Čofne prva zaušnicu.)
Osebni nazori.
Gospod Lepic, Feliks, Ernestina in Korenček čujejo pri ognjišču, kjer gori punj s koreninami, in štirje stoli se zibljejo na svojih prednjih nogah. Pomenkujejo se in ker gospe Lepi-cove ni zraven, razvija Korenček svoje osebne nazore.
»Meni,« pravi, »družinska razmerja nič ne pomenijo. Ti, papa, sicer veš, kako te imam rad. Ampak ljubim te — ne zato, ker si moj oče, ljubim te, ker si moj prijatelj. Saj v resnici ni-maš nobene zasluge za to, da si	moj oče. Tvojo ljubezen	pa
mam	za veliko dobroto, ki mi je	ne dolguješ in ki	mi jo	na-
slanjaš iz velikodušnosti.«
»Ah!« odvrne gospod Lepic.
»In jaz? In jaz?« vprašujeta Feliks ifl Ernestin«.
»Ista stvar,« pravi Korenček. »Naključje je hotelo, da sta mi brat in sestra. Čemu naj bi vama bil hvaležčn? Kdo je kriv, če smo vsi trije Lepicovi? Vidva tega nista mogla preprečiti. Ni
potrebno,	da	bi vama bil hvaležen za	neprostovoljno sorodstvo. |
Hvaležen,	sem vama samo, tebi* brat,	za tvoje	vuretvo, in tebi,
sestra, za tvojo skrbnost.«
»Na uslugo,« pravi Feliks.
>Odkod neki jemlje take neverjetne nazore,« pravi Ernestina.
»Kar koli govorim,« doda Korenček, »trdim na splošno. Izogibljem se osebnosti, in če bi bila mama tu, bi ponovil 6voje misli tudi vpričo nje.«
»Pa ne bi ponovil dvakrat,« pravi Feliks.
»Kaj vidiš slabega v mojih nazorih?« odgovori Korenček. »Nikar ne pačite mojih misli! Nisefti brez srca, rajši vas imam, kakor je	na	zunaj videti. Ampak ta	ljubezen	ni prostaška, ni
nagonska	ali	iz navade, marveč je htena, je	premišljena, je
logična. Da, logična — to je beseda, ki 6em jo iskal.«
»Kdaj se boš odvadil rabiti besede, katerih smisla ne poznaš?« pravi gospod Lepic, ki vstane, da bi šel spat. »Kdaj boš nehal, v svoji starosti prepričevati druge? Če bi me bil vaš rajni stari oče slišal, da kvasim eno Četrtino teh tvojih mnrnjev, bi me bil kmalu poiičil z brco in z zaušnico, da sem bil vedno samo njegov fantič.«
»Pogovarjati se je treba, da mine čas,« pravi Korenček in je že nemiren.
»Še boljše je, če se molči,« pravi gospod Lepic s svečo v roki.
In izgine. Feliks mu sledi.
»Na svidenje, stara sablja!« pravi Korenčku.
Potem vstane Ernestina in reče resno:
»Lahko noč, dragi!«
Korenček ostane sam in se ne znajde.
Včeraj mu je gospod Lepic svetoval, naj se nauči samostojnega mišljenja.
»Pravijo? Kdo pravi?« mu je govoril. »Kdo so ti ,oni‘? Ni jih. Vsi — to ni nihče. Preveč ponavljaš, kar slišiš. Poskusi malo sam razmišljevati. Povej svoje osebne nazore, pa čeprav so še tuko skromni.«
Ker so njegove prve nazore, ki jih je tvegal, 6labo sprejeli, pokrije Korenček ogenj, postavi stole vzdolž k steni, pozdravi uro in se umakne v sobo, katere okno gleda na stopnice, ki vodijo v klet, in jo imenujejo zato kletno sobo. Soba je hladna in ipoleti prijetna. Divjačina se v njej zlahka ohrani teden dni. Zadnji zajec, ki ga je oče prinesel domov, visi v njej, iz nosu mu kaplja kri v krožnik. V njej stoje tudi košarice z žitom za kokoši in Korenček se nikoli ne naveliča, mešati po žitu z golimi rokami, ki jih potopi vanje do komolcev.
Ponavadi visi v tej sobi tudi obleka vse družine na obešalniku. Podobna je samomorilcem, ki so se pravkar obesili, a so prej previdno postavili svoje čevlje v lepem redu na zgornjo polico.
Nocoj pa se Korenček ne boji. Ne pogleda pod posteljo. Ne straši se ne lune in ne 6enc in ne vodnjaka, ki «e zdi, da so ga nalašč izkopali pod oknom, da bi skozi okno skočil vanj.
Bal bi se, ko bi se domislil strahu, ampak ne misli več nanj. V 6ami srajci pozabi stopati po petah, da bi manj čutil mraz rdečega tlaka.
In v postelji strmi v mehurčke na vlažnem ometu in še dalje razpleta svoje osebne nazore, ki se imenujejo zato tako, ker jih mora hraniti zase.
Nevihta v krošnjah.
Korenček že dolgo zamišljeno opazuje najvišji list na velikem topolu.
Sanjari in čaka, da se Zgane.
Zdi se, da ee ne drži drevesa, da živi posebej, sam	zase,	brez
peclja, v prostosti. *
Vsako jutro ga pozlati prvi in vsak večer zadnji sončni žarek.
Od poldneva pa miruje kakor mrtev, bolj podoben pegi kakor listu, in Korenčka mineva potrpljenje in prijemlje se' ga slaba volja, ko se nazadnje le premakne.
Prav tako se zgane list pori njim.	Drugi listi	jima	sledijo,
gibanje prehaja od sosednih listov na	vse druge.
Za l judsko tiskarno T Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj, inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob dela*nikih ob 12 — Me* acuiu naročil urn a tir, n inozemotal £» Uc — Uiedailtsoi Kopitarjeva ulica 6/H1 — Uprava j Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Telelon štev. 40-01 do 40-09 - Podružnica: Noto mesta