Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletna 96 Din, ta Inozemstvo 120 Din
Urednlitv* je v Kopitarjevi aL6/ID
S£0VENEC
Ček račun: Ljnb-11»i.n št. 10.650 ta 10.549 za inserate; Sarajevo itv. 7565, Zagreb itv. 59.011. P raga-Du naj 24.79*
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299»
Telefoni nredništvai dnevna aložba 205» — nočna 2996, 2994 In 205«
Izhaja v*ak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva p« praznika
Z duhom časa
Veliko pozornost je pred nekaj leti vzibudi-to v svetu delo francoskih katoličanov v pariških predmestjih, ki je Skoraj dvoje desetletij bilo med širšo javnosto malo opaženo, a je polagoma po raznih brošurah m na podlagi statistik le prodrlo v svet. »Rdeči pas«, ki se na desetine kilometrov široko vleče okrog Pariza s svojimi 3 milijoni prebivavcev, je veljal y.a do-movje revščine, razbojništva in komun irama. Nihče se ni prav upal drezati v prostrana, o eo-ciahio in duhovno docela zapuščena predmestja. Razkošni in bogati Pariz se ne meni veliko za svojo revno soseščino, kaimor se z njegovih erre-tlih cesta v večernih urah zateka vse, kar je brez doma in brez strehe.
»Malo nerodno je,« nam je nekoč razlagal francoski abbe, »da nas morajo včasih drugi opozoriti, da je v zgodovini napočil nov čas, ki zahteva nov način delovanja in občevanja z ljudstvom. Takrat so nas morali opozoriti komunisti. Kdor se je le količkaj zanimal za »Rdeči pas«, je prvi dan mogel videti, kako marljivo so komunisti na delu. Vedno povsod zraven, z vsemi v osebnem stiku, neprestano pri vrelcu življenja. Vsak dan nov časopis, novi letaki, nova propaganda, za katero so črpali snov iz življenja, kakor so ga ljudje živeli in trpeli. Uspeh ni izostal in »Rdeči pas« je pošteno zaslužil svoje ime. Na vse to snno mi premalo mislili, ko smo sicer sestavljali radikalne programe in hudo socialne resolucije, a zunaj ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal v življenje. Tudi najlepša ideja ne živi, ako ni nekoga, ki jo neprestano uresničuje v življenju, jo brani s svojim lastnim delom in s tem 6pričuje, da je zmožna življenja. Nič ne prepriča ljudi bolj, kot osebna žrtev in z ničemer se jih hitreje ne pridobi... Vedeli smo, da bi v »Rdečem pasu« še največ mogel storiti duhovnik. Toda spočetka se nam je ta misel zdela kot pravljica. Predvsem nam je primanjkovalo duhovnikov za že obstoječe fare,- mnogo jih potrebujejo daljni misijoni — in končno, ali bo med temi razvalinami življenja sploh še kaj, na kar bi mogel duhovnik navezati svoje delo? To so bili pomisleki, ki pa jih je s pogumnim dejanjem razpršil veliki pOkojnik kardinal Amette. On nam je odprl oči in nam pokazal, da je naše prvo misijonsko polje med delavci, cunjarji, snažilci kanalov in brezdomci v »Rdečem pasu«. Bila je trda ledina, ki jo je bilo treba zorati. Mnogok. je so naši misijonarji naleteli na popolne pogane, ki o Bogu in odrešenju sploh nikdar še niso slišali. Boriti so se morali z neverjetnimi materialnimi in moralnimi zaprekami, preduo je bil prebit led in osvojene prve postojanke. Največkrat so bili duhovniki preje socialni delavci, kakor pa dušni pastirji v navadnem poimenu. Z denarjem, ki so ga dobiili od drugod, so ustanavljali ljudske kuhinje, zadruge, pričeli so z otroškimi zavetišči, s šolami in šele potem so mislili na diruge potrebe. Sčasoma se je pokazalo, da so ljudje mnogo boljiši, kot pa se je spočetka zdelo. Voditelji marksistov so res navadno ostali ob strani — pa tudi ne vsi. Toda z maso proletarcev smo si pa mnogo bližji, kakor pa s sito buržuazijo in je med njimi tudi neprimerno več pristnega krščanskega duha. Ni bilo dolgo, pa sano marsikje dobili njiliova kino-gle-dališča na razpolago za katehetski pouk, ki tudi občine s komunističnim županom in komaini-stično občinsko upravo na čelu nam pri postavljanju cerkva in kapelic navadno nikjer niso delale težkoč. Danes je v »Rdečem pasu« že precej nad sto cerkva in kapel, s prav tolikimi duhovniki in z razveseljivo številnimi novimi duhovskiimi poklici.«
Po četrtetoletnesm požrtvovalnem delovanju je danes, v nekoč tako razvpitih pariških predmestjih, lepše urejeno duhovno življenje, kakor pa v Parizu samem. Kakor znano, 60 francoski zgled pričeli posnemati tudi drugod, v Pragi Varšavi, na Dunaju, v Berlinu in sicer povsod z velikim uspehom.
Slovenci dušnopastirskiih nalog, ki jih zahteva velemesto, ne poznamo, ker velikih mest nimamo in jih tudi v bodoče po vsej priliki ne bomo imeli Pač pa se v malem kažejo tudi pri nas isti problemi kot pri veliikh narodih in ki stavljajo v manjšem obsegu budi enake naloge. Malo kako stvar je naša javnost siprejela v zadnjem času z večjimi simpatijami, kakor ustanovitev samostojne župnije v Šiški, potem župnijo sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu in sedanjo akcijo za ustanovitev samostojne župnije v Mostah pri Ljulbljani. S tem je izpričana ne le požrtvovalnost vernikov, ampak tudi uvidevnost odločujočih krogov za aktualne dušnopastirske potrebe.
Iste potrebe kot v Veliki Ljubljani, se pa kažejo mnogokje tudii na deželi, kjer je čas od tedaj, ko so bile fare ustanovljene, mnogo spremenil. Naseljevanje se je nekoč vršilo pod vidiki varnosti, torej na višje ležečih krajih, za poznejše dobe pa je bila merodajna rodovitnost in primernost zemlje, od katere so ljudje skoraj izključno živeli. Tam so nastale tudi cerkve in župnije. Moderen čas pa je ustvaril nove predpogoje življenja. Industrija sledi vodnim tokovom, cestam, železnicami iin rudninskim bogastvom. Tako nastajajo nova družabna središča, včasih precej stran_ od nekdanjih naselbin, ki izgubljajo vedno bolj na svojem pomenu in številu prebivalstva. Ob strani in včasih daleč od središč novodobnega življenja so ostale na ta način marsikje tudi cerkve, ki jih vidimo ponosno samevati na prijaznih gričili kakor podobo lepšega sveta, manjka pu jih sredi črnega, delovnega življenja. Kakor da bi nehote simbolizirale miselnost marsikaterega modernega kristjana ,da je religija eno, a življenje drugo.
V tej zvezi jc vsekakor tudi potrebno omeniti vedno večje stremljenje po občestvenosti, novodobna ideja, ki se bo v bodočih desetletjih verjetno še dalj« izoblikovala. Katolicizem je to idejo poznal že davno preje, kakor pa so jo zajele novodobne struje in jo prilagodile svojim programom. Eno izrazitih socialnih občestev jc gotovo farna skupnost, pripadnost k isti farni družini. Katoliška akcija smatra za ono izmed svojih nalog tudi poživitev farnega občestva, ki sc ga mnogi fuirtuii uič več ne zavedajo. Farno občestveno zavest pa ie mogoče vzbuditi
Obzidje versajskega miru se podira
300.000glasov za Nemčijo?
Od 550.000 volivcev v Posaarju je menda glasovalo za Nemčijo 65%, za samostojnost 25°/° Danes bodo razglašeni izidi — Hitler bo takoj imel velik govor, da proglasi zmago nemštva
Berlin, 14. jam e. DNB sporoča ob 19.30 sledeče: V torek zgodaj zjutraj bo predsednik volivne Komisije Rhode v imenu vlade r Posaarju prečital jradni izid glasovanja. To bo p r očitano preko radija vsemu svetu. Takoj nato bo zastopnik Nemčije za Posaarje Biirkel sporočil tudi p« radiju to vest Hitlerja. Takoj nato se bo na radiju oglasil Hitler in bo imel daljši govor. Za njim bo govoril državni
minister za propagando Gobhels. Vse to bodo prenašale vse nemške radijske postaje.
Saarbriicken, 14. jan. c. Dopisnik agencije »Ha-vas« sporoča v Pariz, da zadnje prerokovanje r Saarbriickcnu med inozemskimi časnikarji predvideva sledeče številke: 5 odstotkov za Francijo, 25 odstotkov za »status quo< in 70 odstotkov za Nemčijo.
Mirno, brezstrastno glasovanje
Saarbriicken, 14. jan. b. Z velikim hrepenenjem in Obenem s strahom pričakovani 13. januar, ko se je izvršil plebiscit, ki naj odloči, komu naj pripade 6aareko področje, je potekel v popolnem miru in redu z neznatno izjemo. Volitve v Posaarju 60 usodne tako za Nemčijo, kakor za mir v Evropi in za njeno konsolidacijo. Dolge vrste delavcev, ki eo čakale, da pridejo na vrsto in da izvršijo 6vojo dolžnost, so bile tiho, nikjer ni bilo nobenega močnejšega glasu. V noči na nedeljo je močno snežilo v eaarskem področju in vlaki 6o prihajali s precejšnjimi zamudami. V tekn včerajšnjega dopoldneva je temperatura nekoliko popustila in med snegom je pričelo še deževati. Mednarodnih vojakov ni bilo videti v mestu, deloma so bili v službi na sami meji, ali pa so bili v svojih vojašnicah. Varnostno službo so vršili le domači stražniki, Id niso nikjer imeli povoda za resnejšo intervencijo. Sicer je res, da so bili volivci, ki so prišli iz Nemčije, bolj živahno razpoloženi in ko ®o prihajali, se je slišalo iz njih vrst zabavljanje, zakaj ni nikjer nemških zastav, zlasti pa so protestirali proti temu, da eo morali odstraniti svoje strankarske znake in da so se morali podvreči strogi splošni disciplini.
Ob mraku: „Heil Hitler .. .!"
Sele ko je legel mrak na zemljo, so prebivalci Posaarja okrasili akna svojih hifi z majhnimi božičnimi drevesci in prižgali sveče, enako so storili tudi trgovci v izložbah dn lokalih. Domače ljudstvo se je po volitvah mirno razšlo domov, medtem ko so bili oni, ki so prispeli iz raznih krajev v Posaarje, prisiljeni oditi v gostilne in kavarno. Kljub temu policija ni imela dela in tudi ni hotela nastopati, čeprav so vročekrvni nemški fantje pričeli prepevati Horst Wcsselovo himno in so klicali nemškemu državnemu predsedniku Hitlerju.
Bomba
Edini resni incident se je zgodil v NeukiTche-nu, kjer je pred zgradbo nemško fronte eksplodirala bomba, ki je napravila precejšnjo materialno škodo, dve osebi pa lažje ranila. Policija pa je j krivce prijela. Tudi v Saarbruokenu je bilo nekaj | ljudi aretiranih, ko so hoteli zvečer prirediti po ulicah demonstracije. Nekaj pred polnočjo eo bile prepeljane v Saarbriicken vse volivne žare in shranjene v gledališču Wartsburg, kjer jih čuvajo močne straže. Danes ee je pričelo štetje glasov, ki bo končano jutri zjutraj ob štirih ali petih.
800 časnikarjev
V Saarbrllclcnu jie okoli 800 časnikarjev. Od 539.000. volivcev jih je glasovalo okroglo pol milijona, torej 96—97%. V nekaterih volivnih prostorih je bilo glasovanje končano že okoli 10 dopoldne. Le tam, kjer je bila organizacija slabša, se je nekoliko zavleklo. Zlorab ni bilo, ker so bile tudi nemogoče, glasovnice so bile namreč tiskane v angleščini na filigram papirju. Ze ponoči in danes popoldne so se odpeljali s posebnimi vlaki iz saarskega področja vsi volivci, ki eo prišli od zunaj.
O izida ni več dvoma
Kar tiče izida volitev, ni nobenega dvoma veBj da bo večino dobila nemška fronta Celo pristaja statusa quo trdijo, da je za nemško fronto glasovalo približno 70% volivcev, nekateri pa priznavajo, da jih je za to fronto glasovalo celo 75%. Seveda p« narodni socialisti pričakujejo še večji odstotek. Vsi znaki kažejo, da nemška fronta ne bo dosegla nad dretretinske večine, to je nad 75%, temvei da se bo izid v odstotkih gibal od 68 d« 78% r korist Nemčije.
Pristaši samostojnosti
PristaSi statusa quo, ki flm je fcl, da ntoo mogli doseči za sebe ugodnejšega izida, m danes silno potrti, najbolj radi tega, ker i negotovost je gredo nasproti neznani usodi. Jasno jim je, da ne morejo pričakovati prevelike zaščite velesil. Najbolj porazno pa je delovala na nje rest, ki je prišla v Posaarje ponoči, da je Francija zaprla svojo mejo. Čez mejo gredo lahko v Francijo le francoski državljani in oni, ki imajo poseben vizum francoskega konzulata t Posaarju.
50.000 beguncev
Splošno računajo, da namerava zapustiti saar sko področje okoli 50.000 ljudi, poleg njih pa še 5000 Židov. Kakor se izve, so francoske oblasti pripravljene odpreti mejo samo kakim 24.000 beguncem, med njimi okoli 3000 Alzačanom. ki so po vojni optirali za Francijo. Ljudstvo r obmejnem mozeljskem okraju je zelo n »razpoloženo napram saarskim beguncem ter odklanja vsako pomoč in azil. Zaradi tega bodo emigranti, v kolikor ,iili bo Francija sploh sprejela v svoje varstvo, takoj opremljeni proti jugu in v zapadne kraje, zlasti v okolico Toulousa. Najbolj neugodno pa je delovala na on'1 ki nameravajo zapustiti Posaarje. resi. da T«'r,.» cija brez najstrožje kontrole ne ho sprejela nobene osebe ii saarskega področja. Francoski konzulat v Posaarju je dobil točna navodila, da podeli vizum za prehod v Francijo samo onim beguncem, ki to res zaslužijo.
Židje v obupnem položaju
V naravnost Obupnem položaju pa se nahajajo sedaj židovske družine, ki so po prevratu v Nem čiji po večini prišle t Posaarje in si tam ustvarile primeren življenjski obstoj, saj so bile gospodarske razmere v Posaarju zelo ugodne in židje so jih do bro izkoristili. Te židovske družine se 6eda.j že pripravljajo za odhod. Hišni lastniki so jim odpovedali stanovanja in trgovske lokale. Na nemške obljube ne dajo nič, v pomoč velesil pa ne verjamejo.
Nobenih obzirov
t . •
Predvčerajšnjim je duhovni vodja nemške fronte in znani industrijalec Rdchling izjavil. Ha se ne more imeti nobenih obzirov do onih emigrantov, ki za »aarsko neodvisnost niso imeli niti moralnih, niti političnih pravic, da se vmešavajo v usodo teh nemških krajev in da bi odločali o usodi ostalih, ki so delali proti interesom nemške domovine, in da bo s temi ljudmi obračunal državni pravdnik.
Upati je, da bo jutri, ko bo objavljen od 7 do 8 zjutraj izid plebiscita, v saanski komisiji in v političnih strankah zavladalo pomirjenje. V saanskem področju bodo jutri zaprte vse trgovine, tovarne in šole.
Prenos volilnih zar v Ženevo
Pariz, 14. jan. AA. Iz Saarbriickna poročajo: V60 noč so na tovornih avtomobilih prevažali v Saarbriicken zapečatene žare z glasovi s posameznih volišč v Posaarju. Na vsakem avtomobilu je bilo po šeist vojakov z nasajenimi bajoneti na puškah. Žare so prenesli v Wartburg, kjer eo tamošnje gledališče preuredili za delo glavnega plebiscitnega odbora. Čeprav je padal sneg in je bil hud mraz,
Pogled na industrijski del Saarbriickena, glavnega mesta Posaarja.
in gojiti le v jiogostem stiku vernikov s cerkvijo, oziroma mod dušnimi pastirjem in verniki, ki se ne more omejiti lc na liturgična cerkvena opravila, ampak se spopolnjuje in raste prav-tako z mnogimi socialnimi vezmi vsakdanjega življenja. Tega pa ni mogoče tam, kjer so župnije prevelike ali kjer je farno središče predaleč stran od ostalih ljudskih središč. Tudi ne bo pravega farnega občestva tamkaj, kjer se dušno pastirstvo redno opravlja le s pomožnimi, nadomestnimi močmi, potrebna je stalna ooruduj« osebnost v fari, ki jc nekaka vidna vez one
idejne skupnosti, ki naj jo tvorijo verniki ene župnije — in to more biti le župnik. Ko vidimo, da se uovim spremenjenim razmeram prilago-dujejo občine, šolski okoliši in sploh vse upravne oblasti, je le v korist ljudstva, a.ko jih upošteva tudi Cerkev.
Klic po novih farah, zahteva po prilagoditvi postirstva novim ljudskim prilikam, jc zato vseskozi upravičena. Vemo, da ga je Cerkev vedno rada upoštevala v preteklosti in ga bo upoštevala tudi v midočnosti, posebno tam, kjer ^reza to, da sc »ubogim evangelij oznanja.«
so velike množice vso noč opazovale tovorne avtomobile in zbiranje žar. Ko eo iz občinskega doma v Saarbrilcknu odnesli žare, eo se oglasili zvonovi s stolpa občinskega doma, množica pa je najprvo zapela nemško himno, nato pa posaa.nsko pesem, in Horst-Weeelovo pesem.
Zare z glasovnicami so spravljene v garderobi in koncertni dvorani wartbuškega gledališča. Poslopje straži občinska policijska garda, pojačena ' angleškimi oddelki. Štetje glasov se je pričelo ob 17.
Plebiscitna komisija bo odpotovala iz Saarbriickna jutri v Ženevo. S seboj bo odnesla uradna poročila o glasovanju v posameznih okrožjih in fiO žar z glasovnicami; te glasovnice bo v Ženevi sežgala v navzočnosti članov Sveta Zveze narodov. Komisijo bodo do francosko-posaarske meje sprem Ijali angleški oddelki čet s strojnicami.
Uspeh Italije
Rim. 14. jan. b. Podaljšanje mandata odboru trojice za saarski plebiscit daje možnost, da ee na podlagi izvršenega plebiscita likvidira tudi vprašanje pripadnosti saarskega področja še na sedanjem zasedanju Sveta Zveze narodov. Fašistični tisk vidi v tem še en uspeh italijanskega delegata barona Aloisija, ki ima kot predsednik odbora trojice največ zaslug, da so se vprašanja glede organizacije in izvršitve plebiscita rešila na način, ki ni kršil niti nemških, niti francoskih interesov. Ker je mandat odboru trojice sedaj podaljšan, je baron Aloisi takoj stopil v zvezo e francoskim zunanjim ministrom Lavalom ter z nemškim strokovnjakom BeTgerjem, ki se tudi mudi v Ženevi. V razgovorih, ki jih je imel z njim Aloisi, so se proučevale možnosti za franoosko-nemško konferenco, ki bi se imela v najkrajšem času vršiti. Na konfe-
A« /kA lxA /1/vlO^'l A ••
tciivi oc in; u\nvn.'tiv v
BtutraikegA problema.
Versafski mir o plebiscitu
Predpisi glede plebiscita ▼ Posaarju se nahajajo v 111, poglavju, 4 od<lelku versajske mirovne pogodbe v členih 34 in 35, ki se dobesedno glasita: " Člen 34: Po poteku 15 let od uvel javi jenja pred-stoječe pogodbe bo prebivalstvo |K)enarske kotline pozvano, da svojo voljo tako-le izrazi:
Po občinah, oziroma po okrajih se bo vršilo namreč glasovanje o sledečih treh možnostih: 1. status quo, to je nadaljevanje v tej pogodbi ustvarjenega pravnega reda v Posaarju; 2. združitev s Francijo; 3. združitev z Nemčijo.
Pravico do glasovanja ima brez ozira na spol vsaka na dan giasovanja '20 let stara oseba, ki je ob priliki podpisa predstoječe pogodbe v Posaarju prebivala. Ostale predpise, posamezne podrobnosti in dan glasovanja bo Zveza narodov tako določilo, da bo omogočeno svobodno, tajno in resnično oddajanje glasov.
Člen 35: Zvez« narodov odločuje na podlagi želje, ki je bila izražena v glasovanju, pod katero nadoblaet bo ozemlje padlo.
Ako Zveza narodov sklene, da ostane za vse ozemlje ali samo za del ozemlja dosedanji pravni rod, se Nemčija že sedaj obvezuje, da se odreka vsaki nadoblasti na način, kot bo to Zveza narodov jmatrala za potrebno. Zveza narodov pa »e obve-cnje, da podvzame korake, da ee končnoveljavno ugotovljeni pravni red prilagodi trajnim interesom ozemlja in splošnim interesom.
Ako Zveza narodov sklene, da pade vse ali del ozemlja pod Francijo, se Nemčija že sedaj obve-mje, da odločitev Zveze narodov sprejme in da na podlagi tega sklepa vee svoje pravice in zahteve na lam ozrmlju odstopi Franciji.
Ako Zveza narodov eklene, da pade vse, ali *el ozemlja k Nemčiji, je Zveza narodov dolžna »krbeti za to, da se nadoblast Nemčije uveljavi v vrhovni upravi tega ozemlja.
Kako veliko je Posaarie t
Posaarje meri 1912 kvadratnih kilometrov, to jo toliko kot porečje Ljubljanice, ki meri 1013 kv. kilometrov, ali pa kot sedanji glavarstvi Ljubljaoa-
i okolica in Kranj skupno (11)31 kv. km), ali za 300
kv. kilometrov večje kot je Ljubljansko barje (NiQ0 i kv. kilometrov). Prebivalstva je na tem ozemlju po ljudskem Štetju 1. januarja 1933 823.444. Katoličanov je okroglo 650.000, delavcev 200.000. Vrednost premoga in železa ter vseh industrijskih naprav je bila cenjena na 18 milijard Din (dvakratni naš letni državni proračun).
Red in mir po vsej deželi
Saarbriicken, 14. jan. e. V vsem Posaarju vlada tudi danes najlepši red in mir. Ker zastave še niso izobešene, se danes si»loh Se ne opaža, da je , bil včeraj ueodni dan glasovanja. Samo na vlake, ! ki vozijo proti Franciji ali Nemčiji, je silen naval. Glasovalci, ki so prišli izvnševat svojo dolžnost iz inozemstva, se vračajo na svoje domove.
Kaj se godi v Aziji?
Ataturkov blok
Zveza mustt-manshih držat
Rusija organizira vso srednjo Azijo za svojo lastno korist
Po plebiscitu
Ženeva, 14. jan. c. Tukaj ee danes poudarja,
' da bo sedanje stanje v Posaarju ostalo vsaj še me-! sec dni. Takoj po proglasitvi izida se bo sestal svet trojice poti predsedstvom barona Aloisija in skle-1 nll, dia se poda v Italijo in sestane k prvi svoji uradni seji. Nato bo v daljšem zasedanju razpravljal o odločitvi glede Poeaarja. Dozmava se, da bo Nemčija vkljub vsemu morala poslati svojega delegata k tem sejam, da se opravijo zadnje formalnosti. Mednarodne čete bodo ostale v Posaarju do konca režima Zveze narodov in do predaje oblasti novim zastopnikom.
Denar že beži iz Posanrja
Saarbriicken, 14. jan. TG. Prve posledice glasovanja se že kažejo. Vse francoske banke so oblegane od vlagateljev, ki hočejo spraviti denar na varno v Francijo. Prav tako se selijo tudi že inozemske banke, ki zahtevajo tudi od industrije povračilo investiranih posojil iz strahu, da kljukasti zmagovalci ne bi zares izpolnili svojih groženj, da se bodo takoj po zmagi maščevali nad »inozemskimi izsesalci in židovskimi krvosesi«.
Islanbul. 14. jan. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Politična pogajanja za itnlijansko-f raneoski sporazum kakor tudi priprave za plebiscit v Posaarju so odvrnile vso evropsko politično pozornost od važnega dogodka, ki ga veliki svetovni listi sum o mimogrede omenili.	,
Te dni »o se namreč zbrali pri predsedniku Turčije Komatu Ataturku zunanji ministri Iraka in Perzije, Nuri paša in Kazaini paša, ki so imeli dvodnevna posvetovanja, nakar so zopet izginili po puščavskih stezah. Turško časopisje je prineslo samo kratko, tri vrste dolgo uradno poročilo o tem tajin-stvenem obisku, ki ga pa nadalje gotovo po navodilih cenzure ni smelo komentirati. Ker pu je v javnem mnenju, predvsem pa v di-plomatičuih krogih le vrelo in so se začele širiti razne govorice, je turško zuuanje ministrstvo uradno povedalo, »da takšni sestanki dandanes vendar niso več kaj izrednega in da se bodo tudi v bodočnosti še večkrat ponavljali, da pouda o skupnost vseh prednoazijskih držav«.
Iz tega se da z gotovostjo sklepati, da je zbliževanje, ki smo ga v poletnih mesecih opažali med Turčijo in Perzijo ob priliki obiska perzijskega šaha Riza Pehlevi v Ankari, že zelo napredovalo in da imamo dandanes prav za prav že pred seboj dovršeno dejstvo politične zveze medinusli-manskimi država mi Turčije, Iraka in Perzije,
Odnošaji med Turčijo in Perzijo so da-
nes tako vidno prijateljski, da se lahko govori o politični in vojaški zvezi na ozemlju, ki sega od Balkana do Afganistana. Pri tem pa ne pozabimo, da sta se Turčija in Perzija v svoji zgodovini znašli na isti fronti le v boju proti Rusiji, med tem ko sta danes ▼ isti meri ruski zaveznici in prijateljica Torej je zveza med Turčijo in Perzijo naperjena drugam, ne vee proti Rusiji. Zadnje mesece sta se obe muslimanski državi trudili, da si osvojita tudi udeležbo Iraka, ki je navidezno sicer neodvisna država, a je dejansko še popolnoma pod angleškim nadzorstvom. Vlada sama pa je nacionalistična in Kemaln Ataturku ter sahu Pehlevi ni bilo treba mnogo ag i tirati za zbližan je, tem manj, ker sta pristala na nekatere za Irak ugodne obmejne spremembe.
Značilno je, da obe državi, Perzija in Irak, brez ugovora priznata Turčiji vodilno vlogo pri organizaciji mladepa muslimanskega in arabskega nacionalizma v Aziji. Sporazum, ki se je med njimi ustanovil brez diplomatičnega šundra, je danes že podoben Mali zvezi ali Balkanskemu sporazumu ali Baltskemu bloku. Evropa bi storila prav, če bi temu zbiranju posvečala več pozornosti. Posebno še, odkar se nahaja v Ankari kot veleposlanik sovjetske Rusije znani Karn-kan, ki bi rad Rusijo od juga gori zavaroval z velikim muslimanskim in Rusiji prijateljskim blokom držav pod vodstvom Rusije.
V luči rimskih sporazumov
Avsirija se oddahnila
Dolžnosti in pravice sosed pri nadziranju neodvisnosti
Iz notranje politike
Dunaj, 14. januarja.
Avstrijski zvezni kancler, ki je, kot sem že večkrat omenil, zelo simpatičen in poleg tega še neizčrpljiv govornik in zaradi tega tudi strah avstrijskega tiska — on namreč ne dovoli, da bi se njegovi govori prinašali v izvlečkih, ampak jib hoče v celoti ali pa nič... in ker si nič noben časopis ne upa prinesti, torej... — je imel zopet velik govor, v katerem je v glavnem obravnaval rimske pakte in porabil tudi to priliko, da je želel Nemčiji srečo v Posaarju ter izrazil svoje upanje, da bo sedaj po francosko-italijanskem sporazumu lažje najti pot do sporazuma z Nemčijo. Toda najbolj značilna in is presojanje položaja v Podonavju najbolj važna pa je kanelerjeva izjava r tistem delu. kjer izraža svojo zadovoljnost, da je Avstrija postala predmet zanimanja vseh velesil. ki da so se združile, da skupno obvarujejo mir v ozemlja okrog Avstrije.
Iz lega mora človek sklepati, da je Avstriji bilo že silno tesno pri srcn, ko je zaradi raznih okoliščin vedno h o 1 j lezla pod izključno italijansko v a -r u š t v o . Avstrijsko ljudstvo je brez dvoma bilo i veliki večini proti takšni politiki. S tem, da sta si sedaj v rimskem sporazumu Francija in Italija — ob prisrčnem prigovarjanju Anglijo — delili skrb za avstrijsko neodvisnost in so pripravljene tudi sosede Avstrije, da pri tem jamstvu sodelujejo, je padlo velikansko breme z ram avstrijske vlade. Danes ni več Italija prvo-močna sila. ki zahteva zase prvenstvo v odloče-vanju podovanskih držav, ampak je pristala na to, da si to skrb deli b Francijo.
J5e zadnjič, ko so italijanske čete Rtale na av-»trijski meji, so se druge avstrijske sosede vzne-
Trpeča Cerkev v Mehiki
mirile in so dale jasno razumeti, da bodo tudi one v Avstrijo vkorakale, če bi Italija to storila. Ta nevarnost enostranske italijanske zaščite, ki je bolj podobna davljenju kot pa zaščiti, je sedaj po rimskih sporazumih odstranjena iu nekaj podobnega temu, kar smo doživeli 25. julija, se odslej ue bo več ponovilo. Ko se bodo vršila potrebna predpogajanja za sklenitev avstrijskega jamstvenega sporazuma s sosedami Avstrije, ki ga priporočata sporazumno Italija in Francija, je seveda samo ob sobi razumljivo, vsaj tako mi je izjavila ugledna diplomatična osebnost zunanjega ministrstva, da bo vsaka soseda Avstrije d« • bila n a t a £ n o odmerjen delokrog jtri varovanju avstrijske neodvisnosti in natančno določeno ozemlje v Avstriji, ki ga naj posebno nadzira. Nobena soseda Avstrije pa ne bo več mogla varuštva nad Avstrijo izvajati po svoji lastni samovolji.
V tem vidijo Avstrijci velik napredek in zato je tudi avstrijsko ljudstvo, ne da bi mu bilo pri tem treba slediti uradnim namigom za navdušenje, z zadovoljstvom sprejelo rimske sklepe, saj so mu odvzeli ta vselej strah pred izključnim va-ruštvom Italije. Avstrija se je s tem otresla nevarnosti, da postane protektorat kakšne edine velesile in se je s tem včlenila zopet kot neodvisna država t srednjeevropsko skupnost.
Dunajski listi so zatorej z veseljem beležili prijazno stališče, ki ga je zavzelo jugoslovansko javno mnenje do načel, sprejetih v rimskem sporazumu in dobro razpoloženje zveznega kanclerja, ki je odsevalo iz njegovega govora, ima svoj izvor tudi v ugotovitvi, da bo Avstrija odslej delala svojo lastno zunanjo politiko in ne več po poveljih kakšne posamezne prijateljice. Ing. Sch.
S strojnicami na katoličane ?ac«bayi
ffltaur« City, 14 jan. TG. V no« na nedeljo je prNlo v predmestju Tacubaya do prave pouiifne bitke med katoliškimi verniki in med policijo. Spopad je zahteval 25 žrtev, med njimi tri smrtne. Policija je v tem predmestju aretirala pri oltarju duhovnika, ki Jo imel večernice, in sa odpeljala v policijske zapore. Verniki so se že pri tej priči postavili policiji po robu. Vest o na-■iloJ aretaciji duhovnika so je kot blisk raz-nor a po vsem mestu in katoliški verniki so v stotinah začeli drveti v predmestje in so hoteli policijsko poslopje zasesti. Policija je načela na vernike streljati kar s strojnicami. Ker je vladala v predmestjn tema, se je razvila med policijo in med ljudstvom pra-
va krvava bitka. Nekaj časa so streljali, nakar so se spoprijeli z rokami. Vlada je poslala vojaštvo v predmestje, ki je začelo surovo razsajati in je proti jutranjim uram »vzpostavilo red«. Katoličani so pustili na bojišču tri mrtve in 20 več ali manj težko ranjenih, medtem ko policija ni hotela izdati, koliko smrtnih in ranjenih žrtev je imela. Vlada je sedaj proglasila obsedno stanje v tem predmestju. Vest o pokol jih pa gre dalje po deželi in od povsod javljajo znake velikega vznemirjenja med prebivalstvom.
Menico City, 14. jan. b. Po vesteh, ki so se včeraj razširile, je v Mexicu včeraj izbruhnila vstaja. Uradni krogi jo sicer odločno zanikajo.
Uzuhovičeve idejne smernice
Belgrad, 14. jan. m. Po vladni izjavi g. Bogoljuba Jevtiča je večina poslancev in senatorjev odšla na svoje domove, kjer je prebila božične praznike, nakar se je podala na agitacijo med svoje pristaše za kandidate v dopolnilne senator-ske volitve, ki bodo 3. februarja letos. Za predstavništvo kandidatnih list JNS je ožji odbor te stranke na svoji zadnji seji določil banovinske konference, ki so se pričele včeraj.
Ena med prvimi konferencami je bila zopet določena za Niš, rojstni kraj bivšega predsednika vlade in šefa JNS g. Uzunoviča, ki naj bi podala ugoden akord za vse ostale banovinske konference JNS. Na to konferenco je bil napovedan tudi prihod g. Uzunoviča, kjer bo po daljšem času, to je po zadnjih dogodkih, ki so se odigrali v našem notranjem političnem življenju, prvič zopet javno nastopil. Po zadnji seji vodstva JNS, na kateri je bil sprejet znani komunike v pogledu zadržanja te stranke napram vladi g. Jevtiča, ki pri večini narodnih poslancev in pristašev JNS ni naletel na odobravanje, je vladalo v političnih krogih za včerajšnji Uzunovičev govor precejšnje zanimanje.
Politični krogi so pričakovali, da bo šef večinske stranko v narodni skupščini ▼ svojem govoru razpršil meglo, ki ovira jasen pogled t vse notranje iivljenje, ki se je pojavilo t zadnjem času med večino narodnih poslancev, ki se usmerjajo v čisto drugo poti, ki dostikrat niso čisto v skladu z nameni vodstva te stranke. V kolikor je šef JNS g. Nikola Uzunovič to dosegel in uspel, i se bo kmalu pokazalo.
Včerajšnji niški sestanek je pa bil tudi dru-■ gače zelo zanimiv. Na konferenco JNS, kakor rečeno, je prišel tudi sam šef stranke g. Nikola ' Uzunovič v spremstvu bivšega ministra in senatorja g. Koste Timotijeviča, ki je konferenco tudi i otvoril ter ji ves čas predsedoval. Navzočim zbo-i rovalcem je pojasnil, na kakšen način naj se iz-! vrši kandidacija za popolnilne strankarske volitve. da bi se »ta posel izvršil, kakor bi bilo najbolje za državno politiko in našo stranko«.
Po pojasnilih, ki jih je zborovalcem podal g. Kosta Timotijevič, je takoj prevzel besedo g. Nikola Uzunovič, ki je uvodne besede posvetil tragični smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-Ditelja. Navzoče skupščinarje je pozval, naj z eno-minutnim molkom počaste njegov spomin. Takoj zatem je g. Uzunovič prešel na politični del svojega govora ter izjavil, da zanika vse vesti, da bi se sedanja kraljevska vlada oddvojilla od JNS in da vč že za tozadevno razpoloženje sedanje vlade ter da je on osebno prepričan, da se bo ohranilo
narodna in državno edinstvo Jugoslavije sam* tedaj. če se bo čuvalo edinstvo JNS.
Precej navzočih zborovalcev ee jo pri taj kategorični izjavi šefa JNS spogledalo ter m spraševalo, kdo je lefa te stranke pooblastil, da lahko podaja na račun vlade tako važno notranjepolitične izjave.
Zatem je g. Uzunovič zašel na svoje ie staro in znane polje ter je navzočim zborovalcem zopet zagotavljal, da ne more biti nikakega vračanja v staro politično iivljenje ter da se 'je treba odločno in jasno izjaviti, za šestojanuarsko politika. Svof daljši govor je zaključil Uzunovič takole: »Govori se, da se bo iz ostankov bivšo Radikalne stranke, Slovenske ljudske stranko in Jugoslovanske muslimanske zajednico osnovala politična stranka Jugoslovansko nacionalne zajedniee. Naša želja je, da se ta stranka čimprej ustanovi, ker bi tudi nam bilo drago, da bi imeli takega partnerja r naroda ter da bi tekmovali, kdo bo bolj dobil zaupanje naroda. Samo ti gospodje morajo vedeti, da svoje organizacije prilagode zakona, da pohite med narod, kakor tudi mi, ia satanovo organizacijo, kakor to, zopet ponavljam, teke* predpisuje, da ta organizacija naroda ne smo biti niti separatistična niti verska niti plemenska Biti pokrajinska, ker so to danes nemogočo stvari. Ce se tako blokirajo, kakor določa zakon, je vs« ▼ reda in vas prosim, da mi ne zamerite, da te stvari često ponavljam. — Uzunovič je zaključil: »Ko zna bolje, široko mu polje!«
Postavljanje kandidatnih list za dravske senatorje
V ponedejek, 14. januarja se je vršila v Ljubljani v Kazini seja slovenskega vodstva JNS, katere so. se med drugimi udeležili: minister dr. Marušič,-'dr. Kramer, Pucelj itd. Razpravljali so o kandidatih za senatne volitve.
Dr. Marušič je predlagal sledečo listo:
1.	Nosilec dr. Marušič — namestnik Pucelj.
2.	Kandidat dr. Dinko Puc — namestnik dr. Re žek iz Novega mesta.
3.	Kandidat Janžekovič, posestnik iz Stajer-— namestnik notar dr. Rado Jereb. Dr. Kramer pa ie predlagal naslednjo liste:
1.	Nosilec dr. Marušič.
2.	Dr. Kramer.
3.	Ivan Pucelj.
Pri glasovanju je dobila Marušičeva lista 42 glasov, dr. Kramerieva pa 36 glasov. Nato je dr. Kramer izjavil, da bo predmet predložil v Belgradu glavnemu odboru, ki naj se odloči za eno ali drugo listo -— ali pa obe, iit naj v tem slučaju odločijo volivci.
ske
Boarbonska poroka v Rimu
Rim, 14. jan. c. Danes je tudi Rim imel svojo kraljevsko poroko. Poročila sta se hčerka bivšega španskega kralja, princesa Beatrice ln pa priuo Torlonia, član ene najuglednejših italijanskih aristokratskih družin. Poročni obred je v Jezusovi cerkvi izvršil bivši španski primas ln kardinal v To-ledu, prisostvovala pa sta poroki tudi italijanski kralj in kraljica. V prezbiteriju cerkve je okoli mladih poročeneev stalo nad 80 prinoev in prioezinj. ki so vsi člani kraljevskih družin Iz vse Evrope. Iz Španije je prišlo več posebnih vlakov navdušenih monar-histov, znani Italijanski parnik »T?ex« pa je iz Gibraltarja napravil posebno vožnjo s španskimi izletniki v Rim.
Madjarska prosi
2enera, 14. jan. b. Madjarska vlada je prosila Svet Zveze narodov, naj Čimprej likvidira Vprašanje marsejskega atentata Po vseh znakih sodeč pa se bo zadeva najbrž odgodila do meseca maja.
Dunajska rromensita naporen: Nemarno m oblačno vreme, zvišanje tempera*wre, ponekod «wtg.
Turški vojni minister - Bosanec
Sarajevo, 14. jan. b. Novi turški vojni minister Husein Žeki Aija je poslal svojemu bivšemu tovarišu trgovcu Bubuloviču pismene pozdrave. Novi turški minister je namreč Bosanec. Rodil se je v Gradiški, pa je kmalu odšel s svojim očetom v Turčijo. V Turčiji je dokonča! svoje študije in je bil za časa. ko je vladal sultan Mchmed V. sreski načelnik v Turčiji. Ko je nastala doba prevrata, je Hnsein Zeki prišel v Sarajevo ter je na Bistriku odprl z Bubanovičem špecerijsko trgovino. L. 1021 je odšel v Ankaro, kjer ga jc Oazi Mustafa Ataturk postavil za uradnika v zunanjem ministrstvu. Kmalu nato je liusein /eki |»slal poslanik v Londonu, odkoder pa je bil zopet premeščen v Moskvo. Iz Moskve se je vrnil nazaj v Turčijo ter postal vojni minister. Njegovo družinsko ime je Alagič.
Volitve v Angliji
London. 14. jan. b. V političnih krogih računajo, da bodo nove volitve prihodnjo jesen tako zn poslansko, kakor tudi za lordsko zbornico, če-[irnv uradno o tem še ni ničesar znanega. Določitev termina za razpis novih volitev je odvisen ud zunanjepolitičnih dogodkov, zinsii pn o iftin, kakšen bo uspeh mirovne akcije angleške vlade.
Važna vojaška uredba
Belgrad. 14. jan. im. Minister vojske iin morna-' rice je izdal pod DŽ št 26.720-34 dne 4 januarja 1935 naredbo, po kateri bodo rekruti-d-ijaki (iz točke 3, pod a), člena 49 zakona o ustrojetvu vojske i.n mornarice, ki eo bili spoznani kot začasno nesposobni, a eo med tem prejeli duhovniško po-svečenje ter bili pozneje potrjeni za sposobne, odslužili sTOj rok v bolničarskih četah, in to jjo možnosti grupirani po veroizpovedih. V teh četah bodo ostali samo tako dolgo, da ee uvedejo v glavna i vojaška vprašanja. Ves ta čas mora,jo nositi voja-j šlco obleko, ni ee jim pa treba briti in etriči, če ! tega ne smejo delali po svojih verskih predpisih. Po končanem pouku v glavnih vojaških vprašanjih bodo ti dijaki premeščeni po vojaških bolnišnicah izven dotedanje garnizije, in sicer po polrebi in možnosti. Ta čas pa bodo lahko noeili svoja duhovniška oblačila in ee bodo uporabljali za službo in dolžnosti, ki so v zvezi z njihovim duhovniškim poklicem. Bogoslovci, oziroma duhovniki se po tej ministrovi naredbi za ves čas trajanja kadrovske službe ne sinejo uporabljati za službe, dolžnosti in dela, ki ne prietojajo njihovim duhovniškim poklicem. Gornja uredba je bila objavljena v »Vojnem listu« z dne 12. jianuarja.
Plazovi v Bosni
Sarajevo, 14. jan, b. Radi viharjev in močnih snežnih žametov se je na železniški progi Sarajevo—Bosanski Brod pri postaji Raspotočje blizu Zenice utrgal velikanski plaz. Kamenje in prst sta zasula železniško progo v dolžini 100 metrov. Zaradi tega je ustavljen ves tovorni promet, potniški pa se vrši s prehodom. Delavci so že snoči postavili nove tračnice na po[>olnoma novem terenu ter je danes promet vzpostavljen. Tudi v Bosni je postalo tnnogo topleje, kakor je bilo zadnje dni, pa se je zopei poobiačiio in se pričakujejo novi snežni zameti
Osebne vesti
Belgrad, 14. januarja. Upokojeni so: Miloš Sre-tenovič, pomočnik kmet. ministra v 2. skup. 1. stop., Marko Mojsilovič, načelnik sploš. oddelka kmet. ministrstva v 3. skup. 1. stop., dr. Ljudevit Pro-haska, načelnik oddelka za živinorejo kmet. ministrstva v 4. skupini 1. stop., Zoltan Marcel, inšpektor kmet. min. v 4. skupini 1. stop.
Imenovani so: za načelnika splošnega oddelka kinet. ministrstva v 3. skup. 1. stop. Božidar Ran-kovič, načelnik oddelka za agrarno politiko, za načelnika živinorejskega oddelka v 3. skup. 2» stop Milan Dunjič, načelnik kmet. odd. banske uprave moravske banovine, in za načelnika kmet. oddelka banske uprave vardarske banovine v 3. skupini 2. stop. Borislav Milutinovič, načelnik iste banske uprave v 4. skupini. — V svrho varčevanja ostane mesto ministrovega pomočnika nezasedeno.
Belgrad. 14. jan. m. Iz VII. so napredovali v VI. skupino sledeče učiteljice: Antonija Ramovš v Trbovljah, Zorka Rogelj pri St. Lenartu v Slov. goricah, Janja Segula v Ptuju, Albert OcA v Zagorju, Elizabeta Cočič v Smartnem pod Šmarno goro, Angela Doležalek v Polhovem gradcu, Marij Brumen v St. lurju ob Sčavnici, Marija Kramer na Vranskem in Albina Horvat v Mariboru.
Razveljavljen je ukaz o napredovanju v VI. skupino Feliksa Tavčarja, veroučitelja v Ljubljani, in ukaz o napredovanju v V. skup. Marjete Cundrič. predmetne učiteljice na dvorazredni trgovski šol) v Ljubljani
Belgrad, (4 jan. A A. Gradbeno ministrstvo
jc razpisalo ofertulno licitacijo za gradnjo poslopju za Poštno hranilnico in glavno pošto v Beigrndu za proračunski znesek 19,395.449.59 dinarjev. Licitacija se bo vršila v gradbenem ministrstvu 14. febr. t. 1. ob 11 donoldne: orod licitacijo je treba položiti kavcijo v znesku t,020.000 Din. Gradbena dola plača Poštna hranilnica.
J
Duhovni j a sv. Družine v Mostah
Zgradi naj se zaobljubljena cerkev slovenskih družin - Tako so Moste prvič praznovale god sv. Družine
Moste pri Ljubljani, 14. jam.
Obširna občina Moste, ki šteje kakih 7000 duš, nujino kliče po urejenem žuipuem pastir-stvu. Že pred 5 leti se je ondi ustanovilo društvo za zgradbo župne cerkve sv. Družine. Z oziram na pereče razmere v tej občini je bilo kaj primerno, da so ustanovitelji sklenili bodočo župnijo postaviti pod varstvo sv. Družine, katera bi tako postala zaščitnica prve župnije na Slovenskem. Prvi predsednik tega novega društva je bil g. šlkof dr. Gregorij Rožman, dokler je bil še generalni vikair. Ko je sam zasedel Škofovsko stolico ljubljansko, je predsedstvo prevzel g. stolni prošt Ign. Nadrah. Gospod knezoškof je v zadnjih mescih ukrenil, da začasno hodi iz Ljubljane v Moste ob nedeljah maševat in pridigovat g. prof. Terčelj. Za to službo božjo, ki naj bi bila nekako farno opravilo, so čč. kairmeličanke dale na razpolago svojo cerkvico, ki pa je že davno postala premajhna. Tudi cerkveni pevski zibor so si Mo-ščani takoj sestavili; sedaj pridno in lepo prepeva v čast božjo pri vseli prilikah.
Včeraj je cerkveno društvo prvič povabilo Moščane k praznovanju patrone bodoče župnije _ sv. Družine. Ob 9. mri dopoldne ie imel predsednik društva mil. g. prošt Ign. Nadrah pri karmeličanikah ob obilni asistenci slovesno pontifikalno sv. mašo, pri kateri je prekrasno pel cerkveni pevski zbor s spreinljevanjem orkestra. Ljudstva je bilo toliko, da ni bilo več prostora v cerkvici.
Popoldne je bila slovesnost v Ljudskem domu, kjer se sedaj pod okriljem »Doma sv. Družine« pod vodstvom čč. šolskih sester zbira mladina, pred vsem ženska — v zavetišču. K^ tej slovesnosti se je napovedal sam g. kne.zoškof. Vneti Moščani so svojega nadpastirja preprosto, a prisrčno sprejeli. Odbor društva je oh % 4 popoldne sprejel knezoškofa pred karmeličan-sko cerkvico, kjer je bil postavljen prvi slavolok z napisom: »Pozdravljeni, naš nadpastir!« Drugi alavolok je stal pred »Ljudskim domom« in je nosil pomemben naipis: »Dubovnija svete Družine srvojemu ustanovitelju!«
Medtem pa je dvorana z galerijo vred že bila tako prepolna ljudi, da prevzvišeni sploh ni mogel v dvorano pri gilavnem vhodu, ampak je moral iti »kozi stranski vhod pred odrom. Lahko rečemo, da v Ljudskem domu še nikdar ni bilo toliko ljudstva. Mnogo jih je moralo oditi.
Ko je stopil g. knezoSkof v dvorano, je mešani pevski zibor na odru lepo zapel pesem: »Pozdrav vladiki«, nakar je moški zbor zapel še eno priložnostno pesem.
Mladina sv. Družine hnezošholu
Ko se je zastor drugič dvignil, je stala na odru velika četa otročičev. Pred nje je stopila mladenka, ki je gospoda knezoškofa nagovorila r iraenu moščansikih deklet ter ga prosila pomoči za zgradbo cerkve sv. Družine.
Za njo je nastopila druga mladenka, katera je deklamirala to-le prisrčno pesmico, katera je marsikomu izvabila solze:
Prevzvišeni!
Pozdravi jeni iz dna srca! Med svoje prišli ste otroke, ki Vam v globoki ndanosti poljubljajo škofovske roke.
Med majhne hiše ste prispeli, kjer delavci prebivajo; v teh hišah bornih se navadno sflarbi in solze skrivajo-
A vendar v naših malih hišah živi še skriti NazaTet. V te hiše hodi prav pogosto Marija z Jezraščkojn se gret.
Čeprav so mirzli ti domovi, pa vendar ogenj v njih žari, ta ogenj greje naše duše, ko božje Dete v njih živi.
Prav rad! Jezuščku bi dali vsaj sfcromno, malo hišico, prav radi cerkev bi zidali za blaženo Dru žin i eo
Kako bi bili vsi veseli, če biili bi uslišani,
da Dete božje bi imeli na siredi Most med hišami.
To našo preiskreno željo izrekamo pred Vami vsi in kličemo iz src preudanih: »Pozdravljeni, Prevzvišeni!«
Nato se je otroška četa iz ozadja odira pognala v ospredje in lepo zapela nekaj fletnih pesmic.
	
■	\
	t
u -	
	
Pozdrav Moščanov
Po teh ljubkih otroških nastopih je nagovoril knezošKofa in vse navzočne podpredsednik Društva za zgradbo župne cerkve sv. Družine v Mostah, ki je imel daljša govor o pomenu sv. Družine za naše zemsike družine, posebej še za Moste. V drugem delu govora je med drugim poudaril tole misel: Premalo je med nami življenja v duhu sv. Družine, premalo živimo v skupnosti s sv. Cerkvijo. Saj ni res, kar govore nekateri, sicer dotbri ljudje, da je dovolj, če človek v cerkev hodi, cerkev pa si lahko poišče kjerkoli. Središče vsega našega delovanja mora biti župnija. Žup-na cerkev naj bi za katoliške kristjane bila tista vez, ki jih druži v eno duhovno družino. Kjer pa so župnije prevelike, se ta vez z,rahlja. Zato tudi mi v Mostah talko živo čutimo, da nam nekaj manjka. Župna cerkev je nas vseh duhovna očetova hiša. Pri istem tabernaklju naj bi se zibirali, ob isti obhajilni mizi se duhovno hranili, v isti spovednici si lajšali gorje, pri istem kamnu bili krščeni, isti zvonovi bi nas budili, nami zvonili k vstajenju in nas spremili tudi v grob. Žuipna cerkev naj bi nas torej od zibelke do groba spominjala, da smo drug na drugega navezami, ter nas vezala v brate in sestre. Tam, kamor ne sega več glas župne cerkve, je zatrt tudi glas bratovstva in ljubezni. Prav zato je nami Moščanom potrebno župno dušno pastirstvo. — Nato govornik navaja zglede iz Francije in Holandije ter nadaljuje: Nekdo je pred kratkim dejal: »Pri nas pa ne pojde, kakor je šlo tam.« Prašal sem ga: »Ali pa je to pri nas potrebno?« — »Prav potrebno je!« je odgovori,1. Če je potrebno, je naša častna dolžnost delati. Uspeh pa je odvisen od naših žrtev in molitev, da si ž njimi izprosimo blagoslova za svoje delo. Nato se je govornik zahvalil g. knezoškofu zn dosedanjo naklonjenost in podporo ter ga prosil nadaljnje podpore in blagoslova.
Končal pa je z besedami:
Naj bi sveta zaščitnica bodoče moščanske fare preoblikovala srca toliko moščanskih družin, očetov, mater in otrok, katerim je beseda družina postala tuja in neznana. Naj bi se po sveti Družini vse Moste združile v skupni očetovi hiši — v župni cerkvi in bi vsi bili eno. Morda bo naše prizadevanje za župnijo sv. Družine tudi v drugih krajih slovenske domo-
vine vzbudilo ognja, kateri bo pomagal očišče-vati vse slovenske družine. Zato upamo, da bo prva župna cerkev Sv. Družine na slovenskih tleh zgrajena ne le s prispevki Moščanov, ampak tudi s jx>močjo vseh vernih Slovencev, ki žele, da bi luč betlehemske zvezde in svetli vzgled iz nazarenske hišice razsvetlila in posvetila v vse slovenske dcn.ove.
Naše delo pa naj blagoslovi Večni Bog!
Nato je ob splošni tišini povzel besedo g. knezoškof, ki je izjavil:
Govor g. knezoškofa
Če bi že [X>prej ne bi! vedel, bi danes videl, da vas je kar dovolj za eno faro. V zadevi moščanske tare je treba razločevati tri stvari: duhovnik, streha za duhovnika in za cerkev, samostojna
župnija.
Ljudje navadno mislijo, da je ustanovitev samostojne župnije priprosta stvar. V resnici pa tako prizadevanje naleti na toliko ovir, da marsikdo začne obupavati. Pred vsem morain reči, da je vprašanje samostojne župnije v Mostah odvisno bolj od vas Moščancev kakor pa od mene.
Najprvo dobite duhovnika
Takoj, ko sem postal škof, sem dobil prvo prošnjo za duhovnika od vas iz Most. Radi bi bili dobili duhovnika, ki bi med vami izvrševal dušno pastirstvo, saj so nekateri kraji v Mostah tako redkokdaj videli duhovnika. Danes pa vam lahko povem, da v nekaj tednih dobite v Moste svoje-g a d u h o v n i k a . ko ste mu že preskrbeli streho. Od vas ne želim drugega, da bo ta duhovnik med vami mogel tako skromno živeti, kakor skromno žive vaše družinice. S tem bi bilo zaenkrat prvo vprašanje rešeno v vašo zadovoljnost.
Zaobljubljena cerkev
slovenskih družin
Drugo vprašanje je oerkev. Sedaj imate v nedeljah dopoldne svojo službo božjo v karmeli-čanski cerkvici. Ta cerkvica je že sedaj premajhna za vaše potrebe. Pomisliti pa moramo tudi, da je to redovna cerkvica, kjer zaradi strogih pravil redovnic ne morejo v cerkvi opravljati niti popol-danske pobožjtosti, niti krsti in druga opravila, ki so v dušnem pastirstvu potrebna. Zato morate nujno misliti na to, da dobi sv. Družina v Mostah svojo streho, ko ste že preskrbeli streho du-
hovniku. Ljubljanski arhitekt in vaša rojakinja delata načrte za novo cerkev sv. Družine v Mostah. Izražam |w svojo željo, naj bo nova cerkev skromna, kakor je bila skromna sv. Družina, da se bo lepo prilegala okoliu vaših skromnih hišic, sredi katerih bo stala Biti mora jx>ceni, da jo boste zmogli, saj ste jx> večini reveži. Vendar mora pri vsem tem biti dostojen dom sv. Družine. Prav nič ne dvomim, da boste svojo cerkev sv. Družine kmalu postavili. Predgovomik je omenjal, kako so v zapuščenih pariških predmestjih v enem letu zgradili 10 novih župnih cerkva. Tam je pariški kardinal Verdier najel posojilo 00 milijonov frankov, za katero so prevzeli jamstvo premožni francoski katoličani iu ga bodo tudi oni plačali. Takega razpisa bi mi ne mogli napraviti. Jaz res ne vem, kje bi dobil tiste premožne ljudi, ki bi hoteli denar za novo cerkev tako rekoč posoditi Bogu. Tako bo najbrže vaša bodoča župna cerkev morala zrasti po večini iz vaših žrtev. Pa ne bojte se tega! Vse božje stvari rastejo le z žrtvami. In le to, kar je z žrtvami storjeno, je trajno! To bo na skalo [»stavljeno. Ko je vaš govornik govoril o tem, da bi tudi drugi Slovenci pomagali graditi prvo župno cerkev sv. Družine na slovenskih tleh. mi je prišlo na misel to-le: Verna iu dobra družina je največja dragocenost vsakega naroda. Ali bi zato ne bilo prav, ko bi na vsem Slovenskem ali vsaj v ljubljanski škofiji, vpeljali, da bi vsaka novoporočena dvojica, ko si ustanavljata svojo družino, za večjo srečo in božji blagoslov svoji družini, darovala takrat večji znesek, najmanj pa vsak 10 Din za prvo župno cerkev sv. Družine na dlovenskih tleh? Ta misel naj se izvede in na ta način se bo po Slovenskem precej nabralo. Naj bo vaša cerkev nekako zaobljubljena ccrkev vseh katoliških družin pri nas.
Samostojna župnija sledi
Tretji korak je nato samostojna župnija! P. Za-krajšek, ki je pri sv. Krištofu v Ljubljani ustanovil novo župnijo sv. Cirila in Metoda, je rekel, da bi v Ameriki lažje ustanovil 12 župnij kakor v Ljubljani eno. Od cerkvene strani v tem oziru navadno ni ovir. Pač pa državna oblast na podlagi starih avstrijskih zakonov, ki pri nas v tem pogledu še veljajo, mnogo zahteva. Do samostojne župnije je zato navadno pot dolgotrajna.
Za sedaj se vam bo torej najprej izpolnila želja po lastnem duhovniku, katerega dobite v nekaj tednih. Med tem se boste lotili cerkve. Potem pa hidi do župnije ne bo več daleč. Prav iskreno želim, da bi med vami kmalu zrastla cerkev svete Družine, ki bo župna cerkev bodoče samostojne župnije v Mostah. Ta župnija bo za sedaj obsegala vso sedanjo občino Moste.
Da bi ljubi Bog to delo blagoslovil, podelim vam, vašim družinam in vsej občini Moste, bodoči župniji, nadpastirski blagoslov.
Po blagoslovu je mladina neizrečeno ljubko na odru predstavljala betlehemske [Jrizore iz življenja sv. Družine, nakar so pevci zapeli »Povsod boga!« Občinstvo se je razšlo med živahnimi ova-cijami g. knezoškofu.
Zdravstveno stanje v kranjskem okraju
Na uradnih mestih smo sc informirali o zdravstvenem stanju v kranjskem okraju in so nam bili zelo ljubeznivo dani potrebni podatki. Po dobljenih informacijah ni bilo v preteklem letu večjih epidemij. Pojavile so se pač sporadično in so bile tudi hitro zadušene. Malo večja epidemija je bila poleti v Dupljah in na Primskovem pri Kranju. To je bila škrlatinka. Lz teh središč se je širila nato po okolici in po Kranju. Bila pa je v kratkem zadušena in sploh ni povzročila smrtnih slučajev. Bolezen je sedaj popolnoma zatrta radi tega, ker higijenski zavod uvaja cepljenje do 10 let starih otrok. Doslej so bili cepljeni otroci v občinah Tržič, Križe, Naklo, letos se bo vršilo cepljenje v Kranju in okolici. Uspeh cepljenja se je v navedenih občinah že doslej pokazal. Ob prvi priliki bomo prinesli tudi statistiko cepljenja.
Največ skrbi prizadeva sedaj zajezitev jetike. Ta se je posebno zadnje čase razpasla na črti Škofja Loka—Tržič in okužuje zlasti tovarniško delavstvo. Za širjenje boleizni je največja nevarnost radi tega, ker bolniška blagajna odpušča neozdravljivo bolne ter jih prepušča v domačih občinah samim sebi. Zlasti bolniki z odprto jetiko tako okužujejo celo okolico. Ti slučaji celo naraščajo. Tovarna izžema citrono in izieto vrže ven, so nam povedali na merodajnem mestu. Zraven pa pride bolniška blagajna, ki utemeljuje sarkastično odpustitev: »Po zakonu o zatiranju bolezni
čl.....so se odpustili ...... Tak je bil zadnje
čase slučaj za Kovor, ko je bilo odpuščenih kar 9 bolnikov.
Čeprav je stanje radi tuberkuloze trenutno zelo slabo, vendar se dela z vso vnemo, da se omeji ta bolezen. V Kranju je ustanovljen proti-tuberkulozni dispanzer, ki že posluje. Trenutno
ugotavlja vse slučaje bolezni v Kranju in okolici Ko bodo ti slučaji ugotovljeni, se bo takoj moglo začeti z uspešno akcijo. Poleg tega se že par let skrbi za napravo zdravstvenega doma, kjer bi bil tudi poseben oddelek za ambulatorično zdravljenje tuberkuloznih.
Za izvedbo vseh teh načrtov so potrebna seveda tudi sredstva. V ta namen so dale tudi občine v prihodnji proračun potrebne postavke, ker se same prav dobro zavedajo pomena dispanzerja in nevarnosti radi bolezni; to delajo tedaj radi samoobrambe. Tudi vse tovarne prispevajo po 10 Din letno za vsakega delavca.
Ponekod mislijo, da je razširjenju tuberkuloze kriv tudi Golnik. Vendar temu ni tako, kajti vsak bolnik, ki pride na Golnik, se mora pokoriti predpisom vodstva zdravilšča in se ne sme brez njegovega dovoljenja kretati po okolici. Bolniki, ki se kot tujci ne bi pokoravali zdravilišču, ne smejo prebivati v tem kTaju.
Kakor vidimo, se zelo veliko stori za pobijanje bolezni in za varstvo zdravih. Upati je tedaj, da se bo zdravstveno stanje v kranjskem okraju kmalu znatno zboljšalo, in je želeti, da bi bilo na razpolago v te namene tudi vedno dovolj sredstev.
Uboj na meji
Ljubljana, 14. januarja.
Oblasti so izdale tiralico za 22 letnim Fran-com Avsecem iz vasi Pudoba v Loški dolini. Avsec je na meji t snežniških gozdovih ubil nekega obmejnega stražnika, nato pa pobegnil neznano kam. Na begu je odvrgel še zimski suknjič, ki so ga pozneje našlL Avsec je visok m močan fant Na glavi ima kapo.
Slovenec - kralj Eskimov
Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinska priobčnje Anton Podbevšek.
Odpeljal sem se naprej in prenočeval na peščenih gričih. Tisto noč je zapadel nov sneg. Drugi dan je stalo sonce zelo visoko in se strašno bliščalo. Segel sem po očalih, toda teh ni bilo okrog vratu. Začel sem preiskovati prtljago, a jih nisem našel. Bržkone mi jih je izmaknil hudomušen eskimski pobalin. Seveda, če bi bilo kaj lesa, bi si lahko napravil druge. Toda bil sem še vedno na Golem ozemlju, kjer ni bilo niti bilke in je do pragozdov bilo še vedno najmanj tri dni vožnje. Medtem se je sonce dvigalo višje in višje in se bliščalo vedno bolj in bolj. Bril je mrzel sever, zopet sem zapregel pse in se odpeljal naprej. Pokrival sem si oči z rokami, da se obranim tega peklenskega Bijaja. Trepalnice so mi pričele otekati in pred očmi so 6e mi jela vrteti krvavo-rdeča kolesa. Bolečine so se me lotile v glavi, v prsih, v možganih in obistih. Legel eem na trebuh in si zavil glavo v jelenovo kožo. Vendar pa sem kljub temu moral paziti na pse, da obdržim pravo smer.
Medtem se je zmračilo in sem zaspal na saneh, ne da bi izpregel utrujene živali. Bolela me Je glava ln obisti. Zjutraj sem se zastonj oziral naokrog, da bi opazil vsaj malo palico in si z njo pomagal. Zato sem zapodil vse v divji tek, želeč si, da dospem v pragozd prej, preden bo prepozno. Ležal sem ves čas na trebuhu, zdaj pa zdaj t velikimi mukami odprl oči in pogledal iz jelenove kože. Psi so še vedno tekli naprej in naprej. Le tu pa tam sem zaklical vodniku, da ga opozorim, da prosim na smer vožnje.
Toda nesreča ne pride sama. Prikazali so se y velikih trumah jeleni in psi so nepokorni. Nič reč nisem vedel, v katero snier se moram voziti, i Le bolečine so me mučile v gjavi, prsih in obisti j Iznenaua setii začutil, ua padam. Ko scsi zbral
raztresene svoje misli, sem ležal v snegu. Izgubil sem rokavice. Dvignil sem se in pričel klicati pse, toda brez uspeha. Do smrti utrujen sem legel v sneg in se potopil v nezavest. Koliko časa sem tako ležal, nisem takrat vedel in ne bom nikoli vedel. Slednjič mi je bilo, kot da sanjam. Slišal sem tuljenje severnih volkov, potem je bilo zopet vse tiho in mirno. Nenadoma pa sem zaslišal jasno in razločno besedico »Marš!« Kot utopljenec, ki pograbi najmanjšo bilko, sem se oprijel te besedice. Jeli mogoče, da je tu v bližini človeško bitje?
Skušal sem vstati, a zaman. Premakniti nisem mogel ne roke ne roke. Tedaj sem zopet zaslišal: »Haj, marš!« toda veliko bliže. Nekdo me je prijel za roko in vnovič kliknil: »Hajk Potem mi je segel v nedrije, potipal srce in ugotovil: »Tenegij, kiabič epimatešiv!« Hvala Rogu, še živi! Čutil sem še besedico: »Marš!« nato pa sem zopet izgubil zavest. Ko sem se prebudil, je bilo že zelo temno. Čutil sem, da imam obvezano glavo in roke. Nekdo mi je pravkar odvezoval obveze in mi položil nekaj hladilnega na oči. Sku-5al sem spregovoriti, a nisem mogel in tako sem znova zaspal. Zbudil setn se tu in tam, a večinoma sem spal.
Nazadnje sem le toliko okreval, da sem pričel jasno misliti in ugibati, kje da sem in kdo je ta nekdo, ki tne je negoval in pital kot otroka? Govoriti pa še zmerom nisem mogel in tako so pretekli-dnevi in tedni in končno dva meseca. Ko mi je dejal neznanec, da lahko poskusim svoje oči, sem sedel na jelenove kože in sklonil glavo, da mi odvzame obvezo. Kar sem naprej videl, so bile mokosine. Še danes jih vidim živo pred seboj, kako lepo so bile okrašene s konjsko žimo, ježevimi bodicami in s svilenimi cvetlicami. Hitro sem pogledal kvišku, da vidim, kdo stoji pred menoj. Prvič po tolikih letih sem opazil — žensko, napravljeno kot evropske ženske. Gledal sem jo nekaj časa in ravno sem jo hotel vprašali, kdo da je, ko se mi je pričela smejati in me je vprašala v kree-indijanskem narečju: »Ki nišitovinam
u: n - .it; ---------------- n. -7	I ..--- •	'
uii, 'mi in t. uc puuiao i , uiuajai ooiu u niu>w,
zastonj sem iskal v svojem spominu, kjer sem videl ta obraz in čul ta glas.
Znova se mi je nasmejala in me vprašala: »Kablu Nabtahak, ali me res ne poznaš?« Vnovič sem zmajal z glavo, rekoč: »Videl sem te nekoč, toda kje, se ne spominjam.« Pokazala je na svileno ruto okrog vratu, na svilen pas in na prstan: »Vse to si mi podaril, ko si potoval mimo Žabjega prinašal išča v bližini Pelicana Narowsa. Jaz sem Jane Mary!« In potem mi je pričela pripovedovati svojo zgodbo, kako se komaj spominja svojega očeta, ki je utonil pri jasjem vodopadu in da je njena mati tudi kmalu nato umrla in da jo je vzgojil njen stari oče pri Žabjem prinaša-iišču. In ko sem jaz potoval mimo, me je prvič videla, stara komaj trinajst let. Takrat sein se moral ustaviti pri njih radi neugodnega vetra. Poteklo je več dni, preden sem mogel naprej. Ko sem se poslovil, sem ji podaril že prej omenjene drobnarije, rekoč v šali, da se povrnem, ko postanem dober lovec in ona odraste, da jo popeljem daleč gori proti severu. Takrat še nisem poznal šeg in navad teh krajev, nato sem vse pozabil.
Pripovedovala mi je še, da je neki Indijanec nevarno ranil njenega starega očeta, ki je kmalu nato umrl. Nedolgo za tem je izdihnila tudi njena stara mati in tako se je znašla sama na svetu brez bratov in sester. »Rekla sem si: Sedaj sem dorasla ženska, stara sem šestnajst let, on pa je postal kralj Eskimov in Gospodar Golega ozemlja. Iskat ga pojdem in ga bom našla, pa če moram iti na konec sveta! In res sem te našla, a čisto drugače, kot sem si mislila. Bil si že čisto kraj groba! — Vidiš, tako sem Ti rešila življenje in Ti si postal moja lastnina. Ker pa si moški, sem po indijanskem načinu postala tvoja žena. tako gotovo, kot bi bila poročena pred oltarjem!«
Ker pa nisem maral priležnice. sva se napotila proti Stanleyu, kjer je naju poročil katoliški duhovnik in kjer sva zvedela, da je svetovna vojna šele vzplamlela.
Prihodnjič Ti bom kaj več napisal o svojem
2»,»lif»»,;it »in aguorit. Ssdžj SSIE	!! 10_n t! V bli-
žini novih rudnikov v Cronbergu Portage, kjer si postavljam ravno sedaj novo stanovanje. Ko ga bom dovršil, bom odpotoval v The Pa3 po otroke in bomo skupaj preživeli letošnjo zimo. Otroke sem dal slikati in ko se bom odpeljal prihodnji mesec v The Pas, Ti bom poslal sliko moje male Inez, »princezinje Golega ozemlja«, kot jo nazivajo Eskimi. Eskimi jo skoraj po božje častijo, istotako pa tudi Tonyja, »princa Golega ozemjla,« Kohlu mači Unali.
Ko sem zadnjič obiskal otroka, sem se ze!« začudil, kako gladko že govorita angleški in francoski poleg krez-indijanskega narečja in eskimskega jezika. Inez je dobila tri prve nagrade v šoli. Stara bo osem let 31 decembra, Tony pa šest let 9 januarja.
Končati moram, ker je že pozna ura in je moje pismo že precej dolgo. Upam, da ne boš zamerila moji slabi pisavi. Pisati sem se že skoraj čisto odvadil. Mislim, da bi tudi težko govoril slovenski, če bi se mi nudila prilika. Pišem že, toda le zato, ker sem vedno čečkal v sneg, da nisem pozabil. Odkar živim na severu, nisem do danes še videl Slovenca, zato mi je Tvoje slovensko pismo v neizrečeno veselje. Upam, da Te najde moje pismo pri najboljšem zdravju. Pozdravi mi mater, očeta, brata, sestro Micko, svojega Jožka, svoje otroke in Jakobovo družino kakor tudi Antonovo ženo in njene otroke in vso druge vaščane in nekdanje prijatelje. Prosim Te lepo za Tončkov naslov. Zelo rad bi mu pisal, a nimam naslova.
Prosim Te tudi, da mi sporočiš, katera ženska je iz Kamene, po imenu Frances, ki živi v Sheboyganu, Wisc. Prejel se mnjeno pismo iz ta-mošnjih krajev, jaz pa ne vem, kdo da je. Odkar sem priobčil nekaj vrstic v »Glasu Naroda«, sem prejel mnogo pisem od rojakov v Ameriki. Ko boš pisala, piši dobesedno na naslov, ki Ti ga tukaj zapišem. Ostajam Tvoj brat
Janez Planinšek.
Charles Planinshek, Cronberg Portage, Mani-• toba Canada. North America.
i	Nadaljevan ie.
Ljubljanske vestIt
Nad 48 milijonov prometa
na reatitetnem trga
LJubljana, 14. jan.
ZemljiSka knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča nudi za 1. 1934. prav značilno gospodarsko sliko o stanju mesta in okolice. Knjiga ima 8 katastralnih občin v mestu samem in 117 kata-strnlnih občin v okolici. Lani je bil realitetni trg dokaj živahen, vse kaže, da se je kljub še obstoječemu pomanjkanju denarja trg dvignil in da so se razmere nekoliko izboljšale, čeprav prihajajo od drugod poročila, da so bile lani kupčije z zemljišči bolj klaveme. Mesto samo zaznamuje za lansko leto 145 kupnih pogodb za celotno kupninsko vrednost 34,240.947 Din. V Ljubljani je bilo lani prodanih 34 hiš, vil in raznih tovarniških zgradb
Volitev rektorja odložena
Ljubljana, 14. jan.
Danes ob 5 popoldne je bila seja univerzitetnega sveta, ki je sklepala o izvolitvi novega rektorja, ki naj bi nasledil odstopivšega rektorja g. Ramovša. Postavljenih je bilo več kandidatur. Vendar se univerzitetni svet ni zedinil in je izvolitev novega rektorja univerze odložena za teden dni, ko bo prihodnja seja univerzitetnega sveta.
25 letnica vestnega dela
Kdo od mnogoštevilnih prijateljev našega Franci« V e k i c a se ne veseli, ko ta naš veseli hi dobri tovariš slavi danes petindvajsetletnico, odkar je v službi pri tvrdki I. C. Mayer? Vstopil j« v to ataro sloveče podjetje leta 1910, potem ko )• bil kot začetnik pri Grobelniku, nato dve leti v Celovcu, po vojaškem službovanju pa zopet pri Grobelniku. Pri Mayerju pa je za potnika, ki je že neštetokrat prepotoval slovenske dežele in si pridobil polno znancev, ki ga vedo ceniti zaradi njegove postrežljivosti, ljubeznivosti in humorja, katerega mu nikdar ne zmanjka, naj l>o vreme lepo ali grdo. Naš Franci je pa tudi izvrsten lovec in ljubitelj narave, zlasti pa ga imamo radi, ker mu je pravica in poštenje nad vse, hinavščino in nepoštenost pa z vso dušo sovraži. — Gospod Vekic naj živil
Pomitoščeni so zapustili ljubljanske zapore
Ljubljana, 14. januarja.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je uradno prejelo od pravosodnega ministrstva amnestijski ukaz z navodili, je ta ukaz sedaj odposlalo na podrejena okrožna sodišča, ki so začela sestavljati spiske vseh kaznovanih odnosno v preiskavi se nahajajočih oseb, ki pridejo v vpoštev pri amnestiji. Ljubljanska jetnišnica je tudi sama sestavila poseben imenik vseh kaznjencev. Zapore ljubljanskega okrožnega sodišča je v soboto in včeraj zapustilo 40 kaznjencev, ki so bili obsojeni zaradi raznih, v amnestijskem ukazu navedenih deliktov na zaporno kazen od 3 do 6 mesecev. Pri okrajnem sodišču je bilo 24 oseb deležnih amnestije in jim bodo kazni izbrisane. Veliko je zanimanje za tiskovne pravde. Po tiskovnem zakonu obsojene osebe in osebe, proti katerim je bilo uvedeno kazensko postopanje, so prav tako deležne amnestije (y 26 slučajih). Zanimivo je, da ljubljanski dnevniki sami nikakor ne tvorijo rekorda v tiskovnih pravdah, marveč prednači.jo mnogi tedniki in odgovorni uredniki raznih publikacij.
Apelacijsko sodišče bo pozneje sestavilo obširen pregled vseh amnestirancev, ki so bili sojeni odnosno proti katerim je teklo kazensko postopanje v območju ljubljanskega apelacijskega sodišča.
0 Requiem za t kardinala Bournea. jutri r sredo bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob 7 zjutraj slovesni pontifikalni reuqiean za pokojnega vvestminstrskega kardinala Bourne-A. K sv. maši zadušnici se vljudno vabi prebivalstvo mesta Ljubljane.
© Sv. maša zadušnira za pokojnega dr. Janka Debelaka, prvega slovenskega direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani, ki je pred 10 leti prav na današnji dan umrl, se daruje danes ob 7 v tukajšnji župni cerkvi sv. Jakoba. Direkcija pošte in telegrafa vabi vse ljubljansko im okoliško poštno osebje, da se te službe božje kolikor mogoče številno udeleži. Spomladi enkrat se bo vršila na pokojnikovem grobu pri Sv. Trojici nad Rogaško Slatino za odličnega
za 19,261.772. Bile so sklenjene prav velike kupčije, pri katerih je kupnina dosegla več milijonov. Prodane pa so bile tudi vile za 200.000 do 500.000 Din.
V ljubljanski okolici je bilo lani sklenjenih in prijavljenih 570 kupnih pogodb, pri katerih gre za skupno vsoto 13,783.224 Din. V okolici so bile prav živahne kupčije za stavbne parcele, ležeče ob glavnih prometnih žilah, tako na Viču Zgornji Šiški, v Dravljah, v Št. Vidu nad Ljubljano in po drugih bližnjih naseljih.
Lani je bilo zaznamovaoih 715 kupnih pogodb, sa 48,021.171 Din. Nasprotno predlanskim več kupnih pogodb, namreč 733, toda za manjšo svo-to, 45,206.928 Din.
pokojnega direktorja častna komeimoracija. Daj kamemoracije bomo srvoječasno javili.
© Društvo za varstvo deklet je bilo ustanovljeno z namenom, da pomaga potujočemu ženstvu s svojim Kolodvorskim misijonom, in da nudi vsakršno pomoč pomoči potrebnemu ženstvu. Neznano in neupoštevano, ker povsem skrito, je to delo. Zato z veseljem pozdravljamo podjetnost, s katero je to društvo podvzelo namero, da se pred javnostjo pokaže s posebno prireditvijo. Ta prireditev bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob 4 popoldne v veliki dvorani hotela Union. Nekako skrit je sicer govor, ki nas bo seznanil z delom društva, saj stoji šele na tretjem mestu programa, vendar upamo, da bomo vsaj nekoliko mogli zvedeti o pre-koristnem delu, ki ga društvo vrši. Zato najvljudneje vabimo vse, ki jim je mar skrb za dekleta, da se te prireditve gotovo udeleže. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Kolodvorskega mi-sijona, Masarykova cesta 12, v Unionski trafiki in v trgovini Sfiligoj, Sv. Petra cesta.
© Kino Kodeljevo predvaja danes in jutri ob 8 bogat spored po znižanih cenah.
© Smrtna nesreča mladeniča. Včeraj zjutraj <se je ustavil reševalni avto na Celovški cesti, pred hišo št. tf. Tam so našli v stanovanju sedlarskega mojstra Vizjama v sobici nezavestnega sedlarskega pomočnika Stanka Modra, starega 22 let. Avto je nezavestnega mladeniča odpeljal proti bolnišnici, toda Moder je bil v zadnjih izdihijaji.h, tako. da je umrl, še preden je prišel avto do bolnišnice ,ki je seveda odklonila sprejem mrtveca. Truplo je bilo nato prepeljano v Mestni dom, kjer je ugotovila policijska komisija, da se je Moder zadušil z ogljikovim enokisom. Truplo je bilo nato prepeljano nazaj na dom na Celovški cesta. Moder je postal žrtev nesreče. Predsnočnjim se jc hotel najbrž ogreti ter je zakurit v svoji sobici oglje, iz katerega se je razvil strupeni plin, ki ga je usmrtil. Pokojnik je bil zelo marljiv mladenič. Lani jc dokončal vojaško dobo in ga je njegov mojster potem zopet sprejel na delo. Sedaj na ziimo ni bilo dela, vendar pa je ostal pri mojstru na hrani in ■stanovanju. Pogreb pokojnika bo v sredo, 16. t. m. ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luč!
© Nevaren padec. Včeraj opoldne se j* zgrudil na Sv. Petra cesti, tik pred hotelom Lloyd, 32-letni inkasant Anton Cigoj, stanujoč na Taboru 13. Na zanirzli cesti mu je spodletelo in Cigoj je padel vznak ter zaradi udarca na glavi omedlel. Najbrž si je Cigoj pretresel možgane. Reševalni avto je nezavestnega Ciigo.ja prepeljal v bolnišnico. — Reševalni avto je prepeljal v bolnišnico tudi g. dir. Franca Že-karja, železniškega uradnika, ki si je pri padcu zlomil nogo.
Ptuj
Iz ptujskega občinskega sveta. V četrtek, dne 17. t. m. bo redna občinska seja. Med drugim je na dnevnem redu proračun za leto 1935-1936. Novi proračun se giblje približno v isti višini kakor v lanskem letu. V glavnih mestnih podjetjih se kaže stanje v splošnem nekoliko ugodnejše in tudi dohodki iz trošarine na vino in tržnina so zrasli. Iizipadek pa izkaizuje dohodek od trošarine na uvoženo blago ter bo mestna občina prisiljena tozadevne predpise deloma spremeniti, deloma pa zvišati tarifne postavke. To se bo zgodilo tudi iz razloga, da se zaščiti mestni obrtnik. Zvišale se bodo obrtne pristojbine za čevlje, konfekcijo, perilo in novo pohištvo. Tudi se bodo zvišale postavke na luksuzno blago kot: svilo, svilene izdelke, .kozmetična sredstva, fotografske aparate in »lično. Najemninski vinar se bode diferenciral v korist socialno šibkejših slojev.
Mariborske vesti s
mariborskih gledaliških abonentov
Mesec januar vsakega leta je nekak mesec statistik in pregleda prejšnjega leta v posameznih ustanovah, društvih itd. Kljub temu, da še ni konec gledališke sezone, smo si mariborski abo-nentje vseh abonmajev napravili nekak polletni pregled in izkaz o gledališki sezoni 1934-35. Ta pa je za gledališko upravo precej nepovoljen. — Dasi je gledališče bilo precej časa zaradi tragičnega dogodka v Marseju zaprto, je vendar dosedanji pregled zelo slab odnosno negativen. Iz abonmaja je razvidno, da je gledališče v sezoni 1934-35 napram prejšnjim sezonam napredovalo. Prav tako pa gledališču prorokujemo, da bo prihodnje leto prav pošteno nazadovalo, ako do konca sezone obdrži dosedanjo prakso. Povprečno dobe abonenti samo po dve gledališki predstavi na mesec. Te predstave pa se vrše običajno pri znižanih cenah. Mnenja smo, da so ravno abo-nentje steber gledališča, saj je to redni dohodek gledališki blagajni. Ce abonent odpove abonma ter gre v gledališče, kadar se njemu zljubi, ne pa gledališču, pri znižanih cenah (kakor itak dobi predstavo v abonmaju), ne bo na leto izdal niti pare več, kot znaša abonma. Zdi se nam tudi neprimerno, da je gledališče po dvakrat, večkrat tudi po trikrat na teden zaprto. Sedaj pa še repertoar! Vsako leto so po večini isti abonentje!
Lani smo imeli kar dvakrat v vseh abonmajih »Vijolice«, letos jih ponovno napovedujejo! Kako pride gledališki abonent do tega, da si mora v eni sezoni dvakrat ogledati neko predstavo, v naslednji sezoni pa zopet. Vsekakor pa bi prosili gledališko upravo, da vsako leto v začetku sezone točno objavi repertoar, da ne bo takih in stičnih presenečenj in nezadovoljnosti med abonenti. V konkretnem primeru pozivamo gledališko upravo, da stavi abonentom na razpolago, ali si hočejo ogledati letos zopet »Vijolice« ali ne. Oni abonentje, ki si te predstave nočejo več ogledati, dobe namesto nje drugo operetno ali operno predstavo, če ne v letošnji, pa v prihodnji sezoni. — Letos najbrž ne bo toliko operetnih novitet, da bi si lahko izbrali drugo predstavo, ker sicer ni jasno, zakaj bi se zopet »Vijolice« dajale v abonmaju. Naj si gledališka uprava dobro premisli, ali bo še naprej uporabljala dosedanjo letošnjo sezonsko taktiko. Zgodi se ji namreč lahko, da ba v prihodnji sezoni rabila namesto letošnje 4, samo 1 ali kvečjemu 2 abonmaja. Naj le nastavi prisluškovalca, pa bo slišala mnenja abonentov, ki so sedaj po 3, 4 in še več let abonenti, pa naj ! sede v loži, balkonu ali parterju. Povsod bo sli -j šala isto: »Drugo leto na noben način več abon-I maja, imamo letos dovolj.«
□	Smrt vzornega šolnika. V Tomšičevem drevoredu št. 15 v Krčevini je umrl v starosti 63 let upokojeni šolski vodja g. Emil Vole. Pokojni je bil svoječasno šolski vodja v Konjicah, kjer si je zagotovil sloves izbomega šolnika. Bil je plemenitega značaja In dobrega srca. Večer svojega življenja je preživel v Krčevini pri Mariboru, kjer se je po upokojitvi naselil. V Mariboru si je pridobil veliko prijateljev, ki ga bodo pogrešali. Blagega rajnkega pokopljemo jutri, v sredo ob 16 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Po-brežju. Bodi mu ohranjen trajen spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
□	V Mariboru pet volivcev. Volitve senatorjev so blizu in sestavljajo se že volivni imeniki. V Mariboru pa imamo samo pet volivcev, in sicer: župan dr. Lipold, podžupan Golouh, banski svetnik Zadravec iz Središča in oba poslanca dr. Pivko in Spindler.
□	Več optimizma. Večer pristnega narodnega optimizma, ki se zrcali v naših domačih veselih pesmih, bo 23. januarja zvečer. Mi vsi potrebujemo v teh težkih časih novega optimizma. Pesmi nam ga bodo dale, zato gremo na ta večer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Cirilove tiskarne. Aleksandrova 6.
□	Sedež mestnega avtobusnega prometa bo,
kakor smo že svoječasno poročali, na Glavnem trgu v paviljonu pr,i mostu. Pisarniške prostore že urejajo iin povečujejo, da bodo odgovarjali novim potrebam.
□	Desetletnica smrti Viktorja Parme. Drevi proslavi mariborsko gledališče desetletnico smrti skladatelja Viktorja Parme z vprizoritvijo njegove najboljše opere >Urh, grof Celjski«. S tem se bo mariborsko gledališče na skromen način oddolžilo spominu velikega moža, ki je v dobi po prevratu odločno posegel v mariborsko glasbeno življenje 'ter posvetil gledališču veliko truda in napora.
□	»Magdalenek so uspeli. V nedeljo so vrli »Magdalenci« ponovili na odru Zadružne gospodarske banke ljudsko igro »Domen«. Kakor pri premieri, tako so tudi sedaj pri reprizi imeli polno dvorano. Igrali pa so še z večjo vnemo in uspehom, kakor prvič ter zasluženo želi veliko odobravanje navzočnega občinstva. V kratkem nam bodo »Magdalenci« pripravili še nova taka prijetna presenečenja.
□	Umrl je v KoSakih 62 upokojeni artilerijski major g. Gvido Ipavic v starosti 56 let. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru!
□	Ugoden znak — prisilnih uprav manj. Prisilne uprave so poslale zadnji dve leti običajen pojav v mariborskem gospodarstvu. Davkarija, pa mestna občina in tudi zasebni upniki so spravili netočne plačnike pod prisilno upravo. Največ seveda davkarija, za njo pa mestna občina. Zlasti predlani je bilo prisilnih uprav v Mariboru silno veliko. Leta 1934 pa je to število znatno nazadovalo; tako je imela mestna občina samo 11 prisilnih uprav.
□	Mraz je odjenjal. Preko noči se je izpreme-nila temperatura. Iz velikega nedeljskega mTaza ee je Maribor v ponedeljek prebudil v znatno toplejšem ozračju. Temperatura je bila včeraj stopinjo pod ničlo.
□	Poldrugo leto za gospoda »delovodjo«. Pred
malim senatom so imeli včeraj na zatožni klopi prepredenega sleparja. Sodili so 24 letnega Josipa Stumpfa iz Zg. Radvanja, ki je šele nedavno prišel iz enoletnega zapora, katerega je odsedel v Celju. Stumpf je bil brez denarja, pa ei je hitro izmislil dve prepredeni slepariji. Najprej se je predstavil brezposelni Ani Kuhar kot delovodja tovarne Hut-ter ter je izmamil iz uiboge reve 200 Din za i kavči jor in »kolekec na prošnjo za službo, katero jd je za gotovo obljubil v omenjenem podjetju. Nato si ja najel pri brivcu Bajtu v Marxovi ulici sobo s hrano. Pripovedoval je, da ima kot delovodja nočno partijo v tovarni in res ga ni bilo vso noč na stanovanje. Prišel je šele zjutraj, ko pri Bajtovih nobenega ni bilo doma. Odprl je omaro ter vzel iz nje 3800 Din Bajtovih prihrankov, nekaj etotakov in zlatnino pa je še pustil, da bi na ta način odvrnil sled od sebe. Tako drzen je bil, da je z ukradenim denarjem plačal Bajtu hrano za ves mesec naprej ter si kupil novo obleko. Prisodili so mu poldrugo leto robije in tri leta izgube častnih državljanskih pravic.
□	Poecnj meso. Danes zjutraj se bo ob 8 naprej prodajalo na stojnici za oporečno meso prt mestni klavnici 100 kg govedine po 3 Din, in sicer na osebo do 2 kg.
□	Pogojno odpuščeni. Včeraj je šlo iz jetniš-nioe tukajšnjega okrožnega sodišča 55 jetnikov na pogojuj odpust. Če ee bodo v svobodi vzorno obnašali, se jim bo ostanek kazni odpustil.
□	Siroveži. V Hotinji vasi je prišlo do spopada med vinjenimi fanti. 23 letni fetaiek Franc je odnesel iz boja globoko rano na desni roki, ki ma jo je zadal neznan napadalec. Šimeka so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče novosti:
Jansen: 64 Tafelbilder fiir den Religions-unterricht iin ersten Schuljahr, nach dem oster-reichischen Lehrplan geordnet. Din 50. — Krivem: Seele in Erwartung; Geistliches Stunden-buch. 178 str. vez. Din 64. — Lang: Katechisinus fiir den Sonntag. 52 kratkih pridig za vse nedelje v letu, 186 sitr. kart. Din 54. — Lippert: Der Mensch Job redet mit Gott. 301 str. vez. Din 116. — Loehr: Jahr des Herrn. Osnove za propovedi. 292 str. kart. Din 98. — Mauniac: Zwei Lourdespilger. 110 str. kart. Din 30. — Mayr: Katholischc Aktion im Werden; 132 str. kart Din 30. — Schmedding: Erziehung zum Mitleben des Kirchenjahres in der Scliule. 160 str. kart. Din 28. — Schmid: Kurzgefassie.s Handvvorte.rbuch des Kirchenlateins. 258 strani, vez. Din 96. —■ Schneider: Voni Priestertum der Fran. 58 str. kart. Din 18. — Schneider: Der Fahnentrager. Das Lied einer jungen Seele. 93 str. kart. Din 36. — Svoboda: Die junge Kirche. Neue Kinder-Scelsorge. 64 str. kart. ! Din 24. — Wohrmiller: Mannhaftes Christen-I tum. Nachdenkliche Kapitel fiir Manner und I Frauen. 518 str. vez. Din 100.
Kulturni obzornik
Nove revije
»Čas« (št. 4—5)
Ta znana, sodobno aktualna znanstvena revija »Leonove družbe« prinaša v novi številki na uvodnem mestu dr. J. F a b i j a n o v e misli ob pripravi na evharistični kongres »Kruh življenja«, kjer poživi našo vero v dogmo o Presv. Evharistiji, nato pa gre na Evh. kongrese drugam in doma, ki naj bodo za mnoge tisto veliko znamenje vere, ob katerih se bo mogel mnogim znova razodeti Kristus, ki je še vedno in bo vedno ostal v cerkvi, sin živega Boga, in da bodo znova tudi zahrepeneli po »kruhu življenja«. Dr. I. A h čin nas v lepi študiji na podlagi najnovejše literature uvaja v »Gospodarstvo v italijanskem fašizmu« in tudi ou — kot v Sodobnosti Rejec — dvomi v fašistični socialni in gospodarski poskus s korporacijami, dokler se ne decentralizirajo, nc rešijo ogromnega birokratizma in se ne rešijo diktature odzgoraj. Zastopniki korpo-racij ne bi smeli biti diktirani, ampak voljeni iz -voje srede. — Dr. G o g a I a govori »o svobodi in vzgoji«, kjer najde po strogi analizi obeh predmetov dve važni razmerji: ena vzgoja usmerja človekovo svobodnost v objektivnost (navadno /zgojno razmerje), drugo pa kaže šele vir svobod-nosti, človeku njegovo človeško dostojanstvo, ki se v vsem samo odloča. Obe pa se med seboj izpopolnjujeta. Le vzgoja osvobodi človeka in le ona ga varuje, da se njegova svobodnost ne izpremeni v samovoljo in nebrzdanost k ^človeku in pol«. — Izredno zanimiva in potrebna pa je študija o »Andreju Hlinki«, ki jo je za 70 letnico napisal J. Z. in nam z njo predstavil tega voditelja najbližjega oam tako sorodnega naroda. — V »Obzorniku« ie napisal malo gloso I. D(olenec) o »V. Jagiču in bosanskem ieziku«. Ocenjene so kniitrc: MarolL
Dekanija Vrhniška (Frst); Štele: Monumento... (R. L.). Ulaga, Knjiga o športu (Šoukal), Cvetje iz domačih in tujih logov (1—3 zv., dr. Gorjanec), Streuvels, Hlapec Jan (A. Ž.), Timmermans, Pieter Bruegel (A. Z.), Manuel social rural (G.). V »Zapisku« pišeT. r. o Verouku v srednji šoli, o Civilnem zakonu, o bistvu krščanstva, o katoliški akciji, o krščanski smrti Poincareja. Ema Deisinger in E. Boje: O ženski emancipaciji in ženskih službah. — Revijo toplo priporočamo (letno 60 Din).
»Pedagoški zbornik* za 1935
V »Pedagoškem zborniku«, ki izide te dni pri Slovenski šolski Matici in ga urejuje profesor O z v a 1 d , razpravlja urednik »o temeljih državljanske vzgoje«, torej o problemu, ki je danes nad vse aktualen zlasti v mladih državah, ter naglasa, da bomo do dobrega državljana prišli le preko dobrega človeka. Tega pa izoblikujejo le ljudje v pristnem življenju, ne pa samo odredbe in zakoni »Men not measures!« (16). — Dr. Si. Go-gala na vprašanje, »kakšno vzgojo zahteva gospodarstvo od sodobnega človeka«, odgovarja, da hoče sodobno zracionalizirano gospodarstvo skrajno pametnega človeka, v katerem bi živel edino gospodarski vidik in interes in ki bi se navadil gledati vse življenje pa njegove probleme s tega praktičnega ter v pridobitnosti usmerjenega duha. Toda taka vzgoja bi sama uničila sodobni gospodarski red in je torej nemogoča. Tudi z ozirom na gospodarstvo bo treba vzgojiti v prvi vrsti človeka, kateremu naj vse gospodarstvo služi, ne pa vlada. — Iva S e g ti 1 a piše o »ženi in njenem pomenu v celoti sedanje kulture.« Ta problem je danes najbolj pereč, a vsi smo nekako brez moči pred njim. Tukaj ga rešuje žena; v globine sega in išče cele žene (ženski tip celega človeka), ki bo našla v materinstvu višek ženske popolnosti. »V materinstvu, telesnem ali duhovnem, bo našla žena vse poklice« (69). Preko tega bo po svoje sodelovala pri gradnji kulture.
M. Senkovif govori o >otroku in knjigi«. Otroci tudi dane* še bero. festo raiši slabe ko
dobre knjige — kakor odrasli. Da onemogočimo vpliv slabih knjig, moramo mladini vzbuditi smisel za dobre. V to naj bo usmerjen ves bralni uk od spoznavanja črk do branja literarnih umetnin v šoli ter izven nje. Tudi mladinski književnosti moramo zopet posvetiti več pažnje. A zdi se, da bo tudi v tem pogledu treba začeti z zdravljenjem pri koreninah. Novim Oblikam življenja bo treba postaviti nasproti nove ljudi (94). — Milica Stupan piše »o vzornem otroku«, to jc o onem otroku, ki prekaša v enem ali drugem oziru ali pa tudi na vseh poljih druge otroke in katerega postavljajo starši in vzgojitelji na tihem ali očitno drugim vedno za zgled (95). lak o..rk se šteje med težko vzgojljive otroke in v življenju se rad slabo odreže. »Vzorni« da postanejo največ razvajeni, zapostavljeni in telesno obremenjeni otroci, edinci, najstarejši, drugorojeni in najmlajši, deček med samimi sestrami, deklica med samimi brati itd. (105 si.), skratka: vsak otrok. — Po svoje zanimivi so dr. J. Bezjakovi »Moji spomini iz prejšnjih let«. Zlasti mlajši vidimo, kako so nekoč reševali probjem, ki mu hočejo sedaj odpomoči s pedagoškimi instituti in podobnim. Takrat jc šlo in sedaj gre za vprašanje, kako bi postali diplomirani slušatelji filozofske fakultete tudi dobri obrazovalci mladine, ne le predavatelji svoje znanstvene stroke, nli kako bi oblikovali v šoli tudi ljudi ne samo strokovnjake.	V. B,
»Sodobnost« (St. 10—12).
»Sodobnost« (štev. 10 do 12) je — prav tako kot »Dom in svet — s trojno številko zaključila svoj letnik. Sicer bi se te ob tej številki moral ozreti na celotni letnik te revije, na njeno potrebo, pomen in notranjo podobo, kar bi bilo vsekakor potrebno, zanimivo in nujno, že z ozirom na druge revije, vendar za sedaj ostajam samo pri tej številki. Če je DS posvetil največ pozornosti eseju, Sodobnost neguje zlasti leposlovje. Danilo Lok ar je v »zimski noči« skušat dati krepko, i osihološko analitično črtico o vročničnem cestar-
ju, pa je radi nejasnosti in jezikovnega čudaštva ostala le pri poizkusu, ki pa kaže, da ima pisatelj precej daru. Ferda Kozaka »Pogubščina« kaže več pisateljske izvežbanosti kot notranje potrebe: nas pusti hladne, ker umišljena, hladna je tudi tragika, ki jo opisuje. O noveli Miška Kranjca, ne morem izreči sodbe, ker nisem bral prejšnjih delov. Pač pa bi rad podčrtal prvi večji tekst Cirila Kosmača »Hiša št. 14«, v kateri je nam zablestel nov talent, ki ga moramo odslej imeti v vidu. Njegova obširna novela iz nržin tržaškega proletarijata je zares obupna in drzna slika naših ljudi na »velemestnem dnu«, pisana z vso prepričevalnostjo, krepko, možato in zrelo, z epičnim zamahom. Je to pravi plod novega naturalizma, ki ne prenese lirike, ki se pa tudi ne naslaja samo ob škandalni kroniki, temveč hoče v vsem tem videti tudi neko globljo usodo. Vidi sc, da se je Kosmač učil gledati pri Krleži, od katerega je prevzel tudi ironijo ob kapitalističnih in religioznih motivih (spoved), toda obvaroval se je njegove tendenčnosti in polemične osti ter je ostal ves v epiki. Sicer je novela odurno naturalistična, toda drzno nam odpre pogled v novo življenje v novi sredini, tako nekako, kot jo je skušal že pred njim M. Kranjec (Predmestje), le z večjim realizmom in srečo. — Pesmi Iga Grudna pa na nas vplivajo neskladno: natura-listno opisna motivnost (Barake) je zapeta v stilu razpoloženjskih popevk. Nova vsebina zahteva tudi nov slog: Gruden pa se je 6premen? samo napol. — V ostalem bi omenil M. Rejca kritiko »fašističnega sindikalizma korporativizma v Italiji« z ostjo proti kat, stanovski državi, pri čemer opozarjam na Ahčinov članek v najnovejšem »Času«; Albrechtov uvodnik »Nekaj bilance«, ko odkriva »novost«, da sta danes na svetu dva tabora: »tabor starcev, ki Izumira ir tabor mladine, ki je že tu«; Prepeluhove »Pri-pombek naši prevratni dobi«, ki z lepimi Kocmur-jevimi »Spomini v Sloveniji« kriče po kritičnetr komentarju z naše strani. Ob F. Kozakovem članku »Več kritike« se bo treba še ustaviti, ker ena
Luško cesto moramo zgraditi!
Spet smo načeli vpraSanje luške ceste in prepričani smo, da to pot poslednjič, sicer nam ne preostane drugega, kakor da praznujemo še 50-tetni jubilej, odkar se potegujemo za to cesto. Pred 50 leti se je namreč že začutila potreba po zvezi Podravja in Po6avja z luško cesto, ki bi šla iz doline Črne čez preval Volovljek na Luče v Savinjski dolini. Takrat so se predvsem poudarjale gospodarske prednosti te ceste, štajerski Nem-c.i pa so takoj zaslutili, kolike škode bi utegnila povzročiti nova cesta v nacionalnem pogledu zn prodirajoče nemštvo, ki je seveda videlo Logarjevo dolino kot svojo bodočo dediščino, katero je treba skrbno čuvati pred uplivom iz Ljubljane in io čimbolj navezati na Celje. Po zgradnji luške ceste bi namreč odpadel visok zid Kamniških Alp, ki na tej strani vse od Kokre do Celja loči kranjske in štajerske Slovence in Logarjeva dolina bi bila bližja slovenski Ljubljani kakor pa ponemčenemu Celju.
Ta pomislek je vodil štajerske nemške kroge, da so na vse načine zavlačevali vprašanje luške ceste iu ko je bivši kranjski deželni odbor že napravil načrte in pričel z resno akcijo za gradnjo ceste, se štajerski deželni odbor v Gradcu pač Iz gori omenjenih razlogov nikakor ni hotel izjaviti za cesto. Oviral je gospodarski povzdig naših gorskih krajev, posebno ker bi s tem oškodoval nemštvo in poslabšal izglede na popolno germanizacijo Logarjeve doline.
Po vojni je vprašanje vnovič prišlo v debato, vendar pa sta šele leta 19*25 ranjki župan dr. Karba in g. Pustoslemšek pričela z resno akcijo, ki jo je po več sestankih in posvetovanjih vnovič sprožil leta 1928 kamniški župan g. Franc Krat-nar. Oblastni odbor je pokazal za to vprašanje vsestransko uvidevnost in na seji 9. novembra 1928 je bil sprejet sklep o gradnji luške ceste. 18. maja 1929 pa je bil ogled trase za novo cesto. Ogleda sta se udeležila tudi oba komisarja ljubljanske in mariborske oblasti dr. Natlačen in <ir. Lesk o v ar, dalje inž. Rueh, okr. načelnik dr. Ogrin, oblastni poslanec Ferdo Novak ln predstavniki vseh zainteresiranih občin. Komisija se je na lastne oči prepričala o lepoti te pokrajine,' ki je odrezana od vsega prometa, in o potrebi luške ceste.
Oblastni odbor je dal v delo načrte za del ceste iz Črne do meje mariborske oblasti na Vo-lovljeku in po predlogu bi morali že v letu 1931 začeti z gradnjo. Po prvotnem predlogu bi bilo možno luško cesto izpeljati v dveh varijantab: Po prvi bi se pri Žagarju v Črni odcepila od ba-novinske ceste in bi šla v več serpentinah pod obronki Male planine na Volovljek. Pri višinski razliki 429 metrov in pri maksimalnem 5 odstotnem str cu bi znašala dolžina te trase 9 km. Ker bi bila zvezana s precejšnjimi stroški, so se zato odločili za drugo varianto, po kateri bi se luška cesta odcepila od zadnje ali predzadnje serpentine na 920 metra visokem prelazu Crniv-•u in bi bila izpeljana po dobrem terenu. Pri istem strmcu bi bila ta varianta dolga 4 km iu bi z vzhodne strani v lepetn loku dosegla 1029 m visoki preval Volovljek. ki je nekdaj tvoril mejo tued Kranjsko in Štajersko.
Na štajerski strani bo izvedba ceste precej težja. Dolžina bo znašala 13 km, višinska razlika pa 500 m. Od Volovljeka do Rosca bo treba zgraditi cesto v serpentinah, naprej pa je dolina brez velikih klancev in že zdaj vodi po njen zložen kolovoz. Stroški bi na štajerski strani znašali okrog 3 milijone, na kranjski pa so proračunani na poldrugi milijon.
Lokalni činitelji v kamniškem okraju so že 1. aprila 1931 podpisali zadolžnice za posojilo 750.000 Din kot 50 odstotni prispevek k gradnji ceste. Banovina je že za naslednje leto vstavila v proračun enako vsoto, ki je bila potrebna za i o vrši lev ceste do Volovljeka. Za nakazani kredit pa je potem zmanjkalo denarja in luška cesta se je spet odložila za dve leti. Ali naj se zavlačuje še naprej kakor pod Avstrijo? Lokalni interesenti, zlasti pa Kamničani, so trduo odločeni, da zadevo spet spravijo na debato. Občina in okr. načelstvo sta v tem smislu napravila več vlog na pristojna mesta. Zadnji čas je, da letos pričnemo 7. gradnjo.
Menda ni treba še posebej poudarjati koristi luske ceste v gospodarskem, predvsem pa v turističnem pogledu. Z njo bo pomagauo obubožanim gorskim krajem, ki jih bo dobra zveza povzdignila v vrsto čeninih in priljubljenih manjših letovišč ob vhodu v romantično Logarjevo dolino. Po dovršitvi luške ceste bo stopilo v ospredje podaljšanje te ceste preko Koprive in Črne v Pre-
valje, s čimer bi bila ustvarjena najkrajša direktna zveza Ljubljane s Koroško.
Luška cesta ni samo laška in kamniška zadeva. čeprav moramo priznati, da ho bas Kamničani pokazali uujvef inieijative in delavnosti pri tem vprašanju. Luška cesta bo predvsem v največjo korist Ljubljani kot tujsko prometnemu središču. ki bo s tem direktno J veza na z Logarjevo dolino. U Ljubljane bo v Logarjevo dolino komaj 64 km, medtem ko znaša oddaljenost Logarjeve doline od Celja 69 km. V dveh urah ho avto i» Ljubljane po najprijetnejši vožnji fez Črnivec in Volovljek privozil v Logarjevo dolino.
Nova luška cesta pa bo zlasti velikega pomena za napredek in razvoj turizma v naših Kamniških Alpah, ki jih prav po krivici zanemarjamo. Na prevalu Volovljeka bi cesta dosegla višino 1029 m. Od Volovljeka je že zdaj komaj pičlo uro zložne poti na Malo planino, kamor je že izpeljan kolovoz. Nobene težave bi ne bilo,^ da bi podaljšali cesto še na Malo planino, na višino 1408 m. Do te višine bi zadostovala dolžina 4 km. Gradnja te planinske ceste bi bila zvezana z najnižjimi stroški, ki so mogoči pri gradnji cest. Lani se je neka družba zanimala za gradnjo planinskega doma na Mali planini. Imela je na razpolago poldrug milijon denarja, če bi kdo žrtvoval tolikšno vsoto, ali mislite, da se ne bi našlo še pol milijona za podaljšanje ceste na Malo planino, odkoder je potem še 2 km do Velike planine.
Ljubljana je v lastnem interesu dolžna, da pokaže vsaj nekaj inicijative tndi v tem pogledu, saj bo to v prvi vrsti v njeno korist. Iz Ljubljane
boš lahko v dveh urah z avtomobilom na Veliki i planini! Ali ne bo to atrakcija za Ljubljano, ki bo j s tem samo dve uri oddaljena od Kamniške Bistrice, od Logarjeve doline in celo od Veiike planine. Opažamo pa, da se Ljubljana zaenkrat še , prav malo zaveda teh velikih ugodnosti, na katere bi lahko naslonila svojo tujskoprometno rekla- j mo. Iz Velike planine, te naše največje in uaj-razsežnejše planine z zdravim gorskim zrakom in razsežnimi smuškimi tereni, pa bi lahko napravili najprivlnčnejšo točko v nnših planinah, ki bi jo obiskovali turisti in neturisti.
Povsod okrog nas izpeljujejo dobre ceste na visoke gore in sporedno z naraščanjem avtomobilizma krčijo motornemu vozilu udobno pot na najlepše planinske postojanke, pri nas pa zdaj že 50 let premlevumo vprašanje luške ceste in ni se še posrečilo, da bi pričeli graditi vsaj prvi, 4 km dolgi del od Črnivca na Volovljek. Čas gre svojo pot naprej in naše obotavljanje in zavlačevanje utegne imeti za posledico veliko škodo. Vse je pripravljeno, treba je samo zastaviti kramp in lopato.
Zborovanje v Kamnika
Kamnik, 14. januarja.
V sredo, 16. t. m. ob pol 10 dopoldne bo v
dvorani gasilnega doma zborovanje za gradnjo luške ceste. K zborovanju so vabljeni vsi interesenti iz kamniškega iu gornjegrajskega okraja, da še enkrat povdarijo svoje zahteve in prosijo za zgraditev luške ceste.
■f- Andrej Soherl, davčni uradnik v 8kofji lx>ki, je preteklo nedeljo mirno v Gospodu zaspal
v domači hiši nn Koroški Boli. Pogreb bo dane* ob 4 popoldne.
t Sv. A u h v Slov. gor. Dne 10, t. in., mik* položili k vočnoiuu počitku Neudnuer Marijo, omoženo kmetico, ki jc dne S. t. m. okrepčan« s tolažili sv. vere v 70. letu svoje starosti mirno v Gospodu /as|>alu. Rtiinn je bila žena molitvi* iu dela, zavedna in odločna krščanska gosp-dinja, V ujeno hišo je imelo vstop le katoliško časopisje. Naravnost ganljivo skrl> je kazala e svojim blagim možem za bodočnast svojih otrok, Rajna je mati Jjnipnika pri Sv. Lovrencu v Slo^r. goricah.
Naj v miru počivajo! Žalujočim svojcem naše globoko sožaljc.
— Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi. bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca. migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih meniave
Osebne vesti
a= Poroka. Poročila sta se včeraj <r cerkvi sv
Petra v Ljubljani g. Ivan Petrič, posestnik in čevljarski mojster v Selifku pri Rakeku, ter gdčna Zofija Turek iz Ravnika, župnija Blo ke. Božji hlanoslov!
Poročila sta se g. Cimpermam Lojze,
Sdč. Malfii
„	„	a
stilničar in posestnik iz Polzele, in
Ič M al' iz Pre
sarij pri Braslovčah. Obilno sreče!
Dve hudi nesreči v gozdu
Cerknica, 13. januarja.
Zadnji teden sta obiskali vas Osredek, ki je oddaljena eno uro od Sv. Vida nad Cerknico, dve veliki nesreči. V gozdu so dvigali s pomočjo novega dvigala les iz prepadov, pri čemer ee je smrtno ponesrečila 17 letna Brzek Frančiška. Dvigalo, ki so ga letos prvič začeli uporabljati, da bi si delo olajšali, je udarilo dekle tako nesrečno po glavi, da ji je počila lobanja. Dekle se je nezavestna zgrudila na tla. V par dneh po poškodbi je podlegla, ne da bi se še kaj zavedla.
Druga nesreča se je prav tam odigrala nekaj dni pozneje. Usnek Janez iz Krvave peči št. 11,
Pogreb
zlatomašniha Fertina
Tako so trdili domačini z Brezij, da^ tako lepega pogreba še Brezje niso doživele. Zares. Od cerkve do pokopališča je bil raztegnjen sprevod pogrebcev. Ves gorenjski kot je poslal udeležence — prijatelje pokojnega zlatomašnika. 25 duhovnih sobratov iz vseh sosednih župnij je prihitelo, da svojemu tako dobremu tovarišu izrečejo ob grobu zadnji z Bogom, počivaj v miru. Pogrebni sprevod je vodil g. kanonik arhidijakon S. T. Klinar, ki se je ob nabito polni cerkvi ob krsti poslovil od dragega pokojnika v imenu sobratov, v imenu nekdanjih njegovih župljanov in v imenu sorodnikov. Dve službeni mesti sta mu bili, je poudaril, zlasti pri srcu: Mošnje—Brezje in Zasip. Zato sta tudi te dve župniji vrnili ljubezen za ljubezen in bili v obilnem številu pri pogrebu. Zasipljani so poslali izbrano četo gasilcev, ki so nosili krsto in bili za častno stražo. Na grobu se je načelnik gasilske čete prisrčno poslovil od častnega člana,
znan lovec, ugleden posestnik in gostilničar, je šel pogledat v Osredek nove naprave za dviganje lesa. Ker je bilo v gozdu zasneženo, je zgubil orientacijo, stopil predaleč — na rob prepada, pri čemer mu je spodrsnilo in je kakih 80 m globoko zdrčal v globino. Pri tem si je trikrat zlomil desno nogo, več reber ter poleg tega dobil hude notranje poškodbe. S težavo so ponesrečenca dobili iz globine, ga med bolečinami, napol zmrznjenega pripeljali k sorodnikom v Osredek, odkoder je bil pripeljan v bolnišnico v Ljubljano. Njegovo stanje je kritično. Obema ponesrečencema je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Pintar iz Cerknice.
pot z njega pelje zopet nazaj v mahovčevsko sve- . tovnonazorno v tem slučaju marksistično kritiko, ki j ima pri nas že svoje glasnike. — Glonar se za-ustavlja ob Breznikovi Slovnici, Pirjevec ob Narodnostnem pravu stare Avstrije« in Kreft »V razorožitvi nič novega«, z doneskom, ki ni smel iziti v »Ljublj. Zvonu«.
»Modra ptica« (It. 1—2).
»Modra ptica«, štev. 1—2 prinaša kozerijo F. j Kalana o Lawrenceovih »Sinovih in ljubimcih«; Magajnovo realistično pisano novelo »Urednik Filip Klemenčič mora na operacijo«, ki zopet kaže, da ee Magajni bolj posreči realistična snov kot omledno lirični fantastični prividi in simboli-zacije. P. Donatov »Konec pravljice« je še precej nezrela stvar, dočim je VI. Bartlovo »Zadnje gi- [ balo«, razumarska duhovitost, bolj zanimiva po psihološki problematiki kot po plastičnem oblikovanju. — Dvoršak je dal nekaj zgledov »Japonske lirike« po nemških prevodih in M Mohoričeva bežen profil M. Gorkega, iz druge roke, želel bi, da bi pokazala ob tej priliki, koliko Gorkega imamo ie prevedenega. — V kritiki govori A. Jane negativno o predstavi Rostandovega »Orlica«. »Razno« piše Javornik.
»Mentor« (it, 51
»Mentor« (St. 5) prinaša nadaljevanje prof. Totha »Cista mladost« Mlakarjevo dramo »Povest o izgubljeni Marti .zanimivo črtico Quisa (Nekoga, ki ga poznamo) »Kje so moje čitanke« in lep ne-krolog prof. Dolenca mostarskemu šolskemu slugi »Našemu Šačiru v spomin«. Ostali članki in pesmi »o iz peres naših srednješolskih dijakov. Opozoril bi na Čampov prevod Rilkeja in lepe, »Rispete pred večerom« Mojmira Gorjanskega. Obzornik in drug drobiž je zelo bogat	td
Ljubljanska drama:
Vihar v kozarcu
Bruno Frank iu težak, pa tudi tehten pisatelj ni, vendar v svoji satiri pošten. To na vse strani dokazuje »Vihar v kn/arcu«. ki je zabavno delo s svobodno, večinoma dobrodušno,
včasi pa tudi malo naivno satiro. Predmet tej satiri so precej znana poglavju iz javnega življenja, kakor so občinska politika, časopisje, uprava itd. Močna moralno politična ost prvega dejanja kmalu odneha in zgodba obtiči pri gen-ljivo zabavni anekdoti o ptičku Tončku, ki postane glavni junak komedije. V sodnem prizoru si pisatelj privošči poleg splošne satire še neka j sodobnih nemških političnih dovtipov o rasi. Vse, kar se zgodi, nam je že napol znano, bodisi osebe bodisi ureditev dogodkov. Razkrinkani
politik advokat dr. Thoss je zelo splošna podoba; več originalnih, etično močnih potez kaže mladi časnikar Bnrdacb. Razrešitev sama s satiro zabriše satiro. Vrednost Frankove komedije je največ v toni, da se ogiblje vsakršne pa to ličnosti in da prav nikjer noče pretiravati, čemur se komik najtežje ogne. S svobodno, neprisi ljeno pripovedjo zabava, ščiplje ter nazadnje uredi, kar je bilo poprej v neredu.
Režiser g. l' r. Lipali, ki je igro tudi prevedel, je opravil svoje delo z ljubeznijo, vendar premalo odločno, svojo skrb je predvsem posvetil lepi in čisti besedi, manj pa je izdelal pro-storninsko dogajanje, četudi igra v resnici sloni največ na dialogu. Počasi pa se tudi igra,njo dvigne in tretje dejanje popolnoma zadovoljuje. V celeni nas pridobi svobodna in vedrn oseba časnikarja Burdacba, ki ga igra g. Jan: g. Jan se razvija v iztbornega komičnega igirnvcn. G. Mira Danilova (žena advokata Tiimsa) je spočetka nerazgibnna, šele v dragem in v tretjem dejanju se uveljavi: ga. Gabrijelčičeva kot njena prijateljica ne najde skladnosti za svojo malo hvaležno vlogo, prikupno zunanjo podobo je podal g. Dre.novec kot lastnik --Večerne pošte«. Središče zabavne igre je ga. juvnnova (gospa Voglova), ki pridobiva s svojo domačo širino; njej ob strani stoji s tihim in toplim humorjem mestni sluga g. Daneša. Krepke in originalne like so izdelali g. Jerman (sodnik), g. Nancin (živinozdravnik) in g. Plut (sodni sluga). Zabavna in satirična komedija sc bo marsikomu zdela premalo važna, vendar je gotovo več vredna kakor družabne sentimentalnosti in osladne romantičnosti, ki imajo večkrat le dober litcrurui obraz.	F. K.
glavnega ustanovitelja gasilcev v Zasipu _— t Fer-tina. Zbor Brežanov mu je zapel žaloelinke pred hišo, v cerkvi in ob grobu. Med pogrebci smo opazili mnogo prijateljev tudi iz Ljubljane, iz Radovljice, Bleda, Tržiča, Dovij. Frančiškani z Brezij pa so mu nudili zadnji počitek na mrtvaškem odru v svojem samostanu in tudi grob med brati sv. Frančiška. Saj je bil Nace Fertin zadnja leta sam pravi samostanec. Bil je ta pogreb res pogreb brez uradnih ceremonij, bil je žalni zbor prijateljev ob grobu prijatelja.
Nezaslišana hudobija
Dol pri Ljubljani, 13. januarja.
V noči od četrtka na petek preteklega tedna je zlobna roka v Dolu in Beričevesm požagala spominske Upe, ki so bile vsajene v spomin blago-pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I, Zedi-telju. Iskreno želimo, da oblast krivca izsledi, da ne bi na nedolžno ljudstvo, ki je iz srca udano kraljevskemu domu, padla senca suma, s katerim so gotovi ljudje takoj pri roki. Zakaj žalostni dogodek močno izgleda po tem, kakor da bi bil nekdo to nalašč storil, da bi Dolčane umazal. — Upamo, da ga dobe in da bo potem ostal umazan oni, ki je to storil.
—	V škofjeloških hribih vlada v mnogih
družinah silna bedo. Kruh je le redkokdaj hišni gost. Obuti in obleči svoje otroke vsaj za silo pa starši ne zmorejo. Takih podobnih slučajev skrite revščine je tudi v mestn in najibližnji okolici dobiti. Vsem tem, kolikor more, pomaga »Vincencijeva konferenca«. Zato imovitejše domačine in loške rojake izven domačega kraja lepo prosimo, da bi pomagali vsem najbednej-šim, kar naj se pošlje na »Vincenc. konferenco« v škofji Loki.
—	Pri preblajenjn, hripj, vnetju v vrata, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, «to-rite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenjs črevesa s tem, da popijete pol čoše naravne »Franr Josefove« grenčice.
—	Občni zbor Kočevske čitalnice«. V soboto se je v edini slovenski kočevski gostilni pri Beljann vršil občni zbor »Kočevske čitalnice«. Udeležba je bila obilna. V primeri s prejšnjimi leti je društvo pokazalo v pretekli delovni dobi precejšnjo delavnost in vnetost.
| Knjižnica se je pomnožila skoro za 300 knjig, i Čitalnica je naročena na vse važnejše časnike. I Društvo si prazadeva ustanoviti javno kočev-i sko knjižnico, obenem pa razširiti svoje delo-| vanje na kočevsko okolico. Svoj dosedanji naziv »Kočevska čitalnica« je društvo v soboto I spremenilo. Predlagana so bila 3 imena »Jugo-slovenska čitalnica«, »Slovenska narodna čitalnica« in »Narodna čitalnica«. Za prvo ime ni glasoval nihče, za drugo je glasovalo (0, za tretje pa 16 članov. Zato se bo društvo odslej imenovalo »Narodna čitalnica v Kočevju«.
—	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Kraljice Marije ul. št. 3. prirejuje v sredo, dne 16. t. m. društveni sestanek s predavanjem univ. prof. g. dr. G. Novaka »Velike žene starega Egipta« (s projekcijami). Začetek ob 20H Gosti dobro došli.
—	Pri ishijasn sledi na kozarec naravne »Franr Josefove« grenčice. popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje čreveea, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Cel te
Torek,
prerok.
Koledar
15. januarja: Maver,
opat: Habakuk.
Novi grobovi
-J- Graščak Adolf Galle. Kakor je javil že »Pond. Slovenec«, je v soboto zvečer umrl v svoji graščinici v Zgornji Šiški 85 letni veleposestnik g. Adolf Gallž. G. Adolf Gallč je bil sin graščaka v Bistri pri Borovnici ter je v mladosti študiral višjo trgovsko šolo v Švici. Po očetovi simrti je kupil posestvo v Zgornji Šiški. Posestvo je z um-
©• Smučarska sezona na vrhuncu. Končno smo le dočakali toliko zaželjeno zimo. Smuči, ki so leto in dan ležale spravljene, eo prišle zopet do veljave in v nedelio smo videli mlado in staro, ženske in moške, kako so hiteli e svojimi smučmi na pripravne terene. Po nekaterih hribih jc bilo kakor na kakem mravljišču. Preveliko navdušenje za smučarski spori je zahtevalo .tudi že prve žrtve. V petek se je smučal na Mozinski planini ein okoliškega župana Vekoslav Kukovec. Ko je zvečer prenehal s smučanjem in stopil v kočo, mu je v koči spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da ei je ak>-mil ključnico. V soboto eo ga prenesli v dolino in ga z avtobusom pripeljali v Celje. — V nedeljo sta se ponesrečila pri smučanju: na Smdhorju Manj« Kukčeva iz Žalca in pod Tolstom nameščenec knjigarne Leskovšek v Celju, Hrastnik, sin okoliškega podžiupana. Oba eta si pri smučanju zlomila nogo.
■©• Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli: Strašek Herman, 54 let, delavec pri Weetnu, Lava št 4; Stante Franc. 43 let, brezposelni delavec. Sv. Jurij ob j. ž.; Vončina Ferdinand, 32 let, delavec brez stalnega bivališča, doma iz Idrije; Belak Anton, 68 let, občinski revež, Zg. Hudinja. N. v m. p.!
0 Ponovitev Moškovoga ircisterija »Henrik, go bavi vitoi«. V nedeljo popoldne je JSZ ponovila v
nim kmetovanjem dvignil na visoko stopnjo. Kot | veliki dvorani Ljudske posojilnice Meškov božični
i---^----—i —m.	,— u:i rilieterij »Henrik, gobavi vitez«. Predstava je tudi
topot privabila mnogo ljubiteljev lepe duhovne igre, igralci so se pa tudi sedaj kakor prvič polru dili, da so nudili občinstvu kar največ užitka.
kmetski gospodar je užival velik ugled ter je bil 22 let župan v Šiški, to je do leta 1898, ko so občino prevzeli Slovenci. Pokojnik je bil navdušen planinec in lovec. Pogreb pokojnika bo danes ob 14.30 iz hiše žalosti v Zgornji Šiški 1.
"t" Dr, Janko Ponebšek. V nedeljo je umrl v svojem stanovanju v Rriževniški ulici dr. Janko Ponebšek, višji finančni svetnik v pokoju ter vodja ljubljanskega ornitološkega observatorija (zavoda za proučavanje ptic). Pokojnik je bil star 74 let. Rodil se je na Libergi nad Litijo. Po dovršenih pravnih študijah v Gradcu pa je stopil v finančno službo. Bil je navdušen lovec, posebno pozornost pa je posvetil pticam ter je kmalu zaslovel kot naš najboljši ornitolog. V ljubezni do ptic je vzgojil tudi svoje otroke. Sodeloval je mnogo v raznih lovskih in ornitoloških glasilih. Spisal je veliko delo »Naše itjede«, katerega prvi del je že izšel, drugi pa je pripravljen v rokopisu. Pogreb bo danes ob- 15 iz hiše žalosti v Križev-niški ulici.
-f- Jakob Skubic. Včeraj zjutraj je po daljšem bolehanju umrl na svojem stanovanju na Dolenjski cesti g. Jakob Skubic, inšpektor finančne kontrole v pokoju. Pokojnik se je rodil 1862 v Lanišču na Dolenjskem. Bil je ves čas odločen narodnjak in zaveden Slovenec ler sodeloval v mnogih društvih. Zapušča sedem otrok, ki so vsi na uglednih položajih. Pogreb bo v sredo ob 15.45 iz hiše žalosti na Doleniski cesti 50.
Naznanila
Litihlirtnn
3 Obini zbor dniltva tJegliM m bo vrSil v prrod«. januarja IMS, oh KI (4 poiHuldn«) v dvoranii Aika domskega doma, Miklošičev* cesta 5. Odbor prosi. ,1* 41&ni sprejmejo to oznanilo iiainiwto plemonnga vnhMa na /.nanj« In no udeleže oMnoga zbora v polnem Ste rlln. T. odbor.
1 Kino Korlrljcvo. IVevil ln J»trl ob M nč-ni inrekt ,(Gn«t.av Krohlleh, AnnnbeJla) ln ve? dopolnilnih filmov." Cene nnlžnne
1 Nočno slulbo imajo lekarne: dr. Piceoll, Tjtši-th C: mr. IIočcvar, CetovSka o. <W iin mr. Oartne, Moste
Cerkveni vestnih
Konufeiraelja Marije Pomočnice rn <7oep< pri »v. Joiofo v U u hI jan I nima shodn ilanen, temvc? pri hoitnji torok, 22. t. m., ob običajni nci. — Voditelj.
Naše dHaštvo
Ustanovni obfvl ?fior dmitvn Don visokofotk bo v nedeljo, SO. t. in., ob 9 v GrndiiPu 14. Dnevni red: 1. Otvoritev; 2. porov.iln iirlprnvljelnes.n o.ibora; S. vo Vi f v» - i .1. f..... 11	Ti v !j.-odbor
Dva Roosevelta - dva predsednika enega duha
Severnoameriške Združene države so iz vsega početka zapisale na svoj ščit evobodo, njihov največji pcmos je bil, da so najsvobodnejlša dežela sveta. To je imelo svoje dobre, pa tudi zelo slabe sireni. Tako se je neomejeno razpasla gospodarska samopašnost posameznikov, ki je dovedla v tadnjih letih deželo na rob prepada.
Strahovito so ameriški denarni mogotci gospodarili z naravnimi zakladi. Gozdno gospodarstvo je prvotno obsegalo 850 milijonov akrov, leta 1912 pa samo še eno četrtina vsega ozemlja. Od teh preostalih 550 milijonov akrov je bilo pred vojmo približno štiri petine v zasehnih rokah. In od tehzasebnib gozdov je bila komaj ena stotina strokovno, po zdravih gozdarskih načelih oskrbovana. Gozdove eo enostavno izropali. Po uradnih podatkih iz predvojnega časa so iz ameriških gozdov izsekali vsako leto po 3 in pol krat več, nego je v njih znašala narast lesa. Američani eo doslej tesekali iz svojih gozdov po 260 kubičnih čevljev lesa na vsako glavo svojega prebivalstva, doči.m prihaja v Franciji na vsakega prebivalca samo 25 in v Nemčiji 37 kubičnih čevljev izsekanega lesa. Nič d-rugače ni gospodarila dolarska 6amo-goltnost z ostalimi naravnimi zakladi.
Večji del tako proslulega ameriškega prospe-ha je šil torej na račun bodočih rodov,
Dr. Stranilk v »Berliner Tageiblatlu« popi-»uje svoje popotne doživljaje ter jih označeje s kratkimi dogodbonii.
Pošteni Finci
Bilo je na Finskem. Povabili so me na neko kmetijo daleč na deželi. Nisem jim mogel sporočiti, kedaj pridem. Nenapovedan sem prišel. Na bregu enega izmed tisočerih modrikastih jezer se dvigata dve veliki lepi leseni hiši. Okrog in okrog šumi brezov gozd. Obe hiši sta na stežaj odprti — odprta so vsa vrata, vse omare. Vstopim in sedem, ne da bi me bil kdo od domačih opazil, kajti vsi domačini so na polju. Niti psa ni, da bi zalajal in naznanil, da je tujec v hišL
Ko so se ljudje vrnili z dela domov in me veselo pozdravili, sem napeljal pogovor na njihovo brezskrbnost: »Ali pri vas ni tatvin?« — »Tatvine? Ne,« mi odgovori mladi gospodar. »Počakajte no, menda vendar!« Obrne s k staremu očetu: »Povej no, stari oče, saj se menda še spominjaš, kako je pred kakimi 60, 70 leti nekdo na našem dvorišču ukradel konjsko odejo!«
Demokracija Američanov
V Združenih diržavah Severne Amerike (em. Že v New Yorku so mi pripovedovali o sloveči!) lastnostih, s katerimi ameriška demokracija vzgaja svoje državljane. Po nekem takem razigovoru sta se moja dva prijatelja z menoj vred poslovila od družbe. Vsi trije smo najeli avto, da bi čimprej prišli iz Manhattana
v	Bronx. Pokličemo taksija, vstopimo in povemo, kam naj vozi. Avto nas vozi, ampak počasi. Voz se sumljivo stresa. Ko si ga natančneje ogledamo, sc nam dozdeva, kakor da bi bil to prvi poskusni voz, ki ga je naredil Ford. »Hm,« pravi eden izmed obeh prijateljev, »lahko bi sd bili najeli boljši avtomobil«. Eno minuto kasneje šofer ustavi avtomobil. »Ven!«, zakliče kratko in precej grozeče. Zakaj pa?« začudeni vprašamo, »saj še nismo na cilju.« — »Vseeno,« odgovori šofer. »Slišal sem, da moj avtomobil za vas ni dovolj nobel, zato se nikar ne vozite z njim. Nisem jaz klical vas, ampak
vi	ste mene klicali!«
Res smo morali izstopiti. Tu sem lahko spoznal ameriško demokracijo. Dr. Stranik z njo ni zadovoljen, saj piše za list, ki izhaja v Hitlerjevi Nemčiji. Človek bi si pa želel, da bi
Včeraj je prijazni stari gospod srečal dečka, ki je jokal, ter mu daroval 50 par. Danes preliva solze okrog njega cela tolpa dečkov
Zima v Rusiji
dokler slednjič ni vstal sedanji predsednik Roosevelt in zaklical roparskemu gospodarskemu načinu: »Stoj! Splošna korist je prva, ne zasebna.« Veliko je znamenj, ki pričajo, da bo Roosevelt uspel — kolikor je v v takem silnem podjetju v kratki dobi enega ali par predsednikovanj pač mogoče uspeti.
Zanimivo pa je, da je kot prvi dvignil v Ameriki svarilen glas proti plenitvi naravnih zakladov njegov predsednik in sorodnik Roosevelt. Ta predsednik Združenih držav, s čegar težnjami in pri-devanji se je v svojih predavanjih opetovano pri-znalno pečal tudi dr. Krek, je leta 1908 odločno nastopil proti rodovni sebičnosti svojih rojakov. Dejal je: »Naša prva dolžnost je, da z viri našega blagostanja taiko gospodarimo, da potomcem ne uničimo vnaprej vseh nad na blagostanje.« Ta opomin je naslovil takratni Roosevelt na vse guvernerje države in jih pozval na sodelovanje pri gibanju, da se ohranijo naravni zakladi ameriških dežela. Ustanovil je tudi odbor za ohranitev vodne, gozdne, zemljiške in rudninske posesti.
Za kako ogromne vrednote gre tu, naj pojasni samo nekaj številk o vodnih silah. Tu je postavil prvi Roosevelt edino pravilno načelo: »Vodna posest je last vsega naroda in jo je treba upravljati v korist vsemu narodu.« V Združenih državah ima-
take samozavesti ameriškega šoferja bil deležen mairsikak Slovenec.
Draga žena
Potoval sem skozi Tripolis, ki je sedaj pod Italijo, in prišel v kraj Murzuh. Mnogo čarobnega so mi prinesli ti dnevi: zelenice s šumečimi palmami, mogočne oljke, figova drevesa, polje, na katerem je valovil krvuvordeči mak, pozneje peščeni griči in doline. Naenkrat zagledani na vrhu griča, da na dveh kamelah jezdita žensika in moški. Ona je oblečena v tropsko obleko, pa ni zagrnjena. On pa je domačin ter podoben mojemu slugi in spremljevalcu. Ko so prve zvezde posvetile na nebu, smo se srečali in z neznano žensko sva se po evropsko pozdravila. Že pred 3 leti se.m jo spoznal v IIollywoodm, kjer je zbirala podpise filmskih zvezdnikov. Sedaj pa zbira zemljepisno znanost na potovanju okrog sveta. Ameriška miss P. Nekaj časa se razgovarjava in občudujeva citronine gozdiče, ko so naju zagledali berberski dečki te zelenice. Kmalu se je zibralo oikrog naju vse polno teh malih rjavih dečkov. Eden izmed njih je mies P. pocukal za rokav in jo nekaj vprašal. Miss P. se je »krenila k meni: »Pomislite,« je navdušeno zaklicala,« kaj me je deček vprašal in celo v lepi italijanščini! Prijel me je za rokav, otipaval blago ter povprašal, kako drago je. Ali ni to jasen dokaz, da tudi tukaj na severnem robu Sahare ne dobite več necivilizirane Afrike!« Pogledal sem dečka, ki je medtem 6topil stran od gospe, vendar je še natančno motril njo s svojimi očmi. Potem se pa odločno obrne k meni, me potegne iz otročjega vrveža, me žalostno pogleda in mi z očitujočim glasom po italijansko veli: »Mnogo predrago je gospod — sidi kupil to ženo!«
Kdaj poseže vmes Anglija?
Krasni solnčni dnevi na Malti! V tropskih vrtovih angleškega guvernerja bi človek mislil, da živi na kakem rajskem otoku Južnega morja. Na cestah vre živahno življenje Orijen-ta, združeno z italijansko živahnostjo. Popotna družba, sestavljena iz ljudi vseh narodov, razburjena plane v neko gostilno na »Strada Re-ale«. Obrazi so rdeči, gotovo je bil prepir. Iz zmeša nega govorjenja izvem vzrok razburjenja. Ljudje so za določen denar najeli nekaj malteških vozičkov, se vozili po mestu ter si ogledovali njegove znamenitosti. Ko je bilo vožnje konec, so vozniki zahtevali trikrat več, kalkor je bilo domenjeno. Nastalo je razburjenje, ki je bilo tem večje, ko je na pomoč poklicani policist potegnil z Maltežani, ne pa s tujci. Zvečer sem bil povabljen v angleško družbo. Tam sem pripovedoval, kaj sem zvedel čez dan. Kaj takega se menda na Malti redno dogaja. Zmenijo se za niziko ceno, naposled pa vozniki izsilijo z grožnjami in z neznanskim vpitjem mnogo več. »Ne razumem«, sem dejal, »da je kaj takega mogoče pod angleško nadoblastjo. Zakaj pa guverner ne poseže vmes?« Angleži so sc zasmejali: »Anglija vendar n.i kaik kramar. Anglija je trgovec. Mi nc nadzorujemo denarnic, ampak bankovce.«
Kako bi neki dr. Stranik popisal Slovence?
jo 287 plovnih veletokov in rek, ki so dolgi 26.000 milj; vrhu tega 45 kanalov, ki so plovni v dolžini 2000 milj. Vodne sile proizvajajo doslej 5 milijonov konjsikih moči in v namakalnih napravah Je vloženih 200 milijonov dolarjev. Te naprave navajajo 1 in pol bilijona kubičnih čevljev vode na 20.000 kvadratnih milj njiv, ki so potrebne umetnega namakanja. Tedaj so sprejeli glede voda naslednja načela: Reke so od izvira do izliva last celokupne države in ne posameznih zveznih držav. Izkoriščajo naj se za plovbo in električno proizvodnjo, toda tudi za namakanje zemlje v poljedelske svrhe. Vse vode je treba zavarovati pred onečiščevanjem in vodne pravice naj se podeljujejo le za omejeno dobo.
Že prvi predsednik Roosevelt je torej skušal dvigniti pravo narodno vojsko za ohranitev naravnih zakladov v prid narodni celoti. Toda potem sta prišli svetovna vojna in »prosperi.ty« in postavili vse gospodarstvo še enkrat na glavo. 0 pravem času je našel prvi Roosevelt svojega vrednega naslednika v sedanjem predsedniku Rooseveltu, ki se je ves posvetil nalogi, da reši Ameriko nenasitne in neomejene sebičnosti posameznikov in postavi vse gospodarstvo na načelo, da mora narodna posest, predvsem naravni zakladi, služiti blaginji celokupnega naroda.
Dva misijonarja umorjena
Po poročilih iz Rio de Janeira v Južni Ameriiki je v divjem ozemlju Malto Grosso 70 divjih domačinov napadlo in na grozen način umorilo dva ameriška misijonarja. Misijonarja sta bila člana ameriške ekepedicije, ki se je njen voditelj pred kratkim vrnil, ko so že mislili, da ga ne bo več. Neki Holandec je s svojimi prijatelji našel trupli obeh umorjenih misijonarjev.
Češkoslovaška zemlja za katoliško misel ni bila vselej posebno sprejemljiva. Treba je bilo trdega dela in velike, vztrajne ljubezni, da so se brazde slednjič voljno odiprle katoliškemu semenu. Danes pa setev živo in veselo klije!
Pred desetimi leti je bilo po vseh semeniščih na Češkoslovaškem komaj 430 semeniščnikov. Do leta 1933 se je to število že zvišalo na 1720, lani pa je bilo v petnajsterih velikih semeniščih in verskih zavodih 2009 gojencev. Razen tega študira v inozemstvu 310 češkoslovaških bogoslovcev. V teku letošnjega leta izide iz semenišč in novicia-tov 354 novomašnikov.
Roman za stare in mlade
Pikica
Gospodična Blaginja je medtem že stopila v stanovanje. Ko je šla mimo kuhinje, je zaslišala klic:
»Pojdite no malo sem!«
Bila je debela Berta, ki je mogočno sedela na širokem stolu in lupila krompir.
Gospodične Blaginje ni prav nič mikalo, da bi se prerekala z njo. Pa je le sledila njenemu klicu. Zakaj? Zato, ker se je na tihem debele Berte zelo bala.
»Slišite vi,« je začela Berta, »moja soba leži sicer dve nadstropji više pod streho, pa le ni ušlo mojim očem, da v hiši ni vse v redu. Ali bi mi blagovolili pojasniti, zakaj je otrok zadnje čase tako bled in zakaj ima črne kolobarje pod očmi? In zakaj zjutraj kar noče iz postelje?«
»Pikica raste,« je učeno dejala gospodična Blaginja. »Morala bi piti ribje olje ali železno vino.«
»Že dolgo ete mi neznosni kakor las v juhi!« je dejala debela Berta, in zagrozila: »Če izvoham, da so v ozadju kakšne skrivnostne reči, potem boste vi sami pili ribje olje in sicer s steklenico vred. Ste razumeli?«
»Takšna prostaška, neizobražena oseba me sploh ne more razžaliti,« je gospodična Blaginja ponosno dvignila glavo in zavihala nos.
»Jaz va6 ne morem razžaliti?« je vprašala debela Berta in 6e dvignila s stola. »To bomo takoj videli. Vi, koza domišljava, vi, preklja zavratna, vi, kost razvlečena, iz strešnega žleba bi lahko pili kavo, vi, pošast nesramna, vi.. .<
Gospodična Blaginja si je natisnila ušesa in pihala od togote kakor razdražena mačka. Pa ni utegnila izreči niti besede. Kakor žirafa ee je za-prašila po hodniku in planila v svojo sobo.
Četrto premišljevanje govori: 0 pogumu.
Tudi o pogumu bi rad na tem mestu izpre-govoril nekaj besed. Tonček je prisolil fantu, ki je bil večji od njega, dve zaušnici. Marsikdo bo mislil, da je Tonček s tem pokazal svoj pogum.
Bivša operna pevka Marcela Semibrioh je 76 let stara umrla v Newyorku. Njena slava se je začela širiti okrog leta 1880. z Dunaja. Nato je 30 let pela v Draždanih, Berlinu, Londonu in Newyorku. Bila je rojena v Avstriji
Francoski dar sv, očetu
Francoski zunanji minister Laval je ob svojem bivanju v Rimu bil sprejet pri svetem Očetu, kateremu je podaril tri dragocene stare knjige iz 17. stoletja. Pozneje je Laval papežu predstavili tudi svoje spremstvo. Papež je La-valu izročil in pripel velik križ Pijevega reda
Dolgi lasje prepovedani
Turški prosvetni minister je odredil, da dečki in šolarji ne smejo nositi dolgih las, sicer bodo starši strogo kaznovani.
Podobno sijajen napredek beleži tudi telovadna organizacija »Orel«. Leta 1931 je štelo češkoslovaško orlovstvo 121.589 članov, danes jih šteje 140.000! Orlovska organizacija ima 156 čitalnic in 580 knjižnic. Razen tega vodi za članstvo 2000 hranilnih blagajn, ki upravljajo z vlogami pol milijona češkoslovaških kron.
Veselo rastejo iz tal tudi nove katoliške cerkve. Tako je praški nadgkof msgr. Kaspar dne 8. decembra lani slovesno blagoslovil v Pragi temeljni kamen za novo cerkev, ki bo posvečena sv. Tereziji Deteta Jezusa.
12
Pa ni bil to pogum, ampak izbruh togote. Med pogumom in togoto pa je precejšen razloček, ne samo v črkah, ki so v obeh povsem drugačne.
Pogumen je človek, ki ohrani zmerom in povsod hladno kri. Ce si zdravnik za poskušnjo vbrizga pod kožo smrtonosne bacile in si potem vcepi še protistrup, ki ga je sam odkril, pokaže s tem svoj pogum. Ce se polarni raziskovalec na saneh odpelje na severni tečaj, da bi odkril kaj novega, dokaže pogum. Če zleti profesor Piccard ' v svojem balonu v stratosfero, čeprav še nihče pred njim ni bil tam gori, je pogumen.
Ali ste Piccardov polet v stratosfero zasledovali od vsega začetka? To je bilo zanimivo. Večkrat je že nameraval odleteli, pa se je vedno znova premisli in opustil svoj polet, ker ni bilo ugodnega vremena. Časopisi so se že norčevali iz njega. Ljudje so se smejali, če so zagledali Pic-cardouo sliko. On pa je potrpežljivo čakal ugodnega vremena in ga ni prav nič molilo norčevanje ljudi. Bil je tako pogumen, da se je pustil raje zasmehovati, kakor da bi napravil nepremišljen korak. Ni bil blazno smel, ni bil prismuknjen, bil je enostavno pogumen. Ni hotel postali slaven, hotel je obogateli človeštvo z novimi znanstvenimi izsledki.
Poguma ne pokažemo samo s pestjo, potrebujemo zraven tudi razum.
PETO POGLAVJE Vsak je samemu sebi zdravnik
Ravnatelj Slana je bil še v svoji tovarni za dežnike in palice. Milostljiva gospa je še ležala v svoji spalnici in si preganjala čas z migreno. Gospodična Blaginja pa je sedela v svoji sobi.
Pikica in Dudek sta bila do večerje saina. Pikica si je od debele Berte izposodila bel sukanec in dejala Dudku, ki je leno čepel v svoji košari:
»Zdaj pa pozor, moj mali!«
In Dudek je re6 postal pozoren. Dokler je bil truden, je bil najubogljivejši pes na svetu.
Pikica je od sukanca odtrgala dolgo nit. Z enim koncem niti je napravila zanko okoli bolnega zoba, drugi konec pa je pritrdila na kljuko pri vratih.
»Stvair postaja resna,« je zamrmrala m zadr-drala: »Brrrl« Polagoma 6e je oddaljevala od vrat, dokler ni bila nit napeta. Potem je napravila rahel sunek z glavo, presunljivo zaječala in obupno na-kremžila obraz. Približate se je spet vratom, da je napeta nit ohlapno zamahedrala navzdol.
>Dudek, Dudek,« je zajavkala, »meni se zdi, da takle poklic ni zame.«
Pa se je vendarle spet ojunačila in se pognala nazaj, ampak to pot je Obstala na mestu že prej, preden se je nit napela.
»Izključeno,« je dejala. »Če bi bil Tonček tukaj, bi morda šlo.«
Naslonil« se je na vrata in začela napeto pre mišljevati. Potem je snela nit s kljuke.
»■Daj mi tačko!« je ukazala Dudku.
A Dudek tega še ni znal. Pikica se je sklonila, dvignila psa in ga položila na svojo pisalno mi-žico. Privezala je konec niti za Dudkovo zadnjo ihw>-	CNadaijevaaje siertLj
V Rusiji je taka zima, da je 50 stopinj Celzija mraza. Ljudje morajo pri vaških vodnjakih in napaja iiščih vedno sproti razbijati led. 5» hočejo do vode
~ ^ ^ _
df gr% ffft #f	#>14 Potujoči časnikar v 4 do-
vjlirj|v IlUrUUI godbah označi 4 narode
Katoliška stvar na Češkem živo klije
n
Gospodarstvo
Pridobnina in obrtniki
stm
V nedeljo sta se oglasita pri finančnem mkri-
- g .dr. M. Stojadinoviču v imenu vseh obrtnih zbornic v državi ter obrtnih odsekov skupnih zbornic gg. Stojanovič, predsednik obrtne zbornice t Belgradu ter njen glavni tajnik dr. D. MiSič. Izročila sta gosp. finančnemu ministru memorandum skupno z resolucijo o davčni obremenitvi obrtništva. Opozorili so g. finančnega ministra, da se je
1___________ML4nk«inA Svm^lnA tVMff^DIII V
povečanje. 10 m nsuiu pauiMu. i	~ r
izvršilo aa podlagi davčne novele od februana lanskega leta, s katero je bil uveden minimum. T« sistem minimalne pridobnine je najbolj prizadet obrtnike. Povišanje dohodkov od pridobnine za 120 wilj. Din se bo izvršilo izključno v breme obrti
in male trgovine, ksr pa ne bi mrVi biti v Inteu-cijah zakonodajalca niti v mtencijah g. finančnega ministra. Predvsem so prosili zastopmki g. finančnega ministra, naj novelira čl. 7 davčne novele, ko se naj torej za obrtni!« ne uporabljajo določila o minimalnih osnovah, ampak naj ostane ta obrtnike pri starem, t j. obrtniki naj se obdavčijo od stvarno doseženega čistega dohodka. Seveda so ie druge zahteve, ki pa naj tudi še pridejo na vrsta.
G. finančni minister je izjavil zastopnikom zbornic, da bo ublažil v smislu deklaracije vlade gotov« pretiranosti davčne obremenitve ter jih do-vedel » sklad z realnimi možnostmi plačevanja davkov po obrtnikih. Gotova navodila glede tega so že bila izdana, sledila jim bodo pa še druga. Prav tako je g. minister obljubil, da bo pri vseh obrtniških vprašanjih zahteval sodelovanje zbornic.
100 milijonov posojila za javna dela
Gosp. minister za zgradbe dr. Kožni ie izjavil časnikarjem, da namerava najeti na podlagi donosa trošarine na cement in bencin Posojila za izvajanje javnih deL Njegovi predhodniki so že sklenili dve taki posojili za skupno 50 mili. Din (pri Poštni hranilnici), toda to je premalo Namerava sedaj najeti na isti način posojilo 100 milj. Din, in sicer na podlagi trošarine na cement, Id nosi letno 27 milj. Din, in bencin, Id prinaša fondu za javna dela 16 milj. Din. Za posle, za katere je treba najeti druga sredstva, smatra izvedbo velike ceste od Horgoša do Caribroda, v drugi vrsti zvezo Maribor—Ljubljana m Suaak ter z zvezo do Zagreba m Belgrada.
Stanje naših kliringov z Nemčijo, Italijo in Švico
Po stanju dne 9. januarja je znašal naš klirinški saldo v prometu z Nemčijo 222.6 mili. (po
______ -i____ _ A__o ;Am.«rla r)l 1 mili V T
11. (po rti.), z
ulj* S
prejšnjem stanju z dne 2. januarja 2213 mi Italijo je saldo narastel od 9.0 na 11.8 ma. gvioo pa se je zmanjšal od 3.8 na 1.9 milj. Din.
Zadnje izvršeno plačilo je bilo v plačilnem prometu z Nemčijo 2.646 (po prejšnjem izkazu 2.570) z dne 20. septembra (28. decembra), v prometu z Italijo 60.811 (60.570) z dne 28. decembra (26. decembra) in Švico 7.996 (7.839) z dne 9. januarja (24. decembra). Iz tega sledi, da je položaj v nemškem kliringu ostal neizpremenjen in je treba čakati na plačila 5 mesecev. Tudi v kliringu z Italijo je položaj ostal neizpremenjen tn je treba čakati na plačilo približno 8 dni. Izredno pa se je izboljšal položaj v kliringu s Švico. Dočtm je bilo treba jx> prejšnjem izkazu čakati na plačila v švicarskem kliringu 10 dni, se ie po novem čakalna doba zmanjšala na vsega 1 dan.
Italijanski zlati zaklad
Najnovejši objavljeni izkaz o stanju Italijanske banke za 31. december kaže v primeri s stanjem za 20. december povečanje zlatega zaklada za 11.3 milj. lir na 5811.4 milj. Ht. Istočasno so devizne rezerve banke narasle za 35.3 milj. lir na 71.6 milj. lir. Povečanje slednjih je v zvezi s kon-skripcijo dobroimetij italijanskih drža'
treba upoštevati, da se je istočasno zmanjšal tudi obtok bankovcev za 5.630 milj. lir. Najtežje je bilo za Italijo preteklo teto v valutnopolitičnem ozira.
----------- —.------ državljanov v tujini, katere marajo oddati Italijanski banki. Obtok bankovcev je znašal 13.145 milj. lir.
Gibanje zlatega in deviznega zaklada banke obenem z obtokom nam kaže tale tabela v milj. lir (po stanju dne 31. decembra dotičnega leta):
Izguba samega zlata je znašala 1.281 milj. lir. poteg tega so se pa že devizne rezerve zmanjšale za 233 milj. lir in znašajo tako skupne izgube 1.514 milj. lir, to je pa vsota, katere italijansko gospodarstvo ob sedanjem razsuhi svoje plačilne bilance ne more irtrpeti. Te številke o valutni stiski nam pa dajejo tudi migljaj, kje teže vzroki za spravljivo^ ...
Borza
Ljubljana, 14. januarja
Denar
V	današnjem prometu je popustil te Trst, ne-izpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja in Cu-riha, dočim so tečaji Amsterdama, Londona, New Yorka, Pariza in Prage narasli.
V	zasebnem kliringu je ostal na naših borzah neizpremenjen tečaj avstrijskega šilinga na 8.10 do 8.20. - Grški booi v Zagrebu 30.15—30.85, v Bel-gradu 29.65—30.35. - Angleški funt je na zagrebški borzi ostal na 222.45—224.05, v Belgradu na 223.20 do 224.80. - Španska pezeta v Zagrebu in Belgradu 5.50 blaga - Budimpešta v Belgradu 8.75 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2307.96—2319.32, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 799.27—803.21, London 167.04—168.64, Curih 1105.85—1111.35, Nevv York 3385.28—3413.54, Pariz 225.44—226.56, Praga 142.63 do 143.49, Trst 291.47—293.87.
Promet na zagrebški borzi 31.530 Din.
Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.3775, London 15.125, Nevv York 308.375, Bruselj 72.30, Milan 26.40, Madrid 42.25, Amsterdam 208.725, Berlin 123.85, Dunaj 73.30 (57.45), Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Kopenhagen 67.50, Praga 12.905, Varšava 58.30, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.7675.
Dunaj. Dinar (valuta) notira 9.28.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes neenotna. Belgrad je
1925
1926
1927
1928
1929
1930
1931
1932
1933
1934
zlata
4.207 4.245 4347 5.052 5.190 5.297 5.626 5.839 7.092 5.811
devize 696
Z36a 7.559 6.019 5.151 432T7 £170 L305 305 72
bankovci 21.450 20.133 18.775 17.456 16.854 15.680 14.295 13.672 13.243 13.145
Iz
e vidi, da že Stozi od 1925 dalje vodi Italija izrazito deflacijsko politiko, ki se je pa zadnje tri teta z ozirom na obtok bankovcev nekoliko ustalila. Do teta 1927 si je Italija nabrala znatne devizne rezerve, ki so nato teto za tetom kopnele. Deloma so bite ie devizne rezerve porabljene za povečanje zlatega zaklada ki je stalno naraščal in dosegel do konca teta 1933 vsoto nad 7 milijaid lir. Ce vzamemo skupaj devize in zlato,
__._____ * i.-i- _:__i___1...~ trna ~
pa je 7% inv. pos. ludi promet gradu ni bil nič kaj znaten. Promet je bil na zagrebški borzi znaten, posebno v vojni škodi in dolarskih papirjih: znašal je vojna škoda 1000 kom., 8% Blerovo posojilo 3000 dolarjev in 7% Blerovo posojilo 5000 dolarjev. Zaključenih je bilo tudi še 100 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. Drž. papirji: 1% inv. pos. 71—72, agrarji 42—44, vojna škoda 352—355, 6% begi. obv. 60—62, 8% Bler. pos. 69.50—71. 1% Blerovo pos. 61-63, 7% pos. Drž. hip. banke 69—72.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72.50—73, agrarji 42.50 den., vojna škoda 351—354 (351), 2. 351 den., 3. 351-^352 (353). 4. 352—354, 5. 352 do 354, 6. in 7. 352 den., 6% begi. obv. 59.50 60.50, 8% Bler. pos. 69.50—71 (69.50), 7% Blerovo pos. 60—61 (60.50), 7% pos. Drž. hip. banke 69—71. — Delnice: Priv. agr. banka 231—233, Trboveljska 105 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72.50—73, agrarji 43—44, vojna škoda 353—354 (352, 351.50), 2. 353.50 bi. (351), 6% begi. obv. 61—62
i, 351.50), 2 (60.25), i. — Del-
ta več kot polovico, za 6.223 milj. lir.
je
1. 61 zaklj., 7% Bler. pos. 60.50 den. (61), niče: Narodna banka 4750—4850, Priv. agr. banka 234—236 (235, 230).
Pariz, 12. januarja. Notacije naših državnih papirjev (v oklepajih tečaji prejšnjega dne): 5% 1902 183—184 (178), 1906 176 (163), 1909 170 (167), 1913 173—175 (169.50), 1911 169 (160), 7% stab. iz L 1911 260 (246), 5% funding obligacije iz leta 1933 260 (248).
Dunaj. Dou.-sav.-jadran. prioritetne obligacije 73.90, delnice 13.40, Liinderbanka 75. Narodna banka 136.50, Donavska paroplovna družba 3.30, Steg 21.20, Alpinc 11.90, Steweag 14.75, Rima 29.75,
^SIedalisče?
-	v u u 01 um •
DRAMA — Zadetek ob 20
Torek. B. janoarta', Zaprta.
Sreda, 16. januarja: Waterloo. Bed Sredo. Catrtak, 17. Jantuttja: talujoti •»<««. Rod Ce.trnft.
OPERA — Začetek ob 20
Torak, M. januarja: Zaprto.
Sreda, K. januarja: Hotfmann»9<. priponcrffce. Red C. Četrtek, 17 januarja: Zavrto. Potok, 18. januarja: Zaprlo.
Abonmti reda C Imajo v »rodo, t m, »vod »bonma predstav« Off«il*aohove opero «Hoffmrhoo*s pripovedko«. Zasedba običmjaa.
Sprememba opernega repertoarja. Veled abnieioaU
fti. Znpevčeve je potrebna sprememba opernega repertoarja in ostane opera danes, v torok, za|«rta. Jutri, v sredo, k« pojejo Offonbnohove Hoftmannove pripovedke -/.a rod C. Kod A dobi svojo iveilsUvo po meje. Aboncnvte tn oJhMhiMto ppobIbhi. da to npoftteva.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torok, 15. Januarja ob 30: Vrh. grof Celjski. SpomlniAa predstava ob Ifl letoiei skladatelj« Viktorja Parme. Hod a
Radio
Programi Radio Lfablfanai
Torek, ti. januarja: 11.00 Šolska ura: N« meji noga ledu (dr. O. Oeya) 12.00 Harmonika In ekre na ploščah 12.50 Porodila 13 00 Cas, Češke narodne na plohah 18.0(1 l>lr<wki količek: Otroftke pesmi (Vid* Jn-
▼anova) 18.20 Nevesta - bodoča gospodinja («ra. Vilka Kraigherjeva) 18.40 NemSč.ina (<tr. Kolarič) 19.10 Ri-cliar.l Taubcr poje n« ploSč-oh 19.» On«, Jedilni list. program za sredo 19.30 Nacionalna ura: Kolo srbAlh 1 »oster (i« Belorroda) 20.00 Vokalni koncert «e. Pavle i Lov^etovc, vnnea Radijski orkester 31.30 Oas, poročila j 21..'<1 Citrc šolo, g. M«v«oliite; vine« ploSče 22J0 Ajn-j gležke ptoSče.
Dragi programi t
TOREK, U. Jan,TI ari«; Belgrad: WM Lito«*«
rapsodija (ploSče) 30.00 TVanrfk: Krtratet J1.10 Narodne pesmi 22.10 Evropski koncert z Dunaja 32.30 1'loMo — Zagreb: '20..TO Vokal-nA koncert 21.00 Prrpovodke 31.30 Vokalni koncert 32.15 Sailonski Ji vari et — Dunaj: 17.2J Švedska pjla»ba 19.30 Glasba n« dveh klavirjih 20.05 Duhovna glasba 21.15 Vesele dunajske vižc 23.00 PtoSCe 24.00 Kvartet - Itudimpelta: 18.10 Pomnil in arije 31.18 Dunaj 32.35 PloMe 23.30 Oi(rnmaka frlH»ba — Milan-Trst: 17.10 Zabavtna Bliuilm 20.45 Ples milfiic, opereta, t^har — Rim-Bari: 17.10 Zabavna (rlasba 20.-46 Or.kootral.ni in klavirski koncert 21.30 Romanje, itrra 22.00 Violinsko ITlaHba — Praga: 19.10 Oo<lba na pihala 19 50 Poljakinja prihaja, rervija 20.50 Violinska glasba 21.40 KI«-virelta glasba — Brno: 30.30 Serenad«, Čajkovski 31.20 Nova rufiika plasba — Bratislava: 18.10 Ktivviraka glasba 20-50 Tgra 31.40 Slovirfke narodne pamti
Trboveljska 14.80, Magnezit 48.50, Siemens 88.75, Semperit 38.%, AliG Uuion 49.00.
Žitni trg
Razpoloženje je na žitnem trgn nadalje čvrsto. Blaga gre le malo vinozemstvo, ker deloma vlačilci ne vozijo, deloma pa so naše cene že zelo visoke in ne konvenirajo več za izvoz. Zaradi snega ni nobenih dovozov na trg, zaradi pomanjkanja dovozov tudi ni ponudb im tako so mlini že začeli ustavljati prodajo. Seveda je tak položaj le prehodnega značaja, ker bo z izpremembo vremenskih prilik nastopilo kmalu drugačno razpoloženje na trgu. Tudi cene so se danes ponovno povišale.
Ljubljana (vse franko nakladalna postaja, plačljivo f>roti dupiikatu). Pšenica: 79kg 1% haška 115.50—117.50, koruza času primerno suha s kvalitetno garancijo baška 64—66, banaška 60—62, oves zdrav rešetan suh bosanski 87—92, moka ničla baška in banaška 187.50—/207.50, bč. št. 2 172.50-187.50, št. 5 152.50—167.50 (brez prometnega davka), otrobi baški debeli 95—100, drobni 80—85.
Budimpešta Tendenca: slaba Promet: srednji. Pšenica: marec 16.26—16.57, zaklj. 16.54—16.56; maj 16.96—17.17. zaklj. 16.97—16.98. - Rž: marec 13.62—13.72, zaklj. 13.62—13.63; maj 13.95, zaklj. 13.95—13.96. - Koruza: maj 12.05—12.30. zaklj. 12.09—12.11.
Živina
Dunajski goveji sejem dne 14. januarja. Prignali so 1003 vole, 380 bikov in 521 krav, skupaj 1904 glave; od tega iz Avstrije 1422, iz inozemstva pa 482. Cene so bile tele (v šil. za 1 kg teže): voli 0.76—1.50, biki 0.70-0.95, krave 0.80—0.98 in biki 0.50—0.68. Potek sejma je bil miren. Prima voli so obdržali cene prejšnjega tedna, voli II. vrste so popustili za 3 groše, voli III. vrste pa za 3—5 gro-šev. Dobre krave so dosegle slabe oene pret. tedna. Kupčija z biki je bila živahna in so cene njih narasle za 1—2 groša. Klavna živina je obdržala cene pret. tedna
Spoti
Danes prvenstvo akademikov
Dane* popoldne bo pri Grosupljem prvenstvo Jugoslovanskih unIveri v tekih na 8 in 18 km. Tekem M udeleže akademiki ljubljanske in za grebike univerze. Skupen odhod akademikov in ostalih udeležencev ob 11-55.
Smučarska elita v Lescah
Goraojdka ilmakoirportna pod-rvena ho priredila ot> priliki (tvojega potleUieKa otoUvja v aoboto, 19.. >a t nedeljo, 30. januarja prvoiutlveito tekiuovaavje v Les-oah. katerega u bo nUule&ila poleg »leviltub Korejij ■klb tudi ma elita OHlalih Jugunlovaitfl.ih Kniuvarjev; prvaualveno lekiuvvainj« je namreč tamiAUeno obenem kot izbirno u VHealovaoMko prvouritvo, ki »e I« vrAilo od XI. do 27. januarja na Bledu. Borba m«l niujimi Mjbolj&iukl bo or«ii<tu u vumk, U untina w aimoM •port, bo T i>olul meri Midovoijen. Ker ne vo.lslvo tol niovanja tega zavoda, rabi vse prijaleije muui anj« na AtevUno u«l«leJbo. Preiuri.-ani mimo, da bo<lo r.bisti K" rau>sld (unu^arnki kraji zo»toi>aiu iKjlnoitevilm, U<r k »vojo priaouionujo boilrlll njih l««line tokmovak'«, it« bodo d«ti b. Hebe vne mi dosetro fonlnega rtw.nl t »ta. Da pokate prebivalotvo polno umiuiamje m te tnkmr, to je tudi v in terenu nJega aamoga, kajti • toni vpliva n« uspeh« naSih tokmovaJoev ln i«wrodji« na razvoj nI ni akega športa in tujskega prometa v nnAih kj-aJUi.
I^enee «mu prireditve temeljito pripravite. Ob ftbwtvii bodo na razpolago toi»le i« Dirile »obe. kakor tudri dobra brana po teio <nj«rnib eunoli. Zeloiniil.e »ne tu. vee BLrani »o zelo ugodne Posetiulki tekem Imajo tudi lepo tebiro u I'/Je te bodisi na Bled ali n» n« najbolj raznolilke MinuAke terene v okolici Im«. ka bor tii<li za dailjSe in krajSe ture t Karavanke.
Vsakdo, u Auti t eebl veselje do ziutakama šport«, -raoktlo, ki ho.-« pw«ibHi na VMkil«jiJowt za nekaj ur ali dni t iteti, zdravi, prekrasni goreujaki sinu. »aj m oprta svoje tdUee. in pobiti t souju) ali v nedeljo » na6e IdiliAne I/eaee; ne bo tna tali I.eooe van bod» sprejeie z bratHko lbul>ez»i)o in Tam bodo Brodile da volj zabave in razvedrila.
Sixwe<l prireditev je dede«: V soboto ob B tak na 18 km; t nedeljo ob I ekaki, ob 14J9 propocantM skoki. — V«l tekmovalci morajo biti t I«wah U. ta nuarja najikasneje ob 14.30. — Ha-Aglasiiev r orni tatov )s t nedeljo ob 17 v hotelu Legat v iMeah. — Oprava podzvez* proal ree svoje (unkoktnarje in tekmovalce, da se prireditve rjin»tl>ivo udelnis. — Vol Alani 0Z8P m ponovno oiozarjajo, da t*ylo k tekmam prenuSčeml le ottl tekmovalni, <Mjih klubi so ie imravnali <Mana<i. 119 u seoKiao 1934-35. — T«JuMt I.: Jote ttekovta
Razpis MZSP
Mariborske dm<*0a(>0Ttna praTmeaa	s»
M. januar akiukalnO tekmo /a prvonatvo po.lzv«ze na skakalnici t Belnavi pri Mariboru. Začetek tekma ofc U.
AploAna doloiila: Skakalna tekma M vrti po pra TiJlh JZSZ t<» Je dovoljena udeležba veem verificira, ni m (MatKHti JZSZ, ki «> stari na<l IS tot. Vaok tekmovalec se mora b.kazaiti i verlficlraino iakstnioo. Prt Javni.na znaAa i Din u tekmovalca, katero je skupno s prijavnico poslati na preiipisantih prijavnicah naj katuioJo do 19. januarja na nanlov i>od7.viii.e ali oeebna izročiti lajn itn v trgovini Stoječ. Maribor JurMčeva ulica 8. Na zakasnele prijave se pod nobenim pogojen > ne bo ar.ir.alo. Klubi naj (»ritlavijo le teikmovaJce, ki bodo res nastopili. Ako tekmovalec ne bo nastopil, e* njegov klub obremnil s ka/.n-ijo o»l 20 Din. — Žrebanje ta zdraivniaki pregled tokmovalcev bo 39. januarja ob 10.30 v Aljaževi solni hotela «Orel«. Tokmovaitel m mo rajo najkasneje pol ure pred startom priglasiti oa »kekalnioi stairterju.
Vodstvo ska-k alne tekme: pred«e-imtlt Orni« Milo*, tebni&ni vodja Aljan.Mč, Lambert. »odlitki: Oinbovi« Ve koslav iit Vetrlh Fran jo, »larter KebrHS Fran J o. nad zorn.ik zajeta Pirnat Ignac, nadzornik doskoka Korbar Vladimir, zaplati'kar Horgant Evgen, zdravnik dr. Lat man Stane. Merilce skokov postavijo: Zote»miAar dva. Karpdd dva in Maraton dva.
Razglasitev reeultatov ta rawlotltev darH bo 1» tekmi v jilaiilioru. In lokal se doloftita [lozneje.
Prvak bo prejel častni naslov »Prvak v skokih MZSP za sezono 193I-35. in darilo. Oetali najboljši ska kaloi pa darila tn diplome.
Pozivamo vse klube, do pookrbijo za čim večje udeležbo bodini • tekmovalol kakor tiull z gleilrfci, da lioino po daljScm č«»n ftim dostoJnetSe manifestirati za na< lepi »tmskl aport! — Smuk! — Gnus Milni, 1., r.,
predaedniik. — Vetrih Tratijo, L r^ tajait.
*
SJT tlirija (hokej sekcija). Drevi ob 18.30 irenln* n« dva gola. Obvezno za st (vleče: Varlnit, Rihar. Kačdč, Kos. Pavletift. Pogačnik, Oregorič, Luce. Ijointiar. Oo galtt, Zorman, AljamSiC, Morbacher, Starman I. in II., Mlukar. Vsi oslali, ki imajo veselje Ho te i«re. naj 9* Javijo istočasno na drsališču. — Načelnik.
Z.SK Hermes (centralni odbor). Sej« načetstva no ITometne sekcije danos odpade, ter bo ob 18.30 plenarna se.ia centralnega odbor«. Prosi se, da se iste zanesljivo udeleže načelniki voeti sekcij, dalje gg. Bergani im Hablcht. Važno zaradi bližnjega občnega zlx>ra klnl>a, ki bo predvidoma 3 februarja. Seja bo na kolodvoru.
Članstvo SK Sloge se nujno poetjva na važen se stanek, ki bo v sredo v Nabavljat.nl zadrug n« M<t«a-rvkovi cesti. Razgovor p* led o občnega zbora in Se vaine točke, k! 7Jthtovajo j«ri»otnost prav vsega članstva (ve rifie.iranih in nevorificriranih). Zadeva Je nnjiifl. Udeležba strogo obvezna. Sestanek 7,ačnc ob 18.30 in bo trajal predvidoma kratok čas. Bodite toč.nit — Odbor.
Občni zbor SK Sloge bo v torek, 29. januarja ob 19.30. Kraj »poročimo pravočasroo.
Slalvm klub 31. Tehnifni odsek. Da.7io« oh 19 staraok vseli tekmovalcev, tudi jtmiorjev. tTdeležba zn vse obveana Sestanek bo v klnhovetn lok al n. Prtncfdt'-denar za kinbov 7-nn;k. — Tehnični referent.
Tekma r smuku ASK Gorenjca. Ob ugodnih sne)-, nih razmerah je priredil ASK Gorenjec, Jnscnice, v Črnem vrhn klubsko prvenstveno tekmo v umnkn. Proga je bila dolga 900 m z vifiin«ko r«7.liiko 100 m. N«js1ov kln'h»kega prval-a za leto lOVi »1 je priboril Z van Alojz s časom 1:55,8, drug.i je bil Og-ris V1 klor 2:12,3, TAngTm Dani 2:SM. Vseh tekmovaJrev je Wlo 10. V jreniomkem rurvnnstvn si Je osvojil naslov prvak« Vergles M s časom 3:10,6, sledil mn je Znidar S. 3:33,4 in nato Thaler itilM.S.
Skupni izleti SPT). SPT) bo prirejalo rfttrpne Mete
smnčarjev.planineev. Predvidene so tudi ture v okolici Ljubljane In po Dolenjskem. Osrednje drugIvo pro«tf člane, ki tri bilri voltnl vodMi nkirplme T>o Dotenlekem, da sc oglaaito nemudoma v drnStvent pierarni RPD n* Aleksandrovi cesti, radi podrobnejgeig* dogovora.
Tekma okrog sveta
47
»AH m vam »H to kaj mikavno?<
Tega ne Tem. 0 tem n»em miti raicmiSlJal. Stoer pa «e mi adl vsekakor mogoče, da bi utegnil« imeti smrt tudi svojo mikavnost, ako bi le vedel, da m potem aopet prebudim.«
Pogovarjala «ta «e Se kake pol ure.
Tedaj pa ae je vrnila k njima mlada Kitajka, kateri je bdi Hsi Fong Utn naročil, naj izpraša Ah Mah C&nga.
Hei Fong Ltai Je nekaj 6a«a govoril z wjo ter stavil tudi nekaj vprašanj, na katera je odgovorila.
»Ah Mab Camg api,< Je nato dejal, obrotivši se h (Jordonu. »Deklica je saree izvlekla it njega, kam je spravil vašo rojakinjo. Na nekem otoku v zalivu je, in pod nadzorstvom moža, ki iwn je bila poverjena. Otok je sloglasno gnezdo morskih roparjev, in tudi mož, ▼ Sigar hiSl je zaprta, je momki ropar. Ne verujem pa, da se ^ bo kaj hudega primerilo. Poelanidtvo bo storilo jutri potrebne korake, da jo osvobodi, nato p« bo obračunalo z Ah Mah Cangom.<
»Kako dale« od Ti«mtalna je otok?«
»Oh, ne predale«. Gotovo ga boste od deleč videli, ko m boste vo*ili na svojem vlačilcu proti JifomkU
»Potem prihranim r*}Si poelanStvn trud in spravim miss Hurst aam z Otoka. Napisali md boste ime otoka in tudi ime možakarja, ki jo ima zaprto —--«
»Ni treba. Če je vaš namen tak, potem grem sam z vami. Pri tem vam morem zelo koristiti, zakaj na olokti je nekaj ljudi,- ki so Slani »RdeJpt-a unaiac. In njih pomoči bomo potrebni, aicar pa
spada to k mojimi nalogam v službi vašega poela-aišrtva.. Namesto poročila imi prinesem kar ž.vi oorpus delieti. Zdaj pa pojdiva. Jutri ajutrai, o pravem času pred odhodom vilaka v Tientsin, bom pri vas v hotelu.<
XVL
VES TRUD Z-AiMAN
Vrata do kabine na zadnjem delu barkase, ki je takoj po ]?rihodu moža a sanvpana z največjo hitrostjo nadaljevala vožnjo po reki navzdol, no se tiho in poSasi odprla. Mož, ki je vstopil, je nekaj časa postal in njegov [>ogled je olbvieel na mladenki, ki je ležala negibno, kakor da bi spala, i na mehkih blazinah divana.
Toda sveži zrak, ki ga je zaneslo v ka ju to, da je radi hitrosti vožnje učinkoval kakor močan veter, je vendarle poživljajoče vplival na nezavestno deklico, zakaj agenila se je in cee kratek ias vzravnala. A še vedmo ni prišla k sebi in do jasnih misli, zakaj opetovano si je šla z roko zmedeno preko obraza.
Previdno je zaprl mož vrata kajute za seboj. Spustil je bH v kajuto toliko zraka, da je jetnico sfoudiJ iz nezavesti, i»i pa bil njegov namen, da bi osvobodil njene tnisK in zlasti njeno voljo vsakršnega vpliva.
Ko se je okrenfl proti irp, je opazil, da strmi vanj z nenaravno široko raizjirtiimi očmi.
»Kdo ste?< je vprašala in videti je bito, da teEko oblikuje besed«.
Govorila je angleški, in 3e4e leo jI Je odgovoril r itrtem jeziku, ji je prišlo do zavesti, da jo razume.
»Prijatelj,« je dejal.
Omalovažujoč nasmeh se je vletfel na njene I ustnice.
j riitv«^« immu isbirati eanua svoje prijatelj«."-
je odvrnila. »Pri nas je takšen običaj. Prosim, odprite vrata, treba mi je svežega raraka. Od vašega cvetja me glava boli. Potem pa mi povejte, kaj hočete od mene in ietnu ste me zvabili na to ladjo.«
»Žal mi j«, toda rraita ostanejo zaenkrat še saprta, dokler ee ne pogodiva za kupčijo, ka vam jo bočem predložiti.«
»Nobene kupčije nimam i vami t« je vzkliknila Ethel, fci se je oft> upornosti, ki jo je čutila, bolj in bolj draniila, dasi ni mogla doseči navadne ostrosti in bistrosti svojih misli. »Takog me izpustite! Angležinja sem in britsko poslaništvo bo terjalo odgovor od vas!«
»Motite se, Kitajec sem in samo kitajskemu redanstvu odgovoren — a z njim mi sporazum ni težak. Moram vas namreč opozoriti na to, da na krovu barkase nismo v obmoflju konzularnega sodstva, marveč smo na vodi m javne vodne poti na Kitajskem so podložne izključno kitajskim oblastem.«
>6 čisto nizkotno prsrvaro ste me Bvatali f* hotela <tu Nord m hotel je nedvomno v obmoSju konzul rt nega sodstva.« je ugovarjala Ethel.
>MiBlim, da vam bo precej težko, spravljati uiene v zvezo s to zade-vo. Nasprotno pa morem dokazab, kar pač tudii sonvi ne boste mogb za-nikati, da ste prostovoljno in brez vsakega pritiska stopili na mojo barkaeo.«
Ethe] se je čutila breznvočno »pričo lega smehljajočega se moža, ki je itmel zasukati Sleherni ugovor tako, da ta njegovo nasilstvo ni bilo najti nobene možnosti kaznovanja.
»Kaj hočete od mene?« jc vprašala.
>To vam z malo besedami razložim. Ako sle pametni in sprejmete mojo ptmudbn. ste takoj i prosti in za vaš trud ter /m to majiuvo nei>njet-
| noet, ki smo vam jo morali pripraviti, boste bogato poplačani. Vi ste miss Hurst. po poklicu de-i tektivka ...«
Izraz neprikritega ta čudenja ee Je pokata! n« Bthelinem obrano.
»Kdo vam je to povedal T«
»Mister Gordon.«
Zdaj se je Ethel na ves glas tnsmejah. Ah Mah Aang — bil je namreč on sam, ki je medpo-loma priseli na barkaso, da izpraša svojo žrtev ee je ob temi smehu rahlo omajal in presenečer obstal.
»Zakaj se smejete?« je vprašal.
»Ker mister Gordon še vedno verjame moji potegavščini, češ, da sem detebtivka. Mislila sem. da je že davno spregledal to majihno komedijo.«
»Mar hočete s tem povedati, da niste detek-tWka?<
»Seveda bočem! — Toda »daj odprite vrat« iti spustite noter svežega zraka.«
»Ne boste klicali na pomoč? Zdaj se bližam«' Tientsimi; pri prvem glasu bi moral takoj spet zapreti vrata. Uvideti morate, da radi kakšne vaše nepremišljenosti ne smemo izpustiti zadnji hip iz rok igre, ki je za nas takorekoč dobljena.«
»Ne, ne, ne bom vpila. Prej hočem izvedeti, kakšno neumnost »te naredili, ko »te me imeli v defekt i vko.«
Ah Mah Camg je odprt vrata In Ethel je 7. na
dado vsrkavala sveži momki trak.
»Vi ste detektivka, ki se — kar vam pMn rad priznam — znajdete v vsakem položaju. Toda
mene s tem ne boste prevarili. Torej: vem, da st< prišli v Peking zato, da bi predali neke listine Brilish & Oriental Petroleum Supply Co. Nam j je do tega. da pridejo te listine v naše roke. Ko I iiko zauievale zanie'/«
Javna sodna dražba
▼ konkurzu »»JUGOSPORT« se nadaljnje
pol
Prodaja se vrži ▼ Ljubljani ▼ trgovini na Miklošičevi cesti štev. 34
od 15. jan. 1936 naprej dnevno od 9—12 m od pol 15 do 18.
rodaja se vrži v v naslednjem vrstnem redu: GRAMOFONSKE PLOŠČE — velika izbira;
ORJAŠKI GRAMOFONI na električni pogon i dinamičnim zvodnikom za koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne itd. in nekaj manjših gramofonov; ZVOČNIKI DINAMIČNI IN GRAMOFONSKI DELI; RADIO-APARATI IN RADOI POTREBŠČINE;
TRGOVSKI INVENTAR, praktičen za vsako trgovino — se prodajajo tudi posamezni komadi.
Glasba
n waminek
najstarejša tvomloa klavirjev
Liubliana Gregorčičevo al. S L
Prodaja inozemskih in
lastnih izdelkov StrokovnjaSka popravila
in uglaševanje Najcenejša izposojevalnica Obročna odplačevanja
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din V—; ient-lovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši inesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega inafaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.	_
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert.
Zaslužek
Gospodični,
ki posodi do 1000 Din -nudim zaslužek. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stro-tepiska« 498.	(z)
■B
2 pletilca
vajena modernih pletil-nih strojev za nogavice, takoj »prejmemo. Želimo predvsem mlajše, inteligentne, vojaščine proste delavce, da jih izvežba-mo za Cotton stroje. — Tovarna Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19.
Prodajalko
poslovodkinjo — za ljubljansko trgovino - sprejmemo takoj. Samo prvovrstne moči, ki so vajene tudi engro trgovine, naj stavijo svoje ponudbe na tovarno dežnikov in nogavic Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo št. 19._(b)
Mlinar, pomočnika
ki se razume na kmečko meljavo s kamni ter z valjčki — iščem. - Biti pa mora pošten, veren katoličan, samski ter vojaščine prost. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Nastop službe 15. II. Pismene ponudbe je poslati na Fric Irgolič, mlin v Sodincih, pošta Velika nedelja.	[b)
mm\
Trg. vajenca
» primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina že-leznine. Hrana v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 251.	(v)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
oddam za 250 Din. — Stožice št. 126.	(č)
Trisobno stanovanje
v novi zgradbi, se odda s 1. februarjem. Naslov v upravi »Slov.« št. 495. (č)
Stanovanje
dvo- do trisobno, oziroma celo nadstropje - oddam za 1 leto, za vlogo Ljudske posojilnice. Ponudbe uipravi »Slov.« pod »Do 25. I.« št. 496. (č)
I
Automofor
i
Davčne zadeve
prijave, pritožbe, informacije, nasvete daje »Davčna poslovalnica«, Ljubljana, Miklošičeva 7-11. nadstropje.	(d)
Avto »Fiat« 509 a
ki troši zelo malo bencina, prodam ali zamenjam za dobro vino. — Vprašati v garaži Kapiteljska ul. 3, kjer se odda v najem tudi lepo skladišče in garaže. (f)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenah ČERNE, juvelir, L|ubl'ana Wolfova ulica št. 3.
1EBEEBI
Vino in žganje
(droženjko in tropinovec) na veliko in malo, z dostavo na dom, prodaja: Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75, telefon 41-58
jt ^ Telefon 2059
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.

Razpis službe
Denarni zavod v Ljubljani razpisuje mesto uradnika-likvidatorja. Prošnji j? priložiti curricu-lum vitae s podrobno navedbo dosedanjega službovanja, višino zahtevanih .prejemkov, nepoverjene prepise zadnjega šolskega spričevala in dosedanjih službodajalcev in uradno potrdilo, da je prosilec jugoslovanski državljan.
Prošnje je poslati najkesneje do 22. januarja 1935 oglasnemu oddelku »Slovenca« pod značko »Denarni zavod« št. 512.
Poihe na svoje zdravje In
na svojo obutevl Purist t, lovci, smučarji ln vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodiel v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu naj uporabljajo mazilo HEVEAX. r.a katero jamimo, da napravi vsako obutev nepremoiljivo. — Dobiti jo Je v vseh specijalnih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Ur. M. Leustek, LJubljana, Resljeva cesta 1.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino ca »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne.
Telefonska številka 3030.
t Potrti od žalosti in zaupajoči v neskončno božje usmiljenje sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš brat
Andrej Sobe,I
davčni uradnik v Škof ji Loki
danes ob 8 zvečer, previden s sv. zakramenti stopil pred svojega Večnega Sodnika. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek ob 16 izpred žalujoče domače hiše na Koroški Beli na tukajšnje pokopališče.
Koroška Bela, dne 13. januarja 1935.
Žalujoči ostali: Vergil, Rafael, Pavel, bratje; Terezija, sestra.
Priporoča se
za pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela
J. H L E B Š
družba z o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 30-70.
Delo točno, solidno in pod garanciio. Najnovejši vzorci. — Cene nizke.
4< V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni sin in brat, gospod
Stanko Moder
sedlarski pomočnik
Pogreb bo v sredo, dne 16. januarja ob 2 popoldne od doma žalosti Celovška cesta št. 47 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. januarja 1935.
Žalujoči ostali.
Miškec Mirko
brusil/lica slekla in ogledal
Ljubljana VII. — Medvedova ulica št. 38
Telefon št. 35-75
Izdelujem:
za stavbno in pohištveno mizarstvo:
brušena ogledala in stekla ter izložbene šipe. Zahtevajte moj cenik frc. gratis.
Ogledala in steklo
za hotele, kavarne, restavracije
obkladanje zidov iz brušenega in nebrušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega);
za avtomobile in avtobuse
sprednje (vetrobrane) in stranske šipe.
Popravljam vsa stara oglodala takoj, čisto, kot nova, dobro in poceni!
Cene brezkonkurenčne! -- Dobava takoj!
A , V	Žal?.SV,.iav.liamo	sodnikom, prijateljem in znancem,
Ust, gospod	1|ubl,em' neporabljeni soprog, oče, dedek, brat, stric nI
_ dr. Janko Ponebšek
viSfi finančni svetnik v p., vodja Ornltološkega observatorija v Ljubljani
v nedeljo, dne 13. t. m. ob 16.40, v 74. letu starosti, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
i= •	ne2?z®b.neJ5a pokojnika se bo vršU v torek, dne 15. t. m. ob
15 iz hiše žalosti Knzevmška ulica 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 14. januarja 1935.
Marica roj. Tomišič, soproga; Janko, Božidar, Lojze, sinovi; Kery, hčerka;
Manja Poglajen, sestra; Olga roj. Troppan, srnaha, Janezek, vnuček, in ostalo sorodstvo.
Zapustil me je danes, previden s tolažili sv. vere, po dolgotrajnem mučnem trpljenju, v 64. letu starosti, moj ljubljeni oče, gospod
Emil Vole
bivši učitelj, blag. ravnatelj v pokojn
Spremili ga bomo k večnemu počitku v sredo, dne 16. januarja 1935 ob 16. uri popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv, maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 17. januarja 1935 ob 8 zjutraj v frančiškanski župni cerkvi.
Bodi ljubemu pokojniku ohranjen blag skomini Maribor, dne 14, januarja 1935.
Pija Soko roj. Vole, hčerka v imenu vseh sorodnikov.
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Jakob Skubic
inšpektor Finančne kontrole v pokoju
dne 14. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 16. januarja 1935 ob 'A4 popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta št. 50 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 14. januarja 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Razpis
zakupodaje restavraciji, kavarne, slaščičarne in trgovskih lokalov v zdravilišču Rogaška Slatina.
Uprava zdravilišča Rogaška Slatina je razpisala zakupodajo naslednjih prostorov:
1.	Zdraviliško in meščansko restavracijo v Zdraviliškem domu.
2.	Kavarno v Zdraviliškem domu (ad 1 in 2, skupno in posamezno).
3.	Restavracijo Stara Svicarija (Zdravljak, mlekarna) v Zagrebškem domu.
4.	Restavracijo Nova Švicarija z dietično kuhinjo.
5.	Restavracijo v Aleksandrovem domu.
6.	Lokal za trgovino s čipkami in bižutarijami itd. v pokritem šelališču.
7.	Slaščičarno v Zagrebškem domu.
8.	Lokal za modno trgovino.
Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti na zdraviliško upravo v Rogaški Slatini do 31. januarja 1935.
Daljna pojasnila so razvidna iz razglasa v Službenem listu dravske banovine z dne 5. I. 1935, kos II.
+
K ur a torij o mitološkega observatorija v Ljubljani javlja žalostno vest, da je umrl dne 13. 1 m. njegov soustanovitelj in delovni vodja, gospod
dr. Janko Ponebšek
višji finančni svetnik v pokoju,
ki ga bo zavod ohranil v častnem in trajnem spominu.
Pogreb velezaslužnega pokojnika bo v torek ob 15 iz hiše žalosti v Križevniški ulici.
V Ljubljani, dne 14. januarja 1935.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč,
Izdajatelj: Ivan Rakovem
Urednik: Viktor Cenčič,