~ včeraj so tukaj ^cali tiskovno konferenco o «v^eh, ki zadevajo bodočo je-, ^0 elektrarno v Stari vasi.
BREŽICE - Na sejmu filmov, vr	v	torek in bo za-
?rtn "	^	j®	o*^oli
‘yU predstavnikov jugoslovanske •^ernatografije. Vs^ dan jim , po tri filme. Za brežiško I oočmstvo so v torek prikazovali l ^gleŠki vojni film „Orli nad = ^ndonom“.
Novo MESTO — Pevski zbor i ^yame zdravil Krka se bo jutri predstavil s celovečernim JJoredom: ob 19.30 bo v Domu ulture pel narodne in umetne i pod taktirko prof. Janeza i ' . *^2rja. Prireditev posvečajo ^
^ dnevu žena.
~ Vinko Kle- ; ®ncič in Ciril Grilj bosta v soboto predavala mladini o ob-^^bni vzgoji.
KOCE^^E - Zaradi slabe ^ «ste proti Predgradu je dr. Mar- , Vizjak z včerajšnjim dnem ^ v • parcem!) odpovedal obiske s j. avtomobilom v Poljansko ’
Kostanjevica — Včeraj se [
I®, upravni odbor sklada za | oPj'ovo kostanjeviškega gradu. = Klepal je o letnih načrtih in : ®prejel poročilo za minulo leto.
SPRAŠUJEMO, KAKO DOLGO ŠE:
Zamrznjeno (vroče) meso
če ne bo pravočasno »odjuge«, bo naša živinoreja na tleh - Zmotno je graditi stabilizacijo in standard predvsem na poceni hrani
„Odklanjamo vsakršno odgovornost, ker smo leto dni poprej opozaijali, kaj se bo zgodiloje odločno povedal tov. Pahor, direktor trgovskega podjela „Gruda“, v razgovoru, ki sta ga prejšnji teden organizirala kmetijsko poslovno združenje in sekcija kmetijskih novinaijev. Podobno nas je predstavnik gospodarske zbornice inž. R^o Dvoršak prepričal, da je zbornica ukrenila, kar je bilo v njeni moči (ob tem pa „zamudila vlak“, ker jo je prehitel 26. november). Dr. Franc Sunčič je s podatki prikazal, da bi bila brez sporazuma o penah goveda.
y prvi polovici tedna so oili naši kraji pod vplivom ?®dozemskega ciklona in ^faiih vetrov, ki so povzro-^ za ta čas pretoplo in de-^^o vreme. V drugi pologi tedna se bo širil prek ont^je proti Alpam hlad-zrak, ki bo delno vpli-« tudi na vreme pri nas. V ^© polovici tedna bo spremenljivo oblačno
vreme.
mesa, mlečnih izdelkov in mleka zagata še večja, kot je.
Beseda je o mesu, o zamrznitvi njegove cene ter o preskrbi mest, ki zaradi očitnih nesorazmerij, zamrznjenih z odlokom zveznega izvršnega sveta, ki prinaša novo hudo preizkušnjo slovenski živinoreji.
Odlok je zamrznil čudna nesorazmerja. V Vojvodini, kjer so pravočasno poskrbeli za podražitev mesa, ga prodajajo zdaj tudi po 28,5 din, v
Nadaljevanje no 24. str.
Podgorje k IM V
Mizafsko podjele Podgoije iz Šentjerneja se je sklenilo pripojiti k novomeški Industriji motornih vozil. Tako so se na referendumu odločili zaposleni v tem mizarskem pod-je^. Od 73 zaposlenih jih je na referendum prišlo 70, ^oraj 100-odstotno pa so na listkih odločitve napisali „da“. Pripojitev bo dokončno obveljala, ko bo sklep o pripojitvi sprejel tudi centralni delavski svet tega največjega dolenjskega podjetja.
Ob prvi odjugi so peki ostali praznih rok. Cene kruha niso odmrznjene, čeprav so po občinah že pred 26. novembrom pripravljali predloge za podražitev in jih je prehitel čas. V pekami podjetja „Žito“ (posnetek je iz Kočevja), seštevajo izgubo, saj vsaka štruca veča primanjkljaj. Upajo, da bodo pri odmrznitvah kmalu prišli na vrsto. (Foto: D. Tošaj)
Govedine primanjkuje, masla ni
Kočevje vil letih prvič brez govejega mesa - Tudi masla ni
o socialni neenakosti v naši družbi in ukrepih za njeno ublažitev je J2. februarja y breži-^em donlli JLA govoril komunistom garnizije Cerklje član sekretariata CK ZKS Vinko Hafner. (Foto: M. Jaranović)
KURIRČKOVA POŠTA LETOS
V soboto, 26. februarja dopoldne, je po Kočevju završalo: „Govejega mesa ni!“ V ponedeljek smo v mesnici zvedeli, da ga pač niso dobili iz klavnice in da so ga tudi za ta dan (se pravi za ponedeljek) dobili le malenkost. Veterinarski in Rektor Bogomir Stefanič je povedal, da je
to prvi primer med njegovim 11-let-nim službovanjem v Kočevju, da je mesto ostalo brez govedine.
Dolenjska gre na pot 3. aprila
^f^nlla bo iz Vinice pri šmarjeti - 19. in 20. maja velike pionirske prire- ditve v Ljubljani - Mnoge stranske proge kurirčkove pošte
^?n?o slavili 30-letnico ob-
DBH
organizacije Jugosla-kurirčkove pošte. V jubilejev bo v Slove-‘ ■'irii K J pionirskih prireditev. Pio--	^adivo, pisali na-
“cjjj ° “kovanju pionirske organiza-med vojno in po njej, o^anizi-oddaje in anigo.
množične pionirske sodi kurirčkova pošta. ’ publiških prog, ki se Tu k- 19. maja v Ljubljano, ditjv ^ dvorani Tivoli velika prire-PriJi slovenske otroke, ki bodo Ojovinl ^ubijano iz vseh strani do-tlh n,-dan bodo na pe-Ih,! ^ Ljubljani velika pionirko n,	katerih se bo udele-
15 do 20.000 slo-
pionirjev, leto, kurirčkova pošta bo šla ^^ice	OD 10. uri iz
*Hesto\ ^n^aijeti (občina Novo Od tam jo bo vodila pot
skozi številne dolenjske kraje. Belo krajino, Kočevje in Ribnico. Ribniško občino bo zapustila 10. maja ob 10. uri, ko jo bodo na meji med občino Ribnica in Ljubljana-Vič-Rudnik prevzeli pionirji osnovne
šole Velike Lašče. Od tam jo bo vodila pot proti Ljubljani, kamor bo prispela 19. maja ob 11. uri.
Razen te, glavne dolenjske poti kurirčkove pošte bo še ^sta lokalnih kurirčkovih prog.	-r
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
^9adir preživel, •*esreče pa ne
B«n Miloud Ben Haj '*'**ta ’	Maročan	iz	Agadira,
■ ............
. "ruario L H*wincini nesreči
zjutraj pri Pluski
občmi.
1	K* ^®1® ^ Parizu, se je s
iu v D • ki so prav tako na .	v	^	kombiju
’ J^il^f	Ljubljani po avto-
I ”i	1^0	je kombi pripeljal
v na klancu navzgor, je za-. A**®utrjeno bankino in se po '	vožnje trikrat pre-
nasipu in	obstal na boku 20
pod cesto	na travniku.
Sal^	Fetiha in Še trije
so bili poškodovani, odpe-1 v novomeSco bolnišnico. iTfa P° pregledu odpustili, sojetnikov pa so obdr-lO Onn	avtomobilu	je
dmarjev škode.
Kmetje goveje živine ne prodajo, ker so jo v glavnem prodali jeseni, razen tega pa verjetno čakajo tudi na „odmrznitev” cen. Razen tega je Italija zmanjšala zaščitne carine in so naša podjetja spet dobila ^od-budo za izvoz mesa in živine, izvoz pa je pospešila tudi devalvacija dinarja.
„Kaže, da bo govedine še manjkalo," je poudaril veterinarski in-^ektor Štefanič, „saj je zanimanje za pitanje živine zelo majhno."
Masla ni v kočevsldh trgovinah zato, ker je bilo ob zamrznitvi cen 26. novembra v Kočevju naprodaj le uvoženo. To pa je bilo cenejše od domačega. Če bi kočevske trgovine danes hotele prodnati maslo, bi morale zanj plačati 6 din več, kot bi zanj iztržile ob prodaji.
Tudi limone so pogosto redkost v kočevskih trgovinaJi.
J. PRIMC
Robi zmagal v Kranjski gori
Na smučarskem tekmovanju najmlajših smučarjev, kije bilo za kategorizacijo v Kranjski gori, se je z lepo zmago spet postavil nadarjeni novomeški ciciban Robi Peric. V tej smučarski sezoni je Robi že velikokrat bil med najboljšimi, kar je ponoven dokaz, da je mladi Dolenjec res nadaijen.
8. marec — morda drugače
,Mednarodni ženski dan je že od časov njegovega nastanka izrazito političen dan. Dan pregleda bojnih vrst in postavljanja bojnih nalog - bližnjih in daljnjih. Od vseg začetka je to praznik mednarodnega ženskega delavskega gibanja, ki ni imel nikoli nič skupnega s solzavimi in hinavskimi materinskimi dnevi meščanske družbe. “
Takole je ob letošnjem 8. marcu zapisala Ema Muserjeva. Če pomislimo, kako smo vajeni praznovati dan žena, moramo priznati, kako zelo smo se oddaljili od namena.
Mar res lahko s šopkom nageljnov ali z darilom kolektiva opravimo za leto dni z vsemi težavami sodobne žene? Je res zabavni večer nepogrešljiva in dostikrat edina oblika razmišljanja o deležu naših žena? Kako daleč je tak način proslavljanja 8. marca od politične vsebine in akcij za reševanje takoimenova-nih „ženskih vprašanj", ki pa že davno niso več ženska, temveč splošno družbena vprašanja. Uveljavljeni način proslavljanja dneva žena s proslavami in pogostitvami je preživela stvar, zlasti v razvitejših krajih. Za zakotno vas, kjer kmečka gospodinja in starejša partizanska mati še živita na način, ki ga smatramo za zastarelega, imajo pogostitve in proslave še lep in družaben pomen. Za proizvajal-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Telovadnica že maja
Te dni so si predstavniki investitorja Trima iz Trebnjega, Metalpro-jekta in Lesnine iz Ljubljane, ogledali zaključna dela na montažni telovadnici v Šentjanžu. Telovadnica bo dokončana IS. maja, novi tipski projekti predvidevajo Še nekatere izboljšave. Dvorano bodo lahko uporabljali tudi za kulturne prireditve.
Dvojno priznanje za Jožeta Glonarja
26. februarja je bila v Celju proslava 50-obletnice Atlet^e zveze Jugoslavije, na kateri so se zbrali najboljši slovenski atleti in atletski delavci. Ob tej priložnosti so podelili tudi Ićpe plaKete, ki so jih prejeli atleti, ki so vsaj trilcrat nastopili v državni reprezentanci. Dvojno priznanje je prejel novomeški telesno-vzgojni ddavec prof. Jože Glonar, poleg drugih je dobil še plaketo za 30-letno delo v tej organizaciji.
Plakete so dobili: Tine Zaletel, Marjan Špilar, Jelka Hude in prof. Igor Penico za nastope v reprezentanci ter atletski delavci prof. Marjan Kolarič, prof. Jože Glonar, prof. Vlada Jankovič, prof. Marjan Dobovšek, prof. Saša Bižal in Slavko Dokl.
OB TEDNU BOJA PROTI RAKU
Kajenje — strup za otroke!
O plemenitih načrtih Društva za boj proti raku
ZAPOSLENE ŽENSKE so danes eden izmed temeljev našega gospodarstva in celotnega družbenega razvoja. Že leta 1970 jih je bflo v Jugoslaviji- zaposlenih nekaj nad 1,736.800, kar je tokrat pomenilo 31,1 odst. od skupnega števila vseh zaposlenih oseh. Brez njih bi danes ne bilo celih panog gospodarstva, zdravstva, prosvete, uprave itd. Dolg socialistične družbe do zaposlene žene, ma-
tere in gospodinje hkrati še zdaleč ni poravnan. Na to se spomnimo te dni znova, ko se bliža 8. marec, mednarodni praznik borbenih žena, za katerega čestitamo vsem naročnicam, bralkam, sodelavkarh in vsem drugim ženskam doma in po svetu! — Na sliki: tovarišici za sodobno elektronsko napravo za obdelavo podatkov pri SGP Pionir v Novem mestu. (Foto: M. Vesel)
II ii
Smo sredi tretjega vsejugoslovanskega tedna boja proti raku. Kaže, da si tako teden kot dejavnost Društva SR Slovenije za boj proti raku v naši ožji domovini šele utirata pot. Zadnjih 6 let smo namreč obračali vso skrb in pomoč javnosti predvsem v zbiranje sredstev za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani. To je naš edini specialni zavod za zdravljenje in raziskovanje raka, vsekakor pa tudi eden glavnih dejavnikov v boju za uspešno odkrivanje raka v Sloveniji.
Zdaj že vemo, da bo novi objekt zgrajen predvsem za zdravljenje raka z obsevanjem, za potrebe bolnikov pa bo temeljito obnovljena stavba
nekdanje interne klinike v Ljubljani. Iz doslej zbranih sredstev je bil zagotovljen kredit za financiranje obnovitvenih del. Kmalu bodo zbrana sredstva uporabljena že tudi za delno kritje stroškov za gradnjo nov^a poslopja, kot tudi za nakup naj-
Nadaljevanje na 4. strani
tedenski
mozaik
Novinarji še vedno posredujejo svoje vtise z obiska ameriškega predsednika na Kitajskem. Medtem ko politični komentatorji analizirajo rezultate, se muogi spuščajo še vedno v podrobnosti, ki so bolj zanimive kot pomembne. Nihče ne pozabi omeniti izjemne prijaznosti in celo galantnosti, ki jo je kazal kitajski premier Cu En Laj zlasti do soproge predsednika Nixona. Ta se je tako zelo trudil, da bi bilo gostji bivanje kar se da prijetno, da je v nekem trenutku eden izmed ameriških novinarjev rekel: „Ce bi bil jaz Nixon, bi se sedaj že začel bati za Pat.“ (Pat je skrajšano ime Nixonove soproge) ... ampak vsakdo ni Ni-xon...
Tačas pa so na drugem koncu sveta, v starodavni Budimpešti, proslavljali čisto nekaj drugega: štirideseti rojstni dan znane filmske igralke Elizabeth Taylor. Za proslavljanje na Madžarskem se je odločila zato, ker tam trenumo snema nek film. Z vseh koncev sveta so prihajali povabljenci (z darili seveda) in kuharji hotela, v katerem so praznovali rojstni dan, so imeli obilo dela. Še več so ga imeli naslednje jutro čistilci, kajti gostje (med njimi je bila tudi monaška princeza Grace) so razbili še pa še steklenine... za dobro srečo...
V Rimu pa imajo nekateri čisto drugačne skrbi: ker jih tarejo take ali drugačne stiske, splezajo na Koloseum in tam čepijo toliko časa, dokler jim ne ugodijo želje - kot smo to že poročali. Toda Koloseum je postal, kot kaže, nemoderen: v začetku tega tedna je šest žena in en moški splezalo na slovito cerkev Sv. Petra in tam čakalo, da jim dodelijo odločbe o stanovanjih, ki jih nimajo ... svet ima še vedno (ali naj rečemo: vse bolj) dva obraza - bogatega in revnega...
Skrivnost avtobiografije milijarderja Hughesa pa se je medtem razpletla še malce bolj: sedaj je že dokazano, da si je pisatelj Irving vse izmislil, nekaj pa celo prepisal iz neke druge knjige. Čaka ga zapor, toda medtem je postal tako znan in slaven, da mu že ponujajo sto-tisoče dolarjev, če bi lahko po njegovih dogodivščinah posneli film... kakor se obme, bo denar v žepu...
Denar za pospeševalce
Kjer so potrebe največje, tam je najmanj sredstev - Skupen obračun kmetijske pospeševalne službe in odkupa - Obrat kmečke proizvodnje: novost
Kmetijska pospeševalna služba dobiva vse večjo veljavo. Usmerjanje in urejanje kmetij je strokovno zelo uspešno, a zaradi omejenih sredstev preozko, da bi zadovoljilo potrebe prebivalstva. Zato naj bi pospeševalna služba zajela poleg usmeijenih kmetij še vse tiste kmete, ki želijo z manjšimi vlaganji zvečati in izboljšati svoje pridelke.
Za širšo kmetijsko pospeševalno službo je potrebno več sredstev. Republika je letos namenila kmetijskim in živinorejskim zavodom za po^eševalno dejavnost na zasebnih posestvih 1,800.000 din, kmetij^emu institutu Slovenije in biotehniški fakulteti v Ljubljani pa za enak namen še 1300.000 din.
Za kmetijski strokovni vrh in za posredovanje izkušenj od njega do kmetijskih organizacij je poskrbljeno še kar dobro. Na kmetijsko najmočnejših območjih le opozarjajo, da niso zadovoljni z razdelitvijo teh sredstev. Menijo, da bi jih bilo treba deliti po obsegu in vrednosti kmetijske proizvodnje na posameznih območjih ali po delovnih programih zavodov, ne po številu zaposlenih strokovnjakov. Bilo bi še bolje, če bi ta sredstva dali v republiški sklad, porabniki pa bi se med seboj dogovorili, kako jih razdeliti, da bi ustrezalo sklepom in resolucijam o kmetijstvu.
Za kmetijske pospeševalce je slabše poskrbljeno v nekaterih kmetijskih organizacijah. Pravijo, da nimajo sredstev za osebne prejemke kmetijskih stro-
kovnjakov, ki bi pomagali s strokovnimi nasveti vsem kmetom, ne le večjim, kooperantom. Menijo, da njihovo delo ne bi prinašalo ustreznega dohodka.
Vse kmetijske pospeševalne dejavnosti res ne prinašajo otipljivih dohodkov že prvo leto. Kmetovalci so veliko razpravljali, ali naj bi bili zaradi tega pospeševalci v občinski službi in plačani iz družbenih sredstev ali še naprej pri kmetijskih organizacijah.
Prevladalo je mnenje, naj ostanejo pri kmetijskih organizacijah, vendar naj bi jih bilo več kot doslej. Nekaj denaija za njihove osebne prejemke naj bi prispevale tudi občine. Toda tiste občine, v katerih, je veliko kmetijstva, drugih gospodarskih dejavnosti pa je malo, imajo sorazmerno najmanj sredstev. Ne-
Izraelske enote, ki so sodelovale v napadu na Libanon, so se umaknile, ko je Vamostni-svet Združenih narodov prejel resolucijo, ki je zahtevala takojšen umik. Izraelci trdijo, da so izvedli štiridne^ ^ oborožen vpad v Libanon zato, da bi razbili baze palestinskih komandosov, ki so, kot trdi Tel A>iy, w ■? tam nenehno napadali izraelska obmejna naselja. Med spopadi, ki so trajali štiri dni, je bilo ubitih ■ ranjenih, po izjavah izraelskih vojaških predstavnikov, več sto komandosov, medtem ko naj bi imeu { Izraelci le nekaj ranjenih. Precej žrtev je bilo tudi med civilnim prebivalstvom. Na sliki: kolona . izraelskih oklepnih enot se umika iz Libanona. (Telefoto: UPI)	1
TELEGRAMI
RIM - Italijansko turistično gospodarstvo je lani s tujimi turisti zaslužilo 633 milijard lir, kar je več kot milijardo dolaijev. So pa Italijani lani porabili na tujem kar 900 milijonov dolarjev!
MEXICO CITY - Mehiški predsednik Echevarrija bo čez teden dni obiskal Japonsko, letos pa ima v načrtu še obisk 10 držav Latinske Amerike.
PARIZ - Z jutrišnjim dnem se bodo vsi franco^i časniki podražili za 20 centimov pri izvodu. Le Hu-manite in Le Monde se bosta podražila za 80 centimov.
VARŠAVA - Sinoči se je vrnila z obiska na Poljskem delegacija SZDLJ.
KARIO - Na obisk v Egipt je dopotovala delegacija LDR Koreje.
BUDIMPEŠTA — Ameriški veleposlanik na Madžarskem je odpotoval z ameriškim vojaškim letalom v Frankfurt. Prvič po letu 1948 so Madžari dovolili prelet in pristanek ameriškega vojaškega letala na svojih tleh.
BRUSELJ - Predsedniki vlad 10 članic evropskega skupnega trga bodo še letos poskušali izoblikovati enotno politiko o zunanjih zadevah in gospodarstvu. Sestanek je napovedan za oktober.
BUKARESTA - Predsednik romunskega državnega sveta Nicolae Ceausescu bo marca obiskal Zambijo in Tanzanijo.	'
BERLIN - V Zahodnem Berlinu je sodišče obtožilo nekdanjega gestapovskega funkcionara dr. Wer-neija Besta, da je zakrivil smrt najmanj 8723 Poljakov. Kdaj mu bodo začeli soditi, še ni znano.
MOSKVA - Včeraj so se začeli pogovori med sovjetskim in češkoslovaškim zunanjim ministrom Andrgem Gromikom in Bohusla-vom Cnoupekom.
LUSAKA - Zambijski predsednik Kenneth Kaunda je včeraj sporočil, da je vlada sklenila uvesti enostrankarski sistem v državi.
NIKOZIJA - Ciprski predsednik Makarios bo ta teden odgovoril na jiredloge, ki mu jih je že 11. februarja poslala grška vlada.
razvito kmetijstvo jim ne prinaša dovolj, za razvoj pa jih potrebuje veliko.
Kmetijski strokovnjaki zaposleni v zavodih, opozarjajo na možnost, ki je v nekaterih kmetijskih organizacijah nočejo upoštevati. Dokazujejo, da kmetijska pospeševalna služba ni donosna oziroma se ne more vzdrževati le zaradi neustreznega obračunavanja pospeševalne in odkupne dejavnosti. Pospeševalce so priključili h kooperaciji, odkupovalce pridelkov pa h komerciali. Kooperacija nima denarja za dovolj pospeševalcev, odkup pa se hvali, da ustvarja lepe dohodke. V resnici pa pospeševalci pomagajo pridelovati blago, ki ga od-kupovalci odkupujejo. Ne le pri kooperantih, tudi pri drugih kmetih, če jih je dovolj!
V občini Slovenska Bistrica so to upoštevali tako, da so kmetje dobili pri zadrugi obrat za kmečko proizvodrgo, ne le za kooperacijo. Ta obrat odkupuje pridelke od vseh kmetov, ne le kooperantov, oskrbuje pa jih s potrebščinami za proizvodnjo. Stroški za pospeševalno službo in dohodki pri odkupu se obračunav'ajo na isti blagajni in o njih odločajo isti ljudje.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepohtični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Ko govoruuo o dogajanju na notranjepolitičnem in gospodarskem področju v dneh minulega tedna, se pač moramo ustaviti pri dveh dogodkih, ki dajeta temu dogajanju temeljno obeležje. Prvi je tokratna seja predsedstva ZKJ — ki je bila ta ponedeljek in je bila predvsem posvečena ugotovitvam, kako poteka URESNIČEVANJE NALOG, začrtanih v akcijskem programu, sprejetem na 2. konferenci ZKJ. Drugi dogodek - bolje rečeno dogajanje, saj je potekalo ves minuli teden in se je končalo ta torek -pa je obravnavanje predlagane resolucije o temeljih LETOŠNJE GOSPODARSKE POLITIKE, torej obravnavanje pred dokončnim sprejemom tega pomembnega dokumenta zvezne skupščine. Pri tem so sodelovali vsi skupščinski odbori, ta torek pa seje zbralo na zasedanju vseh pet zborov zvezne skupščine, ki so ta temeljni dokument (dotlej že dodobra prerešetan v vsestranski poslanski razpravi) tudi sprejeli.
Na seji predsedstva ZKJ (ta ponedeljek) so ugotovili, da začrtanih temeljnih nalog, zastavljenih v akcijskem programu 2. konference in v sklepih minulega 9. kongresa ZKJ še nismo začeli dovolj aktivno uresničevati. Sedaj ne gre več za to, da ugotavljamo, da so vsi ti sklepi naleteli na najširšo podporo pri naših ljudeh - je ob tem dejal predsednik izvršnega biroja Stane Dolanc. Vsi zahtevajo od ZKJ, naj začnemo pereča sporna vprašanja in pomembne naloge zares tudi čimprej uresničevati. Pred nami je sedaj neposredna naloga — pripraviti se moramo na prihodnji 10. kongres ZKJ. Po 21. seji predsedstva in po 2. konferenci ZKJ je pri nas nastalo ugodno politično vzdušje za OFENZIVNO AKCIJO, je še dejal Stane Dolanc, in to vzdušje moramo sedaj podpirati ter ga naprej razvijati. To bo mogoče, če bo v vrstah ZKJ nenehno navzoča misel o ENOTNOSTI IN
JASNOSTI politične smeri. Za to se moramo boriti tako v osnovnih organizacijah kot v forumih.na vseh ravneh.
Na tokratni seji predsedstva ZKJ je o najpomembnejših vprašanjih našega trenutnega razvoja in o gospodarski problematiki spregovoril tudi predsednik ZIS Džemal Bijedič, ki je dejal (ko je govoril o naporih ZIS za ureditev naših znanih problemov), da ima ZIS sedaj v glavnem že začrtan oris temeljnih rešitev našega družbenega razvoja, predpisi in ukrepi za izvedbo teh rešitev pa sedaj še nastajajo (nekaj smo jih medtem že tudi dobili). Po Bijedićevih besedah je začasni
Poraba še vedno prevelika
ukrep o ZAMRZNITVI CEN že prinesel dobre rezultate, saj je zaustavil večletni pojav nenehnega naraščanja cen pri nas. Sedaj imamo tudi že prve rezultate zadnje DEVALVACIJE, katere namen je bil, kot je znano, zmanjšanje uvoza in pospešitev izvoza; do konca letošnjega februarja se je izvoz povečal za 22 %, uvoz pa zmanjšal za 20% v primerjavi z lanskoletnim obsegom.
Žal pa uresničevanje stabilizacijskih ukrepov še ne kaže tako ugodne podobe, da bi lahko že govorili o popolnem optimizmu. Na področju porabe — je opozoril predsednik ZIS — so mnogi naši družbeni subjekti še vse preveč lahkomiselni, saj niti vse družbenopolitične ali interesne skupnosti ne izvajajo načela, naj OMEJIJO PREKOMERNO PORABO. Podatki iz letošnjega januarja, ki jih je navedel Džemal Bijedič, to povsem dokazujejo: neto osebni dohodki so se povečali v celoti za 23 %, izplačila raznih socialnih
dajatev za 35 %, izplačila za investicije (kljub vsem omejitvam) za 16% itd. Ob vsem tem pa kajpak naraščajo nenehni PRITISKI raznih gospodarskih organizacij za zvišanje cen — kar je po besedah predsednika ZIS povsem neupravičeno in nesprejemljivo, razen v povsem določnih upravičenih primerih, ki jih bo ZIS upošteval, ko bo dovoljeval popravek sedaj zamrznjenih cen.
Ra^rave o predlogu resolucije o temeljih naše letošnje ekonomske politike (razprave, ki so trajale ves minuli teden v odborih zvezne skupščine) so na vprašanja cen tudi posebej opozorile. Kot je znano, je bilo namrdč v prvotnem osnutku te resolucije (katere predlagatelj je zvezni izvršni svet) napisano, naj bi se letos cene v poprečju smele povišati le do 5 % - kar je v smislu odločnih STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJ v letošnjem letu vsekakor privlačen cilj, čeprav je že takoj vzbudil mnoge dvome, ali ga bo sploh mogoče uresničiti - sedaj pa, ko je pred poslanci zvezne skupščine dokončno besedilo predloga te resolucije, je v njem napisano, naj bi e cene letos smele povečati „približno do 5 %“. Tako popravljena formulacija v predlagani resoluciji je kajpak spet spodbudila dvome poslancev v realnost zastavljenega cilja - ob tem pa so predstavniki ZIS pojasnili, da začrtana meja letošnjega naraščanja cen pač ni nekaj togega, marveč daje to strateška meja, ki nam bo vsekakor pomagala pri uravnavanju letošnjih tržnih gibanj.
No, kakorkoli že - s sprejetjem temeljne resolucije o letošnji družbeno-ekonomski politiki imajo stabilizacijska prizadevanja zvezne vlade sedaj določno začrtan okvir. Medtem smo žodoživeli -ker ZIS pač sproti s tekočimi ukrepi uravnava (oziroma vsaj skuša uravnavati) naša tekoča gospodarska gibanja - določene ublažitve sploW zamranitve cen (ki naj bi nasploh veljala še vse. letošnje leto, kolikor je prehudi pritiski le ne bodo odpravili), saj je ZIS za nekatere artikle dovolil TRŽNO OBLIKOVANJE VlSJIM CEN. seveda v skladu z našo splošno dogovoijeno politiko cen, ki je tudi začrtana v razvojni resoluciji. Tako so npr. v zadnjih dneh poskočile cenc za olje (kar za 52 %!), f^roščene pa so tudi cene za mleko in mlečne izdelke - ki naj bi jih občine oziroma širše družbeno-politične skupnosti oblikovale prosto, vendar naj bi se po priporočilu ZIS ne povečale več kot za 32 par pri litru mleka (česar pa se bržkone mnogi, tudi v Sloveniji, ne bodo držali).
tedenski zunanjepolitični pregltd^
Vse, kar je smelo biti znano, da je Tajvan sestavni del je znano. Nixon je končal svoj države — ne omenjajo obisk v LR Kitajci, objavljeno česar o dveh vladah, ki je skupno sporočilo in novi- sko še vedno obstojata! To naiji, razen redkih izjem, so se dokaj zapleteni igri diploma^*] vrnili domov. Kaj je svet dobil s in medsebojnega približev^ tem obiskom? Nixon je samo- lahko pomenilo, da bodo zavestno izjavil, da je teden dni ma ZDA pristale na dejstvo, , njegovega bivanja na Kitajskem obstoja samo ena Kitajska spremenil svet in to je nekaj, samo z eno vlado — in ta kar lahko verjamemo ali pa ne. tista, ki bo zasedala v Pekio^j Zanesljivo je res, da poUtična V tem smislu je verjetno ti® razmerja na tem planetu niso razumeti tudi tisti del spo = več enaka tistim, ki so obstojala čila, ki govori o postopi'^ - j do Nixonovega obiska v državi, umikanju ameriških oborože ^ j ki ima daleč največ prebivalcev sil z otoka. Spričo tega, da r | jj
na svetu. Skupno sporočilo ni ____________________________
tako pomembno, je dejal v svo-jem prvem komentarju ameriški predsednik, kot tisto, kar se bo zgodilo v naslednjih letih. Ob tem je spomnil na znano resnico, da LR Kitajsko in Združene države Amerike razdvaja 25.000 kilometrov in 22 tet sovraštva in v tem gotovo ni pretiraval. VVashington je seveda še posebej hitro (vsaj njegov neuradni del) reagiral na skupno sporočilo in pri tem predvsem poudaril tiste podrobnosti iz njega, ki govore o doseženih soglasjih v pogovorih med obema silama. Tega ni malo. Predvsem sta se ZDA in LR Kitajska za-
vzeU za tesnejše medsebojno so- nokoli resno agresijo dale^.P^i
Kitajski
razgovori
zgolj za simbolične in za vzeU za tesneise measeDojno so- nokoli resno agresijo dale^ P^( delovanje tako na političnem šibke enote (približno kot na ekonomskem, kultur- tisoč mož), so ZDA s tern.^j^p nem, znanstvenem in športnem pokazate dobro voljo, ki področju, pri čemer nista po- Peking vsekakor moral zabili tudi na tisk, ki je dan- hkrati pa glede tega niso ^ današnji še posebej pomemben, kaj izgubile. A v vsakeifl^ ^ Ta načelna soglaša bodo ures- mera bo Tajvan Še nekaj ji ničili med kasnejšimi medseboj- ostal temeljno jabolko r^ idmi stiki in v tem smislu si lah- bolje rečeno tista postavK*’^^ ko verjetno obetamo kar precej- radi katere odnosi šen promet potnikov na relaciji mogli biti tako dobri kot bi ^. \Vashington-Peking. Taki odnosi ko. Toda Tajvan vsekako naj bi v prvi fazi nadomestili edino, kar zavira boljše uradne diplomatske stike, ki jih	mevanje. Tu je še	0li
po vsem sodeč še nekaj časa ne bolje rečeno cela Indokin^- o bo. Razgog za to je proprost: tem sta obe strani dokaj J ^ Tajvan. Američani so sicer izja-	poudarili svoja stališča	i
vili, da priznavajo obstoj samo niso niti za las bližja kot r ene Kitajske, toda to je formu- bila pred obiskom. Nekaj ^
lacija, ki vsekakor ne pove vsega mizma vUva dejstvo, da se	j
- in kot taka je bila seveda tudi ričani že tako in tako	I
mišljena. Tajvan je bil vseskozi	Vietnama in da se bodo	.i
(in vsekakor je še) najbolj bo-	„leroma doglednem času	1
leča točka v odnosih med Pe-	umaknili - kar pa bo tedajt .
kingom in VVashingtonom. V tej	bo to zgodilo, odprlo
zvezi je zanitnivo opozoriti na	možnosti za razgovor o	^
postopno ameriško popuščanje,	probtemu. Tako gledano
Sprva so namreč Zdrufene	strani karto. Na vsak
države z vsemi silami podpirate jg obisk sedaj že ostaretega Cankajška - ©krožiti
če poskusimo j |t
..	.	,	  nrnogopripo^o^^
potem pa so začete svoje staL-	vsaj	na
šče spreminjati. Ze ob glasova- peking-VVashington nju v generalni skupščini Zdru- v prihodnjih tetih !f Ženih narodov, ko se je odlo- razumevanja in več čalo o tem, kdo bo v svetovnem tesnejše sodelovanje. parlamentu predstavljal Kitajce, je res, da bi bilo so ZDA ponudile idejo o aakovati od enega samegf * 5« ,4veh“ Kitajskih. Koje ta misel razgovorov, pa naj so	'
doživela brodolom po glasova- tak© prisrčni, odkriti nju, so se odločili za pojem ene sredni. Toda led se je zf . Kitajske - toda brez nadaljnjih Qti, o tem ne more
komentarjev. Gre za to, da „ega dvoma! Kdaj se bo
ZDA sedaj priznavajo obstoj menilo v izdatno odjug/’* ^ zgolj ene Kitajske in potrjujejo, odvisno od številnih reč>*
DOLENJSKI UST
St. 9 (11441 - 2. motcg.
z velikim tekom se malčki iz nove vzgojne varstvene ustanove v naselju Majde Šilc v Novem mestu lotevajo kosila. Vsak dan dopoldne gredo na daljši sprehod, zato jim jed toliko boli diši. (Foto; R. Bačer)
Pozivu krajevne skupnosti Podbočje se je 21. februaija odzvalo mlado in staro. Več kot 100 ljudi je kopalo in urejalo cesto, ki vodi med vinske hrame na Bočju. Najbolj pridni so vztrajali ob sluomni malici do poznega mraka. V veliko pomoč so bili ljudem traktoristi in vozniki vprežnih vozil, ki so skorajda brez počitka navažali kamenje na razmehčano cesto. (Foto: J. Teppey)
Ta teden bo v krški občini končano obvezno cepljenje psov proti steklini. Veterinar obiskuje po vnaprej določenem razporedu vsa večja središča, kamor potem lastniki pripeljejo svoje štirinožne prijatelje. Vseh psov je v občini okoli 3000. (Foto: J. Teppey)
Gregorjev sejem že v soboto
Znani Gregorjev sejem za govedo in konje, ki je vsako leto 12. marca na Veseli gori pri Šentrupertu, bo letos v soboto, 11. marca. Vabijo prodajalce in kupce goveje živine. Naprodaj bo tudi različno trgovsko blago, suha roba, kovaški izdelki, drevesca, trte, v obnovo pa bodo sprejemali tudi različno poljedelsko orodje.
Od črke do uresničitve v praksi
21.	dopolnilo zvezne ustave, ki določa naloge v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja, bo terjalo od samoupravljavcev veliko naporov. O temeljnih organizacijah združe-
Sejmišča
BREŽICE: Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo n<^rodaj 417 mlajših in 21 starejših prašičev. Vsega skupaj so prodali 406 prašičev. Kupci so morali za mlajše odšteti od 15 do 15,50 din, za starejše pa po 9 din za kg žive teie.
NOVO MESTO: V ponedeljek so pribijali na novomeSci sejem 360 praačev, prodali pa so jih 305. Za mlajše so prodajalci zahtevali od 230 do 290 dinarjev, za starejše pa od 300 do 400 dinarjev. Zaradi slabega vremena tudi tokrat sejem ni bil posebno dobro obiskan. Kupci so bili v glavnem iz bližnjih krajev, cene pa so ostale nespremenjene.
Ustvaijalno delo proizvaja novo (rednost
nega dela zadnje čase veliko govorimo tudi pri nas. Največ si v tej smeri prizadeva sindikat v vseh naših občinah.
Bitko za takšen prenos samoupravnih pravic navzdol smo na našem območju začeli že pred leti, čeprav v povsem drugačnih okoliščinah. Nerazvita Dolenjska je še pred dobrim desetletjem odprtih rok in z največjim veseljem sprejda vsakogar, ki je bil tu pripravljen zgraditi svoj industrijski obrat. Naša
Kmetijski nasveti
Kako zemlji vzeti vzorec?
Gnojenju na pamet je v sodobnem kmetijstvu že zdavnaj odzvonilo. Tudi pri nas je vse več kmetov, ki poznajo svojo zemljo tudi po kemičnili sestavinah, ki vedo, kakšno gnojilo potrebuje in s čim se izplača gnojiti. To zvedo z analizo zemlje, ki sestoji iz pravilnega odvzema vzorcev, kemične analize in navodila za gn^enje.
Že preprost razmislek pove, da mora biti vzorec, ki naj bi predstavljal celotno zemljišče, vzet tako, da bo res dal povprečje. Torej je jemanje vzorcev zelo važno opravilo; zaradi nap^e je namreč lahko vse nadaljnje delo ničvredno ali celo škodljivo.
Vzorce jemljemo običajno po spravilu pridelkov. Najboljši rezultat dobimo, če jemljemo vzorce po žitih, ki enakomerno porabijo hranilne snovi. V poštev pride obdelovalna plast, ki je na njivah globoka nekako do 20 cm; v sadovnjakih jemljemo vzorce do Robine 40 cm, v vinogradih do 60 cm, na travnikih in pašnikih pa do 10 cm. Pri tem je najbolje uporabljati posebno napravo — sondo, le-to zabodemo v zemljo in iz željene globine vzamemo vzorec ter ga spravimo v vrečko.
Izogibati se je treba pregnojenih mest, bližine cest, ki prinašajo cestno blato in prah, skratka: pri jemanju vzorcev je treba izločiti vse, kar bi utegnilo vplivati na to, da ne bi dobili -povprečja zemljišča.
Seveda je mogoče jemati vzorce tudi z lopato, kar je bolj zamudno, ob skrbnem ravnanju pa da lahko enako dobre rezultate. Tudi z lopato enako kot s sondo na kakih 30 mestih enega hektara velike parcele zberemo pol kilograma zemlje, ki predstavlja povprečni vzorec, uporaben za analizo v laborator^u.
Vzorec niora imeti vse potrebne podatke in pripombe, tako da lahko po laboratorijskem pregledu svetujejo, kako je treba gnojiti in katero gnojilo bo imelo največji učinek. Ker se zemlja sčasoma spremeni, je treba analizo v kakih petih letih ponoviti.
Inž. M. L.
lastna osnova je bila majhna in zato je bilo takšno veselje razumljivo. Novi obrati pa so se s pridnostjo naših delovnih rok hitro razraščali in postajali pravcate tovarne. Prišel je čas, ko želja po delu ni bila več sama sebi dovolj in se je začela dopolnjevati tudi z željo po samoupravnem odločanju s tem, kar smo ustvarili. Takrat seje začela bitka za večje samoupravne pravice teh obratov.
To bitko, v kateri doslej nismo želi velikih uspehov, bonio z 21. ustavnim dopolnilom laže bojevali. Poleg te pa bomo morali začeti še eno. Tudi pri nas so"zrasli industrijski velikani, ki imajo svoje obrate po drugih občinah. V samoupravljanju po teh obratih je večinoma ista razpoka, ki smo jo doslej žolčno očitali drugim. In še tretja bitka bo tekla: v vseh delovnih organizacijah, ki morajo razmišljati o temeljnih organizacijah združenega dela. Časa ne bo na pretek, da pa ne bi, kot je običaj, zapadli v kampanjo, začnimo s pripravami že zdaj. Zato, jda črka ustave ne bo ostala samo mrtva črka!
M. J.
uporabo nekaterih zelo znanih pripravkov, kot so pantakan, pepein, diditin, gesarol, ki vsebujejo DDT (diklordifeniltriklorctan); zatem je omejena tudi uporaba endrina (strup za voluharje), aldrina, thioda-na, toksafena in lindana. Namesto teh bo v nekaterih primerih treba uporabljati druge pripravke.
M. L.
Prepovedanih je vrsta strupov
Proč strupe!
Močno pretirano bi bilo trditi, da je to, kar se zdaj dogaja v svetu, posledica izida ene same knjige, zdaj že znane „Neme pomladi", ki jo je ameriška biologinja Rachele Carson napisala pred dobrim desetletjem. Toda četudi je pretiravala in četudi strokovnjaki zavračajo nekatere njene trditve, je eno gotovo: s knjigo je pomagala strezniti Ameriko, pa tudi ostali svet, saj je pokazala, kaj lahko pričakujemo, če človeštvo ne bo prenehalo uničevati narave, reke in ozračje.
Med posledice te streznitve lahko Štejemo tudi odlok o prepovedi in omejitvi uporabe nekaterih škodljivih pripravkov za varstvo rastlin, ki je v Jugoslaviji začel veljati z letošnjim letom.
Ce bodo kmetje hoteli kupiti v trgovini zlatico (despirol), pripravek, ki se je zelo dobro obnesel proti koloradaiju, tega kmalu ne bodo več dobili. Namesto tega bodo tahko dobili sevin, elokron, zlaticid ali kak drug podoben pripravek. Prepoved pa zajema fc nekatera druga sredstva: svinčev arzenat, dieldrin, bentoks, klordan, heptaklor, birlan. Namesto teh bodo morali uporabljati druge pripravke s podobnim učinkom; o tem se bo treba posvetovati s prodajalcem oz. strokovnjakom za varstvo rastlin.
Odlok pa je razen tega omejil
Brestaniška elektrarna
Elektrarne
S postopnim zmanjševanjem izkopa premoga v rudniku na Senovem je povezana tudi usoda brestaniške termoelektrarne - sedaj obrata Elektrogospodarstva Maribor. Ce bo prisiljena dovažati premog iz Bosne in drugih oddaljenih rudnUcov, bo to močno podražlo kilovatno uro in možno je, da bi jo zaradi drage proizvodnje celo ukinili. Kolektivu ni vseeno, kakšna prihodnost ga čaka, zato podpira načrt za rekonstrukcijo. Idejni projekt zanjo je napravljen, v marcu pa pričakujejo odločilno besedo odbora za družbene dogovore iz Ljubljane.
Rekonstrukcija predvideva plin-sko-parno elektrarno, ki bi uporabljala tekoče pogonsko gorivo namesto premoga. Plinska turbina je predvidena za 60 megavatov, in če prištejemo še sedanjo s 25 megavati,, jih bo skupaj 85. Investicija za novo turbino je velika, znaša 180 milijonov dinarjev (18 starih milijard). Toda naložba bi bila spričo dragih uvoženih kilovatnih ur in izgub, ki jih povzroča pomanjkanje toka v gospodarstvu, povsem opravičljiva, meni direktor Leo Likar. Občutno pomanjkanje energije bo nastalo že v 1974. letu in računajo, da ga niti atomska elektrarna v Krškem ne bo mogla kriti.
J.T.
Lani veselje v Škocjanu — so zdaj na vrsti Dolenjske Toplice?
Šola
Slednjič je sonce prodrlo v meglo, ki je tako dolgo ovijala vprašanje nove osnovne šole v £k>lenjskih Toplicah: novomeška skupščina je
22.	februarja sklenila zagotoviti za MČetek gradnje 2,5 milijona dinarjev. To vsoto bo dala od davkov, ki se bodo natekli od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja.
Veselje in zadovoljstvo bi bilo večje, če ne bi skupščina pred sklep postavila tistega pogojnega CE, ki lahko vse postavi na glavo. Torej: če občine ne bo zadela dodatna proračunska omejitev in če ne bo obveznih depozitov, skupščina ne bo prelomila besede, drugače pa bo treba čakati na srečnejše čase.
Odbornik Franc Markovič iz Dolenjskih Toplic je razpoloženje Topličanov takole označil: „Kljub nenehnim neuresničenim obljubam nismo bili nestrpni. Ko naj bi bila na vrsti gradnja šole pri nas, so prišle gospodarske težave. Zidavo šole ima j^ajevna skupnost v svojem načrtu, ftebivalci že plačujejo samoprispevek za opremo in so pripravljeni iti na nov referendum, s katerim bi plačevanje samoprispevka podaljšali. Zbrali bodo.tudi 550 kub. metrov lesa, samo da bo njihovo dolgoletno upanje res poplačano - z novo šolo.“
Do kdaj tako?
' Voda, voda
Obe belokranjski občini imata vrsto skupnih težav, ena takih pa je oskrba s pitno vodo. Okrog 40 odstotkov prebivalstva ima vodovod, ostali občani si pomagajo s kapnico, z naravnimi izviri, po navadi pa tudi s Kolpo, Lahinjo in Krupo.
Tako v Metliki kot v Črnomlju si že vrsto let prizadevajo s pomočjo samoprispevka in lastnih sredstev izboljšati oskrbo z vodo, toda kljub temu da se vodovodi gradijo -na vse strani, pitne vode primanjkuje.
Vodovode gradijo, ko pa bi morala priteči voda, je ni ali vsaj redno ne. Tak primer imajo v Metliki, kjer so težke milijone žrtvovali za urejanje mestnega vodovoda in črpališč, a vode manjka. Podobno je v Gradcu, kjer je bila otvoritev vodovoda komaj lansko jesen, a vode kljub temu ni (govorimo o redni oskrbi!). Isto se dogaja v Semiču. Lani je bila končana rekonstrukcija vodovoda s prečrpavanjem iz Srednje vasi; pričakovali so, da bo po vseh vodovodnih gradnjah in dograditvah stvar v redu, toda ni. Vasi okrog Podrebri in še marsikje ostajajo kot prej navezane na vodnjake.
Domači strokovnjaki menijo, da bo treba na celotnem belokranjskem območju ugotoviti, ali so viri za oskrbo vodovodov ustrezni, ali gre za okvare ali za druge vzroke, katerih posledica je, da pitne vode manjka. Zadeve pa ne bo mogoče rešiti v vsaki občini posebej, temveč bo potrebna skupna akcga, kajti tudi del metliške^ vodovoda se napaja iz črnomaljskih virov. Ker se prizadeto prebivalstvo celotne Bele krajine čedalje bolj jezi zaradi navedenih težav, najbrž s skupno ureditvijo zadeve ne bo mogoče dolgo odlašati.
Ne nazadnje pa je tudi to res, da celotiia Bela krajina pričakuje pri gradnji vodovodov malce več razumevanja in pomoči od republiškega vodnega sklada, saj gre za pomoč nerazvitemu območju.
R. B.
čredno je
•••
Voda nam je v gospodarstvu že tako pritekla do grla, da samo koreniti ukrepi lahko prinesejo napredek. Podobno ugotavljajo tudi komunisti, ko pravijo, da samo odločne akcije, konkretno delo in disciplina lahko pripomorejo, da bo Zveza komunistov res avantgarda našega delavskega razreda, ne pa organizacija spremljajočih kimavcev ali sprejemalcev papirjev, ki jih potem ne uresničimo.
Na sestankih osnovnih organizacij smo zadnje tedne
Disciplina
slišali tudi konkretna vprašanja, na katere bodo potrebni prav taki odgovori. Recimo: komuniste je zanimalo, kako bo lahko za dobro samoupravljanje skrbel direktor, ki je bil izključen iz Zveze komunistov.
Prav tako so se na sestanku ene izmed organizacij vprašali, kaj lahko pričakujemo od pedagoga, ki hodi v cerkev in ki je celo velik zagovornik Cerkve. „Ali lahko verjamemo, da bo tak člo-veii sposoben učiti naše otroke v duhu dialektičnega materializma, ali ima potrebne sposobnosti za izobraževanje *naše mladine? “ so se spraševali. Posebej so poudarjali, da ne gre za versko nestrpnost, pač pa samo za načelno vprašanje, ali lahko v socialistični družbi dopustimo, da bodo socialistično vzgojo dajali otrokom taki pedagogi Prav tako so komunisti poudarili, da nimajo ničesar proti organizacijskim ali strokovnim sposobnostim direktorja, ki so ga izključili iz ZK, nasprotujejo pa, da bi taki direktorji še naprej imeli zaupanje naše družil
-	na vodilnih položajih.
Gre skratka za zaostritev odgovornosti na vseh ravneh in za predlog, naj bi poslej partijsko in službeno odgovornost bolj povezovali. Torej: kdor je partijsko kaznovan, mora posledice tega čutiti tudi pri svojem delu. Tisti, ki ne zaduži, da še naprej ostane v vrstah komunistov, bržkone tudi ne more pričakovati, da bo še naprej mimo sedel na direktorskem stolčku!
8. marec —
(Nadaljevanje s 1. str.)
ko, uslužbenko in izobraženko, pa je drugače. Življenjska raven je tako napredovala, da nobeni ni več za zastonjkarski zrezek, za brisačo ali izlet. To si skoro vsaka lahko privošči s svojim zaslužkom. Sredstva, ki jih kolektivi vseeno namenjajo za take stvari, pa bi bila mnogo bolje uporabljena v korist ženam, če bi jih združevali za večje skupne akcije v korist žene in njenih nalog kot samoupravljav-ke in matere.
Smo na razpotju med novim in starim. Me, žene, se moramo zavedati, da nas v okolju, kjer delamo in živimo, ne bodo odpravili s šopkom in z večerjo. Naša naloga je zahtevati uresničitev načrtov glede otroškega varstva, prevozov na delo, večjih možnosti za izobraževanje žena, za ureditev razmer pri materah samohranilkah, za doseganje višje zdravstvene ravni in za boj proti boleznim, ki s jim žene najbolj podvržene. V Ljubljani so že začeli skupno akcijo za nakup naprav, s katerimi je mogoče odkrivati zgodnjega raka na dojkah.
Kaj bomo Dolenjci? Bomo šli v skupno akcijo ali bomo osmomarčevska sredstva porabili za reševanje domačih zadev? Za katerokoli izmed dveh možnosti se odločimo, bo bolje, kot metati denar skoz okno za veseljačenje. Premalo imamo denarja in preveč potreb, da bi si to Lhko še privoščili.
RIA BACER
Kajenje —
(Nadaljevanje s 1. str.)
modernejše naprave za obsevanje. To bo linearni po^eševalnik. 2e do-slei so iz sredstev ^ladalcupili nekaj zelo dragocenih aparatur, med njimi teiekobaltno aparaturo za obsevanje, na^odernejši rentgenski in diagnostični aparat itd. Za te nabave je onkološki inštitut sam odplačal založeno posojilo. Zbrana sredstva, pri katerih sodeluje vse slovensko ljudstvo, so tako ostala še vedno skupaj in so še povečana z obrestmi, ki jih prinaša oročitev te^a denarja v _banki. ^
O	namenih Društva SR Slovenije za boj proti raku, ki je prostovoljno in humanitarno združenje, bomo v kratkem poročali še kaj več. Sredi tedna boja proti raku pa naj podčrtamo, da je letošnji teden namenjen predvsem boju proti kajenju med otroki in šolsko mladino. Več je o tem zapisanega v zadnji številki Pionirskega lista. Marsikaj je bilo o kajenju že povedano v lanski brošuri „Kajenje in zdravje", ki so jo dobile vse šole in vsi slovenski zdravniki. O tem važnem vprašanju je poročala tudi revija Priroda, človek in zdravje.
Društvo bo v kratkem izdalo poljudno brošurico o raku, skupaj z Rdečim križem Slovenije pripravlja letak za šolai^e o škodljivosti kajenja, pr^ravljajo pa tudi priročnik za zdravstvene delavce. Pn pomembni nalogi: zmanjševanju visokega števila obolelih in umrlih za rakom v naši republiki, pa lahko sodeluje vsa naša javnost. Marsikdo med nami je namreč zaradi nevednosti, neznanja ali neupravičenega strahu pred rakom prišel k zdravniku prepozno, da bi mu še lahko pomagali. Nikar ne pozabimo;
rak je v večini primerov ozdravljiv, seveda le takrat, če ga pravočasno odkrijejo in takoj pričnejo zdraviti!
Zenc Dolenjske. Bele krajine in Spodnjega Posavja, naj bo Vaš praznik lep! Naj se vse čestitke, ki jih boste prejele za 8. marec, strnejo v prizadevanja, da bi se Vaš delež v družbenogospodarskem napredku pokazal 'tudi pri odtočanju. Naj dobre želje za pomoč sodobni ženi v socialistični družbi ostanejo žive vse leto, ne pa en sam dan. (Foto: S. Dokl)
TOVARIŠ TITO O ŽENAH
...»Čeprav je ženi v novi Jugoslaviji z zakonom dana popolna enakopravnost, ne moremo biti zadovoljni z njenim današnjim položajem. Mišljenje, da ženi v prvi vrsti pripadajo hišna opravila, je nazadnjaško in nima ničesar opraviti s stališči o vlogi žena v socialistični družbi.« (1958 v referatu na Vn. kongresu ZKJ)
... »Ekonomska osamosvojitev žene na vasi počasi napreduje, ker je socialistični razvoj vasi tesno povezan z napredkom kmetijstva in zadružništva.« (1958 na VII. kongresu ZKJ)
... »2ene niso dovolj zastopane v vodstvih družbenopolitičnih organizacij, v predstavniških telesih in v samoupravnih organih.« (1958 v referatu na VII. kongresu ZKJ)
... »Vemo, da imamo veliko število nekvalificiranih žena delavk, mnogo več kot moških. To je osnovna slabost, ker smo vsi skupaj premalo naredili, da bi si žene v večjem številu pridobile kvalifikacijo in se usposobile za delo.« (1960 v razgovoru z delegacijo žena za 8. marec)
... »Ni potrebno žena zbirati ob ozkih ženskih parolah, temveč moramo reševati vprašanja iz njihovega vsak-daiijega življenja, če bi žena vedela, da ima preskrbljene otroke in da se jim ne bo nič zgodilo, medtem ko je ona v službi, bi se bolj angažirala tudi v družbenem delu.« (1960 v razgovoru
z delegacijo žena za 8. marec)
... »Posebno v tistih delovnih organizacijah, v katerih prevladuje ženska delovna sila, bi morala biti status žena in njihova vloga taka, kot ustreza njihovemu resničnemu deležu in dsprino-SU.« (1968 na Brionih v pogovoru z delegacijo hrvaških žena)
... »Kar zadeva splošna načela - ni nesporazumov, toda za današnjo družbeno prakso postajajo vse bolj' značilna protislovja med vse večjim deležem žena v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, šolstvu in v drugih dejavnostih in med stalnim vpadanjem števila žena v samoupravnih organih in predstavniških telesih. To zavlačuje razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, ker je dokajšnje število proizvajalcev v neenakopravnem položaju glede na uresničevanje samoupravnih pravic.« (1969 v Beogradu na IX. kongresu ZKJ) ... »Bodite bolj energične in ne popuščajte v stvareh, ki so nujne!« (1968 na Brionih v pogovoru z delegacijo hrvaških žena)
... »Ne smemo dovoliti razlik med moškim in ženo, kadar gre za odločanje o naši usodi in za pomembne politične in i druge probleme. Potrebno je, da so naše žene sposobne in da se ukvarjajo z vsemi posli: s proizvodnjo, s politiko in z vodenjem komunalne politike.« (1953 na proslavi 10-let-nice X. korpusa v Bjelovaru)
VOŠČILO
V tovarnah, v pisarnah, v naj-skromnejšem domu živi in daje dih življenja žena - mati. Kaj bi ji rekli? Kaj bi ji zaželeli ža tisti dan, ki je prav njej namenjen? Vso srečo, mama! Je mar to dovolj? Je mar to dovolj za pre-čute noči, za dneve, ki niso več dnevi, ampčik ena sama velika žrtev?
Pa ji vseeno recimo v imenu o-trok, ki naj bi bili naša prihodnost, recimo ji: "8. marec naj bo tvoj dan!"
En lep dan torej imejte, drage žene!
Če ne bo dragega cvetja v vaših vazah, naj vam bo kot medalja občutek; ena je žena, ena je mati!
In te besede naj bodo šopek za vas!
JANJA KASTELIC
Delavka, mati in gospodinja v eni osebi - to je značilna podoba zaposlene žene. Dosegati mora normo, obdelovati polja, krmiti živino, skrbeti za red v hiši in vzgajati otroke. Nič čudnega, če so ženske dandanes bolj bolehne, kot so bile včasih. Na fotografiji; delavka v obratu IMV v Cniomlju (Foto; Mirko Vesel)
FRANCI ŠALI:
Mnenjska različnost zaposlenih
Samoupravl|an|e ne sme postati monopol
Delavci nimajo enotnih stališč do istih vprašanj. O tem, kdo naj sodeluje pri politiki delitve dohodka, dalje izgrajevanju sistema nagrajevanja in za kaj naj le-ta služi, si v delovnih organizacijah niso enotni. Največ je med zaposlenimi takšnih, ki menijo, da bi morali sodelovati vsi člani kolektiva, vendar so tudi taki, ki se zavzemajo za to, da bi o tem imeli besedo le strokovnjaki aU pa delavski svet. Toda večina delavcev stoji na osnovnih načelih samoupravljanja, saj se ne ogrevajo za to, da bi se o pomembnih stvareh dogovarjala le manjšina.
Ob tem pa kljub temu ne smemo prezreti nevarnosti, ki grozi samoupravljanju s strani tistih zaposlenih, ki menijo, da je bolje stvari prepuščati samo strokovnjakom ali drugim manjšim skupinam delavcev. Zmotno bi bilo namreč sklepati, da se v praksi vedno uveljavljajo tista stališča večine. Da neki interesi, mnenja, stališča postanejo ne samo
deklarirana, ampak tudi stvarna družbena praksa, je odvisno predvsem od vplivnosti, to je vloge in položaja oziroma družbene moči njihovih nosilcev ter družbene klime. Cim vplivnejša je ob ugodni družbeni klimi ustrezna skupina, tem laže vsili svoja stališča ostalim.
Kaj storiti, če so takšna stališča v nasprotju s poglabljanjem samoupravnih odnosov? Potrebno je
organizirati akcijo, ki bi preprečila uveljavitev neustreznih stališč. Za to sta v delovnih organizacijah najustreznejša politična dejavnika sindikat in Zveza komunistov. Njuna vloga je lahko zelo pomembna v boju za oblikovanje in uresničevanje tistih interesov, ki so odraz temeljnih potreb delavskega razreda.
Interes do om^evanja vpliva pri odločanju o pomembnih zadevah je bolj prisoten pri zaposlenih v tehničnih službah in v upravi kot pa med delavci, .saj se le-ti predvsem zavzemajo za samoupravno sodelovanje. Iz sociološkega-politološkega vidika je diferenciacija stališč posameznih skupin delavccv še posebno zanimiva zaradi tega, ker opozaija na ustrezna nasprotja med zaposlenimi, ki jih želijo delavci v neposredni proizvodnji odkrito, javno soočati in razreševati, vodilni v tehničnih službah in upravi pa čcsto zaprto, nedemokratično. Tako je precej razširjena praksa omejevanja
samoupravnih pravic po nekateiih vplivnUi posameznikih, ki bi radi ohranili v avtokratskem sistemu samoupravljanja prevladujočo vlogo pri razpolaganju z rezultati tujega dela.
Mnenja sem, da tam, kjer prevladujejo v praksi poskusi odtujevanja samoupravnih pravic od neposrednih proizvajalcev, lahko pride do dvoma o dobronamernosti predlogov, ki jih pripravljajo uprava ali tehnične službe. Odnosi se lahko skrhajo celo tako močno, da delavci vse, kar je v zvezi z upravo in tehničnimi službami, sprejemajo s skrajnim nezaupanjem. Zato se ne smemo prav nič čuditi, če delavci iz neposredne proizvodnje često poimenujejo sebe kot „mi“, druge pa kot „oni“. Nezaupanje in nezadovoljstvo, sumničenje in podobno ne ostaja samo za „tovarniškimi plotovi", ampak se na ustrezen način prenaša tudi v okolje.
Tako prihajajo resnice, polresnice, neresnice itd. v javnost, se širijo po kavarniških prostorih, postajajo predmet razgovorov, spreminjajo svojo prvotno vsebino in obliko, begajo in razburjajo ljudi, krojijo javno mnenje, vplivajo na poli-
tično življenje in povzročajo med vodstvi v delovnili organizacijah neupravičeno jezo, užaljenost, občutek, da se jim godi krivica, izpade in izbruhe neobjektivnega ocenjevanja itd. Ob vsem tem pa vodstva v del. organizacijah često pozabljajo, da so prav neustrezni odnosi v kolektivu, razne pomanjkljivosti in nepravilnosti tiste klice, ki širijo nezadovoljstvo med nekaterimi člani kolektiva in ki bi ga bilo potrebno nenehno odpravljati v delovni organizaciji z iskanjem vzrokov njegovega nastajanja.
Ce se povrnem k stališem delavcev o tem, kdo naj sodeluje pri oblikovanju sistema nagrajevanja, moram reči, da med zaposlenimi iz tehničnih služb in uprave bolj prevladujejo stališča, naj sodelujejo strokovnjaki, ne pa v.si zaposleni, med delavci iz proizvodnje pa stališča, da naj bi bili v ta prizadevanja vključeni tudi oni ali pa vsaj delavski svet.
Razlika med stališči o tem vprašanju, kakor tudi o drugili je v tesni zvejsi s statusno strukturo. Cim više je kdo v funkcionalni strukturi delitve dela (po položaju), tem manj navadno kaže interesa za politično
in organizacijsko zahtevnejše metode vključevanja vseh delavcev v samoupravne odnose. In obratno: med neposrednimi proizvajalci je vedno bolj čutiti interes do samoupravnega sodelovanja pri vseh zanje in delovno organizacijo pomembnih zadevah.
Ko že govorimo o interesu do samoupravljanja, moramo reči, da le-ta ni pri vseh neposrednih proizvajalcih enako prisoten. Mogoče je to tudi eden izmed virov za stališča, ki so bolj razširjena med strokovnjaki in vodilnimi v podjetju, kot pa med delavci, češ da je bolje ostajati pri ožjih in siroma.šnejših oblikah samoupravne demokracije. Seveda to ne more biti razlog, da bi na takšnih stališčih samoupravne odnose tudi v resnici izgrajevali.
Iskati je potrebno motive in izbirati metode, ki bodo spodbujale interese delavcev za samoupravljanje. Ob tem lahko trdim, da tam, kjer jim uspe z ustreznim sistemom odnosov in informiranjem pritegniti delavce, da začno o posameznih vprašanjih odkrito in javno razpravljati, raste njihova stvarna samoupravna aktivnost, s tem pu tudi samoupravna zavest. (Sc nadaljuje)
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Zakaj tako, tovariš Antončič?
Vse obtožbe ostro zanikam in želim pojasnila!
Mladina v Straži me je pred dobrim pol letom izvdlila za voditelja nalega disco kluba. Po mojem in mnenju mnogih mladincev sem svoje delo opravlja dobro in niti pomislil nisem, da moje delo nekaterim ne bo všeč. 24. januarja letos smo imeli mladinski sestanek, na katerem nas je obiskal tovariš Antončič. V imenu odbora komunistične partije, odbora kulturne skupnosti Svoboda iz Straže in odbora Krajevne skupnosti Straža je zahteval, da me odstranijo iz kluba, prepovedo vsakršno delo v njem, razen tega pa tudi vstop. To me je še najbolj presenetilo. Nikoli mi ni nihče očital, da slabo opravljam delo, zato me je izjava tovariša Antončiča močno presenetila in tudi prizadela in mislim, da je nikoli ne bom pozabU!
Kot je rekel, sem se seksualno izživljal, in to z mladoletnimi dekleti. To odločno zanikam in želim od tovariša Antončiča pojasnilo, kajti na sestanku me ^loh ni hotel poslušati! In zakaj me ni pustil do besede? On točno ve in zato ga prosim, naj mi vsaj sedaj pove.
Kako mora nekdo v imenu treh odborov kar tako obdolžiti, ne da bi z obdolžencem qjregovoril vsaj nekaj besed in ne da bi ga hotel poslušati? Njegova dolžnost je takrat bila, da me posluša, da bi se pred vsemi, pred katerimi mye oponesel nemoralno dejanje, lahko zagovarjal in dokazal svojo nedolžnost.
Ali tovariš Antončič sploh ve,
kakšno krivico mije s tem napravil? Resnično ga ne razumem in ga tudi po vsakršnem pojasnjevanju ne bom mogel razumeti, saj tega, kar je napravil meni, ne bo mogel tako kmalu napraviti še komu drugemu.
F J F NOVO MESTO
Zakaj slaba poštna dostava?
Prejemniki poštnih pošiljk z vasi Cerkvišče smo, posebno v tej zimi, nezadovoljni z dostavo. V začetku decembra lani sta se dru^ za drugim pojavila dva nova dostavljalca, ki sta nadcmiestovala redne po^aije, ko so bili ti na dopustu. Posle sta <^rav-Ijala tako neodgovorno, da jih je bilo treba dati v preiskavo.
Pritožbe pa so tudi čez redne poštarje. Ti zahtevajo od vaščanov kot pogoj za redno dostavo, da jim pozimi plužijo bližnjico, katero sicer
uporabljajo v letnem času. Vaščani bliži\jice ne plužjjo, ker se to niti ne da narediti Pot je namreč pretesna.
toda
Žalostno, resnično
V	časopisu TV-15 sera 24. februarja letos prebrala, da v JiKoslaviji vsak dan uvozimo 400.000 litrov mleka, ki ga moramo plačati v devizah. Ob teh stavkih me je stisnik) pri srcu.
Naš konec je hribovit in nekaj kilometrov odmaknjen od prometnih zvez. Kmetje pri nas redijo dve ^ tri krave, a bi ^h redili Se več, ko bi imeli kam oddajati mleko: zdaj ga dajejo prašičem!
Pozimi mar^katera kmetija niim piaSčev. Takrat d^ejo gospodinje mleko, ki so ga pomolzle, piU - kravam. To je žak)Stno, toda reaiično! Le kam gre dohodek od kiav?
W nas, tako berem,raje odštejejo devize za mleko, kot pa da bi uporabili vae možnosti in pomagati kmečkemu življu, da bi ostal doma na zemQi, na kateri je zrasel, in da bi ne imel samo deb, pač pa tudi skronmo plačilo zani.
Nfislim, da bi lahko zadruga tudi na naSem koncu organizirala zbiralnico, tako bi pomagali proizvajalcem in potrošnikom, gospodinje pa bi lahko mleko prodiale in jim ne bi bilo treba z njim napajati krav. ^ LOJZKA HROVATIČ, Gor. Lakbvnice IS, Novo mesto
Menim, da pismonošem lahko opravičimo neredno poštno dostavo ob novozapadlem snegu, dokler niso prehodne ceste v vas iz smeri Griblje m Krasinec, ne pa takrat, ko so ceste prehodne. Vprašujemo se, ali so pismonoše plačani od kilometrine po peš poti ali za vožnjo po glavnih cestah z mopedi. Ce se plača nanaša na peš pot, bo potrebno napako popraviti.
Dalje ni vaščanom jasno, zakaj večkrat poštar dostavlja pošto ob devetih zvečer, morda-še kasneje, ko v zim^em času že pol vasi ^i. Ali je pošt^ev delovni dan tako dolg ali je kaj dru^^a vmes?
Upo^evati je treba še, da naša vas ni tako majhna, saj šteje 28 hišnih številk. Skoraj vsaka družina je naročena na Dolenjski list, v vas pa prihaja tudi dnevnik DELO. Alije mo-^e, da je kdo še naročen na dnevnik, ko ga dobiva enkrat za ves teden skupaj?
Želimo, da se stvar razčisti, da bo poštna dostava bo^ša.
NIKO JAKOFCiC, Cerkvišče 26
Radež: ni zo Cetrtego?
Vodovod v Radežu pri Zklanem mostu je pomagala graditi krajevna or^izacija Rdečega križa iz Loke, ki je pred 10 leti prejela pomoč od nekdanjega okrajnega odbora RK Novo mesto v znesku 25.000 din. V kraju so prirediU tudi veselico s srečelovom, čisti dobiček pa je bU namenjen za gradnjo vodovoda.
Vodovod uporabijo le bližnji trije posestniki, četrtemu pa vodovod prav nič ne koristi. Morda bi se le dalo urediti tako, da bi vodo dobival tudi četrti gospodar, pri čemer bi bik) tieba upoštevati nj^ve so-' chJne razmere.
S.	SKOCIR
Gorje mu, kdor je v nesreči sam!
To modrost sem sama predobro občutila, ko šem se 23. decembra Jani pripeljala iz Krškega v Ljubljano. Sla sem za drugjmi potniki k izhodu, a sem takoj uvidela, da izhod ni pravi: bili sta samo dve stopnici, od tam pa še precej globoko do tal. Z obema rokama sem se oprijela stopnice, misleč, da bom dosegla tla pod nogami. Zaneslo me je in padla sem z vso močjo vznak na trda tla.
V	glavi se mi je zavrtelo, zastal mi je dih: dvignili so me, dali so mi v roi^ vse moje stvari, toda nihče me ni vprašal, če bom lahko sama šla, nihče mi ni ponudil roke in nihče se ni ponudil, da bi pomagal odnesti moje stvari. Razšli so se kakor čebele iz panja.	i
Nisem mogla narediti koraka, poklicala sem mladega fanta, ki je pristopil, da sem se ga oprijela. Potem je vprašal: ,JBo sedaj šlo? “ in odšel kot vsi drugi.
Ostala sem sama s svojo bolečino. Počasi sem prišla do postaje in se sesedla na klop. Ker sem hotela v ambulanto, sem šla na bližnjo avtobusno postajo, da bi se odpeljala v domačo ambulanto. Tam so mi svetovali, naj mimo ležim, ker so ugotovili pretres.
Sem žena in mati, že precej stara, zato me je ta dogodek še bolj zabolel Res, kako težko je biti v nesreči sam! Vsega tega ne bi napisala za javnost, toda mislim, da je prav moj primer dobra šoh za ^se tiste, ki imajo ledeno srce in ki jim je zamrlo sočutje do bližnjega.
Zakaj se ne bi vsi ljudje ravnali po lepem izreku: „Vedno pomagaj bližnjemu!" Prav lepo prosim, ko bi tole pismo objavili v m-šem priljubljenem Dolenjskem listu.
TEREZIJA PRIJA TEU, DoL Laze 31 RIBNICA
Poznati »črne zobne« je premalo I
Tovariš urednik,
oglašam se na pismo, ki vam gaje poslal novomeški Zdravstveni dom kot odgovor na pismo bralca, ki je načel problem črnih zobnih ambulant v Novem mestu. S tako vodenim odgovorom ^^Zdravstvenega doma namreč kot oljičan, ki potrebuje zobozdravstvene storitve, ni-kaKor ne morem biti zadovoljen.
Naj začnem pri začetku. Že podpis pod člankom me je zabolel, ker „Zdravstveni dom Novo mesto“ v podpisu kaže, da v tem novomeškem zavodu pač niso dobro razumeli nalog, ki jih je postavil komite občinske konference ZK Novo mesto. Takrat je namreč komite točno in razumljivo napisal, naj komunisti v Zdravstvenem domu ocenijo kritiko o črnih zobnih ambulantah ter naj ustrezno ukrepajo. Mar so se zbali svoje odgovornosti in so se skrili za ime zavoda?
No, to je bržkone zgolj formalno vprašanje. Toda komunisti zdravstvenega doma niso odgovorili, kako so ustrezno ukrepali, kot je zahteval komite. To, da so pred skoraj štirimi leti opozorili pristojne organe, naj ukrenejo vse potrebno, bo danes bolj jalov izgovor.
Res žalostno zveni tudi podatek, „da kolikor smo mogli ugotoviti, take ,prakse’ ne opravljajo redno zaposleni zobozdravstveni delavci novomeške zobne poliklinike*'. Povedano v preprostem jeziku: Zdravstveni dom niti tega dobro ne ve, ali delajo na „črno" njegovi zobozdravniki ali ne, ker njihov citat „kolikor smo mogli ugotoviti** ne predstavlja trdro ugotovitve, da so Kaj ugotovili, oziroma ne daje jamstva, da so se pošteno potrudili ugotoviti, kaj je s stvarjo.
Nesporazum
V zadnji številki Dolenjskega lista je dr. Kostja Konvalinka odgovarjal na članek, ki je bil objavljen 27. januarja pod naslovom
bodo poslan ci“. Z njegovim pojasnilom se strinjamo, vendar gre pri stvari za nesporazum.
Ko so na kandidacijski konferenci SZDL v Črnomlju ra^ravljali o delu poslancev, niso kritizirali preobsežnih volilnih enot za poslance r^u-bliškega zbora, pač pa so meniti, da so preobsežne volilne enote za t^u-bti^e zbore delovnih skupnosti. Gre za socialnozdravstveni zbor, gospodarski zbor in kultumo-prosvetni zbor, v katerih ims^ štiri dolenjske občine skupne poslance.
Ker so s poslancem rq>ubliškega zbora LMpoldom Kresetom v črnomaljski občini zadovoljm, saj z njim dobro sodelujep, bi bik> napak, če t^ vtisa ne bi javno popravili.
V omenjenem članku z dne 17. januarja je bilo skono in pomanjkljivo poročanje s konference kriw, da je prišlo do ne^>orazuma.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Glažuta — sodoben dom za gozdne delavce
Pripombi in dopolniio k Članku: »Gozdarsko In turistično srediičt«
v Dolčičem listu je dne 10. februara tov. Jože l^imc ob^ivil članek t naslofrom Gozdarsko in turistično srediiče. V i\jem je predstavil Gozdanki dom v Oažuti v napačni luči, ker ga opisuje predvsem kot gostinski obrat, ne pa kot delavski center.
Gozdno go^>odaT9tvo Kočevje ima velike teizave pri ureUrdu nasta-nitre in prehrane gozdnm delavcev. Potrebe so tako vdike, da jim ni mogoče v kratkem čaiu zadostiti. S^oupravni orsani podjela so s potrdijo projekta za dclami center v Glalnti pokazali izredno solidarnost do delavcev Gozdn^a obrata Grčarice in strpnost do svojih lastnfli potreb.
Gozdanki dom v Glažuti je zgradilo Gozdno gospodarstvo Kočevje in je i\}^ovo osnovno sredstvo. Osnovni namen je nuditi gozdnim ddavcem v sedanjem času n^^ri-memejie bivanje in prerano. Nadale je Gozdarski dom izhodišče organizacije dela za ves Gozdni obrat Grčarice. Želimo se dopolnilno ukvarjati z gozdarskim turizmom. Vsak gost, ki obišče Gozdarski dom v Glažuti ali njegovo okolico, je dobrodošel, da se le podredi hišnemu redu. Naši delavci so obiskovalcev veseli, saj jim prinašajo nekoliko
spremembe v i^ihovo enolično živ-Me.
Ne gre torej za „gocdarsko turistično siediiče ZKGr\ Kaže, da tov. Primc ne ve, da je GG Kočevje samostojna go^>od«rska oiganizac^a v okviru ZKGP.
Tov. Primc ie upravnika doma
f>oirršno razumet, ko sta se pogovar-ala o avtoriih delavskih centrov. Tov. Gregorič je bil res prvi vodU ddavskega centra v Glažuti (1959) in nedvomno se zanj tudi zavzemal. Toda današnji gozdanki dom je
Elod ustvarjalnega dela dcimlne stro-ovi\)akov GG, lu ie do|go časa iskala skupaj s tehničnim Kadrom GO
Grčarice najboljšo rešitev tako glede lokac^e kot projekta samega.
Ne vem, Vje je tov. Primc vdel za^tonirane temelje za novo stavbo, v kateri ns^ bi našla svoje mesto nekakšna mdianična delavnica. Moram pristaviti, da smo dobili že ne-k^j prednaročil. Upravnik doma mu« tega gotovo ni mc^el reči, ker morda od vsdi nas ni^bolj intenzhrno spremlja gradnjo, vendar razen kupov opeke in razritega zemljišča ni nič drugega vidnega od bodoče, po načrtu predvkiene zgradbe, v kateri so predvideni sodobnejši bivalni prostori za delavce. Noben laik ne bi predvklel mehanične delavnice pod »alnicami. Povsem normalno pa ie, da bo nekje prostor, kjer boao delavci opraWjali manjša popravila svojih motornih žag, izdelovali ročaje za sekire in podobno.
Razumljivo ie, da tov. Primc delavcev ni videl, ker jih veijetno ni iskal, saj vidi v delavskem domu turistični dom, ali točneje „gostinski obrat, ki ie hkrati tudi gozdarski dom**. Vsakomur pa je jasno, da nekaj delavcev mora biti v Glažuti ob vsakem vremenu in vsakem letnem času, saj je treba skrbeti za konje, za vzdrževame cest, za spravilo lesa. Cesta Grčarice - Glažuta je dobro vzdrževana in prav gotovo se ne
vzdržuje sama. Prav tako ni točno, da posmii ni delavcev, češ da pozimi v gOEdu ni dela. Kdo bo pa posekal in spravil 10.000 kub. metrov bukovine, ki le seka in ^ravfja samo v zim^em času? Razlika od letne sezone je samo v tem, da je v zimskem času mnogo več dni,Ici zaradi slabega vremena niso primerni za sečnjo. Moram zanikati tudi trditev, da je dom v letni sezoni od petka do ponedeljka brez delavcev, torej namenjen samo turistom. Kai pa delavci iz sosednih rmublik, ki pred" stavljajo 30 % sekačev našega obrata? Njihovo število iz leta v leto raste. Ti delavci preživlj^o v domu vse dni v letu, razen kadar odkl^o na dopust k svojcem.
je tov. Primc omenil tudi gradi^ vikendov v okolici doma, 1^ pa je po zakonu o ^zdovth prepovedano. Razum^ivo }e, da je za ^dardci turizem ohranitev naravrtega okolja osnovni pogoj-
Upam, da bralec iz napisanega lahko očitno razbere, da ^ za sodoben objekt, ki je namenjen v pivi vrsti dvigu osebn^ standarda gozdnih delavcev. Gr^fli smo per^ek-tivno, ker vemo, d{i je iz dneva v dan vse bolj pomemlma rekreativna vloga gozdov in ker se zavedamo, da z o^iranjm vrat navzven hkrati raz-b^amo izolac^o gozdnih delavcev, kar pa je pomemben moment pri njSiovi duševni ^rostitvi.
VEKOZAVOLOVSEK dipl. inž. gozdarstva šef gozdn. obrata Grčarice
Verjamem njihovim navedbam, da imajo zaposlenih toliko zobozdravnikov, kolikor jih lahko v pretesnih prostorih dela. Res je, tako stanje ne more biti razlog, da bi trpeli „črne“ ambulante, ki niso pod družbeno obdavčitvijo, piše Zdravstveni dom. Mislim, da tako stanje tudi ne more biti razlog, da bi jih ^loh trpeli, ne glede na morebitno dejstvo, če bi jih obdavčili!
Zdaj delajo na črno in Zdravstvenemu domu se zdi dovolj narejenega, da je nekoč, pred štirimi leti, sporočil po zakonu pristojnim organom, naj preprečijo nedovoljeno zasebno pr^so. Pravijo, da poznajo „črne zobne ambulante**, a njihova imena dodej še niso bila objavljena. Mar se jih bojijo izdati, mar so zaščiteni?
Bojim se tudi, da samo papirnato opozorilo pred štirimi leti ni bilo dovolj. Zato me zanima: kaj bodo ukrenili v novomeškem zdravstvenem domu komunisti, da bi take črne prakse preprečili? Rad bi izve-
del tudi jasen odgovor, ali so ali niso delavci zobne ambulante delali na „črno**, ne pa: „kolikor smo mogli ugotoviti**. In končno, zanima me tudi, kaj menijo „po zakonu pristojni organi**, če v štirih letih od dopisa Zdravstvenega doma teh „črnih ambulant** še niso dali pod drobnogled svojega dela. Kolikor je mogoče razbrati iz govoric po mestu, lahko sklepam, da je teh ambulant zdaj še več kot takrat. Od Dolenjskega lista pa pričakujem, da bo takrat, ko bodo v Zdravstvenem domu in pri pristojnih organih kaj ukrenili, dobil ustrezne podatke in o tem obvestil javnost.
Novo mesto
P. S.: Prosim, da mojega naslova, ki ga imate v pismu, ne objavite, ker bom bržkone tudi sam potreboval storitve Zdravstvenega doma. S svojim pravim imenom pa sem pripravljen zagovarjati svoje misli, vprašanja in tudi zahteve, če tako hočete, na sodišču.
Potrošniki v letu kvalitete
Leto kvalitete ima en sam smoter: zavarovati potrošnika. Kvatiteta je najbolj bistven element vsakega proizvoda, saj odloča o nje^vi ceni in uporabnosti. Neposredni interes slehernega potrošnil^ je, da sodeluje v letu ImUtete, saj s tem uveljavlja na trgu svoje pravice. Potrošnik je lahko nedvomno najučinkovitejši „kontrolor** kvaUtete. '
Kvaliteta blaga je določena s posebnimi predpisi, to je jugoslovanskimi standardi ati pravilniki o kvaU-teti posameznih proizvodov. V teh predpisih je določeno, kak^e lastnosti mora imeti posamezni proizvod, da je primeren za potro^jo, in kako mora biti označen. Pri nakupu bodimo pozorni zlasti na te stvari:
Cena proizvoda je za potrošnika zelo pomembna, pogosto odločilen podatek pri nakupu. Cena blaga v prometu na drobno mora biti na bk|gu vidno in razločno označena. Če se nam zdi cena sumljiva in če bl^o kljub temu kupimo, zahtevajmo od Ugovca, naj nam da račun. Trgovec je namreč dolžan dati ra^n vsaki stranki, če ga zahteva.
Če smo proizvod kupili in naknadno ugotoviti, da ima pomanjkljivosti, je trgovina dolžna zamenjati proizvod z br^ibnim, z našo privolitvijo odpraviti pomanjkljivosti aU pa nam vrniti vplačani znesek.
Trgovina ima pravico prodajati tudi blago manj vredne kvaUtete -seveda če proizvodi tuso zdravju icodljivi - toda po sorazmerno znižani ceni. Vendar je dolžna obvestiti potrošnika o vrsti napake ter blago označiti kot „manj vredno bl^o.“
Če kupimo blago z garantnim listom, je trgovina v roku. ki je naveden v garantnem tistu, na našo zahtevo dolžna poskrbeti, da se odstrani pomanjkljivosti bi okvare na izdelku. Tigovina sme prodajati le tiste im>izvode, za katere je zagotovn Ijeno servisno vzdrževanje.
Tehtanju blaga velja posvetiti posebno pozornost. Vetiko kritik pe
Sav na račun n^ravilnc^ tehtanja. >spodinje pogosto stehtajo bl«o doma in ugotovijo manjšo težo, če
Zakaj odslovitev?
Z osnovno šolo v Birčni vasi smo sodelovali, od kar imamo mbdinsld klub: pri proslavah za praznike in ti^ za dan žena nismo stali ob strani. Za 8. marec ^o se ie posebej pripravili: naštudirali smo igro in spored za razvedrilo.
Tudi letos smo si zamistiU lep sTOied za ženski praznik. Zal tokrat m 9o tako kot prejšma leta, ker nas
je upraviteljica šole Milena Cikuta od^vila. Kij drugega kot to, da bi •sc imela zelo lepo ženskem prazniku, ji lahko žeti mladinski klub!
MARJAN GOLOB Birčna vas 24
prodajalec ni tehtal blaga v naši navzočnosti ati če se tehtnica ni umirila, da bi lahko ugotoviti težo, je-prodajalec dolžan na našo zahtevo blago ponovno stehtati. Na težo moramo biti pozorni zlasti tedaj, kadar nas prodajalec vpraša: „Ati je lahko malo več? “ Tedaj je največ verjetnosti, da računi niso čisti. Če kupujemo blago, ki se tehta v manjših ko-tičinah in ima visoko ceno, bodimo pozorni, da ne bodo trgovci preveč „radodarni** s papirjem, sicer bomo tudi papir ^rago plačali. Vse tehtnice v trgovini) morajo biti predpisano ži^sane, s čimer je zagotovljeno, da so res točne.
Inž. JOŽE SKOF tržni in Rektor
„OČE FOTOKLUBA ŠOLT“ - Člani foto-kino kluba osnovne Sole Kočevje so si 24. februarja v Ljubljani ogledali razstavo umetniških fotografij foto kluba ŠOLT. Z učenci je bil tudi „oče*" tega kluba Franc Brus iz Kočevje. (Foto: D. Tošaj)
Janez Potočnik
V spomin dobremu prijatelju
Konec januarja je v brežiSd bolnišnici nenadoma umri v 60. letu starosti Janez Potočnik, dolgoletni zadužni Član AMD Krško sodelavec števibi^ drugih društev in organi-zacq. Čeprav rojen ljubljančan, je ves čas ^ osvoboditvi služboval v Brežicah in Krškem, kjer smo ga poznali kot prizadevnega uslužbenca, dobrega tovariša in navdušenega delavca v l^rtnih vrstah.
Ze med NOB je Janez Potočnik dosti prestal; bil je tudi z^rt v Gonarsu in drugih taboriščih. Več kot četrt stoletja ie delal med Krčani; od 1952 do 1962 bU predsednik AMD Krike, bil pa je tudi ustanovni član društva. Njegova zaslug je, da so v Krškem zgraditi in začeli iq>orab-Dati zdaj že po vsej državi znano stezo za motorne spe^way dirke J^tiK Gubca". Razvoj tega i^x>rta je v Krlkem tesno povezan z Janezovim imenom.
Zaslužn^a javnega delavca in dobre^ tovariša se bodo vedno spominjali vsi, ki so ga poznati!
Tg,
Hočemo redno čosopis!
Ze večkrdt smo kritizirali zapoznelo dostavo Dolenjskega lista. Potem je bilo nekaj tednov bolje, nato pa je krenilo ^et po starem. Radi bi vedeli, kdo je temu kriv? Če pride časopis v naše kraje desetkrat na leto točno, bi lahko vedno prihajal točno.
V	Kočevju dobijo bralci Dolenjski list že v četrtek, najkasneje pa v petek. Tudi mi smo ga tako dobivali. Zaunjo številko smo čakali v petek, bUo pa je ni niti v soboto. Tudi v ponedeljek in celo v torek smo ga že prejeli neštetokrat, ko že čakamo na prihodnjo izdajo. Poslužujemo se hrvaške trgovine, pošte, avtobusne postaje in hrvadce ceste. Vsaj Časopis pa bi le ahko dobhrali v redu slovenski.
Naši ljudje so mnogo dali za NOV, kakor sploh vsa Kolpska dolina. Zdaj se na nas le še malokdo ^omni. Ostali smo od vseh pozabljeni. Tudi pri nas bi se dalo dosti napraviti. Vsak, kdor pride, le ob-Ijub^a, naredi pa malo ali nič. To, kar je bilo narejenega po vojni, smo naredili največ sami z delno pomočjo občine.
joZekriž,
Kuželj Kolpska dolina
li/lorda tudi Vas pekli krivica? Napišite pi.smo, objavil ga bo; »Dolenjski list«
ZAPISKI Z 8. REDNEGA ZBORA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE
UPRAVLJANJE Z DRUŽBENIMI, NE Z BANČNIMI SREDSTVI
Brez lokalizma, pa tudi brez centralizma!
Ocena dolenjskega gospodarstva v luči poročil domače banke: tudi v 1971 nadaljnja rast moči, proizvodnje in z njo narasle zaposlenosti, pa tudi izredno povečan izvoz - Vse to potrjuje, da uporablja gospodarstvo sodobne oblike po* vezovanja, izsledke znanosti in da poglablja samoupravne odnose
25. februaija je bil na Otočcu zbor Dolenjske banke in hranilnice. Ob navzočnosti predstavnikov Službe družbenega knjigovodstva, Narodne banke in Združenja poslovnih bank Slovenije se ga je izmed 68 ustanoviteljev udele^o tudi 51 članov, ki so predstavljali 86. odst. vseh glasov ustanoviteljev. Na zboru.so razpravljali in sklepali o potrditvi zaključnega računa in delitvi dohodka za 1971, o poslovni politiki in planu kreditne bilance za 1972 ter obravnavali druga važna vprašanja, ki so povezana s prilagajanjem organizacije in poslovanja novemu zakonu o bankah. Zbor je vodil predsednik izvršnega odbora DBH Zdravko Petan, o najvažnejših značilnostih poslovnega poročila za 1971 pa je v uvodu še posebej poročal direktor banke Ivo Novšak.
Večja gospodarska moč skoraj večine delovnih organizacg v pokrajini, ki temelji na zvečani
proizvodnji in vi^em številu zaposlenih, njihova likvidnost in skoraj redno izplačevanja oseb-
Več za kmetijstvo!
Zbor Dolenjske banke m hranibuce ne bi bil to, kar je, če se na njem ne bi oglasili tudi kmetijski delavci. Skoraj pričakovali smo njihov prispevek v razpravi, ko so ustanovitelji banke ocenjevali njeno poročUo za 1971. Govorili so; inž. Janež Gačnik, direktor KZ Metlika, inž. Slavko Nemanič, direktor KZ Trebnje, in Stane Nunčič, direktor Agrokomlmata Krško. Njihov skupni imenovalec: kmetijstvu več kreditov in druge pomoči, če mu žeUmo pomagati z dejanji in ne samo z navodili in resolucijami!
Inž. JANEZ GAČNIK:
„V zadnjih dveh letih smo doživeli dve devalvaciji dinatja, z njima pa še izredne podražitve kmetijske mehanizacge in gradbenih stroškov. Predlagam vsaj stocxistotno povečanje sredstev, kijih DBH namenja kmetgstvu! SRS bo letos pričevala za kmetijstvo S milijard S-din, prihodnja leta baje še znatno več za razvoj in nakup kmetijskih strojev, za nasade hme^a, sadovnjake, obnovo vinogradov in dniga dela. Predlagam zato tudi več pomoči prek poročne banke!"
Inž. SLAVKO NEMANiC:
.^oglašam! Tudi mi imamo nerazvita področja, v Sloveniji ni le Kozjansko! Naše Kozjansko je Trebelno, Suha krajina, pa še kje pod Gorjanci, zato je treba tudi te kraje zajeti, ko govori skupnost o slovenskih nerazvitih področjih. Sedanjo republiško pomoč bodo usmerjali tako, da boao tam dobili kredite in regrese. Apelirati je treba zato tudi na republika sredstva za naše kraje in potrebe. V občini Trebnje imamo med 2100 kmetijami 550 perspektivnih. Zanje.bi potrebovali 2 milijardi in 800 milijonov S-din za minimalni program v okviru pers^jektiv-nih planov. Dobili bomo morda kakih 20 milijondv in bo trajalo daleč čez leto 2000, da bomo vse to uredili. Apeliram na činitelje v republiki, da ne pišemo samo resolu-cy, temveč damo tudi denar ..
STANE NUNCiC:
.J^Iadaljujem tam, kjer je inž. Gačnik nehal: sredstva, ki so Sla za kmetijstvo skozi domačo banko, so že d^ prve uspehe. Dovolj je, da pogledam naše območje: kmet zdaj že plačuje tudi po 1-2 toni gnojila naenkrat s svojim denarjem, pred leti pa je vzel komaj dve vreči... S sredstvi banke obnovimo pri nas na leto 50 do 60 ha vinogradov. Obnova torej teče, proizvodnja bo v novih vinogradih danes ali jutri tu, vprašanje pa je, kako to vse predelati. Ce ne bomo tega predelali doma, bo šlo to vse izven območja in bo ostal tudi dobiček tistim, ki bodo naše proizvode predelovali. Zato bomo morali doma tudi sami predelati te pridelke. Opreme za predelavo kmečkih pridelkov pa doma nimamo, treba jo bo uvoziti. Gre za vprašanje uvoza strojev in banka bo morala misliti tudi na to .,.“
Direktor banke IVO NOVSAK:
„Depozitnega denarja ima DBH letos manj kot lani. Zavora prihaja tudi v tem, da v smislu določil, ki prihajajo z drugim „paketom" ukrepov, banka ne bo dobivala toliko depozitov. S prevzemom hranilno-kre-ditne službe pri kmetijskih zadrugah smo omogočili tudi za KZ kredite,
Eotrebne razvoju kmetijstva. Tempo ranilne službe pri KZ pa je počasnejši od rasti potreb. Tu smo v razkoraku! Vrtimo lahko le sredstva, ki prihajajo iz lokalnih virov, kijih pridobimo doma. DBH je za razvoj kmetijstva dobila od 1965 dalje od
republike komaj HO milijonov S-din. Ce se ne bo spremenila celotna usmeritev republiških sredstev, če ne pride do njihove izločitve iz zdaj samo ene banke - čeprav najprej le knjižno, nato pa tudi z dinarji - ne moremo govoriti o izboljšanju. Predlagam pa: če nastopi letos odjuga in bodo sproščena kvalitetna sredstva, da namenimo del tega denarja seveda tudi za kmetijstvo v naših občinah.
Ogromna sredstva so danes odtujena od baze. Pogovor o tem je tekel tudi na nedavnem obisku predstavnikov poslovnih bank iz Kopra,
DBH
nih dohodkov, predvsem pa izredno zvečan izvoz — vse to potijuje zdravo rast in vsestranske napore, da bi prispevali k učvrstitvi splošnih razmer. Če dodamo še, da lani ni poslovala nobena izmed delovnih organizacij na območju DBH z izgubo, bo podoba prizadevanj gospodarskih organizacg na Dolenjskem še točnejša. To je med drugim posebej poudarU v svojem zgoščenem uvodnem poročilu na zbom banke njen direktor Ivo Novšak, ki je razen tega sporočil ustanoviteljem:
bilančna vsota banke se je lani povečala za 17 odst. v pri-meijavi z letom 1970. Klji^b razširitvi poslovne mreže je banka doživela spričo kreditno-monetamih in stabilizacijskih omejitev postopno umirjenost, ki temelji na realnih osnovah in se giblje v mejah potencialne zmogljivosti brez povečevanja s kakršnimikoli umetnimi tvorbami.
Sredstva banke za kratkoročno kreditiranje so se v 1971 povečala za 17 odst. (v primerjavi z 1970), predvsem na račun denarja na deviznih računih, zavoljo sredstev depozitnega denarja in višjih hranilnih vlog. Le manjši del gre pri tem na račun kreditov pri Narodni banki. Hkrati so se lani kratkoročni krediti pri poslovnih bankah znižali kar za 74 odst.
Direktor banke je naštel kar 16 glavnih lanskih ukrepov NB na področju kreditne politike, ki so bistveno vplivali na razne poteze, odnose in poslovanje v bankah. Predvsem sklop vseh teh ukrepov je bistveno vplival na težavno dinamičnost kreditiranja gospodarstva in negospodarstva. Vsi ti ukrepi so seveda prispevali tudi svoj delež glede virov sredstev, investicijske in stanovanjsko-komunalne potrošnje, kakor tudi likvidnosti.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Maribora in Novega mesta pri predsedniku skupščine SRS tov. Kraigherju. Ta sredstva naj bi se vrnila ^a, kjer so bila ustvarjena! Ce bo dobra volja pri ustanoviteljih DBH, tudi v industriji, naj bi dali več sredstev seveda tudi za razvoj kmetijstva!”
IDBH: vseskozi visoko i  rikvidnn _
Investicijska sredstva DBH so se lani skupaj s sredstvi stano-vanjsko-komunalnega gospodarstva povečala le za 14 odst., brez stanovanjsko-komunalnih virov pa za 11 odst. Poznalo se je, da ni več toliko sposobnih sredstev iz gospodarstva za depozitno oročanje, ugasnili pa so tudi skoraj vsi medbančni finančni krediti, medtem ko so lastni viri ali že porabljeni, ali pa angažirani.
Likvidnost banke v Novem mestu se je lani gibala s poprečno stopnjo 7 odst. (predpis: 4 odst.). Visoka likvidnost DBH je bila potrebna že zavoljo tega, da je na njenem območju potekalo izplačevanje osebnih dohodkov brez kakršnihkoli pretresov. Večina sredstva na območju DBH je v industriji, znatno manj pa v blagovnem prometu, kar spet zahteva od banke, da zavestno skrbi za visok odstotek svoje likvidnosti.
Seveda tudi v DBH čutijo pritiske delovnih organizacij za povečanje kratkoročnih kreditov, hkrati pa je zaznati težnje po nenehno večji investicij ^i potrošnji in večjih zalogah uvoženih surovin — seveda iz kreditov ali iz lastnih poslovnih skladov. Medbančna konkurenca in z njo združeno „pridobivanje** novih komitentov seveda tudi botruje takim pojavom.
Umlrjenl tokovi: do, kaj pa spodbude?
Poročilo DBH za 1971 govori nadalje o „nekoliko bolj umirjenih blagovnih tokovih“, kar velja tudi za investicijsko porabo in proračunsko potrošnjo. Na vse vplivajo seveda številni stabilizacijski ukrepi, pa tudi zamrznjene cene. Oboje pa nas ne bi smelo uspavati, da bi preoptimistično govorili o bistveno spremenjenih problemih na področju gospodarstva! Vsi ukrepi iz 1971 imajo namreč predvsem razdeljevalni in zaviralni značaj, ne dajejo pa žal spodbud za kako znatnejše pospeševanje gospodarjenja. Stvari bomo v celoti lahko spremenili samo z doseganjem znatno boljših, se pravi še večjih učinkov v samem gospodarjenju.
K temu naj pripomorejo zlasti nadaljnji znatni napori za obvezno povečevanje trajnih obratnih sredstev v delovnih organizacijah. Banka je pri uresničevanju te naloge z doslednimi ukrepi bistveno utrjevala položaj svojih ustanoviteljev in kreditiranih drugih gospodarskih organizacij. Le-te bodo zdaj laže izpolnjevale določila novih „paketov“ in ukrepov, ki zlasti
- zaostrujejo porabo sredstev in zmanjšujejo pritiske za čezmerno povečevanje, hkrati pa
- odstranjujejo žarišča nelikvidnosti v gospodarstvu.
n... Razveseljivo je ob tej priložnosti povedati tudi to, da so sile, ki 50 verjetno po> klicane razrešiti dosedanje odnose med gospodarstvom, oblastjo in bankami, že na delu za pravičnejšo, neprivilegirano ureditev teh odnosov. Želimo jim samo vztrajnosti in poguma! Ne bi smeli več dopustiti, da bi bili ti odnosi ponovno obarvani z lokalizmom, pa tudi ne s centralizmom. Le tako bodo doseženi nameni ustavnih dopolnil in odpravljeni privilegirani položaji, hkrati pa ustvarjeni pravičnejši odnosi za celoten samoupravni socialistični živelj v republiki.. .u
IVO NOVŠAK, direktor DBH, na 8. rednem zboru banke
Počasnost pri sprejemanju ukrepov za odpravo nelikvidnosti je po mnenju novomeških bančnih delavcev velika slabost, saj bi sicer hitreje segali po „zdravilih**, ki naj pomagajo krepitvi gospodarstva in izboljševanju medsebojnih odnosov.
Stanovanjsko varčevanje: nespodbudno zaradi skokov cen
Stanovanjsko in komunalno kreditiranje je DBH lani uresničevala v duhu smemic svoje kreditne politike in pravilnika, ki velja za stanovanjsko gospodarstvo. Skupno so sredstva za te namene lani narasla v DBH za 20 odst. Vezava sredstev delovnih in drugih organizacij ima pri tem največji delež, žal pa so denarne vloge občanov za te namene precej padle in padajo še naprej. Vzroka ni težko ugotoviti: varčevanje za stanovanje ni več _ spodbudno, če ga primerjamo s skokovitim naraščanjem cen gradbenih in drugih stroškov! Lani je bilo sklenjenih 164 varčevalnih pogodb manj kot v 1970, odpovedanih pa je bilo 33 varčevalnih pogodb. Konec leta je za stanovanje varčevalo pri DBH 687 občanov s poprečnim varčevalnim zneskom 18.000 din in poprečno varčevalno dobo 30 mesecev.
Podatki pa kljub temu povedo, da je bilo lani odobrenih več stanovanjskih posojil kot v 1970. Banka je kreditirala tudi gradnjo stanovanj za trg. Lani je odobrila 1433 posojil za skupni znesek 51,010.000 din. Odplačevanje stanovanjskih posojil poteka v redu.
Devizni računi: nova oblika načrtnega varčevanja!
Zaupanje občanov v moč in solidno poslovanje ter stalno likvidnost DBH se kaže tudi v nadaljnjih uspehih, ki jih je banka dosegla pri denarnem varčevanju. Samo hranilne vloge ob-
SPET Več VARČEVALCEV ll\l HRANILNIH VLOG!
stev. ' m-vrag. , deks
poprec. m-vloga deks
stanje vlog deks
11,104.605.
18,839.598.
26,720.289.
38,595.835.
51,913.744.
67,297.035.
80,593.988.
15.033
16.929
19.683
22.177
24.274
30.003
34.370
739.
1.113.
1.361
1.740.
2.139.
2.243.
2.345.
čanov so se lani povečale za nadaljnjih 20 odst./in dosegle že skoraj 81 milijonov dinarjev (leto dni prej: 67 milijonov dirO.
Število deviznih računov se je lani povečalo za 74 odstotkov; sredstva na njih pa celo za 107 odst. Vse potrjuje, da imajo sredstva občanov na deviznih
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
računih pri DBH že značaj stalnega varčevanja.	‘
Spričo znanih ukrepov v 1971 je število potrošniških kreditov lani seveda padlo.
Odprta vprašanja in izredni zbor banke
Poročilo direktorja banke je nato seznanilo ustanovitelje DBH s temeljnimi načeli novega zakona o bankah ter kreditnem in bančne poslovanju. Sedanja poslovna politika DBH ostaja izhodišče, ki bo med letom (in s sprejemanjem novih zakonov oz. predpisov, zlasti za zunanjetrgovinski in devizni režim) dopolnjeno. Obetajo se spremembe v politiki obrestnih mer, ki bodo terjale verjetno poseben medbančni samoupravni sporazum o obrestih. Nova družbena in ekonomska vloga bank v samoupravnem socializmu, usklajena z določili dopolnil zvezne in republiške ustave, prinaša nova načela na to območje. Novosti tega zakona prinašajo obsežne spremembe tako v načela kot v praktično delo našega bančništva, hranilništva in denarnega prometa nasploh.
Zaradi tega na 8. rednem zboru DBH ni bilo mogoče kaj več govoriti o ustanovitvi, pogodbah in statutu banke. Njen izvršni odbor je predlagal ustanoviteljem, naj šele izredni zbor banke odloča o vseh spremembah in novitetah glede nadaljnjega delovanja DBH. Cas do izrednega zbora bo temeljito izkoriščen za kar najboljšo prilagoditev vsem zahtevam novega zakona. Delavska samouprava in organi gospodarstva v pokrajini pa morajo biti seveda pripravljeni, da rešujejo hkrati tudi vsa področja stabilizacije v svojih kolektivih.
Na zboru so podaljšali mandat izvršnemu in kreditnem odboru DBH do izrednega občnega zbora, potrdili pa so tudi zaključni račun za 1^71 in delitev dohodka za preteklo poslovno leto.
Dober dan, Oastarbeiter
• • •
Piše: TONE GOŠNIK
(Nadaljevanje)
Slednje naj bi prispevalo k temu, da se bodo tuji delavci in njihove družine laže in bolje „včlenili“ v razmere in življenjske navade domačinov. Hkrati pa časnik poroča:
.. .(Deželna) vlada poudaija v (tem) poročilu, da so tuji delavci skoraj z 90 odst. v starostnih skupinah pod 45 leti, kar ustreza željam delodajalcev, ki potrebujejo predvsem mlajše delovne moči, sposobne za polno zmogljivost..
Ve se, kaj kdo hoče; tu ni kaj reči. Isti list hkrati poroča, da se čas zapo^tve tujih delavcev podaljšuje. Že v 1968 so ugotovili, da želi nad 90 odst. tujih delavcev delati v Zvezni republiki več kot leto dni. Število priseljenih družinskih članov se je v zadnjem letu s 45.000 dušami povečalo na skoraj 200.000 ljudi, število otrok pod 14 leti pa od 68.000 na 102.000. Slednje bo ^jalo predvsem za Italijane: ker so člani EGS (evropske gospodarske skupnosti), zanje niso potrebna posebna nemška dovoljenja za delo in bivanje v ZRN, niti niso ovirani glede priseljevanja.
Znanci so mi pripovedovali, da povzročajo Italijani prav zavoljo tega Nemcem obilo sitnosti: iz Italije, zlasti njenega revnega juga, prihajajo k zaposlenim Itdijanom v Nemčijo celi .,rodovi“: stare babice in dedki, strici in tetke, otročadi pa toliko, da nastajajo resne skrbi, kam s temi novodobnimi „kolonij ami“.
»Boljše mnenje o tujcih«
V	listu Mannheimer Morgen pa sem 27. januarja letos prebral tudi tole drobno notico:
. Dpa, nemška tiskovna agencija, poroča iz Konstanze, da se je mnenje nemškega meščana o inozemnih delavcih zboljšalo. Allensbacheijev institut za de-moskopijoje sporočil, daje raziskava v pretekli jeseni pokazala, da je 46 odst. državljanov mnenja, da „gre s tujci pravzaprav zelo dobro“. 36 odst. je štelo tuje delojemalce kot „težaven problem“, ostali pa se niso odločili za izjavo. Leta 1964 je bilo po podatkih instituta razmerje še 36:32:32. Nova raziskava je „navrgla“ tujim delavcem še naslednje ugotovitve: da so preglasni — 54 odst., da so varčni - 53 odst., da so marljivi - 43 %, površni
-	41 odst., dobrosrčni 30 odstotkov.
Vse o markah -tudi v višini 8.000 metrov
Še preden je boeing 727 nemške Lufthanse, ki je 17. januarja zgodaj popoldne poletel z zagrebškega letališča, „popil“ pribUžno 4125 litrov svoje pogonske tekočine in pristal po 55 minutah mirnega leta v Muenchnu, sem se z vprašanjem „zdomstva** seznanil bolje, kot sem si to predstavljal pred tedni. Ko je kapitan letala kmalu po vzletu po mikrofonu naznanil:
„Letimo 8000 metrov visoko, smo nad Celovcem, kma-
SLAVJE LETALCEV
Ob koncu prejšnjega tedna so imeli slovenski letalci na Otočcu večjo slovesnost; razglasili so najboljše med modelarji, padalci, motornimi in jadralnimi letalci. Med n^ajenci je bila tudi državna prvakinja v padalstvu, Novomeščanka Darinka Krstič-Uhanova.
JANEZ ROŠKER DRUGI
Preteklo soboto so sc na Starem vrhu nad Skofio Loko v vele.slalomu srečali slovenski papirničaiji. V kategoriji članov nad 35 leti je zasedel drugo mesto direktor krške Celuloze Janez Rošker, pri mlajših članih pa je bil Gane osmi. V ekipni uvrstitvi so bili Krčani tretji.	K.	P.
lu boste videli bavarske Alpe...“, .
je črnolasi sopotnik na desnem sedežu poleg mene potegnil iz notranjega suknjiča srednje veliko karirasto beležnico in v njej s svinčnikom v rokah pregledi nekaj računov. Brez posebnih naporov sem lahko prebral, saj se je pri tem močno nagnil na svoj levi naslonjač; 12.350 krat 505, spodaj še enkrat 12.350 krat 512 in na desni strani beležnice tretji izračun: 12.350 krat 525. Malo je brundal in godel v brk, spremljal s svinčnikom številke in sešteval kupčke, kimal in grizljal ustnice, nato pa spravil vse nazaj v žep in računanje zaključil z vzdihom: „Eh, tako ti je to, brate ...“
To zadnje njegovi desni sosedi verjetno ni veljalo; bila sta slučajna sopotnika kot midva.
V	tem hipu je letalski strežnik prišel do najine vrste sedežev s svojo mizico na koleščkih. Mali prigrizek, poplaknjen s Colo, je odprl pogovor. Hitro sem zvedel:
Sosed dela že 10. let v Nemčiji (,JPa ja sam ti već kao pravi 'Švaba, brate!“ mi je zatrjeval), je poklicni šofer, vrača se z Reke, kjer je moral urediti neka vprašanja s podnajemniki v svoji hiši, zdaj pa leti že petič z letalom, ker se „vlak vse predolgo cijazi od Duesseldorfa do Rije-ke“, kot me je prijazno podučil. Če grem „i ja na posao u Njemačku”, ga je še zanimalo, skratka — klepet je stekel kot med starimi znanci. Tistega o treh „prodajnih tečajih“ za njegovih (ali tujih? ) 12.350 mark seveda nisva načela; mene ni zanimalo, njega pa ne peklo. Pogled na členovito, divje lepo podobo bavarskih gora in jezer se je mešal z občutki:
vse za marke, vse o markah — tudi na 8000 metrih višine.
Tako sem spoznal „zdomstvo “ že v prvi uri, ko sem se napotil med rojake na Nemško.
„V čimkrajšcm času čim več zaslužiti, nato pa Sc vrniti domov! “ — to naj bi bil cilj skoraj večine naših ljudi, ki gredo začasno na tuje za delom. To so mi kasneje sami povedali naši delavci na tujem, potrdili pa so mi to spoznanje tudi vicekonzul Matjaž Jančar na generalnem konzulatu v Stuttgartu, inž. Marcel Božič, predsednik slovenskega kultumo-prosvetnega društva „Trigla.v“ v Stuttgartu, socialni delavec Pavel Rostohar, vodja mannheimske posvetovalnice Arbeiterwohlfahrta, in župnik Jože Cimerman v M^n-heimu, ko sem jih obiskal.
(Nadaljevanje sledi)
Naše delavce, zlasti one z juga države, srečaš povsod po Nemčiji tudi pri različnih komunalnih in gradbenih delih. Kvalificirani delavci, ključavničarji, mehaniki, šoferji in drugi so zaposleni pri mnogih' odgovornih delih, tako na primer med drugim tirfi pri gradnji podzemeljske železnice v Stuttgartu Sredi zvezne dežele Baden-VVuerttemberg je glavno mesto Stuttgart marsrkje podobno izbombardiranemu kraju takoj po končani drugi svetovni vojni (na sliki): pomanjkanje prostora sili mestne može, da bodo velik del prometa prestavili pod zemljo. (Foto: Tone Gošnik)
Mimica in Damjanček sredi Mannhelma
,JRazšIi smo se po svetu, doma sta ostala mama in ata kar sama ...“ pravi Mimica Sti-panič iz Kloštra.
15. januarja letos je poteklo 6 let, odkar živi Stipaničeva Mimica iz Kloštra pri belokranjskem Gradcu v Nemčiji. Takrat je prišla ,,za zaslužkom" v Sinnslieim, kjer je 15 mesecev morala delati v hotelu Kloster Muehler prav v.sc. Kasneje je bila-8 mesecev v starodavnem univerzitetnem središču Heidelberg: v nekem bifeju je izdajala pijačo. Zdaj živi že štiri leta v velikem Mannheimu, na severu dežele, v kateri si ta čas služi kruh še kakih 15.500 Stovencev.
Mimičin novi dom je v enem izmed mannheimskih „kvadratov”: tu ulice nimajo posebnih imen, temveč samo številko. Njen U 6-7 pomeni torej, da živi v kvadratu U v ulici št.
6.	Ko sem zvečer iz hiše onstran ce-
ste po nasvetu neke hrvaške družine moral zaviti od številke 19 na številko 7, je bil tega kriv dosedanji stari Mimičin aaslov v kartoteki uprave našega lista. Vrata mi je najprej odprla le toliko, kolikor jim je to dovoljevala verižica na notranji strani, domača beseda in pozdrav pa sta mi pomagala, da sem bil v naslednjih nekaj sekundah že v lepi, obnovljeni sobi, kjer je stekel neprisiljen raz-’ govor.
•	Šest, let
nemškega kruha
Morda se mi je samo zazdelo, da je otožnost legla na Mimičin obraz, ko sem ji omenil, kaj je doma novega. Pa naj spregovori sama:
„Zdaj sem že teden dni doma ... kot vidite, pričakujem otroka. Z možem sva se spoznala tu pred tremi leti. Sem servirka v veliki trgovski hiši. Zaslužim dobro, od 700 do 800 mark na mesec, odvisno od prometa, ki ga naredim. Mož je šofer; čeprav ima veliko odgovornost, pa ne zasluži kaj prida več kot jaz. Doma je iz Stoperc pri Ptuju ...“
Mimica se je izučila pri Splošnem trgovskem podjetju v Metliki; leto dni je delala potlej v Gradcu, leto dni v Metliki. Nato jo je zamikal ve-bki svet. Od devetčlanske družine sta v Kk)štru pri Gradcu zdaj, na stara leta, ostala doma sama mama in oče. Najmlajši sin je ta čas pri vojakih. Mimičina zgodba je podobna željam in življenju mnogih slovenskih deklet: po svetu, za kn*-hom, za večjim zaslužkom ...
#	»Domotožje še pridejo, pa ne tako kot od kraja...«
Tako mi je povedala, ko sem s spomini segel nazaj v domači vas, ^tliko, Gradac in Dolenjsko.
„Če se spomnim, kako smo dekleta hodila na veselice ...“ je oživelo v njenih očeh. „Glejte, laže se živi tu kot doma. Seveda, domačih zabav ni. Kino, televizija, to je v glavnem vse. Precej je tu naših ljudi, zlasti ključavničarjev, šoferjev in drugih. Kakih 12 jih z možem poznava, lepo so si uredili stanovanja ali sobe ... Delam od 11. ure dopoldne do pol sedmih zvečer; saj je naporno, ker moram pri serviranju veliko tekati, toda z zaslužkom sem zadovoljna. Ce si sposoben, če kaj znaš, te vzamejo tu brez papirjev; če kaj pokažeš, prideš naprej.
Zdaj sva si uredila stanovanje v tejle stari hiši. Mož nazaj verjetno ne bo šel, jaz pa bi še šla ...“
Lani julija je bila Mimica doma na dopustu. Oče in mama sta jo jeseni obiskala v Mannheimu; prvič v življenju sta šla na tako dolgo pot.
Medtem je zunaj pozvonilo. Prišel je Mimičin mož, sladki liker smo zdaj zamenjali s pivom. S ponosom sta mi razkazala stanovanje. Možu se je vse smejalo, ko je razlagal:
,/a pet let sem podpisal pogodbo: za tri sobe in kuhinjo plačujeva po 205 mark na mesec. Imela sva srečo, naletel sem na stanovanje, ki je bilo že tri mesece prazno. Kakih
10.000	mark naju stane obnova in nakup nekaj malega pohištva. Poglejte, tule je otrokova soba!“
Bi radi delali	^
v dobrih delovnih po
•Nimate kvalifikacije?
Mi vam jo nudimo zast|}n
# TAKOJ SPREJMEMO 60 DELAVCEV ZA RAZLIČNA DELOVNA MESTA
Cisto delo v pokritem prostoru Urejena družbena prehrana 'k Urejena stanovanjska politika
Pri nas boste zaslužili od 1.200 do 1.800 din na mesec!
........................................NOVOTEKS,	NOVO	MESTO
JI
Spogledala sta se in bil ju je sam smeh. Košek, obšit z rožnatim bja-gom, že nekaj igračk v kotu, stene, oblečene z ne predragimi tapetami. Dom, kakršnega bi bil sredi Nemčije vesel prenekateri naš delavec. Mimica in njen mož varčujeta že več let, zato se jima je načrt ^srečil. V kuhinji me je on povprašal:
„Ste videli najino kopalnico? “
Ne, s hodnika je ni bilo opaziti. Uredil jo je v kuhinji, ker drugje ni bik) prostora; izpod korit za umivanje posode in gospodinjine delovne mize je potegnil kopalno kad na koleščkih. Iznajdljivost.
# »Nekateri se ne znajdejo«
Kalćo živijo njihovi znanci, drugi Slovenci tod okoli, me je zanimalo.
„Kako kdo zna in kakor dela, tako je prišel naprej,‘ sta izmenoma odgovarjala mlada zakonca. „Poznamo pa tudi take, ki si samo sposojajo denar in ga vračajo iz meseca v mesec ali pa tudi ne ...“
V	kotu ob plinskem štedilniku je na tleh nekaj zacvililo. Pa ne da bi... Mimica meje prehitela:
„To sta pa nasa dva morska prašička! Starejši razume po naše. ^o, prosi. Mikica!“ je velela svetlorjav-kasto-beli živalci v zabojčku, ki sem ga šele zdaj opazil. Prašiček, mična živalca s svilnatim kožuščkom, se je vzpel na zadnji tački in dobil vehk list solate. Na mizi so bili razstavljeni albumi in slike sorodnikov: v
Švici, Ameriki in Nemčiji živi Nema-ničeva družina iz Kk)štra v Beli krajini. Mimičina sestra je hišna pomočnica v Mannheimu, njen možje mesar. Ugaja ji, nikamor ne bi šla od tod.
Kljub domotožju, ki še pride v tihih in samotnih urah, je zadovoljna tudi Nfimica. ,,^aj čakam na mamo, v kratkem pride na obisk, pomagala mi bo prve dni...“
Slovo je bilo toplo in prežeto z željami: da bi bili prihodnji dnevi srečni in otročiček z mamico vred zdrav!
Doma sem prej&iji teden zvedel iz Kloštra, da je bila Mimičina mama
14	dni pri hčerki v Mannheimu. Mimica je 28. januarja rodila sinčka Damjana; vse je v redu, oba sta zdrava, v veUkem nemškem mestu živi slovenski dojenček sredi čistega stanovanja, obdan z ljubeznijo mlade mamice in skrbjo očeta.)
•	Gre pot od tu še nazaj?
-	Sta še „zdomca“, se bosta vrnila na rodno zemljo? je vrtalo po meni, ko sem stopal v večernih urah po razsvetljenih marmheimskih ulicah in je od Rheine sem pihalo mrzlo in neprijetno, vlažno megleno vreme, prav nič podobno zimi. Mimičin belokranjski dialekt se je včasih že kar pomešal s pojočim sever-nobadenskim jezikom; vmes ji je ušla ta in ona nemška beseda.
Pa vendar: kak&ia razlika -njuno življenje, mjada družina, in sivina ter obupen dolgčas v nekaterih samskih stanovanjskih domovih, ki sem jih videl nekaj dni pozneje!
Vso srečo, Mimica, Damjanček in očka nove družine!
kultura
in
izobra-
ževanje
POMOC KNJIŽNICI
Občinska matična knjižnica v Brežicah ima 11.700 knjig, ki so brucem na voljo le v enem prostoru. Po sedmih letih, kolikor je knjižnica v sedanjih prostorih, se je pokazala utesnjenost. Na pobudo Kulturne skupnosti in Zavoda za kulturo so sklenili dati knjižnici dodaten prostor v pritličju prosvetnega doma. S tem in z zaposlitvijo še enega knjižničarja bo knjižnica laliko že letos začela načrtno uresničevati razvojni program.
BREŽICE: NAGRADE ZA KULTURNO DELO
Na konferenci Zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Brežicah 26. februarja so se zavzeli za rast glasbene dejavnosti, srečaiya kulturnih skupin, obnovitev dramske dejavnosti, knjižničarstvo, filmsko in likovno dejavnost. Osvetlili so vlogo kulturne skupnosti, idejno usmerjenost kulturnih prireditev in povezovanje kulture s turizmom. Posebej so poudarili, daje treba kulturo še bolj ponuditi delovnim ljudem, skrb zanjo pa naj bi začutile tudi krajevne skupnosti. Najpriza-devnejšim zborovodjem in dirigentom so prvič podelih denarne nagrade, dobili so jih: Anton Miler, Franc Baškovič, Miha Haler, Jože Sumlaj, Ignac Regovič, Jože Stanič in Janez Pinterič. Izvolili so 21-član-ski upravni odbor ZKTO, za predsednika sveta pa Branka Liparja, predmetnega učitelja iz Artič. v. P.
ZBOR UPOKOJENCEV:
Petnajst let
Ravnatelji dolenjskih in spodnjeposavskih šol so na posvetu v Šmaije^ih Toplicah staknili ^ave: kaj je narobe v naši šoli? - (Foto: I. Zoran)
NAŠA ŠOU PO 2. SEJI KONFERENCE ZKJ
Zakaj se učitelji izmikajo vzgoji?
Ali sta prenatrpani predmetnik In splošna preobremenjenost res tisti razlog, da so učitelji - tudi na Dolenjskem - dvignili roke pred odgovornostjo za vzgojo otrok? Kdo bo v šoli sicer vzgajal, če ne učitelj?
Danes ni treba nikogar več prepričevati, daje šola otrokov drugi dom in da so učitelji njegovi drugi starši — vzgojitelji. Očetu in materi, ki jima za vzgojo otrok „zmanjka“ časa, celo godi, da so njuni dobili v šoli ,^adomestne“ starše. Poslušamo in beremo, da otroku največkrat že v šoli začrtajo pot v življenje. To pa je velika in odgovorna naloga, ki jo zlorablja, kdor vzgojo zanemaija.
7. marca v Novem mestu: celovečerni koncert
Pevski zbor kultumo-pro svetne sekcije novomeških upokojencev se bo v torek, 7. marca, prvič predstavil občinstvu s celovečernim koncertom v novomeškem Domu kulture.
26-članski mešani zbor, ki mu je bil soustanovitelj pokojni Vinko Savnik, zdaj pa ^ te-nekaj let vodi Tone Markelj, je imel že več kot štirideset nastopov.
Zelo marljiva je dramska skupina, ki jo je ustanovil Polde Cigler. Nastopila je dvajsetkrat.
Pevci in igralci oziroma recitatorji so večkrat nastopili v bolnišnicah in v domovih za ostarele in onemogle.
S koncertom bosta pevski zbor oziroma kulturno-prosvet-na sekcija proslavila IS-letnico yjistanovitve.	j
Kako je s to našo vzgojo na šolah, na kakšni stopnji je obtičala, kako (ne)zavzeti so zanjo učitelji, kje so razlogi za stranpota in podobna vprašanja razrešujejo živahneje zlasti po 21. seji predsedstva ZKJ in 2. seje konference ZKJ tudi na medobčinskih posvetih v Sloveniji.
Na dolenjsko-spodnjeposav-skem posvetu 23. februaija v Šmaijeških Toplicah so poleg osnovnošolskih ravnateljev, njihovih pomočnikov, predstavnikov izobraževalnih ^upnosti in Zavoda za šolstvo SRS sodelovali tudi sekretaiji občinskih komitejev ZK. Osvetlili so zlasti vprašanja udeležbe učiteljev v vzgojno-izobraževalnem procesu oziroma pripravljenost prosvetnih delavcev, da kljub „pre-obšimim“ učnim načrtom in drugačni „preobremenjenosti" nalože na svoja ramena še del skrbi za očetovsko in materinsko vzgojno besedo.
Odzivnost učiteljev na ta klic v ugotovitvi šmarješkega posve-
Mali kulturni barometer
OKTET GRE V KARLOVAC -Dolenjski oktet bo jutri odpotoval iz Novega mesta v Karlovac, kjer bo nastopil na koncertu skup^ s Karlovškim oktetom. Karlovčani bodo gostovali v novomeškem Domu kulture 24. marca.
MEDOBČINSKI SVET ZKPO CAKA - Od zadnje seje stalnega medobčinskega sveta ZKPO za novomeško, črnomaljsko, metliško in trebanjsko občino so minili dolgi meseci. Kulturne skupnosti medtem načrtujejo in vrednotijo delo v letu 1972. Spodobilo bi se, da bi se ta svet sestal in rekel besedo o kulturni
pohtiki prej, preden bodo začrtane
?3ti v občinah. Medobčinski svet KPO je bil ustanovljen tudi zato,
Godba
Novomeško godbo vodi od prejšnjega tedna Novomeščanom dobro znani vojaški kapelnik Ivan Leško, ki se je uveljavi tudi kot komponist in aranter. Nekaj vaj je že imel s fanti, prihaja pa iz IJubljane.
Lmno iire je privabilo nove ljudi v godbo: 23. februara se jih je iz tovarne zdravil prijavilo kar osem, z več drugimi pa so v dogovoru. Kulturna skupnost se je odločila godbo gniotno podpreti in ji pomagati do ugleda in kakovosti.
2elijo, da bi sc vsak torek v glasbeni šoli Marjana Kozine, kjer so Vi^e, oglasili vsi, ki so godbo zapustili, in sc prijavili novi, ki zn^o igrati na katerikoli inštrument.
Načrti so lepi: godba bo prirejala samostojne koncerte in sodelovala pri zabavnih sporedih.
V_______________________________>
da bi usklajeval interese na kulturnem področju v občinah.
KONCERT ZA MLADINO -Glasbena mladina v Novem mestu je 23. februarja priredila koncert v Domu kulture. Nastopil je mladinski TOvski zbor ljubljanske glasbene šole Franca Sturma - najprej za učence zunai\jih in potem še za učence no-vomeŠcih šol.
KULTURA MED VAJENO - Na šolskem centru za kovinarsko stroko v Novem mestu so ustanovili pevski in tamburaški zbor ter dramsko sku-
?ino. Učenci so se množično vklju-ili po anketi, v kateri so odgovarjali, kje želijo sodelovati. Predmetni učitelj Vlado Brulc je že imel prve vaje.
NOVOMESCANI peli v OPERI - Pevski zbor DPD Dušan Jereb iz Novega mesta je v torek sodeloval na koncertu v ^ubljanski Operi. Peli so za Onkološki inštitut.
DRAGATUSKI IGRALCI DELAJO - Člani Kulturnega društva Oton Zupančič v Dragatušu študirajo Finžgaijevo ljudsko igro ,Jlaz-vdina življenja'*. Prvič jo nameravajo prikazati vaščanom za dan žena. S tem delom bodo tekmovali tudi na občinskem Župančičevem natečaju.
V CRNOMUU „ETIENNE“ PRESENETIL - 26. februarja so igralci domačega Kulturno-prosvet-nega društva Miran Jarc nastopili v okviru gledališkega abonmaja v prosvetnem domu pred svojim občinstvom z delom „Etiennc“. Dvorana je bila polna ljudi. Igralci so se iz-Icazali. V nedeljo so s tem delom gostovali v Semiču. Tudi tam je bila prireditev prav tako dobro obiskana.
ta ni visoko ocenjena. Vsq prevečkrat je ,^manjkovalo“ časa za to delo, ki pa je za učitelja socialistične šole s samouprav-
Prepričan, da za greh ni kriv, kdor o njem govori, naj zapišem s poudarkom povedano ugotovitev viniškega ravnatelja Antona Trohe na posvetu o idejnosti vzgoje in izobraževanja prejšnji teden v Šmarjeških Toplicah: „Vzgoja, ki jo dobi učenec v osnovni šoli, se na višji stopnji konča. V praznino vskočijo vplivi drugačnega svetovnega nazora, kot se oblikuje otroku v
Kdo je kriv?
osnovnošolski klopi. Zato se zgodi, in nemalokrat, da vstanejo med srednješolci propaga-torji najrazličnejših verskih združenj.“
Nimam še otrok v srednji šoli, da bi me zapekla vest (kaj pa, če tudi moj? ), sploh ne vem, kako bi prenesel, če bi bil (nevede seveda) kakorkoli vpleten v to stvar, a ugotovitev me je zadela, pretresla in prisilila k razmišlja-r\ju: zakaj tako, kdo je vendar kriv za to, nekdo mora biti.
Potisnil sem glavo v suknjič in se prestrašil: sem morda jaz tisti? Roko na srce: tudi. Solo je ustanovila družba, družba se je premalo zanimala za vzgojo, jaz pa ... sem del te družbe. Logično:' tudi jaz sem kriv. (In malce, čisto majceno tudi vi, tovariši profesorji, ki smo vam pupali svoje otroke!) j. JUSTy
nimi odnosi obvezno. Resje, da mora biti učitelj v teh vprašanjih dobro „podkovan** in da mu tega zlasti vi^e in visoke šole niso dale, vendar je v tem lahko le delno opravičilo. Po besedah predstojnika novo-
meške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS prof. Veljka Troha bi morali vzgojni smoter določiti že vsaki učni uri in ne samo pouku kot celoti. Ce učitelj ni „na mestu**, ne bo mogel otroku v popol-, nosti predstaviti „sveta**, ki ga otrok lahko dojame, in ne bo mogel ubežati pred slabo vestjo, da je dal učencu drobce na-qjiesto celote.
IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA DANES
Za šolo ni l(arantene
Slavko Kržan: »Slaba je vsaka šola, ki sl ne pridobi zaupanja starševn
,,^la bo morala postati bo|j odzivna na čgs in prostor, v kjiiefem deluje. Ker ni samo izobraževalna, ampak nič manj vzgojna ustanova, bo morala bolj kot do zdaj povezovati izobraževanje z idejnostjo pouka.“
Ta dzseček misli iz dosedanjih razprav o idejno-političnih vprašajih vzgoje in izobraževanja -po 21. seji predsedstva ZKJ in 2. konferenci ZKJ so spet bo|j oživele - sva s Slavkom Kržanom, ravnateljem osnovne šole v Velikem Gabru in dolgoletnim političnim delavcem v trebanjski občint imela za uvod pomenka.
- Sola mora biti povezana z okoljem, najpomembnejše pa je, da si vse naloge napiše v načrt in po njem dela. Roditeljski sestanki, obiski staršev v šoli in obiski učiteljev na domovih učencev so samo nekatere oblike. Slaba je vsaka šola, ki si ne pridobi zaupanja staršev.
- ftedstavniki javnosti naj ne bi sodelovali le pri šolskih proračunih, kajne?
- Ne, ker je iyihova poglavitna naloga nekaj ^ugega: to je pomoč pri načrtovanju vzgojnega dela šole, vzgojnem uiae-panju. Občutek imam, da v Velikem Gabru s tem nismo na repu.
- Kako se lahko kaže odzivnost take šole, kot je vaša, na zunanja dogajanja, se pravi na dogodke v občini, republiki?
- Sola ne more biti osamljena, v karanteni, že zavoljo tega, ker učno-vzgojni smotri zahtevajo, da obravnavamo ta dogajanja tudi pri pouku. Kajpak je od učitelja odvisno, kako to doseže. Učitelj, ki se ne zmeni za politiko, ki mu ni mar’, kaj se okrog njena dogaja, se bo tem vprafenjem izognil. Dobro pa lahko opravi to delo učitelj, ki živi v kraju, kjer je šola. Pri nas imamo težave, ker le 10 od 18 učiteljev biva v Velikem Gabru, drugi pa se vozijo.
- Poudarjamo, naj bi šola gradila izobraževanje na najno-
vejših znanstvenih spoznanjih. Ali je dolenjska osnovna šola materialno in kadrovsko že tako oskrbljena, da to lahko dela?
- Ni nujno, da učence morimo z dognanji in spoznanji, neobhodno pa je, da jih poznajo učitelji - vsaj bistva in iz suhoparnega pouka naredijo zanimivo učno uro. Učitelji morajo biti z novostmi na tekočem, vsaj toliko, da lahko odgovorijo na vprašanja učencev. Lahko sl mislite, kako učenci gledajo na učitelja, ki odgovor obide ali zamolči! Učitelj se mora izpopolniti, sicer bo njegovo neznanje hitro izrabil kdo, ki mu ni pri srcu marksistični nazor, in učencem vcepil miselnost, ki je naši socialistični šoli tuja.
- Kje smo na Dolenjskem z idejnostjo pouka?
- Uspehi so, govorimo o njih in ugotavljamo, da jih ni tam, kjer je vsak član učiteljske^ kolektiva drugače - po svoje usmerjen.	L ZORAN
KRŠKA GALERIJA S TRADICIJO DOBRIH PRIREDITEV:
Šest razstav v šesti sezoni
/
Predstavili se bodo: Franc Peršin, Zelimir Janeš, Gabrijel Kolbič, Miha Ma-leš, Zoran DIdek, avtorji s socialno kmečko motiviko in - (najbrž) tudi samorastniki: Rudi Stopar, Polde Mihelič, Peter Jovanovič
Galerija v nekdanji cerkvi sv. Duha nasproti Valvasoijeve hiše v Krškem stopa letos v šesto umetniško sezono z že določenim izbranim sporedom likovnih prireditev, ki se bodo zvrstile od aprila do oktobra. Tako bo ta hram umetnosti nadaljeval v minulih letih zastavl^no razstavno politiko, ki je — mimogrede povedano — potegnila za seboj krog likovno zahtevnejšega občinstva. Tradicija je že, da so krške tovrstne prireditve dobro obiskane in tudi letos ne bo slabše.
Spored .šestih razstav, ki naj bi jih letos pokazali spodnjcposavskemu občinstvu, je znan. Marjanca Urši-
čeva, ki ima poleg Valvasoijeve knjižnice na skrbi tudi galerijo, pravi, da bodo v letošnji sezoni prvi na
O kulturi pa niti besede
Skorij šest ur so sedeli izvoljeni predstavniki delavcev na sobotni prvi konferenci sindikatov novomeške občine in ugotavljali. da delavec ne živi samo od dela svojih rok. Dolgo vrsto reči. ki vsaka po svoje vplivigo na počutje delovnih ljudi, so našteli. Žačuda se ni nihče ..spomnil**, da je taka „reč** tudi kultura. Celo iz podjetij, ki za kulturo niso imuna, ni nihče rekel besede o tem. Pa vendar govorimo in pišemo (ne samo v časopisih), da kultura Človeka plemeniti, vpliva na delavca, da ustvarja z drugačnim, boljšim odnosom do strojev, tovarne, ljudi. Ali so to samo f^raze? Potem se pa še čudimo, če duhovni kruh plesni nepo'*žit!
S
m
Biljana Drinić: ZLAGANJE KRUHA — Z razstave II. bienala grafik jugoslovanskih pioniijev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, ki 80 jo zaradi izrednega zanimanja podaljšali do konca marca
vrsti gvaši, s katerimi se bo Krča-’ nom predstavil akademski slikar Franc Peršin. Razstavo bodo predvidoma odprli 14. aprila.
Za gvaši naj bi obiskovalci čez mesec dni videli medalje in plakete zagrebškega gosta in umetnika, akademskega slikarja Želimira Janeša. Tovrstno umetnost krško občinstvo že pozna: Vladimir in Vladka Stovi-ček, oče in hči, kiparja z akademsko izobrazbo, živeča v Leskovcu oziroma Krškem, sta z umetniškimi medaljami in plaketami zaslovela daleč onstran slovenskih meja, zlasti oče Vladimir, čigar razstave tovrstnih del so videli med drugim v vseh večjih slovenskih kulturnih središčih.
Za junij je napovedana razstava plastik in akvarelov mariborskega kiparja Gabrijela Kolbiča, medtem ko naj bi bila julija razstava del odličnega slovenskega slikarja Mihe Maleša.
Septembra bo galerija rezervirana za veliko likovno razstavo del na temo; kmečka socialna tematika. To bo ena uvodnih likovnih prireditev v počastitev 400-letnk:e kmečkih uporov, ki jo bomo praznovali 1973.
Ciklus prireditev naj bi se po sedanjem predlogu končal z razstave del akademskega slikarja Zorana ^ideka, ki ga v Krškem poznajo tudi KOt mentorja tamkajši^ih likovnih amaterjev.
V spored šeste umetniške sezone v Krškem bodo podcušali uvrstiti še nekaj razstav, katerih avtorji sodijo med samorastnike. Skupaj naj bi razstavljala sevniški kipar Rudi Stopar in slikar Polde Mihelič iz Litije, samostojno pa kipar Peter Jovanovič iz Poljanske doline, čigar dela so razmeščena tudi po vrtu kostar\jevi-škega samostana, kier je pred leti tesal lesene kipe kot udeleženec Forme vive.
MLADINSKA GODBA
Na pobudo brežiške glasbene iole so lani ustanovili v Brežicah mladinsko pihalno godbo, ki n^j bi nadaljevala delo neslavno razpadle mestne godbe. V orkestru je 20 mladih godbenikov, /a 10 otrok, ki bi tudi radi sodelovali, pa ni inštrumentov. Pod vodstvom Milu»lyja Popcja vadijo dvakrat na teden. I*red kratkim so se prvič javno predstavili na ottoškem karnevalu. (lOdba ima v načrtu samostojne koncerte v osnovnih šolah, promenadne koncerte in nastope ob državnih praznikih. Denarrto vprašanje te godbe bo, kot pričakujejo, pomagala reševati tudi Kulturna skupnost.
IZ VSEH STRANI
RIBNICA - V skladu s prizadevanji, da se mladina še bolj vključi v splošni ljudski odpor, so v Ribnici pripravili predavanje o vključevanju mladih v SLO. Predstavnik conskega štaba za zahodno Dolenjsko je opisal možnosti vključevanja mladincev in mladink v SLO v ribniški občini. (L. Z.)
Črnomelj - 26. februarja je bil enodnevni seminar za vodstva mladinskih aktivov iz delovnih organizacij, kjer so se pogovapali o krepitvi mladinske organizacije v kolektivih, organizaciji predavanj ter o stvareh, ki bi jih morali mladi vedeti
o	podjetju. Popoldne so imeli še pogovor s predsednikom ObS o perečih ekonomskih in političnili vprašanjih čmoma-jske občine. (R. B.)
NOVO MESTO - Seminar za vodstva in mentorje marksističnili krožkov, ki ga je pripravilo republiško vodstvo mladine konec januarja v Cateških Toplicah, že ima odmev na srednjih šolah v Novem mestu; v kratkem bodo pričeli delati marksistični krožki, na nekaterih šolah pa že delajo. (A. V.)
VAVTA VAS - V tekmovanju prve stopnje „Vesele šoIe“ za naslov razrednih prvakov se je pomerilo 206 učencev. Pionirji so pokazali dobro znanje. Razredni prvaki pa so
?ostali: Andrej Lavrič, Tine Pirh, anez Kren, Srečko Drganc, Jure Zalokar, Zvone Majer, Rudi Muhič, Zdravko Turk, Martin Kren, Marjan Gašperšič, Marjetka Berkopec, Jože Može in Irena Pečjak. (M. B.)
GRM - Na novomeški osnovni šoli Grm so te dni izdali že drugo številko šolskega literarnega glasBa „Mladi ob Krki“. Tudi ta številka je vsebinskp bogata. (I. J.)
ADLESiCI - Mladinski aktiv je začel pridno delati v kultumo-pro-svetni sekciji. Študirajo igro in vadijo za folklorne nastope. Adlešička mladina je sklenila svoje delo na vseh področjih oživiti.
RIBNICA - Na pobudo predsedstva občinske konference ZMS Ribnica je bil pred kratkim v Sodražici ustanovljen mladinski aktiv, v katerem je okrog 70 mladih Sodraži-čanov. Razen tega so ustanovili tudi mladinski aktiv na Bregu, kije dobil svoje klubske prostore v gasilskem domu. (L. Z.)
MIRNA - Kaže, da je življenje mladih nekoliko zamrlo, ko je vodstvo ZMS na Mirni zapustil Tomaž Plazar, Milan Škufca, ki je opravljal delo namestnika predsednika, pa je odšel k vojakom. Klubska soba je postala dolgočasna in neurejena. Upamo, da je to samo trenutno stanje in da bo delo spet zaživelo. (D. P.) ^
OTOCEC - ZK na Otočcu je organizirala sestanek političnih organizacij na vasi. Razpravljali so o cigan^em vprašanju, ki po mnenju mnogih ni urejeno in zahteva več načrtnega dela. Govorili so tudi o mladini, kije brez potrebnih prostorov. Sklenili so, da se bodo povezali s Kmetijsko zadrugo KRKA in jo prosili za nekatere prepotrebne prostore. (J. P.)
nasi znanci
Dekle s plakata
2ivo nam je še v spominu „Gimnastika 70“ in dekle s plakata, najboljša slovenska telovadka Nbrlcnka Kovač. Plavolasa telovadka, ki je nastopila v i/brani vrsti Jugoslavije 29-krat, se jc od aktivnega tekmovanja poslovila v Slovenskih Konjicah 26. februarja. Odšla jc skupaj z ,,romantičnim	konjenikom*'
Miroslavom Cerarjcn). Gimnastična zveza Slovenijo in prireditelji „IV. {K)kala gimnastike" so jima pripravili ganljivo slovo, na katerem ni manjkalo sol/a. Maricnka je obljubila zvestobo gimnastiki; zdaj bo svoje znanje prenašala na mlade telovadke, ki vidijo v tem dekletu veliko vzornico.
Mladi novinarji na pohodu
Pomanjkanje novinarjev - dopisnikov pogojuje zaprtost slovenskih časopisov, od tod je tudi enostranska vsebina in koncept najrazličnejših listov. Da bi vključili več mladih v dopisništvo, je potrebno zbrati v okviru aktiva mladih novinarjev krog mladincev, ki bi jih z raznimi oblikami izobraževanja usposobili za dobre dopisnike.
RepubUška konferenca ZMS je pričela ustanavljati aktive MN v vseh večjih mestih. Skupno z akcijo ustanavljanja aktivov MN poteka tudi akcija „Mladi novinar", ki jo izvajajo Društvo slovenskih novinarjev, center za obveščanje in propagando pri RK ZMS in revija Mladina.
Akcija se je začela 15. fe-bruaija, končala pa se bo s končanim letošnjim šolskim letom.
V	tem času napisane članke oce-
njuje posebna žirija in najboljše bo ob koi]Cu leta tudi nagradila. Akcijo moramo popularizirati, da bi sc vanjo vključilo čimveč mladih in da bi tako odpravili pomanjkanje novinarjev.
Novoustanovljeni aktiv MN v Novem mestu je takoj po ustanovnem sestanku pričel delati po programu, ki so ga sprejeli na sestanku. Prisotni so bili mnenja, da se je potrebno s pisanjem hitro vključiti v vse časopise. Za novomeški aktiv je še posebej pomembno sodelovanje z Dolenjskim listom, ki naj bi mladim pri začetnem delu nudil pomoč.
Ob koncu ustanovnega sestanka so se nekateri člani vprašali, zakaj jih ni obiskal nihče jz uredništva Dolenjskega lista, čeprav so bili vabljeni.
MARJAN PAVLIN
MLADI IN SVET
Še vedno na dveh stolčkih!
Mlade še vedno veže delo doma, zato se ne mo^ rejo povsem predati življenjskemu utripu, ki ga poganja sodobna industrializirana družba
Vera Blatnik, 19-letna mladinka, je pred nekaj meseci postala predsednica mladinskega aktiva v trebanjski tovarni TIP-TOP. Čeprav je v tovarni zaposlenih skoraj 80 deklet, jih v mladinski organizaciji dela zelo malo, imajo komaj 20 aktivnih članic. Za mrtvilo v delu mladinskega aktiva je več vzrokov, nekaj jih je povedala tudi Vera v razgovoru.
,,Čeprav sestavljajo naš delovni kolektiv v pretežni meri mlada dekleta, imamo precej težav z delom v mladinskem aktivu. Glavni vzrok za nedelavnost je ta, da se večina deklet vozi na delovno mesto iz krajev, ki so precej oddaljeni od Trebnjega. Ker zaslužki niso primerni potrebam mladega človeka, so zelo vezana še na delo doma. Komaj je konec dela, se že preselijo na domače delovišče. Dokler bodo z eno nogo v tovarni, z drugo pa doma, od njih večje dejavnosti res ne moremo pričakovati! Naš glas je slaboten tudi v organih samoupravljanja in v drugih organizacijah v podjetju. Mladi nimamo svojega predstavnika v teh telesih. Ker smo bili premalo glasni in neorganizirani, smo na volitvah odpadli. Potrebe pa kažejo, da bi morali sodelovati pri vseh važnejših odločitvah, saj številčno predstavljamo skoraj polovico delovnega kolektiva,** je povedala Vera.
- S čim pa se lahko pohvahte?
,.Pripravljamo razne prireditve v podjetju, bili smo tudi na mladinskem izletu, zadnje čase vodilni mladinci prisostvujemo tudi važnejšim zasedanjem in podobno. V glavnem pa gledamo naprej. Ker ima občinsko vodstvo mladine precej razumevanja za delo v aktivih, sem prepričana, da bo krenilo na bolje.
- Kaj vas kot Trebanjko najbolj moti?
„Mladi se v. Trebnjem nimamo kam dati. Imamo svoj klub, mislim prostor, ni pa dejavnosti, ni programa. Ce bi deloval mladinski klub, bi se bolj spoznali, zdaj pa živimo kot tujci.**
- Kako pa se drugače počutite v podjetju?
,,Stvari so sc precej uredile, zaslužki pa so tudi primerni, včasih nas pestijo norme.**
- Kaj pa zadnji dogodki v Jugoslaviji?
,,Vse to gre mimo nas, kot da ukrepi ne veljajo tudi za mlade ljudi. Tudi tukaj je torišče dela naše mladinske organizacije. Ce sc ne spomnimo sami, naj nas pa drygi podre-“	'	S.	DOKL
Nastopiti s skupno akcijo!
22. februarja je bil v prostorih občinske skupščine Novo mesto po-^ svet o akcijskem načrtu ZMS, ki ga* je predsedstvo republiške konference ZMS sprejelo na 9. seji. Posveta so se udeležili sekretarji občinskih komitejev ZKS, predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZMS ter člani RK ZMS z območja Dolenjske. Najprej je govoril Živko Pregl, predsednik RK ZMS. Pojasnil je akcijski načrt ZMS in podal konkretne naloge s področja družbenopolitičnega dela. Poudaril je pomen sodelovanja z ostalimi organizacijami, predvsem z ZK.
V kasnejši diskusiji, v kateri je sodeloval tudi Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZKS, so govorili predvsem o vlogi mladine v političnem delovanju, ki je v zadnjem času izredno majhna. Vse organizacije so premalo pozorne na mladino in na reševanje njihovih problemov. Occnili so tudi položaj mladih v krajevnih skupnostih in Šolah. Menijo, da je v šolah potrebno dajati več poudarka marksistični ideologiji in samoupravnemu izobraževanju.
»Akcija 11«
Od vere do socialnih razlik
.Akcija 11**, ki jo organizira
Predsedstvo občinske konference veze mladine Kočevje, pomeni organiziranje treh seminarjev, na katerih bodo člani vodstev 11 mladinskih aktivov v občini poslušali več zanimivih predavanj.
Predavatelji ne bodo mladih družbeni!) delavcev seznanili le z nekakšnimi splošnimi novostmi v gospodarstvu in politiki. Na programu bodo tudi teme o .socialnili razlikali, veri, sodobni industrijski proizvodnji, rekreaciji in izkoriščanju prostega časa, idealizmu v na.ši družbi, samoupravljanju, splošnem ljudskem odporu in drugem.
Med izvajanjem ,.Akcije 11** bodo predvidoma ustanovili še nekaj novih mladinskili aktivov. Kasneje pa nameravajo v sodelovanju z delavsko univerzo organizirati še več zanimivili predavanj.	J.	P.
Iz številnih razprav je bilo na koncu razvidno, da je nujno potrebna skupna akcija, ker se bodo le tako realizirali sprejeti akcijski načrti.
MARJAN PAVLIN
ŽELJA MLADIH IZ BIRČNE VASI
Mladina iz Birčne vasi pri Novem mestu najbolj pogreša svoje prostore. Zato ne govorijo o drugem kot o svojem domu, ki pa je zaenkrat nedosegljiva želja. Kljub težavam so bili delavni, še bolj pa bi bili, če bi imeli boljše pogoje za delo.
Verjetno sami ne bodo zmogli tako zahtevne naloge, laže pa bi bilo v sodelovanju z drugimi organizacijami, ki tudi niso dosti na boljšem. Važno je to, da mladine v Birčni vasi ne mine dobra volja, stalno nekaj razmišljajo, morda pa bo to pomagalo, da bodo prišli do svojih
M. G.
brežiCanke druge
v nedeljo je bilo v Ljubljani končano republiško zimsko rokometno prvenstvo za ženske. Brežičanke so si spet priborile dve pomembni zmagi in zasedle odlično drugo mesto. Prvo nesto je osvojila ekipa re-škega Zameta. Ce upoštevamo, da so Rečanke igrale zunaj konkurence, so tako Brežičanke postale zimske dvoranske prvakinje Slovenije. Ob tem uspehu jim iskreno čestitamo!
Rezultati zadnjih dveh kol: Brežice : Alples 15:9, Brežice : Sim-pleks 10:6. Končni vrstni red: 1. Zamet 13, 2. Brežice 12, 3. Olimpija
10,	4. Alples 7, 5. Slovan 6, 6. Gorenje 4, 7. Steklar 3 in 8. Simpleks 1 točka.
Marlenka prinesla srečo Mihevu
Najboljša slovenska telovadka Marlenka Kovač, kije te dni uradno zapustila tekmovalno areno, je v ponedeljek prinesla srečo Sevničanu Lojzetr iVlihevu. Pri igri Dela ,,Olimpijska tombola** je izmed 8899 stavnih listkov izžrebala Sevničana, ki bo tako avgusta potoval na letne olimpijske igre v Muenchen. Kolo sreče se res obrača, tokrat sc je ustavilo pri Dolenjcu.
Mravljišče v Kranjski gori
V Kranjski gori je med šolarji največ dosegel ciciban Robi Peric iz Novega mesta
Prejšnji teden je bilo v Kranjski gori smučarsko prvenstvo srednjih in osnovnfli šol. Nastopilo je rekordno število mladih smučarjev. Največja konkurenca je bila med pionirji, saj jih je tekmovalo več kot 400. V tem velikem vrvežu se je znašlo tudi precej mladih smučarjev iz Dolenjske, ki so dosegh lepe uvrstitve. Največ je vreden rezultat Robija Perica, ki se je med cicibani uvrstil na odlično četrto mesto. Med srednješolci je največ dosegel Janez Novinec, ki se je uvrstil na sedmo mesto in pustil za seboj vrsto znanili slovenskih smučarjev. Pohvaliti mo-
ramo tudi Marjana Šonca, ki je bil med mlajšimi mladinci soliden, uvrstil seje na enajsto mesto.
Precej mladih smučarjev iz Dolenjske je padlo, saj so bile proge dokaj zahtevne. Nekaterim se je poznalo, da imajo premalo treningov.
Uvrstitve naših tekmovalcev; cicibani - 4. R. Peric, 24. T. Mitja Turk, 32. Serini, 39. S. Pucelj itd.; cicibanke - 27. T. Zupančič; pionirke - 35. T. Zupančič; pionirji -
24.	\Vachter, 42. Saje, 50. M. Modic; mlajši mladinci - 11. M. Šonc; srednješolci - člani: 7. Janez Novinec (lesni oddelek TSS).
Nagrade za športne delavce
56 telesnovzgojnih delavcev iz kočevske in ribniške občine je prejelo lepa priznanja
v torek, 22. februarja zvečer, je bila v kočevskem hotelu l\igled skromna slovesnost, kjer so podelili priznanja dolgoletnim telesnovzgoj-nim delavcem iz kočevske in ribniške občine. Odličja je podelil predsednik Partizana Slovenije Julij Novljan, odlikovancem pa sta čestitala predsednika občinskih skupščin Miro Hegler in Bogo Abrahamsberg. Na slovesnosti so zaslužnemu teles-novzgojnemu delavcu Andreju Arku iz Kočevja podelili listino, s katero so ga imenovali za častnega člana Partizana Ribnica. Priznanje mu je izročil I-'rance Levstek, sekretar Ob ZTK Ribnica.
Priznanja za 20-letno delo so prejeli; Tončiča Arko, France Bregar, Venf' Cihal, Ela Keržan, Janez Petelin, Stane Skrabec^ Matija Zobec (Ribnica); Franc Češarek (Sodražica), Albin Košir (Loški potok), Ivan Petrič (Sodražica), Saša Bižal, Dušan Oražem, Roman "Rovan, Andrej Arko, Drago Bižal, Nada Smola. Dušan Smola, Marica Rut^, Iko Žgajnar (Kočevje) in Ivan Ambrožič (Velike Poljane).
Za 10-letno delo pa: Milena Abrahamsberg, Tone Andoljšek, Radislav Borovac, Tone Debeljak, Danilo Divjak, Janez Gorše, Milka Gregorič, Maijan Gril, Stane Kersnič, Lojze Marolt, Savo Ostojič, Slavka Pucer, Franc Skrabec, Mara Kersnič, Olga Lesar-Zakrajšek,	Metod
Andoljšek, Janez Frajs, Franc Ponikvar in Nikola Radič (Ribnica); Milan Bavdek, Anton Joras, Borut
^
Športni praznik v Sevnici
Občinska zveza za telesno kulturo in TVD Partizan Sevnica ter športno, uredništvo Dolenjskega lista prirede v soboto, 4. marca, ob 18. uri v domu Partizana „Športno-zabavno prireditev**, na kateri bodo podelili pokale in darila najboljšim športnikom Dolenjske v letu 1971. Za zabavni program bo poskrbel ansambel Henčka Burkata s pevci, športni del pa so pripravili telovadci iz Novega mesta in Sevnice. Sevničani, ne zamudite priložnosti, oglejte si zanimivo prireditev!	^
Novo mesto : Beti 64:66
v pripravah za novo prvenstveno sezono so košarkarji metliške Beti premagali Novo mesto 66:64 (36:38). Novomeščani so kondicijsko kar dobro pripravljeni, nezanesljivi pa so v podajah in metih na koš. Trener Petrič jg preizkusil večino igralcev, ki prihajajo v poštev za najboljšo ekipo. Metličani, ki so se precej okrepili, so dobro igrali, žal pa so na igrišče poslali le šest igralcev, vsi drugi so ves čas sedeli na klopi. Igralci obeh ekip so več razpravljali s slabima sodnikoma, kot pa igrali.
Novo mesto: Šepetave 6, Splichal 7, 2. Kovačevič 9, Počrvina 8, S. Kovačevič 17, Ivančič 8, Piletič 4, Bencik 2, Spiler 2, Blažič 1, Papič, Tešar.
Metlika: T. Vergot, 2. Vergot 18, Jezerinac 17, Medek 16, Arbuti-na 15.
Keržan. Dane Sile, 1'ranc Zajc, Stane Gašperšič, Viktor Drobnič (Sodražica), Norbert Černe, Niko Gerbec (Grčarice), Gabrijela Lusbek (Lo.ški potok), Marija Andolj.šek, Alojz Okorn, Tone Prelesnik, Stane Pctisek, Mimica Smole, I ranc Jelenc in Jože Košir (Kočevje). V. K.
.•J r=
Pionir drugokategornik
Konec januaij» letos, ko še ni dopolnil 12 let, si je na turnirju šahi-stov-tretjekategornikov priboril drugo kategorijo Samo Žilevski, učenec 5. b razreda osnovne šole Kočevje. To je'zanj velik uspeh, saj je celo med mladinci in odraslimi le malo takih, ki so si priborili drugo kategorijo, Samo Žilevski pa je še -pionir.
Sah ga je naučil igrati oče. Samu je bilo takrat šest let. „Oče me še danes večkrat premaga. V začetku igram sicer dobro, proti koncu pa napravim napako, ki jo ata izkoristi,** je začel resno pripovedovati Samo Žilevski.
,,Teorijo se učim iz „Šahovske čitanke** Dimitrija Bjelice. V šahovski klub pa redno hodim šele dobro leto.**
,,Kako ti gre pa v šoli? **
Samo Žilevski. (Foto: J. Primc)
„Sem odličnjak. Najraje imam telovadbo, od vseh športov pa smučanje in šah.**
„Te starši vedno pustijo v šahovski klub in na smučanje? **
„Pustijo. Samo kadar imam bolj slabe rede, me ne puste tako dolgo, dokler jih ne popravim.“
„Kakšni redi pa so slabi? **
,,To pomeni, če imam preveč štiric.**
,,Slišal sem, da boste organizirali tudi ,slepi* šahovski turnir. Boš ti tudi igral na njem? **
„Najbrž ne, ker mi gre igranje na slepo, se pravi brez table, bolj slabo.**	J. PRIMC
Zmaga je šla na Ravne
Na odbojkarskem turnirju v Novem mestu so domače odbojkarice pokazjole dobro igro - Bresta-ničanke še niso pripravljene
OODOjkarski klub Novo mesto je v nedeljo pripravil na Grmu odbojkarski turnir štirih ženskih ekip. Nastopile so odbojkarice republiškega prvaka ravenskega l-užinarja, Brestanice, Baranje iz Gline jn Novega mesta. Turnir je bQ zelo zanimiv, odbojkarice l-'užinaija in Novega mesta pa so pokazale igro, kije navdušila gledalce. Mladim Brestaničan-kam se pozna, da nimajo še dovolj vadbe, zato bodo morale pospešiti priprave.
Najbolj zanimivo je bilo srečanje med l užinarjem in Novim mestom. Gostje so imele precej opraviti z
Novomeščankami, ki so tudi tokrat zaigrale domi.selno, borbeno in učinkovito. Vendar jc končna zmaga Fu-žinarja povsem zaslužena, saj so ponovno dokazale, da nim'ajo enakovrednih tekmic.
Rezultati: Novo mesto : Baranja 2:0, l užinar : Brestanica 2:0, Novo mesto ; Brestanica 2:0, l užinar : Baranja 2:0, Brestanica : Baranja 2:1, l užinar : Novo mesto 2:0.
Končni vrstni red: 1. l užinar 6, 2. Novo mesto 4. 3. Brestanica 2 in
4.	Baranja brez točke.
Vsa srečanja je vodil sodnik Ivo Kapš.	M.	11.
. f P I i I
%. i i i i i
ŠENTJERNEJ - Tekmovanja v veleslalomu na Javorovici za memorial IV. bataljona Cankarjeve brigade ni bilo, ker je ves sneg skopnel. (M. H.)
SODRAŽICA - Namiznoteniški igralci Sodražice so prejšnji teden na tekmovanju v tretji republiški namiznoteniški ligi osvojili drugo mesto in se tako uvrstili v II. republiško ligo, kjer igrajo tudi Novo-mpščani. (K. R.)
KOČEVJE — V pripravah za področno iri republiško tekmovanje v gimnastiki za mlajše pionirje so telesnovzgojni delavci v Kočevju izvedli tekmovanje, na katerem je sodelovalo 30 pionirjev. Najboljši so bili: Novak 44,00 točk, 2. Križrpan 43,70, 3. Maršič 43,00, 4. do 5. Lunder in Perger 42,00. 6. do 8. Debeljak, Repar in Žagar 41,30 itd. (A. A.) .
KRŠKO - Na Veliki Planini so pred dnevi tekmovali člani sindikalne podružnice tovarne Celuloze v veleslalomu. Med 20 tekmovalci je bil najboljši Janez Rošker, sledijo: Kozole, inž. Škrabi, Gane, itd. Deset najboljših bo zastopalo tovarno na
II.	zunskih igrah papirniške industrije. (Ž. Š.)
CRMOŠNJICE - Smučarski klub Gozdar je pripravil začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke delavcev in uslužbencev pri novomeškem Gozdnem go<?>odarstvu. Tečaja seje udeležilo 41 tečajnikov, ob zaključku pa so pripravili tudi tekmovanje v veleslalomu. Rezultati: 1. Štublar (Crmošnjice), 2. B. Lukšič (Novo mesto), 3. Krampelj (Novo mesto) itd. (A. S.)
KOČEVJE - Partizanovi oddelki košarkarjev se marljivo pripravljajo na bližnja tekmovanja. Letos bo imel kočevski Partizan kar 4 moštva v različnih ligah. (A. A.)
KRSKO - Pričelo seje prvenstvo v občinski kegljaški ligi v borbenih partijah. Nastopa 14 ekip. V vodstvu so kegljači druge ekipe Celulo-zarja, sledijo TE Brestanica, SGP Pionir itd. (Ž. Š.)
BREŽKTE - Rokometaši Brežic, ki so v jesenskem delu tekmovanja dosegli izredne rezultate, imajo v programu temeljite priprave na novo sezono. Pod vodstvom trenerja Šetinca vadijo dvakrat na teden v telovadnici. Prvo srečanje bodo imeli v republiški ligi že 19. marca, ko bodo igrali zaostalo srečanje v Šoštanju. Brežičani računajo, da se bodo uvrstili v drugo zvezno ligo - zahod. (V. P.)
KOCEVJE - Mladinsko rokometno društvo podjetja ITAS se pripravlja na spomladansko tekmovanje. Vadijo v domu telesne kulture. Težava pa je v tem, da v Kočevju nimajo asfaltnega igrišča za rokomet. Kot kaže, ga bodo letos tudi v Kočevju dobili. (A. A.)
BIATLON: m.koneCnik šesti
Na tradKionalnem smučarskem tekmovanju v Mrkopolju je v nede-' Ijo tekmoval tudi najboljši dolenjski smučarski tekač Maks Konečnik iz Kočevja. V zahtevni disciplini -biatlonu je zasedel dobro šesto mesto in pustil za seboj znana smučarska imena.	K.	R.
SLAVKO SLUGA SOLIDEN
Na 25-metrski skakalnici v Besnici pri Kranju je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše in starejše pionirje. Nastopili so tudi štirje smučarji iz Šentjerneja in dosegli naslednje uvrstitve: 15. S. Sluga; 19. M. Je-rele; 39. B. Radkovič in 43. S. Vinšek.	J.	KUHELJ
Jugoslovani pripravljamo marca veliko smučarsko prireditev: v Planici bomo pripravili na naši velikanki I. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Organizatorji imajo veHko dela, najteže pa jc z denarjem. Zato prosijo vso slovensko javnost, da jim
Pomaga rešiti tudi to težavo, ojavile so se že „prve lastovke**, ki so prispevale po nekaj starih tisočakov. Prav bi bilo, da bi takšno prireditev podprla vsa naša družbena skupnost, ne pa da računamo le na dobro voljo posameznikov. Včasih pomagajo pevci, umetniki ali še kdo drug, zdaj bi se pa lahko izkazali nogometaši, ki se kopljejo v denarju. Nogometno srečanje med dvema boljšima članoma prve zvezne lige bi že zadostovalo za napolnitev na IK)1 prazne blagajne yj)laniških organizatorjev. *
,41alo, Veleavto? Zdaj mi pa lahko takoj dostavite vaš najnovejši mercedes, zdaj imam končno denar! “
,J^o, reva, veijameš vsaj zdaj, da sem deklica? !“
v
'	I	'X*	\	%	'n	J	^
?	s':	'	K''^
TEHTEN VZROK
Nesreča ne počiva in marsikomu zmeša štrene. Tudi krajevni skupnosti Dobrnič jih je, saj je v poročilu o njenem delu ugotovljeno, da najemnina od zemlje, ki je družbena last, ni v celoti pobrana, „ker se je tajnik ponesrečil in je od takrat v mavcu in bo še do 29. februarja. Ko se bo pozdravil, se bo stvar uredila. “
ZAVITO JE „UCEN0“
Pisana beseda dela našim ljudem obilo preglavic. Težko se spravijo k peresu, če pa se že, nastanejo kaj čudni stavki, kot je na primer tale o komunalnih delih na Trebeljanskem Glasi se: ,J)a je za izgradnjo več vodovodov v prihodnjih letih na področju KS je vzrok ta, da je sušna zima dala povod: “
VAŽNA JE ZAVEST
Važno je probleme poznati in se jih zavedati, učijo naši politiki. Ta nauk pa ne ostaja brez odziva, sicer ne bi v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem zapisali tudi tole: ,JVa območju krajevne skupnosti Dol. Nemška vas so se občani resno zavfdali, da imajo slabo napetost električnega toka. “
NOVA VRSTA KRITINE
V tem letu smo ponovno prekrili del doma s prostovoljnim delom, ugotavlja zapisnik o občnem zboru prostovoljneffi gasilskega doma v Trebnjem Saj res, kaj bi kupovali drago opeko, ko je dom mogoče pokriti tudi s prostovoljnim delom ...
Odpreti dolino!
Zaradi slabih cest ni dostopna
v Cabru je bilo 25. februarja posvetovanje o odpiranju teli krajev za svet, predvsem pa za i^varnersko riviero. Razen predstavnikov izvršnega sveta in republiške skupščine Hrvatske so se ga udeležili še predstavniki cestnega sklada Hrvatske, občin Reka, Delnice, Cabar, Cerknica in Kočevje.
Ugotovili so, da sc območje teli občin v turističnem pogledu zelo skladno dopolnjujejo s kvarnersko riviero. Žal pa je zaradi slabih a;st skoraj nedostopno oziroma težko dostopno.
Ugotovili so, da je treba ceste na tem območju hitreje posodobiti. Kritizirali so tudi slabo vzdrževanje cest na obeh bregovih Kolpe, se pravi na llrvatskeni in v Stoveniji:
J.l’RIMC
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Predsednik in glavar v laseh
(V Bukovini) je nastal razpor med deželnim predsednikom in deželnim glavarjem.
S prvim je večina deželnih poslancev bukovin-skega naroda; z drugim so veliki posestniki. Kaj bode temu nasledek pač še ne vemo.
(Na Ruskem) je še vedno med narodom boj za versko šolo in proti njej. Kaže se vendar, da bode zmagala verska šola, cesar se je odločno postavil zanjo.
(Francosko) ministerstvo se je odpovedalo. Sedaj ima predsednik težavo; ne more dobiti novih ministrov.
(Veliko) pomanjkanje je letos tudi v Črnej Gori. Prejšnja leta je dobivala ta gorata deželica žito iz Rusije, a sedaj Rusija sama strada, kako bi pomagala drugim?
(Vodstvo) tukajšnje deške ljudske šole je dobilo od deželnega šolskega sveta jako laskavo priznanje za svoj vzgledni trud in jako povoljne vspehe pri podučevanju. Iz srcagratu-lujemo v. Č. gg. očetom.
(Influenca) jela je meseca februarja jako nevsmiljeno razgrajati tudi po našem mestu. Obolelo je toliko prebivalcev, da imata gg. zdravnika dela čez glavo. Mestni odbor je nameraval imeti pretečeni teden jako potrebno sejo - a ni bilo mogoče, ker je bolnih toliko odbornikov da ni mogoče spraviti skupaj potrebnega števila gospodov. Nadejamo se vendar, da nas
S konzolnega mosta v Novem mestu je bilo razločno slišati utapljajočega se človeka; z zvezdico je označeno, od kod so videli človeka vvodi.
Zaradi smetars Malnar spet pc
Spet zlorabil zaupanje socia, moč v denarju zapil ln^”i
25-letni Matjan Malnar iz Salke vasi pri Kočevju (začasno je stanoval pri Ciganih na Trati) je bil kar v nedeljo, 20. februarja, obsojen pri sodniku za prekrške na 55 dni zapora, ker je vozil avto pijan in brez vozniškega dovoljenja. Zdaj že sedi.
Marjan Malnar, ki jc bil zaradi odvzema motornih vozil že večkrat obsojen, je prišel iz zapora komaj II. februarja. 17. februarja je dobil na socialnem skrbstvu 200 din, da si bo priskrbel osebno izkaznico in delavsko knjižico. Nekateri so sicer podvomili, da mu jc pametno dajati denar, a je prevladala misel, da bi mu še enkrat zaupali.
Malnar je denar zapil skupaj z 21-letnim Marjanom Rugljem iz Mahovnika, kije brez zaposlitve, vse prerad pije in je bil že obsojen zaradi odvzema motornega vozila.
17. februarja okoli 23.30 sta pijana vzela smetarski avto, last KOMUNALE Kočevje, in se pijana peljala iz Kočevja skozi Salko vas in Željne proti Rogu - seveda spotoma nista pobirala smeti. Pred Trnovcem jima je avto zdrsnil s ceste, onadva pa sta se vrnila peš v Kočevje, nato pa šla po progi peš do Ribnice in spet peš nazaj, nakar so
POD KONZOLNIM MOSTOM V NOVEM MESTU
Prikazni v Krkinih valovih?
Dijaki srednje gradbene in medicinske šole v Novem mestu, ki so bili 21. februarja ob 18.45 na mostu, pa so prepričani, da je 10 metrov stran od levega brega in 20 metrov pod mostom nekdo utonil
Uradno sporočilo je čisto kratko: 21. februarja ob 18.50 sta se	^
oglasUa na novomeš^ postaji milice dva 16-Ietna fanta, Niko Tomašič in Franc Panjan, in sta povedala, da se je pred nekaj minutami nekdo utapljal v valovih Krke pod konzolnim mostom, ki je pritrjen na železniški most. Miličniki, ki so takoj odšli tja, niso mo^ ničesar več ugotoviti.
Resnica ah privid, utopljenec ali prikazen v večeru, ki se je spustil nad mesto in reko, ki ga ovija? Je kdo padel v vodo, je kdo nalašč skočil, ker je imel življenja čez glavo? Vprašanja, na katere za zdaj še ni mogoče dati zanesljivih odgovorov. Čeprav ni točnega odgovora, pa je eno zanesljivo: zgodba ne more biti izmišljena, ker jo je videlo več ljudi, več dijakov srednje gradbene in medicinske šole. Vsi niso mogli slišati enako, vsi ne morejo vedeti enako, ko bi šlo za neresnico.
Niko Tomašič, 16-letni fant iz Metlike, hodi v drugi razred gradbene šole. Ponedeljkovo uro strahu opisuje tako: „Skupaj s Panjanom sva šla iz šmihelskega internata, kjer sva večeijala. Vračala sva se v naš dijaški .dom na Kapitlju. Ko sva prišla na konzolni most, sva srečala nekaj deklet iz medicinske šole, ki pa jih nisva bolje poznala. Vem, da so iz prvega letnika, vračale so se od pouka. Slonele so na ograji in gledale v vodo. Tudi midva sva slišala čofotanje. Kakih 10 metrov od brega na levi strani in pribhžno 20 metrov s tokom od mosta se je nekdo utapljal. Da je bil človek, bi mogel priseči. Slišal se je presunljiv krik in nekaj kot bi klical na pomoč. Tisti, ki seje utapljal,je tolkel
in mahal z rokami. Človek je bil gotovo, nihče drug ne bi mogel tako na široko tolči. Zaradi teme pa nisem razločil, če je bila ženska ali moški. Oba sva potem odhitela na milico, kjer sva opisala dogodek.“
Deklet iz medicinske šole po Tomašičevem pripovedovanju ni bilo težko najti. V prvem razredu so pravzaprav vse vedele za poncdelh-kovo žalostno zgodbo. Metličanki Marija Kočevar in Anica Pečarič sta šli iz šole prvi, prvi sta prišli tudi na konzolni most: „Imeli sva še dosti učenja, pa sva šli hitro,“ pripovedujeta. „Na konzolnejn mostu sva že bili, ko je bilo* razločno slišati grgranje in človekovo utapljanje. Sošolke, ki so prišle za nama, pravijo, da je utopljenec krilil z rokami, potem pa je izginil v vodi in tudi slišalo se potem ni ničesar več. Kolikor veva, sta dva fanta šla potem na milico."
Dijaki, ki so bili takrat na mostu, torej ne dvomijo o tem, da je nekaj metrov stran od levega brega in nekaj metrov pod konzolnim mostom v ponedeljek nekaj pred sedmo zvečer utonil človek. Njegovega imena in priimka zdaj še ne vemo, ker Krka še ni izdala svoje skrivnosti. Miličniška sporočila ne govore o nobenem izginulem občanu, razen o 13-letnem dekletu osnovne šole iz
Niko Tomašič: čofotanje ...“
,jSlišaIo se je
bode nadloga kmalo pustila.
(Maškarada) prirejena po „Sokolu“ in Čitalnici bode, kakor čujemo danes zvečer originalna vsled obilnih priprav. Gotovo bode živahna. kakor so bile dosedaj vse čitalniške maškarade.
(Šmihelsko-Stopiški) župan g. Franc Kastelic se je županstvu radi različnih uzrokov odpovedal. Namesto njega je izvoljen g. J. Žan, po domače Penca iz Težke vode.
(Pred porotniki) pri tukajšnjem okrožnem sodišči bili so obsojeni; Ahlin Terezija in Makše Uršula radi hudodelstva detomora, prva na sedem, druga na šest let težke ječe; Bosin Peter radi hudodelstev posilne nečistosti in oskrumbe na pet let težke ječe.
(Pokorščina) je vsakemu dolžnost, podučuje učenik v šoli; „komu moraš biti tl pokoren Miha? “ „Svojim starišem.*‘ - „Povej ti Janez, komu mora biti naš župan pokoren? ‘‘ - „Gosposki“ - „In ti Jurij povej, komu moram biti jaz pokoren? “ - „Vašej gospej,“ se odreže učenec.
(Proda) se prostovoljno znano Rorma-novo posestvo v Dobrovški Vasi z ugodnimi pogoji. Več se izve pri gosp. župniku v Škoci-janu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1892)
okolice Novega mesta, ki naj bi tistega usodnega ponedeljka odšla neznano kam. Verjeten vzrok: malodušje zaradi slabih ocen v šoli. O njej za zdaj ni nobenega podatka razen tistega, da je ni nihče videl v ponedeljek popoldne v okolici mosta in kraja nesreče. Kriminalisti zato pričakujejo, da je bržkone pri oddaljenih sorodnikih ali kje drugje.
Kdo je potem tisti, ki se je v ponedeljek zvečer utapljal in utonil v valovih Krke? AU pa so morebiti dijaki dveh novomeških šol videli nekaj, kar se ni zgodilo (tako mnenje pa lahko zavržemo, ker jih je bilo več, ki pripovedujejo enako)!
J. SPLICHAL
put
skei
25C
atle
bili
Crr
mla
Bu(
šcsl
dos
vsi
met
No'
bru
nec
ske
staj
ir->
pac
goc
Anica Pečarič in Marija Kočevar; ,Jlazločno je bilo slišati!'
Mladoletnik zbežal od doma
Sposojal sl je mopede in jemal denar
Mladoletnik A. G. je naredil na Rudniku, kjer ie bil zaposlen, najprej 6 ali 7 ,j?lavih“. Bal se k, kaj bo na to rekel oče, zato je 22. februarja pobegnil od doma.
V noči od 23. in 24. februar je vlomil v čuvajnico pri kurilnici na železniSci postaji v Kočevju in tam prebil noč. Ker p je zeblo, je pokuril ves premog in drva.
24. februarja je ukradel v domu telesne kulture v Kočevju iz žepov sedmih oblačil šolarjev, ki so bili pri telovadbi, 51,50 din. 25. februarja je vzel v Kruhovem naselju ie moped Slavka Vidmarja, se z njim vozil m ga nato pustil na Mlaki.
S „sposojanjem** mopedov je za-
čel že decembra lani in od takrat pa do 22. februarja vzel Sc mopede Zlatku Vardijanu s Trga svobode 5 (celo 2-krat), Eli Regali z Rudnika in Branku Hribarju z Rudnika.
J. PRIMC
SVETIC IN BELT
V okviru sindikalni!) iSportnih iger črnomaljske občine nastopa letos 70 ekip v sedmih panogah. Končano jc že tekmovanje v odbojki, kjer ie zmagala ekipa Bel ta, Iskra pa je bila druga. V smučanju je bil vrstni red naslednji: 1. Svetič (Prosveta), 2. Plečko, 3. Rozman (oba Rudnik) itd.
J. S.
24. Volilne skrinjice so nasledn. predvidevanje volilnih strokovnjj^ zmagal z veUko večino!
Časopisi so vnovič objavili portreta kov iz Košate lipe — tokrat čez cele odmevala od navdušenja!
Dragi bralci, dajmo si duška se valujoči množici, ki pozdravlja
fskega avta lod ključem
ialnega skrbstva - Po-^4.^1 smetarski avto
miličniki prijeli.
KOMUNALA je 18. februaija to pobirala smeti po mestu z na-idnim avtom, smetarskega pa je )bila vrnjenega še isti dan okoli 14.
:e.
Malnar in Rugelj se bosta zagovar-la zaradi odvzema motornega vola še pred rednim sodiščem.
J. P.
fobratene občine se dogovarjajo
ajprej okrepiti turistično sodelovanje
Konec preteklega tedna je kočev-;o občino obiskal Dušan Lavriha, ipan pobratene občine Dolina pri rstu. S predstavniki občinske skup-:ine Kočevje se je pogovarjal o so-jlovanju obeh občin v tem letu. Pogovori so zajeli predvsem sode-'vanje na turističnem področju. 5. aprila bo skupina 100 dijakov iz oline obiskala Kočeyje. Ta obisk 3do prosvetni delavci obeh občin koristili za srečanje in razgovore.
V Kočevje bo prišla taborit tudi :upina tabornikov iz Doline. Nji-ov tabor bo predvidoma v Rožnem udencu pri Mahovniku.
Razpravljali so tudi o izdaji skup-
ega turističnega prospekta za obe bčini, kar bi bilo nekaj posebnega, ij doslej verjetno v turistični praksi ' ’:‘ijilo kaj podobnega.
Dogovarjali so se še o izmenjavi :tovanja otrok med družinami v beh občinah, vendar niso našli pri-lernega načina izmenjave.
Sklenili so tudi, da bo maja letos očevska godba vrnila obisk dolinki.
J. PRIMC
PETO MESTO DOKLOVE
Na IV.,,Pokalu gimnastike”, kije il preteklo soboto v Slovenskih onjicah, je med 8 jugoslovanskimi flovadkami - članicami nastopila idi novomeška pionirka Maja Dokl. vrstila se je na peto mesto in pu-:ila za seboj kar tri članske državne :prezentantke. Zbrala je 27,25 )čke in ji je za osvojitev tretjega lesta manjkalo samo 0,30 točke.
ŠESTO MESTO
buCarja
V nedeljo je bilo v Ljubljani re-ubliško prvenstvo v spomladan-:em krosu, na katerem je nastopilo 50 tekmovalcev iz 15 slovenskih tletskih klubov. V konkurenci so ili tudi atleti iz Novega mesta in 'momlja, ki so največ dosegli med ilajšimi mladinci, kjer je Tone učar (N. mesto) zasedel dobro rsto mesto. Drugi tekmovalci niso Dsegli vidnejših uvrstitev, vendar so >i pritekli na cilj.
NAPADALEC IZ AVTA
V ponedeljek je prišla na novo-leško postajo milice Marija Bon iz lovega mesta prijavit, da je 20. fe-ruarja napadel njo in moža nezna-ec iz osebnega avtomobila Ijubljan-<e registracije in ju poškodoval. Potaja milice zbira podatke, primer pa ^Jfežen, ker je Bonova prišla na-ad prijavit šele osem dni po do-odku.
... V Jakijevem boutiqueu v, Nazarjah sta le dve zanimivi stvari: prodajalka, ki je Dolenjka, in Novolesova pisalna miza!
... Za letošnji dan žena bodo vsi spet polni obljub o ženski enakopravnosti - pri delu. Nekateri jim bodo pri tem dali celo več pravic...
... Direktor Dolenjske banke Ivo Novšak razmišlja, da bi ob vse manjši vrednosti dinarja namesto banke uredil samopostrežbo. Vse kraje denarja tako ne bi presegle majhnih tatvin!
... Od kar vodi občinske seje v Novem mestu podpredsednik Avgust Avbar, ima novinar radia Rihard Šoper premalo časa, da bi med sejo prebral vse podlistke v časopisih ...
... Novi trener metliških košarkarjev Pšeničnik vadi pred sezono svojo ekipo, sebe pa pripravlja za Lazarja Lečiča druge slovenske lige. V šovu mu bo to gotovo uspelo!
... V Novem mestu spet pripravljajo samoprispevek za šolstvo: nujno, sicer bi bil Jože Suhadolnik ob funkcijo tajnika sklada...
... Novomeška šahista Tone Šporar in Siniša Božovič sta igrala šah - za brke. Ker mu je dal Šporar tako ugodne pogoje, nosi Božovič brke še naprej - a na obroke!
Dober zgled
Ob požaru je kolektiv BETI občutno pomagal delavki Hudorovčevi
Kdor hitro pomaga v nesreči, dvakrat da, je star rek, na katerega v kolektivu metliške BETI niso pozabili, koje pred kratkim požar upepelil barako in njeno notranjost, kjer je stanovala delavka Olga Hudo-rovac s štirimi nedoletnimi otroki.
Ženska je z otroki ostala v snegu, toda ne dolgo. Podjetje je preko občinske socialne službe svoji delavki takoj nakazalo denarno pomoč, sindikalna in mladinska organizacija v podjetju pa sta organizirali med zaposlenimi zbiralno akcijo za rabljeno obleko in obutev ter razne gospodinjske pripomočke.
Poleg tega je na željo Hudorov-čeve podjetje kupilo vagon, kjer se bo družina zdaj nastanila, vzdrževalna ekipa tovarne pa bo pomagala Uidi vagon usposobiti za bivanje.
Ker gre v tem primeru za delavko, ki sodi že po poreklu med socialno ogrožene, pa so ji v kolektivu takoj priskočili na pomoč, ima akcija humanosti toliko večjo veljavo. Ce bi se povsod tako zavzeli za zaposlene Cigane in njihovo odtujitev od nezdravega okolja, bi bilo že marsikaj drugače.	R.	b.
med nebotičn ki
KRPANOV KOTIČEK
Nezgoda in neroda
Zima gre h koncu in prav pošteno se je ogrelo. Ob cesti sem na soncu malo počil. Nisem si še prav dobro oddahnil, ko je pridivjal voz, ki mu pravijo avtomobil. Kolesa so zacvilila in zadelo je pešca, akoravno se je umikal na travo. Počilo je kot iz možnaija. Le roke in noge sem videl, ki so se sukale po zraku, preden je vse skupaj z nesrečnikom padlo na tla.
Kaj hitro je bilo okoli vse polno zijal, ki so bili zgolj v napoto. Gledali so reveža in ocenjevali, kot bi bil naprodaj. Še prašiča tako ne pazijo, ko mu iz rane vre ta kri in duša, ako jo ima.
,4*omagajte, križ božji, pomagajte!" so vpile ženske.
„Vode, vode!“ jih je prevpila ena od njih.
Presnete babnice. Rahtale in kokodajsale so ,kot spla-šene kokoši; tekale so naokoli in izgubljale glavo in pamet.
Možje so bili bolj mirni. Nekaj rok se je stegnilo, pobralo reveža s tal in ga odneslo s pota.
„Boli! V križu me boli,“ je stokal ranjeni, ko je prišel malo k sebi.
„V bolnico z njim,“ se je nekdo spomnil.
Tedaj sem se oglasil: „Stojte, možje! Bodite no pametni. Pojdite po zdravnika, saj ni daleč. Samo on
ve, kako se tem stvarem streže, pa bo pomagal.“
„Kdo bo čakal? !“ je spet povzel tisti, ki je silil v bolnico. „Kaj poslušate, berača, ki zgolj okrog hodi, da pamet soli drugim. Možje, primite!“
Res so poprijeli. Ranjeni je stokal in klical na pomaganje, pa se ga niso usmilili. Rinili in tlačili so ga v majhen voz, ki mu pravijo fičo.
„Aaaav, boliiii!“ je še enkrat zaijul.
„Kaj vpiješ, saj ti poma-gamo,“ so ga tolažili.
„Zdaj me ne boli več,“ je še rekel, preden so ga odpeljali.
Čez nekaj dni sem se mudil v mestu, pa sem ga obiskal. Zdravniki so le zmajevali z glavami in dejali: „Njega ne bo več bolelo in tudi hodil ne bo več. Ko so ga tlačili v avto, so mu v križu pretrgali mozeg„“
Ždosten sem bil, kajti šele zdaj se mi je revež dodobra zasmilil in solze so se mi skoraj udrle po obličju.
Zdaj pa vprašam vas: ,JCdo ga je uničil? Tisti, ki je divjd in ga podrl z vozom, ali oni, ki so mu napak pomagali? “
Jaz menim, da zadnji. Ako človeku ne znaš pomagati, mu vsaj škoditi ni treba. Ali ni res?
MARTIN KRPAN
Foto tedna: s kočevske strani
Prejšnji teden so nas naši sodelavci zasuli z dobrimi fotografijami, tako da smo se z veseljem odločili za celostransko slikovno reportažo. Prepričani smo, da vas je stran razveselila, saj je bila pestra in. zanimiva.
Ta teden pa se je ustavilo, spomnili so se nas samo trije sodelavci, vendar tudi fotografije niso tako dobre, da bi jih nagradili. Modičevi „Ribniški čebelaiji“ so premalo splošno pomembni, posnetek pa je tudi nerazgiban.
„Mladi ustvarjalec", prispevek Franca Brusa iz’ Kočevja, je vreden objave, objavih ga bomo prihodnj|ič na kulturni strani.
Od Dušana Tošaja iz Kočevja smo dobih dve fotografiji: „Oče fotokluba SOLT‘ in „Biti ali ne biti“. Obe sta dobri, zato sta tudi objavljeni.
Ce hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna“, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 X 18 cm (ali vsaj 200 kvad. centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis z obveznimi podatki.
Za vsako objavljeno fotografijo dobi avtor najmanj 50 dinarjev honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetek pošljite do 6. marca 1972, zadnji rok je 12. ura.
UREDNIŠTVO DOL. LISTA
' //
posvpa h
lije jutro potrdile Paradižnik je
ta naših dveh juna-I® stran. Dežela je
Pridružimo se <^''ega prezidenta,
medtem ko se on v svoji elegantni limuzini pelje v Belo hišo!
Prizident šofira sam, kar je prvič v vsej slavni zgodovini Amerike. Ob njem je njegova soproga, prva dama dežele. Za njim in pred njim motoristi v uniformah ...
Šolska mladež maha z zastavicami, dekleta mečejo vrtnice . ..
Iz množice pa se zdajci utrga postava!
,J*olde, ti tukaj? “ vzklikne prezident!
Polde, Amerikanec iz Košate lipe - še letošnje poletje sta ga s Paradižnikom dajala na zob, ko je bil Polde na obisku v starem kraju! - je skočil k limuzini in objel predsednika.
Objel in — bistri policisti so to opazili — predsedniku nekaj pošepnil v uho!
NOVO MESTI
pridružite se varčevalcem I
# zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemo od 7,5 do 10 odst.
# vodimo žiro račune in devizne račune občonov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# dajemo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti In turizma na podlagi namenskega varčevanja
# odobravamo kratkoročne In dolgoročne kredite
# opravljamo vse druge bančne posle.
Zaupajte nam svoje denarne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Vsak varčevalec, ki Ima pri svoji banki vloženih vsaj 500 din, je nezgodno zavarovan.
DOLENJSKA BANKA
IN HRANILNICA
NOVO MESTO
s poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI NOVEM MESTU in TREBNJEM
oooc)cicicooc)cooc)ooooc)cxxxxxx)oooo
DOLENJCI,
specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom
kmalu v vaši sredini -z otvoritvijo nove poslovalnice
ŠENTVID . . pri STIČNI
*{PRI POSTAJI) CXXXXXOCKXXXX>OCXXXXXX>DCXXXXXX)
POTA li\ STIf/
Dežurni poročajo
NI JIH PUSTIL DELATI - V Črnomlju so 22. februaija prijeli Marka Bojiča iz Karačičev, ki je zaposlen na črnomaljskem delovišču ljubljanske Tehnike. Delal je nered v tovarni Cosmos - Belt in je oviral delavce pri delu. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve.
CIGAV JE AVTO? - Pri blokih Nad mlini v Novem mestu so 22. februarja našli osebni avto ZG 423-57. Stanovalci so povedali, da že nekaj dni stoji pred bloki. Zdaj ugotavljajo, kdo je lastnik. Bržkone je bil avto ukraden, ker je ključavnica na vratih poškodovana.
KJE JE AVTO? - Izpred Merca-toijeve trgovine v Žabji vasi je 23. februarja okrog 19. ure neznanec odpeljal zastavo 750 z novomeško registracijo 149-57. Lastnik: Franc Kobe iz Krke. Za neznancem poizvedujejo.
OB GRADBENO ŽELEZO -Slavko Pugelj s Hudega je 23. februarja prijavil novomeškim miličnikom neznanega tatu, ki mu je v zadnjih dneh ukradel gradbeno železo.
KOLO JE ODPELJAL - 23. februarja je prišel na novomeško postajo milice Dušan Krbanjevič iz Cešče vasi prijavit neznanca, ki mu je izpred domače hiše ukradel kolo. Tatu še niso naSli.
ZIMSKI PLASC MENJAL LASTNIKA - 23. februarja je Franc Zupančič iz Novega mesta prišel miličnikom naznanit, da mu je neznanec
20.	februarja ukradel v Metropolovi kavami v Novem mestu zimski plašč in ga tako oškodoval za 800 dinarjev.
KDO JE RAZBIJAL SiPE? -
25.	februaija popoldne je prišla na novomeško postajo milice Emflija Fon iz Novega mesta, ki stanuje v Trdinovi ulici. Povedala je, da so ji neznani zlikovci razbili v^ šip na hiši.
MOPEDE KRADEJO - 26. februarja zvečer je neznanec odpeljal izpred gostilne Vidic v Žabji vasi moped Antona Rajeija iz Žabje vasi. Tatu še iščejo.
SKODOZELJNEŽ POREZAL TRTE - Jože Kraševec iz Harinje vasi je 27. februaija prijavil novomeškim miličnikom, da mu je neznani storilec v vinogradu porezal okoli 20 trt in ga oškodoval za 400 dinaijev.
PSI NISO VARNI - Kraje psov se nadaljujejo: 25. februaija dopoldne je neznanec ukradel psa foxte-riera Blažu Turku iz Maistrove ulice v Novenl mestu. Pes je bil star eno leto, črno-bele barve.
List za vsakogar »Dolenjski list«
! ...................................................................................................................................................................
Na območju novomeške uprave javne varnosti je bOo lani 43 požigov in požarov, kar je skoraj za tretjino več kot leto prej. Zaradi malomarnosti je bilo 35 požarov jn požigov. V 20 primerih so storilce ovadili javnemu tožilstvu, 15-krat pa so sporočili imena centru za socialno delo, ker so zažgali otroci. Na sliki: požar v Gradišču pri Šentjerneju je lani sodil med najhujše. (Foto: J. Splichal)
ZLORABE IZ KORISTOLJUBJA
So imeli meseci premalo dni?
Preiskava proti Ivanu Niniču, Tonetu Patetu, inž. Nacetu Dežmanu in Janezu Zagorcu - Zlorabe v korist Niniča, Krke in Dane?
Občinski javni tožilec v Novem mestu je zahteval uvedbo postopka proti Ivanu Niniču, upokojencu iz Novega mesta, Tonetu Petetu in inž. Nacetu Dežmanu iz mirenske Dane ter Janezu Zagorcu iz novomeške Kike. Nalog za preiskavo je bil izdan zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali zlorabe uradnih pravic iz koristoljubja.
Gre torej za preiskavo o zlorabi položaja in pridobitvi premoženjskih koristi v svoje oziroma drugih koristi. Ivan Ninič je kot upokojenec trgovski potnik pri obeh podjetjih. Dosedanji podatki kažejo, da so mu Tone Pate, inž. Nace Dežman in Janez Zagorc odobravali lažne obračune in pripomogli, da se je njihovo podjele (torej destilacija Dana in tovarna zdravil Krka) izognilo plačilu ustreznih prispevkov, Ivan Ninič pa plačilu davka od skupnega dohodka občanov.
Ninič je namreč - tako govore uradne listine — sestavljal lažne obračune notnih stro-
škov, v katerih je bil vključer tudi njegov zaslužek, čisti osebni dohodek. Povedano pre-
prosto: njegov zaslu^k trgov;^ skega potnika so obračunali v kilometrinah ali dnevnicah — in za take obračune so incli meseci gotovo premalo dni!
Za to vrsto kaznivih dejanj je zagrožena kazen: v prvem primeru zapor, v drugem primeru pa zapor najmanj treh mesecev ali celo strogi zapor do 5 let.
DVE LETI IN POL KAZNI:
Serijo vlomov l(ončal zapor
Drago Ferenčak je skoraj pri vseli vlomih v avtomobile dobil tudi vozniška dovoljenja!
Zaradi šestih velikih tatvin, 3 poskusov takega kaznivega dejanja in enega kaznivega dejanja odvzema motornega vozila je senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Pirnata obsodil 21-letnega Draga Ferenčaka iz okolice Varaždina na 2 leti in pol zapora in odredil pripor do pravnomočnosti sodbe.
Za sorazmerno milo kazen se je sodišče odločilo zato, ker je bfla
Z nožem nad upravnika
Tomo Radat se bo zagovarjal zaradi poizkusa uboja - Nož zadel kost in se zlomil
19. februaija je upravnik kmetijskega obrata Stari Log, ki je enota Združenega KGP Kočevje,premestil živinorejca Toma Radata 6tanuje v novem bloku v Starem Logu, sicer
PROTEST
Spoštovani tovariš Pravičnik!
Dasi ste nevredni, da vas naslovim s „spoštovani", naj bo vendarle t^o. veijemite mi, da mi je hudo pri srcu, da moram pisati tele vrstice, toda, pri moji veri, mera je polna in ne morem dopustiti, da bi vi, vi - usrani gobezđač - še naprej pisarili take in podobne reči. Verjemite mi, da vas bom utišal, če ne po tej, pa po drugačni poti. Hv^a bo^ imamo še oblastva, ki stopijo takim ljudem, kot ste vi,. Pravičnik, na prste!
Kaj neki se, ubožec, razumete na promet, pa na zdravstvo, kulturo in karkoli drugo, a? Kaj sploh veste o teh rečeh? Pa greste in gobezdate in pleteničite v našem ljubem Dolenjskem listu in mislite, da se vam smejemo, da ste nam všeč! Kje neki, tovariš Pravičnik! Jaz vam povem, jaz, Mihol Sršen, ki ste me tako lepo osrali,’ da ste niče in nič-wednež.
Kar stopite, kar tecite, pa me tožite! Za razžalitev? Za obrekovanje? Mar sploh imate čast in dobro ime? Pravičnik? Ta priimek je vendar zgolj simboličen. Sicer pa ste baraba non plus ultra. Tako! ...
Ce že hočete vedeti, kaj me je konkretno zbodlo in zabolelo v vaših čvekah in spodbudilo k temu pisanju, vam povem, da onole kvasanje o nekakšnem dobrotniku. Kako neki si morete
misliti, da so naši ljudje tako slabi, grdi in izprijeni, da izrabijo človekove težave in bolezni in se s tem okoristuo? Kako neki? Pri nas, drap tovariš Pravičnik, takih ljudi ni, ni bilo in ne bo! Naši ljudje so namreč zapovrstjo zavedni, pošteni in dobri. Ne mislijo zgolj na denarje in na to, kdaj mine delovni čas. Mislijo na večje in vi^e reči! Na razvoj, na napredek, stabilizacijo, vzajemnost ... Na pomoč sočloveku in na nesebično podporo pomoči potrebnemu ... Le kje ste vzeli lucidno idejo, da je nek^ neki izprijeni neznanec pomolil v bolnikovo sobo svojo glavo in se zgovoril, da bo zanj rekel dobro besedo, taisti možak pa potlej na bolnikovem domu domačim na-tvezfl, da si bolnik želi ali potrebuje malo kokošje juhice, pa kak bedrček ali pyačice? Potlej pa te doteote sam pobral?
Tovariš Pravičnik, kaj takega? !
Zahtevam, da spregledate zmoto in v bodoče ne Kvasite takih neumnosti kot doslej. Pa ono o prometnih nesrečah, pričah, gostilnah ... Saj vendar vse počnete v gostilni! V gostilni, tovariš Pravičnik! Torej je vaše pisanje - gostilniško pisanje ...
In za zaključek še tole: zahtevam, da v bodoče držite gobec, drugače vas bom — na go-bcc ^
MinOL SRŠEN
pa je doma iz okolice Doboja) na drugo delo. Upravnik je ta sklep utemeljil s tem, da je Radat malomarno opravljal delo in da bo zato odslej delal na polju.
Posledica te odločitve pa je bila, da je Radat napadel upravnika z nožem, ga zabodel v nadlakt leve roke in mu poškodoval tudi kost. Pri teun se je nož zlomil. Napadalec je v slepem besu še večkrat udaril upravnika samo z ročajem noža. Končno je pograbil debelo letev oziroma desko in tekel za upravnikom, vendar mu je pobegnil. Radat je nato vpil, da bodo prišh na vrsto še ostali.
Toma,Radata bodo zdaj zaradi poizkusa*uboja predali sodišču.
vrednost ukradenih stvari majhna, ker je v celoti priznal dejanja, zaradi obtoženčeve mladosti in zato, ker po mnenju izvedenca v njegovi osebnosti prevladuje antisocialna psiho-patija.
Drago Ferenčak je bil od februarja lani v Novem mestu pri vojakih in je v tem času večkrat pobegnil. Prvič se je to zgodilo 24. junija, ko je na Smihelski cesti v Novem mestu vlomil v Tobakov kiosk in vzel razna živila, pijače in cigarete v vrednosti 800 dinarjev. Ponovno je pobegnil 5. julija in začel serijo vlomov. Na Zagrebški cesti je vlomil v samopostrežno trgovino in odnesel stvari za 500 dinaijev, v noči od 9. na 10. julij j® v naselju Nad mlinivdri v zaklenjen avto Ivana Brumata ter mu ukradel tranzistor, nekaj gotovine in vozniško ter prometno dovoljenje. Se isto noč se je z avtom Edija Matkoviča odpeljal v Varaždin in tam vlomil v šest avtomobilov: povsod je dobil vozniška in prometna dovoljenja, magnetofon, tranzistor, potovalno torbo ter plinski vžigalnik. Njegova vlomilska pot pa se je končka v novomeškem preiskovalnem zaporu.
ZADNJE DEJANJE:
Ljubezen po poskusu uboja
Jože Deželan Iz Mlhovlce pri Šentjerneju obsojen na 2 leti In 7 mesecev strogega zapora
Novomeško okrožno sodišče je obsodilo Jožeta Deželana iz Miho-vice pri Šentjerneju zaradi poskusa uboja svoje žene na 2 leti in pol strogega zapora, prejšnjo pogojno kazen zaradi la^e telesne poškodbe je razveljavilo in ga v sredo obsodilo na skupno kazen 2 leti in 7 mesecev strogega zapora.
i'eicianski senat pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča se je tako odločil po govorih namestnika tožilca Nika Briclja in zagovornika Slavka Sitarja, po pričanju pred sodiščem — prejšnja obravnava je bila 21. januarja preložena - ob upoštevanju mnenj inštituta za sodno medicino in izvedenca dr. Breganta, ki je poudaril, da je bil Deželan ob streljanju na svojo ženo
Iz človeka skoči zver
Na cesti včasih najbolj dobrodušna ovca postane najbolj požrešen volk: bojte se ga!
Portret živali med temi vrsticami je pravzaprav fotografija mnogih mirniii in dobrodušnih ljudi v navadnem življenju. Ko pa s svojim avtomobilom zapeljejo na cesto, pozabijo na svojo človečnost in njihovo obnašanje dobi navade zveri.
-	Tovariš Zver, kakšno je vaše obnašanje?
„Spoznate me brez težav: za
vsakim, za katerega vožnjo menim, da ni taka, kakršno si že-hm, bom trobil, svetil z lučmi, mahal z rokami, kazal osle in jezik. Po možnosti bom tudi svojim sopotnikom dopovedal, s kakšno surovino, teslom in ne-vzgojencem smo se pravkar srečali."
Toda tovariš, ko tolčete po davi: se sploh zavedate, da tolčete po svoji glavi?
-	Nič zato, važno je, da vsi
vidijo, da sem mishl njega. Saj ^loh ni važno, kaj drugi mislijo. Če jaz peljem po avtomobilski cesti s 60 km, potem je razumljivo, da ne bom dovolil, da bi kdo vozil hitreje. Torej bom onemogočal vse poskuse prehitevanja tako, da bom zapeljal na sredino ceste. Ce bom jaz vozil hitro, bom cepcem pokazal, kako se pravilno prehiteva: bliskovito ven, izsiliti nekaj prostorčka v koloni, spet v kačo, pa spet ven in tako naprej! Naj ljudje vidijo, da imajo opravka z dirkalnim prvakom, ki mu ni para na cesti! “
-	Kakšna je torej vaša vožnja?
param
„Tako: ko se bom gosposko peljal mimo reveža, ki se mu je na cesti pokvarilo vozilo, bom veselo pomahal ali pa se pomilovalno nasmehnil. Za pomoč morajo skrbeti miličniki in ru-. meni avtomobili službe pomoči. Kadar pa bom sam ostal na cesti, • bom milo gledd, se skoraj metal pred avtomobile in klel vse tiste,. ki ne bodo hoteli ustaviti. • Kajpak ne bom nikoli priznal, da • je sploh še kdo, ki je boljši voz- ’ nik pod soncem. Tudi je razumljivo, da nobene nesreče ne morem zagrešiti jaz in da so vedno krivi drugi! “
Zares, najlepša hvala za vaše obnašanje na cesti. Svoj portret ^a si oglejte kar v temle okvirč-
piiieoen. Upoštevalo pa je olajševalne okoliščine in tudi dejstvo, da je Deželanova žena Terezija umaknila tožbo za razvezo.
Deželanova se je v sredo, kot je bilo pričakovati, poslužila svoje pravice in ni pričala pred sodiščem, Jože Deželan pa je poudaril: „Tako sem jo imel rad, da sem hotel ustreliti najprej njo, potem pa še sebe. Sam nisem mogel več živeti!“ Terezija Deželan je, ko se je odpovedala pričanju, dejala: „Zdaj sva spet mož in žena.“
Sodišče je ugodilo tožilčevi zahtevi, naj Deželanu odvzamejo pištolo, prav tako je upoštevalo prošnjo zagovornika, naj Deželana do pravnomočnosti sodbe izpuste iz zapora, da bo lahko skrbel za družino in dom.
POKLEK: ZALETEL SE JE V G^MOZ - 20. februarja ob 2 L uri se je na cesti četrtega reda v Pokleku ponesrečil mopedist Jože Mlinarič iz Stržišča. Zaletem se je v kup gramoza in padel. Ponesrečenca so odpeljali v brežiško bolnišnico.
BRESTANICA; HUDA POŠKODBA NA PROGI - 24. februarja zvečer se je na progi med železniškima postajama Brestanica in Krško hudo poškodoval Alojz Bokal iz Jesenovca pri Zagorju, kije šel peš proti Krškemu. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Kako je do nesreče prišlo, še niso ugotovili.
CEROVEC:	TOVORNJAK	V
TOVORNJAK - Jože Ban iz Novega mesta je 23. februaija popoldne peljal tovornjak z Gorjancev proti Novemu mestu. V Cerovcu je dohitel tovornjak, ki ga je vozil Anton Vrtačič z Otočca. Začel gaje prehitevati, naproti pa je pripeljal drug avto. Ban se je pokušal hitro postaviti za Vrtačičev tovornjak, toda to je storil tako, da se je zadel v tovornjak. Pri trčenju je bilo za 3000 dinarjev škode.
OTOČEC: V REKLAMNO TABLO - Anton Kumljanc iz Zaboršta je 24. februarja dopoldne na cesti prvega reda peljal od Dobruške vasi proti Novemu mestu. S svojim fič-icom je pri Otočcu zapeljal na bankino, oplazil reklamno tablo, zapeljal čez cesto na levo stran in se zletel v drevo ob cesti. Pri trčenju se je laže poškodoval. Na avtomobilu je za 3 tisočake škode, Kumljanc pa nima vozniškega dovoljenja.
KRSKO: TRCENJE V OVINKU
-	22. februaija dopoldne sta v dvojnem ovinku na Cesti krških žrtev v Krškem trčila voznika osebnih avtomobilov Franc Selčan iz Debra, ki se je pripeljal iz sevniške smeri, in Janez Orešnik iz Osredka, ki mu je pripeljal naproti. Pri trčenju je bilo
NI bilo obsodbe
Direktor novomeške Novotehne Jože Unetič 'je glede lažnega računa za zavarovalnico (DL 8, Servis na tehtnici pravice) ^jasnil: „Ker ta-kra,t ni bilo mogoče v servisu kupiti nekaterih delov, sem jih kupil drugje, servis pa je izdal skupen račun. Tožilec je potem, ko sem dokazal tako ravnanje, umaknil tožbo pred občinskim sodiščem. Od tako izdanega računa torej nisem imel nobenih denarnih koristi."
PREPOVEDANA TRGOVINA
Jože Stepan (50 let) iz Novega mesta je v letih 1965 in 1966 uvozil preko raznih posredniških podjetij s pomočjo svojega deviznega računa pet osebnih avtomobilov in jih prodal raznim kupcem, pri tem pa zaslužil okrog 37 tisoč dinarjev. Takrat je delal v tujini, pred okrožnim sodi&em pa se je zagovarjal, da je mislil, da to ni prepovedano. Obsojen je bil na 7 mesecev, pogmno za dobo dveh let, ker gaje sodišče spoznalo krivega za kaznivo dejanje nedovoljene- trgovine. Odvzeli so mu tudi premoženjsko korist v znesku
37.000	dinarjev.
za 3000 dinarjev škode.
TREBNJE: S STRANSKE CESTE - Roman Starič iz Krmelja je 21. februarja popoldne s fičkom peljal proti Staremu trgu. V Trebnejm mu je pri Dolenjkini trgovini pripeljal naproti Stanislav Mikec z Vrha nad Mokronogom. Mikec seje •pripeljal s stranske ceste in je Stariču zaprl pot. Fička sta trčila, škode je za 2500 dinarjev.
NOVO MESTO: EDEN NI MOGEL USTAVITI - 25. februara zjutraj je Vladimir Brine iz Jedin-ščice vozil osebni avto proti Bršlinu v koloni vozil. Avtomobili pred njim so ustavili in tako je naredil tudi on. Tedaj pa se je v njegov zadnji del zaletel Anton Bučar iz Lutrškega sela, ki je s svojim avtomobilom vozil za Brincem. Škodo so ocenili na 1000 dinaijev.
HUDA ŽALITEV
Stevo Pavkovič (41 let), ki zdaj živi v Pabčevu, je bil pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen na 3 mesece zapora, ker je 31. marca lani najprej v kletni restavraciji hotela Metropol pred več gosti in miličnikom, potem pa še na postaji milice pred več miličniki sramotil takratnega predsednika vlade Mitjo Ribičiča. Na nepogojno kazen so ga obsodili zato, ker je bil pri sramo’***' teiyu izredno vztrajen.
£
POGOJNA KAZEN
Alfonz Jenič (20 let) s Trške gore ri Krškem je delal v tovarni celu-,oze v Krškem, potem pa se je vdal pijači in je 23. julija lam ponoči vlomil v mali bife hotela Sremič v Krškem. Odnesel je alkoholne pijače in cigarete. Po storjenem dejanju se je zdravil zaradi alkoholizma v Vojniku, na razpravi pa je dejanje v celoti priznal. Obsojen je bil na šest mesecev zapora, pogojno za dobo 2 let.
NOŽ KOT ODGOVOR
24. februarja okrog 17. ure je Franc Klevišar iz Gor. Suhadola opazil, da sovaščan Jernej Piletič
vodi vola po njegovem dvorišču. Hitro ?a je vpra^, kaj počne z volom n<» njegovem dvori^u, Piletič
pa je potegnil nož in Klevišaria porezal nad levim ušesom. Po^odo-vanca so zašili v novomeški bolnišnici, Piletiča pa so pridržali do iztreznitve in ga bodo prijavili javnemu tožilcv
PREDRTO KRAVJE SRCE
V	noči od 16. na 17. februarje poginila krava Jožeta Šercerja iz
Osilnice 5, ki je bila še prejšnji večer zdrava, kot je zatrdi! lastnik. Lastnik je imel kravo, ki je bila vredna
okoli 3500 din, zavarovano.
Zaradi suma, da ni morda poginila zaradi kužne bolezni, so opravili veterinarji obdukcijo. Ugotovili sc- < da je poginila zato, ker ii je iz pred-želodca prodrl neki tu jele do srca in ga predrl. Odvlekli so jo na m/ho-višče za krmo divjadi.
J. P.
GETRTK0V INTERVJU
Nabiralniki bodo
Zofko Mehle: »Občone prosimo zo nasvet, kje noj nomestimo nove nabiralnike, do M |lm folU bol) jirl rokf{«t
Prejšnji četrtek je v našan intervjuju Ivo Ivkovič, predsednik sindikata iz NOVO-TEKSA, prosil, naj upravnica novomeške pošte odgovori na vprašanje, kdaj nameravajo po novih stanovanjskih soseskah v Novem mestu namestiti pisemske nabiralnike in s tem pribli-^ žati svojo storitev občanom^ Upravnica pošte Zofka Mehle je odgovorila:
- V Bršlinu, kjer stanuje tov. Ivkovič, so 4 pisemski nabiralniki na starih mestih.
v novih stanovanjskih soseskah pa jih ni ne v Bršlinu in ne drugod po Novem mestu, z izjemo Mestnih njiv, kjer je nabiralnik že nameščen Pisemskih nabiralnikov doslej nismo nameščali v novih stanovanjskih soseskah iz tehničnih vzrokov: z obstoječimi sredstvi nismo mogli organizirati izpraznje-vanja nabiralnikov. Doslej smo odvažali pošto iz nabiralnikov z mopedom, pa tudi ljudi za to delo nismo mogli dobiti. Zdaj smo dobili dostavni avtomobil, s katerim hitreje in laže opravljamo to delo. Še v marcu letos bomo po Novem mestu namestili 3 do 4 nove pisemske nabiralnike: enega v soseski Majde Sile, enega v soseski Nad mlini, enega v novi stanovanjski soseski v Bučni vasi in po potrebi še enega.
- So pri nameščanju, novih nabiralnikov kakšne težave, ki jim niste kos?
- Preden namestimo nabiralnik na stavbo, moramo dobiti dovoljenje lastnika, če gre za zasebno stavbo, ali dovoljenje upravljalca stavbe, kadar gre za družbeno stavbo. Ko iščemo takšno dovoljenje, imamo tu in tam nepotrebne težave in nevšečnosti: naprošeni zavlačujejo z odgovorom ali nasprotujejo, mi pa nabiralnika ne moremo namestiti.
- Nameravate letos namestiti v Novem mestu razen tistih, ki jih boste še ta mesec, še kaj več nabiralnikov? \
- Da: Ker je priložnost, bi rad^. povedala tole: ko izbiramo prostor, kjer naj bi bil novi nabiralnik nameščen, smo velikokrat v dvomih, če smo dobro izbrali. Občane, ki žele imeti nabiralnik, prosimo za nasvet, kje naj ga namestimo, saj oni lahko najbolje presodijo, kje naj bo nameščen. Hvaležni bomo za vsako takšno pobudo, za dogovor o tem pa lahko izkoristijo sestanke SZDL, zbore občanov, KS in podobno. Pisemski nabiralnik stane brez stroškov nameščanja 286 din, pleskanje pa je potrebno najmanj vsakih 18 mesecev in stane 120 din. Reči moram, da imajo občani v Novem mestu lep odnos do te družbene imovine, ki je namenjena njim, saj so neznani divjaki doslej poškodovali le 3 rmbiralnike in le poredkoma si kdo privošči neslano šalo, da nameče v kakšen nabiralnik stvari, ki ne sodijo vanj.
Moje vprašanje: ker smo v obdobju javnih razprav o zaključnih računih, občinska vodstva ZK, SZDL in sindikata pa so naslovila delovnim organizacijam odprto pismo o tem, kako letos organizirati to razpravo, naj računovodkinja podjetja GORJANCI pov^, na kak način nameravajo uresničiti to nalogo v njihovem podjetju.	M. JAKOPEC
S
S
J
I
I
J
0
4
i
J
I
5
J
4
J
§
r'
Ves prihodnji teden bodo v osnovnih šolah in kulturnih dvoranah v novomeški občini kulturne in družabne prireditve v počastitev 8. marca. Učenci so naštudirali več lutkovnih iger, naučili so se pesmi Ul iger, s katerimi bodo razvedrili matere, Lani so na Otočcu za ta praznik krstili lutkovni oder — posnetek pa je s prve lutkovne predstave, ki sojo namenili otoškim ženam. (Foto: I. Zoran)
PRVA KONFERENCA SINDIKATOV V NOVOMEŠKI OBČINI
Bitl(a za 1.000 din še ni končana
Predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek: »Sindikalistu je nerodno, če ne zna gladko iztresti številk o občini in podjetju, ne zardi po, če ne ve, koko delavec ustvarja in koko se počuti.«
MINI ANKETA
19 odstotkov zaposlenih v novomeški občini se od meseca do meseca prebija s kuvertami, v katerih je manj kot 1000 din. Akcija sindikata, ki si prizadeva, da bi bila spodnja meja osebnega dohodka v občini 1000 din, še ni končana, kar so poudarili tudi na prvi konferenci sindikatov v novomeški občini 26. febnaija.
Nočno delo žensk in mladine tudi ai združljivo s prizadevanjem sindikata za znosne delovne pogoje in dobro počutje zaposlenih. Tone Kropušek, predsednik slovenskih sindikatov, je poudaril, da bo treba nočne izmene ali odpraviti ali pa obdržati samo taka delovna mesta, ki se jim res ni možno izogniti.
Število nesreč se povečuje čez mero, zato se morajo sindikati še boy zavzemati za vama delovna mesta. Prav tako so se preveč razpasle poklicne bolezni, saj ugotavljajo, da veliko število delavcev na „nevarnih" delovnih mestih ne dočaka izteka delovne dobe. Invalidskih upokojencev je veliko, kar je značilno za vso Dolenjko.
Dobro poču^e zaposlenih je pomembna stvar. Sindikati naj bi pospešili zlasti reševanje prehrane zaposlenih. Na konferenci so poudarili, naj bi imela delovna organizacija z več kot. 1000 zaposlenimi svoj obrat za prehrano, četudi bi ga tu in tam odprli na račun „reprezentance".
UJTRI: PLANINSKI ZBOR
Jutri ob 17. uri se bo začela v prostorih grmske osnovne šole redna letna skupščina novomeškega Planinskega društva. Po poročilih bodo v razpravi .>9regovorili tudi o akciji za ureditev planinskega doma na Gorjancih. Na dnevnem redu bodo volitve novega vodstva. Skupščina se bo končala s prikazom barvnih diapozitivov, ki sojih posneli na izletih v zadnjih desetih letih.
Stanovanjsko vprašanje zaposlenih ni na mrtvi točki, ni pa prav, da gradijo zasebne hiše delavci z najnižjimi osebnimi dohodki. Sindikati se zavzemajo za družbeno zidavo, ker so prepričani, da so stanovanja v blokih še vedno cenejša. V prihodnje naj bi 3li za družbeno zidavo dve tretjini in za zasebna stanovanja le trćtjina denarja oziroma kreditov, ki jih dajejo podjetja zaposlenim.
Posebno ^rb morajo sindikati posvečati medsebojnim odnosom, ki
Davki: v glavnem po starem
Pri odmeri upoštevana stališča ZK, SZDL in sindikata, češ da bi bilo usodno zmanjševati občinsko blagajno - Pretežno: kot pri sosedih
Dve značilnosti veljata za letošnjo obdavčitev v novomeški občini: nespremenjena stopnja za davek od osebnih dohodkov, ki da proračunu največ, ter približno taka splošna obdavčitev, kot jo imajo v sosednjih občinah.
Davek od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti je v novomeški 'ijobčini razpet med stopnji 10 in 35 odstotkov in edmo ta ni usklajen s J „sosednjimi”.
. { Občina bo po starem obdavčevala tudi dohodke od kmetijstva. Po novem repubUškem zakonu bi smela
Predstavniško SZDL?
Prejšnji teden so bile v Novem mestu 4 krajevne konference SZDL: na Mestnih njivah (udeležba okoli 30 članov), “v Šmihelu (udeležba 47 članov), Nad mlini (udeležba 25 članov) in v Kandiji I (udeležba 35 članov). Vse konference so kljub porazno majhni udeležbi obdelale predvideni dnevni red, izjema je k: ona Nad mlini, ki so jo preložili. SZDL je najširša ljudska tribuna, pravimo, očitno pa se je ob takšni udeležbi spremenila v predstavniško organizacijo. Z območja, na katerem idvi vsaj 4000 volivcev, se je zasedanj te ljudske tribune udeležilo manj kot 140 volivcev, čeprav je bila na dnevnem redu obravnava volilnega programa, ki se tiče neposredno vseh prebivalcev. Vse družine so dobile v nabiralnikih vabila. Domala nikomur pa se ni dalo iz ^ople sobe in izza televizorja? \
nekatere,zavezance obdavčiti po dejanskem dohodku, vendar tega ni storila, ker tako obdavčevanje še ni proučeno.
Pri letošnji odmeri davčnih stopenj je občinska skupščina spoštovala stališča skupne seje treh polifi«'-nih vodstev: občinskega komiteja ZK, predsedstva občinskega sindikalnega sveta in izvršnega odbora občinske konference SZDLi
Na skupni seji so izgotovili, da so obveznosti občine letos tolikšne, da bi bilo usodno zmanjšati proračunske dohodke. Take obveznosti so zlasti: odplačevanje kreditov za nove šole (Mima peč, Smarjeta, Skocjs[n, Grm, Bršlin), nujnost zidave nove šole v Dolenjskih Toplicah nadaljevanje del za nori novomeški vodovod. Kritje stroškov za socialno skrbstvo in drugo.
BREZ PREVOZA
Občani podgoijanskih vasi, posebno iz Cerovca in okoliških zaselkov, si želijo, da bi imeli ob 22. uri avtobus do doma. Več kot 100 ljudi dela v Novem m'^stu, največ jih je v IMV. Po koncu pc^oldanske izmene morajo zdaj pešačiti.
PRIZNANJA
Hortikulturno društvo v Novem mestu bo imelo danes ob 17. uri v sindikalnem domu občni zbor. Na njem bodo med drugim podelili di-
plome, pohvale in priznanja vsem, ki so sc lani najbolj potrudili pri urejanju okolja in skrbeli za cvetje, hkrati pa bodo prikazali diapozitive. Društvo tudi sporoča, da bo redno predavanja v torek, 7. marca, ob 17. uri v sindikalnem domu: prof. Mirko Kambič bo ob spremljavi 200 izbranih diapozitivov govoril o potovanju DO Sredozemlju do Španije.
Pomoč
Prejšnji teden je v četrtek in v petek, 23. in 24. februarja, priredil občinski komite ZK dvodnevni seminar za nova vodstva organizacij ZK, ki je bil v Šmarjeških Toplicah. Ob vehkih nalogah, ki so pred Zvezo komunistov, bo semmar novim vodstvom prav gotovo veliko koristil, prireditelj pa je poskrbel tudi za dobre predavatelje in prav posrečeno izbral teme.
Prvi dan so se seznanili s temo Samoupravljanje kot temeljni družbeni odnos (predaval je Peter Toš iz Ljubljane) ter z dvema predavanjema organizacijske narave: o sprejemanju, izvajanju in nadzorovanju odločitev je predaval Mirah Potrč, o metodah delovanja vodstev p;j Slavko Podmenik.
Drugi dan je Viktor Avbelj govoril o sedanjem ekonomskem položaju s pogledgm na srednjeročni razvojni načrt Jugoslavije, Marjan Simič in Jože Knez sta govorila o položaju gospodarstva in družbenih služb v občini, ob koncu pa I-ranci Sali o aktualnih nalogah komunistov v občini.
Izbor posredovanega gradiva je udeležencem, ki so živo sodelovali tudi v razpravah po predavanjih, omogočil mnogo novih spoznanj o tem, kako voditi delovanje ZK ter o najpomembnejših gospodarskih in družbenih tokovih v občini in v Jugoslaviji, s katerimi se ZK srečuje. Ugotovitev, da bi kazalo takšno prakso izobraževanja v ZK nadaljevati, je več kot pravšna.	M.	J.
Inšpekcija opozarja
lastnike In upravljavce zemljišč ob potokih v občini
v letu 1970 je bil v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 23/70 objavljen občinski odlok o določitvi manjših potokov in jarkov, po katerem so lastniki ozifoma uporabniki obrežnih zemljišč ob manj šili potokih dolžni redno čistiti strugo, odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni pro-%fil potokov.
Čiščenje potokov je treba razumet' tako, da je obvezno odstraniti in posekati predvsem veje, ki segajo v strugo ali pa vise nizko nad strugo. Odstraniti je treba tudi tisto zarast, ki
je zrasti a v sami strugi in ovira odtok, ostanejo lahko samo ko-ceni dreves, ki so v sami brežini, da s tem branijo brežino pred poškodbami.
Vse prizadete lastnike oziroma uporabnike obrežnih zemljišč opozarjamo, da opravijo čiščenje do \5. marca 1972, ker bo po tem roku vodnogospodarska inšpekcija opravila preglede na terenu in bo po potrebi ustrezno ukrepala ter kršitelje prijavljala sodniku za prc-krške
VODN(XiOSPODARSKA
INŠPEKCIJA
so ob prešibkem obveščanju pogosto privedli do prekinitev dela. To je novo spoznanje, saj so bili prene-kateri do zdaj prepričani, da so bile prekinitve „povračilo" za premajhne osebne dohodke.
Suhokrajinski
dfobiž
PRKTEKLI TOREK je bil v Žužemberku javni sestanek krajevne organizacije ZKS. Na njem so se zbrali člani te organizacije skupaj z ostalimi občani. Obravnavali so akcijski program II. konference ZKJ in stališče občinska konference ZKS Novo mesto. Razpravljali so tudi o komunalnih in go^odarskih vprašanjih kr^a.
VECJE ZANIMANJE ZA PREUSMERITEV KMETIJ v Suhi krajini je prišlo zadnje čase do izraza. Lansko leto se je le en kmetovalec odločil za preusmeritev kmetije, letos pa že trije. To so mladi kmetovalci iz Trebče vasi in Sadinje vasi. Le-ti bodo gradili nove hleve. Letos je tudi več interesentov za nabavo kmetijske mehanizacije - tako za traktorje kakor za motorne kosilnice. *	M. S.
POJASNILO
V sestavek „Izostankarji p(^ drobnogledom", ki smo ga objavili prejšnji teden, sta se vrinili dve napaki. Pri ponovnem usklajevanju podatkov o opravičenih in neopravičenih izostankih odbornikov občinske skupščine so ugotovili, da se je odbornik Andrej Bajt udeležil devetih sej ob 17 neopravičenih izostankih, Stane Gorinšek pa se je devetkrat opravičil, sedemkrat pa izostal neopravičeno.
Kako je učinkovalo odprto pismo, ki so ga delovnim in interesnim skupnostim, sekretarjem organizacij ZK, predsednikom izvršnih odborov sindikatov, odborom SZDL, predsednikom samoupravnih organov in direktorjem v novomeški občini poslale družbeno-politične organizacije in podpisali sekretar občinske konference ZlC' Franc Sali, predsednik občindce kpn-^ ference SZDL Franc Beg in predsednik občinskega sindikalnega sveta Adolf Šuštar?
MARJAN POLOVIC, predsednik sindikata v Dolenjki: „O pismu smo razpravljali tako na aktivu ZK kot v izvršnem odboru sindikata. Dogovorili smo se, da bomo zaključni račun obdelali na zboru vseh zaposlenih.**
Odprto pismo
IVAN HROVATIČ, sekratar aktiva ZK v Dominvestu: „Komunisti o zaključnem računu nismo še mogli povedati svojega, ker ga še nismo dobili. Mimo tega pisma pa smo sklenfli spregovoriti o izhodiščih našega pra-. vilnika o delitvi osebn^ dohodka in pretresti sedanji način delitve pri nas. Razprava o zaključnem računu bo priložnost za ugotavljanje gospodarjenja. Neupravičeno zapravljanje denarja bomo najostreje obsodili.“
ALOJZ JOŽEF, tajnik centralnega odbora sindikata v Pionirju: „Delavski svet je zaključni račun potrjeval v petek in upošteval stališča skupnega sestanka sindikata in osnovne organizacije ZK. Tedaj smo predlog zaključnega računa ocenili tako, da so za uspehe zaslužni vsi in še posebej nekateri vodilni delavci. Odprto pismo nas je spodbudilo, da bomo z zaključnim računom seznanili vse delovne enote."
JAKOB BERIC, direktor PTT: „To, kar nam svetujejo v odprtem pismu, ni za nas nič novega, ker že več let tako delamo. Lahko ugotovim, da informiranje o skupnih zadevah pri nas^ še ni odreklo. Mimogrede naj pristavim, da imamo vrsto svitih strokovnih časopisov, iz katerih se delavci lahko poučijo. Z zaključnim računom bomo seznanili ljudi na zboru delovne skupnosti. V pripravah sindikat in ZK nista stala ob strani, ampak jima je resnično šlo za to, da pridejo podatki do slehernega de-lavca.“
ALBIN LUZAR, sekretar KZ Krka: „Ljudi imamo po delovnih enotah, za»o skupnega enotne^ zbora nc •- mo mogli sklicati. Včasih s. tja poslali papirje, ampak p i je mrtev in ne doseže učinka, kwt ga želimo: da bi bil vsak naš član seznanjen z vsem. Zato bomo delavce obiskali kar na terenu in jim razložili zaključni račun. Ne mislim, da bomo s tem naredili ne vem kakšen korak, izvajamo samo tisto, kar imamo glede obveščanja zapisano v statutu."
Kovomcšl^ kronika
PREDAVANJE - Jutri bo'po peti šolski uri novomeškim gimnazijcem v telovadnici predaval Ludvik Golob. Naslov predavanja: „Minuli dogodki na Hrvatskem".
AKVIZITER - Otroške slikanice in knjige prodaja po mestu akviziter Pomurske založbe iz Murske Sobote. Slikanice stanejo od 7 do 70 dinarjev.	/
LI.MONE - V novomeških zelenjavnih trgovinali že dalj časa nimajo limon. Trgovci številne kupce usmerjajo na trg, kjer jih zasebnikom ^ ni zmanjkalo.
ATLAS - Pri Mladinski knjigi je te dni veliko povpraševanje po Velikem atlasu sveta, ki obsega okoli 500 strani in 217 zemljevidov ter številne barvne fotografije in skice. Vezan je v usnje in ima barvni Sčitni ovitek, v prednaročilu pa stane 260 dinarjev.
TUCAJ - Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela je organiziral jezikovna tečaja u angleščine in nemščine, ki bosta potekala po avdiovizualni metodi. Zainteresirani lahko dobijo mformacije v pisarni zavoda.
TRŽNICA - Kljub obilnemu deževju je bilo na tržnici v ponedeljek živahno. Bila je dobro in pestro založena, pojavilo seje še več prodajalcev kiča, ki so se preselili na spodnji del tržnice. Cene: jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6, čebulček 10 din za liter, česen 10, limone 8 do ‘J dm, korenje 5-6, suhe hruške 5 din za kg, zelje 4, suhe slive 8, fižol 7, hmške 7, zelena 6, čebula 3, rdeča
pesa 5, krompir 2, jajc« I din za kos, suhe fige 7 -8 din, dateljni 10, orehova jedrca 20 in limone 6, domači sir 16 din za hlebček, solata 6-8 din in domači mod 14 din za liter.
ROJSTVA - Rodile so Marija Žlogar iz Ulice Majde Sile - Igoija, Fani Kraljič z Mestnih tijiv - Barbaro, Anica Brudar iz Ulice Majde Sile 16 - dečka, Nada Murn z Zagrebške 16 - Katjo in Marjet* Vire iz ulice like Vaštetove 15 - Boštjana.
POGREBI - Umrla sta Karolina Kavčič v 85. letu starosti, gospodinja iz Šentruperta, in Jože Orinski v 75. letu starosti, upokojenec, iz Brežic, Grad 1.
- hna gof^a je rekla, da bi sc izplačalo ob sobotah pr«! rotovžem pobirati riž, ki ga ohcetni raztresaja za srečo. Ker so nekateri hudo vraževerni, JO pred vhodom včasih vse belo.
ČAS BE2I
Ti meni, jaz tebi
Najstarejša članica partizanskega odreda „Matija Gubec“ v Brežicah Rozika Bohinc, je na nedeljskem občnem zboru taborniške organizacije v Brežicah izročila pismeno priznanje čebelici Kseniji Simonovi. Organizacija šteje 400 članov, od tega 120 medvedkov in čebelic. Njena dejavnost sega štinnajst let nazaj. (Foto: M. Jara-novič)
KRUŠNA MATI SEDMIM OTROKOM
Ni jutra ne sonca v temi
Ana Kolon: Obe roki bi dola v zameno zo vid
Za žen^o, ki je trdo in z veseljem delala vse življenje, so dnevi samotnega brezdelja neskončno dolgi. Ana Kolan iz Šentlenarta bi kljub 82 letom nadvse rada postorila kako malenkost in tudi kaj skuhala, pa ne more, ker so ji odpovedale oči. Prepričana je, da ni pomoči, toda dala bi vse na svetu, da bi se ji povrnil vid. Kdove kolikokrat na dan se zjoče nad svojo nesrečo, nad temo, ki jo je ločila od sveta.
„Saj mi nič ne manjka, jesti imam in obleči, a kaj mi pomaga, če sem takole privezana za svoj stol k štedilniku! Podpore dobim po 100 din in
\ ■
Ana Kolan — pogled ji zastira tema.
še paket hrane mi pošljejo vsak mesec. Na občini pa jim vseeno povejte, da sem vedno pridno delala, da se mi je vsak človek smilil in da zato na starost nimam nič.
Doma v Kapelah smo bili revni. S 16. leti sem šla služit v Karlovec, potem sem se omožila in živela na Crncu. Mož je umrl. Drugič sem se poročila v Skopice in spet ovdovela. Hiško sem prodala, da sem plačala popeb, in še nekaj mije ostalo. Preselila sem se sem in v tejle hišici stregla bolni sovaščanki iz Kapel, materi sedanjega gospodarja. Umrla
je in njegovi bralje so rekli, naj ostanem pri hiši za gospodinjo. Tu sem še vedno, čudno se je obrnilo vse skupaj: zd^j mora on kuhati meni, čeprav mu leta ne prizanašajo."
,3e vaši rejenci kaj oglasijo? “
„Mica prihaja iz Zagreba vsak mesec, da mi opere, odkar sama ne vidim. Pri meni je živela do 16. leta. Njen brat Franc je v Nemčiji. Ko sem ju vzela k sebi, je bila Mica stara dve leti in pol, fantiček pa pet. Ne veste, kako hudo mi je bilo, ko sta me spraševala, kje je mama. Nisem povedala, da je umrla, rekla sem samo, da je šla kupit cukre in da bo kmalu nazaj. Dva rejenca mi je pobrala davica, za dva pa ne vem, kje sta. Sedem sem jih imela. Bili so bosi in lačni. Smilili so sc mi in rada sem skrbela zanje. Dobro, da sem imela kravo v hlevu in mleko pri hiši.“	J.	TEPPEV
V KATERO AMBULANTO?
Da bi se učenci izognili čakanju v zdravstvenem domu v Brežicah, želi vodstvo osnovne šole na Veliki Dolini pošiljati otroke k zobozdravniku v brežiško osnovno šolo. Predlagali so, da bi jih tam naročali po točnem urniku, če jih sploh lahko sprejmejo. Na popolnoma urejeno zobo-' zdravstveno službo za šolsko mladino pa žal ni mogoče računati pred dograditvijo novega zdravstvenega doma v Brežicah.
NOVO V BREŽICAH
v OBRATU KONFEKCIJE JUTRANJKE so na pobudo občinske konference ZMS v soboto ustanovili mladinski aktiv. Vanj je včlanjenih nad 70 delavk. Za predsednico aktiva so izvolili Magdo Lipj^evo. Vsekakor je taka organizacija v obratu potrebna, s^ zaposluje nad 50 odst. delavk do 25. leta starosti.
ZA STARE IN ONEMOGLE ima občina Brežice v domu počitka v Impoljci na voljo 19 postelj, v zavodih ima pa vsega skupaj 32 odraslih.. Z deležem za preurejanje in obnovo doma si bo občina pridobila pravico do dodatnih 10 postelj, po potrebi pa tudi več, Pri investicijah v Impoljci sodeluje trenutno pet občin, ki bodo poslej imele v domu prednost za svoje ljudi.
OD PRIČETKA DRUGEGA POLLETJA obiskuje malo šolo v Brežicah 48 učencev. Starši kažejo zanjo izredno zanimanje in že^o, da 'bi bili njihovi otroci cim bolje pri-prav^eni na redno šolanje. Te dni so sklenili na šoli bratov Ribarjev odpreti še en oddelek in sprejeti vanj nove kandidate.
V PETEK POPOLDNE SO SE STARSI osnovnošolskih učencev
zbrali na roditeljskem sestanku v prosvetnem domu. Za uvod jim je predaval prof. France Demšar, nakar je ravnateljica Angela Škaleijeva pregovorila o učnih u^jehih. V navzočnosti staršev so nagradili tudi zmagovalce „Vesele šole“.
DOSEDANJIM PREDSEDNIKOM Avto-moto društva Brežice, dvema tekmovalcema in nekaterim delovnim organizacijan^ bodo na letni konferenci v drugi desetini marca izročili diplome in se jim tako oddolžili za prizadevnost. Na zadnji seji upravnega odbora društva so razpravljali tudi o verifikaciji Šole za voznike motornih vozil in nakupu tekmovalnih motorjev. Društvo šteje 242 članov. '
CENE PRI AGRARU V SOBOTO: endivija 7 din za kg, grozde 8, hruške 5,20, limone 6, banane 7,40, pomaranče 6, paradižnik 12, peteršilj 9, kisla repa in kislo zelje 4,50, korenje 3 in 6 din kg, cvetača 8, čebula 3, fižol 4,50 in 8,50 din, pesa 3, por 5, krompir 0,80 in 1 din, ohrovt 5, sveže zelje 1,3 in 3 din kg, jajca 0,65 din kos.
BREŽIŠKE VESTI
oll: koko do internata
Cez šest mesecev se bo začelo novo šolsko leto. Tedaj bo tudi potekel rok za prepustitev starih internatskih prostorov v Brežicah v uporabo Jutranjki.
Časa je tako malo, da je misel na ureditev dijaškega doma drugod čista utopija. Tudi predlog za preselitev v sto let staro osnovno šolo ni uresničljiv tako hitro. Poraja se vprašanje, če je vredno nalagati denar za zasilno rešitev. Razen tega gostuje v šolski zgradbi oddelek otroškega vrtca, ki ga tudi ne bodo mogli premestiti pred 1972. letom. Predsednik- občinske skupščine se bo, upoštevajoč vse naštete razlag, dogovoril z Jutranjko za izpraznitev internatskih prostorov leto dni pozneje.
Ko se je pred kratkim sestal novoustanovljeni aktiv komunistov trgovske šole in internata, se je zavzel za nov dijaški dom. Menil je, da je tak predlog še najbolj umesten. Seveda pa ga brežiška občina ne bo mogla financirati sama in tudi dolžna ni, saj obiskujejo poklicno šolo za blagovni promet otroci iz vse Dolenj-dce.
Komunisti so menili, da druge občine ne bodo odklonile deleža za postavitev novega internata v Brežicah, namenjenega za mladino iz vse pokrajine. Seveda pa bodo zahtevale čiste račune in razumevanje za povrnitev šolnine za učence iz drugih občin, ki se šolajo pri njih (na primer v Novem mestu v gostinski, ekonomski ipd.). Takih z^tev do-sedaj ni postavljal nihče, vsekakor pa bi bila porazdelitev stroškov na levilo učencev najpravičnejša medsebojna poravnava izdatkov za šolstvo.	j_	J,
NA DENARCE CAKAJO
Obrat Slovenija vina v Brežicah je lani do kraja izkoristil svoje zmogljivosti. Pretočili so tisoč vagonov vina za zunanji promet in še 400 vagonov v okvirih podjetja. Zaradi tolikšnih količin komaj čakajo, da bi lahko poslovali v novih prostorih. Predelovalni obrat je predviden v okviru nove kleti, ki bo lahko v prvi fazi sprejela 150 vagonov vina.
S ŠOLSKIM AVTOBUSOM
Turistično društvo Bizeljsko je sprejelo okvirni delovni načrt za letos. Vključilo se bo v republiško akcijo turistične zveze Očistimo naš kraj. Društvo predlaga, da bi se člani odpeljali na izlet v Planico in si tam ogledali smučarske skoke. Na svetovno prvenstvo v smučarskih pole-^tih bi lahko vozil novi šolski avtobus.
FILMI IN SEMINAR
Za vse člane krajevnih odborov za splošni ljudski odpor bodo marca priredili v Brežicah seminar, da bodo ti v aprilu že lahko oblikovali svoje .delovne programe. Na semi-naiju jih bodo seznanili z družbeno samozaščito in drugimi nalogami za organizacijo vseljudskega odpora, ki jih bodo nazorno prikazali tudi s predvajanjem ustreznega filma.
PONOVNO IZVOLJENI
Vodstvo taborniške organizacije v Brežicah so ponovno zaupali dosedanjim voditeljem. Za starešino so izvolili Toneta Jesenka, za namestnika Boženo Cešnovarjevo, za načelnika Alojza Keblja in za njegovega namestnika Avgusta Berlana, za sekretarko Elico Rovan in za blagajničarko Marijo Senicovo.	j
VAŠKI ODBORI SZDL
Na Veliki Dolini, v Cerkljah in v Pišecah že uresničujejo sklep sekretarjev ZK in predsednikov SZDL o ustanavljanju vaških odborov Socialistične zveze. Komunisti so se vključili v delo na vasi in se ne izmikajo funkcijam, čeravno jih veže tudi delo v svojih organizacijah ZK v podje^ih.
V družbi otrok in vnukov sta zlato-poročenca Ana in Anton Blažinč iz Rigonc pozabila na vse hudo, ki ju je doletelo v skupnem življenju. V zakonu se jima je rodilo devet otrok in le štirje so še živi. Na kmetiji sta trdo delala vse življenje, vojna leta pa sta prebila v pregnanstvu v Sle-ziji. Za njuno obletnico, ki sta jo praznovala konec februarja letos, so Jima sorodniki in znanci zaželeli še mnogo prijetnih let v srečnem sožitju. (Foto: Baškovič)
VEČJE SODELOVANJE S POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
Ne bo nas zamajal veter, trdni smo
Sindikat se krepi in hoče vzdržoti v novi vlogi - Pritiskov	v	občini ni, če bi
bili, bi se jim odločno uprl in stopil na stran	delavca	^
    ' >
V Krškem so se februaija srečali na dvodnevnem seminaiju predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij iz občine. Ob tej priložnosti so izrazili zadovoljstvo nad vplivnejšo politično vlogo sindikata, saj vsi zavzeto sodelujejo pri uresničevanju sklepov sarajevskega kongresa samoupravljavcev in decembrske seje predsedstva jugoslovanskih sindikatov. Preberite, kaj mislijo trije sindikalni delavci o svoji organizaciji danes!
samoupravnimi organi. Vplivati skušamo na urejevanje samoupravnih predpisov in njihovo usklajevanje z novo zakonodajo. Skrbi nam po-
MARJAN MARKL, CELULOZA: „Casi, ko se je sindikat pretežno ukvaijal z rekreacijo, dopusti in športom, so za nami. Svoj vpliv povečuje na področje gospodarjenja, od delitve dohodka do razvojne politike podjetij. Dejavnost sindikata uživa zadnje čase večjo podporo vodstev delovnih organizacij, Zveze komunistov in predvsem podporo delavcev, ki čutijo, da smo na nji-
Maijan Matki
hovi strani in da so naši cilji njihovi cilji.“
FANIKA RICHLV, PODRUŽNICA SDK: „Ko se sindikalni delavci takole srečamo na skupnih predavanjih, smo veseli ne le aktualne in zanimive vsebine, ampak tudi tega, da spoznavamo, kako specifične so težave s katerimi se spoprijemajo sindikalne organizacije v kolektivih, od gospodarstva do kmetijstva in šolstva. V naši delovni organizaciji je • sodelovanje sindikata s članstvom in upravo dobro naravnano in upam.
Zadovoljna s tisočakom
Prijetno je slišati, če zaposlena ženska, mati in gospodinja vedro prenaša breme, ki ji ga vsak dan sproti nalagata tovarna in dom. V to vrsto ljudi sodi Marija Račič, delavka iz Imperiala v laškem.
Doma je na Drnovem, seJem kilometrov stran. Na delo se vozi s kolesom, pozimi z avtobusom. V čokoladnico je prišla pred devetimi leti. Zdaj pakira žvečilni gumi. O sebi pravi, da z veseljem
hodi v službo, ne samo zato, ker je z eno plačo težko preživljati družino, ampak tudi zaradi tega, ker ima rada svoj poklic in si pri delu „spočne živce“.
Pred štirimi leti sta si z možem postavila hišo. Tedaj sc ji je izpolnila največja želja, saj je na lastni koži občutila, kako je, če nimaš svoje strehe in se potikaš po tujih stanovanjih.
Z otrokoma nima težav. V varstvu sta pri tašči. Enajstletna Bojanca se vozi v šolo v Leskovec, petletni Toni pa preživi dopoldne pri stari mami. Ko se Račičeva vrne z dela, se loti gospodinjstva. Obdeluje tudi velik vrt, redi prašiča in kokoši. Tako z možem marsikaj prigospodarita. Čeravno Marija ni s kmetov, ima za to posebno veselje. Pravi, da bi ji bilo pusto brez vsega tega.
Cez plačo se ne pritožuje. Zadovoljna je, če prinese ob mesecu domov tisočak. Dela f>o normi. Zatakne se ji le, kadar nagajajo stroji. Mož je prav tako zaposlen v Imporialu. Mo.ški so v tem kolektivu v manjšini. Od 140 zaposlenih jih je le okoli 30 in ti delajo večinoma v pekarni.
J. TEPPEV
VODO MED VINOGRADE
Vasi Golek, Spodnje in Zgornje Dule, Osredek, Volovnlk, Kobile m Ivandol si gradijo vodovod. Z delom vred bo veljal 490 tisočakov, če pa bi ga delalo podjetje, bi morali prebivalci odšteti zanj 820 tisoč dinarjev. Vaščani bodo prispevali v denarju po dva tisočaka, pomoč pa ie obljubila tudi občinska skupščina krško. Ce bo šlo vse po sreči, bo voda pritekla v 80 domov še to poletje. Ljudje so z veliko voljo prijeli za delo in opravili že večino izkopa po neugodnem kamnitem zemljišču.
da bo steklo tudi uresničevanje samoupravnega sporazuma. regresih za dopuste bomo nadalje-
Fanika Richly
vali lansko prakso in izplačali večje vsote delavcem z manjšimi prejemki.“
IVAN KOZOLE, AGROKOMBINAT: ,,V kmetijstvu so tudi težave sindikata ve<^e, ker odnos družbe ni bil tak kot do drugih panog. V kolektivu ni posebnih problemov. Našli smo skupni jezik z upravo in
Ivan Kozole
vzroča sorazmerno slab socialni položaj zaposlenih, kar smo že lani upoštevali pri nadomestilih za do-puste.“	J.T-
PRAVNA POSVETOVALNICA
Odbornik Penca z Gorjancev je na zadnji seji vprašal, kako je s pravnimi nasveti, ki jih sodišče po zakonu ne daje več. Zvedel je, da pri sindikatu že tri leta dela pravna posvetovalnica in da bo občinski svet zadržal to obliko brezplačne pomoči, čeravno po Sloveniji odvetniki protestirajo.
RAZVESELJIVA UGOTOVITEV:
Vse več ljubiteljev gora
Z občnega zbora PD »Bohor«: društvo ima že nad 800 članov, od tega skoraj 500 pionirjev
Ob udeležbi predstavnikov sosednjih planinskih društev, s katerimi sodeluje PD „Bohor“, je bil 18. februarja na Senovem občni zbor, na katerem so obravnavali dosedanje plodno delo in sprejeli letošnji načrt.
Najprej je Aleš Kunaver, naš znani alpinist, udeležence zbora z eno-inpolurnim predavanjem in diapozitivi popeljal na Anapurno 2, vrh, ki so ga slovenski alpinisti osvojili leta 1969. Sledilo je poročilo, v katerem je bilo med drugim povedano, da ima PD „Bohor“ že 803 člane, od tega kar 483 pionirjev; nadalje, da so od lanskega aprila do zbora priredili 16 izletov s 1316 udeleženci, da so obiskali skoraj vse zasavske hribe, da se je 190 pionirjev udeležilo dvodnevnega srečanja s pionirji Nove Gorice, da so priredili še druga srečanja in tekmovanja. Med mladimi pionirji se je zelo razširila akcija ,,Pionir - planinec", saj so do letošnje podelitve značk v Kamniški Bistrici planinci prejeli štiri zlata, 21 srebrnih in 80 bronastih odličij.
Na zboru so v poročilu govorili še o nekaterih drugih akcijah („pod-mladkova značka'*, delo na koči na Bohorju, društveni prostor na Senovem itd.), zatem pa sprejeli letošnji delovni program. Ob koncu je predstavnik meddruštvenega odbora zasavskih, planinskih društev tov. Oblak podelil častne znake PZS. Srebrne znake so prejeli: Ema Medvešček, Staša Soba, Hilda Lipovšek in Slavko Smerdel, bronaste pa: Ma-
rija Daugul, Rezika Smerdel, Brigita Guček, Jože Zajc ter mladinski odsek PD „Bohor“. Častni znak o prehojeni Zasavski poti so prejeli Jože Zajc ter Albinca in Milan Ma-hovne.
NEVENKA ZAJC
ŠE PET VRTCEV
Po programu razvoja otroškega varstva za krško občino bo letos na vrsti graditev varstvene ustanove v Brestanici. Prihodnje leto računajo na nov vrtec v Kostanjevici, potem je predvidena razširitev v Kr^em v letih 1974 in 1975, v Leskovcu pa prav tako leta 1975. Najbrž se do program raztegnil na več let, kajti spričo podražitev bo premalo denarja za izpolnitev načrtov v lani postavljenem roku.
ŽEJNE VASI
Sto enajstim kilometrom vodovodnih vodov, ki so jih občani v krški občini napeljali od 1969. leta do zdaj, se bodo letos pridružili novi. V gradnji so vodovodi za Zdole z Ravnami, Pleterjem in Anovcem, Gornji Leskovec - Ahac, Bretje, Kališevec, Dobrava, Košeni vih, I^esladol, Lomno, Brezje pri Leskovcu, Vrbje in Golek. Skupščina najbrž ne bo mogla ustreži vsem prošnjam že letos, saj jih ie več, kot pa jih lahko reši z vsoto, ki jo ima na voljo za te namene. •
KRŠKE NOVICE
v BKb:>iANiLi MOČNO POGREŠAJO gostišče, ki bi ob vsakem času pripravljalo gostom tudi topla jedla. Krajevna skupnost in turistično društvo menita, da bi tako prehrano lahko pripravljali v gostilu, ki ga upravlja trgovsko podjetja „Preskrba** iz Krškega. Toplih malic pa si žele tudi zaposleni v bližnji termoelektrarni in invalidskih delavnicah.
PRED DNEVI SE JE PRViC SESTAL Odbor, ki bo skrbel za priprave na „Pohod po poteh Kozjanskega bataljona**. Na tridnevnem pohodu bo v njem sodelovalo okrog 100 mladih.
CLANI sveta KOOPERANTOV PRI KRSKEM Agrokombinatu so podprli ustanovitev republiške zadrulne zveze, saj menijo, da njen delovni program zagotavlja hitrejši napredek zasebnega kmetijstva. Na ustanovni skupščini zveze bosta krške kmetovalce zastopala inž. Juvane in Ivan Abram.
V SOBOTO SO PRI OBČINSKI KONFERENCI Zveze mladine ime-
novali uredniški odbor in komisijo, ki bo vsak mesec izdajala glasilo „Informacije**. To naj bi pripomoglo k v^ji povezanosti mea konferenco in posameznimi mladinskimi aktivi, prav tako pa naj bi seznanjalo občinsko skupščino in druž-beno-politične organizacije z delovanjem mladega rodu.
OBČINSKI ODBOR RDECEGA KRI2A bo skupaj z občinsko Zvezo društev prijateljev mladine pripravil dveletni program vzgojnozdravstve-nih predavanj. Predavah bodo člani novou stanovljenega p redavatelj skega aktiva, ki ga bodo sestavljali prosvetni delavci in srednji medicinski kader.
OBČINSKI ODBOR DRUSTEV PRIJATELJEV MLADINE je že našel možnost za letovanje otrok. Potem ko so lani zaprli počitniško
bazo v Rovinju, jim je priskočila na 3omoč krška počitnišKa skupnost, ici ima letovi.šče v Materadi pri Po-
reču. Tu bodo poleti postavili šotore, v katerih bo v štirih ali petih izmenah preživelo oddih ob moiju okoli 150 osnovnošolskih otrok.
~nflikk 1.1% vu LK^iu^njcm uDuncivi Z.DUKU
Rešitev ni v obujanju spominov
Ponavlja se kot izpeta pesem: v gasilskih vrstah premalo mladih
s sodobnim domom, zdaj pa še z novo avtocisterno šteje sev-niško gasUsko društvo med najmočnejše v Posavju. Na nedavnem‘občnem zboru se je vnovič ♦ pokazalo, da to še ni vse, da manjka predvsem mlajših sposobnih gasilcev, saj delo ne more v nedogled sloneti ra ramah starejših.
Društvo bi potrebovalo sposobne vodje, ki bi znali izkoristiti opremo, prostore in pripomočke, s trudom zbrane v dolgoletnih prizadevanjih. Včasih je bilo drugače, ugotavljajo starejši gasilci. Zavedajo se tudi, da rešitev ni v obujanju spominov. Nekdaj so bili stebri gasilstva sinovi obrtnikov, vajenci, veliko pa so pripomogli tudi prosvetni delavci. Žal pa je zdaj tako, da se sodelovanja v gasilskih vrstah ogibljejo ne samo šolani ljudje, marveč vse bolj tudi drugi.
Ko je bilo treba za lansko ocenjevanje sestaviti desetine mladih gasilcev, se v Sevnici to ni dalo narediti. In vendar je prav v tem začetek organiziranega gasilstva, brez katerega ni
uspešnega boja z ognjem in naravnimi nezgodami. Ljudje sami po sebi niso slabi; ko se zgodi nesreča, ko gori, so pripravljeni pomagati, toda ne premorejo osnovnega gasilskega znanja.
Svetla točka so gasilske enote v delovnih organizacijah, ki so se v preteklem obdobju nekajkrat spoprijele z zelo hudimi požari in obvarovale naše skupno premoženje pred velikimi
Ne zapletajmo!
Boštjanski komunisti so na sestanku 25. februaija izražali negodovanje zaradi dela Cimperškove od-borniške komisije o lokaciji za sev-niški most. Najmanj, kar ob tem potrebujemo, je nova afera, pravijo, saj smo zaradi ene pred vojno tak most že izgubili. Zlasti so grajali dejstvo, da se je ta komisija sestala šele sedaj, čeprav je bila ustanovljena že 24. decanbra lani. Vsako zavlačevanje pa je lahko usodno. Obstaja resna bojazen, da bo republiški cestni sklad dal denar pač tja, kjer vedo za lokacijo mostu. Ne razumejo, zakaj občinska skupščina tega vprašanja ni prepustila svetu za urbanizem, ki je za to pristojen in tudi boli strokoven. ,	A.	2.
, „.v/'	---------
'''........'	.	______ifIII.
J.?:/
v - s
Vv"'
.. .
c
Sevnlško kovinsko podjetje, ki tesno sodeluje s trboveljsko strojno tovarno, je začelo graditi drugo proizvodno dvorano s površino 1000 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe znaša 2 milijona dinarjev. Kovinsko ogrodje bodo seveda sami naredili. -(Foto: A. Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
O	II. KONFERENCI ZKJ -r Prejšnji teden je komunistom iz sev-niške občine o stališčih II. konference ZKJ govoril udeleženec te konference Ludvik Golob iz Novega mesta. Poldrugo uro je odgovarjal na vprašanja o deviznem sistemu, odgovornosti, dogodki^ na Hrvaškem ipd.
PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO DELO - Na občnem zboru sev-.niških gasilcev so podelili diplome in značke za 40-letno delo v društvu: francu Božiču, Hinku Korenu, Alojzu Košoroku in Antonu Peruju; za 20-ietno delo; Viktorju Krenčiču, Frideriku Pečniku in Danijelu Zevnikarju; za 10 letno delo: Alfonzu Bobeku, Mihi Bratecu, Ferdinandu Cesarju, Francu Golobu, Antonu Joštu, Karlu Kosarju in Ivanu Žnidaršiču.
NOVE KNJIGE - Občinska knjižnica je prejela preteklo leto izdatnejšo dotacijo kulturne skupnosti, to pa se pozna tudi na policah. Dokupili so lahko približno 500 novih knjig. Knjižnica ima sedaj 5094 knjig. Minulo leto jo je obiskalo 282 izposojevalcev, 70 odstotkov mladili do 25 let, največ seveda osnovnošolcev. Knjižnica ne more naročati več revij, saj je prostor pretesen za čitalnico.
VEČJI SNACK BAR? Gostinsko podjetje ima izdelane načrte za dozidavo in preureditev starega dela restavracijo. Zlasti bi povečali snack
bar, v katerem se posebno rada zbira mladina, pridobili bi še več drugih prostorov. Delo bi stalo 30 tisočakov, tega denarja pa gostinci ne bodo lahko zbrali.
ZBIRALNICA MLEKA ŽE LETOS - Sevniški kmetijski kornbinat bo skupno s kombinatom iz Žalca v Klavniški ulici gradil zbiralnico za mleko.
POCENI NAKUPI - V prodajalni Elektrotehne ponujajo peči na olje EMO 3,5 in 8 po znatno znižanih cenah, dodajajo pa še brezplačno k vsaki peči garniture posode. V poslovalnici trgovskega podjetja 3 nudijo s 30 do 40 odstotkov popusta razne obleke, na Glavnem trgu pa prav tako po znižanih cenah ženske in moške pletenine in frotirke.
MESTO PA TAKO! - Ob zadnjem popisu prebivalstva in stanovanj so ugotovili, da so v Sevnici še 3 stanovanja brez elektrike in vodovoda, v Šmarju 2. V obeh krajih se še najde stanovanje s „podom “ iz zbite zemlje, na dvorišču pa je še kar 224 stranišč, v Šmarju 54. Bližamo pa sc kraju 20. stole^a ...
ZLATA POROKA - V soboto sta v domu počitka v Loki pri Zidanem mostu praznovala 50-letnico skupnega življenja Marija in Martin Ivnik. Vse življenje sta delala kot dninaija v okolici Orešja.
■	POROČILA STA SE; Boris Gio-vanetti in Mihaela Vidmar iz Krmelja.
Škodami. Na lanskem ocenjevanju se je posebno izkazala enota v JStillesu“ K požarni varnosti je dosti pomagal tudi gasilski servis, ki ga je občinska gasilska zveza uredila v gasilskem domu v Sevnici.
Gasilci so pripravljeni — tako so ugotavljali na občnem zboru
—	še tesneje sodelovati s službo civilne zaščite. Na bližnjem sestanku se nameravajo natančneje dogovoriti, kako bi se kar najbolje pripravili na možne naravne in druge nesreče.
A. ŽELEZNIK
MNENJA O TEM:
Kam z mostom?
Komisija je za most pri domu, kaj pa strokovnjaki in računi?
Na pustni torek je šlo za šalo, zdaj gre pa spet zares. Kot smo že poročali, je občinska skupščina Sevnica imenovala posebno odbomiško komisijo, ki naj predstavnike republiškega cestnega sklada in drugih republiških teles nadrobneje seznani z okolnostmi pri gradnji novega mostu čez Savo v Sevnici.
Prejšnji teden se je komisija, ki jo vodi odbornik Rudi Cimperšek, prvič sestala in ugotovila, da je sev-niška občinska skupščina pred leti že sprejela urbanistični načrt, ki je predvideval gradnjo n^ostu v sami Sevnici pri gasilskem domu, in da je bila ta gradnja po takratnih računih celo cenejša od one nad železniškim mostom. Komisija, ki predstavlja javnost (ker gre pač za javno zadevo), sicer ne more dajati strokovnih ocen, meni pa, da bi bilo mogoče z gradnjo pri gasilskem domu hkrati urediti še cestni iiadvoz (zdaj je pri domu TVD Partizan nivojsko križanje ceste in železnice, ki povzroča zelo veliko težav), nasploh pa po mnenju komisije gradnja cestnega mostu pri železniškem mo§tu ne bi bila kaj dosti cenejša. Zato se komisija ogreva za gradnjo mostu po urbanističnem načrtu.
Ker je znano, da je republiški cestni sklad pripravljen plačati samo gradnjo mostu, ne pa dodatnih del, in ker bi bila po nekih cenitvah graditev pri domu do 10 milijonov novih dinarjev dražja, bo treba počakati še na mnenje in izračune strokovnjakov.
V	RADEŽU BODO GRADILI LOVSKI DOM
V	Loki pri Zidanem mostu dela lovska družina s 40 člani. Na rednem občnem zboru so med drugim sklenili, da bodo začeli graditi lovski dom, ki naj bi stal v Radežu nad Loko, blizu električnega transformatorja na Kuhaijevem svetu. Stavba bo pritlična, velika 8x9 metrov, na vidnem mestu in zato hkrati tudi privlačna točka za planince in ljubitelje narave. Lovci bodo pomagali pri gradnji s prostovoljnim delom, pričakujejo pa tudi pomoč podjetij.
S.	Sk.
OSREDNJI ZBOR NA PLANINI
23.	febmarja je bilo v Sevnici posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc ZMS in Zveze borcev iz 6 občin (Brežice, Smaije pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Krško in Laško) o pripravah za pohod po poteh Kozjanskega odreda. Osrednji zbor bo najveijetneje 3. julija na Planini, brigada iz vsake občine na pohodu pa bo štela okrog 100 do 120 mladih. Posvetovanja se jc udeležil tudi komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin.	A. Ž.
JULIJA FLUOROGRAFIRANJE
Od 10. dQ 18. julija letos bo v sevniški občini obvezno fluorografi-ranje prebivalstva. Ker je slikanje pljuč važen ukrep v boju proti tuberkulozi, že sedaj opominjamo ljudi, naj računajo, da bodo v tem času, ko so dopusti, doma.
KRMELJ: 70LJUDINATECAJU
Že dalj časa traja v Krmelju tečaj za voznike motornih vozil, ki ga obiskuje nad 70 ljudi, med njimi precej žensk.	B.	D.
JUTRANJKA BO GRADILA
Z najugodnejšo ponudbo na licitaciji bo podjetje „Beton" iz Zagorja letos zgradilo skladišče in del novih proizvodnih prostorov scv-niškc kontckcijc* ,,Jutranjka". Investicija je z obratnimi sredstvi vredna približno 9 milijonov dinarjev, letošnja jiiadnja pa jo Sele Jel investi-cijskih načrtov, ki jih ima to sev-iiiško podjetje.
V drugem mesecu obratovanja: naprave za predelavo krompuja dobro delujejo, mirenska tovarna odkupi na dan tudi po 50 ton krompirja. Najboljšega vozijo iz Dobmiške doline, sicer pa v tovarni pripominjajo, da kmetje premalo pazijo na odbiro, saj za industrijsko predelavo gomolji ne smejo biti nagniti, nažrti ali pozeleneli, (Foto; Legan)
IZ NAČRTA RAZVOJA KMETIJSTVA:
Z mlekom teče dohodek
Lani 1,7 milijona, letos v načrtu že 2,7 milijona litrov - Kje bodo nove odkupne proge?
Ob živini in krompirju postaja v trebanjski občini vse važnejši tržni presežek — mleko. Načrt-razvoja kmetijstva, ki ga je občinska skupščina Trebnja sprejela zadnji seji, pravi, da se bo Kmetijska zadruga predvsem zavzela za urejen odkup krompirja (za tovarno na Mirni) in mleka.
Danes si oglejmo, kako bo z mlekom. Zadnja leta se je premaknilo, napredek je očiten, toda možnosti še daleč niso izkoriščene. Za leto 1970 so ugo-
Pojasnilo naročnikom
V	četrtek, 17. februarja, nekaj nad 100 naročnikov v Trebnjem ni pravočasno dobilo našega lista. Zamuda je nastala po krivdi odpreme v Ljubljani, ki jc te izvode po pomoti naslovila na Trebelno.
Vse, ki so našo 7. številko v Trebnjem prejeli z zamudo, prosimo, da neljub spodrsljaj oprostijo!
UPRAVA LISTA
DAVŠČINE
Odvit
vijak
Ob novi davčni politiki* bo pošteno obrtništvo laže dihalo, odzvonilo pa bo utajevalcem
Naj ste lani vprašali tega ali onega obrtnika, skorajda zanesljivo ste lahko pričakovali odgovor: „Bi kar šlo, če nas davki ne bi tako pritisnili." Tarnanje ni štelo med tista, za katera pravimo, da so „zaradi lepšega", trebanj.ska občina je resnično imela zelo velike davčne obremenitve, saj so bili njeni obrtniki obdavčeni z največjo dopustno mero, ki jo določa zakon.
Tak „pritisk" je imel za obrtništvo občine neugodne posledice, saj je zaostajalo za razvojem drugih dejavnosti in celo nazadovalo. Vse to je vodilo do drugačne davčne poh-tike, ki jo je občinska skupščina že uzakonila z odlokom, sprejetim na zadnjem zasedanju.
Obrtniki se zdaj lahko oddahnejo. Stopnje prispevkov so po novem občutno manjSe in znašajo od 8 do 28 odstotkov. K temu občinskemu davku je treba prišteti še 5 odst. republiškega davka, da dobimo dokončno obremenitev.
Primer, ki kaže, da je razlika precejšnja; obrtnik, ki je imel doslej od
70.000	do 80.000 dinarjev davčne osnove, bo moral letos plačati od tega skupno 27 odstotkov, lani pa je moral plačati 44 odstotkov. Razlika jc spodbudna, zato upravičeno pričakujemo, da bo poživila razvoj obrtništva v trebanjski občini.
Ob vsem teni pa jc nujno treba povedati Še na.slednje; utajevanje dohodka, poskuse, da bi ..prinesli okrog" davčno upravo, vsc to je treba v prihodnje odločno in dosledne* pri*prečcvati in kaznovali. T;ika priporočila jc dala davčni upravj tudi občinska skupščina, ker se zaveda, da je ob manjših obremenitvah, ki veljajo odslej, obrtniku mogctče pošteno delati in po.štono živeti.
M LKGA^
tovili pri kravah, za katere vodijo tako imenovano B kontrolo, da so v poprečju dajale le 1.850 litrov mleka. Kaj je to v primerjavi s poprečjem v kmetijsko najbolj razviti deželi na svetu - Danski, kjer že presega 4.000 litrov mleka! Pospeševalno službo in rejce čaka še veliko dela.
Zagotovljen, dobro organiziran odkup in spodbudna cena, to so tiste sile, ki lahko spodbudijo večjo rejo krav molznic. Doslej zakoličena pot je prava. Nove odkupne „proge“ so pripomogle, da se je količina odkupljenega mleka od nekaj manj kot pol milijona pred ^d-mimi leti povečala na več kot
1.7 milijona litrov v letu 1971, letos pa bo predvidoma dosegla
2.7 milijona litrov.
Da bi povečali količino odkupljenega mleka, bodo letos odprh nove „proge“: Korita-Vrbovec—Rdeči kal-Ponikve, Hudeje-Mala Ševnica-Brezovi-ca-Gomila, Krušni vrh-Knečja vas,	Trebelno-Dračji	vrh-
Roje-Štatemberk-Ornuška vas. To bo omogočile, da se bodo kmetije v teh in bližnjih vaseh lahko začele preusmerjati v specializirane tržne kmetije. Kje je še ta cilj, pove podatek, da so lani kmetje v občini prodali komaj dobrih 21 odstotkov, namolzenega mleka, v preusmerjeni tržni kmetiji pa bi moral biti odstotek nekajkrat večji.	M.	L.
PO ZBORIH OBČANOV
Obračun 1971
Kaj delajo naše krajevne skupnosti?
Nobenega dvomljivca ni trebil več: krajevna samouprava živi in se razvija, ker so jo naS ljudje sprejeli za svojo. Izjemno dobro obiskani zbori občanov v trebanjski občini so to znova dokazali. Da bi kar največ prizadetih ljudi vedelo, kaj delajo in kaj nameravajo narediti njihove krajevne skupnosti, objavljamo kratke izvlečke iz dela posameznih skupnosti, Drugi del tega zapisa bomo objavili prihodnji teden. •
VELIKI GABER, Vrednost vseh objavljenih del je lani znašala 11.80J din, dohodkov pa- je KS imela 19.596 din, V različnih akcijah, ki jih je priredila krajevna skupnost, je znašal skupni prostpvoljni prispevek v delu in materialu 16,250 din. Za letos je v načrtu: gradnja pokopališča v Velikem Gabru, preureditev ceste Medvedjek-Gombišče, javna razsvetljava v Velikem Gabru, trafo postaja v Pristavici, pot Stranje-Primskovo in vzdrževanje vaških poti, KS se bo prizadevala glede trgovine, motela v Biču, pošte, telefona, dograditve šole, kulturnega življenja in socialne’skrbi, V načrtu ima 33,000 dinarjev izdatkov, računa pa še na dvakrat tolikšno pomoč ljudi samih,
• DOL, NEMSKA VAS, Izredno obširen je spii^k različnih del, ki jih je lani opravila ta krajevna skupnost,
V	pota je bilo vloženo 147,489 din (od tega 5783 prostovoljnih delovnih ur), v elektrifikacijo 178,200 din, vodovode 56.410 din in kanalizacijo 2820 din. Prebivalci te krajevne skupnosti so naredili lani skoraj 12,000 udarniških ur. Za letd$ še ninačrta, izvolili pa so že novo vodstvo in gradbene odbore po vaseh. Za predsednika KS so izbrali Alojza Solarja, za podpredsednika pa Jo-
SELA-SUMBERK, Krajevna skupnost je vzdrževala 10 km poti, pomagala je organizirati odkup mleka, kmetijsko šolo, skrbela je za socialno dejavnost. Ker sama nima kaj več dohodkov, je odvisna predvsem od pomoči občine. Dohodki 22,650 din, izdatki 26,600 din. Za letos je v načrtu razen poti pomožni električni napajalec v Repljah, napeljava telefona, ki je še odvisna od denarja. Vaščani C^lake in “Zavrha zahtevno prevoz šolskih otrok. Novi svet KS sestavljajo: Franc Travnik, Cveto Ozimek, Franc Vodeb, Rafael Zupančič, Anton Strajnar, J<anez Ozimek, Anton Pucelj, Franc Glavan, Stane Anžlovar, Rudolf Ozimek in Anton Zupančič.
(Dalje prihodnjič)
Z MIRNE
DANES ZADNJIC - Sklad za pospeševanje kmetijstva je organiziral koristna kmetijska predavanja tudi na Mirni. O sodobnih načinih go^odarjenja so govorili agronomi Slavko Nemanič, Miha Krhin, Alojz Metelko in Miha Žmavc. Danes bo zadnje predavanje.
TUDI MIRNA NIMA ŽAGE -Tudi na Mirni lastniki lesa pogrešajo žago, saj morajo zdaj les voziti v Mokronog, kjer komajda zmorejo vsa naročila. Podobno kot za Veliko Loko bi bilo potrebno tudi na Mirni nekaj ukreniti.
NAROCiTE SEME - Prodajalna KZ sprejema naročila za semenski krompir. Sprejema jih tov. Gačnik v trgovini ob ponedeljkih, sredah in petkih.
PROSLAVA 8. MARCA - Tudi letos bo krajevna organizacija SZDL na Mirni pripravila proslavo in pogostitev za dan žena. Natančen čas bo objavljen na krajevno običajen način.
TREBANJSKE IVERI
PREBITEK - Zadružni svet KZ Trebnje je prejšnji teden obravnaval zaključni račun, ki je /a lani pokazal več dohodkov kot izdatkov, kar je razveseljivo. Zadružni svet jc del denarja namenil za posojila kmetom prek kmetijskih gospodarskih odborov po vaseh. Ko bo dokončno poplačana izguba iz prejšnjih let, bo pomoč kmetom lahko precej izdatnejša.
NOV SLOJ ASFALTA - Spomladi bodo obnovili dotrajani asfalt pred občinsko stavbo, trgovino Mercator in pošto, za kar bosta dali denar omenjeni delovni organizaciji oz. občina. Na novo bodo označili tudi cestne prehode in prostore za parkiranje vozil. Tako je zapisano v načrtih krajevne skupnosti. Ki je lani za tako oznako plačala 5.000 dmar-jev.
NUJEN IZREDEN ZBOR - Potreben je bil izredni občni zbor trebanjskega gasilskega dmštva, da je namesto dosedanjega predsednika Matije Sila, ki je bil 9 let predsed-
nik, vodenje društva prevzel nekdo drug. Za predsednika so izvolili Emanuela Rebernika. Ena od najvažnejših nalog društva je pripraviti vse potrebno za gradnjo novega doma. Zdaj se še ne ve, ne kje bo dom stal ne kakšen bo, ne kdo bo gradnjo plačal. Pri občinskem gasilskem skladu je bil rezerviran denar za nakup zemljišča, kasneje pa razdeljen med druga društva, pravi poročilo o občnem zboru v Trebnjem.
ZANIMANJE K.METOV - Na povabilo kmetijske zadruge so strokovnjaki tovarne SIP Šempeter, ki se vidno uveljavlja z nekaterimi kmetijskimi stroji, predavali o uporabi strojev in možnostil) nakupa. Poslušalo jih je veliko kmetov, saj je bila skupščinska dvorana skorajda povsem zasedena.
OBNOVA ELEKTRIKE - Krajevna skupn •'St ima v načrtu obnovo električne napeljave v Trebnjem, ki rastočemu kraju več ne zado^a. Javno električno razsvetljavo bodo dobila tudi nova naselja.
L.l________
CIGANSKO VPRAŠANJE REŠUJEJO TAKO:
Mlade v šolo, odrasle zaposliti
Vsaj enega člana ciganske družine redno zaposliti - Mladim učila, obleko in redno šolo ~ Vsako pomlad Cigančkov ni v šolo
Na osnovni šoli Željne pri Kočevju so 14. februaija odprli oddelek za starejše šoloobvezne Cigančice. Redno ga obiskuje 10 ciganskih otrok, poskrbeti pa bo treba, da bodo prihajali k pouku še preostali štirje.
Šola je poskrbela za predavatelja, malice, šolske knjige in prostor. Temeljna kulturna skupnost in občinska skupščina pa sta prispevali oblačila (vrhnja in spodnja), obutev in razne šolske potrebščine.
Nekaterim Cigančkom oziroma malim Romom — večina jih sicer trdi, da so Slovenci — je dala občin-
ska skupščina šivat celo obleko po meri.
Starši Cigančkov so izrazili še željo, naj bi ne skrbeli le za njihove šoloobvezne otroke, ampak naj bi vsaj po enemu članu družine priskrbeli redno zaposlitev. V nasprotnem primeru se lahko spet zgodi, da bodo spomladi odšli Cigani nabirat zdravilna zelišča, s seboj pa bodo
vzeli tudi svoje šoloobvezne otroke in šolanje Cigančkov bo sf>et prekinjeno.
Predstavniki občine so že obiskali podjetja in se pogovarjali o možnostih, da bi zaposlila Cigane. Nekatera podjetja bodo še obiskali. Vodstva podjetij kažejo razumevanje za zaposlovanje Ciganov.
J. P.
NAŠE CESTE
Garancija
Komaj zgrajena, že poka - Goseničar jo uničuje
Lansko jesen je bilo asfaltirane okoli 1 km razmeroma ozke ceste Kočevje-Mahovnik, kar je veljalo preko 110.000 din.
Minilo je torej komaj nekaj mesecev, cesta pa že p>očasi propada. Ponekod ob straneh asfalt poka in se lomi. To se vsekakor še ne bi smelo dogajati, če bi bila dela dobro opravljena. 110.000 din (11 starih milijonov) ni majhen denar, zato naj vsi, ki so ga prispevali (občani, občinska skupščina, ZKGP), poskrbe, da to ne bo proč vržen denar.
Seveda bi morali tudi prepovedati po tej cesti vožnjo takim vozilom, ki jo lahko hudo poškodujejo. Mednje sodijo predvsem goseničarji. Na* cesti je namreč že zelo razločno videti sledi gosenic traktorja ali morda buldožerja. Prav gotovo ceste niso asfaltirali le zato, da bi jo z nekim goseničarjem hitro uničili!
Občani in vsi drugi, ki so prispevali za to cesto (to pa velja za vse ceste povsod), so si denar zanjo pritrgali od ust. Zato so upravičeni zahtevati na njej tako ureditev prometa, da bo cesta varna in da je vozila ne bodo hitro uničila. Ce pa bodo ugotovili, da je izvajalec del nekatere odseke ceste slabo izdelal, lahko zahtevajo, da jih popravi. Garancijo zahtevamo namreč za mnogo manj vredne stvari, zato jo lahko tudi za cesto, kije zelo draga dobrina.
J. PRIMC
Dobri davkoplačevalci
Lani kočevska občina na šestem, predlanskim pa celo na 4. mestu po pobranih davkih (v republiki)
Kar 94 odstotkov vseh davkov je bUo lani plačanih v kočevski občini. Po odstotku pobranih davkov se je kočevska občina uvrstila na 6. mesto v republiki.
Vehka večina davkoplačevalcev je na podlagi akontacij in odmer kar sama vplačala davke. Izterjava je bila potrebna le pri približno 10 odstotkih davkoplačevalcev.
Tistih 6 odstotkov občanov, ki davkov niso plačali, pa je v glavnem imelo opravičljive raz-
loge. Kmetje niso plačali, če so imeli kakšen večji nepredvideni izdatek (smrt v družini, pogin živine, bolezen itd.); obrtniki pa tisti, ki jim podjetja, za katera delajo, niso še plačala računov.
Davkoplačevalci v kočevski občini so vedno zelo disciplinirani. Tudi predlanskim je bilo na primer vplačanih kar 95 odstotkov odmerjenih davkov, s čimer je bila kočevska občina na 4. mestu v republiki glede na odstotek pobranih davkov. J. P.
Izvoljeni ne bo sekretar
Zaradi drugih odgovornih dolžnosti v republiški skupščini Drago Benčina ne more prevzeti še dolžnosti sekretarja občinske konference ZK Kočevje - Za novega sekretarja predlagan Jože Novak
Zaradi neenotnosti v Zvezi komunistov v Kočevski občini in še nekaterih pojavov nihče izmed predlaganih kandidatov ni hotel prevzeti dolžnosti sekretaija občinske konference ZK. Predlagali so kandidaturo iz upravičenih in drugih vzrokov odklonili.
Zato so na nedavni volilni konferenci ZK dejansko prisilili Draga Benčina, da je pristal na kandidaturo, in ga tudi izvolili za novega sekretaija. Na to je pristal le pod po-
SPREJET PROGRAM KS
Na zboru občanov mesta Kočevje, ki je bil 24. februarja, so izvolili nov svet krajevne skupnosti, sprejeli delovne programe za letos in razpravljali o delu komunalnih delovnih organizacij. Več bomo o razpravi in načrtih še poročali.
DROBNE IZ KOČEVJA
NOVE CENIKE za najem in izkoriščanje telovadnic, športnih igrišč in površin ter ostalih objektov je izdala direkcija na novo ustanov^ Ijenega Centra za vzdrževanje ih
?radnjo športnih objektov v Ko-evju. Zaradi samofinanciranja tega zavoda ne bo mogoče več brezplačno uporabljati teh naprav. Izjema bodo le šole. Cenike so poslali vsem dosedanjim uporabnikom.
PLANICA IN TRIM - Po mestu so razobešeni plakati, ki vabijo občane na smučarske polete v Planico. Starejšim je namenjen še plakat, ki jih vabi, naj tekmujejo za značko TRIM.
ZGODNJI ŠKORCI - V četrtek, 24. februaija, je priletela prva jata škorcev nad Kočevje. Sedli so na drevje na vrtu upokojencev in v drevoredu. Po kratkem počitku in „po-menku“ so se razpršili in se začeli boriti za škorčnice. Prileteli so tri tedne prej kot lani. Mogoče so se samo umaknih snežnim neuijem v Italiji.
DIABETIKI - V Kočevju je, kakor smo že poročali, xpliko sladkornih bolnikov, saj celo prednjačimo pred drugimi kraji. Pri ustanavljanju društva diabetikov se je nekaj zataknilo. Kaže, da bomo še in še hodili na preglede v Ljubljano in tako izgubljali čas, družba pa denar.
PTICARJI - Društvo za vzgojo in varstvo ptič je imelo pred kratkim sestanek. Čutiti je bilo nekaj nesoglasij med nekaterimi člani, ki so bolj organizacgskega značaja. Društvo se je prehitro razvijalo, ptičarjem pa manjka izkušenj v vodenju društva. Po tolikih uspehih, predvsem po uspeli prvi razstavi ptic v Kočevju, je nujno, da se vsa nesoglasja ,2gladijo. Vsekakor bi bila velika škoda, če bi nesoglasja zavirala nadaljnji razvoj društva, po-
sebno še zato, ker je v društvu precej mladine, ki vneto goji ptice pevke in golobe pismonoše.
SNEG JE SKOPNEL in prikazala se je velika nesnaga vsepovsod po mestu. To so odpadki in papir, ki so ga meščani odmetavali vso zimo na sneg ob pločnikih. Očistiti bi bilo treba ne samo po Ljubljanski cesti, temveč tudi po stranskih ulicah, katere redko kdaj vidijo komunalno metlo.
MIŠO KOVAC, popevkar iz Zagreba, je imel pred kratkim koncert v Domu Jožeta Seška. Čeprav je bila prireditev popoldan, je bUa dvorana polna mladih ljudi. Izredno visoka vstopnina (20 din) obiskovalcev ni odbila. Koncert je potekel v splošno zadovoljstvo osbiskovalcev, manj pa v zadovoljstvo organov združenja malih avtorskih pravic. To je namreč prepovedalo Kovaču nastopati po Sloveniji, dokler ne bo poravnal nekih obveznosti do tega združenja. To pa so sfKiročili upravi doma šele po koncertu, ko je Kovač že odpel, pobral denar in odšel.
občan * rx vprašuje X x ^
' ^ M Sci'
c ^ 'V J ^
VVV'M v^N^/modvod w odgovarja
- Sem dobil odločbo, da moram čistiti jašek na javni cesti pred hišo.
— Torej se obeta, da boš dobil kmalu 'še odločbo, da moraš tudi cesto pometati.
KOČEVSKE NOUKE
gojem, če se bodo vse osnovne organizacije ZK strinjale z njegovo izvolitvijo in če bo k njegovi izvolitvi dala soglasje republiška skupščina in ga razrešila nekaterih dolžnosti.
Člani konference so poudarjali, da niti prvi, še manj pa drugi pogoj ni resna ovira. Zdaj pa se je pokazalo, da ni nobenih možnosti, da bi bil tovariš Benčina razrešen dolžnosti v republiški skupščini, celo nasprotno, dobil je še nove! Tako ne more poklicno opravljati poslov sekretaija občinske konference ZK in je zato potrebno izvoliti novega sekretaija.
Komite občinske konference je zdaj dal organizacijam ZK v razpravo predlog, naj bi za novega sekretaija kandidiral Jože Novak, politolog, star 28 let, aktiven družbe-no-politični delavec, zaposlen pri Delavski univerzi Kočevje. V prid njegovi kandidaturi govori predvsem dejstvo, da je mlad in da ni bil vpleten v zakulisne boje raznih skupin znotraj občine. Prav zato bo lahko uspešno in nepristransko opravljal posle ^kretarja.
O tem predlogu bodo v teh dneh razpravljale tudi osnovne organizacije ZK, ki pa bodo seveda lahko predlagale tudi nove oziroma svoje kandidate za sekretarja občinske konference ZK in še enega člana komiteja. Novi komite bo namreč namesto sedanjih 9 štel 11 članov.
J. PRIMC
Pred dnevom žena
Za letošnji dan žena v Kočevju ne bo osrednje proslave, pač pa le proslave v delovnih kolektivih. Občinska konferenca SZDL je priporočila mladinskim aktivom in sindikalnim organizacijam, naj ne poskrbe It za praznično pogostitev, ampak naj dajo s kulturnim programom in priložnostnim govorom prazniku tudi politični, revolucionarni in kulturni pomen.
SMUCl ZMANJKUJE
Kočevske trgovine, ki prodajajo smučarsko opremo, so letos prodale rekordno število smuči, smučarskih palic, čevljev in druge opreme. Nedvomno ima največje zasluge za porast tega prometa nova in l^ati prva smučarska vlečnica, ki jo je pri Dolgi vasi postavita Združeno KGP Kočevje. Trgovci'vedo povedati, da razprodaja smučarske opreme sploh ne bo potrebna, ker je imajo na zalogi premalo.
NEKATERI POZABILI
Pred kratkim je bilo vpisovanje otrok v prvi razred osnovne šole v Kočevju. Skupno so starši vpisali približno 130 otrok. Vodstvo Sole pa meni, da je okoli 20 staršev gotovo pozabilo vpisati otroke v šolo ali pa so prezrli razpis za vpis. Po podatkih šole je v Kočevju in okolici okoli 150 otrok, ki bi morali letos v prvi razred. Mala Šola za bodoče prvčke se bo začela ma^ca.
iKne
Prejšnjo nedeljo so v Ribnici zborovali ribniški čebelaiji. Z delom dosedanjega odbora ^	^
voljni, zato so mu še podaljšali mandat. Zavzeli so se, da bi v društvo dobili kaj mladih moči. ( Modic)
Proti neupravičenemu bogat^
Oficirji tudi za predlog, naj bo predsednik Tito ponovno odlikovan ^ zervni starešine in mladina marca na pohod v Jelenov žleb^
Zveza rezervnih vojaških starešin občine Ribnica združuje 360 članov, ki delujejo v treh krajevnih organizacijah. Naloga organizacije j^’ predvsem, da skrbi za strokovno izpopolnjevanje članov.
Na nedavni skupščini so razprav-Ijalci precej kritično ocenili delo organizacije, čeprav so bili doseženi
lepi uspehi. Kritika je letela predvsem na tiste člane, ki niso dovolj disciplinirani in premalo sodelujejo s svojo organizacijo. Vsekakor pa so organizacije ZRVS do^gle lepe uspehe pri izvedbi strokovnih izpitov, organizaciji predavanj, udeležbi na proslavah itd.
Na skupščini so posebej poudarili sodelovanje ZRVS s teritorialnimi
7
enotami, civilno zaščito m za splošni ljudski odpor. .
Med razpravo o socialni** so rezervni oficiiji in P®®®!:.; tio^ udarili, da je treba tenje posameznikov na
be in odpraviti
'kiom
Enakopravnejši odnos
Kmetje noj imajo tako svojo organizacijo, ki jim bo najbolj koristila - Kmalu nov zakon
ki povzročajo neupravičene ^
razlike. So za vse ukrepe, odpravili socialno razlikov^J V načrtu za bodoče delo ^ spet najpomembnejše	^
nje strokovno izpopolnje ^ nov. Razen tega bodo f	,
skupaj z mladino Jelenov žleb. Soglasn^
„Ce kmetje niso zadovojni z delom KZ, se bodo na podlagi novega zakona o združevanju kmetov, ki bo predvidoma kmalu sprejet, lahko sami združevali oziroma organizirali v svoje pogodbene skupnosti,“ je med drugim povedal predstavnikom kmetijskih in gozdarskih organizacij ribnike in kočevske občine na nedavnem sestanku v Glažuti predsednik Kraigher.
Predsednika je zanimalo predvsem, kaj bo jHijilidmi, ki so ostali na kmetijah, in kaj bosta za pospeševanje zasebnega kmetijstva ukrenili kmetijski zadrugi in Združeno KGP. Poudaril je, da so kme^e v težavah, iz katerih se sami, brez pomoči delovnih organizacij zelo veijetno ne bodo mo^i rešiti.
Menil je, da kmetje sicer res žive bolje kot včasih, vendar bi lahko še bolje. Poudaril je, daje potrebno zagotoviti tudi enakopravnost, enakopravne odnose med zasebnim kmetom in kmetijsko delovno organiza-
Slemena vabijo
Turistični načrti
Turistično društvo Sveti Gregor-Slemena sc bo prizadevalo za ohranitev kulturnozgodovinskih spomenikov na svojem območju (Ortneški grad, kapela sv. Jurija, cerkev v Mar-šičih, stara hiša na Pugledu), za obnovo ceste Sodražica-Slemena in napeljavo telefona iz Sodražice.
Pozimi je v Slemenih zelo primerno za smučanje, a nimajo nobene vlečnice, pa tudi cesta pozimi običajno skoraj ni prevozna.
Turistični delavci si prizadevajo, da bi sc tu uveljavil „kmečki turizem", a brez uspeha. Kmetje še za napredek kmetijstva nimajo dovolj denaija, za urejanje turističnih sob pa sploh ne.
Na tem obmoi^u so zasebniki začeli že postavljati prve vikende. Stoje že trije ali štirje. Vikendaiji so seveda bogatejši kot kmetje in že sami razmišljajo o nakupu smučarske vlečnicc.	J.	p.
HITREJE NAPREJ
Ribniška kovinska industrija RIKO naglo povečuje, a likrati specializira proizvodnjo. Razen tega proizvodnjo tako posodobljajo, da bodo v bodoče z razmeroma malo novimi delavci občutno povečali proizvodnjo. Seveda bo taka proizvodnja zahtevala nove kupce, se pravi nov trg in več strokovnih delavcev. Zdaj šolajo v svojih delavnicah 48 vajencev, na raznih šolah pa štipendirajo 20 bodočih strokovnjakov.
PARTIJSKI SEMINAR
Na seminaiju za člane občinske konference ZK Ribnica, njenih komisij in za člane sekretariatov krajevnih organizacij, ki je bil 23. februaija na IJgaiju, je predaval o nalogah ZK po drugi konferenci ZKJ sekretar sekretariata ZKS Andrej Marinc. O nalogah občinske organizacije ZK, ki so jih sprejeli občinska konferenca ZK in njeni organi, je predaval Danilo Mohar, o delovnem programu občinske konferenca in njenih komisij pa Ciril Grilj.
cijo. Enakopravni odnosi so porok, da se bodo vsi ljudje dobro počutili in da bodo vedno pripravljeni tak sistem tudi braniti, in nče bo treba, zanj celo žrtvovati življenje.
Menil je tudi, da pri načrtovanju razvoja Slovenije pozabljajo na tm-voj tega območja, se pravi občin Ribnica in Kočevje. Izkušnje tega območja so tudi premalo znane slovenski javnosti.
J. PRIMC LUKNJE NA CESTAH
Razmeroma hiter prehod iz zime v toplejše dni je tudi na ribniškem območju na več krajih poškodoval ce-.te. Luknje so se pojavile na cesti med Ribnico v smeri Dolenja vas, pa tudi na cesti Žlebič-Sodražica so že prve poškodbe. Najslabši pa je odsek ceste v sami Sodražici do mostu pri Kaprolu. Ta del ceste, dolg le približno 100 metrov, bi bilo nujno potrebno popolnoma obnoviti, ker je vsako krpanje brez haska.
-r
LOŠKI POTOK:
HALA LETOS?
Ribniško podjetje RIKO je že lani nameravalo zgraditi v Loškem potoku novo proizvodno dvorano. Gradnjo pa je zavrl novi gospodarski pdložaj. Načrti za dvorano so narejeni, zemljišče pa odkupljeno. Kaže, da bodo v kratkem premagane tudi ostale ovire in da bodo v sodelovanju z Ljubljansko banko letos le začeli graditi.
tudi predlog, naj> bo sip Broz-Tito ponovno oou redom narodnega heroja.
V novi občinski odbor bili izvoljeni Guštin Jamnik, Borut Kržan, CjOJn
Vič, Stane Kromar, .ZorK«^ « p,
Franc Petek in Alojz	Jlf
nadzornega odbora pa Franc Tanko ih Franc Lesar-
Priznanja
Plaketo PARTIZANA za 20 in večletno delo v r vzgojni organizaciji soj? P# C občin Kočevje in	;	Afl	k
Ivan Ambrožič,	pi)
Tončka Arko, Saša	Cf
Bižal, France Bregar, Jfi, rek, Veno Cihal, Ela ^ . lo^ Košir, Franc Levstek, Stej . j# Dušan Oražem, Ivan Peu Petelin, Roman	S>”
Rutar, Dušan Smola,
Stane Škrabec, Matija Zo Žgajnar.	.
Plaketo za 10 do	H
so dobili: Slavka Pucar- 5	p#,
nič, Tone Prelesnik,
Mimica Smola, Dane Škrabec, Franc Zajc,	ojti
nikvar. Stane Potisek, b«
Alojz Okorn, Gabrije‘3
Ul
Op
S
%
^n,
S'
S
Mara Kersnič, Borut Joras, Franc Jelenc,
M
Kerž^’(j5V^
šič, Maijan Gril, Janez	■
Gregorič, Niko Gerbec,	pW
Viktor Drobnič,
Tone Debeljak, Norbert dislav Borovac, Milan tod Andoljšek,	^
Tone . Andoljšek in M* hamsberg.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
GOSTINSTVO NA PSU - Ribniški turistični delavci ugotavljajo, da je ribniško družbeno gostinstvo na psu. V nekoč lepi in sloveči „Restavraciji", zdaj gostilni „Rib-ničin", ne premorejo niti toliko, da bi gostom dali pri kosilu in večelrji papirnate prtičke. Tudi stranišča, ki so ogledalo gostišča - tako uče turistična pravila - so precej zanemarjena.
DOM V NAJEM - Dom na Travni gori je vedno bolj obiskan, zato želi sodraško turistično društvo nekje v bližini sezidati depandanso, vendar - nima denarja. Zdaj iščejo investitorja. Pripravljeni pa so dati dom tudi v najem.
KAJ S STARO HIŠO? - Usoda ene najstarejših hiš v zahodni Dolenjski, ki stoji v vasi Pugled, .še ni jasna. Hiša je še bolj zanimiva zato, ker ima na zidu fre.sko. Zavod za spomeniško varstvo se je včasih zanjo zelo zanimal, kaže pa, da nima denarja, zato je njegovo zanimanje popustilo. Njen lastnik bi rad hišo preuredil. Kaže, da se bt)do odgovorni resno začeli zanimati spet za hi.Šo takrat, ko bo že preurejena in bo za reševanje hiše in freske prepozno.
barvni:	RAZGLEDNICE
Tudi območje turističnega društva
• oriKlilS
Ortnek-Grmada sc je Jv tistim, ki so izdali nice krajev in zanimivost obmobju.
USTANAVLJAJO „oj odbor, ki bo pripravu Turistične zveze zahodn^^^j^
ali kakšnega drugega org jjii ^
iiclrlriiouul	turistl^n
l*'ran
usklajeval delo turistih so imenovani l”'ran ‘ Adamič, Franjo Matoh, in Karel Rigler.
občan
vprašuje
- Naše turistično
da bi rado razširilo dom nimamo denaija. .
- Potem vamnc pr^ j, po' gega, kot da pokličete Ribničane, ki imajo zc razširitvi cerkve.
RE5ETE)
18
DOLENJSKI LIST
Stron iHodll: JOŽE PRIMC
St. 9 (1144)	-
žena — šef
NŠki gasilci želijo 80-letnico društva dočakati spodobno ~ O njihovem delu in načrtih govori predsednik društva Jože Vidmar
gasilci so kot med-I- se je zbudil iz zimskega Mrtvilo so presekali na zboru letos januarja,
IWini!^ obralo več kot 70 delate	in	so	postavili
L odbor. Delo je steklo, na-Funajo.
L	predsednik,	kate-
L se bo društvo lotilo v
P
^ preurejanjem dotrajanega rn^o stolpa je društvo za-gradnjo
iiovftr dokončati brez iz-^ lova	bi	bila še ob-
iet	gasilskem	domu,
, Oji sredi Semiča in ga stoodstotno ne mo-da bomo zmogli
K"
f'
imate težave
Ver
zlasti zdaj, ko so ^ toliko dražje. Imate ^^S^izirano prosto-
Za dan žena
»vMo	tovarne	BETI
^“iKahe organizacije pri-^1. Qr°*lavo v počastitev dneva )n,- bodo zaposlene žene pogostili in jim dali darila.
,,Brez tega sploh ne bi šlo. Društvo ima 200.000 dinarjev zbranih, medtem ko znaša predračun za stolp in fasado čez 600.000 din. PribUžno 300.000 din računamo zbrati še s prostovoljnim delom, ostalo visi v zraku. Vsak član se je obvezal dva dni delati pri gradnjah ali pa plačati 160 din. Če nam bo ta akcija uspela, bom zadovoljen. Sicer bomo morali narediti toliko, kolikor bo sredstev.“
— Vaše društvo bo prihodnje leto praznovalo 80-letnico delovanja. Ali na slavje že kaj mislite?
„Naše društvo ima bogato gasilsko kroniko in je dolgo slovelo kot eno najboljših gasilskih društev. Popravil gasilskega doma in stolpa se pospešeno lotevamo predvsem zato, da bi jubilej spodobno pričakali. Nabaviti pa bo treba še paradne uniforme, ker smo edino društvo v občini, kijih še nima. Vsaj ena desetina gasilcev mora dobiti nove obleke. Tak je bil sklep. Na srečo z motorko nimamo težav, ker ni stara in še dobro dela.“
— Se s tem končajo vaše želje in potrebe?
,,Vsega, česar nimamo, pa bi potrebovali, ne morem naštevati, bilo bi preveč. Naša želja pa je, da bi prošnje za finančno pomoč, ki smo jih razposlali na več krajev, naletele na plodna tla. S skromno podporo podjetij in občinske gasilske zveze bi vsi naši načrti stali na trdnih nogah.
R. B.
Naš praznik
vse ne bo nikdar prav
  !----------------------------------------
javnih del za leto 1972 računa na blizu 'bilijonov dinarjev gradenj - Prednost bosta v činela vodovod in pa adlešička cesta
Ut(
:os
začenja črnomaljska obči--.iia	novega 5-letnega pro-
Sl	za	katerega so se
J^ocili na referendumu lan-Letos se bo s pomočjo Jeanov	zaposlenih
5 750	obrtnikov zbra-
L^ne t	^ za 520.000 din
ip	vodnega prispevka. K
Nsti prišteti ^ 1,150.000 din 1 organizacij, kijih Plačujejo po družbenem
din posojila milijon dinarjev
fc'•'skeoa ^ milijon dmarjev ^Dega^i^^^^nega in republiškega torej graditi za ^ev? zbranih 4,970.000 di-
Dotv,^^ občanov je prizadet za-No,	oskrbe	s	pitno
? Se na«	^	bližnjo	oko-
h ^®radi ^ rezervoarja na Gri-wP4	večje	porabe vode
S'	gradaškega	vodovoda,
Gradnja novega, i*Unau ?? rezervoarja je nujna, ^K°.?70.000dinaij^BV.
‘*nji vodovoda pridejo v
poštev še končna dela na semiškem vodovodu in dokončanje vodovoda v Desincu. Pri vseh kanalizacijskih potrebah pa je po oceni strokovnjakov najbolj potrebna kanalizacija v naselju ob Ločki cesti v Črnomlju. Gre za to, da bi gradili kanalizacijo in cesto proti Adlešičem hkrati, sicer bi morali novo cestišče kasneje razbijati. Za manjše vodovode in kanalizacije b« na razpolago skupno 830.000 dinarjev.
Vse, kar bo dejanaija ostalo, se pravi 3370»000 din, bo šlo na zahtevo občanov za gradno asfaltine ceste od Črnomlja do Adlešič. Kolikor cenejšega izvajalca del bodo našli, toliko dlje bodo z gradnjo prišli.
Na vseh koncih občine so še velike potrebe, zato je bilo treba temeljito tehtati, katere gradnje so bolj važne. Predlog programa javnih del je v javni razpravi, kot kaže pa med občani doživlja vso podporo, čeprav so nekateri razočarani, ker bodo morali na uresničitev lastnih načrtov še počakati.
Kot
Vil
*Co:
Vili	smo	vam tudi za letošnjo pomlad pripra-
lepo izbiro tekstilnega blaga, perila, pletenin in
vj^^Iekcije.
tudi na 5-mesečno brezobrestno obročno
^eleieksVtV' Črnomelj
*^Rnomaljski
se čez prodajo ^^ikoo	čeprav	so	cene
Po prehude. Kupci najbolj .j Popularnih knjigah, med ^ata po številu prodanih
DROBIR
mesto „Sirota »Angelica“. Tudi
V	„Ukano".
februarja,
‘	*®^aj	prve pomoči za
V ^	kaže,	bo	treba
kajti šoferskih ne bo zmanjkalo.
JE DOLENJKINA kj bilj ^ cementa, pravijo pa, *etii . , košnji zimi bolje zalo-leti,	kot v sezoni. Po
Šlo iz skladišča že cementa, pa tudi pre-
ima za letoš-program. V namerava """certa, sodelovala bo na
vseh proslavah, poleg tega pa je še Črnomaljcem obljubila 10 brezplačnih koncertov.
V SOBOTO je bila dvorana Prosvetnega doma nabito polna, ko so v okviru abonmaja nastopili Crno-maljčani z „Etiennom". Dokaz, da je za amaterske predstave še precej zanimanja. S predstavo je bilo občinstvo zadovoljno, saj so vsi nastopajoči svoje vloge dobro odigrali, zlasti glavni junak Tonček Planinc.
7. MARCA BO PROSLAVA v počastitev dneva žena. Program bo pester, saj bo več sodelujočih. Ženski pevski zbor se bo tokrat prvič pojavil v enotnili oblačilih, za katere so pričevala razna podjetja.
TEČAJI ZA poklicne šofenc in jezike imajo premalo prijavljenih, da bi jih lahko začeli. Zavod za kultur-no-prosvetno dejavnost še zbira prijave kandidatov.
NA OBMOCJU matičnega urada Črnomelj je umrl Anton Butala iz Otovca, .star 64 let.
Na pragu 8. marca, praznika delovnih žena, se spet sprašujemo: kako se oddolžiti tovarišicam za ves njihov trud in za vsa huda bremena, ki ležijo na njihovih ramah kot proizvajalke, gospodinje, matere in družbene delavke? Tri občanke so povedale, kaj si za praznik same želijo:
ZALKA SiMEC, gospodinja iz Črnomlja: „Praz'nik se je dodobra uveljavil, praznovanje pa bi bilo potrebno v novi obliki. V mestu ni več dobre udeležbe na zabavah, ki jih prirejajo ženam. Ker delujem v ženskem pevskem zboru, ki prav zdaj zbira prispevke delovnih organizacij za nabavo enotnih oblačil, bi se nv zdelo najlepše, če bi nas kolektivi za praznik v tem podprh. Nekateri so že obljubili prispevke. “
MARIJA STARIHA, uslužbenka občinskega komiteja ZKS v Črnomlju; „Po mojem moramo najti globljo vsebino za praznovanje 8. marca, ker seje dosedanji način proslavljanja preživel, posebno v mestih. Ugotoviti bi morali, kaj žene najbolj pogrešajo, in jim s skupno akcijo vseh kolektivov to omogočiti. Tovarišice bodo razumele, da na primer z otroškovarstveno ustanovo več pridobijo kot s skromnimi posamičnimi darili, za katere pa gredo v kolektivih veliki zneski. Na vasi je drugače, ker se tam življenje ni kdove kako spremenilo.“
MARIJA PI;TI;H, kmečka gospodinja iz Tribuč: ,,V naši vasi praznujemo dan žena že vrsto let na skupni pro.slavi in zabavi, ki jo žene same pripravimo. Ker je za večino žena to edino razvedrilo in olK*ncin priložnost, da se pogovorimo po napornem celoletnem delu, .se 8. marca veselimo. Udeležba je izredna, saj pridejo na proslavu tudi starejše žene ki nikdar nikamor ne {»re-do. (\' v mcstili tak način praznovanj:) ne ustreza več, naj se žene sanic odločijo kakšen naj bo njihov praznik."
R. B.
Cirili
Anton Koželj je od mladih nog sedlar in tapetnik v Metliki. Izugil se je pri očetu in neprekinjeno opra>ijal posel, če odštejemo parti-zanščino. Tudi on občuti nazadovanje poklica. ,4*o dva fanta sem imel za pomoč, zdaj sem že dolgo sam. V uk noče nihče, čeprav je sedlarskega dela dovolj.“ (Foto: R. Bačer)
Obrt V zadnjih vzdihljajih
Občina in mesto Metlika brez dimnikarja, brez zidarja in še marsičesa, kar sodi v obrt - Da o usluž-nostnih dejavnostih molčimo
Metliško mesto je nekdaj slovelo po obrtništvu vseh strok. Gostilničarjev, čevljaijev in kovačev se je trlo. Pred vojno je bilo samo v Metliki 24 gostiln, v letu 1972 pa jih je v vsej občini 12. Ne da bi hoteli poudaijati gostinstvo, pa je to vendarle primeijava, ki očitno kaže na krepko nazadovanje.
Tudi frizeija za moške trenutno ni nobenega. Krojač in šivilja sicer delata, vendar brez dolgega čakanja tudi tu ne gre. Kje so vzroki za tako žalostno stanje metliške obrti, je vprašanje, ki mu bo treba kaj kmalu priti do dna. Mesto raste, se industrijsko močno razvija, zato brez sodobnih obrtnih uslug dolgo ne bo moglo zdržati.
Res je, da v Metliki manjka lokalov. Zahteve o opremljenosti le-teh so dandanes precejšnje, zato se marsikdo boji začetnih investicij. Strali pa najbrž ni upravičen, kajti obrtnikom, ki so še ostali in inBjo posluh za zahteve sodobnega občana, dobro gre.
Občinska skupščina skuša stanje omihti z milo davčno politiko do uslužnostnih obrti in poklicev, ki izumirajo toda ta prizadevanja do zdaj niso rodila sadov.
Ce ne štejemo avtoprevoznikov, ki jih res ni malo, je zdaj v metUški občini vsega 36 rednih obrtnikov. Med temi so pretežno ključavničaiji, frizerji, mizaiji, mlinarji, izdelovalci tekstilnih strok ter lončarji v gradaškem koncu. Vedno manj je rednih obrtnikov, medtem ko število popoldanskih raste. Za občana pravzaprav ni važno, če je obrtnik reden ali popoldanski, ugotavlja le, da za usluge ni poskrbljeno. Ce kje pušča pipa, če ima kdo strgan čevelj, če se mu pokvari televizor ali štedilnik ali če gre za okvaro pri elektriki, si mora v sili pomagati sam. Kot ve in zna, kajti, če kličeš obrtnika, čakaš še in še, preden pride v hišo.
Naravnost zaskrbljujoče pa je, da vsa občina ne premore niti enega dimnikarja. Zdaj si ga izposojajo iz Črnomlja ii pri dimnikarskem združenju v Ljubljani, toda to je izhod v sili. Tudi zidarja z registrirano obrtjo ni. Vse bolj pogrešajo ljudje vrtnarije ali cvetličarne, kajti za vsako slavje, obletnice in prireditve morajo po cvetje čez Gorjance v Novo mesto.
-
Za 8. marec
Emico Mitevski sem prvi hip najinega srečanja ocenila kot samozavestno in energično ženo, ki se znajde v vsakem okolju in ob vsaki priložnosti. Slutnja me ni varala. Povedala je, da ima 14 let prakse kot tehnolog, da je obratovodkinja barvarne v tovarni BETI, da sodeluje kot samo-upravljavka v svetu ekonomske enote in da poleg vsega skrbi še za gospodinjstvo in dva sinova.
— Vi ste šefinja barvarne, kjer je zaposlenih večina , moških. Imate kot žena na tako odgovornem delovnem mestu težave?
„Sploh ne. V naši ekonomski enoti je zaposlenih 80 ljudi, od tega je res 70 odstotkov mo^h, med njimi kar 14 tekstilnih tehnikov, toda smo enoten kolek-tivček. Ne poznamo nasprotovanj, mene pa jemljejo, kakršna sem. Po naravi energična, spoznam se na posel, ki ga opravljam, obenem pa znam tudi razumeti so tovariša. K meni se ne obračajo samo po strokovne nasvete, temveč sem jim tovarišica in svetovalka tudi v najrazličnejših življenjskih težavah.
— V vašem oddelku je delo najbrž tudi nevarno, ker imate opravka z raznimi kemikalijami. Ta odgovornost vas dodatno bremeni, ali ne?
„Prav zato je moja služba naporna. Kadar imamo v postopku nov izdelek z novimi snovmi, moram biti zraven, ne samo v svoji delovni izmeni, ampak se vračam v podjetje tudi ponoči. Ko spravim otroka v posteljo, grem večkrat v barvarno. Zaradi tega se ne pritožujem. Tako je moje delo. Ker imam odgovornost, moram biti vestna. “
— Ce ste razumevajoča do moških tovarišev, znate najbrž čutiti tudi z ženami, ki so vam
podrejene. Si pri vas lahko izprosijo dopust, ce gre za bolezen otroka ali podobne primere?
„Po hitrem postopku rešimo take težave. Takoj skušam pomagati materam - delavkam, povedala pa sem, da izkoriščanja ne’trpim. Ce si kdo zapravi zaupanje, je pri ;neni ob kredit.“ Ko sva prijetno kramljali ob cigareti, je beseda nanesla tudi na otroke. To je občutljiva točka Emice Mitevski. Energična žena se je v trenutku spremenila v nežno in ljubečo mamo.
R. B.
TOKRAT UDELEŽBA
Medtem ko so se prej metliški odborniki večkrat pritoževali, da se poslanci premalo udeležujejo sej, je bila zasedba na zadnji občinski seji prav dobra. Poleg zveznega poslanca Vinka Kastelca so bili navzoči še trije republiški: Anton Troha, dr. Albin Pečaver in Franc Vrviščar. Domači poslanec Peter Vujčič se je opravičil, ker je imel nujne službene opravke.
SPREHOD PO METLIKI
,,V imenu občinske skupščine in družbeno-političnili organizacij Metlike čestitam vsem tovarišicam iz naše občine za njihov praznik z željo, da bi bile v prihodnje bolj zastopane v predstavniških in samoupravnih organih in da bi v tem pogledu dobile mesto, kakršno jim pripaJi: po deležu v proizvodnji. Zavedo mo se da so k dosedanjemu raz voju občine prav delovne žene mnogo pripomogle, zato smo jim dolžni iskreno zahvalo.“ 'lako izjavo je dal ob 8. matcu j podpredsednik občinske skup- j V ščine inž. Ivan Ko ste! ec
1,1 „ ,1
METLIKA JE ZNANA po čistoči na ulicah, a bo kmalu iz^bila sloves, kajti mesto je nastlano s papirji in raznimi odpadki. Ljudje so navajeni reda, ni pa dovolj košev, kamor bi lahko odlagali smeti.
FOLKLORNA SKUPINA iz me-•sta, ki je nastopala tudi na lanski kmečki ohceti, že dalj časa ne vadi. Jeseni in pozimi je vadba na. prostem nemogoča, edino dvorano v domu Partizana pa potrebuje TVD zase. Ker folklorna skupina ni imela celoletnega delovnega načrta, med mladimi zanimanje upada. Bodo zavoljo tega težave pri letošnjem nastopu na kmečki ohceti?
KOMISIJA ZA STIKE med mladinskimi aktivi v občini Metlika je v preteklih dneh obiskala mladino na
V ZNANJU IZ VESELE SOLE so tekmovali na prvi stopnji učenci metliške osemletke. Pomerili so sc za razredne prvake. Od tretjega do osmega razreda je tekmovalo 55 učencev. Skoro vsi so bili dobro pripravljeni.
Suhorju, Lokvici, v Drašičih, Slamni vasi, v Gradcu, na osnovni soh Metlika, v tovarni BETI ii^ v podjetju KOMET. Z mladimi so se pogovarjali o njihovih .ežavali in načrtih za bodoče delo.
PRILJUBUENO GOSTISCR „Veselica" nad Metliko je spet odprto. Toplo sonce je te dni privabilo na griček lepo število gostov, ki so prišli z vseh koncev Slovenije, pa tudi s Hrvaškega. Sploh je v Metliki opaziti vedno več avtomobilov z registrskimi tablicami sosedne republike. Kaže, da Hrvati odkrivajo lepote Bele krajine.
STARO RAJMERJEVO GOSTILNO na Partizanskem trgu, kije delala nepretrgoma od leta 1911, so 19. febmarja zaprli. Verjetno bo zaprta .samo začasno in jo bodo po temeljiti adaptaciji spet odprli. V Rajnieijevi gostilni so se radi zbirali predvsem metliški lovci in gasilci.
UMRLI SO: Martin Režek iz Bojanje vasi, star 36 let; Marija Gornik iz Bojanje vasi, stara 80 let, in Jože Pečarič iz CuriJ, star 78 let.
tednik
Stran uredila: RIA BACER
DOLENJSKI LIST
19
5. in 6, marca 1972
LICITACIJA
PRI CARINARNICI LJUBLJANA
Carinarnica Ljubljana bo dne S. in 6. marca 1972 prodajala motoma vozila in ostalo blago:
Avtomobile v nedeljo S. marca 1972 v prostorih šolskega	centra za tisk in papir, Ljub-
ljana. Pokopališka 33, od 8. ure dalje, motoma kolesa in ostalo blago pa 6. marca od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152 a, soba	13/lL
Ogled vozil in ostalega blaga bo v soboto, 4. marca 1972, od 8. do	13. ure in od 14. do
17. ure v carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI	Začetna	cena
1.0. a. FORD CAPRI 1300 XL. letnik 1971, zaleten	30.000
2. o. a. VW CAMPMOBIL, letnik 1971, zaleten	30.000
3. o. a. MERCEDES 200 D, letnik 1965, zaleten	30.000
4. tov. avto MERCEDES L 406 D, nevozen, letnik 1964, nos. 2 tone	30.000
5. o. a. MERCEDES 190 D. letnik 1964, nevozen	25.000
6. o. a. VW KOMBI BUS. letnik 1969, zaleten	•	25.000
7. o. a. OPEL RECORD COUPE, letnik 1967, zaleten	20.000
8. o. a. MERCEDES 190 D. letnik 1965, nevozen	20.000
9. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1964, nevozen	20.000
10. tov. avto HANOMAG, nosilnost^3 t, letnik 1965, nev.	20.000
11. tov. avto MERCEDES 312, letnik 1959, nosilnost 4,5 t	18.000
12. o. a. OPEL RECORD CARAVAN 1700, letnik 1970, zaleten	15.000
13. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1966, zaleten	15.000
14. o. a. OPEL KADETT, letnik 1966, zaleten	15.000
15. tov. avto HANOMAG MARKANT, nos. 2,51, nevozen
registracija karoserije, letnik 1965	15.000
16.0.a.SIMCA 1501, letnik 1966, zaleten	12.000
17. o. a. SIMCA 1000, letnik 1969, zaleten	)0.000
18. o. a. FORD CAPRI GT, letnik 1971, registracija mot.	10.000
19. o. a. OPEL OLVMPIA, letnik 1969, zaleten	10.000
20. o. a. FORD ESCORT, letnik 1971, zaleten	10.000
21. o. a. SIMCA 1501 CARAVAN, letnik 1966, nevozen	10.000
22. o. a. RENAULT 10, letnik 1966, nevozen	9.500
23. o. a. FORD TAUNUS 17 M,* letnik 1965, zaleten	9.500
24. o. a. MERCEDES 180, letnik 1960, nevozen	9.000
25. o. a. CITROEN ID 19, letnik 1962, nevozen	9.000
26. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten	8.500
27. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1966, zaleten	8.500
28. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten	8.500
29. o. a. VW 1500, letnik 1965, zaleten	8.000
30. o. a. BMW 1800, letnik 1967, zaleten	8.000
31. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1970, zaleten	8.000
32. o. a. OPEL RECORD, letnik 1966, zaleten	8.000
33. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1967, zaleten	8.000
34. o. a. VW 1300, letnik 1964, zaleten	8.000
35. o. a. OPEL KADETT, letnik 1969, zaleten	8.000
36. o. a. FORD TAUNUS 17 M, Caravan, letnik 1966, zaleten	7.500
37. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, nevozen	7.500
38. o. a. RENAULT 10, letnik 1968, zaleten	7.000
39. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten	7.000
40. o. a. PRINZ NSU TT, letnik 1970, zaleten	7.000
41. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1960, nevozen	7.000
42. o. a. MERCEDES 180 D, letnik 1956, nivozen	7.000
43.0.a.VW 1500 S ČARMAN, letnik 1966, zaleten	6.500
44. o. a. VW 1500, letnik 1964, reg. karoserije	*	6.500
45. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen	6.500
46. o. a. FORD CONSUL 1500 CARAVAN, letnik 1964, zaleten	6.000
47. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen	6.000
48. o. a. FIAT 124, letnik 1968, zaleten	6.000
49. o. a. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, zaleten, letnik l%5	6.000
50. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen	6.000
51. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1966, zaleten	6.000
52. o. a. FIAT 850, letnik 1965, zaleten	6.000
53. o. a. VW 1500, letnik 1964, karamboliran	5.500
54. o. a. OPEL RECORD, letnik 1965, zaleten	5.500
55. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1966, zaleten	5.500
56. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen	5.000
57. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, prevračan	5.000
58. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963/64, zaleten	5.000
59.0.a.VW 1200, letnik 1961, zaleten	5.000
60. o. a. FIAT l5Ck), letnik 1968, reg. karoserije	5.000
61. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten	5.000
62. o. a. VW ČARMAN GHIA, letnik 1960, nevozen	5.000
63. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen	5.000
64. o. a. SIMCA 1000 GL, letnik 1965, zaleten	5.000
65. o. a. VW 1200, letnik 1958, nevozen	5.000
66. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen	5.000
67. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1962/63, nevozen	5.000
68. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1966, reg. motorja	5.000
69. o. a. VW' 1200, letnik 1962, zaleten	5.000
70. o. a. FORD TAUNUS 17 letnik 1962, nevozen	5.000
71.0.a. FORDFAIRLANE,letnik 1963/65, nevozen	5.000
72. o. a. FIAT 1500 L. letnik 1960, zaleten	5.000
73. o. a OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen	5.000
74. o. a. CITROEN DS 21, letnik 1963, zaleten	^	5.000
75.0.a. VW 1200, letnik 1960, zaleten'	5.000
76. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten	5.000
77. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	4.500
78.0.a.OPELREKORD. letnik 1964, zaleten	4.500
79. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten	4.500
80. o. a. VW 1200, letnik 1956, zaleten	4.500
81. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen	4.500
82. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten	4.500
83. o. a. CITROEN 2 CV CAMIONET, letnik 1966. nevozen	4.000
84. o. a. DKW DE LUXE, letnik 1964, ncvo/en	4:000
85. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	4.000
86. o. a. OPEL REKORD, letnik 19(>4, /alcten	4.000
87.0. arVV/ 1200, letnik 1963, zaleten
88. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten
89. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten
90. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten
91.0. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, nevozen
92.0. a. VOLVO AMAZON, letnik 1961, nevozen
93. o. a. OPEL KADETT, letnik 1965, zaleten
94. o. a. OPEL KAPITAEN, letnik 1960, nevozen
95. o. a. VW 1200, letnik 1965, reg. samo karoserije
96. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1968, zaleten
97. o. a. OPEL REKORD letnik 1964/65, zaleten
98. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965/66, nevozen
99. o. a. VW 1200, letnik 1961/62, nevozen
100. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, reg. motoija
101. o. a. VW ČARMAN GHIA, letnik 1964, zaleten
102. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen
103. o. a. OPEL REKORD, letnik 1961 /62, nevozen
104. o. a. MOSKVlC, letnik 1966, nevozen
105. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten
106. o. a. FIAT 124, letnik 1968/69, reg. motorja
107. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1966, brez registracije
108. o. a. VW 1200, letnik 1958, nevozen
109. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1964, reg. motorja
110. o. a. FIAT 1800, letnik 1962, nevozen
111. o. a. OPEL REKORD, letnik 1961, zaleten
112. o. a. VW 1200, letnik 1960, zaleten
113. o. a. VW VARL\NT, letnik 1964, reg. motoija
114. o. a. VOLVO 122 S, letnik 1963, registracp motorja
115.0. a. FORD TAUNUS 17^M, letnik 1962, zaleten
116. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen
117. o. a. OPEL RfKORD, letnik 1960, nevozen
118. o. a. OPEL KAPITAEN, letnik 1960, nevozen
119. o. a. VW 1200, letnik 1962, zalelten	,
120. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
121. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten
122. o. a. FIAT 500, letnik 1963, zaleten
123. o. a, FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, letnik 1963, zaleten
124. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, reg. motorja
125. o. a. OPEL REKORD, letnik 1960, nevozen
126. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, zaleten
127. o. a. OPEL KADETT, letnik 1963, zaleten
128. o. a. DKW F 11, letnik 1963, zaleten
129. o. a. FORD TAUNUS 17 M, CARAVAN, letnik 1966, brez reg.
130. o. a. OPEL REKORD, letnik 1958, zaleten
131. o. a. VW 1200, letnik 1965, nevozen
132. o. a. OPEL REKORD, letnik 1956, nevozen
133. o. a. OPEL KAPITAEN, letnik 1962, nevozen
134. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, reg. motorja
135. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letijik 1964, brez reg.
136. o. a. OPEL REKORD, letnik 1956, zaleten
137. o. a. FORD FAIRLANE 500, registracija motoija
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.500
2.500
2.500
2.500
2.500
2.500
2.500
2.500
2.500
2.000 2.000 2.000 2.000
1.500
1.500 1.000 1.000 1.000
PONOVNO NA LICITACIJI:
138. tovorni avto MERCEDES LK 312/36, letnik 1957
139. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1963, zaleten
140. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen
141.0.a. PEUGEOT 304, letnik 1970, zaleten	-
142. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen
143. o. a. OPEL COMMODORE, letnik 1967, zaleten
144. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
145. o. a. MERCEDES 220, letnik 1962, zaleten
146. o. a. VW 1200, letnik 1960, zaleten
147. o. a. OPEL REKORD, letnik 1961, nevozen
148. o. a. VW 1500, letnik 1963, nevozen
149. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten
150. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1965, nevozen
151. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 152 o. a. VW 1500, letnik 1965, zaleten
153. o. a. FORD TAUNUS 20 M CARAVAN, letnik 1965, zaleten
154. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen
155. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
156. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1958, nevozen
157. o. a. OPEL RECORD CARAVAN. zaleten, letnik 1962
158. o. a. BMW COUPE 700, letnik 1963, nevozen
159. o. a. SIMCA 1000, letnik 1966, nevozen I(>0. o. a. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, zaleten
161. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten
162. o. a. VW 1200, letnik 1965, reg. motorja
163. o. a. SIMCA 1000, letnik 1965, zaleten
164. o. a. VW 1200, letnik 1960, zaleten
165.0. a. BMW 1700, letnik 1961, zaleten 166. o. a. OPEL KAPITAEN, letnik 1966, zaleten
in ostalo blago (mopedi, avtodeli itd.)
PravTco udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled blaga, tj. v soboto, 4. marca 1972, vplačati 10 % varščino od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti Se pooblastilo.	•
V	nedeljo, 5. marca 1972 ne bomo sprejemali več kavcij, temveč samo 4. marca 1972.
Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu št. 316-588 carinarnica Ljubljana, od 1.3.1972 dalje.
Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana.
20.000
16.000
9.000
9.000
9.000
8.000
7.000
7.000
6.000
5.500
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.500
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.500
1.500
1.500
2.500
Ljubljana, dne 21. 2. 1972
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
Pridite na
OTOČEC
V sredo, 8. in soboto,
11. marca bo pela
MARJANA DERŽAJ
Veletrgovina ŠPECERIJA BLED
razglaša prosta delovna mesta:
a) ARAN2ERJA
pogoj: KV aranžer
b) NATAKARICE
pogoj: RV gostinska delavka
c) GOSTINSKE DELAVKE
brez kvalifikacije
d) BLAGAJNIČARKE za mesnice
Pogoj: dovršena osemletka
e) KUHARICE
Pogoj: KV kuharica
Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Prošnje pošljite na naslovi Veletrgovina ŠPECERIJA, Bled, Kajuhova 3, najkasneje do 15. marca.
Trgovsko podjetje »NAMA«, Ljubljana enota ŠKOFJA LOKA
SPREJME za svojo restavracijo
3 NATAKARICE
'	Skupno	stanovanje v Škofji Loki je	na razpolago
Pogoj: natakarica in 1 leto prakse, delo za ne-■I	določen	čas, poskusno delo 1 mesec
•	r
il Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili |"o izobrazbi in praksi pošljite do 10. marca 1972 na li'naslov: Trgovsko podjetje >*-NAiMA-«, Ljubljana, Tom-i ' šičeva 2.
ELEKTRO Ljubljana poslovna enota NOVO MESTO
; OBJAVLJA
j. več prostih delovnih mest:
!	1.	KV ELEKTROMONTERJEV
;i	2.	NK DELAVCEV
I	Pogoji za sprejem:
pod 1. KV elektromonter s poklicno šolo oziroma priznano kvalifikacijo
■	pod 2. po možnost dokončana	osemletka
Kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi za opravljanje del. Prednost imajo rtilajši moški z odslu-. ženim vojaškim rokom.
: V Črnomlju so prosta 3 delovna mesta, v Novem me-
I	stu 5.
i	Interesenti naj se takoj osebno zglasijo na upravi
i	enote v Novem mestu. Ljubljanska cesta 3, kjer bodo prejeli vse nadaljnje informacije.
Objava prostih mest velja do zasedbe.
OZP ELEKTRO Ljubljono enota NOVO MESTO
razpisuje
JAVNO LICITACIJO ža prodajo osnovnih sredstev, in sicer:
- 2 poltovornih avtomobilov IMV cestar
v voznem stanju
- 1 tricikla Herkul
v voznem stanju
Javna licitacija bo 7. marca 1972 ob 10. uri na upravi podjetja.
Pivovarna Union, Ljubljana PE HMELJNIK, NOVO MESTO
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev:
1. tovorni avto ŠKODA 9,5 ton
karamboliran
2. poltovorni avto FIAT 620
v voznem stanju
3. pralni stroj
rotacijski za pranje steklenic 0,20—0,50 lit.
4. polavtomatski zapirač
Licitacija bo v petek, 10. marca 1972, od 8. do 10. ure za družbeni sektor, po 10. uri pa za zasebni sektor, na upravi podjetja.
Fizične in pravne osebe si lahko ogledajo kamion Skoda na dvorišču Agroservisa iKZ Novo mesto, druga osnovna sredstva pa na dvorišču podjetja v Bršlinu.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % od izklicne vrednosti na blagajni, pravna oseba pa ček.
Razpisna komisija pri trgovskem podjetju na debelo in drobno
»PRESKRBA« KrSko
RAZPISUJE (reelekcija)
delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Za kandidate veljajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, še naslednji:
— višja šolska izobrazba in vsaj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v trgovini
— srednja šolska izobrazba in najmanj 8 let prakse na vodilnem delovnem mestu v trgo-
Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno z dokazili
o	izpolnjevanju teh pogojev na gornji naslov v roku
15	dni po objavi v časopisu.
»Brez,Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
Zavarovalnica SAVA PE NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto:
cenilca - likvidatorja požarnih škod
Pogoji: srednja gradbena šola za visoke gradnje in najmanj 3 leta prakse
Stanovanja ni na razpolago. Osebni dohodki po pravilniku.
Prijave pošljite na naslov: Zavarovalnica SAVA, poslovna enota Novo mesto, Glavni trg 24. Razpis velja do zasedbe.
Razpisna komisija
»RIKO«, Ribnica
RAZPISUJE delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji so naslednji:
— kandidat mora imeti strojno, ekonomsko ali pravno fakulteto in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v vodenju kovinsko predelovalne industrije ali '
— ekonomsko ali srednjo tehnično šolo z najmanj petimi leti delovnih izkušenj kot vodilni delavec v kovinsko predelovalni industriji
Kandidati morajo poleg tega poznati zunanje trgovinsko poslovanje.
Stanovanja ni na razpolago.
Kandidati naj se prijavijo razpisni komisiji v 16 dneh po dnevu razpisa.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi m boleči izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, pra.starega očeta, brata, tasta in strica
JOŽETA PEČARIČA
iz Curii št. 7
se najprisrčneje zahvaljujemo dobrim §orodnikom, sosedom,' vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojniku poklonili cvetje in vence, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Lepa hvala gospodu župniku za obred na 'pogrebu, vsem tistim, ki so darovali denar za dobre namene namesto vencev, kolektivu tovarne KOiMET in BETI, organizaciji ZB in šoferjem iz Metlike za vence. Enaka hvala vsem tistim, ki so našega pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Še enkrat lepa hvala!
Curile, Metlika, Božakovo, Dragovanja vas, Chicago, Ljubljana
Žalujoči: sinovi Tine, Jože, Janez, hčerke Karlina, Marija, Stanka, Martina, Jožica, Anica, Ivanka, Štefka z družinami in drugo sorodstvo
v ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljenega in skrbnega maža. oteta, starega očeta in brata
Franca Jenkoleta
z Dvora pri Žužemberku
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom in drugim, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani, nam pomagali in tešili našo bol. Zahvaljujemo se gasilskim društvom z Dvora, Ajdovca, Hinj, Reber in Šmihela, ker so s tako pozornostjo spremljali svojega tovariša na zadnji poti, in gasilskemu društvu iz Žužemberka, ki je počastilo spomin na pokojnika v nedeljo ob Se sveži gomili. Ganjeni smo bili zaradi pozornosti, ki so jo izkazali kolektivi IMV in Pionirja iz Novega mesta ter Iskre iz Žužemberka z venci in df'egacijami na pogrebu. Prišli so tudi sosedje pokojnikovega sina Jožeta iz Novega mesta in v nesreči potrdili svoje prijateljstvo. Prisrčna hvala Mirku Reparju za poslovilni govor pred gasilskim domom ter g. župniku za pogrebni obred in ganljive besede ob grobu. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kocutarju za prizadevanje, da bi pokojniku podaljšal življenje. Hvala vsem, ki so v tako velikem številu pospremili pokojnika na zadnji poti in odeli njegov grob z venci in cvetjem.
Žalujoči: žena Karolina, sinova Jože in Franc z družinama, hčerki Draga in Cveta z družinama, sin Ljubo, sestri Malka in Mici ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nepozabne žene, mame in stare mame
Marije Gregorčič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in jo zasuli z venci in cvetjem. Posebno zahvalo podjetju IMP za vence in velikodušno pomoč. Nadalje se zahvaljujemo OOP Mirna, in KZ Trebnje za podarjene vence, dr. Vilfanovi za večletno zdravljenje, cerkvenim p>evcem iz Mokronoga in gospodu župniku za obred. Se enkrat vsem in vsakemu posebej naša iskrena zahvala v veliki žalosti
Dol. Lakence 24, Mokronog, Ljubljana, 21. II. 1972
Žalujoči: mož Karol, hčerka Mici z družino, sinovi Toni, Jože, Karol z družinami in Silvo
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naSe drage mame, stare mame in sestre
MARIJE RETELJ roj. ZORENC
iz Ceste 3 pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za toiple izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni delovnim kolektivom: Agrokombinatu KrSko, posestvu Sremič. TSS KrSko ter PGD-E Gora za podarjene vence, gospodu župniku za spremstvo ter sosedi Mariji Levičar za nesebično pomoč.
Žalujoči: sinova Joie in Tone, hčerke Anica, Pavla in Slavka z družinami ter sestra Slavka z družino
ZAHVALA
Ob smrti naše mame m stare mame
KATARINE FINK
iz Podhoste
ki je po poti vsega lepega in hudega v 81. letu starosti prišla do konca, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v težkih urah in vsem, ki so jo spremili na zadnji po<i. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku in gospodu kaplanu za obred in poslovilne besede ter pevskemu zboru iz Dolenjskih Toplic.
ZaluJočiY sin z družino
Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto,
Majde Sile 34
razpisuje prosto delovno mesto:
-	VZGOJITELJICE v vrtcu v Straži
Pogoj: končana vzgojiteljska šola
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Krajevna skupnost Orehovica pri Šentjerneju
išče
# PONUDNIKA (KI IMA BAGER) za izkop okoli 14 km za vodovod.
Cena za izkop na tekoči meter. Ponudbe pošljite na KS Orehovica.
Petek, 3. marca - Milena Sobota, 4. marca - Kazimir Nedelja, 5. marca - Janez Ponedeljek, 6. marca - Janez Torek, 7. marca - Tomaž Sreda, 8. marca - Dan žena Četrtek, 9. marca - Frančiška
BREŽICE: 4. 3. švedski barvni film ,4*ika preko sedem morij“. 5. in 6. 3. ^ansko-italijanski barvni film „Za tisoč dolarjev dnevno". 7. in 8. 3. ameriški barvni film „Idiot v Hollywoodu“.
BRESTANICA: 4. in 5. 3. ameriški film „Tisti, ki zaudarjajo po znoju in smrti ČRNOMELJ: 3. 3. ameriški barvni film ,Jezdec brez milosti". 5.3. japonski barvni film „Tajni agent 101“, 8. 3. ameriški barvni film „Bobni vzdolž Mohauka“.
ligjS
SLUŽBO DOBI
STANOVANJE in vso oskrbo nudim fantu za pomoč na kmetiji. Štefka Kopač, Gunceljska 37, 61210 Šentvid pri Ljubljani.
ZAPOSLIM mlajšega samostojnega mizarskega pomočnika, vse ostalo po dogovoru. Peter Demšar, Pot na gradišče 1, Ljubljana-Šentvid (poled SKIP).
SPLOŠNA BOLNIŠNICA Novo mesto sprejme več delavk za pomožna dela. Kandidatke naj se osebno zglasijo v upravi bolnice.
SPREJMEM pridno dekle za varstvo otroka. Nudim vso oskrbo, plačo in možnost večernega šotoja ali kasnejše zaposlitve. Podbevšek, Peščena pot 4, Ljubljana-Sent-vkl.
ISCEM starejšo ali mlajšo žensko za varstvo dveh otrok. Stanovanje in hrana preskrbljena. Plačilo po dogovoru. Anica Košmrlj, Na Lazu
21,	Žabja vas, Novo mesto.
ZAPOSLIM dva slikopleskarja. Plačam dobro. Milan Tomazin, Trdinova 20, Novo mesto.
TAKOJ zaposlim sposobno natakarico, zanesljivo. Hrana, stanovanje v h^i. Plača po dogovoru. Bife, Danila Vehovec, Polje 346, Ljubljana.
TAKOJ zaposlim mizarskega pomočnika ali priučenega mizarja s prakso. Mizarstvo Sitar, Šmihel 54, Novo mesto.
VUK sprejmem vajenca s končano osemletko. Mizarstvo Sitar, Šmihel 54, Novo mesto.
SLUŽBO dobi tesar - izučen ali priučen, lahko tudi iz sorodne stroke, ki bi imel veselje do tesarstva. Jože Foijan, Tesarstvo, De-vova 15/B, Ljubljana.
SLUŽBO IŠČE
OSEBNI UPOKOJENEC sprejme vsako delo. Naslov v upravi Usta (411/72).
STANOVANJA
ZA dobo dveh let potrebujem družinsko stanovanje v Novem mestu ali okolici. Plačam leto vnaprej in pomagam. Ida Krevs, Iskra, Novo mesto.
SPREJMEM dekle na stanovanje. Naslov v upravi lista (424/72).
ODDAM enosobno stanovanje s shrambo in vodo. Naslov v upravi lista (437/72).
ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Julka Femec, Volčič eva 25, Novo mesto.
ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (390/72).
Motorna vozila
PRODAM traktor Paskwaly, nov, 21 KS, s priključki. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (429/72).
KOSTANJEVICA: 5. 3. mehiški barvni fibn ,JPravica do rojstva".
KRSKO: 4. in 5. 3. ameriSci barvni film „Zarotniki**. 8. 3. ameriški film ,3olje vdova kot.. .**
MIRNA: 4. in 5. 3. ameriški barvni film ,JDružinske zadeve “.
METLIKA: od 3. do 5. 3. ameriški film „Stan in Olio na Divjem zahodu**. Od 3. do 5. 3. francoski barvni film ,3lažen med ženami**.
8.	in 9. 3. angleSd barvni film „In-terludij**.
MOKRONOG: 3. in 4. 3, ameriški barvni film „El Dorado**.
NOVO MESTO: od 3. do 6. 3. ameriški barvni film ,J^^a sledi za Shiloh**. Od 7. do 9. 3. ameriški barvni film „Mesto v temi**.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 3. do 7. 3. ameriški barvni film „Mostobran**.
SEVNICA: 4. in 5. 3. ameriški barvni film „Nevarnejše od moškega**. 8. 3. italijanski film „Gospe in gospodje**.
TREBNJE: 4. in 5. 3. nemški barvni avanturistični film „Old Sha-terhand - blago Asteka**;
Qg
PRODAM lepo spravljeno seno (3.000 kg), cena 120 S din za
1	kg. Prodam tudi lepo parcelo (40 arov). Sončna lega, primerna
7.a vinograd in vikend, elektrika, voda poleg, dovoz z vsakim tovornim w)zilom, od železniške postaje do parcele pol ure hoje.
Cena po dogovoru na kraju sa- ? mem. Maks Habinc, Kremen 20, 68270 Krško, levi breg.
POCENI prodam dobro ohranjen štedilnik na drva „Gorenje**. Naslov v upravi lista (426/72).
PRODAM mizarsko kombinirkd s petimi operacijami in tračno bru-silko. Gričar, Hrastovica, Mokronog.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled vsak dan popoldan. Naslov v upravi lista (431/72).
PRODAM stebričke (suhe) za vinograd. Seničar, Žapuže 14, Šentjernej.
SENO - lepo, suho (5.000 kg), dobite na Prekopi 28 pri Kostanjevici.
UGODNO prodam kombinirano omaro, kavč, mizico in stojalo za televizor. Zupanc, Nad mlini 18, Novo mesto.
PRODAM 200 betonskih vibriranih stebričkov za vinograd po ugodni ceni. Ogled: Šentjernej 122.
PRODAM grablje kombinirke Bautz v dobrem stanju. Rebselj, Drama, Šentjernej.
PRODAM dnevno sobo. Jandrič, Zagrebška 8, Novo mesto.
PRODAM PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 5001^. Franc Novak, Trnje 4, Velika Loka.
PRODAM dobro ohranjeno kredenco in peč na olje. Naslov v upravi lista (378/72).
PRODAM SADIKE jabolk - 10 din kos. Smihelska cesta 19, Novo mesto.
PRODAM kovinsko stružnico za les in žago „Jobi**. Godešič 88, Škofja Lolca.
PRODAM 400 litrov pristne dolenjske črnine. Cena zelo ugodna - 5 din za liter. Naslov v upravi lista (393/72).
PRODAM motor DIESEL ARN in kostartjeve stebričke za vinograd. Poizve se pri Kavšku, Gotna vas 27.
PRODAM semenski krompir „Igor**. Jože Rajer, Dolenja vas 12, Oto-
Č6C*
POCENI PRODAM kavč, hladilnik „Himo**, obložene kuhinjske elemente z ultrapasom. Naslov v upravi lista 076/72).
PRODAM SPALNICO. Naslov v upravi lista (401/72).
KUPIM
KUPIM učbenika A. Bajta ,,Uvod v politično ekonomijo" in M. Snu-deda „Družbeno politični sistem Jugoslavije'*. Lojze Ratajc, Kanina gora 20, 68210 Trebnje.
POSEST
UGODNO PRODAM enostanovanj-sko hišo z dobro vpeljanim mlinom in gospodarskim poslopjem v turističnem sončnem kraju ob Krki. Primerno tudi za kovinsko stroko. Naslov v upravi lista (377/72).
V	NAJEM oddam hišo, primemo za vikend ali upokojenca, pri Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod „Plačam vnaprej**.
PRODAM VINOGRAD blizu Dolenjskih Toplic in zidanico. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (396/72).
PRODAM VINOGRAD od 10 do 15 arov na Trški gori, primemo za vikend, dovoz možen z avtomobilom. Franc Doblehar, Hudo 1, Novo mesto.
ENODRUŽINSKO kmečko hišo z vrtom prodam zaradi selitve. Od železniške postaje oddaljeno 20 minut in lep dovoz z avtomobilom. Cena je 3,200.000 din. Potrebujem 2 milijona S-din goto-
vine, ostalo lahko na obroke. Ponudb pod šifro „Na Dolenjskem blizu Mokronoga**.
PRODAM GOZD na Kalu pri Prečni (1,80 ha), za posek. Naslov v upravi lista (405/72).
ZARADI BOLEZNI PRODAM vinograd s hramom, primeren za vikend. Elektrika v bližini, dostop možen z avtomobilom ali traktorjem. Milka Rukše, Dol. Maha-rovec 29, Šentjernej.
PRODAM v Sevnici enostanovanj-sko hišo z 800 kvadratnimi metri vrta. Helena Škerbec, 68270 Krško, Cesta 4. julija 39.
POCENI prodam manjšo stanovanjsko hiso z vrtom v bližini Krškega. Vseljiva takoj. Naslov v upravi lista (420/72). Ogled možen od
15.	ure dalje.
PRODAM nedograjeno hišo z večjim vrtom tik železniške postaje v Dobovi. Marija Novak, Tomšičeva 1, Brežice.
PRODAM posestvo v bližini Mokronoga z vpeljano obrtjo. Hiša nova, go^odarsko poslopje in kozolec. Naslov v upravi lista (428/72).
RAZNO
ŽENSKO URO sem izgubila 23. februarja letos od lekarne do frgovine „Pogača**. Prosim poštenega najditelja, naj jo proti nagradi vrne, icer mi je zelo drag spomin, na, upravo Dolenjskega lista.
CE SI MLADA (do 24/162) in osamljena, željna iskrene trajne ljubezni, se oglasi resnemu fantu, nealkoholiku s službo in hišo na lepem kraju. Bodi pogumna in poskusi najti srečo. Ponudbe pod „Samo tebe čakam“.
POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
RAZOČARANA mamica, 28-letna, s hčerko in službo želi spoznati fanta, starega do 35 let, ki bi obe ljubil. Oglasite se iz okolice Novega mesta pod šifro ,,Poštar".
ISCEM primerno poslopje za tera-cersko delavnico v Novem mestu ali okolici. Nelko Hertarič, Mej vrti 3, Novo mesto.
KMECKI fant v službi, s kmetijo, star 40 let, želi spoznati dekle od 33 do 40 let zaradi poroke. Ponudbe pod „Srečno**.
&
Ob bridki in prerani izgubi naše ljube žene in mamice
MARIJE STEKLASA
ter novorojenega sinčka in bratca Romana se iskreno zahvaljujemo za vso humano pompč in tolažbo: vsem sindikalnim organizacijam sev-niških podjetij, tovarni konstrukcij Sevnica, konfekciji „JUTRANJKA “ Sevnica, Stillesu Sevnica, osnovni šoli Sevnica ter vaščanom Lukovca in okoliških vasi, skratka vsem, ki so sočustvovali z nami.
Žalujoči mož Franc z otroki in sorodstvo
Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in sestre
JULIJANE HROVAT roj. SENICA
iz Drganjih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, vaščanom in prijateljem za tolažbo v težkih trenutkih ter za podarjeno cvetje in vence, Albinu ,Povšetu za poslovilne besede izpred domače hiše, ZB Straža, po sebno še tov. Ivanu Virantu za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru Straža ter godbi Novoles iz Straže. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi France, Stane in Slavko z družinami, hčerke Julijana, Malka, Marija, Anica in Linka z družinami ter drugo sorodstvo
Ob smrti našega ata in starega ata
ANTONA KUHARJA iz Šalke vasi pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti,' nam izrekli sožalje, darovali vence in nam v težkih trenutkih'nudili svojo pomoč. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom Višni-katjevim, Papeževim, Skebctovim ter kolektivu „Opreme**, Kočevje.
Žalujoči: hči Fanika z družino, sinovi: Gustl z družino, Jaka in Nande z družino
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in tete
TEREZIJE ZADNIK iz Dol. Kamene 32
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter namlz-rekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo vaščanom za vso pomoč in obiske v času njene bolezni ter duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka z družino, sin ter drugo sorodstvo
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA ŽAGARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Andreju Hriberniku in medicinskim sestram Lorbaijevi in Maverjevi, ki sta mu lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se tudi govornikoma društva upokojencev, predsedniku tov. Moharju in tajniku tov. Figaiju za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala!
Kočevje, Ljubljana, Stara Fužina,
16.	2. 1972 Žalujoči: žena Fani, sinova Feliks in Zvonko z družinama, bratje, sestre in drugo sorodstvo.
Zahvaljujem se zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za požrtvovalno in hitro pomoč, ki ste mi jo nudili ob nesreči ponoči 22. februarja letos. Se enkrat prisrčna hvala! Branko Malešič, Novo mesto. Partizanska 11.
MM!Ma
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Kralj, Fani Pirnar, Marija Spiler, Zlata Arabadžič, Marija Zarabec, Marija Korče, Slavka Golob, Žvonka Vovk in Tončka Kovačič, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Perše, Franc Pezderšek, Štefka Cečelič, Martina Ribarič in Amalija Robek, člani Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Janez Turnšek, Otilija Fink, Jože Klobučar, Slavka Vidmar, Marija Potočar, Majda Glavan, Franc Vidmar, člani Novolesa, Straža; Ivan Črnič in Ciril Modic, člana Iskre, Novo mesto; Janez Jurgalič, Milan Teropšič, Franc Rajk, Jože Barbo in Lucijan Rojc, člani IMV Novo mesto; Olga Pezderšek, Vinko Križe, Marija Šporar, Milan Pelko, Franc Legan, Anica Turk. Stane Senica. Tilka Senica, Stane Strniša, Franc Stopar, Jože Avsenik, Albin Barbič, Drago Bobnar, Stefan Fifolt, Marija Šircelj, Milka Koncilja, Elka Bukovec, Anton Koncilja, Franc Granda, Cilka Pršina, Amca Beg, Ivan Picelj, Franc Cesar, Branko Murn, Jože Zupančič, Ivan Zupančič, Jovanka Zupančič, Ivan Lavrič, člani Bora, Dolenjske Toplice; Marija Bartolj, Viktorija Košir in Pavla Košir, gospodinje iz Dolnje Straže; Jožefa Počrvina , gospodinja iz Jurke vasi; Franc Somrak in Jože Košljar, člana Pionirja, Novo mesto; Anton Košir, član Laboda, Novo mesto; Alojt Plantan, član Inštalaterja, Novo mesto; Branko Matkovič, Tinca Matkovič, Stane Novine in Marija Krušič, čl^i zdravilišča Dolenjske Toplice, Stane Progar, član Dolnjke, Novo mesto, Alojz Strniša, član Elektrotehne, Novo mesto.
OBVESCAMO cenjene stranke, da bo brivsko-frizerski lokal Jože Novak, Bršlin, od marca naprej ob nedeljah in ponedeljkih zaprt. Druge dneve pa bo odprto kot v^no.
SOETKE za LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi Sčetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. -Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote.
Dragemu sinčku oziroma bratu Cirilčku Tratniku iz Irče vasi za 10. rojstni dan ter teti Faniki za dvojno praznovanje mnogo sreče, posebno pa zdravja - domači, zlasti Potonca in mala Mojca.
Nenadu Petrini iz Ločne 14 za njegov 12. rojstni dan vse najlepše želje. Dragi Nenad, res orjemo globoke in težke brazde, toda ko ledina zorana bo, zopet sonce zasijalo bo. Bodi priden, imej vero v življenje in vrnjeno bo vse, kar je izgubljeno. Očka in stara mama.
Dragi stari mami in prababici Julijani Bavcon s Ceste kom. Staneta 1, zdaj v domu počitka v Metliki, najlepše čestitke za visoki življenjski jubilej - vnuk Slavko z družino iz Kanade.
Dragi mami Frančiški Zupančič iz Vrha pri Ljubnem prisrčno čestitajo za god ter ji želijo še mnogo zdravih let hvaležni otroci. Sinovi: Ciril, Vinko, Jože, hčerke Milka, Martina in Mimi z družinami, enako tudi Mileni in Milenki.
Dragi mami Frančiški Foršček iz Skril pri Novem mestu vse lepo za dvojni praznik in še veliko let zdravja in sreče želijo sinovi Vinko ter Lado in Drago z družinami.
Marjanu Stokanoviču iz Novega mesta ob uspešno opravljeni diplomi iskreno čestitajo - Usenikovi.
Dragi mami Frančiški Bahor iz Dragatuša čestitajo za njen dvojni praznik in dan žena mož Miha, sin Velko iz Nemčije in hčerka Mimica. Stari mami pa lep pozdrav.
Dobremu in skrbnemu očku Jožetu Rogaletu za njegov dvojni praznik želi vse najboljše hčerka Jožica, obenem da bi mu še mnogo let sijalo .zlato sonce in da bi potekali brez težav in trpljenja dnevi njegovega življenja. Prav tako mu iz srca želi žena Marija, da bi se kmalu vrnil med svoje drage.
Preklicujem hojo in vožnjo ali delanje vsakršne škode na moji parceli št. 839/1 in 839/5, imenovani Rif-Ijeva starina. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Franc Mejak, Vrh pri Trebelnem 9, Mokronog.
Preklicnijem in opravičujem se za besede, izrečene 1j. 2. 1972 Dragi Čop iz Stalcerjev 1. Ljudmila Turk, Stalcerji 1, Kočevka Reka>
Marko Badovinac, Irča vas 33, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu ob hiši. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Pretekli teden sta v brežiSci po-rodnišiici rodili: Silva Mucko iz Samobora - dečka in Majda Starc iz Impoljce - dečka. Čestitamo!
UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Antonija Sporiš, upokojenka iz Crešnjic, stara 69 let; Franc Bibič, kmet iz Dednje vasi, star 74 let; Marija Steklasa, gospo dinja iz Lukavca, stara 37 let; Franc Kunst iz.Oreqa, kmet, star 59 let.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Jože Bajs si ne na cirkularki poškodoval trebuh; Antonija Lipej je padla na dvori^u in si zlomila desno nogo; Ak>jza Bokala je povozil vlak in mu poškodoval obe nogi, levo roko in glavo.
IŽNOVOMESKEMfi PORODNl$NlCEtW
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Elizabeta Tolar z Gornjih Sušic - Marka, Milojka Stipič iz Gradca - Suzano, Bla-ženka Žagar s Senovega - Aleša, Rozalija Derganc s Krvavčjega vrha
- Matejko, Kristina Turk iz Brusnic
- Marka, Ivanka Pečnik iz Črnomlja
- Bojana, Anica Bastardi iz Krmelja
- Arijano; Ana Goleš iz Metlike -Renato, Joža Kovač iz Vavte vasi -Stefana, Vida Ceh iz Lukovka -Antona, Stanislava Preskar iz Krškega - Aljoša, Anica Novak iz Metlike - Matejo, Angela Grm s Pristave - Roberta, Lucija Judež iz Velikega Orehka - Jožico, Sonja Slana iz Semiča - Vero, Tončka Škufca z Dolnjih Kamene - Marka, Julka Žago iz Prelesja - Anito; Helena Zupančič z Dolnjih Kamene -Marka, Zofija 1'ifolt iz Drenja - Dušana; Jožefa Tršinar iz Gornje Prekope - dečka, Jožica llra.star iz Kronovega - deklico; dr. Karla Škrinjar iz Semiča - dečka, Milena Ste-pan iz Rožanca - deklico, Angela Ogorelc iz Šentjerneja - deklico, Slavka Turk iz Irče vasi - dečka, Rezka Simonič iz Vrtače - dečka, Antonija Vrlinič iz Črnomlja - de-
klico, Alojzija Brulc iz Vrhovega -dečka; Marija Jevnikar iz Velikegj Bana - deklico in Rozalija Lekše : Velikega Trna - deklico. - Cesti tamo!
RADIO BREŽICE
Četrtek, 2. marca: 16.o(
do 16.15 Napoved programa, poro čila, šport in turistični napotki -
16.15	do 17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - obvestila in re klame — 17.00 do 18.00 Glasben oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 4. MARCA: 16.00 d< 16.30 Pol ure za pop glasbo - lb.a. do 16.40 Sobotno kramljanje -16.40 do 17.10 Med zabavnimi zvo ki nekaj obvestil in reklam ter melc dija za vas - 17.00 do 17.20 Z naše najmlajše: Mula in deset mili jonov^ter skladbica iz naše glasben« šole — 17.20 do 18.00 Narodno zabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 5. MARCA: 10.3( Domače zanimivosti - Žena je žen:
-	tudi za svoj praznik - Za naši
»Dolenjski list« tribuna bralcev
kmetovalce: Razgovor s kmetovale o govedoreji, proizvodnji mleka iJ pitanju - Obvestila, reklame in spo red kinematografov - 12.00 d(
16.00 Občani čestitajo in pozdrav Ijajo.
TOREK, 7. MARCA: 16.00 d(
16.15 Napov^ programa in sreča nje z ansamblom Dobovških pet -
16.15 do 17.15 Poročila in ^ortn komentar - Novo v knjižnici - Ju goton vam predstavlja - Kaj prinaš nova številka Dolenjskega Usta -Obvestila, reklame in filmski pre gled. — 17.15 do 17.30 Iz življenja JLA - 17.30 do 18.00 Mladinski oddaja.
RADIO SEVNICP
NEDELJA, 5. MARCA: 10.30 Reklame in oglasi - Pravilna pre hrana zdravega in bolnega človeka -Po domače z ansamblom Alojzi Grnjaka - Kmetijski nasveti - Ne kaj minut za pop glasbo - TRI BUNA poslušalcev - Za vsakoga: nekaj - Stanovanjski standard sevni ških občanov, 12.30 Naši poslur' čestitajo in pozdravljajo (1. del) -Občinske novice in lokalna poročiL
-	Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo (11. del), 13.30 Zaključci oddaje.	’
SREDA, 8. MARCA; 16.00 Ob činske novice in lokalna poročila -Reklame in oglasi - Po domače -Ob 8. marcu, DNEVU ŽENA - Pa rada starih hitov - Gospodinjski na sveti - 15 minut s popevkami
18.00 Zaključek oddaje.
GOSTILNA LUZAR na GomUi vabi na zabavo v nedeljo, 5. marca. Igrajo mladi fantje!
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konferc.ice SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Kr-Sko, Metlika. Novo mestc, Ribnica, Sevnica In Trebnje.
IZDAJATEI.JSKI SVET: Franc Beg. Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Jane/ Gartnar (predsednik sveta). Tone Gošnik, Jože Jeke, Franc Lapajne, LoJ/ka Potrč. Slavko Smerdel, Frane StaJ-dohar in Ivan 2lvlč.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, SlHVko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc. Jože Spllchal. JožIoa Teppey, Ivan Zoran In Alfred Železnik. — Tehnični urednik; Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna fttevllka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amertSklh dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lom viSine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 3;< din. lem na določeni strani 45 din, lem na prvi, srednji In /adnjl strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica eenlk St. 4 ud 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI HACUN pri podružnici SDK v Novem mestu- 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 NoiVo mesto' Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenir* rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6-00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 1^00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. n^n ^asbeni spored od 4.30 do
• PETEK, 3. MARCA: 8.10 Glas-oena matineja. 9.35 Od melodije do ®eIodije. 10.20 Pri vas doma. 11.00 "oročDa - Turistični napotki za goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milena Jazbec: Gnoje-|>je in rezultati poskusov gnojenja na list pri sad ""Tl drevju. 12.40 Z do-Msambli in godci. 13.30 o vam ... 14.30 Naši po-
jine. 12.30 Kmetijski nasveti'— Inž. Elza Leskovec: Priporočljive zgodnje vrtnine za domači vrt. 12.40 „Po domače“. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Sobotno popoldne za ihladi svet. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak'*. 17.10 Gremo v kino. 18.15 Iz operetnega sveta. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 2I.2O Ijence.
Oddaja za naše izse-
čestitajo in pozdravljajo, v •. N^otki za turiste. 16.00 17.10 Človek in zdravje. . »»Signali**. 19.00 Lahko noč, ni*' * Minute z ansamblom *^ka Skobemeta. 20.00 Slovenski Zborovski skladatelji z evropskimi »dobniki. 20.30 „Top-pops-13*‘.
Oddaja o moiju inpomoršča-22.15 Besede in zvolci iz logov domačih.
SOBOTA, 4. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 S Pihahiim orkestrom RTV Ljubljana. 10.20 Pri doma. 11.00 Poročila - Turi-siičm napotki za naše goste iz tu-
NEDEUA, 5' MARCA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Žarko Petan: „Obtoženi volk“. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši... Pred dnevom žena. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.. 13.30 Ne-deljdca rq3ortaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - F. Drenovec: Tri humoreske. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra -Michel Deon: ,JCletka*‘. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene raz-
&
I GROSUPUE inTREBNJE
(g M
m
'(g M
. BREŽICE
cvetličarni ******
vam nudita:
— rezano cvetje in lončnice
— cvetlična semena in gomolje
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cve^a
— razni pripadajoči pribor
Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov.
Za obi^, naročUa in nakup se priporočamo!
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDEUA,5.MARCA 8.50 Madžarski TV pregled (Po-fvjorje, Piešivec) (Bgd) - 9.40 Po do-1 z ansamblom Vilija Petriča
•	1	^^*40 Kmetijska oddaja (Zg)
J. iO.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otro-^ matineja: Don Kihot, Boj za ob-_^ek (Lj) - 11.50 Sola smučanja
“‘^‘^sja (Lj) - 11.55 Mestece ^on - serijski fdm (Lj) - 12.45 13.05) Nedeljsko ^^Idne (Lj) - 18.00 Sest žena VIII. angleški barvni film
- 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00
* 2020.25 3-2-1 (Lj) -i V Vaščani Luga - humoristična
, toja (Bgd) - 21.20 Zabavno glas-S	(Zg) - 21.35 Športni
"eged JRT - 22.05 Poročila (Lj) )j^'20 Rokometni turnir za pokal jJfvEatov - srečanje Jugoslavija :
- posnetek (Zg)
PONEDEUEK, 6. MARCA TV v feb
univerza (Bgd) -•cina /7 ^	- 10'30 Angle-
čoKr r®) ~ 11.00 Osnove splošne r	"	- 14.45 TV v šoU
I	(Z«)	-	15.40 Anglešči-
’	^	■" 16.10 Francoščina (Bgd)
■	horip ii^^d^ski TV pregled (Po-
I	17 4.1do 17.00) (Bgd) -
r	l8 ne Tigrček Peter - II. del (Lj) -
I	>Hk7ii^*»nka (Lj) - 18.15 Obzor-
1 hT ~ 18*30 V avtobusu - serij-' (Li) film (Lj) - 18.55 Mozaik I*	l94r J^-OO Mladi za mlade (Sk) -
D	(Lj) - 19.50 Cik-
:	30	- 20.00 TV dnevnik (Lj) -
(LJ) - 20.35 Mrtva 9	slovenski film (Lj) - 22.05
J Roko?® diagonale (Lj) - 22.45 j toy J“®tni turnir za pokal Karpa-1 (lj) " ~?f®^anje Romunija : NDR ]	23.25	PoročUa(Lj)
i o o, ^^EK, 7. MARCA *4 TV
-v.n	^li (Zg) - 10.40
i,_5 (Zg) - 11.00 Osnove sploš-U.45°“fbe (do 11.30) (Bgd) -“ ponovitev (Zg) -'	^^®^ma	- i^novitev (Zg) -
f Ma^J^eščina (Bdg) - 16.45 1^ d?\TV pregled (Pohorje, Ple-k ■ ^mebo^^OO) (Bgd) - 17.45 M. ,J ^ 1»	živalski vrt (Lj)
ifr Šiit M (Lj) - 18-15 Obli^' Sta AM) - 18.30 Od zore do
" O5
računalniki: Sistem Mikro-
l^-Os Ij-J) - 19.00 Mozaik (Lj) -z raču
'ko,,.ave (lj) _	30
•flif ^	iio^cgcvčiiija
‘vdnev .;50 Cikcak (Lj) - 20.00 ii 20.35 "‘^■(Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) fi, ■''^tri bo prepozno - itali-
RTV'^--~-‘
zno - itali-
(p4t; p,-'* * predstavlja
Kontrasti za orkester
ja - M. Brav-
Mad-
“M ivuiiiiasii zi
^^•20 Poročila (Lj)
.^8.2o5,^^1^A,8.MARCA H-jlVvšoU (Zg) - 16.45 M I	''	P^®gled (Pohorje, PleSivec
f	i	(Bgd) - 17.50 Don Kihot
111^4) ~ 2. marca 1972
- serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Po domače s slovenskimi instrumentalnim kvintetom (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) -19.05 Na sedmi stezi (Lj) - 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 PleSem - sem (Lj) - 21.20 Igralci: Štefanija Drol-čeva (Lj) - 22.20 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 9. MARCA
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg)
- 11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) -16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 l^adžarski TV pre-^ed (Pohorje, Piešivec do 17.00) (Bgd) - 17.10 Obzornik (Lj) -17.25 Budimpešta: Nogomet Fe-rencvaroš : Železničar - prenos IV
- 19.15 Boj za obstanek - film (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Četrtkovi razgledi: Zbor volivcev Gorenja vas (Lj) - 21.25 G. Boccaccio: O čudodelnem kamnu (Lj) - Poročila (Lj)
PETEK, 10. MARCA 9.30 TV v šoU (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Piešivec do 17.00) (Bgd) - 17.35 Stanovanje - oddaja iz cikla Veliki in majhni (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Slovenska poezija XX. stoletja: Pavel Golia (Lj) - 18.45 Vzgojni problemi: Psihoterapija -magična beseda (Lj) - 18.55 Sola smučanja - 10. oddaja (Lj) - 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Ij) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.30 Kviz 72 - prenos (Zg) - približno 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - barvni posnetek iz Calgaryja (Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
SOBOTA, 11. MARCA
9.35 TV v ŠoU (do 11.00) (Zg) -15.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - barvni posnetek iz Calgaryja (Lj) - 16.00 Atletika v dvorani - barvni posnetek iz Gre-nobla (Lj) - 16.30 Košarka Lokomotiva : jugoplastika - prenos (Z|, Lj) - v odmoru rezerviran čas (Lj)
- 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Štirje tankisti in pes - poljski serijski film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) -19.15 Humoristična oddaja (Bgd) -19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 TV križanka (Lj) - 21.30 Tekmeca
- serijski film (Lj) - 22.20 Atletika v dvorani - barvni posnetek iz Gre-nobla (Lj) - 23.40 Poročila (Lj)
glednice. 20.00 „V nedeljo zvečer**. 22.20 Godala za lahko noč.
PONEDELJEK, 6. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski, nasveti -,Inž. Nada Puppis: Hlevska knjiga je* potrebna. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Med zbori Roussela, Faureja in Aurica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne.
18.15 Lepe melodije. 19.00 Lako noč, otroci! 19.15 Minute z Bene-'škimi fanti.- 20.00 Stereofonski operni konceft. 22U5 Za ljubitelje' jazza.
TOREK, 7., MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše gost« iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: Gibanja cen krompirja. 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli. 13.3() Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro**. 16.00 „Vrtiljak**. '17.10 Popoldanski simfonični koncert.
18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Komorne skladbe Dariipna Božiča.
SREDA, '8. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Melodije iz filmov, 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milan Žolnir: Zatiranje jablanovega cvetožera. 12.40 „Od vasi do vasi**. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Jezikovni pogovori. 18 15 Popevke s slovenskih festivalov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Glasbeni intermezzo iz studia. 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 9. marca: 8.io
Operna matineja. 9.35 Pesmi in plesi iz Makedonije. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz. tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - France Guna: Kako postanem čebelar. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Francija Puharja. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 NVillem Pijper in Hans Henkemans.
^"* k '.......
T-'-
V bolnih in zdravih dneh
bo vaš nepogrešljivi svetovalec knjiga
Dr. Gerhard Venzmer
DOMAČI
ZDRAVNIK
Format;-23 X 15,5 cm.% okrog 700 strani 505 risb 156 fotografij 37 barvnih fotografij,
34 barvnih risb vezava: celo platno' in barvni ščitni ovitek
ZAKAJ NE BI SMELA BITI NOBENA DRUŽINA BREZ KNJIGE ,J)OMAČI ZDRAVNIK"? KNJIGA VSEBUJE to, kar mora o zdravem življenju'vedeti vsak sodoben človek. Obravnava najpomembnejše o telesni negi, prehrani, spolnosti, zakonu, nosečnosti, porodu, o razvoju in negi otroka.
POSREDUJE znanje o zgradbi in funkcijah telesa in njegovih organov.
OPISUJE bolezni in njihove značilne znake.
SVETUJE ženi in materi, kako je treba negovati bobiika.
POGLAVJE O PRVI POMOČI je urejeno po abecednem redu. Gesla dajejo kratka in natančna pojasnila, kako je treba ravnati pri nesrečah in nenadnih hudih bolezenskih znakih. Tudi na zunaj je to poglavje vidno označeno.
KNJIGO SO NAPISALI pHznani strokovnjaki, ki so se zavedali velike odgovomosti.
KNJIGA ZASLUŽI VSE ZAUPANJE bralcev, enako zaupanje, kot ga ima pacient do svojega zdravnika.
Knjiga DOMACI ZDRAVNIK bo izšla konec aprila. Zanjo velja do izida subskripcijska cena 99 din. Prodajna cena po izidu bo višja.
Vabimo bralce, da si knjigo po prednaročniški ceni čimprej zagotovijo. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki in poverjeniki na šolah, akviziterji, s priloženo naročilnico pa Mladinska knjiga, oddelek za prodajo po pošti, Ljubljana, Titova 3/111.
NAROČILNICA
Podpisani(a)......
Natančen naslov
Zaposlen(a)...........................................
St. osebne izkaznice......................  izdane	od
Nepreklicno naročam knjigo DOMACI ZDRAVNIK.
Znesek 99 din bom poravnal(a) - naenkrat - v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 49,50 din - po prejemu računa in položnice na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, 501-1-30/1.
prejemu računa m položnice Strinjam se s subskripcijskim pogojem, da prejmem knjigo šele, ko je v celoti plačana (Neustrezno prečrtajte!) '
Datum:
Podpis:
}\laučiteseše vi leteti!'
na novomeškem športnem letališču V LETALSKI ŠOU DOLENJSKEGA LETALSKEGA CENTRA Prečna 46 pri Novem mestu
Tečaj za začetnike:
Prijave sprejemamo vsak dan od 10. do 13. ure na letališču. Telefon: 21-107
Gradbeniki -
gradbena podjetja in zasebniki!
Hitro in pod ugodnimi pogoji vam nudimo:
betonske mešalce 130 in 90 1, stroje za izdelavo betonskih blokov in cevi, krožne žage in cestne gradbene valjarje različnih tipov in velikosti.
Ponudbe in informacije daje:
cosmos
export - import,
industrija in notranja trgovina
Ljubljana, Celovška 32 in
Maribor, Grajska 7 Koper, Dimnikarska 10
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
SE VEDNO JE ČAS
da zaščitite svoj avtomobil!
V enem dnevu vam zaščitimo spodnji ustroj avtomobila s kvalitetnim premazom NOVOSEAL, ki ga izdeluje Tovarna zdravil KRKA, Novo mesto Cene so konkurenčne:
— fičko, škoda, katrca Itd. 180 din   1300, 125, R-10 itd.	230	din
OBVEZNA PREDNAROČILA
na telefon 21-243
DOLENJSKI LIST
23
REKORD SLOVENSKIH ČASNIŠKIH NAKLAD IMA NEDELJSKI DNEVNIK
Za 200.
Na tisoče nas je
m
sodček cvička!
Nekaj trpkega je v njenem obrazu. Ce spregovori, začutiš grobost, pomešano z milino. Ce se zasmeje, naslutiš davno preživelo radost. Šu-štaršičevi Anici je štirideset let garaškega življenja vtisnilo pečat. Majhno posestvo, prislonjeno v reber Semiške gore. Štirje otroci. Mar naj bi do konca življenja vztrajala v sajasti vež//* Naj bi le pri sosedih občudovala svetlo kuhinjo in lepo perjfp?
Naj njeni otroci ne poznajo druge obutve kot gumbastih Škornjev pozimi in boso nogo v letnem času?
Anica je že pred desetimi leti rekla: „Ne! Ce smo rod za rodom životarili na belokranjskem kamenju, naj bo mojim otrokom lepše. “ Odločila se je za službo v tovarni Iskra, kjer so jemali k strojem tudi kmetice brez prakse.
,J*o desetih letih dela v kolektivu lahko izjavim le, da mi je žal, ker se nisem že prej zaposlila. Mož opravi glavna kmečka dela, seveda pa mu po službi pomagam, gospodinjim in skrbim za otroke. Najstarejša hčerka je že v službi; v istem podjetju sva. Lahko si mislite, da večkrat nimam časa pošteno sesti k južini Kljub temu sem raje na dveh delovnih mestih kot samo doma. Ce
imaš kar naprej opravka samo z živino, s sajastimi lonci in z motiko na polju, moraš otopeti. V službi imam veliko dela, saj tudi normo presegam, toda to t delo in okolje me dvigata. Vedno kaj novega izvem Kmečki ženski se ne ljubi niti pošteno napraviti. Ce si zaposlen, moraš gledati, kakšen greš med ljudi “
Tovarišica Anica je bila kar malce v zadreg, ko se je zavedela, da mi je v nekaj minutah razkrila svojo notranjost. Pa se ji pozna, da je premagala običajno plahost kmečke gospodinje. Biti delavka je nekaj več. To daje ženi pravico vsakomur povedati, kar misli. To jo je otreslo pretirane podložnosti, zakoreninjene v tisočletjih. Kot bi slutila, kaj se mi plete po glavi, je nadaljevala:
„Ce ne bi bila v službi, bi živeli, kot smo prej Ob repi in fižolu, denarja pa nisem videla več mesecev skupaj. Otrok potem ne bi mogla za šolo opraviti, kot se spodobi Tudi za šolske izlete jim ne bi mogla dati denarja. Zdaj jim lahko ustrežem, ker niso zahtevni. Veste, kaj mi to pomeni? “
Samo tisoč dinarjev zasluži Šuštaršičeva Anica na mesec, toda dovolj, da je postala samostojna, bolj odločna. Dovolj, da je pokopala preteklost s takratno miselnostjo vred. In morda dovolj, da si želi še večjegp. napredka v svojem domu kot v tovarni, kjer je cenjena.
„Tudi to je važno,“ mi je rekla. „Gospodinje nikdar nihče ne pohvali, čeprav se ves dan peha. V službi si le tu in tam deležen priznanja. “
Ko sva si segli v roke, me je prešinil občutek, da misliva enako. Koliko nas je na Dolenjskem zaposlenih žena, poleg tega še mater in gospodinj? Armada tisočev nas je. Družijo nas enake misU in iste skrbi. RIA BACER
Danes zjutraj ob 7.30 so v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani Potiskali doslej naj večjo naklado slovenskega časnika: 200.000 izvodov NEDELJSKEGA DNEVNIKA! - Čestitka našega uredništva: povabilo na Dolenjsko, sodček pristnega cvička in najlepše želje...
Tovariš odgovorni urednik Nedeljskega: najprej prisrčne čestitke kolegov od ,J)olenj-ca“! In takoj vprašanje, ki nas^vse najbolj zanima: kako ocenjuješ prehojeno pot današnjega jubilanta?
Hvaia za čestitke! Nedeljec je vesel, da je prav vaše čestitke prejel med prvimi. Lep pozdrav vsem kolegom iz Dolenjca!
Rad govorim v prispodobah, pa naj tudi na vaše vprašanje tako. V alpinistiki ocenjujejo vzpone s težavnostnimi stopnjami. Rimska šest plus je najviša ocena. Pot, po kateri smo dosegli 200.000, bi osebno ocenil z oceno rimska osem plus.
«r<»	^
200.000 IZVODIH!
r/iA v	j
BOLJE BESNICAK0TT0LAZ8A
KRVAV!}
'iMit V DOeftOVCAK
21 OTROK! I TO JE MATI LETA I
fNjGrvoST NA NAS6M
LJUBLJANA, 2. marca 1972 -Danes je tednik Nedeljski po 10-let-nem idiajanju prvič dotiskan v nakladi 200.000 izvodov. Glede na omejenost slovenskega jezikovne^ področja je njegova razširitev izjemen dosežek v slovenski zgodovini časnikarstva. Izdaja ga podjele Ljubljanski dnevnik, tiskan je na 36 straneh običajnega formata, v barvni ofset tehniki.
Ob rekordni nakladi in uspehu Nedeljskega naj zapišemo nekaj podatkov o današnjem slavljencu": za eno številko porabijo okrog 35 ton časopisnega ofsetnega rotacijskega papirja, 400 kg črne barve, 70 kg modre, 60 kg rumene in 30 kg rdeče barve.
O nakladi pa tole: od 200.000 izvodov, kolikor so ga tiskali tokrat, je kar 107.000 rednih naročnikov, ostalo pa ga prodajo v prosti pro-. daji.
Po nek^letnih mukah v vlažni, hladni in temni luknji sem prilezel na dan v novo moderno komfortno stanovanje, kije namenjeno delavcem v našem podjelu. Vesel sem ga bil, vesel, kot bi lačen otrok dobil kos dobre potice, zato sem ga zgrabil z odprtimi rokami. Vendar me je začelo stanovanje preganjati. Ne mislite, da so to duhovi, ki nastopajo v starih graščinah, kje pa, v nadna-
bodo te bolj koristile kot mokra in preperela drva.
Nastopila je zima. Napušč je kratek in sneg zamete stopnice. S strehe nanje kaplja, da so vse zaledenele. Ob neki priliki sem pozabil na led in tedaj sem napravil salto preko desetih stopnic ter pristal na ledu, ki me je hladil, da r>m prišel k sebi.
Tudi v stanovanju se dogajajo čudne stvari. Omet odpada kot za stavo. Zidarji
rih 30 tisočakov. Še bi lahko našteval zvita vrata podobna propeleiju, odluščen furnir in druge nevšečnosti, ki jih srečujemo na vsakem koraku.
Še ena napaka je, ki se je, hvala bogu, pripetila pri sosedu. V odtočni litoželezni cevi ima kos lesa, ki jo je zamašil. Pri popravljanju ga niso mogli odstraniti, zato so potolažili soseda, da bo les v nekaj letih zgnil. Sosed
KADROVSKO STAI\IOVAI\IJE
^loh ne veija-vendar nimam
ravne sile mem, pa miru.
V prvem mesecu sem prodal skoraj novo, vendar plesnivo pohištvo za zelo nizko ceno in kupil drugo. Kako sem kupovi, se ne bi rad ^ominjal. Nisem in nisem mogel dobiti prave kombinacije, ki bi se ujemala z vzidanimi omarami. Moral sem vzeti pohištvo, ki ustreza, vendar kompletno. Kam naj dam omare? V drva, mi je nekdo škodoželjno svetoval. Z omarami nimam kaj početi, zato so na podstre^u.
Komaj je prišlo prvo večje deževje, je že zalilo klet oziroma drvarnico. Iskal sem luknjo in ugotovil, da voda priteka tam, kjer bi morala odtekati. Čudno. Graditelj je izjavil, da za drenažo niso bili plačani in je niso napravili. Ko sem luknje zamašil, je voda polzela skozi zid. Potolažil sem se z usodo, zlasti še, ko so na drveh začele rasti kresibie gobe. Mogoče
so imeli slabo gašeno apno, ki v steni eksplodira. Luknje me spominjajo na našo hišo iz leta 1945, kjer so ostali sledovi hudih bojev med Nemci in partizani.
Običajno sem zjutraj zelo zaspan, a me je v zadnjem času tudi to minilo. Vedel sem, da tečaji vzidanih omar izpadajo, toda nisem pomislil na najhujše. Nekega jutra, ko sem iskal spodnje perilo in se preoblačil, so mi na glavo padla dvometrska vrata. Poleg zvezd sem videl še bolj čudne prikazni, ki jih vidim skozi okno stanovanja. Šipe bom odstranil in jih prodal ,JLuna parku“, ker vsako stvar tako izmaličijo, da je ni spoznati.
Vse se je zgrnilo name. Prav vsaka stvar, se pripeti samo meni. Tudi dimnik je nagajal toliko časa, dokler nismo potegnili ven kosa opeke. Pipo v kopalnici so hodili toliko časa popravljat s kladivom in kleščami, da sem kupil novo in plačal sta-
je preplašen in čaka, kdaj bodo ta leta minila, ko ne bodo v njegovem stanovanju več poplavljale izplake iz vi^ih nadstropij.
Kljub vsem težavam se vseeno smejem. Pri točkovanju stanovanja sem dobil, kljub ugovorom o slabi izdelavi, vse najviše točke, ker je to nova stavba in ni odbitkov. Ne smejem se zaradi tega, temveč zato, ker so v bližini nad sto let staro stavbo prepleskali, stanovalcem pa pri ponovnem točkovanju računali kot novo. V pravilih točkovanja se namreč šteje datum zadnjega popravljanja kot nova gradnja, čeprav ostanejo stanovanja skoraj nespremenjena.
Pridite in prepričajte se o tem! Kako priti v moje stanovanje naj vas ne skibi. Z vsakim ključem je možno odpreti vrata stanovanja, tako da s svojimi ključi hodimo sosedje drug k drugemu v vas.
ŽABARJEV LENART
Naveza, ki se loti stene po določeni varianti ali pa to varianto na novo določa, želi in hoče na vrh. Mi smo pa v naši navezi včasih občutili, kot bi nas hote nekdo vlekel nazaj; spremenil se je v nepotrebno breme in nas motil pri vzponu. Zato menim, da je bila prehojena pot težka, naporna in trnova, a kljub temu uspešna.
Kaj vam pomeni številka 200.000?
Deset let življenja in dela in na tisoče napisanih strani. Pomeni pa tudi spoznanje, da je hudobnih ljudi sicer malo, a je njihova moč velika in oočasi minljiva.
Načrti ob jubilejni nakladi, ki pomeni vrh slovenske žurnalistike oziroma njenih naklad?
Prišli smo visoko za naše razmere. Kajpada bi želeli tako visoko ostati, čeprav bo to zelo težko. Laže je doseči naklado, kot jo pa potem ohraniti. Vsekakor bi si želeli dalj časa bivakirati pod tem vrhom, s tem da bi bralcem nudili vse to, kar smo jim, in postregli še s tistim, kar doslej ni prišlo najbolj do izraza: s še večjo poglobljenostjo in temeljitostjo.
Nazdravljamo vam s sodčkom pristnega cvička! Ko bo poml^, se odločite za izle-tek na Dolenjsko — naj bo sobota, da bomo skupno zalili Nedeljskega!
Pridemo, zagotovo pridemo, samo sporočite, kdaj! Veselimo se sodčka cvička, še bolj pa se veselimo srečanja z vami, dragi kolegi Dolenjca, saj bo vse
Miran Sattler, odgovorni urednik Nedeljskega dnevnika: ,J)eset let življenja in dela, na tisoče napisanih strani..
troje: cviček, vaša iskrenost in naša dobra volja prav gotovo lahko ustvarilo prijetno ozraqe, ki ga zdaj večkrat pogrešamo.
NA KRATKO
NOVO MESTO -„Klopotci" so v ponedeljek ^ čer uspešno prestali krst na 9^ v Domu kulture. Za satmcni -čer so se avtorju, ^ži^rju i*?	,
naristu Franciju Čučku m cem domačega amaterskega g dališča številni obiskovalci zahvalili ob dvignjenem
BUCKA - Letonji MaO^v živinski sejem je bil izjemno ^ bro obiskan. Kupci, ^ rimi je bilo tudi	11
so plačevali živino po 10 oo dinarjev, kar je precej več, KOi
^^rŽbNICA - Jutri bo TIS ravnavala finančni načrt za
*°NOVO MESTO - Od torka dalje bodo nezaposleni, a P« vodu za zaposlovanje prij^U® Dolenjci dobivali od 5W 1.500 din nadomestila. Tak je najnovejši sklep skupščine nov^ meške skupnosti za zaposlovanj delavcev.	.
RIBNICA - V torek je svet za finance razpravljal o proračun oziroma predlogu za negospodarsko potrošnjo za letos.
Cateške toplice
sedniki in sekretarji konference SZDL iz vse nije so včeraj in predvčeraj prisostvovali seminarju, ki 8^ zdravilišču priredila repubii konferenca SZDL. Okob funkcionarjev se je znanilo s trenutnimi in 1 ročnimi nalogami Socialistic ZVCZ6*
. ARTICE - v nedeljo bo tu j ob 15. uri proslava v .1», i dneva žena. Po programu bo
K dil družabni večer.
SPRAŠUJEMO, KAKO DOLGO ŠE;
Zamrznjeno (vroče) me^
Če ne bo pravočasno »odjuge«, bo naša na tleh > Zmotno je graditi stabilizcici|o
reja
standard predvsem na poceni hrani
(Nadaljevanje s 1. str.)
Sloveniji, ki je zamudila s svojim predlogom, pa sme znašati cena do 21 dinarjev. Oboji pa nakupujejo živino na enotnem jugoslovanskem trgu. To, razumljivo, prizadene Slovenijo. Italijar^om dobesedno podarjamo meso, saj stane v Trstu v lirah več kot pri nas v dinarjih!
V prid naše živinoreje, y jjo desetletje na meji rentabilnos^’^jj
nase zivmoreje,
etje
treba spremeniti cene ici
sprejemljivejši in bolj ustaljen o cen. Meso bo treba, jasneje dano, v Sloveniji, podražiti, P® ,je, še tako neprijetno sliši. Cim ^ tem težje bodo posledice[ Tcs zvezni izvršni svet, kot kaže, n veda, saj v prvih odmrznitvah n ^ govora o mesu. V južnih pač v preskrbi z njim nj toU^
v
težav,
kot so v Sloveniji
Posnetek iz filma o Jakcu (Foto: Viba-film)
administrativni poseg najbolj p zal, kako je, če „palica čez“. Zamrznitev je zato tpos zdržati le krajši čas, saj je je tržno govedarstvo pač. bizdati z ekonomskimi	o	ŠJi
nam sicer dobro znani, nocem^^ ne znamo pa jih pravočasno
.. „M
Ob tem je treba pribiti se ” Jjti nje: stabilizacije ne moremo na nizkih cenah kmetijskih P j|o-kov, delavčev standard ne nio neti zgolj na poceni hJ^*’ yiif-tako mišljenje pdia kmetijstv zavidljiv položaj že dolgo ko trdimo, da je prav v tem zmota in krivda za neskladen jj. in zaostajanje kmetijstva, .] Jcol peljala do tega, da	pr*"
kmetijska dežela komajda	^
MARJAN
hranjuje.
Revija slovenskih kratkih fiimol
Kot smo že poročali, bo v bližnji prihodnosti v Novem mestu' večer slovenskih kratkih in dokumentarnih filmov, ki ga pripravlja ljubljansko podjetje VIBA FILM pod pokroviteljstvom tovarne NOVO-TEKS. Po zadnjih dogovorih bo revija slovenskega kratkega in dokumentarnega filma - proizvodnje-1971 in 1972 - v petek, 17. marca, ob 19.30 v kinu KRKA. Revije se bodo udeležili tudi nekateri avtorji filmov: režiserji in snemalci. Med njimi bodo Novomeščani imeli pri-tožnost pozdraviti dva znana slovenska filmska delavca, ki sta po rodu Novomeščana: režiserja Dušana Povha in snemalca Ivana Marinčka. Poleg omenjenih so sodelovanje na večerni predstavi obljubili še režiserji Jože Pogačnik, Jane Kavčič in Milan Ljubič.
Kakšen bo program revije slovenskih kratkih filmov? Na podlagi spiska filmov, ki ga je sestavil umetniški direktor VIBA FILMA prof. Vladimir Koch, lahko sodimo, da bo revija slovenskega kratkega filma kvalitetna in pestra. V program je uvrstil najkvalitetnejše fibne zadnjih dveh let (mnogi od njih so dobili priznanja in nagrade na domačih in tujih festivalih), ki pa predstavljajo tudi različne zvrsti: najmočneje bo zastopan dokumentarni film, v programu pa bodo tudi kratki igrani filmi, risani filmi, turistični, kul-
turni, ekonomskopropagandni filmi in tudi športni filmi.
Novomeščane bodo seveda najbolj zanimali filmi, posneti na Dolenjskem in o Dolenjcih. Taki filmi so: turistični film „Obiščite Slovenijo", film o športnem ribolovu „Ribiške razglednice", dokumentarni film o slikarju Božidarju Jakcu, dokumentarni film o bivšem priorju samostana Pleterje dr. Edgarju Leo-poldu-Lavovu (,4*ortret meniha“) ter še nekateri.
Od najnovejših filmov Vibine proizvodnje bodo Novomeščani imeli priložnost videti Povhov film „Dve koračnici", Bevčev dokumentarni film o dvojniku Boba Hopa „Kra-
šport«^
hevi brivec" in Pogačnikovj^^a-film o svetovnem prvenstvu '*^^0 stiki v Ljubljani „Tri etude z» in Miloša".	.
Za zaključek še zanimi^, filjfl za mlade ljubitelje filma: ’ de* in novomeški zavod za kult ^5^3 v javnost sta se dogovorila, ^ petek, 17. marca,	fjijnoV'
mladinski predstavi kra*]9 .	ol^°'
ob 13. uri za šolsko mladino Uških krajev in ob 15.	pre^'
mladino Novega mesta. ^ stavi bosta v okviru j: vzgoje, predvideli pa so	ij)}'
vor (po vsaki predstavi) ^ .»žiscOJ.’ filma s filmskimi
biteljev snemalci in organizatorji.
v IMPOLJCI NI BILO PROSTORA
Je res umrla zaradi gla^
Dokazov ie ni, čeravno je prosjačila za
hro"®
'teDEUO ODPRTO
DOLENJKA
Ko je sredi februaija v Bučerci pri Krškem umrla Pleterski, so se med vaščani raznesle govorice, da je imela P iCr-Ijena rebra in zlomljeno medenično kost. Na postaji tniiic Skem so dobili prijavo, da je umrla v sumljivih okoliščinah' jji so opravili potrebne poizvedbe. Zdravnik je pregledal tr F ugotovil, da ni umrla zaradi telesnih poškodb.
ne za socialno skrbstvo skupščini, kjer so 27. .df , do*^
Pokojnica je bila bolna dober teden in je ves čas ležala. Postaja milice pa je že dalj časa sprejemala prijave, da mož Henrik (71 let) z njo grdo ravna, jo pretepa in ji skriva hrano.
Znano je, da je bila zadnje čase pokojna nekoliko duševno zmedena, da je uhajala od doma, hodila ob vsakem vremenu bosa po vasi in od hiše do hiše prosjačila za hrano. Postaja milice je o tem obvestila orga-
islali
sklenili, da jo bodo P^ „ počitka na Impoljoo*^|j^pjoS'
dočakala. V domu m
edbah jj d»J^
Ob zadnjih poizve ^ milice so bližnji Pleterska umrla
čilo o tem ima v „Leji f f, stvo, ki bo ukrepalo nap j, dokazano, da je to res.