69, štev. Poštnina plačana v gotovini. OeBJe, sreda 20. junija §028. Leio X. Ishaja v ponde jek, sredo in petek. Stane mesečno D:n 7' — za inozemstvo Din 20"—. Pesamezna 4te*ilka I ttšn. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10,666. NOVA DOBA Uredništvo i.» upravitidtvo l Celje Strossmayerjeya uUca l pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglttftl po tarifu. Telefon Int. štev. 65. Streljanje v Narodni skupšcini. Pavle Radič ustreljen, Stjepan Radič težko ranjen. Beograd, 20. junija. V dopoldanski seji Na- rodne skupščine je napadel črnogorski radikalski poslanec Puniša Račič z revolverjem voditelje Kmetsko - radikalske koalicije. Pavle Eadič je padel. Stjepan Radič je težko ranjen. Razun tega so ranjeui še trije drugi poslanci, * . Ker je medkrajevni telefonski promet od pol !¦ ure ukiiijeo, nismo mogli dobiti natanč- nili poročiL „Razdolženje" našega j kmefijstva. i V Beogradu, 17. junija. j V torck se vrši v veliki dvora.ni raz- { it-'driG loterije na poziv ministrstva za kmetijstvo anketa gospodairskih stro- kovnjakov iz qele države o razdolr ženju nasega krmetijstva. Povod za unket o je najbrže da.l zaikoiiski načrt o mzdolženju našega kniet ijstva, ki ga je vložil v Narod'ni s>kupščini demio- kratski klub po Kovsti Timotijievicu. Kakcr znano, niora biti človok tu v Beogradu, kjer je celo javno življenje, noizv.zeniši morda gospodai'stvo, do skiajnosti razpolitizirano, posebno previden pri presoji motivov za pred- loženje jednega ali drugega zakonske- ga: predloga.Tako trde hudoibni jeziki tudi tokrat, da so na takem raadolžfr- nju našega kmetijstva kakor se pred- Iaga po g. Timoitijevicu (ceni drža>v- ni denai' za one demarne zavode, ki imajo visoko obrestavane km.ec.ke kre- dite) interesirane pred vsem srbijan- ske deiuokratske in radikalne banke in hamčice po srbijiaaiskih mestacih. Te so ob septeaniberskih volitvah ustvar- jale raiznini velikaseni mandate s prav obilnim, dasi dragim in riskantniin fcmetijskini kreditom, Sedai pričaku- jcjo vodje teh denarnih zavodov od svojih ljudi v vladi direktno denar za te menice ali pa tako ceneno posojilo, da se vocigkd visoki obrestni meri kljub posameznian zgaibam posel iz- plača. Ta verzija ima mnogo verojet- nosti na. sebi. Zdi se, da delamo mi piečani Srbij.ancem vloliko krivico, ker trdiino, da dirigiira njih-ovo poli- licno preprieanje saimo policija. Ne, ne. tu igra veliko vJogo tudi več ali inanj zdrava dinarska valuta. Kakor innogokjc taui »preko« tudi. Kar je pa samo znamenjie, da vkljub vseanu ven- darle lepo napreduje jugoslovansko duhovno ujedinjonje. Bilo, kako bilo: nesporna jtj einje- nica, da kinetijski kredit v največjoni delu naše države ni niti najinct,nje urev- jen. Vendar pa je sajnoposebi umev- no i>otreben, ker ,je vendar naša drža- va žp povsod prišLa iz primitivnega naturalnega gos])odarstva, ki»r se pov.sod price« ja m-esto prej-šnjega splošiipga ekstenzjvnega ze intenzivno kmetij.sko gos])odai'stvo. .Kniecki de- Jiarni trg je povsod potrebon veliküi denarnib A^ot, ki jili pa ni na raapo- Ja,go. J\er je denarnega blaga, da se tako izrazim, malo, je tudi drago, to se pravi. obrestna wem je visoka. In v tem je problem. Napaeno se govori pri nas o razd'olzenju km.etij.stra.. Kajti kje bi vzela država toliiiko denar- ja, da bi kraiecke kakor ka/toreikoli dru- K<" (loiyovc plaoala? Kaikišeii «osj)odar- ski smisel bi tudi to Jnielo? Ne, pri na.s, kslkoi* pred vojno tudi drugod, gi'G za konverzijo knnečkih dolgov. za uredbe, ki bi povzročile efektivno pa- dec obrestne mere za kniečke dolgove. Kje priceti? (To je obširno in težko vprasaaije in ne živim, saimoobwbi unwvno. niti zdalec v kaki domisljiji, da sein zadel v jedro tega problema in njegovo rešitev. Op. čl.) Morda smo nekoliko prieeli donia v Sloveniji. Tarn smo s pefdeset let trajajiočo propagian- do (vsejedno je pri teni', ali smo jo vo- dili z narodnega, strankarskega ali či- sto zadružncga stališča) skoraj' vso gotovino med narodom mobilizirali In jo dali n-asemu narodneniu gospodar- stvu na razpolago. Ker je vendar ve- lik del denarnih zavodov direktno ali indirektno v kirierkih rokah, so na ta nacin prišli naši kmetovalci do cene- ga investieijskega in obratnega kre- dita. tako, da se morejo vendade po- easi prilagojati zalutevam intenzivne- ga kmetijskega gos])odarstva. Potre- ben bi bil pri tem veeji ozir in vee pri- like za hipotekarni. kredit. ker .je za investieije i>rimernejši, vendar pa je to že dej'St.vo, ki se tiče samo nas Slo- ven cev in ne pride pri resevanju kinec'kega kreditnega probloma za ce- lo drza.vo vpostev. Orgianiziranje kmečkih denarnih zavodov, hranilnic in kreditnih zar drug, sicer po naših južnih krajih ni ve.c cisto v povojih (srbsko ztwiruz- uištvo in tudi hrvatsko je staro 30 let in vec, Boisna ima svoje okrajaie hra- nilnice — kotaTske pripomoene za- klade — tudi že oetrt stoletja;). Ali aa razvoj teh zavod*ov je treba intenzivne propaga.nde, ustmone in v ])ismu, kar je pa radi. s/plošnega visakood&tatne- gia a.nalfabetizjna k4 tezko mogoče. Za.to se regulaicija kinec-kega kredita tem potoim ne bode dala kar eez noč dosečj, ali vsaj ne tako hitro, kakor to znabiti položaj zahteva. Po mojih mislih naj bi se poskusilo z organi- zaeijo kmetijskewi kredita preko ] oblüstnili (ili celo srezkih mnioupnw. Pritegovati državo ni pravieno, ker ni.so razmere povsod enake in ker visa moibilna sredstva docela ali naipol dr- žavnih za.vodov, vstevši direkcijo za 1 poljoprivredni kredit, pomenijo le kapljico v morj.u. Ohlasti in srezi naj ustanove svoje hrainilinice ali »svoj'e hipotokarne banke s pupilarno var- nosljo in naj zbirajo v njih ljudske prjlnramke, preskrbujejo naj si cenena posojila doma in zunaj, naj izdajajo založnice itd., vse po vzorcu nekda- njili velikih avstrijskih deželnih hra,- iiil'uir. i'/hormh prus>kih "Land- svhnflen« in podobno. Ta kredit hi hü tudi v prvi v.r.sti. hipotekaren in ne oseben. kar je za gaspodai'ske razme- re teh slojev in krajev naijprimernej- še. Seveda je treba tudi tu priprav. ¦ [ Iz česar sledi, da ne sme celo to ogromno vprašanje služiti niti inte- resom srbijamskih palanackih zelena- šev niti pri nas tako lepo eveteci de- magogiji. Drugace bodo šli zopet v nie težki milijoni, kreditna heda pa bode ostala. I Ali bomo obranili mari- i borsko oblast? | Zadnje case se maiogo cita in pise o I reviziji ustave. Pri tem bi se naj spre- nicnilo tudi dolorilo glede stevila obla- sti taiko, da bi se nies to sedan j ill 33 oblasü ustanoN'ile sa;mo 4 (Slovenija, Hrvatska s Slavonijo, Bosno, Herce- govino in Dalmaciia, Severna Srbija in Južna Srbija). Pri tem bi padla ludi miairiborska oblaist. V nuaribor- skem časopisjiu se je že začelo pisati o tem vpraisainju. V »MariboTskem Ve- veTiiiku« z dlne 18. junija citanio sie- det-, preoej popuä&ajoc dopis: »Ne- dvonnaio je, da nas svoječasno v borbi za ustanovitev posebne niaii'iborske oblaMi ni>^o vodili na^ibi lokaln^ega patriotizrna ali pokrajinskega separa- tizma, miarvec razlogi, ki so töinieljili globoiko v gospodarski strukturi na- se mariborske pokrajine. Vsi ti raz- logi so dames merodajni temtoolj, ker c^o izkustvia tekom let obsitainka mari- borske oblaistnc uprave in sedaj tudi tekom poldrugega leta, odkar funk- cionira že sannouprava, uteimelje- iiost teih raizlogov dokazaki. Kljub temu pa moramio kot realni |)olitiki obstati pri vprasanju, ali bo- do vsi naši teli'tni in utemeljeni raz- logi za obstoj p os ebne inaril>orske ' oblaisti mogli vplivati na stališce od- ločujočili ciniteljev. Vpražati se mo- | ramo, clili bo vodstvo KDK pri sestav- Ijanju naerta za revizijo ustave glede oblasti moglo pristati na naše raizlo- ge, če se je iz viefcika splošnih držav- nih in naTodnih interesov odločilo ¦ predlagati preustroj držaK-e v samo [ četvero oblasiti. ; Vprašati se moramio v drugi vrsti: I ali smemo priičakovati, da na.s bodo J pri tozadevjiih raizgovorih v vodstvu KDK podpiraili naši prijatelji iz da- I nasnje Ijubljanske oblasti? Po izkuš- i njah. ki jili1 imamo, te ])odpore ne mo- | remo prieakovati. Iz razlogav, ki jih z njihovetgat stališiča raizumenio, sojim ped ot-mi predv.sein interesi Ljubljane. Tret.jjč se vpraw«.sumo: ali je naše Ijuds'tvo v niia.riborski oblasti v odlo- (•ilnih tr-enutkili, ko je bilo treba po- vzdigniti glas za naše pokrajinske in- terese, j)okazalo ono odlooiost, ki je potrebna za velike bor be? Spornn i mo se nazaj na dlrugo poJovico leta 1924-.. ko je takrat Davidovic-Koroščeva vla- da hotela podrediti mariborsko ablast ljubljansikemu velikeinoi županu! Le Ma.ribor in še par drugih krajev se jo takrat dvigiiil'o proti tej namexi, veli- ka večina ljudstva je pa stala apatič^ no ob strani. In koneno: Videli smo tekam zad- njih let, da je centralna drza,vna upra,- va storila vse drugo prej nego poispe- ševala raizvoj samoupravinega zivlje>- njia v oblastih. Naravnost ubijala je finančno samostojaiost oblastnih sa- niouprav in jo ubi.ja še danes. b>e da- 0. M.: . , .„^ V preriji zablodil. (Po Charlesu Smsfieldu.) (Dalje.) Naselbine sicer nisem vec videl, tu- di čreda miustangov in goved je izgi- nila. vendar si radi tega nisein bil1 v ¦skrbem. J3oimaieval sein, da imam pra- vo smiex pred oemi in da sem ta otok Pr«j videl iz hiše. Tudi sem vsepovsod ttctletel na toliko konjskih sledoiv, da lni miožnost, da bi se bil izgubil, še na un\ ni Di-isla.-. Tako sem brezsikrbno Jezd/1 naprej. jI1ü üra »em mienda tako jahal. hcasomia mi jo pastajal čas dolg. Mo- ja ura je kazala eno — toeno ob de- vetih smo odja'hali od doma. — Bil ^erij toi'cj že štiri ure v sedlu in cc sem racunal poldrugo uro za obkoljenje govedi, sem porabil dve uri in pol za to divjo gonjo. Morda sem se im ven- dar bolj oddaljil od iiaselbine kot sem niislil. Postal sem tudi laičen. Bilo je proti koncu meseca marca, dan je bil jasen in prijeten, kakor so pri nas v Marylaaidu majski dnevi» Žarko sol.n- i-e je sicer sedaj bliščalo na jasnoin nebu, toda. jutro je bilo motno in me- gleno, poleg tega pa smo še dan preje, in sicer popoldne, prišli na naselbino tor se taknj vsedli za niizo in med raz- govorom nam je potekla noč, tako ni- sem bil imd prilike. da bi se razgledal po bližnji okolici. Vse to me je začelo skrbeti. tudi senil «e sqioinniil, kako iskreno me je er nee prosil in kako me je mister Neail klical nazaj — toda še vedno sem se tolažil. da gotorvo nisem vec kot deset, petnajst milj oddaljen od naiselbine. Navdajal me je up, da moraim vsak hip zaigledati pred seboj črede in potem sem itak na varneim. Toda te toilazi'lne in.isli so nie kmalu zapustile in strah me je navdal, kajti zopet .«em že jezdil celo uro in o credi in naselbini se ni bilo sk'du. Postajal sem nestrpen. jezil seun se na mistra Neaila. Zakaj ni poslal za men.oj ne- kaj sve jih lemih erneev ali pa svojega lovca? Toda spommil siem se, da je lo- vec M v Anabuac in ga ne bo pred nekoliko dnevi nazaj. Vendar pai bi mi moz lahko dal znamenje z nekaj streli iz puske! Zadržal sem konje, prisms- koval: noben gla« — globok molk kroginkrog, celo ptiči v otokih so mol- eali. Vsa narava je pociviada in meni je ob tem poicitku postajalo tesnobno. Kaikor daileč je segalo oko, povsod samo valujoiče morje tra'v. s-em ter tja kaka skupina dreves, toda ne sledu cloveskega bitja. Koneno se mi je ven- dar zdelo, da sem" nekaj odkril. Naj- bližja skupina dreves. gotovo je bila nun. ki sein jo i)ri izstopu iz hiše takn obcudoval. je izgled&ila kot kata«, ki se odvije. da se pripravi za na^ikoik. Vi- del se.m jo na desni strani, od naseJ- bine kaikih sest do sedem milj — go- tovo se ne born zmotil, ako grem se- trejša rdciča. rumena, vio- letna. medra cvetlicna preproga.. ki sem jo kdaij videl! Na milijone najlep- ših prerijskih rož vsake vrste. kot jib noben botanieni vrt ne more lepse in bujneje vzgo-jiti. Moj miustaing se je jedva «amogel preriti skozi to cvetlič- no nrnogevistnost. Nekaj rasa sem se iHidil tej izredni kra«oti, ki se je v dnljj razprostira.la pred mojimi oemi, kot hi bil V't's ta neskoiicni travnik po- krit s samimi mavricami — toda moji rheutki niso bili kaj prijetni, kajti strah se nie je polašceval bolj in bolj. Kmaiu nie je ta strah objel popol.no- ma. l\o sem namti-ec jahal ob nee,t kot za- čaran velikan — toda vedno iz čiste- ga srebra in nepopisno lepo. Kaj je bilo to? V visem svojem življenjai še kaj takega nisem videl. Ta pogled ine je popodjioana zbegail, zdei'o se mi je, da giledam uklet kraj,, da je v.se zača- rano in da se ka;k zlobni duh z mienoj poigrava. Sedaj nisem mogel več dvo- initi, da sem zablodil in da se naJiajam v docela novih krajih. Obenem s to ugotovitvijo so se nie pokstiJe teni-ne, lazjedajače midi: vse, kar sein kdaj slisal o ljudeh. ki so zablodili ali se iz- gubili, mi je na mah stopilo P1^ °vi in sicer v najgroznejših slikah. To ni- lies eakamu na izyradnjo .sreskiii sa- mouprav, ki bi po jasnib določilih za- kona že tudi morala biti clavno izvr- üena, Koliko so klerikalci, ko še niso bili v viladi, vpili o tem, da miorajo sreske sam.oupra.ve cimiprej izgraditi: danes pa, ko imia SLS v vseh starib okrajnih zastapih svoje gerente, o po- ' ti'obi sreskih samouprav ne cujeinu iz njihoivih ust več besede. V takih raz- : merah je naravno, da ljudstvo še ved- no ni mog-Io dobiti omega zanipanja v samoupraive, kakor bi bilo to potrebno. Vse to so okalnosti, ki nas pri trez- nem razniiujljamju vodi.io do zaključka, ; da bo v dane.m slučaju pač tcžko uspe- ti z argument!. ki govorijo za obstoj poisobne mariborsbe obla.sti, Naiša na- loga ])a bodi. da vkljub temw storimo vse, kar nam je niogoče za to, da obraniino pridobitev, katere vrednost bomio znali še le takrat ceniti, kadar je ne borno več inieli.« Daisiravno je doibaia o torn vpraša- nju po našem mmenju prerama, moTa- iTio secllaj, ko se je vprašanj-e sprožilo. zaivzeti tudi mi kot glasnik cdljsko kot- line s\u>jc stališč-e. Precizirali ga bo-' domn v priliodnji številki. Koncert CPD v Celju. Celjsko pevisko društvo je proslavilo ž as t d es ell etn i.c o col j skega; ski a d a tel j a g. dr. Antona Sehwaiba s koncortom, ki se je vršil v soboio, dne 16. t. m. zvtecer v dobro zasedcni veliki dvorani Celjskega dom.a. 0 koncertu smo poro- čali v zaclnji številki v splasnem.; da- nes prinašamo kritiko o kcmcortu sar mem. I GPD j'L' \ zadnjih letib večkrat po- j čivalo in težki so bili napori poživiti njegovo delovanje, ki je bilo prod voj- no tako zelo živahno. Letos je dobilo CPD novega pevavodjo v osebi strok. učitelja g. Josipa Šegule in lahko re- cem, da je novega pevoivodjo srečno izbralo. G. Šogula je agilen in resen ghisbenik in ni dvoma,, da bo CPD pod njegovim vodstvom napredovalo. Zabel ežiti je troba, da je prevzel niesto pevovodje sele prod tremi meseci in da se miu je v raziriertvina. tako kratkem času posrečilo priredlti koncert z 28 pevkaini in 24 pevci. Na sporeclu so bile skladbe jiibilaui- tov dr. A. SchwaJba, Vinka Vodopivca. Antona Lajovica in Eniila Adaniiea, od teh samo en a za moški zbor. Ada- mieevo »Zdraivicc« je z/apel moški zbor teniperamentno. Od ostalili so zlasti uspele Vodojnvceva »Vev.sko društvo je s tern koneertom pokazalo, da stremii za visjimi cilji, ki se bistveno razliku- jejo od Imwleiw- novprornih ]jjev,skili drustev. R. P. Nadaljevanje obstrukcije v Narodni skunščini. V pondcJjek in včcraj je opozicija kot obieajno zabtevala dostavke in popravke skupšcinskega sejnega za- pisnika. Nato se je nadaljevala raz- prava o obtožbi proll bivše-nui pravo- sodnemu ministru Subotieu, ki tece že deseti dan in je še ne bode konec. ako »e vlada ne bode sporazumela z opozicijo. Vceraj je skupščinski pred- sednik dr. Perk* na pritisk Svotozurja Pribicevica priznail, da je vlada že predlozila skupäcini netlunsko kou- vencije. 0 s'edatnjem položajti v .skup- ščini je izjavil SUepan Radio naprain novinarjem. da bi opozicija glede ne- ttunskib konvencij popustila le, ako bi ji mogel dr. Marinkovic dokazati. da je iijihuva odobritev v «kupščini nujna drža.vna j)o.trc*ba in ne diktat Italije. Druga dva pogoja za oinogo- čenje rednega poslovanja da sta «pre- jein nujnih predlogov opozioi.ie Cnied lemi tudi preiskava radi krva\ih beo- graciskill dogodkov) in od.-top vlade Velje Vukičevica. Te, za vlad.no veciuo težko sprejemljive zahteve kažejo, da ni upanja na pomirjenjc mod vlado in opozicijo. Dr. Žerjav navaja nove upravne Skandale. V zadnji seji finani-nega odbora je nar. posl. d.r. Žerjav navedel nove škandalozne slučaje iz upraMie prakse naših vladinovcev. Silno ostro je gra- jal, da minister dr. Korošec predlaga za uradnirftvo v sivojem ministrf-tvu l)os.ebiK- m^secne doklade od 500 do 3.0U(\ Dm, doC'ini ne dobi uradnistvo drugib ministrstev in i^a ono izven He; i.'-ii'ada. nicesa*'. Vcdje policijo bi inieli viscke ])lace; upokojencj in vse ostalo uradnistw) pa naj strada.! Na- dalje je dr. Žerja.v kunstatiraJ. da vla- da he sedaj ni. nakazala bulgar.skim potiesre.cTjicein sklenjeiie trimilijonske podpore! (Stjepan Radic: »To je ev- ropejiski Skandali«) Na to je navedel sluc-Mj, kako jo nok sreski poglavai' kradel državni denar, na kar je bil (•¦•dpuščen iz sluzbe in postal v Beo- grada cdv-ctnik. Ko ga jo glavrn koii- trola pozvala (!), naj vrne državni de- nar. boograjska policija ni botela kriv^n dostaviti dopisa, temvcč je od» gcvnrila glavni kontroli, naj si išče sa- Jiia dtnar, kjer si lioce! Na to je dr. Žerjav navedel slucaj, kako je beo- gi'ajska policija neki dami (dr. Had- novi) odklonila inozemski potni list, dasi je potovala dania v inozemstvo radi operacije in ga je izdala še le na intervene]jo advokata. ki je prcjel za. to tristo dinar lev (za Beograd jirav- zaprav nizek bonarai'! op. il). nadaljo kako je beograjska policija po.šiljala prečanska dekleta v Makcdonijo. kjor so pad la v robe trgovcem z. belim bla- goin . . . Zanimivo je, da navzoci no- tranji minister dr. Korošec na lo strašne ooitke ni nicesar odgovoril. — Kakšna bode morala biti nietl-i. ki Ijo- de pornetaLa ic> cinrarsko nejo h:[jij()niöno čisto Din 40, 60, 85, žirrui Din 35, 56, 70, Dohayijo so tudi gotove žimnio', pernice in zglavniki. I'revzame so ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v sclidni kakovosti iz najbo Ijših svetovnihtovarn. Og'ejte si izložbein ogromno zalogo voletrgovine R. Slermecki, Celje. so bile pravljice, ampak resnični do- godki, ki sem jih slišal od verodostoj- nih oseb. Ob takib prilikab so nw ved- ijio svarili, naj nikdair no bodirn broz spremiatva aJi brez konnpasa v široko prerijo; ceilo riaselniki, ki so tu domia, ne store tega nikdar, kajti v tej deželi, ki ni ne bribovita ne gorata, brez vsa- kih znamienj, lahko vsak, ki se izgubi, celo dneve, da, tudi tcdne blodi po tem travnižik-eiin oceanu in v teh otokih brez upa, da sploh kdaj najde pot iz tega labirintai. Poleti ali v jeseni bi bilo to sevieda radi tega man] ne^ar- no, kor bi n.udili otoki obilico najslaj- šib pkxlov, ki bi eloveka vsaj hranili, da ne bi umrl za lakoito. V tem easu je tu na pretek najoku'snej&ega grozd- ja, sliv, breskev in drugih sadežev, to^- da sedaj je so le pred nekaj dnevi na- stopila poinlad. Vse tako drevje je se- daj konnaj odc\-etelo. NaLetel sem sicer tudi na ra,zno divjaftino, toda brez puške in drugega orožja s-em bil kljub temu, da semi ste nahajal v sredi naj- bogatej«e dezel'e na svetu, vendar iz- postavljen nevarnosti, da uinrjem od giladu. Ta strasna misel pa se ni po- jaivila dosledno po miselnem redu, kot sedaj to opisujiein, ampak negoto- vo, tasnobno in vendar zopet bliskovi- to mi jo sinila skozi mozganie. Vsako- krat, ko m-o je osinila, seni zaeutil bodljaji, ki mi je povzrooad kree in bo- lec'ine. Pojavlja;le pa so se tudi tolažilne misli. Saj sem bil vetndar že skoro etiri tedne v tej deželi, v raznih sme- reh sem jo že prehodil in vedno skozi prerije. Seveda, saj je bila vsa dežela prerija in vediii.o sem imel konipas in bil sem v družbi. To mi je dalo gotor vost, da sem sedaj v svoji razboritosti pozabil na vse opomine in kot besnei; dirjctil za divjio živaljo, ne mislec, da štiri todni ne zadostujejo niti za to, da bi se orientiral v okroz.ju dvajsetih milj, ne pa; v deželi, ki je petkrat večja kot drzava New-York. Vseetno pa sem se še tolaižil; vso. obsežnost nevarnosti, ki mi je jiretila, se vedno nisein docela spoznal. Ni mi šlo v glaivo, da bi bil \ teh par urah tako zablodil, da ne bi mister Neal in njegovi črnci našli mo^ je sledi. Tudi solnce, ki je sedaj' zaha- jalo v severozaibodu za otoki. obdani- mi od dvigajoee se so]3afre, in nasto- pajoči soinirak me je čudovito pomiril. Pač cuden vzrok pomirjenju! Kor sem bil vzgojen doma in že od mladih nog lutvajen na red, si nisem zamogel za- misliti. da ne bi noči prebil v biši ali vsiaj pod varnina krovoun. Tako sem bil spojen s to misli jo, da se mi je do- ceLa nemogoče zdelo, biti ponoci brez vaTujacega krova. Ta ideja je bila ta- ko fik«na v mieni, da sem zagotovo verjel, dai je ta;k varen krov kje v bli- žini in sejn nehote spodlbodeil svojega jmustainga, dooela preprioan, da se bo pred mojimi očmi l^o.jaivila hiša mistra j Neal a in zdelo so mi je, da že vidim v dialji luc. Vsak trenutek moratm začuti ! lajanje psov, smeh otrok in mukanje j govedi. i (Dalje prih.) Doinace vest!« d Podcdice bratenja z ncnix/tularji. Razni nastavljenci nemških tvrdk v me.stu in oikolici lave že sedaj otroke za nemške pamlelke na mestni in oko- liški osnovmi soli. Pri tem pritiškajo na stai'ise z grožnjami in obljubami. Agitacija je tako živa in strasina, da so se začele za njo zanimali tudi obla- sti. Danas'nji »Slovenoc« tudi graja to agitacijo z ostrimi besedanii in pravil- no konstatira, da ne gre tu za neinško det'O', tem\-CL; za deco sloveiiskib stari- &ev, ki si moorajo pri Nemcih služiti s'voj krub. Dobro bi bilo, ako bi »Slo- venoc« pritiskad kot v<]adno glasilo tudi na vlado, da znani nesrečni Ku- manudijev odlok prekliee ali pa izda razmeram odgovarjajo-c pra.vilnik. Da lee smo prišli ob desetletnifi usia- novitve nase nai'odne drža.ve! d Iz Celja. G. inž. Giril Petei-zela, dolgoletni šef celjteke progovne sekci- je, je cdšel dames na sv.oje novo službe- no mesto v Ljubljano in se tem polom prisreno poslavlja od svojih znancev, prijateljev in soniis'lsiienikov. — Do1- stavljamo. da je g. inženir zaipu.stil med nami najprijetnejsi spoimin kot e.lo\'('k in kot skrajno vesten ter pri- dein uradnik. Laliko roeemo brez pre- tiravainjia, da je bila njt-gova sekeija. j(".:;ln;i od prvib. posebno kar se tiče vzdrževanja, čistoče in olo]Dašave ko- lcdivorskib pcislöpij. Posel>no je oikra- sil naši» iGtovlške postaje, tako da na- pravljajo na tujce najleipši ufis.' d Iz sodne sluzbe. Pisarniski i)red- stojnik pri okrožnem sodišču x Cclju g. Anton Zorko je iinenovan za viš- jega pisarniškega predslojnika pri istem sodiScu. — Abs. pravnik gosp. Oskar DoboviSck je imenovan za pi- sarja v 9. skup, I. kat. pri upravnom sodišču v Celju. d Visji tečtijni izpit na (h'^ctvrii re- alm gimnaziji. Pod predseuVvoni ravnatel.ja g. A. Zupana se je 18. t. in,, zaključil višji tecajni izpit, ki izka.zuje jako povoljne uspehe. Od 10 kandida- to.v in 7 kandidatinj sta bili dve bam- ; didatinji na podlagi odlic-nih Uspeho'v v poletnem spičevalu ter pismene na- , lege pri višjem tečajmem i.zpitu opro- : šceni ustnega izpita, os-tali pa so ga polozili uspešno. Zavod zapusrajo: Bergloz Hedvi'ka-h Miran Brinar, Jožetf Brunšek, Dušaai Čremožnik, Vladimir Diehl. Adolf Dabovišek, Ljudmila DruskoivK'Ova (oprošuena ustnoga izpi- taO- Marija Florjančič, Mihael Kres- nik, Dimitrij Omiersa, Miran Perov- šok, Jožefa Petrič (oproščena ustnega izpita), Alojz Piškur, Albert Podhra- : ški, Skoro'inir Potoniik. Miroslava Presker, Rudolf Ra,vbar, Staša Rož- man, Marta Schwab, Jožef Umek. Martin Uranjek. Jožef Vidic in Bran- ko Voglar. ' | d Uprava javne bolnice v Celju ra;z- , pisuje za drugo polletje 1928 dobai\7o krub.a in peciva. Ponudbe je vložiti do 23. junija4928 do 12. ure dopoldne. Podrobni po'goji so na raizpolago i^ri Zaidrugi pekov v Gelju, na mestnem rmagistratu in pri upravL bolnice. j d Drž. deška mesčamka sola v Ce- Iju. Vpisovanje v I. razred se vrši v soboito, dne 3ri- dejo k vpisavanju v spremstvu staršev ter prinesejo s seboj izkaz o šolskem | napredku, krstni list, domovnico ter : pcrtrdilo o cepljenju koz. ' d Mnterinsld dan. Od čistih dobod- kov materinskega dne razdeli odbor Kola jugosl. sester v Cdju 2000 Din ubogim materaim in popo.lnim siro- tami Ostanek pa se bo porabil za rev- no dcco. ki se posl;y diel anna, brezphic- !'-'\ (iflcinxi. ])o znizani orni nn morje. d Oposar junto na. dan asm ji oglaA K-a msiio.s-eške indu.strijske dru/be v Celj«. d Pri okrohiem sodišču v Celju je ra;zpi.sano mosto vdss. Prosnje do lo. julija. d Antinlkoholno gibanje. (Xsebo in društva,, ki bi. želela voditi antialko- holno pro])agando v Celju in okolici, se naj oglase pri okrajneni sanitetnewi referen.tu na celjskem gilavarstvu. d Trgovsl'a »Šuniopomoč« za mari- bQi'sko oil)last je sprejela na svojem iz- rednem občnem zboru predjog, da se sprejemajo do 60 let stari člami še do konca tekooega let a. Kdor se prijavi, moški ali ženska, pa mora1 z oglasilom predložiti tudi. zdravniško spričevalo po odbcru >San)Oipamo.C'i« potrjonogu zdravnika. Podroibne informacije pri drustvenem odbornikn g. Franju Jo- stu v Gelj«, Aleksandirova A. d l)r. Noracanor »Herman Celjsln? v ncnich'PM prevodu. Noniska pisate- Ijica Jirka. ki. prebivn. sedaj v slovenj- gTaski okolici in prevaja v nemscino Tva.na Can kar ja, bior-e prevesti sedai tudi dr. Nova.črfmovega »Herman a Celjskega.« za ncko berlinsko gleda- lisrp. d Godbcno druMeo železničarjev v Celju priredi dne 2. septembra t. '. svojo prvo .invno tombolo ter prnsi nb f-oj priliki vsa cenj, drustva. da ra ta dan ne prircjnjo slkmih priroditov. — Odbor. d 1'Cca ltd iimtje. I'rva parlija ctruw so odpplje 2. julija ob 7. uri zvecer preko Sušaka. v Bakarac. — Kolo ju- S'osIovanskill sestor v Orljiu. d Ponven ml ski izlet v Lahko. zdru- žen z glla'sbenim nastopom, priredijo ^•o.ionci šcir G-lasbene Matiee v Celju. v nod el jo, 2-i. t. m. d Vmrli so v javni bolnici: 18. t. m. Zupamčič Anton 53-letni pekov ski po- mio^nik iz Rogaica; Šeruga Franc. 4- letni sin delovodje apnenika v Pecov- nikn; Tomdjenovio Dora iz Lovincn v Dalmaciji, stara 16 let. d Kino »Gaherje«, ki se je nahajal v gabrskem »Sokolskem domu«, ste lastnici vceraj radi poz.no sozije za- tvoi'ili. Ako se jima posreči dobiti v doglednem easu i)rimerne prostoro (dvorana »Sokdskega doma:« se bode zopet uporabljala za telovadbo), bode- te v septembru ob prieetku sezije kino zopet otvorili. d Novo predsedstvo sreskih orgevni- zacij SDS za Maribor levi in desni breg. Na vcerajšnjem skupnem obc- nem zboru sreskih organizacij SDS za Maribor desni in levi breg je bil izvo- lj>en sledeči nov odbor: Za Maribor levi breg: predsednik dr. Milam Go- rišek, odvetnik pri Sv. Lenartu, pod- predsedni'k S-tamipl-a-v Lu-bienski, po- sestnik v Krčevini, tajnik naducitelj Franc Cvetko v Kröevini. — Maribor desni breg: predsednik dr. Josip Puč- nik, odvetnik v Sliov». Bistrici, pod- predsednik Mirko Gorišek. ra\Tiatelj v Rušah, tajnik Karel Kobal, posestnik" v Pobrozju. d Letosnji sestanek inalurantov niariborskega učiteljišca iz I. 1880, 1881 in 1882 se vrši 7. in 8. julija v Slav. Bistrici. Prija>ve toy. A. Pore- karju, solskemiu upravitelju v pokojiu, Maribor, Tattenbachova 26. d 0 novent vinskem. zakonu se vrši danes am beta pri Vinarsbem clruštvu v Mariboru. Žoleti bi bilo zelo, da bi so sklepi te amkete objavili. Vinogradni- ki in vinski konzunnenti bi. radi specl- jelno videli. ali se jih bode s primer- nimi naredbami zaščitilo pred pona- rejanjem vina. ."= ev (M > N O •¦• A Stran 3. (I Od kdaj pa zopel ta razvada? Po- loca se naim, dla so v prvih vrocih dneh, ko se je otvorilo mestuo kopa- lišče, pripeljali med moško in žensko kopališče kopat tudi par konj, drug par koiij pa se jo kopal in onil nacl moškim kopalisčem. Ljudi, ki si do- voljujojo tabe sainioktstiiösü, treba t'kseiuplaviOno poučiti o predpisih in dc'stojnosti. Vendar nisrno na vaškem patoku! cl Uyroimw ¦nianifcstacljo pri rodi Knietsko-domokratska koalicija v no- de! io i>4. t. m. ol) 10. dop. v Sisku. (>a- vorila bodeta Svetozar Pribioevic in Stjepan Hadir. lJrii;editelji upajo. da se bode le manifestarije udclozilo ver closet tisoč ljudi. d Tezka avtonwbilska nesreca. Pri Bileci v Heroesovini se je zvrnil vojni to vorn i avto, s kateritu se je voziio nc kaj vojakov in civilistov, v 20 m ^lo bok propad poleg ceste, Dva vojftk.-i in jeden civilis-t so obležali na mtstu lnrtvi, o-stali potniki so pa srni'tno-iH1- varno ranjeni. d Strehi je ttdanla c doll) rerkre v Semiču. Öla je v notranjost -:erkve in v zaki'istijo. kjor je naprnvila rrmogo" bkode. d Sianovanjskc raziuere v Maribo- ru. Ka-kor .poirooa »Mariborski Večer- nik<:. je v Mariboru doslej sodnljsko od)>ovedanih 509 sta.nova.njt; obravnav je bilo ze okrofi1 200. Neki inva.lid I'o- tok je v pouddjek pri i-az.ijra.vi. radi nj'egoive.^-1 stanovanji'i omedlel v sodni dvorani. S 1. julijcm se boclo izvršilo Foto cenik bogato ilustrovan, s preg'edanim sloven- skirn izrazoslovjem, nizke cene, bogata iz- bira, dobite v drogeriji SANITAS^Celje. Amaterji pišite ponj ! d Marihorsku obUistna shupš&na iiui-i svüjo- j'ü'.hia.j'.sU) sejo 17. julija ob 10. dop.Na dM'vnom redn so sledeči r-rediogi cblastn^a odbora: 1. Osmi- tek uredbe 0 zdra-vstveni slnzbi na de- želi. 2. Uredba o orfta.nizaiciji kmctij- sko-jjospeševialne službe. 3. Uredba 0 gasilskem skladu. 4. Uredba o živino- r^jskom skladu. 5.. Osnutek uredbe o okrajiiib zastopih in costnih odborih in osnutok uredl:o 0 viniearskem r nori ovirajo raizvoj rastline. Ne- koliko Lopših dni. in toplejsih noci je povzrocevailo po nekod zboljsanje v primeru z minulimi tedni — a to jo brezpomemibno za. celi okolis, ker so \- glavnih JeRali velike ploskve v rasti zelo zaastaJic. JNajdej.o so celo nasaidi, na katerili he rastline iz zcrnlje ni. Nastali bi moralo idealno vreme (ka- kršno je v rastlinjaikib), da bi so 1110- mIo govoriti 0 obt'cm zbol.jša.n.j-u hmelj- skih nasadov. — Jednola v Žatci. d Iz Yoinika. M-ežč. sola priredi za- niinivo kolektivno ra:zstavo v«oli sol. izdolkov. ucil tor druj?ih ucnih .pripo- močkov in bo nudila obifikovnlown ol)- jcktiven in nazoren vpo^led v vso uč- ne predniete te vrste šol. Genjeno ob- činstvo vabiino, da jo poseti v dneh 22., 23. in 24. t. m. Razstava je odprta vse tri dni od 8.—19. lire. Vpisovanje v I. do III. razred st;1 vrši izklj.uciio le 29. junijn. in 1, julija 1928 v ravn. pisarni od 8.—.12. ure. V ji\soni se vpi- sejio odj-lej Le oni s ponavlj. izpiti. Ker se je za IV. razred prifflatstlo 18 go- jencev, je proövetna ablast že dovolila, da se ta razred v jeseni otveri in je naroc-ila, da tozadovno ukrenojo vse potrebno kraijevni faktorji. Uc-.ne knji- ge dobijo odslej brezplačno vsi rev- npjši noonr-i v soli. jjluM|«Qf!fl '" VSe'1 rUQlll'<0V '" Hi OllluU naib0|iše vrste I 1 VIIIVI] dobavlja in do- stavlja najcenejSe Fran«« Jožt, C«?išev Aleksandrova ul, 4 d Sneg v junija. V nirzli noci od so- bote na nodeljo je pobelil TJrsko, Pcco in Savinjvske planine v visini nad 1.500 motrov svož sneg. __________ Šoicostvo. Župn! zlet Celjake sokolske župe je pred durmi! Pohiteli bomo letos v prestolnico prelepe ŠaleŠke doline, da pokažemo svoje sue in plod sokolskega dela v naših vzgojevalnicah-telovad- jiicah. Kakor vsa dolga leta sem, od- kar obstoja Celjska sokolska župa, tako moramo tudi tokrat docela iz- polniti svojo dolžnost in nastopiti v častnem Stevilu. Naj ne bo društva v na5i Župi, ki bi ne poslalo v nedeljo, dne 24. junija t. 1. v kar največjem Številu svoje članstvo v Šoštan)! Vlijmo našim šožtanjskim bratotn in sestram v srea z mnogobrojnim pohodom nov pogum za njih težko borbo, koje dvajsetlefnico praznujejo v nedeljo! Po- nesimo prihodnjo nedeljo vse druStvene prapore v ŠoŽtanj, da plapolajo visoko v zraku tja proti Karavankam v pc- zdrav našim Korošcem! Vsak izgovor mora odpasti, le sveia sokolska doiž- nost odloča, da ne ostane nikdo v nedeljo doma. Naj ne manjka na žup- nem zletu naših starih sokolsk»h bor- cev mlado članstvo in naraščaj pa po- kažita s polnoštevilnim prihodom, da se nam ni bati bodočnostil StareSinstvo Celjske sokolske župe. Sokohkn drustvo v Celju poziva vse clanstvo in prosi prijatelje Sokol- stva, da se v najveficin stevilu udcle- z'ijo župnega zleta Celjiskc sokolsko župe v nedeljio, 24. junija t. 1, Zibira- liscci zu ehvnstvo in naraščaj v no- deljo tocno ob 7. uri na dvorišču pred teloivadnico, odkoder jo nato skupen odh'Od k vkku. Kdoi iina kroj, naj so zleta udeleži brezpogojno v kroju ali ffa naj vsa.j da na razpola.qo flruge- nin bra.tu, ki kroja nima. Kdor z ju- tranjim vlakoni ne utegne oditi v f^o- štanj, se na.j odpelje tja s popoldan,- skim vlctkom ob pol 14. uri. Vožnja je j polcvična. Vsakdo kupi v Celju colo karto, na katero se m;u pritisne mo- ker žig. V šostanju ne oddajte karte, tarn dobite zletno iegitimacijo, ki velja kot ]!otrdilo za udeložbo na zletu. — Zdraivo! Na svidenje v Šaštanju! Odhod Ccljskega Sokola v Skoplje je v pondeljek, 25. junija ob ^20. Liro. Slovesa na kolodvoru se udeleži ostalo clanstvo v civilu z znakom! Pri- dite polnostev'ilno, da se poslovimo od bratov in sester, ki bite v Dušanovo Skoplje! Oehfrsiocaški Sokoli se peljiejo nn potu na zlet v Skoplje skozi. Celje v pondeljek, 25. junija okro^g 1(5. ure. Po'ziva.mo vse clanstvo in prijaiolje Sokolstva. da prisostvuje pozdravu Clelj.skega. Sokola na kolodvoru v Ge- l.iu. Vslop n.a peron prost. Udeležba v chilu z znakoin. King»« Mestnl kino Celje. Sreda 20. in če- trtek 21. junija: »Kreutzerjeva sonata«. Veličastna drama v 7 dejanjih po slo- vitem delu Leva Nikolaieviča Tolstega. V glavni ulogi znana umetnica Eva Byron. Nepopisno lep ruski velefilm. Pri vseh predstavah svira prvovrsten I orkester. Petek 22., sobota 23. in ne- I delja 24. junija: »Pat & Patachon kot j mornarja«. Briljantna veseloigra v 6 , dejanjih. V glavnih vlogah kralja hu- ! morja Pat & Patachon. Ta najnovejši ¦ film Pata & Patachona prekaša vse ! dosedanje. — Prednaznanilo: »Pod I Spanskim solncem «(DonaJuana — Eli— 1 zabeta Bergner), »Orlov«, »Mata Hari« in »Rinaldo Rinaldini«, sami največji sezonski fdmi! Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici. hio A inUjslo Inii Razlagova ul. 7 l] Pß|]|] Telefon st. 67 Izdelava In prodaja različnih spomenikov, granita, sijenita, umetnega kamna; plošČe za po- hištvo, stavbna dela i. t. d. Gene znatno znižane. Prodsia event, tudi na mesečne obroke. Ceniki, načrti in prora- ^uni brezplačno in neobvezno. Oglejte si zalogo! Insertrajte v ,NOVI DOBIM Snamofoni in plošče iz tovame Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi itnenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Mm E Lßsdouseh, Celje knjigarna in yeleirgovina s papi^jem, pisalnimi in risalntmi predrtieti. 11 Bflnolos -------^T - — --'------ Med 20. iunilem in 5. avgusiom za poljske delavce — služkinje — družine poljedelcev Samo 4 dnl na odprlem morsn. NaJhitrejSa In najboljša zveza preko Hamburga, Antwerpna in Cherbourga z glasovitimi parobrodl na dvojno vijako. Odhod vsako nedeljo- Informacijo gledo voznih oen, vizuma, prtljago, predplsov vseljevanja v Kanado In USA dajo CANADIAN PACIFIC zastopstvo za Slovenijo Josip Zidar (VII) Ljubljana, Wilsonova (Dunajftka) c, 31. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 69. Y lastni pal^&l NarGdni d®m Podražnicl b ftf ariöor, Šoštanj Stanje hranünih vlcg nad Din 65,000.000'-. Stanje glavnice in rezeru nad Din 8,000.000'-. Sprejema hranilne v!oge. Izvrsuje vse denarne, kreditne in pcsoiijne posie. — Kupuje in prodaja devize in vataie. Andrej Oset, Maribor: Z aeroplatiomiz Zagreba y Beograd in nazaj Ko sem v panedeljek popoldne pri Putniku v Mariboru kupaval za brzi vlak karlo za v Beograd, sein na svoje vprasanje, kdaj vozi aeroplan iz Za- greba v Beograd, zvedel, da vozi ob 7. uri zjutraj. lJri sestanku odbora Udriiženja zagrebskih gostionicara zvem, da se pelje tudi gostiliii6ar Ostojčic z aeroplanom. V torek v jutro ob (5.15 nas je čakal na J elačičevem trgu avto z napisom »Oruštvo za sa- obračaj za vaadušni promet« in nas mpeljal na aerodrom, Ko smo zagle- daii pilota g. Striztetvskiea, j« eden Zagrebčan-potnik vzkliknil: »Najbolj- si pilot — sedaj seni pa miren!« Pred odhodoin so nas vseh pet potnikov za- betežili v knjigo in ob 7. uri smo že sedcli v lepem, zaiprtem »va-Konu«. Ko- pota smo &e v par minutah navadili in že snio drčali par sekund po tleh in skoraj neopaženo snno se ločili od »m-atere zemilje«. Bill so nopopisno prijetni obcutki, ko sem prvič opazo- val iz višav Zagreb in kako beži spo- daj pod narni hisa za hišo, ms za vasjo, travniki, njivo, gozdovi, ceste, potoki, reka Sava kakor velikanska kača. Hišice v vaseh kakor otroske igraoe, cerkve kakor kapelice. Vozimo se z brzino do 180 km na uro in že smo Dad mestom Sisak. Bilo je krasno jutro in vožnja niir- na, nepopisno lepai. Ko sem se naužil prve radosti, sem se zacel ozirati po potnikih in že smo se glasn o razgovar- jali. Sedel sem tik za pilotom, zraven mene gootilnicar g. Ostojcic iz Za- greba. Za menoj sem občudoval pri- bližno 2G let staro gospo, ki je imela s seboj dve leti starega otroka. Kedni dnevni jcraircii promet se vrsi že od moseca februarja in ie bil ta otrok dosodai najnitejsi potnik. Zraven go- spe sedi neki gospod, ki pove, da .se je vofcil v baHiönu ^e dva jkfrtkrait, a v ateroplanu tudi danes prvič. Gospa z otrokoiii so je vozila že prej enkrat, toda takrat brez otroka. Zada-j, na pe- tem sedežu sedi neki gospod, ki ves čas čita knjigo. Še bolj zadaj pri vlio- du posebni oddelek — stranišče. Ob straneh okna, ki se lahko odpirajo, in zavese, sedeži kot fotelji. Na spred- iiji strani: oipomini, da se ne sine ka- diti, ne metati stvari skozi okno itd. Toplomer kaže 19° G nad niclo. Že smo nad gorovjiem Krudija. Mahoma se aeroplan nepričakovano dvigne in zaziblje. Ozrem se preplašen okrog se- be. Moj sosed iz Zagreba praivi: ja to volim. Ker mu nisem verjel, se ozrem še h gospodu, ki se je že vozil v lDalo- nu, ki pra.vi, smeliljajoč se: v batonu tudi. Gosjjod na peteni sedežu i>a čita mirno dalje v knjigi, na kaiteri sem videl naslov: »Tragödie«, kar mi ni poyebno ugajalo. Pilot se ozre skozi okno na nas, mirno se smehljajoč. Ko se dvignem in pogDedaan skozi okno, pokaže s prstom na »Altim>etrc«, oes, ne bojte se, saj ta »cajgar« kaže, da grc vse v redu. Še strese in zaaiblje parkrat; poiščem svoj kovčeg in ste- klenica z »žganim« je romala od rok do rok. Naš najmlajši potnik je blju- val, mati je bila bleda. Ko jo vpra- »am, če jo je strah, rni pravi: »Ni me strah, toda želodec mi nagaja.« Čez par minut je res bljuvala. — Pomiril se je avion in zadovoljni &mo opazo- vali kraije pod naini. Evo Brod, Bos- no, Slavonijo, kmalu vidim Vinkovce, daleč na levi Fruška fiora. Že smo nad Rumo, od koder že v daljavi zagleda- ni€ na levi Donavo, dokaz, da se bli- žaino Beogradu. Vsi smo dobre volje in že se vozimo nad železnižkim nio- ytom Zemun—Beograd. Krožiino nad Beogradom in na.zaj nad Zemunoin. vedno nižje na lepi aerodrom. kjer nas po dva^-, trikratnem lahkem trku zavozi v velikanski hangar. Nasproti nam prihaja pilot g. Strizevsky, smeh- ljajoč se nam poda roko. Pogledam na uro: devet. Torej dve uri za pot, za katero bi rabil z brzim vlakoin 10 ur. Pilot pravi, da se je porabilo bencina približno 200 litrov. Caka nas avto in oez par minut smo že bili na ladji Ze- mun—Beograd. Cena GOO Din je sko- raj is-ta kot za brzi vlak 11. raar. Bile so to tako lepe ure, da sem takoj skle- nil, da se peljem tudi nazaj iz Beogra- da v Zagreb na tak način. Lepoto vož- nje sem opisal v Beogradu maribor ¦ skim delegatom in peijaii smo se z aeroplanom iz Beograda: gostilničar Starman, tajnik Zveze gostil. zadrug g. Kon.iac in "hotelir Coh iz Rogaške iSlatino. To pot je bila vožnja po zra- ku bolj burna. Od Beograda do Broda je bilo lepo, solnčno; toplomer, ki je kazal v Zemunu 32°, je pad el na 2,5°. Vozili smo se lepo, mirno, celo kotelir g. Cob iz Rogaako Slatine, ki je bil meseca i'ebruarja operiran in mu je radi odvzetja treh reber upadlo srce, je kakili 20 minut mirno spal v na- sein nebesnem vlaku. Ostali smo se pogovarjali med seboj, kot da smo mi z aeroplanom — nebesnim kometom — svet za sebe. Opazovali smo vlak, ki je lezel kot črv po zemlji. Vozili smo se zopet v bližini reke Save, kjer je primer en teren za pristati za slučaj, da bi motor odpovedal. Od Broda pro- ti Sisaku smo opazili v daljivi megle in nebo se je stenmilo. Kmalu zapa- zimo, da se drevje giblje, da je torej na zemlji hud viliar. Naenkrat je pod nami megleno, mirno ii^as in pod na- nxi švigajo ruogle, parkrait v>ostono aa- bliska, zapremo okna ter opazujemo, kako na zemlji hitijo ljudje z živino s polj-a. Aeroplan se vzdigne nenado- ma za par sto metrov in se zazihljo in zopet pademo za par sto metrov. Primemo se za naslanjaoe. Spogleda- mo se med seboj in g. Coh iz Rogaske Slatine pripomni, smehljajoč se: Saj kaj druzega se nam ne more pripetiti, kot da pademo na zeanljo. Po par mi- nutah se zopet zazibljemo, nato se dvigneino. pademo in zopet nas stre- se. Imam obcutek, da me je nekoliko pogrelo. — Pogledam doli: črede ovac se vidi, kot bi belo kannenje ležaJo po travniku. Že v daljavi zagledamo Za- greb, kar nam je bilo — odkrito reče- no — zelo prijetno. Dež in vihar je ponelial in že smo nad Zfigrebom. Nad sejmištoHi krožimo vedno nižje in že se dotaknemo tal, maJo odskoči- mo in drčimo po aerodromu v han- gar, kjer nas pricakuje vee vojakov ter nekaj civilistov. Pride pilot, smeh- ljajoč se pove, da snio se vozili skozi vetrovje do 1300 m in da nas je veter dvignil voasih po 300 metrov visoko. Naš sopotndk g. Komac vzdiline: »Hvala Bogu, da sem zopet na svoji ljubi zemilji; Sicer nisem za v zrak, toda vozil se pa še bom, ker je vendar lepo, ceprav me je bilo maJo strah!« V Zemunu smo vstopili ob 4. uri in prišli v Zagreb ob pol 7. uri, torej dve uri in pol, ker nam je burja napravi- la pol ure zanuude. Pilot pravi, da dež in veter v zraku nista nevarna, pač j>a je burja bolj nevarna. kadar aero- plan pristaja. Vozili smo se s kitrost- jo 160 do 180 km. Na uro porabi mo- tor .75 do 80 kg bencina. S potniškim avionom se prevaža tudi pošta ter stane pasebej poštnina 1 Din. Aero- plan Zagreb—Beograd je tipa Poter 29 ter stane 600.000 Din. Motor se mora vsakih par tednov temeljito pre- gledati in stane saimo pregled 50.OTK) dinarjev. Pri nas plaiča država sub- voncije za vsaik kilometer 26 Din. V Nemčiji daje drža.va zrakoplovnim družbarn 4O.OOO zlatih mark subv^n- cijo. Baje se v kratkem otvori proga Zagivb—Ljubljana, tako da se lahko pripoljos v treh urah Beograd—Za- greb—Ljubljana, a mi moramo zahte- vati tudi zvezo Beograd—Zagreb—Ge- 1 je-— Maribor in odtod dalje v Gradec in na Dunaj. Saj ni lepše in hitrejše ter razmeroma cenejše vožnje kot po zraku. Svoje »poslednje pismo«, ki sem ga pisal v Zagrebu, preden sem prvič stopil v aeroplan, sem osebno izrocil svoji ženi, ker še ni bila zad- nj.a uj'a, upam, da tudi ni bila zadnja vožnja. Aeroplan s potniki vred tehta blizu 3000 kg. Zobotehnični praktikant se s p r e i m e pri zobozdravn'ku 3 dr. KUNST, Celje. 2 Oglašujte! Lednjaki (Eiskästen). Izdelava vsakovrstnih lednjakov za jestvine in pivo na zračni pritisk. Ako se pravilno ravna, ostane pivo 4 do 5 dni sveže. Opreme se dobijo tudi po- sebej. — Prevzem vseh mizarskih del. Martin Pernovšek, mizarstvo s strojnim obratom, CELJE, Gledališka ulica 5. Hiša z malo trgovino, štirimi sobami, ku*- hinjo, kletjo in velikim vrtom se da v n a j e m si. julijem. Cena po do- govoru. Eventuelno se tudi proda. Celje, Dolgo polje 155. Prcn inlDjrto iorskii ii\w v Celjn Cankarjeva ul. šl. It priporoča ivoja izvrstna namizna ten odbpana sortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. <^9Q P^** Vzorci na razpolago 1 Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naiožite denarne prihronke pri stavbeni in kreditni zadrugi z one), zajezo v Gaberju pri Celju VarCuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! Obre»tu)e hranilne &*. * O; Vcčjc stalnc vloge po dogovoru najugodacje. vloge po ^LF 2, O IsniMtvo za vlogc nad ^,000.000 Din. AlarljlvoSt,treznost *** naložbi »nceka ^ 5O Din se do*» nabirainik na Horn. ^ ^^ ^ "^tr Pissrna v Celju, Prešernova ufica 6. NajVEčja zeloga in samoprodaja z\rii najpripravnejših PUCH koles 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Din naprej. A. NEGER, Celje, Gosposka ulica 32. Cene znatno Znižane! In koles znamke jyWAFFENRAD" Vsa kolesa s torpedo-prostotekom In povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. Največja reparacijska delttvnica. Vsi stroji so za vezenje pripravni. P O LJ K v vezenju ZASTONJ. Tiska in ijzdaja Zvesma liskarna. — Odgovoren za izdaiatelja^ tiskarno in redakcijo Milan Cetina W Cei}u,