Metalka usta noviteljica društva Socialistična knjiga Delavski svet je 15. marca 1973 sprejel sklep, da Metalka prevzame soustanoviteljstvo društva Socialistična knjiga. Akcijski program, ki ga je sprejela II. konferenca ZKJ, posebej poudarja, da je mar-ksistično izobraževanje neod. ložljiva potreba ne samo član-stva ZK, ampak vseh delovnih ljudi in še posebej mlade ge-neracije. V obdobju, ko svetov-na družba prehaja iz kapitali-stičnih v socialistične družbeme odnose, ne bijejo boja samo sile kapitalizma in osvobajajo. či se delavski razred. Tudi v samem socialističnem družbe-neii redu se v prehodnem ob-dobju §e oblikujejo konserva-tivne sile, s katerimi mora de-lavski razred in njegove orga-nizirane zavestne sile biti boj pri graditvi socialistične druž-be. Zato je teoretično spozna-vanje in razumevanje družbe-nih procesov bilo in ostaja od-lika ter obveznost revoluciomar. nih gibanj. Revolucionama teo-rija pospešuje prodor sociall-zma in odkriva nove poti pri njegovi graditvi. aZaradi tega so se 12. maja 1972 sestali v Beogradu pred-stavnikl naših najbolj znanih delovnih in družbenih organiza-cij, med njimi tudi Metalke, z znanimi družbenopolitičnimi delavci na ustanovni skupš&ini društva Socialistična knjiga. Dogovorili so se, da bo dru. štvo imelo naslednje cilje: — populariziralo bo in širi-lo marksistično in socialistično literaturo, izdajalo kvalitetne in širokemu krogu bralcev do-stopne knjige s tega področja; — proučevalo bo zgodovino marksizma in socializma; — proučevalo, urejalo in ob-javljalo bo dela Marxa, Engel-sa in Lenlna v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije; — proučevalo, urejevalo in objavljalo bo znanstveno-kri-tična dela znanih svetovnih in jugoslovanskih marksistov in sploh predstavnikov socialistič-ne misli; — zbiralo, urejevalo in objav-Ijalo bo izvirno gradivo, ki je pomembno za zgodovino in razvoj teoretične misli sociali-zma. člani društva so občani, de-lovne družbenopolitične orga-nizacije in njihove skupnosti. O pomenu društva govori tudi dejstvo, da jL njegov predsed-nik jRodoljub Colakovid, pred-sednica upravnega odbora Mil-ka Minič, med člani pa je vr-sta najuglednejših jugoslovan-skih političnih in ananstvenih delavcev, z Edvardom Karde-ljem na čelu. Metalka je s prevzemom so-ustanoviteljstva podprla pleme-nite cilje društva in si istoča-sno zagotovila prejem vse lite-rature, ka bo pripravljena ali objavljena s pomočjo društva. Na ta način bo tudi omogočila samoupravljavcem, da se siste-matično marksistično izobra-žujejo In usposabljajo, kot pra-vi Engels, za boj na vseh fron-tah: ekonomski, politični in ideološki.