29tečaj Z PI IRSIP F www.jilipi-irslp.il J ev vsakogar Mazaški napad na slovenski višješolski center v Gorici izzval glasno in odločno reakcijo \ mw) >/24 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI SDZPI IRSIP ■ v^ÂrTâïprîrTî^iTj naložba za tvoja Sä za L11OJÛ prinoarfo st Primorski TOREK, 26. FEBRUARJA 2008 Št. 48 (19.138) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Zanimanje zajezik narašča, kadra pa ni Ivan Zerjal Odločitev treh pomembnih denarnih oz. finančnih ustanov Slovencev v Italiji, da finančno pomagajo oddelku za slovenistiko na Visoki šoli moder nih je zi kov v Trstu, je nad -vse dobrodošla in je pravzaprav odraz naravnanosti pomembnega segmenta našega gospodar stva, ki ne stre mi le za last -nim dobičkom, ampak del tega dobička nameni dejavnostim skupnosti na teritoriju. Če glavnino prejemnikov pomoči sestavljajo naša društva in šole, je tokrat šlo za ustanovo, ki sicer ni neposredno izraz slovenske manj ši ne, je pa ze lo po memb -na za ohranitev, predvsem pa za razvijanje poznavanja slovenske ga je zi ka in kul tu re v Trstu. Zanimanje za slovenščino in slovensko kulturo namreč na ra šča, pri če mer po ve čan vpis na od de lek za slo ve nis ti ko šole modernih jezikov ni edini pokazatelj tega trenda. Pri tem pa ne gre le za študente, ki jim je slovenščina materni jezik, ampak predvsem za neslovenske slušatelje, ki letos - čeprav le za malo - presegajo število »Slovencev«. Zato je pravi paradoks dejstvo, da oddelek tvega ohro mitev ne za ra di po -manjkanja zanimanja - ta je kot že rečeno v porastu - ampak zaradi pomanjkanja kadrov. Tu ni prostora za iskanje vzrokov za tako stanje, ki jih je verjetno več, začenši z ne ravno zavidljivim položajem univerze v Italiji danes. Če bi bile s tega vidika stvari urejene, ne bi bilo potrebe, da vseučilišča prosijo privatne gospodarske ustanove za pomoč. rim - Vse stranke se mrzlično pripravljajo na volitve DS: Program zastavljen realistično in ambiciozno Berlusconi formaliziral kandidaturo G. Alemanna (NZ) za rimskega župana zadružna kraška banka - Predstavitev socialne bilance Ob stoletnici slovenske banke je obračun še posebno spodbuden TRST - Zadružna kraška banka je preteklo nedeljo v tržaškem Kulturnem domu priredila javno predstavitev bilance zadružnega učinka in to ob svoji stoletnici naredila posebno slovesno. Predstavitev, ki so se je udeležili številni gostje, med njimi predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti, je na- mreč spremljal kulturno-športni program, banka pa je priložnost izrabila tudi za predstavitev projekta Voda. Na 4. strani RIM - Trideset strani, razdeljenih na 12 programskih točk je »realističen in ambiciozen« program Demokratske stran ke ( DS), ki ne vse bu je ne ures nič -ljivih »napovedi in obljub«. Tako sta ga včeraj predstavila sekretar DS Walter Veltroni in ekonomist Enrico Morando, ki sta govorila o predlogu institucionalne reforme, o znižanju davka na dohodke fizičnih oseb Irpef in o minimalni zakonski plači za prekerne delavce. Na predstavljeni program so se kritično odzvali tako z desno kot tudi z leve. Ber lus co ni pa je vče raj po do go vo -ru na Siciliji formaliziral tudi kandidaturo Giannija Alemanna (NZ) za rimskega župana. Na 28. strani Bruna Zorzini (SIK) zapušča deželni svet Na 3. strani Ob Drnovškovi smrti dan žalovanja v Sloveniji Na 5. strani Na Tržaškem številne Prešernove proslave Na 7. in 8. strani Risbe v dragocenem goriškem rokopisu matematika Paciolija pripisali Leonardu Na 23. strani POLITIKA - Na sedežu deželnega sveta Demokratska stranka in SSk podpisali volilni sporazum trst - Visoka šola modernih jezikov Pomoč denarnih ustanov oddelku za slovenistiko TRST - Demokratska stranka in Slovenska skupnost sta včeraj v deželnem parlamentu podpisali volilni dogovor. Listino sta podpisala deželna tajnika Bruno Zvech in Damijan Terpin (foto Kroma). SSk se bo 13. in 14. aprila na deželnih volitvah predstavila s svojim simbolom, a v povezavi z demokrati. Stranki računata, da bo levosredinsko koalicijo spet vodil Riccardo Illy. Podpisnika sta zelo pozitivno ocenila dogovor. Za Terpina gre za zgodovinski korak, medtem ko je Zvech prepričan, da je sporazum usmerjen v prihodnost. TRST - Finančna družba KB 1909, Zadružna kraška banka in Za druž na ban ka Do ber dob in So - vodnje so se na pobudo vladnega podtajnika Miloša Budina odločile, da finančno pomagajo oddelku za slo ve nis ti ko na Vi so ki šo li mo der nih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu. Za ni ma nje za štu dij slo ven -ske ga je zi ka in kul tu re na tej šo li na -ra šča, is to čas no pa se mo ra od de lek so o ča ti s po manj ka njem us trez ne ga kad ra, saj ima le ene ga do cen ta zu -naj staleža, ki bo lahko deloval še naj več dve aka dem ski le ti, pri hod -nost pa je za zna mo va na z ve li kim vprašajem. Na včerajšnjem srečanju v prosto rih de ka na ta Vi so ke šo le mo der -nih je zi kov, ki so se ga po leg de kan -ke Lorenze Rega in prof. Marije Pir-jevec udeležili še podtajnik Budin, Livio Semolič predsednika ZKB in doberdobsko-sovodenjske ZB Sergij Stancich in Dario Peric, podpredsednik ZKB Adriano Kovačič in predstavnica družbe KB 1909 Jana Mili-čevič, je bil govor o tem vprašanju in o možnostih nadaljnega zunanjega financiranja oddelka za slovenistiko, ki bi vsaj za do bo pe tih let po tre bo -val profesorja, ki bi tudi koordiniral dejavnost celotnega oddelka. Na 6. strani 2 Torek, 26. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Zgodovina razkriva svoj obraz Miro Kocjan_ Včasih je prostora premalo, črte so prekratke, besede ne povedo dovolj. Umrl je Janez Drnovšek, eden prvih slovenskih predsednikov (za Milanom Kučanom), še prej je bil predsednik Jugoslavije, v Ljubljani pa je bil najprej predsednik vlade nato še predsednik države. Zadnje leto je bil bolan in to se je boleče videlo. Pa je le vztrajal, čeprav s težavo in z določenimi potezami, ki pa so le razkrivale njegovo stanje. Bilje imeniten mož, kot politik, kot diplomat, kot gospodarstvenik, kot oseb nost, ki je ve de la, da z Ju gos -lavijo (in Miloševicem) žal ne bo nič in sije prizadeval, da bi domovino Slovenijo (za Kučanom) dvignil ne le na spodobno, pač pa kar na visoko mednarodno raven, kar se je tudi zgodilo. Še kako so ga poslušali na mednarodnih srečanjih te ali one vrste, preučevali njegova stališča in jih pogosto delili z njim. Kot Slovenec je sodil med tiste, ki so začeli odločno tlakovati ev-rop sko pot. Trdim, da je prostora premalo. Drugi dogodek, na srečo nasprotne vrste, pa je Boris Pahor. Pahor in njegovo sodelovanje na italijanski televizijski oddaji »Che tempo che fa«. Naslov oddaje je po svoje posrečen, v tem primeru pa še kako točen zlasti v zvezi s tem, da je tokrat šlo za slovenskega (zamejskega) znanega pisca, za Primorca, ki v svojih delih ne varčuje z mnenjem o fašizmu kot si ga ta zasluži, za pristne primorske poglede, ki konec koncev niso samo domači, marveč kar slovenski in evropski. Prav ima, kdor trdi, da je s tem nastopom, ki so ga med, pa tudi na koncu, poslušalci sprejeli s pohvalnim ploskanjem, naredil več kot ambasada, vlada, predsednik vlade in drugi. Novi slovenski predsednik Danilo Turk je lahko zadovoljen. Osebno me vsa stvar gane (mimo tega, da mu je odkrito zaploskal tudi vodja oddaje Fabio Fazio), ker se pojavljam kot Primorec, ki je imel reci in piši dva meseca, ko je moral zapustiti svoj rodni kraj in z očetom ter družino kot Primorec mukoma odjadrati tisoč kilometrov daleč. Moja slovenščina so bile stare slovenske knjige v maminim zaboju, od katerega se nikoli ni ločila. Boris Pahor, eminenten mož, s katerim sva za Primorsko nastopila (skupaj z Zlobcem in Vu-gom) nedavno tudi na velikem zborovanju v Ajdovščini, mi je, pa ne smo tokrat, bil še bližji kot navadno. Mama je zmeraj imela v kuhinji, na glavni steni, razobešen tekstilni pano s vši-vanim rekom »Bog ti bo pomagal, če si boš pomagal sam!«. Besedilo je kajpak bilo v slovenščini, obiskovalci so spraševali kaj je to. Ko so karabinjer-ji (med njimi Slovenec, ki pa je recitiral Gregorčiča na pamet) spet iskali očeta, je njihov marešalo vnovič uradno napisal, da ga ni bilo doma. Dasiravno je bil. Včasih so to zgovorno lepi primeri v sicer mučni zgodovini. Torej, Drnovšek in Pahor: dva dogodka, žalosten in radosten, ki v slovenskem dogajanju nista za zadnjo stran. Posebno ne za Primorce, še manj pa zame in tiste, ki razmišljajo kot jaz. Znašel sem se tudi v partizanih, bil sam na vrhovnem štabu na Visu, tudi pri nas je bilo nekaj komunizma (žal izvedenega sila slabo), pritrditi pa stališču, da se je z nami rojeval novi totalitarizem najbolj nevarne sorte, je za jezik potegnjeno. Kot Pre-komorec sem si tudi na vodilnih mestih drznil obelodaniti, da večina Prekomorcev ni imela kaj opraviti s komunizmom (s potrebo po novih socialnih razmerah pa da) in da so bili Prekomorci po svojem večji Kristjani kot velik del tistih, ki so se imeli za kristjane. Sklepno: dva dogodka, ki sta se mi neskončno zapičila v življenje. Istra: dogodki v zvezi s Kosovom odsevajo. Tu pri nas seveda imajo pogosto tudi korenito drugačne dimen- / zije. Problem ni preprost. Rešiti ga je bilo treba, toda kako? Kosovarji so kajpak zadovoljni, Srbija je vsa na nogah, vprašanje pa je, koliko časa bo to trajalo, Bosna in Hercegovina se težko odloča pa ne samo zaradi srbskega pasu v tej državi, Hrvaška goji jasno pro-evropsko smer, tudi novejši odnosi med njo in Srbijo niso bili slabi, toda razmere niso vzorne. Kakor tudi ne za Slovenijo, ki razen vsega predseduje Evropski uniji. Kategorični odgovori ne pridejo v poštev. Nekateri soglašajo s Solano, da »takšno stanje trajati ne more«, se pravi, da je kosovska smer v samostojnost nedvomna, drugi se boje, da se balkanska zgodovina utegne ponavljati (boji, spori, napetosti in drugo). V Istri in na Kvarneru povsem delijo stališče hrvaške vlade. Podpirajo tudi slovenske napore, v katere pa so zdaj žal vpleteni tudi aspek-ti evropskega vodenja. O razmerah v Srbiji (demonstracije itd.) pravijo, da je to srbski avto-gol. Niso pa redki primeri, da istrska javnost odkrito hvali, kako sije Slovenija prav zadnje čase utrdila svoj renome v Italiji, pri čemer izstopa inter-viju z Borisom Pahorjem. Slovenija napreduje. Istrsko časopisje v italijanščini hkrati ostro napada avtorje van-dalskega dejanja v Kopru, kjer so za zdaj neznanci oskrunili napis na italijanskem kulturnem centru »Carlo Combi«. Nekateri povezujejo to gesto s tem, kako so ponekod v Sloveniji reagirali na človeški obisk istrskih in dalmatinskih beguncev na Krasu, konkretno pri Rodiku. Mimogrede nekateri časniki navajajo in opozarjajo, da bo predsednik Napolitano predvidoma konec marca spet na obisku v Trstu in drugih središčih Fur-lanije-Julijske krajine. Niso redki namigi o kakem ponovnem stiku s slovenskimi predstavniki. Italijanska glasila v Istri poročajo o ustanovitvi sredozemske univerze v Piranu in o težavah, ki vse skupaj spremljajo. Pavliha je menda umaknil odstop. Časniki poročajo tudi o tržaški predstavitvi dveh knjižnih del »Meja drugih« in »Vojna senca«, katerih avtorja sta Marta Vergi-nella in Guido Crainz. V obeh primerih je ocena, da gre za nadaljevanje dialoga povezanega s spominom. Značilno je, da je komentar miren, nena-pet, namenjen mu je primeren prostor, bistveno pa je, da so tokrat prisotni slovenski avtorji. Prav tako ni varčevanja prostora pri poročanju o sodelovanju med pristanišči na severnem Jadranu. Po vrsti so navedeni avtorji, Slovenci in Italijani. Glasila v Istri ugotavljajo, da je Trst svojčas bil glavno pristanišče, danes jih je več, tudi manjših, med njimi pa je nujno sodelovanje. Skratka, ne antagonizem marveč sodelovanje. Kar nekaj je bilo tudi zgodovine (denimo nastanek koprske luke, ki naj bi jo, po Pirjevcu, vsilili Američani, saj daje Jugoslovanom zmeraj šlo za to, da bi bili v Trstu oziroma čimbližnje tej luki. Bistvo: »Kdor upravlja z morjem, upravlja svet«, piše v naslovu »La voce del popolo«. Zgodovina o teh krajih bo očitno zmeraj bolj potrebovala prostorno biblioteko. V Perugi (v pokrajinski dvorani) je bilo novo predavanje »O zgodovini Istre, Reke in Dalmacije«, to pa z namenom, kakor beremo v oceni, da bi evropske državljane seznanili z življenjem teh krajev. Govor je bilo tudi o tem, da šole premalo vedo o tem delu zgodovine, naglašali pa so jo tokrat pisci in zgodovinarji Enrico Morovič, Paolo Santarcangeli, Franco Vegliani in Parisa Madieri. Seveda je tema o eksodusu bila pogosto na tapeti, toda tudi tokrat, kakor se da razumeti, z mirnejšo tonaliteto, kakor da je to pač že daleč nazaj v zgodovini. Italijanska manjšina se je predstavila z nekaterimi svojimi publikacijami. Med njimi so tudi prava umetniška dela. BOGATIMO SVOJ JEZIK Od prejšnjega tedna sem dolžna bralcem še eno pojasnilo. Zvezo iti na delo uporabljamo že zelo dolgo. Zabeležena je tudi v SSKJ in v prejšnjih izdajah SP. V zadnji izdaji so jo uredniki izpustili, zabeležili pa so pod geslom delo zvezo voziti se na delo (v kraj zaposlitve). Pokončni oklepaj v SP pomeni splošno pomensko uvrstitev, vendar me tokrat ne prepriča. Delavec se lahko vozi na delo tudi v kraju bivanja in zaposlitve, npr. s kolesom ali mestnim avtobusom. Taki in podobni nedorečeni zgledi s pomenskimi omejitvami, ki nam jih prinaša nova izdaja SP, so večkrat v nasprotju s prejšnjimi, ki so veljali več desetletij. Piscem povzročajo vedno nove dvome. Zdi se mi, da se premalo zavedamo, da je slovenski jezik danes uveljavljen po vsem svetu, v EU pa je celo eden od uradnih jezikov. Kako naj se znajdejo tuji prevajalci v vedno bolj zapletenih in stalno se spreminjajočih predpisih, ki se prilagajajo novim merilom oz. ugotovitvam strukturalnega jezikoslovja ali (pri nas) Toporišičeve strukturalne slovnice. Saj se tudi ta od izdaje do izdaje spreminja oz. dopolnjuje. Pri vsem tem pa se nam ne posreči odpraviti niti že desetletja ponavljajočih se napak, kadar npr. pre- dložna zveza s, z z orodnikom ne izraža ne spremstva ne sredstva. Vsi pišejo začeti, nadaljevati ali končati z delom, z raziskavo in podobnim. Zadnji SP nam tako zvezo (s puščico) odsvetuje, SSKJ pa jo označi za publicistično, medtem ko ima SP (l.1962) pri teh zvezah še zabeleženo ničlo, po novem je to krožec, kar pomeni da zveza ni dovoljena, oz. da do l. 2001 ni bila dovoljena. Pri tem pa že po krajšem brskanju po SP ugotovimo, da niti to, kar je tam zapisano, ni vedno zavezujoče. Pod geslom letos je namreč zapisan zgled letos bodo začeli z gradnjo. Kar torej Pravopis nam uporabnikom odsvetuje, sam samozavestno uporablja kot kaže ta zgled. V črni kroniki večkrat kdo zapiše, da je avto zaneslo s ceste in je končal v jarku, na travniku ali kje drugje. Če smo zelo natančni, bi morali zapisati, da je pristal v jarku. V športnih poročilih berem, da je (nogometna) žoga končala v mreži. Pravilno bi bilo, da je pristala v mreži. Res je glagol pristati primernejši od končati. Hkrati pa najdemo v pravopisu z oznako poudarjeno zapisano zvezo končati v ječi in končati na vislicah. Kje je torej meja med publicističnim in poudarjenim? Posebno, ker je eno priporočljivo ali celo pravilno, drugo pa slabo. Kvalifikator publicistično namreč pomeni, da je izraz ali zveza raje slaba kot dobra, ima torej slabšalno oznako. Ta slabšalni kvalifikator je v SP tako pogosto zapisan, da se moramo upravičeno vprašati, zakaj teh splošno in že desetletja rabljenih izrazov in zvez nismo sprejeli med »normalne« in z normami zakoličene. Pri nas pa si moramo kljub temu zapomniti in se vprašati, kje (ne kam) je končala (pristala) žoga, avto ali kaj drugega. Uporabljati moramo torej tožilnik in ne mestnik. Vsi vemo, da jezik ni nekaj stalnega in za vse večne čase veljavnega, ampak se nenehno spreminja in razvija, vendar naši slovenski jezikoslovci pri uvajanju in dovoljevanju novega niso vedno dosledni. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU O Kraški gorski skupnosti Slovenski Prejšnji teden je na pobudo SKGZ v Nabrežini potekala okrogla miza o »možnostih« za obnovo Kraške gorske skupnosti. Ker smo pred deželnimi volitvami, pobudo ne gre jemati drugače kot poskus, da se vnovič opozori na vprašanje, o katerem je bilo v tej mandatni dobi, ko smo v deželnem svetu imeli kar pet deželnih svetnikov, veliko besedi, rezultatov pa malo ali nič. V poročilu v Primorskem dnevniku, v petek, 22. t.m., berem, da je predsednik SKGZ Pavšič poudaril, da je bistveno analizirati potrebe območja s ciljem skupnega nastopa pri javnih upravah. Osebno menim, da so potrebe območja vsem dobro znane in razlogi za ponovno ustanovitev KGS prav tako in da so bili v zadnjih letih velikokrat poudarjeni. Bolj smotrna bi bila objektivna analiza o tem, zakaj se v petletnem mandatu zadeva ni premaknila z mrtve točke kljub temu, da je bila ponovna ustanovitev KGS volilna obveza (ali samo obljuba?) Riccarda Illyja. Saj tako ves čas ugotavljamo, mar ne? Ker skušam razmišljati z lastno glavo, si zastavljam vprašanje o razlogih za tak politični poraz, ki jih je zagotovo več. Da ni bilo politične volje, da se obljuba/obveza o ponovni ustanovitvi KGS udejanji, je povsem jasno. Dovolj je primerjava s potekom postopka glede zakona za furlansko skupnost, kjer so prišla jasno na dan nasprotovanja, pomisleki in odstopanja in to s strani predstavnikov strank večinske in manjšinske koalicije. Če se je to jasno pokazalo v tem specifičnem primeru, je toliko bolj verjetno, da se je tak odnos izoblikoval v odnosu do še bolj občutljivega vprašanja KGS. Če poskušam razmišljati še dlje, se ne morem znebiti občutka, da smo tako stanje, kot skupnost, že nekako pasivno sprejeli, z izgovorom, da se pač ne da nič narediti. Osebno sem prepričan, da bi pet deželnih svetnikov (največ, kar smo jih doslej izvolili v deželni svet), in od katerih so bili vsi predstavniki večinske koalicije, lahko doseglo nekaj več tudi na tem specifičnem področju. Zakaj ni bilo mogoče? Je prevladovala osebna tekmovalnost, strankarski interesi, drugi interesi? Jasnega odgovora nisem zasledil. To seveda odpira nova vprašanja, tudi in predvsem ta trenutek, ko so se začele priprave na volitve. Predstavniki t.i. civilne družbe bi morali predvsem prispevati k razjasnitvi ključnega vprašanja koga in čigave interese zagovarjajo izvoljeni predstavniki v raznih upravnih telesih in komu naj odgovarjajo. Razmišljam v perspektivi, da bi bili v prihodnjem mandatu, kot skupnost, uspešnejši. Vlado Klemše parlamentarci v Italiji O slovenskih parlamentarcih v Italijanski republiki bi lahko imel Primorski dnevnik bolj popolne in bolj točne podatke kot pa izhajajo iz zadnjih objav. Za starejša obdobja vem, da je bilo objavljeno kazalo vsake zakonodajne dobe: tam so navedeni za vsakega parlamentarca predlogi zakonov (kot prvega pobudnika in kot sopodpisnika), interpelacije, parlamentarna vprašanja. Za poslanca Albina Škerka doslej ni bilo objavljeno, da je leta 1969 predlagal popravek k pooblastilnemu zakonu za reformo kazenskega postopnika glede rabe slovenskega jezika. Njegov predlog (št. 2.103) ni bil sprejet, pač pa je bil sprejet predlog poslanca Rolanda Riza (št. 2.179), ki je bil vključen v pooblastilni zakon št. 108 z dne 3. aprila 1974 kot 83. smernica za sestavo novega kazenskega postopni-ka. Kasneje, v pooblastilnem zakonu št. 81 z dne 16. februarja 1987, je izboljšano besedilo smernice dobilo številko 102. Ta smernica je vključena v 109. člen veljavnega kazenskega postopnika. Leta 1970 je poslanec Škerk s parlamentarnim vprašanjem o pravici do davčnih plačilnih listov v slovenskem jeziku povzročil nastanek zaupne okrožnice vladnega komisarja v deželi št. 447 z dne 26. junija 1970, ki je potrdila strogo zaupno okrožnico generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje št. 97/95 z dne 28. februarja 1959. Ta je dajala na razpolago vsem državnim uradom v tržaški pokrajini prevajalski urad, ki je bil ustanovljen pri kabinetu generalnega vladnega komisarja. Kot že sprejeti ukrep za izvajanje določil Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954 bi moral prevajalski urad še obstajati na osnovi 8. člena italijansko-jugoslo-vanske pogodbe z dne 10. novembra 1975, ratificirane z zakonom št. 73 z dne 14. marca 1977. Kdo je zapravil to pridobitev, je seveda drugo vprašanje. Gotovo pa je, da bi slovenski manjšini ne škodilo nekoliko več bolj popolnega in bolj točnega znanja o delu slovenskih parlamentarcev. Samo Pahor Bo sledila še Padanija? Kot je bilo pričakovati se je tudi Kosovo odcepilo, kakor so se odcepile ostale republike bivše Jugoslavije, z razliko da Kosovo ni bil republika a samo avtonomna dežela. Unilateralno je kosovski parlament proglasil svojo neodvisnost in se ločil od Srbije. Amerika je takoj priznala novo državico in v Evropi Nemčija, Francija, Anglija, Italija so ji sledile. Rusija, Španija, Bolgarija, Grčija, Ciper, Romunija, Slovaška tega niso storile. Španski zunanji minister je kot razlog vzel temelja mednarodnega prava in primerjal kosovsko potezo z okupacijo Iraka. Vendarle ima Španija notranje probleme s se- cesionističnimi težnjami Baskov in Kata-loncev in torej ne bi rada, da bi ti sledili Kosovskemu primeru. Tudi ostale države imajo secesionistična gibanja na lastnem teritoriju ali pa imajo močno etnično manjšino, ki bi lahko imela iste zahteve. Miodrag Lekic je lepo povedal po italijanskem državnem radiju, da univerzitetni profesorji diplomatskih ved predavajo svojim študentom, da obstaja eno mednarodno pravo, ki urejuje red držav na svetu, in da obstajajo pravila znotraj katerih se mora svetovna diplomacija premikati. Ta pravila pa so večkrat popolnoma neupoštevana. Torej če zahod sprejme brez pomislekov unilateralno proglasitev kosovske države, bi moral na isti način prepoznati samostojnost Baskovske dežele, Abhazije, Čečenije, Nagorno Karabaha in nazadnje Padanije v Italiji. Bossi in Bor-ghezio bi po takem razmišljanju imela pravico do svoje države če bi "parlament severa" proglasil samostojnost. Dvajset milijonov Kurdov se bori že desetletja za svojo državo, tlačani so iz strani Turkov in iz strani Iračanov in nobena mednarodna organizacija jih ni še priznala. Te dežele pa bodo težko dobile svojo državo. Zakaj? Zato ker na svetu obstajajo države klase A in države klase B. Obstajajo narodi prve klase in narodi nižjih klas. Narodi prve klase so tisti, ki so prijatelji z Američani, ki bi radi vstopili v NATO in ki ponudijo del svojega teritorija atlantskemu paktu. Amerika gradi na Kosovu vojaško bazo, ki bo največja v Evropi in Kosovo je strateško območje tudi za pretok plina. Mednarodno pravo velja torej za Kosovo le delno in na subjektiven način. Združeni narodi nimajo veliko moči in besede pri tem, so lepa a prazna organizacija. Poleg tega pa je postal Kosovo za Evropsko unijo velik požiralnik denarja in prej ali slej je treba pipo zapreti. Ena možnost je ta, da postane Kosovo neodvisna država. Samo ekonomske in vojaške strategije torej, ki ne upoštevajo nobeno mednarodno pravo in ki ne upoštevajo dejstvo da imajo Srbi na Kosovu svoje samostane, cerkve in svojo zgodovino. Neki srbski diplomat je za časa bombardiranja Jugoslavije leta 1999 rekel, da izguba Kosova za Srbijo bi bila kot izguba Toskane za Italijo, kajti je Kosovo zibelka srbske kulture. Bi Italijani na miren način predali svojo Toskano ali svoj sever če bi se ta enostransko osamosvojila? Ali bi protestirali po mestnih ulicah kakor delajo Srbi te dni? Nikolaj Devetak / ALPE-JADRAN Četrtek, 28. februarja 2008 3 POLITIKA - Sporazum za povezavo na aprilskih deželnih volitvah Demokratska stranka in SSk politična in volilna zaveznika Zvech: Preteklost je za nami, razmišljamo o prihodnosti - Terpin: Novo obdobje tudi za našo stranko TRST - Bruno Zvech in Damijan Terpin sta včeraj v deželnem svetu podpisala dogovor med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo o sodelovanju na aprilskih deželnih volitvah. SSk se bo volivkam in volivcem predstavila s svojim simbolom v povezavi z Demokratsko stranko. Za izvolitev svojega deželnega poslanca potrebuje SSk najmanj odstotek glasov. »Odnosi med nami so bili v preteklosti razburljivi in večkrat težavni. De mo krat ska stran ka se je ro di la kot stranka prihodnosti in prav v prihodnost je naravnano naše sodelovanje s SSk,« je dejal deželni tajnik demokratov Bruno Zvech. V takšnem optimis-tič nem to nu je do go vor oce nil tu di deželni tajnik SSk, ki je govoril o zgo- do vin skem po me nu te ga ko ra ka. »Naša stranka je bila dolgo časa izrazito sredinska stranka, sedaj pa je vra-ščena ne samo v levosredinsko koalicijo, temveč tudi v tem vse bolj večjezičnem okolju,« je dejal Terpin. SSk se po nje go vih be se dah vse bolj od -pira, kot pričata kandidaturi Borisa Pahorja in Igorja Gabrovca. Zvech je izrazil upanje, da bo SSk prej ali slej postala polnopravni sestavni del Demokratske stranke, ne da bi se s tem odpovedala svoji zgodovini in svoji posebnosti. Terpin je bil bolj previden. Sporazum z DS je ocenil kot nadgradnjo federativnega dogovora med SSk in Marjetico, ki vsekakor dobro obeta za naprej. Škoda, da ni več Mirka Špacapana, ki si je zelo prizadeval za tesnejše stike Stisk roke med Zvechom in Terpinom po podpisu dogovora med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo kroma med SSk in levo sredino ter s spoštljivo pozornostjo spremljal rojevanje Demokratske stranke. Podpisu dogovora sta prisostvovala deželna svetnika DS Tamara Bla ži na in Igor Do lenc, v ime nu Slo -venske skupnosti pa Andrej Berdon, Peter Močnik in Miloš Čotar, ki bodo kandidirali za deželno skupščino. Glede slovenske kandidature za parlament je Zvech rekel, da bo odločitev padla v naslednjih dneh. Terpin je napovedal podporo SSk slovenskemu kandidatu (ali kandidatki), ki bo imel možnost za izvolitev. Kar se stranke ti če, SSk ra ču na na sim bo lič ne ga kandidata na listah DS za senat ali poslansko zbornico, kot je bil na zadnjih parlamentarnih volitvah pokojni Špa-capan na senatni listi Marjetice. DEŽELNE VOLITVE Vsebina volilnega dogovora Zvech-Terpin Federativni sporazum med stranko Partito Democratico-Demo-kratska stranka Furlanije Julijske krajine, ki jo predstavlja deželni tajnik Bruno Zvech (v nadaljevanju PD) in stranko Slovenska skupnost, ki jo predstavlja deželni tajnik Damijan Terpin (v nadaljevanju SSk). Ob predpostavki da PD spoštuje in zagovarja kulturne različnosti, ki jih smatra kot skupno premoženje vseh državljanov FJK in se zato zavzema, v celoti in v prvi osebi, za vprašanja slovenske manjšine v pokrajinah Gorica, Trst in Videm, vprašanja, ki jih PD nikakor ne poverja tretjim osebam; - da namerava PD ohraniti svoj medetnični značaj in se zato obvezuje, da bo tudi v bodoče omogočila predstavništvo slovenske manjšine na vseh institucionalnih ravneh; - da je SSk s svojimi predstavniki prispevala k ustanovnemu procesu stranke PD; - da je SSk, ob ohranitvi lastne avtonomije in istovetnosti, izrazila svojo zainteresiranost za sodelovanje s stranko PD, s katero deli skupni cilj ekonomskega, kulturnega in družbenega razvoja deželne stvarnosti; in ob upoštevanju skupnih izkušenj, ki so dozorele na deželni ravni v sklopu Demokratične Zaveze se stranke tega sporazuma, kijih zastopajo navedeni predstavniki, dogovorijo kakor sledi: 1. da skleneta pričujoči federativni sporazum, s katerim bodo usklajeni vsi medsebojni politični, organizacijski in administrativni odnosi; 2. da bosta sestavili politični program, ki bo temeljil na skupnih ciljih in reformatorskem značaju leve sredine, ki bo težil k širitvi lastne družbe, politične in kulturne baze in imel kot cilj trajno in stalno enotnost v namenih; 3. da bosta določili nezdružljivost in neizvoljivost članov ene stranke v vodstvene organe druge stranke; 4. da bosta omogočili, na različnih ravneh političnega vodstva, da se delegacije SSk lahko udeležijo sestankov organov PD, in obratno, brez volilne pravice; 5. da se bosta dogovorili za občasna vzajemna posvetovalna srečanja in tako čimbolj uskladili politično delovanje, ob upoštevanju statuta in programa PD kot izhodiščne točke; 6. kar zadeva prihodnje deželne volitve, PD sprejme povezavo svojih list z listami SSk, pod pogojem, da bo podpis izjave o povezavi, ki jo predvideva 4. odst. 23. člena deželnega zakona 17/2007, podvržen obvezi, da se bo kandidat, izvoljen na listah SSk, pridružil svetniški skupini PD, ob tem da bo lahko izpostavljal lastno pripadnost SSk, in z obvezo prispevanja k finansiranju PD v skladu z določili statuta PD. POLITIKA - Odprto pismo javnosti Bruna Zorzini (SIK) zapušča deželni svet TRST - »Posegam v predvolilno razpravo s sporočilom, da ne nameravam več kandidirati na prihodnjih deželnih volitvah. Gre za sklep, ki ga moji strankarski tovariši poznajo že dalj časa,« piše v odprtem pismu javnosti deželna svetnica SIK Bruna Zorzini. »Kajti prepričana sem, da se drugačnost komunistov pozna tudi v moralni strogosti in praktičnem obnašanju. To še posebej velja pri načelu, da je treba spodbujati zamenjavo ljudi, ki delajo v javnih ustanovah, da ne bodo več samo privilegirane tribune v odnosu z okoljem. Zato soglašam s statutarnim načelom, ki dopušča največ dva mandata v izvoljenih organih. In jaz nočem izkoristiti pravice, da bi bila zame predvidena izjema.« V teh desetih letih sem si v deželnem svetu prizadevala, piše Zorzi-nijeva, da bi v čim večji meri ugodila pričakovanjem in pobudam mojih volivcev, še posebej ko sem se borila za pravice slovenske in drugih jezikovnih skupnosti, za pravice vseh, ki živijo od svojega dela, za priseljence in vse, ki so revni ali na družbenem robu. Sad teh prizadevanj so tudi nekateri dobri zakoni, ki smo jih skupaj izdelali v deželnem svetu. Naj omenim samo zakon o dobrem delu in premoščanju negotovih delovnih razmerij, zakona za Slovence in Furlane in še posebej zakona proti nasilju nad ženskami in podporo delavcem, ki so bili izpostavljeni azbestu. Kot ženska sem si prizadevala za uveljavitev načela o enakih mož- Bruna Zorzini Spetič kroma nostih in za jamstva, da bi bile ženske pravično zastopane v izvoljenih organih. »Žal mi je, da mi ni uspelo prepričati večine o potrebi, da se obnovi Kraška gorska skupnost. Upati je le, da bo novi deželni svet zagotovil kraškim občinam upravljanje morebitnega čezmejnega parka, da bodo krajani v okviru politike aktivne zaščite Krasa spet gospodarji na lastni zemlji.« »Svojemu delu sem se predala prepričano, mestoma tudi strastno, vsekakor brez koristi, saj sem skušala dosledno uveljavljati načela, ki so od nekdaj navdihovala moje politično življenje. Zato se ne umikam iz politike, pač pa bom odločno posvetila svojo skrb stranki in levici, v okviru procesa njenega združevanja. Vsem, ki so mi v teh desetih letih dela v deželnem svetu stali ob strani, izražam iskreno hvaležnost,« beremo v pismu zastopnice Stranke italijanskih komunistov. Kot Primorski dnevnik se ji zahvaljujemo za prijaznost in razpoložljivost, ki ju je vedno izkazovala do našega časopisa. DEŽELA - Jutri uradni podpis Illyjeva deželna koalicija dosegla programski dogovor TRST - Levosredinska koalicija je dosegla programski dogovor za aprilske deželne volitve, v pričakovanju, da bo njen predsedniški kandidat spet Riccardo Illy. 43 strani dolg spo ra zum bo pod pi san jut ri po pold -ne v Vid mu, ko naj bi Il ly do konč no sporočil svoje volilne namere. Na seji Demokratske zaveze, ki je bi la po sve če na pro gra mu, so bi li Bruno Zvech (Demokratska stranka), Giulio Lauri (SKP), Stojan Spetič (SIK), Damijan Terpin (SSk), socialist Alessandro Dario, zeleni Gianni Pizzati, Luigi Ferone (Stranka upokojencev), Piero Colussi za občansko listo ter Paolo Bassi (Italija vrednot). Podpisniki so dogovor ocenili za zelo dobrega, zadovoljen pa je tudi Illy. Pred sed nik De že le v od sto pu je igral po sre do val no vlo go med raz ni mi »dušami« levosredinskega zavezništva. V njem je spet Stranka upokojencev, ki na vsedržavni ravni sicer podpira Silvia Berlusconija. Illy računa, da bo Furlanij a-Julijska krajina, če bo seveda zmagal, do se gla kva li tet ni skok, zlas ti pri za -ščiti okolja in pri poenostavitvi vseh birokratskih postopkov. »Ekipe, ki do se ga dob re rez ul ta te, ne gre ni ko -li zamenjati,« je tudi včeraj ponovil Illy. V programu je tudi ustanovitev med na rod ne ga kraš ke ga par ka, ki bi ga morale v prvi vrsti upravljati kraške občine iz tržaške in goriške pokra-ji ne. Z drugimi problemi pa se v teh urah soočajo v desni sredini. Renzo Tondo še vedno čaka na podporo Sredinske zveze-UDC, brez katere bi bil Riccardo Illy bo danes ali jutri sporočil svojo odločitev o kandidaturi kroma precej ošibljen. Na državni ravni so se sredinci Pier Ferdinanda Casinija sprli z Berlusconijem in šli svojo samo stoj no vo lil no pot, v de že li pa so odnosi v desni sredini dosti boljši, kot v Rimu. Deželni tajnik UDC Angelo Compagnon vseeno še ni uradno podprl Tondove kandidature. »Ton- do bi bil ne dvo mno do ber pred sed -niški kandidat. UDC pa mora pri svojih odločitvah tudi upoštevati državno politično-volilni okvir,« ponavlja Compagnon. Tondo trenutno uživa podporo Forza Italia, Severne lige, Nacionalnega zavezništva in skrajno desne stranke Francesca Storaceja. 4 Četrtek, 28. februarja 2008 GOSPODARSTVO BANKE - Zadružna kraška banka predstavila bogato bilanco zadružnega učinka Ob stoletnici še več pozornosti za skupnost Predstavitev obračuna podpiranja domačega okolja je spremljal kulturno-športni program AMERIŠKI DOLAR TRST - Zadružna kraška banka (-ZKB) ne bi mogla na boljši način predstaviti širši javnosti same sebe, svoje uspešne dejavnosti in svojega gospodarskega in družbenega pomena za vso tržaško skupnost in slovensko še posebej, kot je to storila v nedeljo v tržaškem Kulturnem domu z odmevno, večplastno ter tehnično in umetniško dovršeno prireditvijo. Prav tako bi ne mogla na boljši način praznovati svojega stotega rojstnega dne. Prireditev, ki se je je udeležilo precejšnje število ljudi z mnogimi uglednimi gosti v prvih vrstah, je izzvenela kot izkaz ekonomske moči in tudi družbene in kulturne občutljivosti. S proslavitvijo svoje stoletnice, s predstavitvijo bilance družbenega učinka in z najavo projekta Voda je ZKB simbolično zajela v skladno celoto častitljivo preteklost, zaznavno uspešnost današnjega poslovanja in obetavno prihodnost. Prizadevanja banke, da bi čimbolj nazorno prikazala svojo vlogo, načela, na katerih sloni njeno delo, poslovne dosežke in njihove učinke na ozemlje in ljudi, s katerimi želi biti tesno povezana, so zajeta v obsežnem dokumentu, ki so ga delili obiskovalcem nedeljske prireditve in ki bo tudi naprej na razpolago članom in strankam openske banke. Bogato podatkovno gradivo in obsežen izbor fotografij so skozi vso prireditev projicirali na odrsko platno in tako popestrili poročila in program. Slednjega sta na prikupen način povezovala Mai-rim Keber in David Malalan, ki sta seveda najprej dala besedo predsedniku ZKB Sergiju Stancichu. »Brez naše soudeležbe bi se marsikateri dogodek na teritoriju ne uresničil, ali pa bi se delovanje nekaterih društev močno zreduciralo,« je med drugim poudaril predsednik in izrazil ponos, da banka lahko prispeva svoj delež in sodeluje pri družbenem dogajanju ter dodal, da je ZKB še naprej pripravljena prisluhniti najrazličnejšim potrebam. Prav v tej simbiotični povezanosti s teritorijem ter v tesni povezanosti med bančnim poslovanjem in socialnim delovanjem je moč zadružnih bank, ki se razlikujejo od ostalih bančnih zavodov, je še poudaril predsednik in povedal, da je banka v zadnjih letih zabeležila velik porast delokroga in s tem dobička, kar ji je posledično omogočilo večjo razpoložljivost za družbene posege. »Z zadovoljstvom navajam podatek,« je dejal Stancich, »da smo lani znatno presegli zgodovinski znesek 500.000 evrov prispevkov.« »Na prihodnost gledamo z optimizmom in skrb za teritorij bo tudi v prihodnje tisti adut, ki bo banki pomagal pri doseganju še boljših rezultatov in pri nadalj- Desno nastop mladih članic Borove skupine ritmične gimnastike, spodaj cvetlični poklon predsednika ZKB Stancicha prvakinji Tanji Romano kroma nji rasti,« je še dodal predsednik in sklenil z besedami: »V srcu nosimo razvoj našega območja in dobrobit naših ljudi.« V nadaljevanju sporeda so se poročila vodilnih predstavnikov banke izmenjavala s pozdravi gostov ter kulturnimi in športnimi nastopi. Podrobneje sta bilanco družbenega učinka orisala podpredsednik ZKB Adrijan Kovačič in ravnatelj Aleksander Podobnik. Slavnostnejši ton so prireditvi dali tudi pozdravni nagovori nekaterih uglednih gostov, med katerimi naj omenimo državna podtajnika Miloša Budina in Ettoreja Rosata, državnega sekretarja R. Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana, generalnega konzula R. Slovenije v Trstu Jožeta Šušmelja, deželna odbornika FJK Roberta Cosolinija in Gian-nija Pecol Cominotta, deželno svetnico Ta-maro Blažina, podpredsednika Pokrajine Trst Walterja Godino, okoliške župane in odbornike Fulvio Premolin (Dolina), Mirka Sardoča (Zgonik), Marca Pisanija (Re-pentabor) in Tjašo Švara (Devin Nabreži-na), predsednika in podpredsednika deželne zveze zadružnih bank Gilberta Noacca in Renza Medeossija, predsednika konzo-cija Confidi Beniamina Nobileja, predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija in druge predstavnike javnih ustanov in slovenskih organizacij. Deželni odbornik Cosolini je v svojem pozdravu podčrtal specifičnost zadružnih bank, ki se neposredno navezujejo na okolje, v katerem delujejo, posebej pa spe- cifičnost ZKB in njeno pozornost do etnično, jezikovno in kulturno mešanega območja. Podtajnik Budin je ob čestitkah med drugim dejal, da predstavlja dvojezično bančno poslovanje ob kakovostni ponudbi veliko prednost in dodano vrednost in da se s takšnimi izkušnjami banka lahko uspešno meri tudi na trgih, ki se širijo prek meja, zlasti na bližnji vzhod, kar predstavlja nov izziv in priložnosti. O novih možnostih in perspektivah, ki se odpirajo s padcem državne meje med Italijo in Slovenijo, je spregovoril tudi podtajnik Rosato, ki je poudaril pomembnost dvojezičnega poslovanja. Na dejstvo, da odprava schengen-ske meje odpira ZKB nove možnosti razvoja in povezovanja Krasa tudi na bančnem področju, je opozoril generalni konzul Šuš-melj, ki je obenem pohvalil občutljivost ZKB do problema vode na Krasu. Projekt za ugodne kredite pri obnavljanju starih kraških štirn in gradnji novih je nato predstavil predsednik Stancich, o čemer poročamo posebej. Prav v zvezi z vodno problematiko seje oglasil tudi podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Godina, ki je dejal, da se pohvalna pobuda ZKB lepo vklaplja v širši proj ekt, ki ga pripravlja Pokrajina za zagotovitev vodne razpoložljivosti zlasti za potrebe kmetijstva in civilne protipožarne zaščite na Krasu. V kulturnem in športnem delu programa je lep prikaz kraške in širše tržaške in istrske preteklosti podala Slovenska folklorna skupina Stu ledi s svojim ansamblom, plesalci, plesalkami in vokalno skupino. Nekaj modernejšega glasbenega duha sta mojstrsko prispevala duo Marko in Martina Feri, prijetno in sveže pa je deloval ritmični nastop mladih telovadk športnega društva Bor. S posebnim navdušenjem je dvorana na koncu pozdravila večkratno svetovno prvakinjo v umetnostnem kotal-kanju Tanjo Romano, ki je povedala, daje za športne uspehe potrebno veliko truda in požrtvovalnosti, a da vse to še ni dovolj, če nimaš za seboj trdne finančne opore, kakršno ji je v njeni uspešni karieri nudila prav Zadružna kraška banka. Bogata bilanca zadružnega učinka Bilanco zadružnega učinka ZKB sta podrobno orisala podpredsednik Adrijan Kovačič in ravnatelj Aleksander Podobnik, iz njunih poročil pa povzemamo le nekaj odlomkov. »V teh letih,« piše v dokumentu, »smo dosegli pomembno vlogo pri pospeševanju lokalnega razvoja: postali smo banka tega prostora, bogastvo, ki ga ustvarjamo, ostaja na tem prostoru. Banka trenutno vodi zakladniško službo štirih od šestih občin na Tržaškem in blagajniško službo raznih ravnateljstev, šol in drugih ustanov. ZKB podpira pobude, ki pospešujejo sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi ustanovami. Decembra lani je na primer: podprla številne uradne proslave ob vstopu Slovenije v schengensko območje; prispevala za razstavo Lojzeta Spacala na IV. pomolu; sodelovala s policijskimi obla- 1,4817 € -0,21 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. februarja 2008 stmi za oblikovanje Vodnika za varno dviganje denarja; prispevala 5.000 evrov za obnovo bolnice Franje; skupaj z odborom Ter-geste DOP predstavila tržaško ekstrade-viško oljčno olje; podprla aktivnosti odbora za ovrednotenje mlečnih in sirarskih proizvodov s kraške planote; bila je uradni sponzor tradicionalnih Kmetijskih dne-vov in podprla razne občinske vinske razstave; nudila pomoč zadrugi Zadružni pašnik iz Bazovice za vzdrževanje okolja na kraški gmajni; prispevala raznim društvom za organizacijo folklornih prireditev, vaških praznikov, festivalov in obujanja zgodovinskih tradicij; aktivno je podprla projekt Imprendero za širjenje podjetniške kulture med mladimi; omogočila je razne literarne, glasbene in likovne pobude; podprla razna športna društva in tekmovanja; prispevala za vsestransko pomoč šolam in študirajoči mladini; namenila veliko sredstev za socialno prostovoljstvo in župnije; veliko pozornost je namenila pobudam humanitarnega in socialnega značaja z dobrodelnimi posegi. ZKB je lani namenila lokalni skupnosti 544.000 evrov, v zadnjih treh letih pa so se ta sredstva povečala za 74 odstotkov. D. Kalc PROJEKT VODA Obujanje tradicije vodnjakov Glede na pomen, ki jo ima voda kot primarni element za življenje, in v tem okviru še posebno kot element, ki je skozi stoletja omogočil preživetje na Krasu, kjer so nekdaj gradili mojstrsko izdelane štirne za zbiranje deževnice, si je Zadružna kraška banka zamislila projekt za va-loriziranje tega bogastva, ki naj bi ga rešil počasnega propadanja in mu vrnil tudi nekdanjo funkcijo. Gre za dolgoročne kredite, ki so namenjeni ne le članom in strankam banke, temveč prebivalstvu tržaške pokrajine in obmejnih občin v duhu sodelovanja in odpravljanja ločnic. Banka je pripravljena finansira-ti gradnjo novega ali popravilo starega vodnjaka do najvišjega zneska 25.000 evrov in za največ 15 let. Predvidena obrestna mera je Euribor na 6 mesecev z 0,5-odstonim dodatkom, za stroške pa banka zaračuna 1 odstotek podeljenega kredita, vendar jih prvim desetim prošnjam ne bodo zaračunali. Za 5000 evrov kredita, npr. za obnovo starega vodnjaka, bi znašal mesečni obrok za dobo odplačevanja 15 let približno 39 evrov; za gradnjo novega vodnjaka, npr. 20.000 evrov kredita, pa mesečno 157 evrov. valute evro (povprečni tečaj) 25.02. 22.02. ameriški dolar japonski jen 1,4817 159,71 105974 1,4848 158,76 10 6041 kitajski juan ruski rubel 36,2230 7,4558 10,6041 36,2695 7,4551 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,75370 93154 0,75480 9,3040 JVCUJKU M Ulici norveška krona 7,8810 25,0 7,8895 25,046 LCJIVO IVI Ul 1C1 švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6133 15,6466 262,78 3 5510 1,6100 15,6466 264,41 3,5720 UUMjM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,4885 1,6017 1,4995 1 6079 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,6560 1,9558 3,6674 IUI 1 IUI ohJ ICV slovaška krona litVn/CK i ifac 32,803 3,4528 32,814 3,4528 IILUVJM IILCIJ latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,6966 2 5196 0,6965 2,5279 uiolimjm Itrcii islandska krona ti lira 98,69 1,7765 98,89 1 7890 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2840 7,2865 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. februarja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3/14 3089 3,05625 2,90875 LIBOR (EUR) 4,12 4,38 4,3843 4,3825 LIBOR (CHF) 2,6266 7,78333 2,808 2,83917 EURIBOR (EUR) 4,18 4,382 4,382 4,382 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.351,29 € -111,83 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. februarja 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 38,92 imtttdci idada 3cc3 +1,43 +1 28 KRKA 1 UKA KOPER 110,06 +0,90 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 76,43 322,14 401 00 +2,94 +2,14 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 726,44 320,54 +0,25 +0,81 +0,51 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 126,24 DELO PRODAJA 29,99 ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 92,46 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 38,37 MLINOTEST -KOMPAS MTS -NIKA -PIVOVARNA LAŠKO 87,12 PROBANKA -SALUS, LJUBLJANA -SAVA 577,40 tcdh/lc r atc7 +0,86 3,41 +0,09 +0,03 +0,02 +2,27 ŽITO 270,77 -4,96 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 25. februarja 2008 +I,45 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,7225 8,48 2166 -1,11 +1,15 ailaniia BANCA ITALEASE RAMICO POPOIARE 6,715 1196 -1,37 +2,13 +1 84 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MIIAMIO 3,03 8115 +1,10 +1 56 BCA POP MILANO EDISON ENEL 1,878 731 -0,32 ENI FIAT 23,14 13 91 +0,48 +1,94 +0 15 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,41 +1,90 +1 89 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 28,55 28,57 +1,10 +2 15 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 5,325 4,48 +1,98 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,92 18,21 6115 +1,57 +1,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 12,86 +2,38 -0,54 PIRELLI SAIPEM SAIPEM 2,46 0,67 275 +2,59 +1,82 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 4,495 8,28 1,72 1415 +2,54 +1,97 +0,63 +0,17 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,7775 15 97 +2,86 +0,93 +0 19 UNICREDITO 4,965 +2,99 SOD NAFTE 99,27 $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. februarja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 10.053,70 +1,04 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 2.226,02 6.362,88 117,14 +1,27 +0,44 -0,10 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 4.203,76 2.303,79 +0,94 -0,23 DII\J, Dal lJalUI\C1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 5.247,41 2.087,052 -0,38 -0,38 DCICA 1 J, L>0_iylaU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.111,33 5.436,89 +0,73 -1 33 Dir A, ~>alC1JCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 125.97 7.135,35 +0,43 -2,40 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.416,10 1.774,32 +0,28 +0,88 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 1.355,50 1.448,92 6.882,56 10.275,30 4.919,26 3.992,25 +2,39 +1,57 +1,12 +2,23 +1,96 +1 36 Al X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.537,7 3.798,99 -1,68 +1 66 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.914,57 3.064,95 23.269,14 4.370,29 17.349,07 +3,07 +0,53 -0,15 -3,47 -2,17 / ALPE-JADRAN Četrtek, 28. februarja 2008 5 SLOVENIJA - Včeraj dan žalovanja ob smrti nekdanjega predsednika Janeza Drnovška Danilo Türk: Žalujemo za enim največjih sinov našega naroda Žalna seja DZ - Z vpisom v žalne knjige so spoštovanje pokojnemu še zadnjič izrazili tudi številni državljani LJUBLJANA - V Sloveniji je bil včeraj dan žalovanja ob smrti bivšega predsednika republike in dolgoletnega premiera Janeza Drnovška. Poslanci in državni vrh so spomin nanj počastili z žalno sejo v državnem zboru. Z vpisom v žalne knjige pa so spoštovanje pokojnemu še zadnjič izrazili tudi številni državljani. Žalne seje v državnem zboru so se udeležili tudi svojci pokojnega Janeza Drnovška. Predsednik republike Danilo Türk in predsednik državnega zbora France Cukjati sta v svojih nagovorih med drugim spomnila na Drnovškovo vlogo v času, ko se je oblikovala samostojna slovenska država. Danilo Türk je poudaril, da žalujemo za enim največjih sinov našega naroda. "Malo je ljudi, ki so tako odločilno vplivali na naš razvoj v zadnjih dveh desetletjih," je dejal predsednik republike, ki je v svojem nagovoru orisal Drnovškovo pot od njegovega nastopa na političnem prizorišču pred dvema desetletjema. Kot je dejal, "mu bomo hvaležni za velike in merljive dosežke v našem razvoju. Ravno tako hvaležni pa mu bomo za opozorila, ki nas bodo KOPER Odprti telefon na policijski upravi KOPER - Na koprski policijski upravi bo danes začel delovati odprti telefon, ki bo za javnost odprt predvidoma enkrat mesečno. Različni strokovnjaki bodo odgovarjali na vprašanja, povezana z mesečno aktualno temo. Danes bodo občani lahko dobili odgovore na vprašanja povezana z nasiljem v družini in prepovedjo približevanja. Nekatere teme so določili vnaprej, sicer pa se bodo poskušali prilagajati konkretnim razmeram in izpostavljati teme, ki bodo tisti mesec najbolj aktualne. Vsakič bo na vnaprej določen dan med 10. in 12. uro dosegljiv strokovnjak, ki bo skušal ljudem odgovoriti na njihova konkretna vprašanja. Danes bo inšpektor Senad Ju-šič iz Sektorja uniformirane policije PU Koper odgovarjal na vprašanja povezana z nasiljem v družini in prepovedjo približevanja. Dosegljiv bo na telefonski številki 05 6131400. vselej spominjala, kako veliko moramo postoriti, če želimo zagotoviti obstanek sveta, našim zanamcem pa človeka vredno prihodnost". Drnovškov zadržan nastop, njegova redkobesednost in popolna racionalnost niso snovi, iz katerih usoda naredi voditelje, ki navdušujejo množice na velikih zborovanjih. Tak način političnega dela je bil Drnovšku tuj, je dejal Türk. A kot je dodal, so ljudje na Slovenskem prepoznali njegovo iskreno naravo, njegovo resno prizadevanje in cenili njegov umirjen nastop. Vse to mu je zagotavljalo neko posebno naklonjenost in podporo zelo širokega kroga ljudi. Tako je nastala avtoriteta predsednika vlade, ki je presegla tisto, kar je mogoče meriti s konkretnimi rezultati. Predsednik DZ je poudaril, da sta Drnovška odlikovali potrpežljivost in preudarnost, ti lastnosti pa sta prišli do izraza predvsem pri izgradnji nove demokratične Slovenije, pri kateri je Drnovšek aktivno sodeloval. Kot je dejal Cukjati, je imel Drnovšek kot predsednik vlade v DZ trdno podporo, a "kot je značilno za vse parlamentarne demokracije, je bil tudi on podvržen pogosti kritiki opozicije". "Na vse interpelacije in očitke pa je odgovarjal umirjeno in zdelo se je, da ga nič ne more spraviti iz ravnotežja. Celo koalicijske krize je prebrodil kot politik, ki suvereno obvlada svoj posel," je izpostavil Cukjati. Dotaknil se je tudi Drnovškovega delovanja v času, ko je opravljal funkcijo predsednika države. "Ko je bil soočen s svojo neozdravljivo boleznijo, z usodo, ki ne izbira med revnimi in bogatimi, med neznanimi in slavnimi, je njegov videz hladno treznega politika začel bledeti. V ospredje je stopal lik človeka, ki ve, kaj je trpljenje in ki prav zato toliko bolj razume trpeče ljudi," je dejal. Po Cukjatijevih besedah ga je volja pomagati sčasoma tako močno preplavila, da ni več prenesel političnega okvira možnega: "Opuščal je politične vzvode dolgotrajnega prepričevanja ter se prepustil plemeniti strasti pomagati posameznemu človeku. Kot bi kapetan izgubljal potrpljenje s počasnim obračanjem prekooceanske ladje." Številni so se spominu pokojnega Janeza Drnovška poklonili z vpisom v žalne knjige, ki so odprte v predsedniški palači v Ljubljani, pa tudi v nekaterih občinah po Sloveniji. Prav tako je vpis v žalno knjigo od včeraj omogočen na spletni strani urada predsednika republike www.up-rs.si, kjer se je v štirih urah vpisalo že približno 4000 ljudi. Spomin na preminulega bivšega predsednika države in nekdanjega predsed- Na žalni seji v državnem zboru je o pokojnem predsedniku spregovoril tudi predsednik Danilo Türk bobo nika LDS Janeza Drnovška sta včeraj na žalni seji počastila tudi izvršilni odbor in poslanska skupina te stranke. Predsednica LDS Katarina Kresal je v svojem govoru poudarila, da so z imenom Janeza Drnovška povezana leta največjih uspehov in največjega vpliva LDS. Kot je dejala Kresalova, je LDS z Drnovškom dobila jasno programsko orientacijo, to je zmerno, sredinsko politiko in izjemnega državnika, "ki je bil v tistem času nemara edini, ki je lahko pod isto koalicijsko streho zbral tudi najhujše politične nasprotnike". Spomnila je, daje LDS v Drnovškovem času vodila štiri vlade. "V tem času pa so bili sprejeti temeljni ukrepi za razvoj nove države, ko jo upravičeno označujemo zgodba o uspehu," je dejala. Na žalni seji se je zbral občinski svet v Drnovškovem rodnem kraju, Zagorju ob Savi. Po besedah tamkajšnjega župana Matjaža Švagana je bil Drnovšek eden redkih politikov, ki je izhajal iz majhnega kraja in ni pozabil svojih korenin. Z izrazi sožalja in pokloni njegovemu delu so se od nekdanjega predsednika republike in premiera včeraj poslovili še nekateri vidni predstavniki političnega in družbenega življenja iz Slovenije in tudi tujine. Zadnje slovo bo danes ob 15. uri v ožjem družinskem krogu v Zagorju ob Savi. Ob 18.30 pa bo za pokojnega bivšega predsednika republike v ljubljanski stolnici mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. (STA) Žalne knjige na Generalnem konzulatu v Trstu in na sedežih občin v Sežani, Kopru in Izoli TRST - Na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu se je še danes od 11. do 16. ure mogoče vpisati v žalno knjigo v počastitev spomina na umrlega nekdanjega predsednika Janeza Drnovška. Žalno knjigo so odprli tudi na Občini Sežana, kjer bo vpis možen danes od 8. do 15. ure. V Kopru se bodo z vpisom v žalno knjigo lahko spomnili Janeza Drnovška še danes in jutri od 12. do 20. ure v avli Pretorske palače v Kopru. Tudi v Izoli so na sedežu občine na Sončnem nabrežju včeraj odprli žalno knjigo. Danes se bo mogoče v knjigo vpisati od (. do 16. ure, jutri pa od 8. do 17. ure. Podražitev naftnih derivatov v Sloveniji LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji podražili naftni derivati. Cena litra 95-oktanskega bencina se je zvišala za 0,045 evra na 1,067 evra, liter 98-oktanskega bencina pa se je podražil za 0,043 evra na 1,079 evra. Za liter dizelskega goriva bo po novem treba odšteti 1,090 evra, kar je 0,060 evra več kot doslej, liter kurilnega olja pa se je podražil za 0,058 evra na 0,757 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. »Hrvaška naj suspendira ERC« ZAGREB - Hrvaška bi morala razveljaviti svojo ekološko-ribolovno cono (ERC), dokler ne bo dosežen dogovor v duhu Evropske unije, je za včerajšnjo izdajo Novega lista dejal italijanski veleposlanik v Zagrebu Al-lesandro Pignatti Morano di Custo-za. Kot je dodal, mora Evropska komisija prevzeti pobudo, da bi čim prej dosegli skupni dogovor glede ERC. KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Gusenbauer se še ni vdal Napovedal je še en poskus za rešitev problema - NSKS previdno optimističen DUNAJ/CELOVEC - »Zvezni kancler Alfred Gusenbauer je očitno le spoznal, da je treba vprašanje dvojezičnih napisov rešiti.« Tako je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc komentiral kanclerjevo napoved v »uri tiska« v nedeljo na avstrijski televiziji ORF, da bo še enkrat v tej mandatni dobi poskusil rešiti vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem. Sicer je Gusenbauer še dodal, da napoved velja le v primeru, da bo sedanja vladna koalicija med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP)zdržala do konca, torej do naslednjih volitev leta 2010. To pa je po zadnjih hudih zapletih znotraj vladne koalicije vse manj verjetno. Grilc je v zvezi z napovedjo zveznega kanclerja nadalje menil, da se je »okence za rešitev problema le nekoliko odprlo,« ob tem pa pristavil, da je k temu prispevalo tudi nedavno odposlano odprto pismo Narodnega sveta kanclerju. Kot je znano, je Gusenbauer lani poleti - po propadu pogajanj o njegovem predlogu, kije predvideval 163 krajev z dvojezični- Alfred Gusenbauer mi napisi, ni pa več predvideval t.i. odpr-tostne klavzule - dejal, da v tej mandatni dobi dvojezična topografija na Koroškem ne bo več predmet nadaljnjih razprav. V pogovoru za slovenski radio je Grilc včeraj še menil, da je »previdno optimističen«, kajti osebno je mnenja, da sedanja koalicijska vlada ne bo zdržala do konca mandatne dobe. »Vse kaže, da bomo imeli predčasne volitve morda še letos, najkasneje pa spomladi leta 2009,« je dejal Grilc. Do deželnih volitev na Koroškem (najkasneje marca 2009 - prip. ured.) pa se zaradi predvolilne kampanje sploh nič ne bo spremenilo, je bil prepričan predsednik NSKS. Politika koroškega deželnega glavarja Haider ima namreč en sam cilj, da vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem ostaja odprto. V zvezi z vprašanjem dvojezične topografije na Koroškem je Grilc še dodal, da NSKS nikakor ne bo čakal »ne na zvezno in tudi ne na deželno politiko«. Njegova organizacija je medtem že začela s krajevnimi sestanki po južnem Koroškem, v okviru katerih bo poskušala mobilizirati čim več ljudi za večje demonstracije za dvojezične napise še spomladi letos in tudi za vele demonstracijo ob evropskem nogometnem prvenstvu junija letos v Celovcu. Hkrati bo NSKS nadaljeval z evro-peizacijo odprtih manjšinskih vprašanj v Bruslju in Strasbourgu, je še napovedal Grilc. Tajnik Enotne liste (EL) Adrian Kert pa je v zvezi z izjavami avstrijskega kanclerja v »uri tiska« v sporočilu za javnosti menil, da Gusenbauer »nalogi kot zvezni kancler ni dorasel«. Ivan Lukan FJK - Nadzor nad kriminalom na avtocestah Autovie Venete bodo postavile kamere TRST - Družba za upravljane avtocest v Furlaniji Julijski krajini Autovie Venete je sklenila, da bo na avtoceste postavila sodoben sistem kontrole. Za to se je odločila, ker na avtocestah prihaja do kriminalnih dejanj, kot so na primer metanje kamenja z mostov ali napadi na prevozna sredstva, ki prevažajo dragocene predmete ali denar. O sistemu kontrole je včeraj razpravljal in ga sprejel upravni svet na srečanju v Trstu. Pred sed nik druž be Gi or gi o Santuz je izjavil, da bodo kontrolne naprave povezane s policijo. Kontrola bo potekla s pomočjo video kamer in sodobne tehnologije. Na ta način želijo preprečiti razne napade na najbolj izpostavljenih področjih. Posnetki bodo shranjeni v policijskih arhivih. Kot so povedali, gre za tehnološko najsodobnejši sistem kontrole na avtocestah v Italiji, s katerim lahko zagotovijo posnetke v vseh vre- menskih razmerah. Video kamere delujejo tudi s pomočjo sončne energije. Za prenos posnetkov uporabljajo brez žični sistem ali pa optična vlakna, s katerimi je družba že opremljena. Podjetja, ki so sodelovala pri izdelavi teh aparatur, so ponudile najbolj sofisticirano tehniko na tem področju. Prvih osem eksperimentalnih video kamer bodo postavili na avtocestnih odsekih med San Giorgiom di Nogarom in Palmanovo ter med Palmanovo in Vilešem. Cena postavitve naj bi znašala približno 813 tisoč evrov. Prva eksperimentalna faza je potekala v drugi polovici leta 2007. Video kamere so postavili na dva različna kraj med zgoraj omenjenimi kraji. Posnetki bodo prihajali v centralo družbe za upravljane avtocest Autovie Venete v Palmanovo, kjer jih bodo lahko uporabili in ponovno pregledani v primeru potrebe. 6 Torek, 26. februarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it UNIVERZA - Privlačnost in težave oddelka za slovenistiko na Visoki šoli modernih jezikov Podpora denarnih ustanov in iskanje dolgoročne rešitve ZKB, ZB Doberdob in Sovodnje in družba KB 1909 finančno pomagale oddelku Slovenske denarne in finančne ustanove v Italiji so združile moči in finančno podprle oddelek za slovenistiko na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu. Finančna družba KB 1909, Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje so se pozitivno odzvale na pobudo podtajnika pri ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino Miloša Budina in ugodno rešile prošnjo oddelka ter mu v tekočem akademskem letu 2007/2008 dodelile prispevek. O višini vsote sicer nočejo govoriti v javnosti, a zagotavljajo, da je precej šnja in da bo še ka ko prav priš la od -delku, ki beleži sicer porast vpisov, pesti pa ga pomanjkanje ustreznih kadrov, pri čemer so za ohranitev in razvoj te pomembne postojanke za ovrednotenje slovenskega jezika in kulture v Trstu potrebne dolgoročnejše rešitve, ki naj za-objamejo obdobje vsaj petih let. O tem je - poleg zahvale omenjenim ustanovam - te kla be se da na vče rajš njem opoldanskem srečanju na dekanatu Visoke šole modernih jezikov v tržaškem Narodnem domu ob prisotnosti dekan-ke Lorenze Rega, prof. Marije Pirjevec, podtajnika Miloša Budina in njegovega posebnega tajnika Livia Semoliča ter predstavnikov denarnih oz. finančnih ustanov: ZKB sta zastopala predsednik Sergij Stancich in podpredsednik Adriano Kovačič, ZB Doberdob in Sovodnje predsednik Dario Peric, družbo KB 1909 pa Jana Miličevič. Zanimanje za študij slovenščine na Visoki šoli modernih jezikov narašča, saj v letošnjem akademskem letu sledi lekcijam 47 študentov: kar 31 jih je v prvem letniku, medtem ko je tako v drugem kot v tretjem letniku osem slušateljev. V primerjavi s prejšnjimi leti je to kar pomemben porast, če pomislimo, da je bilo v lanskem akademskem letu 32 slušateljev (od katerih komaj 14 v prvem letniku), pred dvema letoma pa 31 (v prvem letniku 18). Pomenljivo je tudi dejstvo, da število neslovenskih študentov presega število Slovencev. Zanimanje torej je, težave pa se začenjajo pri učnem kadru: dejstvo je, da oddelek za slovenistiko razpolaga le z izredno docentko zunaj sta-leža (prof. Marijo Pirjevec), lektorico in nekaterimi pogodbenimi profesorji: prav glede slednjih se je opozorilo, da prejemaj o za svoje dejo vsak po 1.500 evrov letno. Prof. Pirjevčeva lahko opravlja svojo funkcijo le še dve leti, potem pa je vprašanje, kako bo: novih namestitev namreč zaenkrat ni na obzorju, saj univerza zaradi pomanjkanja finančnih sredstev trenutno ne sklepa pogodb za vstop novih profesorjev v stalež. Če v dveh letih ne bo prišlo do rešitve, oddelek tvega, da se znajde brez osebe, ki bi koordinirala delovanje, je bilo med drugim rečeno na včerajšnjem srečanju. Univerza torej zaenkrat načelno ne razpisuje novih natečajev, do spremembe pa bi lahko prišlo v primeru, da bi bil zagotovljen zunanji finančni prispevek, s pomočjo katerega bi lahko za dobo petih let financirali dejavnost docenta zunaj stale-ža, ki bi moral biti na določeni ravni. Alternativna, čeprav ne optimalna rešitev pa bi lahko bila v sodelovanju mladih raziskovalcev iz Slovenije. Banki in finančna družba so pripravljene v mejah lastnih zmogljivosti s pomočjo nadaljevati, seveda z veliko večjim veseljem, če bi oddelek imel prihodnost. Glede zanimanja zanj bi težko trdili nasprotno: Trst, je bilo rečeno, je namreč mesto s poslanstvom nosilca poznavanja dveh jezikov, se da nji tre nu tek, ki ga za zna mu -je padanje meja, je nadvse aktualen, kar navsezadnje potrjuje prav povečano zanimanje za slovenistiko. Ivan Žerjal Slovenske denarne in finančne ustanove so pripravljene pomagati oddelku za slovenistiko na Visoki šoli modernih jezikov kroma PROMET Kljub zapori rekordno onesnaženje Tržaško mestno središče bo tudi danes zaprto za promet od 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, a vse kaže, da odredba ne prinaša rezultatov. Onesnaženost zraka ni upadla, prav nasprotno: v nedeljo je bila stopnja prisotnosti prašnih delcev v zraku rekordna: 195 pg/m3 v Ul. Carpineto, 177 pg/m3 na Trgu Liberta in 141 p-g/m3 vUl. Svevo. Dovoljeni prag je 50 pg/m3, konec prejšnjega tedna pa so naprave v omenjenih ulicah registrirale od 54 do 104 pg/m3. Vremenske napovedi niso dobre, večjih padavin in vetra baje ne bo. Župan Roberto Dipiazza je v teh dneh pripisoval krivdo škedenjski železarni, visoka onesnaženost pa pesti vso deželo, še zlasti Videmsko in Pordenonsko. POLICIJA - Trgovina z mamili Iskali so ga, on pa je vseeno šel na kvesturo Pred osmimi meseci se je njegovo ime znašlo na seznamu iskanih oseb zaradi domnevnega sodelovanja s kriminalno združbo trgovcev z drogo, kljub temu pa se je odpravil na tržaško kvesturo in vložil prošnjo za združitev družine, točneje za združitev s svojo soprogo. 33-letni državljan Dominikanske republike Feliciano Moreno Peralta je namreč potreboval dokument, ki bi mu omogočil, da zaprosi za dovoljenje za bivanje v Italiji. Osebje kvesture pa ni spregledalo dejstva, daje Moreno Peralta na spisku iskanih oseb: obvestili so mobilni oddelek policije, ki je moškega včeraj zjutraj aretiral in ga odvedel v zapor. Nalog za pripor je junija lani izdal sodnik za predhodne preiskave iz La Spezie. Ob Morenu Peralti je bilo na sez- namu še sedem njegovih rojakov, vsi so bili osumljeni sodelovanja z organizacijo, ki tihotapi mamila iz Srednje Amerike v Italijo. Feliciano Moreno Peralta se je tedaj izognil priporu in se zatekel v Trst, kjer ima stalno bivališče njegova žena, prav tako državljanka Dominikanske republike. Pred kratkim je zaprosil za združitev družine, ki je eden izmed razlogov, na podlagi katerih lahko država podeli tujcu dovoljenje za bivanje. Morda je bil birokratski korak zanj edina možnost, da bi ostal ob ženi, za policijo, ki ga je že osem mesecev iskala po vsej Italiji, pa je bilo nepričakovano darilo. Policisti mobilnega oddelka so nekaj dni opazovali stanovanje zakoncev v Istrski ulici, včeraj zjutraj pa so moškega prijeli ob izhodu iz poslopja. Polemika v zvezi s plinskimi terminali Predstavniki Odbora za zaščito Tržaškega zaliva izražajo v tiskovnem sporočilu ogorčenje nad pristopom nekaterih krajevnih politikov do problema plinskih terminalov. Stranke, ki so od samega začetka podpirale postavitev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, se po mnenju odbora dogovarjajo za volilno zavezništvo z manjšimi strankami, ki so se pred časom imele »za branitelje pravic občanov« in so plinskim terminalom odločno nasprotovale. Tiskovno sporočilo citira članek dnevnika Il Piccolo, ki je obravnaval predvolilno dogovarjanje na deželni ravni med Illyjevo listo in strankami Mavrične levice. »Srž vsega so kot vedno "stolčki" v deželnem svetu,« namigujejo predstavniki Odbora za zaščito Tržaškega zaliva: v zameno za izvolitev svojih kandidatov naj bi nekatere stranke umaknile veto proti terminalom, elektrovodom in hitri železnici. Odbor poziva politike, naj se ne pridružujejo »slabim namenom onih, ki želijo teptati zakone in pravice«. Natečaj za akademijo finančne straže Uradni list je 5. februarja objavil pravilnik javnega natečaja, na podlagi katerega bodo potekala vpisovanja na akademijo finančne straže za leto 2008/2009. Rok za prijavo zapade 6. marca, prvi letnik navadnega tečaja na akademiji pa bo obiskovalo 55 italijanskih državljanov, rojenih med 1. januarjem 1986 in 1. januarjem 1991. Za vpis na akademijo je potrebna diploma višje srednje šole, toda prošnjo lahko vložijo tudi osebe, ki bodo omenjeno diplomo dosegle v tem šolskem letu. Na uradnem listu z dne 12. februarja pa je bil objavljen pravilnik za vpisovanje v prvi letnik tečaja za finančne stražnike v pomorstvu in letalstvu: na razpolago je le 12 mest, rok za prijavo pa zapade 13. marca. Prijave sprejemajo na pokrajinskem poveljstvu finančne straže, obrazci in podrobnejše informacije so dosegljivi na spletni strani www.gdf.it. TURIZEM - Na milanski turistični borzi v organizaciji devinsko-nabrežinske občinske uprave Poklon Krasu, njegovi skrivnostni lepoti in neštetim okusom, s katerimi vabi obiskovalca Udeleženci okrogle mize o Krasu: Godina, Ret, Ricci, Devetak in Romita Kras, enkraten za odkrivanje in enkraten, da ga vzljubimo - pod tem geslom je devinsko-nabrežinska občinska uprava na milanski turistični borzi, ki se je končala v nedeljo, priredila okroglo mizo, na katero je povabila podpredsednika Pokrajine Trst Walterja Godino, tajnika SDGZ Davorina Devetaka, skiper-ja Cina Riccija in podpredsednico turističnega odbora Rilke Mariello Rosini, medtem ko so samo upravo poleg župana Giorgia Reta zastopali odborniki Massimo Romita (turizem), Fulvio Tama-ro (okolje in parki) in Tjaša Švara (evropske in čezmejne politike). Po besedah odbornika Romite, ki je okroglo mizo vodil, je Kras pokrajina tisočerih barv in tisočerih okusov, ozemlje z dolgo zgodovino in s prihodnostjo, ki odpira tisoč možnosti. Župan Ret je udeležence srečanja seznanil z projekti, ki jih je izvedla oziroma jih izvaja njegova uprava, medtem ko je Godina opozoril na dopoldansko predstavitev projektov Pokrajine Gorica, ki jih namerava podpredti tudi tržaška pokrajinska uprava, še posebno pro- jekta o strelskih jarkih iz prve svetovne voj -ne in projekta za promocijo in razvoj ozemlja. Devinsko-nabrežinski odbornik Tama-ro je orisal naturalistične in favnistične vidike Krasa, medtem ko je Davorin Devetak z navdušenjem in kompetentnostjo govoril o čezmejnem projektu Okusi Krasa in o ostalih projektih, ki jih razvija SDGZ, kot npr. spletni portal triesteturismo.net, Cesta terana, projekt Tempo - Čas za naravo, kulturo in šport brez meja, ki razvoja tematske itinererje v Sloveniji in FJK, sodi pa v evropski program Interreg IIA Italija-Slo-venija 2000-2006. Znani jadralni krmar Ci-no Ricci je svojo pozornost namenil očarljivemu Sesljanskemu zalivu in njegovim navtičnim potencialnostim, medtem ko je Godina na koncu navedel, kaj je bilo konkretnega narejeno za kraški okoliš, projekt, pri katerem so sodelovale vse kraške občli-ne na italijanski in slovenski strani. Okrogla miza, ki jo je sklenil župan Ret, je imela še gastronomski dodatek, saj so udeležencem ponudili v pokušnjo vitov-sko raznih proizvajalcev in sire, ki jih proizvajajo člani konzorcija Moisir. / TRST Torek, 26. februarja 2008 7 OPČINE - V nedeljo v Prosvetnem domu v priredbi društev vzhodnega Krasa »Prešerno skupaj« v znamenju Koroške Okrogla miza o položaju na Koroškem in doživet nastop pevcev in tamburašev Nedeljska dobro obiskana osrednja prireditev društev vzhodnega Krasa ob letošnjem Dnevu slo venske kulture je bila res »prešerna«, tako kot je napovedoval njen naslov po že preizkušeni formuli. Program je potekal v znamenju srečanja s koroškimi Slovenci, tako z okroglo mizo o aktualni problematiki naših severnih rojakov, kakor tudi s kulturnim sporedom, v katerem sta bila v ospredju glasba in pesem. V mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je najprej potekala okrogla miza o temi Koroška danes: sožitje, šola, kultura. Uvodoma je predsednica SKD Tabor Živ-ka Persič predstavila goste s Koroške: Marjana Sturma, predsednika Zveze slovenskih organizacij in sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju; Janka Malleja, vodjo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in Boža Hartma-na, učitelja in predsednika Slovenske glasbene šole na Koroškem. Pogovor s koroškimi gosti je vodil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Koroški gostje so se v svojih posegih zlasti osredotočili na vprašanje sožitja med manjšinsko in večinsko skupnostjo na Koroškem in vlogo, ki jo pri tem odigravata kultura in šolstvo. Poudarek so dali na spoznanje, da je za pozitiven premik v odnosih med manjšino in večino potrebno gojiti dejavno in pozitivno politiko sožitja z nemško govorečim prebivalstvom. S takšnim pristopom seje mogoče obenem izogniti konfrontaciji, na katerem so svoje volilne uspehe vse povojno obdobje gradile nemško nacionalne sile. Iz takšne konfrontacije, na kateri sloni tudi danes politika deželnega glavarja Haider-ja, ne more nastati nobena rešitev, ki bi bila pozitivna za manjšino in sožitje, zato morajo biti koroški Slovenci pozorni, da ne padejo v to past. Sicer pa so Sturm, Malle in Hartman izrekli prepričanje, daje nereševanje odnosa do slovenske manjšine na Koroškem omejeno na sfero političnih elit, kajti stvarnost in odnosi med ljudmi kažejo drugače. O tem priča stalen porast vpisov k dvojezičnemu pouku, ki ga danes obiskuje kar 70 odstotkov otrok na teritoriju, kjer so dvojezične šole prisotne. Podatek je zgovorno pomemben, če upoštevamo dejstvo, daje bilo teh odstotkov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja komaj 13. Ob tem so koroški predstavniki navedli številne primere kulturnih pobud, s katerimi skušajo slovenske organizacije pristopati tudi do nemško govorečih, dolgoročni rezultat pa je splošna rast zavesti o potrebi sožitja in večkulturnosti. Za takšno kulturno dejavnost pa mora manjšina stremeti k modernizaciji in kakovosti. Drugi del srečanja s koroškimi rojaki Na fotografiji desno Božo Hartman, Marjan Sturm in Janko Malle, spodaj Tamburaši iz Hodiš med nastopom kroma seje odvijal v veliki dvorani openskega Prosvetnega doma. Kulturni program, ki ga je doživeto povezoval Emanuel Polanšek, je naletel na izredno topel odziv pri številnem občinstvu, so oblikovali Moški pevski zbor »Valentin Polanšek« z Obirskega in Tamburaši iz Hodiš. Gre za uveljavljen pevski zbor s solidno tradicijo, ki nosi ime po rajnem priljubljenem pevovodji in predsedniku SPZ na Koroškem Valentinu Polanšku, hodiški tamburaši pa so se v kalili v številnih nastopih doma in v tujini. Tako sta se skupini izmenično izkazali v kakovostnam nastopu, ki je obsegal narodne in partizanske pesmi ter glasbo iz domače in svetovne zakladnice. Publika skupinama kar ni dovolila z odra, večkratne ponovitve so bile neizbežne. Ob koncu se j e gostom prisrčno zahvalila predsednica SKD Tabor Živka Persič, ki je tudi izrazila željo po nadaljnjih stikih s koroškimi rojaki. Zahvalila pa se je tudi pokroviteljema, Zvezi slovenskih kulturnih društev in Zadružni kraški banki, ob tem pa tudi vsem soprirediteljem tedna kulture, ki je potekal pod imenom Prešerno skupaj. Poleg SKD Tabor so to še SKD Krasno polje iz Gročane, SKD Kraški dom z Repen-tabra, SKD Lipa iz Bazovice, SKD Primorec s Trebč, SKD Skala iz Gropade, SKD Slovan s Padrič in SKD Grad iz Banov. Predstavniki navedenih društev so koroškim gostom izročili tudi darilo. (du) Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljene potnike za potovanji v Uzbekistan vabimo, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo danes ob 18.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Prijavljene potnike za potovanji v Grčijo in Ameriko naprošamo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič) v četrtek, 28.02, v naših prostorih, Ul. Mon-tecchi 6 (9. in 13. uro). Združenje beguncev o priznanju Kosova Evropsko združenje beguncev in izgnancev v sporočilu za javnost ponovno kritično ocenjuje dejstvo, da so največje evropske države priznale neodvisno Kosovo. Za to združenje je priznanje očitno nezakonito in nelegitimno dejanje, ki nima nič skupnega z zaščito tamkajšnje večinske albanske skupnosti, ampak je le zadnja politična poteza krhke in nekoordinirane diplomacije Evropske unije, ki je še enkrat dokazala, da je le sredstvo Združenih držav Amerike v proti-ruski funkciji. Glavni tajnik Evropskega združenja beguncev in izgnancev, predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota, je v pismu srbskemu predsedniku Borisu Ta-dicu in izrednemu ruskemu poslaniku v Italiji Alekseju Meškovu izrazil polno podporo zahtevam srbske vlade in srbskih beguncev, rusko vlado pa poziva, naj skliče mednarodno konferenco, da se ugotovi najprimernejša alternativna rešitev »nezakoniti odcepitvi«. Kmalu brezplačne naravoslovne ekskurzije V sredo ob 10.30 bodo v sejni dvorani Občine Repentabor (Col št. 37) predstavili ciklus brezplačnih vodenih naravoslovnih ekskurzij po tržaškem Krasu. Ekskurzije (namenjene občanom, šolam, turistom in v povezavi z drugimi pobudami) se bodo pričele marca v sklopu projekta Interreg III A Ita-lija-Slovenija »Conosci il Carso -Spoznaj Kras«. Pobudnik je repen-tabrska občina s sodelovanjem Občine Zgonik, izvajalec pa zadruga »Curiosi di natura«. Priprave na Majenco V sklopu priprav na občinski razstavi vina in olja v okviru Majence 2008 sklicuje Občina Dolina - Od-borništvo za produktivne dejavnosti sejo z vinogradniki in oljkarji. Odvijala se bo v četrtek, 28. februarja, ob 20.00 uri v dvorani občinskega sveta. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Odobren programski dogovor o sanaciji območja industrijske cone Bonifikacija vredna 122 milijonov evrov Med aktualnimi vprašanji o onesnaženju zraka v mestu - Razprava o mestnem trgovskem načrtu V sozvočju z včerajšnjim mednarodnim dnevom »počasnosti« seje seja tržaškega občinskega sveta začela z 20-minutno zamudo. Po nekaterih aktualnih vprašanjih, med katerimi je bil po mnenju občinskega svetnika Občanov Roberta Decarlija še najbolj aktualen omalovaževalni odnos Dipiazzove uprave do onesnaženja zraka v mestu, je bila seja prekinjena. Zelo lagodno se je nadaljevala čez kake pol ure. Na dnevnem redu je bila razprava o resolucijah, ki so jih svetniki večine in opozicije priložili k občinskemu proračunu, pa je vodja stranke Forza Italia Pi-ero Camber predlagal preložitev razprave na konec seje. Nekdanji predsednik mestne skupščine Bruno Sulli (Nacionalno zavezništvo) je sicer ocenil, da so resolucije sestavni del proračunskega dokumenta, a obveljal je, jasno, Camberjev predlog. Tako je skupščina obravnavala najprej sklep o programskem dogovoru o bonifikaciji onesnaženih zemljišč na območju tržaške industrijske cone. Odbornik za okolje Maurizio Bucci je poudaril, daje sad »dolgih razprav in intenzivnih srečanj med predstavniki ministrstva za okolje, dežele Furlanije-Julijske krajine, tržaške pokrajine, tržaške občine in ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit, ki so vendarle privedli do dogovora. Bonifikacija bo - po izračunih tehnikov - stala 122 milijonov 690 tisoč evrov. K tej vsoti bo ministrstvo za okolje prispevalo najprej 11 milijonov 382 tisoč evrov, pozneje pa še dodatnih 50 milijonov evrov, dežela Furlanija-Julijska krajina 59 milijonov 307 tisoč evrov, ustanova Ezit pa 2 milijona evrov. Odlok je bil soglasno odobren. Pač pa je des-nosredinska večina zavrnila najprej amandma, nato pa še resolucijo, s katero je hotela svetnica Demokratske stranke Bruna Tam pozvati občinsko upravo, naj takoj po podpisu programskega dogovora ustanovi posebno tehnično ekipo, ki bo nadzorovala bonifikacijo. Za levosredinsko opozicijo je bil to zgolj predvolilni manever večine, kot je pokazalo nadaljevanje seje. Desna sredina je predložila svojo resolucijo, v kateri je zapisala, da podjetja na območju industrijske cone, ki niso onesnažila tal, niso primorana prispevati k bonifikaciji, saj tako veli ena od norm Evropske skupnosti. Leva sredina je resolucijo zelo odgovorno podprla, saj zadeva prihodnost 350 večinoma malih podjetij na tem območju. Občinski svet je zatem začel, spet zelo lagodno, razpravo o trgovskem načrtu mesta, ki ga je predstavil odbornik za trgovino Paolo Rovis. M.K. Odbornik Grilli o socialnih posegih Tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Grilli je na včerajšnji tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad sredstvi, ki jih odobreni občinski proračun namenja socialnemu sektorju. Ta znašajo čednih 52 milijonov evrov, ki jih bo mestna uprava namenila običajnemu delu na socialnem področju in pomembnim posegom za najbolj potrebne. Uprava je letos namenila socialnemu sektorju 2 milijona več za posebne posege, kar naj bi po oceni odbornika Grillija jasno kazalo na pozornost, ki jo mestna uprava posveča socialnim zadevam. Odbornik je nakazal smernice občinskega oddelka za družbeno promocijo in socialno zaščito. V prvi vrsti je izpostavil tako imenovano promocijo blagostanja, zatem podporo avtonomiji in vključevanju ozemlja in institucij, ki na njem delujejo v delo na socialnem področju. Posebno pozornost je Grilli posvetil vprašanju mladoletnih s podporo družinam in ustanovam, ki delujejo na območju sprejemanja mladoletnih. Izpostavil je pomen družine in v tej zvezi pravice do stanovanja. Odborništvo za socialne zadeve ima na tem področju skromne pristojnosti. Kljub temu pripravlja v sodelovanju s podjetjem za ljudska stanovanja Ater in Fundacijo CRTrie-ste nekakšno najemniško agencijo, ki naj bi spodbudila lastnike zasebnih stanovanj naj pristanejo za tako imenovane »pravične najemnine«, kar bi omogočilo potrebnim družinam lažji dostop do stanovanja. Grilli se je zaustavil tudi ob enem od temeljih tržaških socialnih vprašanj: odnos do ostarelih in oskrba potrebnih starejših občanov. Mestna uprava si prizadeva nuditi čim večjo pomoč ostarelim na domu, da bi starejši občani preživeli čim več časa v njim najbližjem družinskem krogu. Obenem je Dipiazzov odbor zadnja leta mnogo investiral v prenovo nekaterih občinskih domov za ostarele in v dnevno sprejemno središče za bolnike za Alzheimerjevo boleznijo. Grilli pa je pozabil povedati, da je občina lani zaprla dom za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario, edino tovrstno strukturo na Zahodnem Krasu. 8 Torek, 26. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / NABREŽINA - V nedeljo osrednja prireditev od dnevu kulture Z verzi Iga Grudna in v duhu sodelovanja V Izvedbi domačega društva in učenciev NSŠ Gruden iz Nabrežine in OŠ A. Šibelja-Stjenke iz Komna »Rumeni plakati z Groharjevim Sejašem bodo, razobešeni po trgih in javnih prostorih Nabrežine, Komna in okoliških vasi, še dolgo izžarevali vso mla dost, ves trud, opti mi zem, ve ro in upanje, ki so jih mladi vnesli v pripravo proslave ob dnevu slovenske kulture.« Ta misel se mi je porajala, ko sem v nedeljo zapuščala še prenatrpa-no občinsko telovadnico v Nabrežini, kjer se je pravkar zaključila osrednja Prešernova proslava domačega društva ter učencev srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine in OŠ Antona Šibe- Utrinek z nedeljske prireditve v nabrežinski telovadnici kroma lja-Stjen ka iz Kom na. Nastop obeh šolskih zborov, pod budnim mentorstvom potrpežljivih in vztrajnih profesoric Vihre Kodrič in Andreje Rustja, recitala na besedilo Grud no vih pes mi s pre ple ta njem de -kliških in fantovskih glasov obeh šol, vokalni utrinki glasbenih skupin Kraški slavček, Cominum in Mladih kraških mu zi kan tov in ne na zad nje skrb -no oblikovana scena prof. Nadje Do-ljak, so ustvarili res enkratno vzdušje, ta ko da je bi lo ne delj sko sre ča nje pol -no življenjskega elana in otroške, mladinske ustvarjalne energije. Pevskemu uvodu mešanega zbora Cominum iz Komna (vodi Ingrid Tavčar) in enominutnemu molku v spomin na komaj preminulega bivšega predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška je sledil pozdravni nagovor ravnateljev obeh sodelujočih šol, prof. Zvonka Legiše in prof. Nives Cek. Oba sta se zaustavila pri »dobrem sodelovanju, ki kot vedno rodi plodne sadove in tako zaokroža me sec slo ven ske kul tu re« ter po uda -rila »nujnost po optimističnem gledanju v boljšo prihodnost«, ki si jo morajo mladi obrazi, prisotni na nedelj -ski pro sla vi, iz bo ri ti v sve tu od ras lih s tem, da sledijo domoljubju in trdnosti, s katerimi so prežeti Grudnovi verzi, saj: »...Na bregu svetlih strug, ne vpraša druga drug, za koga naj živi: zaril je v zemljo plug za setev sončnih dni...« (Tržaškim bratom) V pozdravnem delu je bila beseda dana tudi občinski odbornici za šolstvo, Tjaši Švara, ki je skupaj s pokrajinsko odbornico za socialne storitve Marino Guglielmi in Uradom RS za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu (predstavljal ga je sekretar Zorko Pelikan), poskrbela za finančno kritje pobude. Jedro letošnje prireditve pa sta predstavljala oba recitala. Pod strokovnim vodstvom režiserja in gledališkega igralca Gregorja Geča, mentorjev obeh šol in neutrudne društvene odbornice Vere Tuta Ban so učenci, recitatorji, instrumentalisti in pevci obeh šol predstavili splet domoljubnih in globokih Grudnovih verzov. Kot sta povedali napovedovalki Ivana in Marinka, je »nabrežinski pesnik s svojimi verzi vselej skušal dvigati človeka, pa čeprav sredi tragedij svojega časa, saj je sam doživel soško fronto, kasneje aretacijo, zapor in več italijanskih lagerjev, nazadnje tistega na Ra-bu. Nje go va pe sem go vo ri v ime nu mno gih, ki so tr pe li, am pak tu di vli -va ple me ni tost in dvi ga sr ca k svet lo -bi. Prezgodaj nam je zmanjkal - komaj 55-leten -, potem ko je do konca skušal s pesmijo graditi porušeno domovino in ljudem vračati zavest človeškega dostojanstva«. Oba re ci ta la, bo di si Se tev son -čnih dni kot Slovenska zemlja, sta spo min na od son ca ob žga na te le sa nabrežinskih kamnolomcev, na izgnane begunce v tujih taboriščih, na doma či ne v pre gnan stvu... Am pak spo -min sta tu di na po mlad ni ve ter ki pi -ha med trtami in žajbljem v nabrežin-skem bre gu, na škr ža ke pod Kri žem, na ciklame in brinje, ki rastejo v de-vinskih skalah visoko nad morjem, na divje sunke burje med kraškimi bori. Sta, nenazadnje, splet otožnih in svetlih mis li hr kra ti, spo min na tež ko sto -letje, ki je za nami, in želja, da bi nam vsem sijali boljši časi. Priložnostni govor Vide Valenčič je zadel v živo. Mlada in prisrčna govornica se je namreč obrnila na »mlade obraze«, da bi jim »povedala, da vas družba potrebuje, potrebuje slišati vaša mnenja in razmišljanja. Spodbudila bi vas rada, da potegnete iz sebe vaš potencial, vaš glas, ki je ravno ta ko dra go cen v tej druž bi kot glas nas, takozvanih odraslih. Pišite, ustvarjajte, sporočajte v svet to, kar ste, tudi dvome, okrevanja, občasna nerazumevanja ali nesprejemanja te družbe, vas in nas v njej, razdvojenost in težnjo po preseganju meja in pregrad, ki nas omejujejo pri osebnostnem razvoju!« Nadaljevala je, da so mladim odprta vrata življenja, na tisoče in tiso če mož nos ti in pri lož nos ti, ki jih ne smejo zamuditi. »Vse življenje je pred va mi, va še da naš nje cve te nje bo ime -lo za rezultat cvet, ki prej ni nikoli obstajal, mogoče popolnoma nove misli... Zato je tudi na vas, da to izkoristite na najboljši način, doživljajte to iskanje na zdrav način, sprejmite tudi padce, ki jih vsako iskanje tudi prinese s seboj, sprejmite tudi veliko nego-to vost, ki jo bos te lah ko ob ču ti li. Vse to je del zorenja!« Govor je pustil vsem prisotnim v dvorani, a še posebno mladim, poseben vtis. Prav zato sta bili Himna Evrošole in popevka Evro-odmev kot nalašč za izbran zaljuček nedeljskega praznika mladosti, kulture in medsebojnega sožitja. Kot je bilo praznovanje dne va slo ven ske kul tu re v Na bre -žini lepa priložnost ohranjanja desetletnih stikov med obema šolama, naj sedaj rastejo in se še bolj krepijo prijateljstva tudi v razširjenem evropskem prostoru, a vedno z zavestjo, da: » Naj kdor ko li kdaj te vpra ša, kdo živi na zemlji tej, vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!« (Sinku). Zulejka Paškulin PROSLAVA Tudi v Rojanu v znamenju Župančiča kroma Rojanska društva in ustanove so tudi letos skupaj proslavili dan slovenske kulture. V nedeljo se je na pobudo Društva rojanski Marijin dom, Glasbene matice in KŠD Rojanski Krpan zvrstila prijetna prireditev, ki so jo oblikovali številni nastopajoči, povezovala pa Valentina Sancin. Na odru Marijinega doma je glavno vlogo imela slovenska beseda, s katero so želeli tudi v Rojanu obeležiti letošnje pomembne literarne jubileje. O slednjih je v svojem priložnostnem nagovoru spregovorila prof. Marija Pirjevec, docentka na Visoki šoli za prevajalce in tolmače, sicer pa tudi avtorica številnih publikacij. Opozorila je, da praznujemo letos petstoletnico rojstva Primoža Trubarja, 130-letnico rojstva Otona Župančiča in 90-letnico smrti Ivana Cankarja. Vsi trije velikani slovenske literature so bili globlje povezani s Trstom: Trubar sije tu pridobil svojo široko izobrazbo, Cankar je v svojih številnih nastopih spodbujal njegovo slovensko delavstvo, Župančič pa je v svoji znameniti Kovaški opeval nabrežinske »kamenarje, de-vinske opaljene ribarje in polnage nosače iz luke tržaške«. Župančiču je bil posvečen tudi že skoraj tradicionalen nastop najmlajših recitator-jev, na katerega jih je pripravila prof. Matejka Peterlin. Maja, Zala in Jakob Bole, Martina Ferluga, Boštjan, Mojca in Urška Petaros so se predstavili z recitalom njegove otroške poezije in poželi bučne aplavze občinstva. Župančičeve bolj narodnostno obarvane lirike pa sta podala Elena Husu in Matija Kralj. Za prijetno klavirsko točko je poskrbela Samantha Gruden, gojen-ka prof. Tamare Ražem pri tržaški Glasbeni matici, proslavo pa je zaključil večjezični nastop Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. (pd) SV. IVAN - SKD Škamperle Razigrano ob dnevu slovenske kulture Za osrednjo točko so poskrbeli srednješolci sv. Cirila in Metodo z izvirnim muzikalom Artakademija - Uvodoma so nostopili plesalci hip-hopa Vsak obnavlja svojo zavezanost kulturi po svoje in pri SKD S. Škamperle niti ne presenečajo več: navadili so nas na ples in urejenost telesnega izražanja zaradi tečajev, ki jih vodi koreografinja Mateja Ju-van. Tokratni nastop razigranih plesalcev hip-hopa je morda koga navdušil zaradi drznosti, ker vadijo šele nekaj mesecev, toda mladi takoj poprimejo, Juva-nova pa tržaški prostor popolnoma obvlada in zna motivirati vsakogar (skupini se lahko še kdo pridruži!) za maksimalno zavzetost pri izvajanju programa. Plesalci so se torej imenitno odrezali, kljub slabi razsvetljavi, ki je bila pripravljena za osrednjo točko večera, izvirni muzikal srednješolcev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, ki so mu avtorji namenili naslov Artakademija. Gre za pravo šolsko produkcijo, kakršnih si želimo, ker so najverodostojnejši prikaz zmogljivosti učnih kadrov in mladine, ki jim je zaupana. Težko je torej opredeliti delež, ki ga je vsakdo od sodelujočih prispeval, ker je pri takih nastopih najpomembnejše prepletanje vseh silnic in to je bilo vsem opazno. Če naj sodimo nasplošno nastopajoče dijake (lanskoletni 1. in 2. razred), moramo izpostaviti izjemno odgovornost sposobnejših, ki so od točke do točke dograjevali skupinski nastop, da je bila pojavnost usklajena in uravnotežena, med posameznimi pevci, igralci ali glasbeniki pa so izraziti talenti, ki so s svojim podajanjem pesmi, igralskih vlog in glasbe publiki dokazali, kako se bodo lahko v bodoče usmerjali. Vsak nastop je seveda utrditev in potrditev znanja in vedenja vseh dejavnikov, je pa tudi dokaz, da se je v projekt splačalo vložiti nemajhen trud in da bo v bodoče potrebno navezati stike še z nekaterimi strokovnjaki, ker so malenkostni nedostatki, ki so bili tokrat opazni na govorni ravni ali pri usklajevanju telesnih gibov, zlahka premostljivi. Nerodnosti prve šolske produkcije naj prizadevne mentorje Maurizia Marchesicha, Paola Bembija, Aljošo Starca, Laro Gu-lich, Lio Legiša, Štefana Turka, Terezo Neppi, Mat-hiasa Butula in Evelin Bertolino le še spodbudijo k nadaljnjemu delu in naj jim pri tem izjemno pomembnem delu priskočijo na pomoč še drugi sodelavci. Ob dnevu kulture so pri Sv. Ivanu želeli poudariti pomen sodelovanja med šolo in društvom. Kako pomembno in uspešno to opravljajo na ravni osnovne šole smo opazili že lani, letošnja Artakademija srednješolcev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu pa je korak naprej in postavlja v ospredje inovatorske pobude šolnikov, ki uvajajo pomemben premik v šolski zasnovi. Naj bo to stimulacija za ostale šole, da svojo ponudbo promovirajo s podobnimi produkcijami. BK Mladi interpreti predstave Artakademija kroma / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. februarja 2008 9 Kdo se boji rdeče kapice? Glasba, video posnetki in fotografije nas bodo drevi popeljali v svet Romov in Sintov. Združenje Osservazione in zadruga Bonawentura, s podporo dežele FJK, centra za kinematografsko dokumentacijo Pietro Pintus, Zadružne kraške banke in SKGZ ter v sodelovanju s pokrajinskim odborom Uni-cefa, Mediterraneo folk klubom, združenjem Il nodo, ZSKD in dijaškim domom Srečko Kosovel, prirejata drevi v teatru Miela ob 20.30 večer spoznavanja novih kultur, različnih življenjskih zgodb in socialnih stisk, večer preseganja diskriminacij in odpiranja drugim. Uvodoma bodo o Romih in Sin-tih spregovorile fotografije otrok nomadskih naselij v FJK, nato pa bo besedo prevzel kratkometražni film »Kdo je Rdeča Kapica?«, ki ga je v Kosovu med otroki posnela Eva Ciuk; posegla bo tudi Romka Eva Rizzin, ki si aktivno prizadeva za zaščito romske skupnosti v Italiji, večer pa se bo zaključil z etno melodijami priznane skupine Zuf de žur. Vstop je prost. Jazz v kavarni Knulp Kavarna Knulp in združenje Tina Modotti prirejata drevi ob 20.45 video večer. Na platnu bodo zaživeli posnetki koncerta iz leta 1961, ki ga je v Berlinu posnel kvintet Erica Dolphyja, takoj zatem pa bodo publiki postregli še s koncertom iz leta 1964 seksteta Charlesa Minguesa. NŠK vabi na otroško urico Vodstvo Narodne in študijske knjižnice v Trstu bo danes poskrbelo za razvedritev in dobro počutje naših najmlajših. Ob 16.30 jih bo tu namreč pričakala Nika Furlan, ki jim bo prebrala zgodbico Liska na preži. SSG - Poklon U. Sabi Dvojezično branje Ernesta Slovensko stalno gledališče se je v sodelovanju s Comunicarte odločilo, da 50. obletnico smrti velikega pesnika in pisatelja Umberta Sabe, kije potekala v letu 2007, kljub časovnemu zamiku počasti z integralnim dvojezičnim branjem njegovega kratkega romana Ernesto, ki je izšel po njegovi smrti leta 1975. Roman, ki ga je v slovenščino prevedla Ivanka Hergold ob jezikovni redakciji narečja, ki jo je opravil Marko Sosič, bo v aprilu izšel pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. V slovenskem in italijanskem jeziku ga bodo prebrali člani SSG s skupnimi prijatelji kulturnega društva Comunicarte. Slednje je v svojih prostorih, v organizaciji društva C01, do nedavnega že razstavljalo nekaj bistvenih še neobjavljenih dokumentov, ki med drugim razkrivajo umetniški credo pesnika Umberta Sabe. Danes od 17.ure dalje bodo v prostorih Comunicarte (ulica San Nicolo 29, nasproti knjigarne Umberto Saba) ob zvočnem komentarju Alessandra Ruzzierja povzetem iz njegovega dela I sette giardini, brali Marko Sosič, Nikla Petruška Panizon, Janko Pe-trovec, Lara Komar, Tomaž Ban, Rossana Paliaga, Valentina Repini, Lorenzo Michelli, Massimiliano Schioz-zi, Stefania Bertolino, Fabrizio Gaio, Livia Amabilino, Rosella Pisciotta, Laura Modolo, Manuela Sedmach, Barbara Stefani in Alessandro Mizzi. GLASBA - Zanimiv seminar na NSŠ Sv. Cirila in Metoda Za sproščen nastop Vodila ga je koprska flavtistka Alenka Zupan, ki že pet let prireja seminarje po vsej Sloveniji Nižja srednja šola z glasbeno smerjo sv. Cirila in Metoda že deveto leto nudi svojim dijakom pouk klavirja, kitare, harmonike in flavte. V okviru dodatnih izbirnih dejavnosti nastajajo tudi zborovski sestavi in komorne instrumentalne skupine, ki - tako kot tudi posamezniki solisti - nastopajo na raznih prireditvah, kot so šolski in javni nastopi, nastopi v osnovnih šolah in otroških vrtcih, revije, izmenjave. Dobra tehnična pripravljenost se lahko v trenutku nastopanja razblini, če učenec ni fizično, čustveno in mentalno stabilen ter sproščen na odru. Zato so profesorji glasbenega instrumenta pred nedavnim povabili koprsko flavtistko Alenko Zupan (na sliki), ki se z metodami za učinkovito premagovanje treme in dobro počutje pred občinstvom ukvarja že pet let in v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo vodi po vsej Sloveniji seminarje za učitelje. Alenka Zupan je prvič v Trstu vodila delavnico z naslovom »Nastopanje: stik s sabo in soočanje z občinstvom«, katerega so se udeležili štirje profesorji instrumenta in njihovih 27 učencev. S šti-riurno delavnico je predavateljica predstavila izvirne lastne vaje obnašanja na odru in metode, ki omogočajo učencem priti v stik s samim seboj in s svojimi občutki na odru ter pomagajo pri soočanju z občinstvom in koncentraciji v neprijetnih situacijah. Te vaje in nasveti so bili posebej dragoceni, ker jih lahko dijaki in profesorji koristijo ne samo na glasbenem področju, ampak ob drugih priložnostih, kot so izpiti, spraševanja in testi. Včeraj danes Danes, TOREK, 26. februarja 2008 MATILDA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 23.55 in zatone ob 8.33. Jutri, SREDA, 26. februarja 2008 GABRIJEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,6 stopinje C, zračni tlak 1025,9 mb ustaljen, veter 7 km na uro zahodnik, nebo oblačno, vlaga 99-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje C. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. CI3 Lekarne U Kino Od ponedeljka, 25. februarja, do sobote, 1. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605). ALCIONE - 17.00, 20.15 »Riparo - Anis fra di noi«;18.45, 22.00 »Paranoid park«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »John Rambo«. ARISTON - 16.00 »Away from her -Lontano da lei«; 18.30, 21.15 »Into the wild«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »John Rambo«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Sweeney Todd - Il diabolico barbiere di Fleet street«; 16.30, 19.40, 22.00 »Non è un paese per vecchi«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Parlami d'amore«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il Pe-troliere«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 15.50, 19.55 »Caos calmo«; 18.00, 22.05 »La guerra di Charlie Wilson«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non è un paese per vecchi«. FELLINI - 16.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 18.15, 20.10, 22.00 »Sogni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.10 »Par-lami d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.25, 22.20 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.20, 17.30 »Alvin in veverički«; 18.50 »L kot ljubezen«; 21.00 »Daleč od nje«; 14.00, 15.10, 16.30, 17.40 »Divji safari 3D«; 19.40, 21.50 »John Rambo«; 19.10, 21.40 »Pokora«; 14.30, 16.50 »Asterix na olimpijskih igrah«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Il Petro-liere«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 22.20 »30 giorni di buio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10 »La guerra di Charlie Wilson«; 21.45 »American gangster«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »John Rambo«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 5: 17.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 17.30 »In the wild«. S Izleti tivnega sestanka, ki bo danes, 26. februarja ob 18.30, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Obenem naproša prijavljene potnike za potovanji v Grčijo in Ameriko, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič), v četrtek, 28. februarja, v naši upravi (ul. Montecchi 6), v jutranjih urah med 9. in 13. uro. PD V ROJANU, KD LONJER KATINA-RA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040-826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040-417025 (g. Anton Bole). SPDT organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na goro Sisol (835 m), ki se nahaja v hriboviti verigi Učke. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Trsta, s trga Oberdan, in ob 8.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na vagi«). Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040-228118) in Vojka (tel. 0402176855). Vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Ro-skilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 3384913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. H Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja danes, 26. februarja, ob 17. uri v veliki dvorani na Vrdelski cesti, št. 13/1, predavanje za starše na temo »Vloga staršev pri preprečevanju zlorabe drog«. Predaval bo dr. Bogdan Polajner (vodja projekta Človek). UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). Prispevki NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. POTOVALNA AGENCIJA AURORA vabi prijavljene potnike za potovanji v Uzbekistan, da se udeležijo informa- Anica Bole daruje 100,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Fajota daruje Anica Bole 50,00 evrov za TFS Stu ledi. V spomin na Luciana Malalana darujejo Meri, Pino in Denis Salvi 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na mamo in nono darujeta Sara in Nadja Perini 30,00 evrov za SKD Tabor in 30,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V počastitev na predragega Cvetko-ta ob 14. obletnici smrti, daruje žena Valeria 50,00 evrov za SKD Primorsko in 50,00 evrov za VZPI-AN-PI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Ob 20. obletnici smrti Ide Pieri iz Pra-prota darujeta Dragica in Franco 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 10. obletnici smrti drage mame Marije Gašperšič darujeta Nada in Uča 50,00 evrov za sklad Oton Berce. V spomin na Marijo Štolfa daruje Ivanka Škabar (Repen 91) 20,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. V spomin na mamo Marijo Milkovič darujeta Renato in Tanja 50,00 evrov za SKD Grad in 50,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Ignacij Corossez Žalostno vest o izgubi spretnega zidarja sporočajo brat Aldo z družino ter ostali sorodniki Pogreb bo v četrtek, 28. februarja ob 11.00 iz ulice Costalunga na pokopališče v Miljah. Milje, 26. februarja 2008 t Zapustil nas je naš dragi Giuseppe Koren Pino Žalostno vest sporočajo žena Jolanda, hči Cinzia in sin Leonardo z družinama Pogreb bo v petek, 29. februarja ob 11. uri iz ulice Costalunga v cerkev na Katinaro. Lonjer, 26. februarja 2008 Pogreb našega dragega Mirkota Kocjančiča bo jutri, 27. februarja ob 13.00 uri iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolini. Svojci Ob izgubi dragega Mirkota Kocjančiča izrekamo iskreno sožalj'e ženi Evelini, hčeram Ksenj'i, Vilmi in Tatj'ani ter svoj'cem Želka, Miran z družino in Valeria Ob težki izgubi moža in očeta ter prijatelja Mirka Kocjančiča se pridružuj'ej'o žalovanju družine Mirko, Alenka, Boris in Marko Ob boleči izgubi dragega Mirka sočustvujemo z njegovimi najdražjimi. Družina Laurica Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Ksenji in družini ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole S. Gregorčiča iz Doline Ob izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Ksenji iskreno sožalje. Tajniško osebje slovenskih šol Ob izgubi dragega Mirkota Kocjančiča izreka družini iskreno sožalje AŠD Breg Ob prerani izgubi brata Mirkota izrekamo iskreno sožalje Marjotu ter svojcem Vilko, Jožica, Boris, Gabrijela, Egidio, Cvetka, Giordano, Modra, Nevio, Vesna, Milan, Gordana. Ob izgubi dragega očeta izreka pevki in odbornici Olgi Lupinc globoko sožalje TPPZ Pinko Tomažič 10 Torek, 26. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / Slovensko stalno gledališče Comunicarte Umberto Saba ERNESTO Integralno dvojezično branje romana ob 50. obletnici smrti pesnika in pisatelja. Prevod Ivanka Hergold Berejo člani Ssg in prijatelji danes, 26. februarja, ob 17.00 v prostorih comunicarte (ulica san nicoló 29, nasproti knjigarne Umberto Saba) Vladimir Klanjšček SLIKE še do 27. februarja z ¡jbra/.tJ ¿1 Čestitke Ü3 Obvestila Fotovideo Trst 80 j ob zaključku 8. video natečaja ■ Ota - Hrovatin i SE ZAHVALJUJE j ZA SODELOVANJE IN j POKROVITELJSTVO j Deželnemu sedežu RAI, i Zvezi slovenskih kulturnih društev, i Zadružni kraški banki, j Tržaški knjigarni, ) Narodni in študijski knjižnici, i Prosvetnemu domu in društvu i Tabor, Atronu, Videoestu, Paolu j Hrovatinu, trgovini L'angolo dei i sogni, Fiori Elena, vsem šolam in i posameznikom, ki so se udeležili j letošnje izvedbe, j članom žirije Mariji Breceij, \ Mirni Viola in Žarku Šucu j družini Ota in družini Hrovatin : Danes naša mama KATERINA okrogla leta slavi. Iz srca ji želiva, da bi bila vedno tako lepa in vesela, tvoja dva majhna srčka Tina in Oliver. OTROŠKE URICE V NŠK - naslednja pravljica Liska na preži, ki jo bo pripovedovala Nika Furlani, bo na sporedu danes, 26. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku knjižnice. SKD IGO GRUDEN vabi na otroško predstavo »Velika repa« danes, 26. februarja, ob 9., 10. in 11. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Igrajo člani mladinske gledališke skupine Igo Gruden, režija Vesna Tomšič. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 26. februarja, ob 20.45 redna pevska vaja; v sredo, 27. februarja, ob 20.45 pa seja odbora. TEČAJ V BAZENU v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov, namenjen dojenčkom do 12. meseca starosti, se bo začel 27. februarja. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti sklicuje sejo občinske uprave z vinogradniki in ol-jkarji v sklopu priprav na občinsko razstavo vina in olja v okviru Ma-jence 2008, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v dvorani občin- skega sveta občine Dolina. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 iz Boljunca prireja v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču predavanje Branka Bratoša - Ježka »Po poteh gradov med Klinšco in Hra-stovljami«. Vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA prireja v četrtek, 28. februarja, ob 16.uri v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, (prvo nadstropje), srečanje ob priliki praznovanja dneva slovenske kulture. Na sporedu sta kulturni program in družabnost z zakusko. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV OTROK OŠ VIRGIL ŠČEK iz Nabrežine, v sodelovanju s KD Igo Gruden, vljudno vabi na predavanje o vlogi in pomoči logopeda v današnji šoli, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v domu Iga Grudna. Predavala bo logo-pedinja dr. Mirjam Kandut. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira predstavitev tečaja ženske samoobrambe, ki bo v petek, 29. februarja, od 20.15 do 21. ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 393-2327949 (Carmen) ali na spletni strani: www.associazione-tao.it. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na »Proslavo ob dnevu slovenske kulture«, ki bo v petek, 29. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ric-manjih. Nastopili bodo malčki OV Palčiča - Ricmanje, učenci COŠ M. Samsa in I.T.Zamejski - Domjo - Ricmanje, OPZ F. Venturini - Domjo. TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dolgoživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. SKD F. VENTURINI, F. PREŠEREN, V. VODNIK v sodelovanju z ZSKD, vabijo na kabaretno predstavo »Radioaktivni live«, v soboto, 1. marca ob 20.30, v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Toplo vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri, v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMePZ Vesela pomlad, CPZ sv. Jernej, solisti in OGS Tama- TRŽAŠKA POKRAJINA POGODBE - DRAŽBE Prot. št. 0007032-07.04/2008 Trst, 21. februarja 2008 POVZETEK IZIDA JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO POKRAJINSKIH NEPREMIČNIN OBVEŠČAMO - da je dne 15. februarja 2008 potekala javna dražba za prodajo enote, ki se nahaja v pritličju nepremičnine v ulici Botticelli, 2 v Trstu; - da je izid dražbe v celoti objavljen na spletni strani pokrajinske uprave: www.provincia.trieste.it ODGOVORNA ZA ORGANIZACIJSKO FUNKCIJO _(dr. Concetta Dimasi)_ Podjetje SERVIS doo-srl prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem SREČANJE o FINANČNEM ZAKONU 2008 Danes, 26. februarja, ob 18.30 Dvorana Zadružne kraške banke - Opčine Novosti o davkih za podjetja, IRAP Režim za mala podjetja DDV na prevozna sredstva, telefon, nepremičnine Ugodnosti za popravila stanovanj, energijo Plačevanje davkov na obroke, ovrednotenje zemljišč, ICI Varnost pri delu - Inšpekcije Vabljeni vsi klienti, člani in ostali podjetniki ra Petaros. Govornica bo Stanka So-sič Čuk. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«, ki se bo odvijal v nedeljo, 2. marca od 10. do 13.ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 340-1607908 (Breda) ali na spletni strani www.associazione-tao.it. KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 040-3481248, ali elektronski naslov: info@narodnidom.eu). V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 2. marca, počastili msgr. Škabarja, po maši ob 11. uri, v vrtiču ob pristanišču, ki je po njemu imenovan. BARVE IN ČOPIČI ZA DOBRO POČUTJE - šest srečanj v sklopu Krut-ovih delavnic. Predstavitvena konferenca bo v ponedeljek, 3. marca, ob 18. uri na sedežu krožka, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na tel št. 0403720062. S.C. MELANIE KLEIN prireja začet-niški tečaj slovenščine za odrasle, ki se bo začel 5. marca. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali elektronski naslov: info@melanieklein.org. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filateli-je na tretjo redno sejo, ki bo v sredo, 5. marca ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. NARODNI DOM v Trstu išče študente, ki bi bili na razpolago za dežurstva ob razstavah v galeriji. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov info@narodnidom.eu; dodatne informacije Slovenski informativni center, ul. Filzi, 14, tel. št. 0403481248 (urnik: ponedeljek-torek-četrtek: 10. - 12. ure; sreda-petek: 16. - 18. ure). ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja praznovanje Dneva žena, v soboto, 8. marca, ob 19.30 v »Osteriji Boris« v Mavhinjah. Vsa dekleta in žene ste prisrčno vabljene na večerjo z glasbo in kratkim zabavnim programom. Za vpisovanja pokličite na tel. št. 3403963328 (Katja) ali 340- 4116009 (Nataša) v popoldanskih in večernih urah. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 328- 4559414, info@melanieklein.org. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: v soboto, 1. marca, ob 20.30 uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gročani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-pe-tek 16-18, elektronski naslov in-fo@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. H Prireditve GLASBENA MATICA prireja v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, v okviru koncertne sezone 2007/08 »Glasbeni spleti«, koncert slavnega ruskega kvarteta Čajkovski iz Moskve. Nastopajo: violinista Lev Maslovski in Zahar Malakhov, violist Sergej Baturin in violončelist Kirill Rodin. Informacije in rezervacije na tel. št. 040-418605, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (ul. sv. Frančiška, 20) prireja v petek, 29. februarja, ob 18. uri, odprtje likovne razstave Emme Maline Mari-nelli. Predstavila jo bo Jasna Merku; glasbeni utrinek Erika Bersenda. S Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. DIJAKINJA nižje srednje šole rabi pomoč pri pisanju domačih nalog in učenju dvakrat - trikrat tedensko. Tel. št. 349-4949365. IŠČEM sodelavca za obdelavo vinograda z delitvijo pridelka. Klicati na tel. št. 328-9077215. NUDIM lekcije iz nemščine dijakom srednjih šol. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9453545. NUDIM šivane in kvačkane izdelke po naročilu. Tel. 339-4413205. PEDIKERKA iz Doline ureja noge oz. nohte. Tel. št. 339-6013695. PRODAM dvoetažno sončno stanovanje v Miljah, 120 kv. m: kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, 2 kopalnici, 3 terase, shramba, pokrit parkirni prostor. Tel. št. 040-274449. PRODAM hišo v Boljuncu. Tel. št. 040228969 ali 335-8445362. PRODAM Lancia Y 1200, Eleph. blue, letnik 2000, v dobrem stanju. Tel. št. 040-281396 ali 338-4713880. PRODAM zelo svetlo stanovanje s pogledom na morje v ulici Montebello; dnevna soba, spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in veranda; cena 170.000,00 evrov. Telefonirati v večernih urah na številko 348-3518496. PRODAM AVTODOM Motorhorm znamke Hymermobil na oplovem dizel motorju, letnik 1981, prevoženih 86.000 km, štiri ležišča, zmeraj v garaži, v odličnem stanju, taksa plačana za leto 2008, tehnični pregled zapade septembra 2008, ugodna cena. Tel. št. 339-4040583. STANOVANJE NA PROSEKU popolnoma opremljeno, dajemo v najem: dve sobi, dnevna soba, kopalnica in parkirišče. Informacije na tel. št. 348-5289452. UPOKOJENEC opravlja razna popravila na centralnem ogrevanju in vodnih inštalacijah. Tel. št. 333-4863968. V CENTRU NABREŽINE oddam trgovino čevljev in oblačil. Tel. št. 040201209. V GROPADI prodam hišo in dve zazidljivi zemljišči. Informacije na tel. št. 040-214854 ali 339-7806313. V OBRTNI CONI ZGONIK dajem v najem ali prodajam prostor, primeren za urade, 125 kv. m. v prvem nadstropju. Tel. št. 338-4719734. H Poslovni oglasi BAR NA PROSEKU išče mlado osebo z računalniškim znanjem, tudi part-time. 040-225286 PODJETJE IŠČE izkušenega prodajalca/ko za prodajo keramike in kopalniške opreme. 347-3881300 V OBRTNI CONI "ZGONIK" dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 ŠC MELANIE KLEIN IŠČE marljive vzgojitelje/ice z izkušnjami. Curriculum na info@melanie-klein.org H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej Antonič (Cerovlje 34), tel. št. 040299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. Društveni kalejdoskop: Gregor Sfiligoj tudi o številčnem vzponu ŠZ Olympia /i 13 Ivan Kerpan z mladinsko rokometno reprezentanco zabijal gole v Egiptu / 19 Grega Bole: »Vsak Slovenec si želi zmagati na dirki v Lonjerju« SK Brdina brezhibno priredil deželni smučarski finale za najmlajše Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika NOGOMET - Rekordnih sedem porazov ekip naših društev Solze na zelenicah Juventina spet deli skrbi z Vesno - Kras se je poslovil od boja za 1. mesto - Veseli se samo Zarja Gaja i NOEMI BATKI Tržaška plavalka madžarskega rodu bo nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu. Na zadnjih kvalifikacijah v pekinškem olimpijskem bazenu je v sinhronih skokih s 3-metrske deske skupaj s Franceso Dallape' osvojila 5. mesto, kar pa je bilo dovolj za uvrstitev na OI. SAMIR HANDANOVIČ Pri novem polomu Udineseja doma proti Genoi (3:5) je svoj delež prispeval tudi slovenski vratar. »Gazzetta« mu je prisodila »štirico«. i ALEN CARLI Z Italo San Marco je po zmagi v gosteh proti neposrednemu tekmecu v boju za napredovanje Chioggi vse bližji napredovanju v C2-ligo. t GREGOR SCHLIERENZAUER Mladi avstrijski skakalec (19 let) je že v soboto postal najmlajši svetovni prvak v smučarskih poletih, v nedeljo pa je osvojil še ekipno zlato i SANDRA VITEZ Kontovelka je po dolgem času v odbojkarski A1-li-gi končno zablestela. Proti vodilnemu Pesaru je začela v standardni postavi, dosegla 19 točk, sprejela kar 43 žog in zgrešila le eno, s 70% pozitivnih sprejemov. Njen Sassuolo je Pesaru iztrgal točko in hkrati matematično dosegel obstanek, kar je bil tudi cilj moštva POGLED Z VEJE Salama in cirkus Marij Cuk V letošnji sezoni so se nogometaši naših društev že dvakrat dotaknili dna. Pred nekaj tedni so zbrali najnižjo število točk (le 3), v nedeljo pa so doživeli rekordno število porazov. Teh je bilo kar sedem (na devet tekem). Zmagala je le Zarja Gaja, Mladost pa je v soboto igrala neodločeno. Po 21. krogu ostajata v elitni ligi - pred sobotnim spopadom v Križu - Vesna in Juventina pri dnu lestvice. V promocijski ligi je Kras izgubil še zadnja upanja za osvojitev prvega mesta. San Lu-igi ima že enajst točk prednosti. V 1. AL je usoda Primorca že znana (izpad), Primorju (na sliki) pa ni uspel priključek k ostalim tekmecem za obstanek v ligi. Korak naprej je v 2. AL naredila Zarja Gaja, ki se je znova približala mestom, ki vodijo v končnico prvenstva. Vse skupaj spominja na nogometno kupoprodajno borzo. Stranke in koalicije bi si rade zagotovile čim več znanih in dobrih igralcev, tudi Ronaldo (čeprav razbit) bi prišel v poštev, samo da se prvenstvo konča z državnim naslovom (beri: izvoljenim premierom). Navijači - vo-lilci namreč potrebujejo zveneča imena in me-nedžerji (voditelji strank) jih hočejo na vsak način zadovoljiti. Pri tem pa nikakor ne razumem nekaterih omejitev, na primer starostnih, kot da bi bili starejši zarukani in mlajši vsi pametni, morebiti je povsem obratno, tudi v politiki (kot v športu in povsod) naj bi veljala kakovost, ne glede na to, ali je ženskega ali moškega spola. Kako naj se Juventus odpove Del Pieru, čeprav je že veteran nogometnih igrišč? Naj ostaja na tribuni, ker je za nogomet že star in mora zato prepustiti prostor mlajšim, ki pa so mu kakovostno nedorasli? Juventus se sicer ta čas ukvarja s povsem drugačnimi vprašanji. Odkar ni več svetega moža Moggija, so se sodniki zarotili proti be-ločrnim, ki jih skušajo oškodovati na vsakem koraku. Ko bi Moggi še danes vedril, bi bila najbrž v sodniških slačilniških sobicah prava gneča, saj bi jih za- klepal kot na tekočem traku! In še prav bi imel! Tako pa juventusovi privrženci svetopisemsko prenašajo krivico za krivico in čakajo, da Collini zrasejo lasje, da bi se mu potem naježili zaradi napak njegove sodniške ekipe. A kdaj je plešastim kaj zraslo na glavi? Meni nikoli. Če ne raste na glavi, pa lahko zraste v glavi. Kaj? To je vprašanje! Gascoignu (se še spominjate tega nogometaša?) je v možganih zrasla ideja, da z nožem grozi v nekem pubu. Pa so ga zaprli v norišnico. Mara-doni se je porodila misel, da mora na teniškem igrišču psovati nasprotnika njegovega argentinskega rojaka Nalbandiana. In ga niso zaprli v norišnico, saj so menili, da ne bi pomagalo. Pepi je upravičeno pretepel Francko, ker mu ni skuhala večerje. In ostal je kljub temu s praznim želodcem in povrh še brez žene (vprašati ga bo treba, kaj je huje...) Furla-ni so najprej dobili zakon, sedaj tvegajo ostati brez njega, a so že izjavili, da zakon gor ali dol - furlanske salame ne dajo pod nikakršnim pogojem! Vse je torej velik cirkus. S to razliko, da v cirkusu zveri ne požrejo krotitelja in gledalcev. Med ljudmi in politiki pa se piše popolnoma drugačna zgodba... Savo Lipovec /^13 360° Dean Štolfa / 15 Jadran Mark se je oddolžil Muggii za edini poraz v prvem delu Sobotno sojenje Dondarini-ja je sprožilo protestno pismo Ju-ventusa in to pred današnjim der-bijem s Torinom... Na 12. strani 12 Torek, 26. februarja 2008 ŠPORT / NOGOMET - Danes in jutri 25. krog A lige, a še odmevajo sobotni dogodki Naelektreno ozračje pred turinskim derbijem Drevi ob 20.30 bo na olimpijskem stadionu v Turinu 67. prvenstveni derbi med Juventusom in Torinom. Skupno pa je bilo teh derbijev doslej kar 178. V prednosti je Juventus, ki je zmagal 70--krat, medtem ko je bil Torino uspešen 55- -krat. Ostalih 53 tekem se je zaključilo brez zmagovalca. Minilo pa je že pet let od zadnje tekme, saj je v sezoni 2002/2003 Torino izpadel v B ligo, lani pa do derbi-ja ni prišlo, ker je v drugi ligi igral Juventus. Torino je v soboto nadoknadil tri gole zaostanka Parmi; zadnjič jim je to uspelo ravno med derbijem v sezoni 2001/2002 (točneje 14. oktobra 2001), ko je Juventus že vodil s 3:0. Današnji derbi bo nedvomno živčen. Po sobotnih neverjetnih napakah sodnika Dondarinija na tekmi med Reggino in Juventusom je ozračje še kako naelektreno, pismo predsednika Juventusa Cobollija Giglija predsednikoma nogometne federacije Gian-carlu Abeteju in združenja sodnikov Ce-sareju Gussoniju, v katerem zahteva takojšnje rešitve, ki bi zmanjšale število sodniških napak, gotovo ni pripomoglo k pomiritvi strasti. Cobolli Gigli očita predsednikoma, daje letos Juventus tarča sodnikov, saj le ti ne sodijo dovolj umirjeno (čeprav tega ne omenja je namig na to, da so pod hudim psihološkim pritiskom zaradi afere Moggiopoli v katero je bilo med drugim vpletenih kar precej delivcev pravice, več kot očiten). Cobolli Gigli pa je že po tekmi izjavil, da bi se strinjal, če bi nekatere tekme italijanskega prvenstva sodili tuji sodniki. Nicola Rizzoli, sodnik tokratnega derbija, bo torej pred težko nalogo. Ob dvomljivem dogodku v kazenskem prostoru Torina bo verjetno tako razmišljal: »Če zgrešim in dosodim neobstoječo enajstmetrovko, mi bodo očitali, da so me pogojevale izjave Cobollija Giglija, če pa ne dosodim očitne enajstmetrovke, potem bi se še podkrepil sum, da je letos Ju- Cristiana Zanettija je Dondarini v soboto izključil, tako da bo Juventusov vezni igralec preskočil današnji derbi proti Torinu ventus pod udarom sodnikov.« Skratka, upati je treba, da bo Rizzoli brezhibno opravil svojo nalogo. V taboru Torina nadaljujejo s tiskovnim molkom. Edini, ki z mediji govori je predsednik Urbano Cairo. Navdušenje navijačev pa je na višku. Nedeljski trening je spremljalo celo 1000 gledalcev. Slednji upajo, da se ne bi ponovilo, kar se je dogodilo na prvem letošnjem derbiju, ko je odločilni zadetek dosegel Trezegu-et v 90. minuti. Trener Novellino je še neodločen, koga vključiti v napad. Mesta je gotov Stellone, za drugo mesto pa se bo- rita Di Michele in Rosina. Pri Juventusu so se doslej bolj ozirali nazaj, na tekmo proti Reggini, kot pa gledali na derbi. Čr-nobeli bodo brez diskvalificiranega Zanettija, v postavo pa se vračata Trezegu-et in Iaquinta. Vse ostale tekme 25. kroga bodo jutri ob 20.30. Najpomembnejši je gotovo dvoboj v Milanu med Interjem in Romo. Z zmago domačih bi bilo letošnje prvenstvo, vsaj kar se naslova tiče, dokončno arhivirano, z zmago Rome pa bi lahko Spallettijevo moštvo še upalo na neverjeten preobrat. NOGOMET Avstralija želi organizirati SP leta 2018 SYDNEY - Avstralija je uradno vložila vlogo za organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu leta 2018. Premier Kevin Rudd je ob tem dejal, da bo vlada podprla projekt, Ben Buckley, predsednik avstralske nogometne zveze pa bo predsednik organizacijskega odbora. Prireditelja SP 2018 bo Mednarodna nogometna zveza (FIFA) izbrala na zasedanju izvršnega odbora leta 2011, zanimanje pa naj bi izrazilo do deset držav. Doslej so se prijavile že ZDA, Rusija, Anglija, ter družno še Španija in Portugalska ter Nizozemska in Belgija. »Seveda je pridobitev pravice za organizacijo prvenstva 2018 ogromen zalogaj, a premagovanje visokih ovir je tisto, kar zna avstralski nogomet najboljše,« je ob tem dejal premier Rudd. Medtem pa so si predstavniki Mednarodne nogometne zveze (FIFA) ogledali šest od desetih stadionov, ki bodo gostili nogometno svetovno prvenstvo 2010. V nasprotju z nekaterimi prejšnjimi obiski so bili predstavniki FIFA tokrat zadovoljni z videnim.»Navdušeni smo nad napori, ki jih prireditelji prav na vseh stadionih vlagajo v urejanje prizorišč. Prav tako je vse v skladu s časovni-co,« je v petek po obisku JAR v Blo-emfonteinu povedal vodja delegacije FIFA Ron DelMont. A LIGA DAN POTEM Dondarini kot lider máximo Dimitrij Kri2man KOŠARKA - B2-liga Tržiški Alike' ugnal vodilnega Minuli teden se je vsaj formalno umaknil lider máximo, Fidel Castro. Pred petdesetimi leti je osvobodil Kubo izpod ameriškega imperializma, še pred tem pa, ko so ga Američani obsodili, izjavil, da ga bo zgodovina za svoja dejanja oprostila. Ga je? Stvar okusa - verjetno je malo takih stvari, o katerih bi bila mnenja tako nasprotujoča si kot o Castrovi karibski stvaritvi. Bo zgodovina oprostila tudi Dondarinija?Ker ne vem, kje bom sam in kje bodo bralci čez 50 let, je to vprašanje brez pravega pomena. In konec koncev, čeprav je nogomet vendarle pomembna stvar je ena tekma, za nameček med Reggino in Juventusom, vendarle prevelika puhlica, da bi o njej razpravljali čez pol stoletja. Tako bom kar takoj, brez tolikšnega zamika zapisal, da sem sam simpatičnega sodnika z omenjene tekme že oprostil. Storil je nekaj napak, toda spominjam se tekem, na katerih so jih sodniki zagrešili še več in še bolj očitnih, pa se ni dvigovalo toliko prahu. O Donda-riniju pa moram poslušati, da je storil toliko napak, kot jih sodeč po dodeljeni oceni ni zakrivil še nihče in da je sploh vprašanje, če bo kdaj še sodil!!! Tudi cel rom-pom-pom, ki ga je zagnal Cobolli Gigli je milo rečeno pretiran. Kako? Še kar naprej plačujejo za grehe, za katere so kazen že poplačali? Oprostite, ampak če se ne motim, je najprej Juventus bila obsojena na C1 ligo, potem na B ligo z določenim odbitkom točk, ki so ga naknadno še zmanjšali. Dve leti brez Lige prvakov in eno leto v B ligi je pa skromna kazen za tiste, ki so desetletja dolgo goljufali in zadnja leta na tako sramoten način, da so spreminjali imena zmagovalcev in poražencev, spreminjali tok karier igralcev in trenerjev, oddaljili s stadionov tiste, ki so prej ali slej ugotovili, kaj se dogaja! In če Cobolli Gi-gli meni, da so zdaj potrebni celo tuji sodniki, se sprašujem, zakaj ni istega trdil lani, ko je Juventus ukradel tekmo proti Triestini na Roccu!Mor-da bi pa bilo dovolj, da bi se zavedal o kakšnih neumestnostih besediči, da bi kliknil na youtube in poiskal posnetke s ključnima besedama »furti Juventus«. Sam se te raziskave nisem lotil - bojim se namreč, da bi mi obsežnost gradiva prekurila računalnik. Drugače pa nič novega pod italijanskim soncem, ki ponekod greje, kot da bi bilo že pomladno. Inter je v krizi, tako kot lani v ključnem delu sezone. Čestitke, Mancini. Udine-se nadaljuje zelo nihajoče in je, kljub zavajujočim željam nekaterih, svetlobna leta daleč od Lige prvakov. To nedeljo jo je potopil Borriello, za katerega moram nostalgično napisati: zakaj teh golov ni zabil z dresom, ki ga je nosil pred sedmimi leti? (dimkrizman@yahoo.com) V B-2 ligi tokrat beležimo dva uspeha in en poraz. Tržičani in Goričani so še vedno v igri za končnico (trenutno so na 8. oz.10.mestu), medtem ko se ta cilj vedno bolj oddaljuje za Pasinijevo ekipo, kije spet zadnja. Tržiški Alike je poskrbel za prvovrstno presenečenje in po podaljšku premagal prvouvrščeno ekipo iz Trenta s 96:94. Laezza (22 točk) in Tomasini (23) sta v zelo izenačeni tekmi bila najboljša strelca domačinov, v odločilnih trenutkih pa je stopil v ospredj e Jan Budin (19 točk), ki j e v zadnji minuti dal najprej trojko, nato pa še odločilno podajo Braidotu, ki je dosegel zmagoviti koš prav ob izteku. Poudariti gre dobro igro v napadu Montenove ekipe, in to proti moštvu, ki slovi zaradi svoje dobre obrambe. NPG sije po torkovem porazu v derbiju takoj opomogel in doma premagal Chieti s 91:72. Giovanatto (24 točk) Bossini (18), Dip (15) in Salis (15) so kot ponavadi nosili v napadu največje breme, iz klopi pa je tokrat dobro opravil dobro svojo nalogo vse bolj zanesljivi rezervni režiser Tombolini (11 točk). Goričani so si odločilno prednost dejansko pridobili že v prvi četrtini, ko so povedli z 29:17. Tržaški AcegasAps pa je zapravil lepo priložnost, da bi prvič v prvenstvu dosegel dve zaporedni zmagi. Tržačani so bili skoraj stalno v vodstvu (tudi za 9 točk ob izetku druge četrtine), naposled pa popustili prav v poslednjih minutah, ko nasprotniki z delnim izidom 10:1 z veteranom Pi-erijem na čelu obrnili izid v lastno korist in zmagali z 71:66. Najboljši strelec Trža-čanov je bil Pilat (14 točk), najboljše pa je ekipa zaigrala, ko so bili istočasno na igrišču mladi Tonetti, Metz in Sosič. Slednji je v nekaj več kot šestih minutah igre dosegel 6 točk (1:2, 1:1, 1:1). Nato ga je trener Pasini zaradi ponovnih bolečin na poškodovani Ahilovi tetivi snel z igrišča do konca tekme in moral ponovno zaupati tačas deficitarnemu Pigatu (1:7 iz igre) in drugim veteranom (Bonaccor-si tokrat ni stopil na igrišče in je vprašljivo, če bo sploh do zaključka prvenstva lahko dal svoj doprinos). Ekipa je tako spet potonila na zadnje mesto z Oderzom in Bassanom, kjer bo prihodnji teden nezavidljivi derbi trenutno najslabše uvrščenih. (Marko Oblak) IZIDI 19. KROGA: AcegasAps Trst - Atri 66:71, Tržič - Trento 96:94, Civitanova -Bassano 79:81, Mestre - Senigallia 89:69, Gorica - Chieti 91:72, Jesolo - Oderzo 77:51, Ancona - Marostica 73:77. VRSTNI RED: Trento 28, Marostica, Jesolo in Atri 24, Senigallia 22, Chieti in Mestre 20, Tržič 18, Civitanova M., Ancona in Gorica 16, Oderzo, Bassano in AcegasAps Trst 12. HOKEJ NA LEDU A1-liga 6. KROG - RELEGATION ROUND: Cortina - Alleghe 6:1, Asiago -Val Pusteria 4:5, Aquile Fvg proste. VRSTNI RED: Cortina 21, Val Pusteria in Aquile FVG* 20, Alleghe 19, Asiago 13. (* s tekmo manj) VATERPOLO B-liga Tržačani so se pošteno namučili, a nazadnje osvojili nove tri točke v milanskem bazenu proti Geasu. Končni izid 9:10 (1:3, 2:3, 3:2, 3:2). Peter Planinšek se ni vpisal med strelce. VRSTNI RED: Bergamo Alta 15, Brescia in Trst 12, Vicenza 9, Geas Milan in Cus Milan 7, Can.Milan 6, Bergamo Nuoto in Padova 3, Cagliari 0. DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 24. KROGA: Atalanta - Siena 2:2, Cagliari - Lazio 1:0, Empoli - Catania 2:0, Livorno - Napoli 1:2, Milan - Palermo 2:1, Reggina - Juventus 2:1, Roma - Fiorenti-na 1:0, Sampdoria - Inter 1:1, Torino -Parma 4:4, Udinese - Genoa 3:5; VRSTNI RED: Inter 60, Roma 51, Juventus 47, Fio-rentina in Milan 41, Udinese 36, Sam-pdoria 35, Genoa 32, Palermo in Atalanta 31, Napoli 30, Lazio in Torino 26, Em-poli 25, Catania in Livorno 23, Siena in Parma 22, Reggina 21, Cagliari 18. D-liga Itala iz Gradišča je res na dobri poti, da si izbori napredovanje v C2 ligo. Alen Carli in soigralci so namreč v gosteh odpravili neposrednega tekmeca Chioggio in imajo sedaj kar šest točk prednosti pred prvima zasledovalcema. Znova je bil v ospredju Neto Pereira, ki je dosegel oba gola za Italo, prvega celo po samih sedmih sekundah igre. VRSTNI RED: Itala 55, Chioggia in Sambonifacese 49, Saci-lese 42, Domegliara 41 itd. KOŠARKA Moška A-liga IZIDI 23. KROGA: Snaidero Videm (Penberthy 26, Green 19, Sales 14) - Capo d'Orlando 100:91, Varese - Biella 87:81, Teramo - Cantu' 79:99, Siena - Scafati 95:68, Avellino - F.Bologna 70:76, V.Bologna - Pesaro 72:81, Rieti - Rim 69:61, Treviso - Milan 73:98, Montegranaro -Neapelj 72:85; VRSTNI RED: Siena 44, Avellino in Montegranaro 32, Rim 30, Capo d'Orlando in Pesaro 26, Milan, F.Bologna in Biella 24, Teramo, Videm, Can-tu' in Rieti 22, Treviso, V.Bologna in Nea-pelj 20, Scafati 12, Varese 10. Ženska A2-liga Interclub Hotel Greif iz Milj ne zna več zmagati. Tokrat je moštvo Jessice Cergol (18 točk) in Mete Nelc (6 točk) doživelo domač polom proti Reggio Emiliji, ki je prevladala z 92:65. Miljčanke delijo predzadnje mesto na lestvici. Ženska B1-liga Ginnastica Triestina je z zmago v Pesa-ru z 52:48 ohranila prvo mesto v skupini za obstanek in si v bistvu zagotovila obstanek v ligi. Martina Gantar je dosegla le dve točki. ODBOJKA Moška A1-liga Montichiari Lorisa Maniaja (32 sprejemov, 70% pozitivnih, 50% brezhibnih, nobene napake) je odpravil s 3:2 (12, 18, -17, -23, 11) Perugio in se povzpel na 8. mesto. Če bi se prvenstvo končalo v tem trenutku bi torej Montichiari igral končnico za naslov. OSTALI IZIDI 20. KROGA: Latina - Treviso 0:3, Taranto -Rim 3:2, Macerata - Piacenza 3:0, Cori-gliano - Cuneo 0:3, Milan - Modena 3:2, Padova - Trento 0:3. VRSTNI RED: Trento 46, Rim 45, Cuneo 44, Macerata 41, Treviso 38, Piacenza 35, Modena 29, Montichiari in Milan 25, Taranto 21, Pa-dova in Perugia 20, Corigliano 17, Latina 14. Ženska A1-liga Unicom Starker Sassuolo Sandre Vitez (zelo dober nastop z 19 točkami, 40% v napadu, 2 bloka in 3 asi) je po porazu s 3:2 (21:25, 26:24, 25:23, 21:25, 15:12) uspel iztržiti pomembno točko na gostovanju pri vodilnemu Pesaru. OSTALI IZIDI 17. KROGA: Imola - Jesi 0:3, Novara - Perugia 0:3, Altamura - Bergamo 2:3, Busto Arsizio - Chieri 3:0, Forli' - Santera-mo 0:3; VRSTNI RED: Pesaro 44, Bergamo in Perugia 40, Novara 33, Busto 31, Jesi 28, Sassuolo 21, Santeramo 20, Alta-mura 18, Chieri 15, Imola 12, Forli' 4. Državne B-lige V moški B1-ligi je Oderzo Damirja Kosmine po štirih setih (23, 18, -22, 20) strl odpor Alisee iz Benetk in po porazu Cle-sa vodi na lestvici s šestimi točkami prednosti. V ženski B1-ligi je Torriana Karin Cris-sani in Mirjam Černic izobesila belo zastavo (0:3, 10, 18, 11) proti ekipi iz Bre-scie. V moški B2-ligi Bibione nadaljuje mleti nasprotnike. Tokrat je po treh nizih (11, 15, 17) praznih rok ostal Lugo Ravenna. Ekipa Kristjana Stoparja še deli prvo mesto s Sarmeolo. V ženski B2-ligi je Fincantieri iz Tržiča Manuele Tomšič osvojil točko (2:3, -9, 24, -23, 15, 11) proti Villorbi pri Trevisu, Altura Martine Coretti pa je po štirih nizih (23, -24, 21, 15) podlegla Campagnolu iz Bologne. Tržičanke so na lestvici ubranile četrto mesto, Tržačanke so sedme. / ŠPORT Torek, 26. februarja 2008 13 DRUŠTEVNI KALEJDOSKOP - Pogovor s predsednikom Olympie Gregorjem Sfiligojem Ni dovolj mlad predsednik, treba je pomladiti tudi odbor Vključevanje mladih je težko, ampak je odvisno od tega, kaj ti je društvo dalo - Slovenija in manjšina sta za Italijane novost Sodelovanje in združevanje sta ciklični težnji. Tudi ŠZ Olympia je vstopila v ta vrtinec. Na ženskem področju sodeluje v projektu Govolley, na moškem področju pa je po izkušnji združene ekipe Rast vzpostavila trdno strukturo. »V projekt Rast smo verjeli, vanj tudi veliko vložili, a smo naposled ostali razočarani. Po propadu pa nismo obupali, ampak smo usmerili naše moči predvsem na mladinsko dejavnost,« ugotavlja Gregor Sfiligoj, predsednik in dolgoletni igralec ŠZ Olympie. Kljub temu je do novih projektov odprt: »Zanimivim skupnim predlogom in sodelovanjem smo pripravljeni prisluhniti, a pod pogojem, da bi društvo ne bilo oškodovano.« Zaenkrat pa se Olympi- i piše rožnata bodočnost, saj lahko s porastom vpisanih (v zadnji mandatni dobi gre zabeležiti porast od 70 do 215 članov) nadaljuje tudi sama svojo pot. »V tem trenutku lahko brez težav gremo po svoji poti naprej, tudi z dobro kvaliteto. Delo, ki smo ga začeli pred leti se začenja obrestovati,« pojasnjuje Sfiligoj. Vlaganje v delo najmlajših, v opremo in trenerje ter v pestrejšo ponudbo je pokazalo že prve sadove, saj po več letih nastopa goriško društvo v vseh mladinskih odbojkarskih prvenstvih. Ob Domu ste edino slovensko društvo v centru Gorice. Ali je dovolj otrok, da društvi delujeta avtonomno? Nedvomno obe društvi obstajata iz zgodovinskih razlogov. Tudi glede na porast otrok v zadnjih letih, mislim, da je prostora za obe društvi. Od začetka svojega mandata se je v našem društvu število članov potrojilo: od 70 nas je sedaj 215. Porast je bil predvsem pri otrocih. Pri številu članov torej ni težav. So mogoče na drugih področjih težave, s katerimi se sooča goriško mestno društvo? Telovadnica na drevoredu XX. septembra je sedaj nasičena, zato nekatere de- ŠZ Olympia Leto ustanovitve: 1961 Sedež: Drevored XX septembra, 85, Gorica Društveni prostori: telovadnica Panoge: odbojka, otroška telovadba, ritmika, orodna telovadba, rekreacija Število odbornikov: 15 Število odbornikov under 30: 3 Število članov: 215 Letni proračun: 50.000 evrov E-mail: info@szolympia.org Spletna stran: www.szolym-pia.org (predstavitev ob občnem zboru) javnosti že potekajo v drugih prostorih. Če bi želeli nadaljnjo rast društva, bi morali nujno poiskati nove prostore. Glede na to da smo društvo, ki deluje v mestu, sigurno imamo več možnosti zaradi potencialnega števila otrok, po drugi strani pa so strukture omejene. Občutite tudi kaj konkurence med ostalimi italijanskimi društvi? Kateri so sploh odnosi med italijanskimi in slovenskimi društvi v Gorici? Na odbojkarskem področju plodno sodelujemo z drugimi italijanskimi društvi predvsem v okviru turnirjev in prijateljskih tekem. Pri drugih dejavnostih pa nimamo veliko stikov z italijanskimi društvi. Čedalje več je italijansko govorečih otrok, ki se vključuje v naša društva. Je ta sprememba občutena tudi v vašem? Mi imamo približno 15 % otrok, ki izhajajo iz italijanskih družin ali mešanih zakonov. Več kot polovica je takih, ki ima oba italijansko govoreča starša, obiskuje pa slovensko šolo in se posledično vključuje v slovensko okolje. Vključevanje italijansko govorečih otrok v naše društvo pa v klubu ne vidimo kot problem, prej nasprotno - gre za priložnost, da se prikažemo italijanski večini. Prepričan sem, da je vključevanje otrok, ki še nimajo predsodkov, po eni strani priložnost zanje, da se naučijo slovenski jezik, po drugi pa za nas, da pokažemo, kdo smo. V preteklosti sem večkrat imel težave Iz Olympie je izšel reprezentant Loris Mania. Ali to otroke privablja v društvo? »Ne, tega še ne opažam. Mislim, da otroke privabijo predvsem dobra organizacija, rezultati in kvalitetno delo,« meni predsednik Gregori Sfiligoj (na sliki zgoraj) prinčič predvsem s tem, da bi italijanska večina razumela, kdo smo, kaj delamo, kje smo, zakaj obstajamo. Gre za posledico zgodovinskih predsodkov, ki so zadrževali vse informacije. Odpiranje do italijanske večine je potreben korak za razvoj naše manjšine. Kaj pomeni biti Slovenec v mestu? Opažam, da je vedno več zanimanja za slovensko realnost, za Slovenijo in tudi za slovensko manjšino. Tudi iz ekonomskega vidika. Večje zanimanje opažam tudi pri konkretnejših stvareh: trije prijatelji so se letos vpisali na tečaj slovenskega jezika. Nekaj podobnih primerov sem opazil že lani, letos pa se trend nadaljuje. Na nek način najbrž obžalujejo, da v bistvu sploh ne poznajo jezika sosedov. Čedalje manj je predsodkov do nas, odprtost se pa veča. Ne vem, ali je to posledica našega drugačnega odnosa do večine ali je to posledica novih okoliščin. Najbrž igra v tej igri pomembno vlogo tudi padec meje ... Najbrž. Padec meje je gotovo mejnik. Meja je bila ukoreninjena v naš vsakdan. Padec fizičnih mej je nedvomno omogočil večji dotok s Slovenijo. Zahajanje v Slovenijo se je povečalo tudi iz praktičnih razlogov, kot je na primer nižja cena bencina. Vedno več je takih, ki se zanimajo tudi za podjetniško dejavnost v Sloveniji, saj so stroški nižji. Opažam, da sta za veliko število Italijanov Slovenija in slovenska manjšina prava novost. Je porast viden tudi pri Slovencih? Ne opažam tega, da bi Slovenci zaradi padca več zahajali v Italijo. Katera pa naj bi bila vloga naše manjšine v tem prostoru? Pred nami je velika priložnost povezovalca med dvema realnostima. Kot italijanski državljani razmišljamo po eni strani kot Italijani, poznamo njihove navade, kulturo, obnašanje. Istočasno tudi poznamo, kako živijo Slovenci v Sloveniji. Pred nami je enkratna priložnost, da ta status ovrednotimo. Smo zmožni, da iz tega privilegiranega statusa izvlečemo kaj pozitivnega? Če bomo znali to izkoristiti, bi se lahko naša povezovalna vloga med slovensko in italijansko realnostjo prelevila v pravi biz-nis. Po eni strani Italijani še ne poznajo jezika, po drugi pa so tudi Slovenci v Sloveniji še precej zaprti. To opažam tudi zvečer v slovenskih lokalih: ko vstopi Italijan, je vedno nekoliko izoliran. Gre za predsodke ene in druge strani. Obenem sta tudi kulturi, način življenja in mišljenja različni. To je vidno tudi na gospodarskem področju, kjer so Slovenci vajeni sodelovanja z Avstrijci in Nemci, torej na šablonasto poslovanje, italijansko gospodarjenje pa temelji na improvizaciji, kosilih in večerjah. Prepričan pa sem, da lahko italijanska firma uspe na slovenskem trgu, če se bo teh razlik zavedala. In ravno na teh področjih povezovanja pod- Gregor Sfiligoj Starost: 36 Stan: / Izobrazba: univerzitetna, inženir-stvo, smer elektronika Služba: samostojni podjetnik Vloga v društvu: predsednik Igrani športi: odbojka, nogomet Ljubljeni športi: jadranje z jadralno desko, bordanje, smučanje, mali nogomet Ostale dejavnosti: pred leti sem bil radioamater Bel, rdeč, roza: je še važno? Avtomobil: BMW Časopisi: Primorski dnevnik, Messaggero veneto, Piccolo, Sole 24 ore, Corriere della sera Revije: občasno - Panorama, Espresso, o informatiki Osebnost stoletja: Einstain Osebnost pri nas: Boris Pahor Hribi ali morje: oboje Srečal bi se .../ Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI-ju: kadroavnje jetji je lahko pripadnik manjšine zelo pomemben. V vašem društvu se je zvrstilo več mladih predsednikov. Tudi vaš odbor je v primerjavi z ostalimi sestavljen iz mladih odbornikov. Skorajda unikum med našimi slovenskimi društvi ... Pri Olympii velja pravilo, da se predsedniki zamenjajo po enem ali dveh mandatih. Torej so mlajši predsedniki posledica tega. Društvo je bilo sicer vedno odprto do mlajših. Tudi v sedanjem odboru je velika večina mladih: to je bil tudi pogoj, ko sem odločal o sprejetju predsedniške funkcije. Moja želja je bila ta, da bi imel mlade zraven, da se ne bi soočal s starimi problematikami. Že prav, da je v društvu določena kontinuiteta, važno pa je tudi vključevanje idej mladih. Garanti kontinuitete so nekateri starejši odborniki, mlajši pa prinašalci inovativnosti. So pa tudi senčne plati? Včasih imam občutek, da me starejši predsedniki ne jemljejo resno, kot da nisem predsednik, ampak enostavno odbornik. Gre za dvorezen meč: po eni strani je v od- nosih z igralci in otroci lažje, po drugi pa je težavnejše. Kaj bi predlagal ostalim društvom, ki v svojih odborih imajo predvsem starejše odbornike? Ni dovolj, da je le predsednik mlajši, pomembno je, da se celoten odbor pomladi. Če je kljub mlademu predsedniku odbor še vedno sestavljen iz večine starejših odbornikov, je delo lahko celo onemogočeno, saj prevladajo ideje starejših. Pri društvih pa se največkrat soočajo s težavo, da se mladi ne vključujejo v odbore. Vključevanje mladih je seveda težko. Menim, da je vse odvisno od tega, kaj ti je društvo dalo. Predsedniško mesto sem sprejel, ker menim, da sem od društva nekaj dobil. V svojem mandatu sem temu dajal velik poudarek: društvo mora svoje moči osredotočiti na to, da otroci, mladi in starejši člani imajo občutek, da društvo obstaja, da jim sledi, da pripadajo določeni realnosti, okolju. Mislim, da bomo s takim delovanjem lažje pridobili mlade odbornike. Če od društva nekaj prejmeš, sem prepričan, da se naposled tudi odločiš, da mu boš priskočil na pomoč. Kot mlad predsednik ste najbrž bližji vsem igralcem. Opažate, da se je njihov odnos spremenil? Nedvomno se je odnos mladih spremenil. To je seveda posledica spremenjenega načina življenja. Ko sem pri 16 letih nastopal v C-ligi, so bila gostovanja edina priložnost, da sem lahko prišel domov kasneje. Sedaj pa ni več tega: mladi zahajajo ven tudi med tednom. Športno udejstvo-vanje jim ne predstavlja več priložnosti, da gredo od doma. Neposredno so tudi motivacije drugačne. Mladih ne opravičujem, ampak jih razumem, saj so okoliščine, v katerih živijo, različne. Resnosti je vsekakor manj, več je zanemarjanja treningov. Gre za trend, s katerim se soočajo vsa društva. Razlike sicer opažam pri naših mladinskih ekipah U14 in U16: gre za posebno skupino, ki je vzpostavila zavidljiv odnos. Odbojko doživljajo na drugačen način. Ne vem, če se vračamo nazaj ali pa je to novi trend. Računam na to generacijo. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Praktično živim na Kitajskem Savo Li Uradni naziv je Društvena gostilna na Opčinah, dejansko pa gre za pub, ki je trenutno najbolj priljubljeno shajališče tržaških Slovencev. Upravlja ga Savo Lipovec, ki smo ga poklicali ob petih popoldne. In ga zbudili. Te pokličemo čez dvajset minut? Mh, mislim, da čez dvajset minut ne bo bistveno drugače. Savo, tvoji urniki ... Živim z razliko 12-ih ur. Jaz živim na Kitajskem (smeh). Moji urniki so popolnoma različni od urnikov normalnih ljudi. Grem spat približno ob šestih zjutraj in kdaj vstanem, je odvisno. Okej, danes ste me zbudili, ampak odkar je spet Fiorel-lo po radiu, skušam vstati že ob dveh. Mi ne uspe vsakič, zato včasih vstanem ob treh, štirih. E, danes sem na primer zamudil prvi polčas B-lige. Vsekakor je tako že de- set let in je problem usklajevanja ... Recimo, če se je treba dobiti s komercialistom: on dela, ko jaz spim. Delo čez celo noč terja dobro kondicijo. Se poleg z občasnim igranjem nogometa z ljubitelji baviš še s čim? Ne, zato ker ni časa in tudi kolesa ne morem vzeti, ker je polno pajčevin. Vsekakor moje delo je že trening. Stalno na nogah, ne samo za šankom, tudi tekanje gor dol. Vsekakor slabo. Preveč kajenja. Bi z nogometno metaforo lahko rekli, da je tvoj pub med slovenskimi lokali na Krasu to, kar je ta čas Inter v A-ligi, t.j. vodilno moštvo? Hvala lepa za primerjamo, ampak meni se je zgodilo to, kar se je Interju lani, ko so poslali Juventus v B-ligo. Interju je zmanjkala konkurenca Juventusa, pri nas pa sta v nekaj mesecih zaprla Oxis in bar v Gročani. Se s padcem meje kaj več občuti sežanska konkurenca? Ne, ni se dosti spremenilo. Ni še čas »čezmejnega prvenstva«? Ne, med lokali ni dosti konkurence, kvečjemu se bo z večjim pretokom ljudi spremenilo to, da bomo imeli vsi več koristi oziroma več potencialne klientele. Prvenstvo je zdaj tako, da nas je malo. Na Krasu bi lahko obstajalo še 10 lokalov in bi vsi imeli dovolj »gledalcev«. Zaenkrat pa od tega imaš dobiček in nabiraš točke. V anketi »mister Klop« si prejel nekaj glasov, volilke pa so npr. pisale »je lep in simpatičen« ... Po eni strani ... Ma ne, ne bom odgovarjal. Me spraviš v zadrego. Dve sta možnosti: kdor je tisto napisal, potrebuje pregled pri okulistu, ali pa zate potrebujemo do- pinški test ... Ne, bistvo je v tem, da opi-ješ tisto, ki voli (smeh). V desetih letih si upravljal bar pri Boru, pri Sireni, v mestu in še kje. Koliko boš zdržal v »openskem dresu«? Na Opčinah se počutim dobro. Res je, da sem večkrat zamenjal lokacijo, ampak predvsem zato, ker potrebujem nove izzive. Mislim, da je normalno, če včasih zamenjaš ekipo. Se pa tudi zavedam, da se ne splača, saj moraš vsakič kupiti novo opremo itd. Na Opčinah iščem nove izzive na nov način. Ne bom zamenjal društva, ampak bom skušal spremeniti društvo. Poleti bom uredil vrt, odprti bomo tudi za kosila, večerje ... Tudi moji urniki bodo, upam, bolj normalni. (Perče) 14 Torek, 26. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / C2-LIGA - Po nedeljski tekmi Jadranovci so se oddolžili za poraz Izenačenost le v prvi četrtini - Obrambna vrsta uspešno zaustavljala najnevarnejša Miljčana Jadran Mark - Venezia Giulia 76:64 (21:26, 40:32, 63:47) JADRAN MARK: S. Ferfoglia 20 (2:3, 9:16, 0:1), Oberdan 15 (1:1, 7:9, 0:1), Slavec 9 (1:2, 1:1, 2:6), Vitez 3 (1:3, 1:2, 0:1), Marusič 7 (1:1, 3:7, 0:1), Franco 7 (-, 2:6, 1:5), K. Ferfoglia 7 (2:2, 1:3, 1:2), Semec 6 (2:2, 2:3, -), Umek (-, 0:1, 0:2), Zaccaria 0, Malalan 2 (-, 1:1, -), Ukmar n.v. TRENER: Popovič. SON:19. Jadranovci so se oddolžili tekmecu, ki jim je zadal edini poraz prvega dela prvenstva. Z zmago na tržaškem derbiju so povečali razliko pred Miljčani na skupni razvrstitvi na šest točk, pred drugouvrščenimi Ron-kami pa imajo štiri točke prednosti. Uvodna četrtina je bila izenačena: gostje iz Milj so dokazali, da so dobro pripravljeni in si želijo tudi povratne zmage. Po petih minutah je bil rezultat 13:13, naposled pa so v ospredje prišli gostje predvsem z organizatorjem igre Palombito in novo okrepitvijo miljske ekipe šuterjem Haskicem. Prednost nasprotnikov se je zato tudi zaradi Jadranovih napak v obrambi in njihovega nepreciznega napada večala, tako da so v drugi četrtini po desetih minutah Popo-vičevi varovanci zaostajali za 5 točk. Rahel zaostanek pa je predramil domače igralce, ki so strnili vrste v obrambi, nadoknadili zaostanek in v 12. minuti izenačili na 26:26. V napadu je prevzel vajeti kapetan Oberdan, ki je v štirih minutah dosegel kar 10 točk, naposled pa je moral na klop zaradi štirih osebnih napak. Učinkovitim potezam v napadu so se gostje zoper-stavili s consko obrambo, ki pa jadra-novcem ni povzročala večjih težav, saj so se vse do daljšega odmora povsem razigrali. Delni izid druge četrtine je bil kar 19:6. Tudi v tretji četrtini so gostje vztrajali s consko obrambo, ki pa ni obrodila zaželenih sadov. Pri Jadranu sta si Dean Oberdan in Saša Ferfoglia predala štafetno palico, tako da je v nadaljevanju prevladal mlajši organizator s pomočjo Petra Franca. V 26. minuti je semafor kazal že 56:42 za ja-dranovce, ki so v drugi polovici srečanja uspešno zaustavljali najnevarnejša Miljčana: Palombito in Ha-skica. Visoko prednost so domači igralci upravljali do konca: v prvih pe- tih minutah zadnje četrtine je bil sicer delni izid le 5:3 za Jadran, nato pa je miljska ekipa skušala ublažiti zaostanek s Palombito na čelu (skupno je dosegle 31 točk, v zadnjih dveh minutah kar 8), a se jim preobrat ni posrečil. V zadnjih dveh minutah je trener Popo-vič zaupal tudi mladim igralcem, ki so dobro opravili svojo nalogo. Pohvalo za pomembno zmago v boju za vrh lestvice zasluži celotna ekipa, ki je dokazala, da v ligi nima pravega tekmeca. Šesti igralec: nedvomno je bila v nedeljo publika, ki je na koncu z zasluženi aplavzi nagradila vse igralce Aplavz: aplavz gre predstavi Miljčanov v prvi četrtini, ki so dosegli neverjetno serijo trojk 5:6. Dvorezen meč: Po četrtinah so domači igralci prevladali v drugi in tretji, v prvi in zadnji četrtini pa je bil delni izid na strani gostov. Nekaj statistike: Dean Oberdan je bil pri metih za 2 točki 78-odstot-ni, Saša Ferfoglia je bil najboljši reali-zator (20 točk), Peter Franco je zbral 12 skokov v obrambi in enega v napadu. Peter Franco je v nedeljo igral 34 minut in dosegel 7 točk: pri metih za dve točki je bil 33-odstoten, v metih za tri točke 20-odstoten. Zbral je 13 skokov (12 samo v obrambi), 3 blokade in pridobil 4 žoge kroma NAŠ POGOVOR - Igralec Marzio Krizman (Bor Radenska) »Lahko še presenetimo!« »Imamo še veliko sposobnosti, ki jih nismo še pokazali«- Nadaljnjih sedem tekem na ravni play-outa »Poraza sploh nismo pričakovali,« je priznal Marzio Krizman, dolgoletni igralec Bora Radenske, ki je s soigralci v soboto doživel pekoč poraz proti premagljivemu tekmecu Spilimbergu. »Najbrž so delno vplivale odsotnosti Kralja in Babi-cha, ampak krivdo nosimo predvsem igralci, ki smo bili na tekmi prisotni.« Predzadnje uvrščeno ekipo ste v prvem delu prvenstva visoko premagali. Zakaj tokrat ni šlo? Mislim, da so oni verjeli v zmago bolj kot mi. Poraz je pustil pri vseh grenak priokus. Z zmago bi šli korak dlje na poti do končnice prvenstva. Potrebovali bi več zagrizenosti in hudobije. Spoznati moramo, kdaj je treba pokazati zobe. Prav tako kot v končnicah tekme moramo enak odnos vzpostaviti tudi na sploh med prvenstvom. S porazom se sicer končnica Marzio Krizman kroma prvenstva oddaljuje. Kaj je treba storiti, da bo Boru Radenski uspela uvrstitev? Potrebno je, da načrtujemo iz tekme v tekmo. Verjeti moramo v naše sposobnosti, nihče nam ne bo ničesar podaril. V naslednjih dveh mesecih si ne smemo dovoliti nikakršnih spodrsljajev. Sedem te- MOŠKA D-LIGA - Po sobotnem krogu Tržičani na vrhu Goriziana je po porazu v Tržiču prvič letos izgubila prvo mesto na lestvici Minuli petek sta poleg Brega in Don Bosca med seboj igrali tudi drugi dve ekipi z zgornje polovice - in v tem primeru samega vrha - lestvice: Goriziana in Nab. V Tržiču so po precej izenačeni tekmi slavili domačini z dvanajstimi točkami naskoka in imajo sedaj pozitivno koš razliko z Goričani, tako kot druga tržiška ekipa Gasthaus, ki pa mora še odigrati drugo srečanje. Obe tržiški ekipi sta tako dohiteli Goriziano na prvem mestu, Nab PETERKA TEDNA liko stokelr (Bor Radenska) pa ima tekmo več in je zato virtualno tretji. Goriziana pa je prav na račun koš razlike prvič letos izgubila prvo mesto na lestvici! Dva meseca brez zmage... Zadnjo zmago so Paoletič in soigralci dosegli tik pred božičnim premorom (22. decembra) in so torej že več kot dva meseca samo izgubljali. To je že drugič v tej sezoni, da igralci združene ekipe v dveh koledarskih mesecih ne dosežejo niti zmage. Oktobra in novembra so namreč tudi zmeraj izgubili, tako kot sedaj januarja in februarja. Tri letošnje zmage pa so dosegli decembra, ko so izgubili le medsebojni spopad z Dragom. Obe slovenski ekipi pa sta v D ligi le enkrat istočasno zmagali, v enajstem krogu, ko je Breg premagal Drago, Kontovel Sokol pa Romans. ...in mesec brez poraza Brežani so si dokončno opomogli po globoki krizi, ki so jo doživljali decembra in januarja. Po štirih zaporednih porazih v mesecu dni so v istem obdobju dosegli prav toliko zmag in se ob nepričakovanem porazu San Vita proti Romansu v bistvu spet uvrstili med prvih pet ekip. Dejansko ima San Vito še vedno dve točki več kot Breg, moral pa bo še enkrat počivati in tako najbrž »izgu- bil« še poslednji dve točki prednosti pred Brežani. Pregarčevi varovanci so se tako spet v celoti vključili v boj za končnico prvenstva in bodo morali že v soboto obdržati peto mesto z zmago v izjemno pomembni tekmi proti Nabu, s katerim imajo že zelo ugodno koš razliko. Če bi prvi zmagi v gosteh dodali še eno pred domačo publiko bi imeli za tem dobre možnosti, da pred koncem sezone dohitijo Tržičane in si tako izborijo boljše izhodišče za play-off. (zelo) pomembni okrepitvi Povratka dveh Markov, najprej Švaba in nato še Hmeljaka, sta gotovo pripomogla k boljšim nastopom združene ekipe Konto-vela in Sokola. Kljub temu pa so tudi v soboto Šušteršičevi varovanci zapustili igrišče s sklonjeno glavo. Res je, da so tudi tokrat igrali proti zelo solidni ekipi, ki se je komaj še dodatno okrepila, da bi se do konca borila za nastopanje v končnici prvenstva in je le nekaj dni pred tem le tesno izgubila s prvouvrščeno Goriziano. S to tekmo pa se je tudi zaključila serija »nemogočih« tekem, saj bo v soboto na vrsti Don Bosco, ki si je s porazom proti Bregu zaigral še zadnje možnosti za uvrstitev v play-off. (Mitja Oblak) kem bo sedaj na nivoju play-outa: proti vsakemu tekmecu moramo igrati z enako zagrizenostjo. Ekipa mora v tem trenutku biti povezana. Vedno smo se uspeli izvleči iz takih situaciji, tako da računam v naše sposobnosti. Umirjenost, ki nam jo izkazuje klub, se mora preliti tudi v ekipo. Kaj pa iz tehničnega vidika? V obrambi in v napadu, kjer ne smemo zapravljati žog. Če bi moral izbrati igralca Jadrana, ki bi z vami odigral končnico prvenstva, koga bi izbral? Presenetila me je skupinska moč Jadrana, kjer pridejo v ospredje izmenično dva do trije igralci. Tako da ne bi vedel, koga bi povabil. Menim, da bi morali mi v tem pogledu posnemati Jadran. Je letošnje prvenstvo na višjem nivoju kot v prejšnjih sezonah? Kvaliteta je višja, predvsem zaradi številnih izpadov iz B2-lige. Prav zaradi tega so tudi posamezniki boljši. Letošnje prvenstvo je zelo izenačeno: prvouvrščeni lahko izgubi proti pepelki in obratno. Prav zato na vsaki tekmi ni dovolj 100-odsto-ten doprinos, ampak je potreben 110-od-stoten. Katera ekipa ti je zapustila najboljši vtis? Corno di Rosazzo, saj je najbolj popolna ekipa. Menim pa, da lahko še postanemo presenečenje prvenstva. Imamo še veliko sposobnosti, ki jih še nismo pokazali. Katera ekipa pa je negativno presenetila? Limena: kot ostale ekipe iz Veneta ima najbrž visok budžet, a so bile izbire najbrž zgrešene. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Marzio Krizman 8Jadranu Mark, ki je po lanskem izpadu zavihal rokave. Seveda tak preobrat v ekipi ni lahek korak. 7 Bregu, ki že tretje leto naskokuje C2-ligo, a mu še ni uspelo. Sedmica gre trudu, ki ga vlagajo in predsedniku Salvi-ju, ki si res želi napredovanja. Mislim, da bo prihod Lorenzija pozitivno vplival na končnico prvenstva. 8 odbojkaricam Bora Brega, ki kljub poškodbam vztrajajo. Veliko sreče! neocenjena Bor Radenska: svojo ekipo bom ocenil po rednem delu prvenstva C1 liga IZIDI 22. KROGA Vicenza - Virtus UD 91:59; Virtus PD Montebelluna l4:55; Limena - Cordenons l1:88; Bor Radenska - Spilimbergo l3:ll; San Daniele - Codroipese l9:59; Roncade - Pool 8l:l9; Eraclea - C.Rosazzo l8:l0; Caorle - Marghera 70:61. C. Rosazzo 22 18 4 1708:1450 36 Vicenza 22 16 6 1702:1588 23 Roncade 22 15 l 1806:1691 30 Eraclea 22 14 8 1671:1574 26 Virtus UD 22 14 8 1753:1749 28 Virtus PD 22 13 9 1593:1547 26 Cordenons 22 12 10 1594:1543 24 San Daniele 22 11 11 1465:1463 22 Caorle 22 9 13 1627:1627 18 Bor Radenska 22 9 13 1576:1581 18 Marghera 22 9 13 1565:1580 18 Montebelluna 22 9 13 1529:1607 18 Pool Venezia 22 8 14 1442:1551 16 Codroipese 22 l 15 1627:1756 14 Spilimbergo 22 l 15 1427:1610 14 Limena 22 5 1l 1572:1740 10 PRIHODNJI KROG Codroipese - Bor Radenska (2.3. ob 18.00 v Codroipu) C2 liga IZIDI 21. KROGA Portogruaro - Tricesimo 81:59; Ronchi - Latisana 80:48; Fanin - CBU 95:85; Cormons - CUS 64:68; Jadran - Muggia l6:64; Basket UD - Aviano 82:64; Cervig nano - Ardita l9:6l; San Vito - Santos 59:84. Jadran Mark 21 20 1 1682:1368 40 Ronchi 21 18 3 1l03:1466 36 Muggia 21 1l 4 1686:1515 34 Santos TS 21 16 5 1l25:1423 32 Ardita 20 12 8 1443:1382 24 Cormons 21 12 9 14l6:1492 24 Latisana 20 10 10 1340:14l5 20 CBU 21 10 11 1l39:16l6 20 Cervignano 21 10 11 1589:1553 20 CUS Videm 21 10 11 1569:1646 20 Basket UD 21 8 13 1526:1558 16 Portogruaro 21 l 14 1484:1561 14 ACLI Fanin 21 6 15 1616:1142 12 San Vito 21 5 16 14l5:165l 10 Aviano 21 4 1l 1402:1608 8 Tricesimo 21 2 19 1281:1614 4 PRIHODNJI KROG CBU - Jadran (1.3. ob 1l.30 v Vidmu) D liga vzhod IZIDI 21. KROGA Dinamo - Perteole 70:80; Athletismo - Monfalcone 61:81; Don Bosco - Breg 77:88; Kontovel - Poggi 70:78; Drago - Fogliano 81:61; Romans - San Vito 92:83; NAB -Goriziana 78:66. NAB 20 16 4 1593:1368 32 Goriziana 18 15 3 1503:1200 30 Monfalcone 19 16 31145l:1224 33 Perteole 19 15 4 1326:126l 30 San Vito 20 14 6 1391:13l1 28 Breg 19 13 6 1499:1346 26 Poggi 19 12 l 1338:1256 24 Don Bosco 19 10 9 1339:1312 20 Romans 20 10 10 1440:146l 20 Athletismo 20 5 15 1310:1412 10 Dinamo 20 5 15 139l:1540 10 Drago 20 5 15 1401:1553 10 Isontina 19 4 15 1301:1452 8 Kontovel 20 3 17 1332:1515 6 Fogliano 20 3 1l 1301:1584 6 PRIHODNJI KROGKontovel - Don Bosco (1.3. ob 20.00 pri Briščikih); Breg - NAB (1.3. ob 20.30 v Dolini). 50 odstotkov vseh točk, ki so jih zbrale naše drugo in tretjeli- gaške ekipe v tem krogu, so dosegli tridesetletniki. Dosegli so kar 133 točk (od skupnih 296). Tridesetletniki so v tem krogu predstavljali skoraj 27-od-stotkov vseh igralcev, največ pri Boru Radenski (40 %). Najbolj učinkovit pa je bil Marko Hmeljak (24 točk), čeprav trenira le teden dni. NAJ DOSEŽKI Skupno: Hmeljak (Kon/Sok) 24, Samec (Bor) in S. Ferfoglia (Jadran) 20, Štokelj (Bor) in Lorenzi (Breg) 20, Jev-nikar (Breg) in Križman (Kon/Sok) 16 Prosti meti: Paoletič (K/S) 4:4 Za 2T: Štokelj (Bor) 4:4 (100%) Za 3T: Križman (Breg) 4:5 (80%) Statistika flop: Visciano (Bor) 1:4 (25%), Paoletič (Kon/Sok) 1:7 (14%) za 2T, Franco (Jadran) in Švab (Kon/Sok) 1:5 (20%) za 3T NAJBOLJŠI STRELCI C-LIGA po 22. krogu: Babich 272, Burni 269, Kralj 240, Krizman 183, Madonia 155, Visciano 138 C2-LIGA po 21. krogu: S. Ferfoglia 371, Slavec 253, Oberdan 241, Franco 201, K. Ferfoglia 154, Marusic 137 D-LIGA po 21. krogu: Sila (B) 333, Paoletič (K/S) 306, Jevnikar (B) 216, Lisjak (K/S) 202, Križman (B) 188, Ciacchi (B) 149 / KOŠARKA Torek, 26. februarja 2008 15 DRŽAVNA PRVENSTVA - Under 1 7 Lepa zmaga Jadrana ZKB Under 15: Združena ekipa se je dobro upirala vse do zadnjih 5 minut UBC - Jadran Zadružna kraška banka 59:61 (17:7, 31:28, 50:45) JADRAN ZKB: Malaln, Regent, Riz-zo 23, Škerl 2, Ban 15, Bernetič 6, Sacher 5, Dellisanti 10. TRENER: David Ambro-si. SON: 24; 3T: Rizzo in Sacher 1. Združena ekipa je v 22. krogu prišla do lepe zmage, saj je premagala peterko iz Vidma, ki se nahaja na zgornjem delu razpredelnice. Ban in soigralci so sicer srečanje pričeli izredno slabo, tako da so gostitelji že v uvodnih minutah z delnimi izidom 20:7 visoko povedli. Preveč je bilo izgubljenih žog, predvsem pa so bili košarkarji Jadrana preveč negotovi. V nadaljevanju so le uredili vrste, tako v obrambi kot napadu in začeli počasi nižati zaostanek. Toda vsakič, ko so se približali na 2-3 točki, so gostitelji takoj pritisnili na plin in znova pove-dli za 11 točk. Od druge četrtine je UBC v obrambi začel igrati cono-press, kar je našim košarkarjem v določenih trenutkih povzročalo težave. Srečanje se je odločilo v zadnjih treh minutah. Gosti- teljem se je namreč zataknilo v napadu (do konca srečanja so dosegli le dve točki) , kar je Rizzu in soigralcem omogočilo, da so povsem nadoknadili zaostanek. Zadnji koš na srečanju je dosegel Borut Ban v prodoru, ko je do zvoka sirene manjkala 1:20 sekunde. V končnici so jadranovci lahko brez težav nadzorovali nasprotnika, saj so do tistega trenutka napravili le en osebni prekršek. Med posamezniki se je tokrat izkazal predvsem Federico Rizzo, ki je bil v protinapadu dejansko neustavljiv. Ostali izidi 22. kroga: Snaidero -Aviano 104:40, Lux S. Giorgio - Don Bosco 53:74, Casarsa - Azzurra 54:90, Ardita - MGM Pordenone 81:74, Portogruaro - Libertas TS 71:55, CBU - Fanin TS preložena, Falconstar je bil prost. Vrstni red: Snaidero* 40, Fanin Ts** in MGM 32, Azzurra* in Ardita* 30, CBU** 26, UBC* 24, Libertas TS 22, Portogruaro 16, Don Bosco* in Jadran ZKB 12, Aviano 11, Falconstar* 10, Lux S. Giorgio* 6, Casarsa 0 (** dve tekmi manj, * s tekmo manj). DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran Zadružna kraška banka - Pordenone Basket 63:92 (8:24, 22:43, 41:60) JADRAN ZKB: Pegan, Škerl 24, Dellisanti 20, Kraus, Zudek 3, Longo, Frando-lič 3, Sacher 11, DellAnno 2, Zoch, Ma-jovski. TRENERJA: Danijel Šušteršič in Eri-berto Dellisanti. SON: 16. 3T: Dellisanti, Frandolič in Škerl 1. Združena ekipa je tokrat igrala proti tehnično in fizično močnejšemu nasprotniku. V uvodnih minutah so Škerl in soigralci imeli nekaj težav pri zaključevanju, v nadaljevanju pa so popravili igro v napadu in bili tako povsem enakovreden tekmec. Sacher, Dellisanti in Škerl so lepo prodirali pod koš, tako da so večkrat dosegli koš in si priigrali še dodatni prosti met. Pet minut pred zvokom sirene pa je Jadran popustil. Našim košarkarjem so zmanjkale moči in na dan je prišla boljša tehnična pripravljenost gostov, ki so si v sklepnih minutah priigrali visoko prednost. Ostali izidi: Falconstar - Azzurra 67:79, Libertas - Ardita 86:56, Servolana -Lignano 76:63, Feletto - Portogruaro 79:69, Codoripese - UBC 70:65. 360 STOPINJ Dean St Najprej atlet, zdaj nogometaš, v mislih lokostrelec Proseški nogometaš (igra za sesljansko ljubiteljsko ekipo Why Not) in športni vodja Primorja Dean Štolfa je bil nekoč tudi odličen šprinter. Tekmoval je na razdaljah 100, 200 in 400 metrov. Njegov trener je bil Duško Švab. Bil je deželni prvak in imel je priložnost, da bi nastopil na državnem prvenstvu (v štafeti 4x400 m). Škoda le, da je en član moštva zbolel, tako da je moral Dean ostati doma. Najboljši športni dosežek: v sezoni 199091, ko je pri 16-letih s člansko ekipo Primor-ja - kot prvo slovensko ekipo - napredoval v promocijsko ligo (takrat ni bilo še elitne lige) Datum rojstva: 24. septembra 1974 Društvo: FC Primorje Stan: ločen Zaposlen/študent: obrtnik, dela lesene okvirje za slike Ostali športi: košarka, tenis in planinarjenje Moj trener: Nevio Bi-dussi Ostale dejavnosti in konjički: brati, krožiti z motorjem Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Piccolo, Gazzetta dello Sport, Repubblica; /; ne gledam veliko televizije, raje iščem novice po internetu Knjiga na nočni omarici: vsaj štiri... ena izmed teh je I mille soli (O. Fallaci) Najljubša glasba: rock glasba, E. Clapton V sobotah zvečer grem najraje... domov Najljubša jed: jem vse, mi ni všeč le melona Najljubša pijača: pivo in črni pinot Navijam za: Primorje in Napoli, ker mi je všeč Maradona Najljubši zamejski športnik: Matej Černic Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor Moja zastava: slovenska in kubanska Najljubše počitnice: poročno potovanje v Montani v ZDA Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... lokostrelec, toda Bazovica (Zarja) ni bila ravno blizu Zgled v športu: vsi, ki veliko garajo in veliko trenirajo Skrita želja: rad bi imel malo več časa zame in za življenje v naravi ženska c-liga - Poletovke Po 1. delu 2. Tokrat premagale skromni Codroipese, niso pa zadovoljile Codroipese - Polet 46:54 (12:14, 16:24, 30:30) POLET: Danev 2, Iva Pertot 4, Mi-lič 15, Piccini 6, Katerina Pertot, Malalan 5, Abrami 18, Budin, Di Lenardo 4, trener Andrej Vremec. 3T: Milič in Pic-cini 2, Malalan 1. Z zmago v gosteh proti skromnemu Codroipu so poletovke zaključile prvo polovico prvenstva na drugem mestu na lestvici. Openke (brez obolele Nike Nadlišek) tokrat niso igrali najbolje in so se preveč časa otepale gostiteljic. Napad je bil preveč statičen, obramba pa propustna. Kljub temu so gostje vseskozi vodile, tudi po zaslugi mlajših igralk, ki jih je trener Vremec kmalu poslal na igrišče, da bi poživile igro oranžnih. Kljub dobremu začetku dru- Veronica Abrami na skoku kroma gega polčasa (delni izid 8:0) se Poletove košarkarice do zadnje četrtine niso mogle otresti neugodnih nasprotnic. Odločitev je tako padla prav v zadnjem delu, ko so v zadnjih minutah gostje ohranile mirno kri in vendarle odnesle z gostovanja načrtovani točki. Proti močnejšim tekmicam pa bo v prihodnje treba igrati bistveno bolj prepričljivo in zagrizeno. Za sobotni nastop zasluži pohvalo edinole Veronica Abrami, ki je zbrala 18 točk in imela kot ponavadi veliko skokov in pridobljenih žog v obrambi. Vrstni red po prvem delu (10 tekem): Pordenone Team '90 18, Polet in Scoglietto 14, Gorizia 2002 8, Codroipese 4, Servolana 2. UNDER15 ŽENSKE Lib. Sporting Club UD- Polet 73:60 (21:10, 31:24, 63:37) POLET: Croselli 7, Grisoni 8, Di Lenardo 16, Sustersich 2, Kraus 26, Šmid, Barnaba 1. TRENER: Andrej Vremec Če bi mlade poletove košarkarice večkrat prikazale tako igro, kot so jo proti solidni videmski ekipi (v prvi tekmi so izgubile s kar 42 točkami zaostanka!), bi prav gotovo ne zasedale zadnjega mesta na lestvici. »Običajne« hibe so seveda še vedno prisotne, mislimo na še vedno preveliko število napak pri prenašanju žoge v napad in na nepogrešljivi black-out v tretji četrtini (delni izid 13:32), lahko pa tokrat z zadoščenjem omenimo presenetljivo dobro igro v obrambi in, predvsem, dobro skupinsko igro, brez nepotrebnih »diskusij« na igrišču. Izid tekme sicer ni bil nikoli v dvomu (najmanj 10 točk zaostanka), upamo pa si trditi, da bodo lahko poletovke, če nadaljujejo po tej poti, v bodoče povsem enakovredne ostalim ekipam. Pohvalo si tokrat zaslužijo prav vse igralke, med katerimi so izstopale odlični Mia Kraus in Fanika Di Le-nardo, pa še Paola Grisoni, katere nastopi so vedno bolj prepričljivi. (LoTa) Interclub Muggia B - Polet 65:59 po podaljšku (13:17;30:24, 43:39, 55:55) POLET: Croselli 11, Grisoni 6, Tavčar 2, Bogatec 3, Di Lenardo 12, Su-stersich 2, Šmid, Kraus 22, Barnaba 1. TRENER: Andrej Vremec. Tudi tokrat se je toliko želena zmaga izmuznila iz rok mladih poletovk, in to na najbolj boleč način: po podaljšku, ko so v regularnem delu tekme imele še 23 sekund pred koncem dve točki prednosti in žogo v lasti. Za poraz pa prav gotovo ni prav kriviti zadnje trenutke tekme, kajti poletovke so si predvsem v prvem polčasu zapravile ogromno priložnosti izpod koša, ko so grešile kar po vrsti popolnoma neovirane mete in so tako dopustile mlajšim, a izredno kvalitetnim nasprotnicam (še ena od tržaških selekcij), da se razigrajo in pridobijo samozavest. Naše igralke so tokrat, z res redkimi izjemami, pokazale veliko boljši pristop do tekme kot v prejšnji tekmi in si zato zaslužijo sicer kislo, a povsem zasluženo pohvalo. Od posameznic bi posebej omenili vračajočo se Mio Kraus, ki je tokrat imela veliko daljša obdobja v tekmi, ko je igrala res dobro, in Irino Tavčar za borbenost in nedvomen napredek v dojemanju »posla« organizatorja igre. (STa) DEŽELNA PRVENSTVA - Under 17 Bor Čok premagan po izredno slabi tretji četrtini DEŽELNO PRVENSTVO U17 Ronchi - Bor Čok 87:59 (17:15, 34:34, 61:38) BOR ČOK: Peretti, Sancin, Man-ta,2, Milič, Battigelli, Nadlišek 20, Mon-talto 17, Tanasijevic 5, Švara 15 TRENER: Robi Jakomin. SON: 8; 3T: Nadlišek 4, Montalto 1. V prvih dveh četrtinah so se košarkarji Bora močnemu nasprotniku zelo dobro upirali in bili povsem enakovreden tekmec. Igrali so zelo dobro in postregli tudi z nekaterimi lepimi akcijami. V tretji četrtini pa so žal popustili na celi črti. Izkušeni gostitelji so jih tako nemudoma kaznovali in z delnimi izidom 27:4 dejansko zapečatili zmago. Borovi košarkarji pa se bodo na parket vrnili že jutri, ko bodo na domačem igrišču ob 17. uri igrali zaostalo srečanje proti Goriziani. Ostali izidi 18. kroga: Barcolana - Alba 85:80, San Vito - Don Bosco 60:56, Goriziana - Falconstar sinoči, NPG - Santos sinoči, Pall. Trieste 2004 - Jadran ZKB v četrtek 28. februarja. PRVENSTVO U14 Alba Cormons - Jadran 41:59 (11:19, 16:33, 26:55) JADRAN: Gregori 13, Chemelli 2, Pertot 9, Valentinuz 2, Daneu 17, Valič 6, Leghissa 2, Malalan 8. TRENER: Mario Gerjevic. 3T: Pertot 1. Mladi košarkarji združene ekipe so prve tri četrine igrali res zelo dobro. V obrambi so bili zelo pozorni, v napadu pa so bili dejansko neustavljivi, tako da so v prvem polčasu vodili tudi za celih 30 točk. V zadnji četrtini pa so nekoliko popustili. Zelo solidno je tudi tokrat odigral Daneu, v napadu je bil razpoložen tudi Gregori, izkazala pa sta se tudi kapetan Igor Valič in Lamberto Leghissa, ki je na skoku pobral kar precej žog. Pohvalo za zmago pa seveda zaslužijo prav vsi člani združene ekipe. PRVENSTVO U13 Tolažilna skupina Breg - Romans 50:42 (18:9, 27:16, 34:30) BREG: Kocijančič 2, Matarrese 2, Sternad 17, Grill, Visintin, Deluisa 1, Bole 24, Matisassich 4. TRENER: Kristjan Briščik. SON: 15. Združena ekipa Brega in Bora je proti peterki, ki je v prvem delu premagala celo ekipo Pallacanestro Trieste, ki igra v elitni skupini, prišla do lepe, predvsem pa povsem zaslužene zmage, kljub okrnjeni postavi. Zardi gripe trener Briščik je tako imel le na osem igralcev. Združena ekipa začetnikov Bora in Brega je tokrat igrala bojazljivo, predvsem pa ni znala izkoristiti svoje višine kroma Še najlepše lice je združena ekipa pokazala v prvem polčasu, ko si je s hitrimi protinapadi priigrala tudi 12 točk prednosti. V tretji četrtini pa je prišla na dan določena utrujenost, posledica predvsem »kratke klopi«. Vsekakor so varovanci trenerja Briščika uspeli zdržati pritisk in prišli tako do povsem zaslužene zmage. Pohvalo zaslužita Bole in Sternad, ki sta bila v napadu najbolj razpoložena (dosegla sta 41 od skupnih 50 točk), ampak tudi vsi ostali igralci, saj so igrali zelo požrtvovalno v obrambi. Ostali izidi: Servolana - Poggi 2000 32:65, Pall. Trieste - Ardita np, Bar-colana - San Vito sinoči. ZAČETNIKI Chiadino - Sokol 67:37 (13:6; 23:12; 49:21) SOKOL: Ferfoglia, Krevatin, Regent 10, Fermo 1, Kojanec, Peric 3, Ridolfi 10, Starec 2, Daneluzzo, Devetak 2, Pernar-cich, Sardoč, Ušaj 9. TRENER: Peter Bru-men. V soboto so začetniki Sokola igrali v gosteh v Trstu. Prikazali so borbeno igro, vendar je bil nasprotnik boljši v vseh elementih. Le v zadnji četrtini so se so-kolovci enakovredno borili z nasprotnikom, toda poraz je bil neizbežen. Pohvalo tokrat zasluži Simon Regent, ki je igral zelo pogumno in ekipi prispeval 10 točk. Rosetti - Bor Tecnonoleggi 80:26 (21:6, 45:6, 56:24) BOR TECNONOLEGGI: Koci- jančič 14, Bole2, Štavar, Grill 2, Golubo-vič, Coretti, Milič 4, Cerimovič, Mandič, Gruden 4. TRENER: Stojan Corbatti. Slaba predstava združene ekipe Bora in Brega. Varovcanci trenerja Corbattija so igrali bojazljivo in nepovezano, čeprav so bili višji, žal pa niso znali izkoristiti te prednosti. Nasprotniki so bili tokrat zelo agresivni in niso nikoli popustili. Naši so bili v težavah s prenosom žoge in tudi v bližini koša. Med posamezniki bi tokrat omenili Ilijo Kocijančiča, saj je bil edini, ki je igral borbeno tako v obrambi kot v napadu. MINIBASKET Breg - Polet 40:27 BREG: Stefančič 8, Bržan, Zeriali, Pregarc 2, Tul 10, Sparta 2, Zonta, Ma-tarrese 4, Zobec 4, Giacomini 10, Zahar. TRENER: Borut Sila POLET: Orel 2, A. Danev 6, T. Danev 2, Antler, Grgič 4, Škabar 4, Geletti, Speranza 2, Furlan 2, Paoli 3, Ciuch, Stoc-chi, Tulliach 2. TRENER: Karin Malalan. Novi mali »derbi« v Dolini se je končal z zmago domačinov. Zopet smo bili priča slabemu začetku Brežanov, trener Sila je moral takoj klicati za minuto počitka in malce »okregati« začetno peterko. Zaradi povprečne igre je bil tudi zaključek prve četrtine v korist boljših Poletovih košarkarjev (8:10). V drugi četrtini in z mlajšimi igralci na igrišču pa so Brežani z odličnim Ste-fančičem dosegli rezultat 12:2 v svojo korist. »Korajžno, jutri bo boljše« Torek, 26. februarja 2008 (F-iT-iy c.rHdaiJj-u 18 Torek, 26. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / ELITNA LIGA - Juventina in Vesna nista prepričali Dva poraza pred sobotnim derbijem v Križu Nogometaši štandreškega društva so bili preveč živčni - Vesna bi si vseeno zaslužila točko Poraza obeh ekip naših društev v 21. krogu elitne lige bosta prav gotovo negativno vplivala na sobotni derbi v Križu. Bodisi Vesna kot Juventina bosta prisiljeni zmagati, saj se obe moštvi borita za obstanek v ligi. Poraz proti Torviscosi je nekoliko prekrižal načrte kriški Vesni, ki je računala vsaj na točko. »Neodločen izid bi bil najbolj pravičen,« meni predsednik Robert Vidom. »Igrali smo dobro, Torviscosa je le enkrat streljala proti vratom in zadela v polno. Zadetek je bil res lep, tako da naš vratar nima nobene krivde. V napadu pa nismo bili najbolj učinkoviti. Na sredini in še posebno v obrambni vrsti smo igrali zelo dobro. Pohvalil bi vse branilce (Tomizzo, Grgiča, Ervigija in Ber-tocchija) ter Leghisso.« Velner je dobil četrti rumeni karton in ga v soboto ne bo., Juventinin predsednik Marko Ker-pan je bil zelo avtokritičen: »Zal smo sami krivi za poraz proti Azzaneseju. Ze pred tekmo smo bili zelo živčni in to je negativno vplivalo na potek srečanja. Po nepotrebnem smo zakrivili enajstmetrovko, zatem pa smo ostali še v desetih, saj je sodnik izključil Zucco. Pri izidu 0:1 bi lahko izenačili, pred nasprotnikovimi vrati pa smo bili nenatančni.« Kerpan je pohvalil le borbenega Maria Pantusa. Sobotni derbi (v Križu ob 15. uri) bo tako zelo pomemben bodisi za Vesno kot za Juventino. Obe ekipi krvavo potrebujeta točke za obstanek v ligi. (jng) KRAS KOIMPEX »Prvo mesto ni več v našem dometu« Pri Krasu so zelo razočarani. »Nedeljski poraz proti Pro Gorizi- i (promocijska liga op. ur.) je bil še en dokaz, da v letošnji sezoni ne us pe mo po ka za ti do lo če ne kontinuitete,« je ocenil športni vodja Goran Kocman, ki je bil še toliko bolj razočaran, ker se je v Repnu ob igrišču zbralo precej ljudi. »Tribuna je bila polna, fantje pa so igrali slabo in brez prave motivacije. Zal mi je za vse naše navijače. Tako ne gre.« Varovanci trenerja Sergeja Alejnikova so jo v nedeljo polomili na celotni črti. Neučinkoviti so bili v fazi obrambe, v napadu in na sredini. Vsi so igrali pod svojimi sposobnostmi. Prvo mesto se je tako še dodatno oddaljilo. »Odslej se moramo boriti le za uvrstitev v play-off. Prvo mesto ni več v našem dometu,« je še dodal Kocman. 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja bližja play-offu Breg brez moči v Podgori ZARJA GAJA - Vzhodno-kraška ekipa je osvojila še tri pomembne točke v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. Varovanci trenerja Nonisa so zmagali le z golom razlike (v polno je zadel Aron Mihelčič), čeprav bi lahko nasprotnikovo mrežo zatresli še v vsaj dveh primerih (Brombara in Satti). Dodati pa moramo, da so gostje zgrešili enajstmetrovko, ki jo je zakrivil Salierno. »Luci-nico je bil slabši nasprotnik, tako da je bila naša zmaga povsem zaslužena. Lahko pa bila nekoliko višja,« je povedal spremljevalec Daniele Iozza. BREG - Načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj je brez vsakršnih alibijev športno priznal poraz in nasprotnikovo premoč: »Piedimonte je boljša in bolj izkušena ekipa. Imajo kar nekaj nogometašev, ki so pred leti nastopali v višjih ligah. Imeli smo le eno priložnost za zadetek, kar je absolutno premalo, da bi lahko upali vsaj na točko. V nedeljo nas čaka pomembna tekma proti Mossi, ki se bori za obstanek. Mi potrebujemo še nekaj točk za matematični obstanek v ligi. Čimprej jih moramo zbrati, tako da bomo lahko že v kratkem mirno načrtovali prihodnjo sezono.« Pri Bregu (na sliki kapetan Mitja Laurica) so bili odsotni številni standardni igralci. 1. AMATERSKA LIGA - Negativna nedelja za ekipe naših društev Četrtič vsi poraženi Sovodenjci so imeli več priložnosti za gol - Primorje Interland pod pričakovanji - Pri trebenskem Primorcu jezni s sodnikom Senegalski vratar Primorja Alfred Mbengue je v nedeljo dobro opravil svoje delo kroma Nič novega. Vse tri ekipe naših društev so izgubile. To (trije porazi) se je pripetilo četrtič v letošnji sezoni. PRIMOREC - Varovanci trenerja Oliviera Macorja, ki so v Vilešu izgubili s 3:2, niso bili zadovoljni s sojenjem. Branilec Stefano Santi je delivca pravice kritiziral pri drugem in pri tretjem zadetku. »Pri drugem golu domači stranski pomočnik ni dvignil zastavice, četudi je žogaprešla »out« črto. Pri tretjem golu pa je bil nasprotnikov napadalec v nedovoljenem položaju. Letos nam sodniki povzročajo precej preglavic,« je bil oster Santi. PRIMORJE INTERLAND -»Pričakoval sem nekaj več,« je iskreno povedal odbornik proseškega društva Aleksander Umek. »Turriaco je dobra ekipa, igrali so dobro predvsem v obrambi. Pri izidu 0:1 smo imeli dve priložnosti za gol, naša napadalca pa nista bila natančna. Pravzaprav težave v napadu imamo celo sezono. V obrambi smo tudi tokrat naredili nekaj napak. Od določenih igralcev sem pričakoval kaj več.« SOVODNJE - Predsednik Zdrav-ko Kuštrin je bil razočaran z rezultatom, ne pa z igro. »Igrali smo dobro in zaslužili bi si vsaj točko. Prve pol ure smo držali vajeti igre v svojih rokah in po drugem zadetku je Reščič neverjetno zgrešil še tretji gol. Resnici na ljubo smo imeli več priložnosti kot Ponziana in tik pred koncem bi lahko Matej Ferletič izenačil, žoga pa se je odbila od vratnice,« je povedal Kuštrin. Sovodenjci bodo v soboto igrali v gosteh proti Azzurri. 7 porazov devetih ekip naših društev v 21. krogu. Pravi rekord. Letos nismo še »padli tako nizko«, čeprav je bila pred kratkim bera točk še nižja (3, tokrat so ekipe naših društev zbrale 4 točke). POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Juventina - Azzanese 0:2 (0:0) JUVENTINA: Sandrigo, Butti-gnon, Morsut (Terpin), Zucco, Giarrusso, Sannino, Ballaminut, Pantuso, Mainardis, Degrassi (Pe-teani), Kovic (Devetak), trener Dante Portelli. IZKLJUČEN: Zucco v 70. min. Torviscosa - Vesna 1:0 (1:0) VESNA: Samsa, Bertocchi (Mat-teo Cheber), Tomizza, Velner, Grgič, Ervigi, Leghissa (Fichera), Gerbini, Venturini (Montebu-gnoli), Leone, Mervich, trener Marco Della Zotta. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Pro Gorizia 0:1 (0:1) KRAS: Contento, Radovini (Pohlen), Nonis, Sau, Ventrice, Orlando, Giorgi, Metullio, Kneževič, Botta, Stabile (Batti), trener Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Villesse - Primorec 3:2 (0:1) STRELCA: v 20. Micor, 55. avto-gol PRIMOREC: Trevisan, Farra, Emili, Santi, Braini, Meola, La-ghezza, Mercandel, Micor, Cadel (Ursic), Krevatin (Petranich), trener Oliviero Macor. IZKLJUČEN: Braini v 35. min. Primorje Interland - Turriaco 0:2 (0:1) PRIMORJE: Mbengue, Ferro, Brajnik, Davide Ravalico, Merlak, Dagri, Alan Ravalico, Pipan (Scar-pa), Colasuonno, Bertocchi (Pau-letič), Pugliese, trener Nevio Bi-dussi. Sovodnje - Ponziana 2:3 (1:1) STRELEC: v 12. in 54. min. Por-telli obakrat iz 11-m SOVODNJE: Pavio, Pacor, R. Fi-gelj, Kogoj, Trampus, Simone, Tomšič, Calligaris, Portelli, M. Ferletič, Reščič (Assi), trener Claudio Sari. 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja - Lucinico 1:0 (1:0) STRELEC: v 25. Mihelčič. ZARJA/GAJA: Carmeli, V. Križmančič, Bernetič, Mihelčič, G Križmančič, Salierno, Franco, Sat-ti, Brombara (Ghezzo), Bečaj, Pal-misano, trener Moreno Nonis. IZKLJUČEN: Ghezzo. Piedimonte - Breg 2:0 BREG: Barbato, Legovich, De-grassi (Sabini), Laurica, Gargiuo-lo, Sovic (Zennaro), Bernobi, Coppola, Medda (Rossone), Bursich, German, trener Davor Vitulič. ENAJSTERICA TEDNA Pelter-Kuštlin pjUUSRälUUSUJ/ Maksi Grgič Matej (Za Saša (Sov V (Vesna) Berne-tü^7 rja Gaja) Daniel To Tomšič (Vesna odnje) Alan Rav mizza ) aiico L. . i n X ,. (PrimOje Int Davide Ravaiico \ (Primorje Irfterland^ Amn-M Mario^antuso ((Zarja erland) >n nwow helčičJ jaja) Boris (Sov (yjlälWläUUlWUUSIj/ Porteiii odnje) Max Mi (Primore cor c) 1 ELITNA LIGA IZIDI 21. KROGA Juventina - Azzanese 0:2; Tricesimo - Casarsa 1:0; Sevegliano - Gonars 1:1; Monfalcone -Fincantieri 2:0; Muggia - Manzanese 3:2; Tolmezzo - Palmanova 1:0; Union 91 -Pordenone 1:2; Torviscosa - Vesna 1:0. Pordenone 21 15 3 3 41:17 48 Manzanese 21 12 5 3 35:14 41 Torviscosa 21 9 6 6 18:18 33 Monfalcone 21 7 10 4 20:14 31 Muggia 21 9 2 10 37:30 29 Gonars 21 7 8 6 23:21 29 Tricesimo 21 7 8 6 26:26 29 Fincantieri 21 8 5 8 22:25 29 Azzanese 21 6 8 7 24:25 26 Palmanova 21 7 5 9 29:32 26 Tolmezzo 21 6 7 8 18:27 25 Juventina 21 6 6 9 12:29 24 Sevegliano 21 4 10 7 17:20 22 Casarsa 21 5 6 10 21:28 21 Vesna 21 3 11 7 23:29 20 Union 91 21 4 6 11 19:30 18 PRIHODNJI KROGVesna - Juventina Promocijska liga IZIDI 21. KROGA Isonzo - Capriva 1:1; Lignano - Pertegada 3:0; Mariano - Cervignano 1:0; Kras - Pro Gorizia 0:1; Pro Romans - San Luigi 0:1; San Lorenzo - Sangiorgina 0:0; Centro Sedia - Santamaria 1:1; Staranzano - Virtus Corno 0:0. San Luigi 21 14 4 3 40:18 46 Lignano 21 12 6 3 33:15 42 Kras Koimpex 21 9 8 4 24:17 35 Centro Sedia 21 9 6 6 18:13 33 Pro Gorizia 21 6 12 3 16:12 30 Capriva 21 7 8 6 13:16 29 Pro Cervignano 21 6 9 6 24:24 27 Mariano 21 6 9 6 13:13 27 Virtus Corno 21 6 9 6 20:21 27 Sangiorgina 21 5 10 6 19:20 25 Santamaria 21 6 7 8 17:24 25 Pertegada 21 6 4 11 20:24 22 Pro Romans 21 5 7 9 15:22 22 Staranzano 21 3 11 7 15:20 20 San Lorenzo 21 4 7 10 17:26 19 Isonzo 21 3 5 13 13:32 14 PRIHODNJI KROG Cervignano - Kras 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 21. KROGA Gallery - Azzurra je bila preložena; San Giovanni - Gradese 5:0; Pieris - Medea 0:4; Sovodnje - Ponziana 2:3; Villesse - Primorec 3:2; Aquileia San Canzian 2:3; Ruda - San Sergio 1:2; Primorje - Turriaco 0:2. San Giovanni 21 14 4 3 46:20 46 Ponziana 21 10 9 2 42:27 39 Aquileia 21 10 8 3 36:26 38 San Sergio 21 10 6 5 40:27 36 Turriaco 21 9 9 3 27:19 36 Villesse 21 11 3 7 34:33 36 Gradese 21 10 4 7 33:36 34 Gallery 20 9 4 7 36:30 31 San Canzian 21 8 4 9 38:37 28 Sovodnje 21 6 7 8 31:35 25 Medea 21 5 8 8 31:31 23 Pieris 21 4 8 9 19:29 20 Ruda 21 5 4 12 28:37 19 Azzurra 20 5 3 12 20:35 18 Primorje 21 4 4 13 22:41 16 Primorec 21 1 7 13 30:50 10 PRIHODNJI KROG: Primorec - Aquileia; Gradese - Primorje; Azzurra - Sovodnje. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 21. KROGA Begliano - Audax 2:1; Chiarbola - Opicina 2:1; Costalunga - Moraro 1:0; Domio - Muglia 2:1; Mossa - Esperia 1:1; Piedimonte - Breg 2:0; Zarja Gaja - Lucinico 1:0; Zaule - Ronchi 0:0. Costalunga 21 14 7 0 41:16 49 Piedimonte 21 15 3 3 35:14 48 Domio 21 11 3 7 30:20 36 Ronchi 21 8 12 1 26:18 36 Zarja Gaja 21 10 5 6 28:19 35 Chiarbola 21 10 5 6 25:20 35 Breg 21 8 7 6 21:23 31 Esperia 21 8 6 7 25:22 30 Begliano 21 9 1 11 21:26 28 Zaule 21 8 3 10 33:33 27 Opicina 21 7 5 9 37:36 26 Lucinico 21 5 5 11 19:32 20 Moraro 21 3 8 10 18:29 17 Audax 21 3 8 10 20:32 17 Muglia 21 4 2 15 19:36 14 Mossa 21 2 6 13 15:37 12 PRIHODNJI KROG: Breg - Mossa; Esperia - Zarja Gaja. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 20. KROGA Aiello - Castions 1:3; Aurisina - Romana 1: 2; Campanelle - Strassoldo 0:1; Fiumicello - Torre 2:1; Mladost - Cgs 1:1; Montebello - Terzo 0:1; Union - S.Andrea 2:2; Malisana je bila prosta. Castions 20 16 1 3 50:15 49 Romana 20 15 3 2 37:10 48 Torre 20 15 1 4 52:21 46 S.Andrea 19 12 4 3 41:14 40 Terzo 19 11 5 3 24:10 38 Fiumicello 19 10 5 4 31:18 35 Strassoldo 20 6 5 9 31:40 23 Mladost 20 5 7 8 23:29 22 Aurisina 20 7 1 12 25:34 22 Cgs 20 5 4 11 32:48 19 Malisana 19 5 4 10 18:32 19 Union 20 4 4 12 24:44 16 Aiello 19 4 4 11 17:34 16 Montebello 20 3 5 12 16:37 14 Campanelle 19 2 1 16 15:50 7 PRIHODNJI KROG: Terzo - Mladost / ŠPORT Torek, 26. februarja 2008 19 ROKOMET - Ivan Kerpan z mladinsko reprezentanco nastopil na Sredozemskih igrah v Egiptu »Mislim, da sem zapustil dober vtis« Italija s tremi zmagami in šestimi porazi na 11. mestu - Zadeval s 60-odstotno učinkovitostjo »Bilo je zanimivo in poučno. Igral sem na vseh tekmah in skoraj vedno dosti. Dobil sem malo priložnosti za strel na vrata, a sem dosegal gole na vsaki tekmi in to s solidno 60-odstotno učinkovitostjo. Trenerja me v bistvu skoraj nista poznala, ker sem pred nastopom izpustil skoraj vse pripravljalne treninge, toda mislim, da sem pri obeh, Ricciju Schmidtu in Fontiju, zapustil dober vtis, zato ra čunam, da me bos ta v repre zen -tanco poklicala tudi maja, ko bodo na vrsti kvalifikacije za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu avgusta na Češkem. Igrali bomo proti Slovaški, Madžarski in Armeniji. Bo težko, vendar upamo v presenečenje,« je povedal ro-kometaš tržaškega društva Pallamano Trieste Ivan Kerpan ob povratku iz egiptovskega Port Saida, kjer je z državno mladinsko reprezentanco nastopil na 5. sre do zem skih igrah. Na igrah je tekmovalo štirinajst evropskih, afriških in azijskih reprezentanc igralcev letnika 1990 in mlajših. Italija je bila vključena v skupino B. Prvi dan so Ivan Kerpan mladi »azzurri« dosegli dve zmagi. Najprej so s 17:5 premagali Maroko, nato pa so s 25:16 odpravili še Libijo. Naslednje jutro jih je čakala Črna gora, ki je bi- la za njih pre trd oreh in je zma gala s 27:15. Poraz je Italija doživela tudi v naslednjih dveh tekmah tretjega dne. Najprej je s 24:17 klonila pred Tunizijio, nato pa je s 30:17 izgubila še proti Portugalski. Zadnji dna kvalifikacij so »azzurri« potegnili krajši konec še proti Franciji (28:14). V prvi tekmi za določitev konč ne ga vrst ne ga reda so se pome rili s Turčijo in izgubili s 25:20, tako da so se morali nato zadovoljiti z igranjem v tolažilni skupini od 9. do 14. mesta. Zadnji dan iger so odigrali še dve tekmi. Najprej so s 24:19 izgubili proti Jordaniji, prvenstvo pa so sklenili s svojo tretjo zmago, z 31:23 so jo dosegli proti Cipru, kar jim je navrglo končno 11. mesto. Prvenstvo je osvojila Španija, ki je v razburljivem finalu z 18:16 premagala domači Egipt, v tekmi za 3. mesto pa je Portugalska s 30:17 odpravila Tunizijo. »Črna Gora, Francija in Portugalska so nas po telesni višini, moči in tehničnem znanju povsem prekašali, Portugalci so bili sploh po hitrosti in teh- SMUČANJE - Deželni finale najmlajših v priredbi SK Brdina V treh dneh 554 spustov Predsednik deželnega odbora FISI navdušen nad ozračjem ob tekmovališču v Forniju V nedeljo se je v Forni di Sopra končalo tridnevno smučarsko prvenstvo za deželne finale kategorij baby m/ž in miški/e v organizaciji SK Brdina. Deželni finale se je pričel že v petek, ko so se mali smučarji pomerili v »gimkani« na progi Cimacuta za pokal SK Brdina in se nadaljeval v soboto s tekmovanjem v veleslalomu za pokal Koimpex ter se v nedeljo končal s sla lo mom na pro gi Fie ni li na Varmostu za pokal ZSŠDI. V treh dneh se je na progah zvrstilo skupno približno 250 tekmovalcev in je bilo skupno 554 spustov. Prisotnih je bilo 18 smučarskih klubov iz FJK. Vse tekme so potekale v brezhibni organizaciji prog operaterjev Promotur-ja iz Fornija ter odbornikov in strokovnih sodnikov iz vrst SK Brdine. Potrebno je ob tem poudariti, da vlada med Promoturjevimi operaterji iz Fornija in organizatorji SK Brdine pravo harmonično vzdušje, saj oboji sodelujejo že vrsto let in openski klub prireja na njihovih progah vse promocijske in uradne tekme. Vreme je na deželnem prvenstvu postreglo s sončnimi dnevi in dokaj visokimi temperaturami, kar je na žalost pri-pomo glo, da se je sneg hit ro talil. Kljub temu so bile vse postavitve odlično speljane in so jih poleg organizatorjev sproti vzdrževali tudi spremljevalci prisotnih klubov. Sodelovanje vseh navzočih in enkratno vzdušje res številnih navijačev v smučarski areni, je v treh dneh tek mo vanj vzposta -vilo športno vzdušje, ki ga po mnenju sodnikov in članov vseh društev že dolgo ni bilo zaslediti. Tako se je izrazil tudi Brdinin odbornik in glavni sodnik na prvenstvu g.Popovič, ki se je ob žrebanju startnih številk za zadnjo finalno tekmo v slalomu zahvalil v imenu društva vsem za pomoč na progah in podčrtal dejstvo, da je v 17 letih dela kot sodnik prvič videl, da so res vsi tekmovalci in njihovi starši ter ostali spremljevalci ploskali vsem nas topajočim otro kom. Na nagrajevanju je v objemu gora na malem vaškem trgu prvi spregovoril predsednik SK Brdina Rado Šuber, sledil je pozdrav župana Lui-gina Antoniacomija, ki je povedal, da se vaščani vedno veselijo prisotnosti slo ven skih druš tev. Dodal je še, da bi bilo dobro v bodoče razmišljati tudi za pobratenje z tukajšnjimi administracijami za še tesnejše povezovanje. Predsednik deželne federacije FISI Gianfranco Fontanaje podčrtal, da tako lepega, športnega in prijateljskega vzdušja, ki je vladalo na nagrajevanju v svoji dolgi karieri ni še doživel. Pozdrave sta podala še deželni tre ner za mlajše katego rije Bu soli ni ter načelnik smučarske komisije En-nio Bogatez. Nagrade je prejelo prvih Predsednik deželnega odbora FISI Gianfranco Fontana in župan Fornija Luigino Antoniacomi (prva z leve) med nagrajevanjem izrazila navdušenje nad organizacijo društva predsednika Rada Suberja SK Brdina deset tekmovalcev iz vseh kategorij, absolutna prvaka iz ženske in moške kategorije v kombinaciji vseh treh tekem so še prejeli super pokal občine Forni di Sopra. Naj pri tem omenimo, da so Brdinini tekmovalci doživeli svoj krstni slalomski nastop. Uvrstitve: slalom, baby moški: 1. Larsen Škerk (36.09, Sci club 70), 2. Tommaso Bicocchi (36.47, Cai Ts), 3. Enrico Babici (37.83, Sci club 70), 16. Igor Gregori (44.85), 25. Tomaž Kafol (51.93, oba Brdina), 28. Blaž Klinec (55.96, Devin), odstopili: Carlo Francesco Rossi, Matej Kalc in Jan Ostolidi (vsi Brdina); baby ženske: 1. Giorgia Lazzarini (37.69, Sella Nevea), 2. Elisa Porta (38.42), 3. Jennifer Stigliani (38.89, obe Sci club 70), 19. Lorenza Jež (54.79, Brdina); cicibanke: 1. Nicol Hoffer (32.10), 2. Francesca Beozzo (32.99), 3. Matilde Petris (33.35, vsi Sappada), 25. Katrin Don (41.11, Brdina); cicibani: 1. Francesco Gentilli (33.65, Sella Ne-vea). Kombinacija (seštevek gim-kane, veleslaloma in slaloma): moška absolutna lestvica: 1. Francesco Gentilli (Sella Nevea), 28. Blaž Klinec (Devin), 29. Igor Gregori (Brdina); ženska absolutna lestvica: 1. Nicol Hoffer (Sappada), 44. Lorenza Jež (Brdina). Ekipno: 1. Sella Nevea 286, 2. Sci club 70 275, 3. Sappada 190, 9. Brdina 33, 13. Devin 3. nični pripravljenosti presenečenje prvenstva. Turčijo in Tunizijo bi lahko premagali, če bi igrali nekoliko boljše, najbolj pa nas boli poraz proti Jordaniji, ki je bila povsem v našem dometu,« je povedal Kerpan in dodal. »Italijanski rokomet je zagotovo napredoval, toda razlika med nami in boljšimi je v vseh pogledih še vedno zelo velika. Pogovarjal sem se s svojimi soigralci. Čeprav pripadajo klubom iz elitne in A1-lige, v članski ekipi ne igrajo, mladinska prvenstva pa so v Italiji slaba, tako da nimajo dovolj težkih tekem, brez teh pa ne napreduješ. Jaz imam srečo, da treniram in igram s prvo ekipo v A2-ligi,« je še povedal Ivan, kije največ zadetkov (4) dosegel proti Turčiji. Nastop v Egiptu je bil tudi sicer doživetje. Ivanu so se najbolj vtisnili v spomin izredni varnostni ukrepi. »Med potjo iz hotela v dvorano nas je stalno spremljala policija, dosti policistov je bilo tudi v dvorani, pred njo pa je bila četa do zob oboroženega oddelka specialnih enot.« (ak) NOGOMET Mladinci Vesne in Juventine igrajo nihajoče Sobotni derbi slovenskih društev v mladinskem deželnem prvenstvu je minil brez zmagovalcev. Vesna, ki zaseda solidno četrto mesto na lestvici, je bil glavni favorit, četudi ima tudi Juventina zelo uigrano ekipo. Obe ekipi igrata v letošnji sezoni zelo nihajoče in nimata prave kontinuitete v rezultatih. Vesna bi lahko ime la vsaj pet točk več na les tvi -ci. Podobno lahko napišemo o Ju-ventini. Trenerja obeh ekip, Tof-foli pri Vesni in Currato pri Juven-tini, nimata vedno na razpolago najboljših enajsteric, saj sta dejansko mladinski ekipi rezervoar za člansko ekipo. Ostali izidi: Costalunga -Muggia 2:7, Ponziana - Staranza-no 3:0, San Canzian - Union 91 4:0, San Luigi - Monfalcone 4:0. Vrstni red: San Luigi 44, Palmanova 43, Muggia 36, Vesna 35, Pro Gorizia 31, Staranzano 30, Ponziana 26, Union 91, San Can-zian 24, Costalunga 20, Juventina, Monfalcone 19, Gonars 13, Seve-gliano 10. Prihodnji krog: Juventina -Ponziana, Pro Gorizia - Vesna. MLADINSKI NOGOMET - Deželna prvenstva Play-out: za uvod dva poraza Pomladi NARAŠCAJNIKI Pomlad - San Luigi 0:2 (0:2) POMLAD: Dedenaro, Petro-vački, Jevnikar, Kuret (Zeriali), Ko-vacic, Dogliani, Candotti, Aljoša Čok, Kerpan (Potleca), Jarc, Jan Čok (Pečar). TRENER: Miloš Tul. Nogometaši Pomladi so se v prvem krogu drugega dela prvenstva (play-out za obstanek) potrudili, toda San Luigi je bil boljši nasprotnik. Tržačani so že po prvem delu vodili z 2:0. Vratarja Dedenara so premagali po prostem strelu in po enajstmetrovki, ki je resnici na ljubo ni bilo. Varovanci trenerja Miloša Tula, ki je tokrat na klopi zamenjal odsotnega Marina Kraglja, so sicer napadali, pred nasprotnikovi vrati pa niso bili najbolj učinkoviti. Najlepšo priložnost je imel Martin Jarc, ki pa ni bil natančen. Negativna novica je, da se je poškodoval Kerpan (gleženj), pozitivna pa, da se je po dolgi odsotnosti (zaradi poškodbe) znova vrnil na igrišče Miha Pečar. NAJMLAJŠI Pomlad - Moimacco 1:3 (0:2) STRELEC ZA POMLAD: D'Oronzio. POMLAD: Mattiassich, Cerkve-nic, Kuret, Žerjal, Carli, Zuppin, Pahor, Hoffer, Brass, Tosone, D'Oronzio, Vidoni, Cadez, Viviani, Tence. TRENER: Mile Ljubojevič. »Moimacco je solidna ekipa, tako da so na Padričah zasluženo zmagali,« je dejal spremljevalec Pomladi Silvano Kuret. Gostje so po prvem polčasu vodili z 2:0. Imeli pa so številne druge priložnosti za gol. V drugem polčasu so še tretjič premagali domačega vratarja Mattiassicha in s tem je bilo tudi tekme konec. Za Pomlad je častni gol dosegel D'Oronzio. NAJMLAJŠI 1994 Ponziana - Pomlad 4:1 (3:1) STRELEC ZA POMLAD: Ri- dolfi. POMLAD: Vidoni (Ghira), Skupek (Braini), Simeoni, Bonetta, Pao-letti, Verni, Ridolfi, Porro (Arduini), Rebula (D'Oronzio), Rossone, Kra-sniqui. TRENER: Makivič. Pomožni trener Valter Ridolfi je pohvalil celotno ekipo, pa čeprav so izgubili proti Ponziani. »Mi smo poskušali igrati nogomet, domačini pa so v glavnem brcali žogo na našo polovico. Bili so fizično močnejši in zaradi tega so zmagali,« je povedal Ri-dolfi. Za Pomlad je edini zadetek dosegel Peter Ridolfi. V nedeljo bo Pomlad v Trebčah gostila gradiško Italo San Marco. Ostali izidi: Itala San Marco -San Luigi B 0:0, San Luigi A - Monfalcone 7:0, San Sergio - Muggia 5:0, San Giovanni je bil prost. Vrstni red: Ponziana 24, San Sergio 22, Itala San Marco 20, San Luigi A 17, San Luigi B 10, San Giovanni, Pomlad ), Monfalcone 3, Mug-gia 0. Prihodnji krog: Pomlad - Itala San Marco. Naraščajniki IZIDI 1 .KROGA PLAY-OUTA Pomlad - San Luigi 0:2; Tolmezzo - Monfalcone 2:1; Fiume Veneto je bil prost. San Luigi 1 1 0 0 2:0 3 Tolmezzo 1 1 0 0 2:1 3 Pomlad 10 0 1 0:2 0 Monfalcone 1 0 0 1 1:2 0 PRIHODNJI KROG Monfalcone - Pomlad Vratar Giovanni Dedenaro (Pomlad) Najmlajši IZIDI 1. KROGA PLAY-OUTA Extra Union 91 3:2; Pomlad - Moimacco 1:3; Sangiorgina - Bearzi 0:0. Extra 1 1 0 0 3:2 3 Moimacco 1 1 0 0 3:1 3 Sangiorgina 1 0 1 0 1:1 1 Bearzi 1 0 1 0 1:1 1 Union 91 1 0 0 1 2:3 0 Pomlad 1 0 0 1 1:3 0 PRIHODNJI KROG Union 91 - Pomlad 2 0 Torek, 2ó. februarja 2008 ODBOJKA / DEŽELNA PRVENSTVA - Minuli konec tedna Med tretjeligaši srečne le slogašice Moška D-liga: Olympia Tmedia se je oddolžila že trem nasprotnikom Slogaši so dosegli v sobotov D-ligi lepo zmago na račun neugodnega nasprotnika Pallavola Trieste kroma Večina boljša Za nami je prvih pet krogov povratnega dela. Kako so se naše ekipe obnesle v primerjavi s prvimi petimi krogi prvega dela? Pregled kaže, da je največji napredek naredila moška ekipa Olympie (sedem točk več), sledijo ji Kontovelke in sočani (+3), slogaši in združena ekipa Bora in Brega so osvojili točko več, slogašice v C-ligi so dosegle enak izkupiček, ostale tri ekipe pa so se poslabšale, največ Sloga Tabor (-4). Skupno so naše ekipe v povratnem delu osvojile osem točk več kot v prvem. Moška C-liga Soča 4 7 +3 Val 3 1 -2 Sloga Tabor 10 ó -4 Ženska C-liga Sloga List 4 4 = Moška D-liga Olympia Sloga 7 9 14 10 +7 +1 Ženska D-liga Kontovel 2 5 +3 Bor Breg ó 7 +1 Govolley 5 4 -1 Zadnji krog je bil še najbolj uspešen za odbojkarice Sloge List, ki so se z gladko zmago proti Teorju, približale svojim sobotnim nasprotnicam in Virtusu na sami dve točki zaostanka, tako da so njihove možnosti v boju za neposreden obstanek v ligi spet precej večje. Prva zmaga v letu 2008 pa bo Pertotovi in soigralkam gotovo vlila še dodatno samozavest, tako da lahko pričakujemo, da bodo tudi proti boljšim nasprotnikom igrale bolj odločno. Če so slogašice dosegle pomembne točke v boju za obstanek v ženski C ligi, pa je bil sobotni krog za naše ekipe v moškem delu tega prvenstva skoraj katastrofalen, saj nihče ni osvojil novih točk. Najbolj zaskrbljujoč je poraz Vala Imse proti neposrednemu konkurentu v boju za obstanek Vivilu, ki ga je zdaj na lestvici prehitel, za Valove odbojkarje pa bo zdaj najbolj pomembna povratna tekma proti tržaškemu Cusu, ki je trenutno na lestvici še vedno za Valom. Izgubljene tri točke pa niso edina negativna nota sobotnega srečanja, saj se je že v prvem setu poškodoval izkušeni podajalec Berzacola, za katerega pri Valu upajo, da bo čim prej okreval. Še sreča, da je zaradi Volleylanda predviden teden pavze. Negativne posledice pa bo imel tudi poraz Sloge Tabor Televita, ki je po porazu proti Buii praktično odrezana od boja za mesto v play-offu. Prvenstvo je sicer še dolgo, slogaši pa bodo šest točk zaostanka zelo težko nadoknadili. Veliko bolj spodbudni so bili v soboto rezultati v moški D ligi, kjer sta spet slavila oba naša predstavnika. Olympia Tmedia, ki je letos naša najbolj uspešna ekipa, je gladko premagala še San Quirino in se tako po Fincantieriju in Porcii maščevala še tretji izmed štirih ekip, ki so jo premagale v prvem delu prvenstva. Goričani, ki v povratnem delu še niso izgubili, so tako še bližji matematični uvrstitvi v playoff in ostajajo tik za petami najboljših treh ekip v ligi. Uspešni so bili tudi mladi slogaši, ki pa so na žalost prepustili točko Pal-lavolu Ts, tako da je San Quirino ohranil še dve točki prednosti pred Strainovimi varovanci. V boju za mesto v play-offu bi bile lahko izgubljene točke proti ekipam iz spodnje polovice lestvice odločilne, res pa je tudi, da je bil edini cilj Sloge v letošnjem prvenstvu miren obstanek, ki so ga med drugim tudi že dosegli. V ženski D ligi so še drugič zapored do točk prišli vsi trije naši predstavniki, zmage pa so se veselile le Kontovelke, ki so se z enim boljših nastopov v letošnjem prvenstvu maščevale združeni ekipi Bora in Brega za poraz v prvem delu prvenstva. Varovanke Tanje Cerne so zmagale predvsem po zaslugi res odlične obrambe, z novima dvema točkama pa so rahlo približale ekipam, ki so na lestvici pred njimi. Od Fiume Veneta jih ločijo zdaj štiri točke, od Bora/Brega Kmečke banke in Manzana, ki sta na devetem oziroma desetem mestu pa sedem. Možnosti plavih pa ostajajo v boju za obstanek kljub porazu v bistvu nespremenjene, po tednu premora, ki bo verjetno omogočil standardnima centroma Flegovi in Mari-i Della Mea, da spet prideta v pravo formo, pa morajo spet začeti igrati bolj učinkovito, če hočejo prehiteti kakega nasprotnika in se nekoliko oddaljiti od ekip, ki so za njimi. Točko so dosegle tudi odbojkarice Govolleya Kmečke banke, ki so spet potrdile, da pravzaprav niso slabše od ostalih ekip v ligi, a so morale spet poražene z igrišča. SESTERKA TEDNA (Olympia Tmedia) Denis Iozza roj e H ralS al INTERVJU - Ivana Flego (Bor Breg) »Vsako leto nam nekaj zmanjka Na zadnjih dveh tekmah je v vrstah Bora/Brega Kmečke banke na centru spet igrala steber plavih Ivana Flego, ki si je med novoletnim premorom zvila gleženj. Ivana še vedno hodi k fizioterapevtu in upa, da bo čim prej v optimalni formi: »Mesec dni sem v bistvu popolnoma počivala, redno pa sem začela tre ni ra ti še le pred dve ma ted no ma. Čutim, da je z gležnjem iz tekme v tekmo boljše, saj je bolečin manj, v polju nimam težav, na mreži pa vseeno nisem še učinkovita kot prej, saj ne skačem še dovolj visoko. Nisem pričakovala, da bom imela toliko težav.« V soboto ste izgubile derbi s Kontovelom. Kako bi ocenila srečanje? »Kontovelke so zasluženo zmagale, saj so igrale zelo požrtvovalno v obrambi in so pokazale precej večjo željo po zmagi. Me pa smo igrale premalo borbeno.« V D ligi igrate že precej let, kljub temu, da večina ekip ni boljša od vas, pa se spet borite le za obstanek. Kako to? »Pravzaprav ne vem, zakaj se nam to dogaja. Vsako leto želimo dokazati, da sodimo med boljše ekipe v ligi, a nam nato nekaj zmanjka. Glede na igralski kader bi po mojem lahko dosegli precej več, a zelo redkokdaj igramo vse istočasno dobro. Ob tem pa smo po mojem premalo borbene in odločne, v odločilnih trenutkih večkrat popustimo.« Proti koncu lanske sezone si zamenjala službo. Je zdaj lažje usklajevati službene in športne obveznosti? »Veliko lažje. Prej sem delala tudi ob sobotah, včasih celo do osmih ali devetih zvečer. Vedno sem bila utrujena. Letos lahko redno treniram in sem bolj spočita.« ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Ivana Flego 10 - dejstvu, da smo imeli letos kar dva predstavnika v italijanski reprezentanci, tako Loris Mania kot Matej Černic pa sta igrala v začetni postavi. 9 - Anji Grgič in Ingrid Sancin, ki sta igrali na centru, ko sva bili z Mario Della Mea poškodovani. Obe sta zelo dobro opravili svojo nalogo. 9 - Borovi skupini U14, ki je po mojem zelo perspektivna. Dekleta pod vodstvom Betty Nacinovi zelo dobro trenirajo in upam, da si bodo kmalu priborile mesto v prvi ekipi. Takrat bomo lahko šle me starejše »v penzijo«. 4 - smoli, ki jo imamo tudi letos s poškodbami in ki tudi letos pogojujejo našo sezono. (T.G.) Moška C liga IZIDI 16. KROGA Basiliano San Vito 3:2 (22:25; 25:15; 24:2ó; 28:2ó; 15:12); VBU - Faedis 3:0 (25:17; 25:20; 25:19); Natisonia Soča 3:0 (25:20; 25:22; 25:1 ó); Prata - Cus 3:0 (25:15; 25:23; 25:23); Buia - Sloga Tabor 3:1 (25:18; 23:25; 25:20; 25:22); Valpanera - Val Imsa 3:0 (25:13; 25:20; 25:21). VBU Videm 1ó 15 1 47:11 44 Pav Natisonia 1ó 12 4 39:21 3ó Prata PN 1ó 12 4 40:23 35 Buia 1ó 9 7 37:2ó 31 Faedis 1ó 9 7 33:2ó 27 Tabor Televita 16 8 8 29:27 25 San Vito 1ó 8 8 31:31 23 Soča ZBDS 16 8 8 29:34 21 Basiliano 1ó ó 10 23:39 15 Valpanera UD 1ó 3 13 20:40 12 Val Imsa 16 3 13 15:40 10 Cus 1ó 3 13 15:40 9 PRIHODNJI KROG Val Imsa - Basiliano (8.3. ob 20.30 v Gorici); Soča - Buia (8.3 . ob 20.00 v Sovodnjah); Tabor - Prata (8.3. ob 20.30 na Opčinah). Ženska D liga IZIDI 18. KROGA Kontovel - Bor/Breg 3:2 (25:21 ; 25:21 ; 22:25; 23:25; 15:8); Manzano - Pasiano 3:0 (25:19; 2ó:24; 25:15); Cervignano - Govolley 3:2 (25:20; 27:29; 23:25; 25:20; 15:8); Cordenons -Roveredo 1:3 (23:25; 18:25; 25:19; 23:25); Reana - Buia 3:0 (25:23; 25:23; 25:17); Fiume Veneto - Tarcento 1:3 (23:25; 25:18; 1ó:25; 18:25); Pradamano - Paluzza 3:2 (25:18; 25:27; 20:25; 25:14; 15:9). Tarcento 18 1ó 2 52:14 50 Roveredo 18 13 5 45:27 37 Cordenons 18 13 5 43:28 35 Paluzza 18 12 ó 43:29 35 Cervignano 18 12 ó 42:31 35 Reana 18 10 8 41:32 32 Pradamano 18 10 8 35:39 2ó Buia 18 8 10 37:3ó 2ó Bor/Breg KB 18 8 10 33:38 23 Manzano 18 8 10 31:38 23 Fiume Veneto 18 7 11 33:43 20 Kontovel 18 6 12 24:44 16 Govolley KB 18 1 17 25:31 11 Pasiano PN 18 2 1ó 15:49 9 PRIHODNJI KROG Pasiano - Bor/Breg (8.3. ob 20.30 v Pasianu di Pordenone); Govolley -Manzano (8.3. ob 20.30 v Gorici); Pradamano - Kontovel (8.3. ob 21.00 v Pradamanu). NASE ŠTEVILKE TOP SCORER TEDNA Ženske: Sabrina Bukavec (Kontovel) in Isabel Mania (Govolley Kmečka Banka) 28 Moški: Denis Iozza (Sloga) 24 TOP SCORERJI Ženska C liga: C. Fazarinc 192, I. Pertot 170, S. Cvelbar 134, I. Gantar 78, D. Ciocchi 61, A. Spangaro 60, F. Starec 54. Moška C liga: M. Ombrato 255, S. Černic 209, D. Riolino 202, V. Kante 186, I. Valen-tinčič 171, G. Testen 142, D. Slavec 126, D. Sorgo 109, M. Čevdek 108, Masi 106, N. Pan-tič 105, L. Lavrenčič 99, I. Veljak 96. Ženska D liga: I. Černic 318, I. Mania 246, P. Uršič 240, S. Bukavec 236, K. Vodopivec 228, A. Colsani, M. Starc in K. Spetič 164, I. Flego 148, A. Verša 129, M. Della Mea 124, M. Lisjak 112, A. Žužič 109. Moška D liga: D. Faganel 263, T. Lango 209, M. Romano 199, S. Rožac 185, D. Iozza 169, L. Terčič in D. Dornik 126, D. Cettolo 119, E. Taučer 111, F. Hlede 89, R. Bernetič 85. 34 Toliko tie-breakov so že igrale naše 1 ekipe v deželnih ligah (tri v zadnjem krogu). Na žalost pa ima večina naših predstavnikov z odločilnimi petimi seti negativne izkušnje, saj je razmerje med zmagami in porazi 15:19. Najslabše razmerje ima Govolley Kmečka banka (0:8), najboljše pa Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje (4:1). Pozitiven obračun imajo še Kontovel, Sloga v D ligi in Bor/Breg Kmečka banka, razmerje 1:1 ima Olympia Tmedia, negativen obračun pa tudi Sloga List, Sloga Tabor Televita in Val Imsa, ki niso v petem setu še nikoli slavili. Ženska C liga IZIDI 18. KROGATriveneto - Talmassons 3:2 (21:25; 18:25; 25:9; 25:21; 15:11); Volleybas -Martignacco 3:1 (25:23; 25:13; 25:27; 25:18), Sloga - Rivignano 3:0 (25:19; 26:24; 25:9) Porcia - Villa Vicentina 3:0 (25:9; 25:14; 25:10) Lucinico - Libertas 3:1 (25:15; 26:28; 25:23 25:23); Chions - Virtus 3:0 (25:9; 25:17; 25:21) Cormons - Palazzolo 3:0 (25:23; 25:18; 25:22) Porcia Triveneto PN Lucinico Martignacco Libertas TS Chions Volleybas UD Cormons Talmassons Palazzolo Virtus TS Rivignano Sloga List Villa Vicentina PRIHODNJI KR 20.00 v Palazzolu dello Stella) 18 18 0 54:13 50 18 15 3 49:19 43 18 13 5 47:21 41 18 12 ó 44:27 37 18 12 ó 40:28 33 18 10 8 34:29 29 18 9 9 35:35 27 18 8 10 33:32 2ó 18 8 10 32:3ó 25 18 ó 12 28:39 21 18 ó 12 24:42 1ó 18 5 13 21:42 1ó 18 4 14 18:43 14 18 0 18 1:54 0 Palazzolo - Sloga (8.3. ob Moška D liga IZIDI 16. KROGA Volley UD - Fincantieri 0:3 (15:25, 17:25; 18:25); Altura - Broker 3:0 (25:15; 25:12 25:14); Rigutti - Cordenons 3:0 (25:21; 25:15 25:12); Olympia - San Quirino 3:0 (25:20; 25:21 25:21); Pallavolo Ts - Sloga 2:3 (17:25; 27:29; 25:16; 25:18; 15:17); Cervignano - Porcia 0:3 (23:25; 13:25; 23:25). Porcia 16 13 3 45:18 42 Fincantieri 16 14 2 44:17 40 Rigutti 16 13 3 43:16 38 Olympia TMedia 16 12 4 41:16 36 San Quirino PN 16 10 6 36:27 30 Sloga 16 10 6 36:29 28 Club Altura 16 8 8 33:28 26 Pallavolo TS 16 5 11 21:37 16 Cordenons 16 4 12 19:39 12 Broker TS 16 4 12 17:43 10 Cervignano 16 3 13 15:44 8 Volley UD 16 0 16 10:48 2 PRIHODNJI KROG Sloga - Olympia (8.3. ob 17.30 na Opčinah) / ODBOJKA Torek, 26. februarja 2008 21 POKRAJINSKA PRVENSTVA - 1. moška divizija na Goriškem Nadaljuje se premoč Olympie Sočani so se oddolžili Turriacu za poraz v prvem delu 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Val/Dom Imsa - Pro Romans 0:3 (20:25, 21:25, 25:27) VAL DOM IMSA: Chiarion, Costariol, Degano, Terpin, Lavrenčič, Nar-din, Piras (L). Trener: Rado Lavrenčič. Valovke so tokrat nastopile v zelo okrnjeni postavi. Na belem tednu se je namreč poškodovala Maša Braini, tako da je morala na igrišče tudi Nardinova, ki ni trenirala dva tedna. Kljub okrnjeni postavi pa so se varovanke trenerja La-vrenčiča dobro upirale, predvsem v drugem in tretjem setu. V drugem nizu so celo vodile 17:12, v zadnjem setu pa jim je uspelo celo nadoknaditi zaostanek 4 točk (20:24), več pa nato niso zmogle. Soča - Lucinico 0:3 (19:25, 23:25, 11:25) SOČA: Černic 3, Nanut 11, Bevčar 0, Gergolet 6, Visintin 4, Gbbana 3; Ga-lizia (L), Camauli 1, Cogoj 3, Marussi 4, Moro, Brumat. Trener: Paola Uršič. Odločilno vlogo je tokrat odigral predvsem drugi set. Varovanke trenerke Uršič so namreč začele zelo dobro in stalno vodile, žal pa se jim je v končnici zataknilo. Poraz v drugem nizu je potrl naše igralke, ki so v tretjem setu povsem popustile. Vrstni red: Ronchi in Pieris 44, Morarese 40, Mossa 38, Pro Romans 34, Azzurra 32, Villesse 25, Lucinico 24, Ca-priva 22, Val/Dom Imsa in Soča 10, Sta-ranzano 9, Grado 3, Fincantieri 1 (Pieris in Villesse s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Olympia - Fincantieri 3:0 (25:16, 25:16, 25:19) Izkušeni odbojkarji goriške Olympie so v 1. moški diviziji še nepremagani, doslej pa so izgubili le dva seta (oba proti drugouvrščeni Mossi), na ostalih tekmah pa so slavili brez težav. OLYMPIA: Dorni, Vogrič, Kom-janc, Terpin, Fajt, Polesel, Mucci, Fran-doli (L). Trener: Rinaldo Dorni Goričani so kljub spremenjeni postavi (podajal je Andrej Vogrič, kot korektor pa je igral trener Rinaldo Dorni) še tretjič brez težav premagali skromni Fincantieri, ki se jim je skušal sicer čim boljše upirati, zmage naše ekipe pa ni mogel ogroziti. Soča Gostilna Devetak - Turriaco 3:2 SOČA GOSTILNA DEVETAK: Butkovič, Černic, I. in R. Devetak, Juren, Škorjanc, Visintin, Zimolo (L). Trener: Boris Jelavič Po osvojenem uvodnem nizu so Sočani v drugem setu že vodili z 8:0, ko je prišlo do upada koncentracije. Odpovedali so na celi črti, kar so seveda takoj izkoristili gostje, ki so tako povedli v setih z 2:1. Na srečo so se naši odboj-karji v četrtem nizu zdramili in uspeli izsiliti peti niz, ki je bil zelo izenačen, vendar Sočani so v ključnih trenutkih ohranili mirnejšo kri in prišli do zaslužene zmage. Odbojkarjem iz Turjaka so se tako maščevali za nepričakovan poraz iz prvega dela prvenstva. Vrstni red: Olympia 20, Mossa 16, Soča Gostilna Devetak 11, Turriaco 7, Naš Prapor 6, Fincantieri 0 (Mossa in Naš prapor s tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem Kontovel - Killjoy 3:0 (25:23, 25:10, 25:14) KONTOVEL: Antognolli, Regent, Poiani, Turco, Pernarcich, Ravbar, Gre-gori, Starc, Ferluga, Cassanelli, Milič, Balzano. Trener: Tanja Cerne Kontovelke so srečanje začele slabše, tako da je Killjoy že vodil 22:18, nato pa so se zbrale in z dvema zaporednima asoma Saše Regent osvojile uvodni niz. V nadaljevanju so zaigrale bolj učinkovito in z lahkoto zmagale. Vrstni red: Breg/Bor ZKB in Ro-iano/Gretta/Barcola 22, Sloga, Kontovel in Altura 18, Oma 9, S. Andrea 7, Killjoy 3, Prevenire 0 (Breg/Bor ZKB in Sloga s tekmo manj) ŽENSKE - Proti Staranzanu so dosegle prvo zmago v prvenstvu mladink Sočanke prebile led Under 16: po tesnem porazu mlajše igralke Bora Kinemax ne morejo več upati na uvrstitev v play-off za naslov UNDER18 Na Goriškem Soča - Staranzano 3:0 (25:12, 25:12, 25:19) SOČA: Gabbana 12, Gergolet 12, Marussi 6, Visintin 20, Kogoj 5, Moro 3, Gali-zia 6. Trener: Štefan Cotič Sočanke so se maščevale Staranzanu za poraz iz prvega dela prvenstva in so tako dosegle prve tri točke v prvenstvu mladink. Tokrat so naše odbojkarice igrale zelo zbrano in so tako svoje nasprotnice povsem nadigrale. Zmaga ni bila nikoli pod vprašajem, saj so stalno imele pobudo trdno v svojih rokah. Kot podajalka je tokrat igrala Marussijeva. Ostali izid: Mossa - Torriana 3:0. Vrstni red: Mossa 20, Azzurra 13, Torriana 9, Soča in Staranzano 3. UNDER16 Na Goriškem Govolley Kinemax - Villesse/Torriana 3:1 (23:25, 25:17, 25:15, 25:14) GOVOLLEY KINEMAX: M. in G. Zavadlav, Petejan, Bressan, Černic, Turus, Valentinsig, Komjanc, Antonič, Giuntoli. Trener: Rajko Petejan Goričanke so začele zelo nezbrano in tako prepustile uvodni niz nasprotnicam, v nadaljevanju pa so vendarle uredile svoje vrste in brez težav osvojile nove tri točke. Ostali izidi: Fincantieri - Lucinico n.i., Farra - Staranzano 3:0, Pieris - Ronchi 3:0. Vrstni red: Lucinico 30, Govolley IKnemax 28, Fincantieri in Pieris 25, Villesse/Torriana 13, Farra 12, Ronchi 8, Staranzano 0 (Fincantieri in Lucinico s tekmo manj). Na Tržaškem - Skupina A Kontovel - Oma B 3:0 (25:7, 25:14, 25:16) Sokol - Kontovel 0:3 (17:25, 9:25, 11:25) Sokol - Libertas 0:3 (12:25, 11:25, 10:25) KONTOVEL: Antognolli, J. in M. Briščik, Čebron, Paoli, Turco, Ferluga, Ravbar, Starc Zavadlal, Rizzo, Gregori. Trener: Tanja Cerne SOKOL: Bembi, Collovati, Cesari, Ci-bic, Škerlavaj, Von Egitz, De Franceschi, Ghezzo, Bogatec, Vidoni, Škerl. Trener: La-jris Žerjal Kontovelke so dosegle še dve rutinski zmagi. Zadnjeuvrščena Oma je bila preskromna, da bi se jim lahko učinkovito upirala, enosmeren pa je bil tudi povratni der-bi s Sokolom. Tudi Sokol je prejšnji teden odigral dve tekmi. Po porazu s prvouvrščenim Kontovelom je moral priznati še premoč odbojkaric Libertasa, ki prav tako sodijo med boljše ekipe v skupini. So-kolovke so igrale sicer nekoliko boljše, a je bil nasprotnik premočen. Ostala izida: Killjoy - Sloga Dvigala Barich 2:3 (o tekmi smo že poročali), Virtus A - Altura B 0:3. Vrstni red: Kontovel 33, Altura B 26, Libertas 25, Sloga Dvigala Barich 15, Killjoy 14, Virtus A 13, Sokol 3, Oma B 0 (Sokol in Oma B s tekmo manj). Skupina B Bor Kinemax - Volley 3000 2:3 (18:25, 25:22, 20:25, 25:22, 8:15) BOR KINEMAX: Kneipp, Pučnik, Bruss, Žerjal, Hauschild, Viviani, Cella, Gle-ria Sossi, Steinbach, Visintini, Rabak, Na-dlišek. Trener: Betty Nacinovi. Na odločilnem srečanju za vstop v play-off so gostiteljice potegnile krajši konec in so tako v bistvu izločene iz boja za končnico. Ne glede na poraz pa zaslužijo pohvalo prav vse, saj so igrale zelo borbeno in požrtvovalno. Srečanje je bilo dopa-dljivo in napeto, saj sta obe šesterki pokazali res dobro tehnično znanje. Plave so igrale zelo dobro na mreži, kjer je predvsem iz centra zelo učinkovito napadala Katerina Pučnik, a tudi v obrambi so bile zelo pozorne in so pobrale marsikatero težko žogo. Na servisu sta največ težav povzročali nasprotnicam Irina Kneipp in Martina Žer-jal. Številna publika, ki je napolnila oranžne tribune velike dvorane Stadiona 1. maj, tako sploh ni bila razočarana, saj je bilo srečanje na visokem nivoju. (RAS) Oma A - Breg 3:0 (25:20, 25:9, 25:9) BREG: Colsani, Giacomini, Grgič, Mi-lič, Palcich, Bocciai, Cenzon. Trener: Mit- ja Gombač Brežanke so morale tudi v drugem delu priznati premoč Ome A. Tokrat je bila zmaga nasprotnic bolj gladka kot v prvem delu, saj so Colsanijeva in soigralke razen v prvem setu, v katerem so bile Omi enakovredne do 18. točke, igrale zelo slabo in veliko grešile. Ostali izid: Altura A - Brunner 3:0, S. Andrea - Virtus B 0:3. Vrstni red: Virtus B 30, Volley 3000 23, Bor Kinemax in Oma A 20, Breg 13, S. Andrea 12, Altura A 11, Brunner 0 (Bor Kinemax in Virtus B s tekmo manj). UNDER14 Na Tržaškem - Skupina B Virtus - Kontovel 3:0 (28:26, 25:20, 25:20) KONTOVEL: Brankovič, Dell'An-no, Orza, Fattori, Guina, Ziani, Čebron, Paoli, Cerniava, Klobas, Concina. Trener: Veronika Žužič Kljub porazu so se Kontovelke zelo dobro upirale prvouvrščenemu Virtusu. V vseh treh setih so vodile do polovice seta (v prvem celo 17:10), v nadaljevanju pa popustile še posebno v obrambi. S svojim nastopom so lahko vsekakor zelo zadovoljne. Bor Co.A.La B - Libertas A 0:3 (13:25, 15:25, 7:25) BOR COA.LA B: Pozzo, Piccolo, Voi-nich, Rabak, G. in M. Zonch, Miloševič, Ja-blanovič, Pillepich, Olivo, Pincer. Trener: Marko Kalc Mlade borovke so se dva seta dobro upirale boljšim nasprotnicam. Dosegle so sicer malo točk, igrale pa so zelo dobro v obrambi, tako da so bile vse akcije zelo dolge. Popustile so le v zadnjem setu, ko jih je Libertas poserviral. Ostali izid: Oma B - Lucchini 1:3, Altura B ni igrala. Vrstni red: Virtus 21, Libertas A 15, Kontovel 12, Lucchini 12, Altura B 9, Oma B 2, Bor Co.A.La B 1 (Luc-chini in Libertas A z eno, Bor Co.A.La B z dvema tekmama manj). UNDER 13 MEŠANO - Na Tržaškem Skupina B Sokol - Oma A 0:3 (10:25, 18:25, 24:26) SOKOL: Doz, Devetak, Franceschini, Škerl, Škerk, Rauber, Pertot. Trener: Norči Zavadlav Okrnjene Sokolovke so tokrat igrale pod svojimi sposobnostimi. Proti Omi so dobro igrale samo v zadnjem setu, v prvih dveh pa so kljub dobremu sprejemu preveč grešile na mreži. Pohvalo pa zasluži Giulia Rauber, ki je prvič igrala v tej kategoriji. Vrstni red: Oma A 9, Virtus 6, Sokol 5, Sloga M 1, Breg 0 (Virtus in Sloga M s tekmo manj, Sokol s tekmo več). Skupina C Virtus M - Kontovel 0:3 (10:25, 14:25, 6:25) KONTOVEL: Agosta, Ban, Brescia-ni, Cassanelli, Daneu, Milič, Paoletti, Poia-ni, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz. Trener: Nicole Starc Kontovelke so brez težav premagale skromnega nasprotnika, čeprav so igrale še z mlajšo postavo kot ponavadi. Večino točk so dosegle že s servisom. Vrstni red: Kontovel 10, Sloga 7, Bor Co.A.La 6, Altura B 4, Oma B 3, Virtus M 0 (Virtus M in Kontovel s tekmo več). UNDER 12 - Na Goriškem Olympia nadaljuje z uspešnimi nastopi Odbojkarji Olympie zelo dobro igrajo v prvenstvu U12, saj so doslej izgubili le enkrat, v glavnem pa vedno zmagali brez večjih težav. Premagala jih je le Capriva, ki pa so se ji v povratnem delu takoj maščevali. Izgubili so sicer prvi set, v katerem so igrali premalo odločno, v ostalih dveh pa so pokazali, kaj znajo. Dvakrta pa so premagali Moraro. OLYMPIA: Cobello, Ciurillo, Corsi, K. in S. Komjanc, Lupoli, Manfreda, Princi, Zara. Trener: Diego Poletto moški Tokrat le štiri zmage naših ekip UNDER 18 Olympia Terpin - Soča Gostilna Devetak 0:3 (23:25, 17:25, 16:25) OLYMPIA TERPIN: L. in P. Brot-to, Terčič, Gomiscech, Caprara, Gatta (L), Culot, Komjanc, Lango, Capparelli. Trener: Alain Mauri SOČA GOSTILNA DEVETAK: J. in G. Černic, Juren, Butkovič, Visintin, Devetak, Zimolo (L). Trener: Boris Jelavič Tudi povratni derbi so gladko osvojili Sočani, Olympia pa bi se jim lahko boljše upirala, če se ne bi med ogrevanjem poškodovala Komjanc in Lango. V prvem setu so domačini stalno vodili, Sočani pa so jih na koncu prehiteli in nato brez večjih težav osvojili še drugi in tretji niz. Ostali izidi: Vbu - Cordenons 0:3, Prata - Codroipo 3:0, Rigutti - Sloga Mul-tinvest 3:1 (o tekmi smo že poročali), Fincantieri ni igral. Vrstni red: Cordenons 32, Prata 24, Soča Gostilna Devetak 22, Ri-gutti 21, Fincantieri 20, Sloga Multinvest 15, Codroipo 5, Olympia Terpin 3, Vbu -1 (Fincantieri, Codroipo, Olympia Terpin s tekmo manj). UNDER16 Pallavolo Ts - Olympia Hlede 0:3 (15:25, 13:25, 10:25) OLYMPIA HLEDE: Brotto, Capparelli, Caprara, Culot, Gomiscech, Hlede, Pavlovič, Gatta. Trener: Diego Poletto Kljub okrnjeni postavi so Goričani brez težav osvojili nove tri točke, tako da ostajajo na tretjem mestu v svoji skupini. Vsi so dobro opravili svojo nalogo. Aurora Volley - Sloga 0:3 (10:25, 11:25, 11:25) SLOGA: Calzi 3, Dussich 20, Ilič 26, Moscati 5, Škerlavaj 4, Žerjal 2. Trener: Ivan Peterlin Slogaši so nastopili brez bolnih Riose in Košute ter brez Sočanov Deve-taka in Jurna, ki sta igrala z matičnim društvom tekmo v prvenstvu U18. Kljub temu so brez najmanjše težave odpravili zadnjeuvrščene Videmčane. S to zmago je Sloga tudi matematično kolo pred koncem zasedla prvo mesto v svoji skupini in se tako brez težav uvrstila v naslednjo fazo. (Inka) Ostali izid:Fincantieri - Cervigna-no 3:0. Vrstni red: Sloga 23, Fincantieri 19, Olympia Hlede 15, Cervignano 12, Pallavolo Ts 3, Aurora Volley 0. UNDER14 Olympia Ferstyle - Prata 3:0 (25:7, 25:8, 25:10) OLYMPIA FERSTYLE: Vizin, Škerk, Hlede, Princi, Persolja, Corsi, Co-bello, Terpin. Trener: Diego Poletto Kljub okrnjeni postavi so odbojkarji Olympie igrali zelo zbrano in odločno ter brez težav premagali skromno Prato, ki se razigranim domačinom ni mogla učinkovito upirati. Soča - Coselli 0:3 (21:25, 19:25, 22:25) SOČA: Čaudek, Debianchi, Fiorel-li, Kovic, Marušič, Melillo, Ulian. Trener: Boris Jelavič Sočani so tudi v povratnem delu izgubili proti tržaškemu Coselliju. Tekma je bila sicer v glavnem izenačena, naši igralci pa so v vsakem setu v določenem trenutku popustili, tako da so Tržačani osvojili vse tri točke. Pozna se namreč, da nastopajo okrnjeni in da si morajo še nabrati izkušnje. Volley Gemona - Sloga 3:0 (25:3, 25:7, 25:7) SLOGA: Antoni, Cettolo, Guštin, Kralj, Pečar, Tanteri, Taučer, Vidoni. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo so v Huminu slogaši nastopili proti prvouvrščeni Gemoni in tekmo izgubili že pred njenim samim začetkom, saj so se že predčasno vdali v poraz. Edina zanimiva nota tekme je bila tako trenerska klop, na kateri sta na eni strani sedela Ivan Peterlin, na drugi pa sin Ambrož, ki letos trenira ekipo iz Humina. (Inka) Ostali izid: Cervignano - Il Pozzo 0:3, Cordenons ni igral. Vrstni red: Gemona 27, Il Pozzo 24, Olympia Ferstyle 21, Cervignano 15, Coselli 13, Sloga 9, Soča 7, Prata 4, Cordenons 0. 22 Torek, 26. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR KOLESARSTVO - Grega Bole, eden od možnih favoritov na Trofeji ZSŠDI v Lonjerju »To je dirka, ki jo želi osvojiti vsak Slovenec« V Grossetu je bil drugi, ležijo pa mu enodnevne dirke - Želi iti na OI v Peking Za slovensko kolesarstvo se je letošnja sezona odlično pričela. Kolesar ekipe Adria Mobil Gregor Bole je pred dnevi dosegel drugo mesto na etapi krožne dirke v pokrajini Grosseto in nato zasedel končno drugo na lestvici s samimi 9 sekundami zaostanka za zmagovalcem, poznanim Italijanom Pozzatijem. Grega Bole se je rodil leta 1985 v Jesenicah. Več let je kolesaril v ekipi Sava Kranj, letos pa je prestopil v novomeško ekipo KK Adria Mobil. V svoji karieri je dosegel več kot 150 zmag, v nedeljo pa bo nastopil na Trofeji ZSŠDI v Lonjerju. Si pričakoval tako uspešen pričetek sezone? »Odkrito povedano ne. Drugo mesto na prvi etapi je prišlo popolnoma nepričakovano, saj si glede na tako močno konkurenco nisem upal niti razmišljati o visoki uvrstitvi. Po prvi etapi pa sem ugotovil, da lahko zmorem več in tako sem se prebil tudi do končnega drugega mesta.« Letos si se odločil za prestop v ekipo KK Adria Mobil. Zakaj? »Enostavno, ker so mi nudili boljše pogoje in ker so mi zagotovili, da bom lahko kolesaril na bolj konkurenčnih dirkah.« Kateri pa so tvoji načrti za letošnjo sezono? »Trener Milan Eržen pravi, da mi je napisana na koži dirka Giro d'Oro na Tridentinskem, ki bo letos konec aprila. Všeč pa so mi predvsem enodnevne dirke. Skušal pa se bom uvrstiti tudi v ekipo za olimpijske igre.» Kaj meniš o lonjerski dirki? »To je prav gotovo dirka, ki si jo po tihem želi zmagati vsak slovenski kolesar.« Koliko krat si že sodeloval na tej dirki? »Mislim, da sem v Trstu kolesaril štirikrat. Enkrat sem odstopil, drugače pa sem vedno prišel med prvo dvaj-seterico.« Ti je všeč nova proga? »Zdi se mi bolj selektivna. Ciljni vzpon pa ostaja vedno težak.« Kdo so po tvojem favoriti? »Kot vedno štartajo kolesarji ekipe Zalf med favoriti, čeprav letos ne bo lanskega zmagovalca Ponzija. Letos pa mislim, da bi lahko Slovenci presenetili. Mislim, da je ekipa Perutnina Ptuj zelo dobra. Seveda pa tudi mi štar-tamo na čim višjo uvrstitev.« Katero je trenutno stanje slovenskega kolesarstva? »Prav gotovo dobro. Polno je mladih, ki trkajo na vrata profesionalnega sveta. Letos je npr. prestopil v ekipo Lampre Simon Špilak in prepričan sem, da se bo izkazal.« Edvin Bevk Grega Bole ima v karieri že 150 zmag DOGOVOR OI2010 in 2012 po Sky TV RIM - Mednarodni olimpijski komite MOKje sporočil, daje eksklu-zivne televizijske pravice za prenos olimpijskih iger 2010 v Vancouvru in 2012 v Londonu dobila italijanska televizija Sky TV. Sky bo skrbela za prenos slike po zraku, prav tako pa tudi za internetno povezavo ter povezavo preko mobilnih telefonov.Finančne podrobnosti dogovora niso znane, znano je le, da bo Sky, ki je v lasti Ru-perta Murdocha, pri tem projektu sodeloval tudi z RAI in Mediaset, kar je kot veliko priložnost za italijanski šport pozdravil tudi predsednik CO-Nl-ja Gianni Petrucci. ROKOMET - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 3.krogu drugega dela evropske lige prvakov v go-steh izgubili z danskim GOG Gud-mejem s 33:34 (18:18). V soboto se bodo doma ob 17. uri pomerili z Barcelono. TOTTENHAMU POKAL - Nogometaši londonskega Tottenhama so letošnji zmagovalci angleškega li-gaškega pokala, potem ko so v finalu pred 87.060 gledalci na stadionu Wembley po podaljšku premagali Chelsea z 2:1.Zmagoviti gol je v četrti minuti podaljška dosegel Jonathan Woodga-te.V rednem delu je za Tottenham zadel Dimitar Berbatov (70./11-m), za Chelsea pa Didier Drogba (39.). ITALIJA ZADNJA - Po gladkem porazu v Cardiffu proti domačemu Walesu je Italija še na dnu razpredelnice pokala šestih narodov v ragbiju. Družbo ji sicer delajo Škoti, s katerimi se bodo »azzurri« pomerili v zadnjem krogu, ko se bodo najbrž poskušali izogniti osvojitvi simbolične lesene žlice, ki pripada zadnje uvrščeni ekipi brez osvojenih točk. Prav Valižani so edini, ki lahko še osvojijo veliki slam, to se pravi prvo mesto brez izgubljene tekme. V naslednjem krogu (v nedeljo, 9. marca) bodo Italijani morali znova na gostovanje v Parizu. IZIDI 3. KROGA: Wales - Italija 47:8, Irska - Škotska 34:13, Francija - Anglija 13:24; VRSTNI RED: Wales 6, Irska, Francija in Anglija 4, Italija in Škotska 0. ZAMENJAVA - Potem ko so hokejisti Acroni Jesenic v nedeljo izgubili odločilno peto tekmo četrtfina-la lige Ebel, je HK Acroni Jesenice prekinil sodelovanje s trenerjem prvega moštva Kimom Collinsom. Na Jesenice je 46-letni Kanadčan prišel avgusta lani. UJETO V OBJEKTIV Mlada slovenska smučarka Petra Robnik je bila v superkombinaciji v kanadskem Whistlerju štirinajsta, po cilju pa je bila zelo dobre volje ansa ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO NAMESTNIK OPATA UMRL SLOVENSKI SMUČAR PETROVIČ OUVER GOLDSMITH SLOVENSKI NOGOMETAŠ (SAŠA) AZIJSKI RAKUNJI PES PRISTASI NAUKA O STAROSTNIH POJAVIH NORDIJSKI BOGOVI TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU a PAPESH NAMESTNIK ROPARSKI DELFIN 1 NASTANEK GORA IN GOROVIJ 1 ; k BIKOV GLAS NAŠ PISATELJ PAHOR AM. ATLETINJA JONES r t l v PORAZ V BOKSU EGIPTOVSKI BOMBA2 TRGOVSKO BLAGO, PRODAJNI PREDMET TOMA2 GRUDEN EINIC SKUPINA V ČADU ČEŠKI REFORMATOR HUS ■p- y AMERIŠKI PEVEC KING COLE FOIO BORIS PRINCIC NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR (BORIS) CEHOV ANTON ANGLEŠKI PISATELJ CARPENTER-JEV FILM ■... POTNIK" ALDO RUPEL JAMČIJO Z LASTNIM ŽIVLJENJEM KOŠARKARSKI KLUB PROSTOR, KJER SE PRODAJA IN KUPUJE SLOVENSKA TENISAČICA (KATARINA) OTON TRABANT OVOJ, OVITEK SMESNA ZGODBICA ODPRT BALKON, PLOŠČAD DOLOČENO OZEMLJE PLAVALEC THORPE NORDIJSKA BOGINJA MORJA STROJ ZA MLETJE IZDELEK Z MLETEGA 2ITA NIKOLA TESLA VODNIK ANTON DEL VEČJE CELOTE, ENOTA ŠVICARSKI NOGOMETAŠ (JOHANN) MEDENO PECIVO NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK HUNSKI VLADAR , ■ŠIBA BOJ / Riesch 1., Maze 12. WHISTLER -Nemka Maria Riesch, ki je vodila že po su-perveleslalomu, je zmagala na superkombinaciji alpskih smučark za svetovni pokal v kanadskem Whi-stlerju (2:10,97). Druga je bila Av-strijka Marlies Schild (+0,09), tretja pa Švedinja Anja Parson (+0,31). Tina Maze (na sliki) je bila 12. (+1,92), «azzurra« Johanna Schnarf je bila 13., druga slovenska predstavnica Petra Robnik pa 14. (+2,54). Riescheva, ki je le dva dni pred tem nastopom padla na olimpijski progi v smuku in se pri tem na srečo ni poškodovala, ni zamudila priložnosti, da bi dosegla svojo šesto zmago v pokalu. Mazejeva je v slalomu, v katerem v svetovnem pokalu ni tekmovala, pridobila pet mest. Polom Slovenije OBERSTDORF - Avstrijci (1553,3 točke) so zmagovalci ekipne tekme svetovnega prvenstva v poletih v Oberstdorfu. Drugi so bili Finci (1477), tretji pa branilci naslova Norvežani (1453,2). Za Slovence je bilo konec sanj o finalu že v prvi seriji, ko se je Robert Kranjec komaj rešil padca in pristal pri 85 metrih, zato so SP končali na skromnem 12. mestu. Kličku še en pas NEW YORK -Ukrajinski boksar Vladimir Kličko je v noči na nedeljo v New Yorku zlahka osvojil naslov sv.prvaka v težki kategoriji po verziji WBO ter tako naslovu prvaka po verziji IBF dodal še en šampionski pas. V razprodanem Madison Square Gardnu je Kličko po dvanajstih krogih po točkah ugnal branilca naslova WBO Rusa Sultana Ibragimova in mu prizadejal prvi poraz v njegovi poklicni karieri. Šarapovi Doha DOHA - Ruska teniška igralka Marija Šarapova (na sliki) je zmagovalka turnirja WTA v Dohi. Četrta nosilka turnirja z nagradnim skladom 1,7 milijona evrov je v velikem finalu premagala rojakinjo Vero Zvona-revo s 6:1, 2:6 in 6:0. Dvajsetletna Rusinja je v Katarju dosegla svojo drugo letošnjo turnirsko zmago. Pred tem je slavila na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu, letošnjem prvem turnirju za grand slam. Norveško slavje FALUN - Norveška je osvojila obe ekipni tekmi svetovnega pokala v smučarskem teku. Moška štafeta (1:40:18,2) je zmagala preizkušnjo 4 x 10 kilometrov. Sicer druga postava Norveške je za sekundo ugnala prvo ekipo, tretji so bili Čehi (+1,7). Ženska štafeta (56:29,7, na sliki Marit Bjorgen) pa je zmagala na razdalji 4 x 5 kilometrov. Za 30,9 sekunde je ugnala Finke, tretje so bile Nemke (+55,7). o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Zaradi megle in brezvetrja se je povečala koncentracija prašnih delcev Onesnaženost ne popušča, v mesto samo s sodo tablico Mestni redarji bodo kršilcem odredbe naložili od 150 do 600 evrov globe Zaradi megle in brezvetrja se je v Gorici med vikendom povišala koncentracija drobnih prašnih delcev v zraku, zato pa bodo tudi danes veljale izmenične tablice in v mesto bodo lahko vstopila le vozila s sodo registracijo. V soboto so v mestnem središču izmerili 158 mikrogramov drobnih prašnih delcev PM10 v zraku, v nedeljo pa 171. Tudi včeraj popoldne je koncentracija presegla dovoljeno vrednost 50 mikrogramov na meter kubični zraku, vendar je bila po besedah občinskega odbornika Francesca Del Sordi-ja stopnja onesnaženosti nekoliko nižja kot vnedeljo. Odbornik je ob tem povedal, daje bil včeraj spričo uvedbe izmeničnih tablic promet v Gorici nekoliko bolj redek, zaenkrat pa kršilcem prometne omejitve niso naložili glob. Danes bodo mestni redarji strožji; vozniki, ki ne bodo spoštovali odredbe in jih bodo redarji »ujeli«, bodo morali plačati od 150 do 600 evrov kazni. Da bi opozorili na prometne omejitve, so postavili cestne znake tudi ob vhodih v mesto pri meji, vendar so samo v italijanskem jeziku. Stopnja onesnaženosti je presegla dovoljeno vrednost tudi v Tržiču. V petek so izmerili 50 mikrogramov PM10 v zraku, v soboto 74, vnedeljo pa 98. Občinska uprava zaenkrat ni sprejela ukrepov, sicer pa je včeraj občinski odbornik Paolo Frittitta pozval Tr-žičane, naj znižajo za eno stopinjo temperaturo v stanovanjih. Mestni redarji nadzirajo goriški promet (zgoraj), gosta megla v Ločniku, ob vhodu v mesto (levo) bumbaca GORICA Navodila za voznike V Gorico bodo danes med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 18. uro lahko vstopila samo vozila (euro 0, 1, 2 in 3) s sodo (parno) registrsko tablico. Vsem avtomobilom ne glede na registracijo bo vsekakor dovoljena vožnja po glavnih ulicah, ki obkrožajo mestno središče. Vsi avtomobili bodo tako lahko vozili po viaduktu IV Stormo caccia in po prvem delu ulice Trieste, zatem pa bodo morali zaviti v ulico Stuparich; dalje bo vožnja dovoljena po ulicah Terza Armata, Scuola Agraria, Blaserna, Kugy, Gius-tiniani, Rafut, Formica in Corsica, po trgu Medaglie d'Oro, po ulicah Orzo-ni, Don Bosco, Scodnik, Brass (od križišča z ulico Scodnik), Oriani, Leopardi, Leoni, Isonzo Argentina, Bolivia in Barca, po trgu Divisone Mantova ter ulicah Aquileia in Saba. Po omenjenih ulicah bodo lahko krožila vsa vozila brez omejitev, znotraj obroča pa le tista s sodo tablico. Vožnja po mestu bo dovoljena tudi avtomobilom euro 4, vozilom na metan, GPL, električni pogon in vodik, avtomobilom, v katerih se peljejo vsaj tri osebe, zdravnikom, silam javnega reda, diplomatskim vozilom, invalidom ter poročnim in pogrebnim sprevodom. Tovorna vozila bodo lahko vstopila v mesto za dostavo blaga med 9. in 12. uro ter med 15. in 16.45. Ob tem temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne bo smela preseči 20 stopinj celzija, v industrijskih in obrtnih obratih pa 18 sto pinj. Pokrajinsko prevozno podjetje APT in občina bosta nudili brezplačno avtobusno povezavo med parkiriščem pred športno palačo Bigot v Podgori in mestnim središčem. Med 8.30 in 18. uro bodo avtobusi krenili na pot približno vsakih 20 minut. GORICA - Nastaja tehnološki pol Varčevanje z energijo prioriteta raziskovanja V Gorici nastaja nov tehnološki pol; po podpisu programskega dogovora med predsednikom konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Nocolojem Fornasirjem, deželo ter univerzama iz Trsta in Vidma so pred dnevi predstavili projekt o okolju prijaznih gradbenih tehnikah in varčevanju z energijo. Za uresničitev projekta bo Clau dia Fe dri go, ki je di plo mi -rana v inženirstvu, del svoje študijske poti pa je opravila v Združenih državah Amerike, prejela štipendijo tržaške ustanove Dica. Fedrigova bo v enem le tu ča sa štu di ra la, kak šen uči -nek imajo na porabo energije novi gradbeni materiali in tehnike, s katerimi bodo prenovili dve stavbi podjetja za stanovanjske gradnje Ater. Raziskovalka bo med drugim ugotavljala, kakšen vpliv imajo na varčevanje z energijo termične izolacije, obnova oken in vrat ter izkoriščanje alternativnih energetskih virov. Fedrigova bo po seb no po zor no ana li zi ra la tu di prihranek denarja, ki je odvisen od GORICA - Danes na občini Z ljudmi o jezu Romoli: »Za zamude na Travniku ni kriva sedanja uprava« Nicolo Fornasir bumbaca nižje porabe energije. Njenemu raziskovalnemu delu bo sledilo tudi osebje inštituta Area Science Park iz Trsta, ki bo v Go ri ci od prl od de lek za štu dij varčevanja z energijo, saj je pomanjkanje energetskih virov vse bolj pereč prob lem. V prihodnjih tednih se bodo ob tem v Gorici srečali predstavniki inšti-tu ta Are a Sci en ce Park in znan stve nih smeri obeh univerz iz naše dežele, da bi do lo či li na dalj nje ko ra ke, ki bo do vodili k ustanovitvi goriškega tehnološkega pola. Danes ob 18. uri bo v sejni dvorani goriškega občinskega sveta javno soočanje na temo jezu, ki ga načrtujejo na Soči, med Pevmo in Štmavrom. Prireja ga občinska uprava in k udeležbi poziva vse, ki želijo prispevati k razpravi in pogojevati občinsko stališče. Kot znano, do glasnega nasprotovanja jezu je že prišlo v mnogih goriških sredinah; med njimi izstopajo rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, okoljevarstveniki in društva, ki jim je Soča predvsem neprecenljiva naravna lepota, kraj rekreativnih dejavnosti z velikim turističnim potencialom, okolju prijaznim, seveda. Iz goriške občine so včeraj sporočili, da javnosti odprto soočanje prireja odbornik za okolje in prostor Francesco Del Sordi z namenom, da se oglasijo vsi zainteresirani dejavniki. »Ne gre torej le za izmenjavo mnenj, temveč za soudeležbo pri odločanju. Občane pozivamo, da prispevajo k razpravi, da predlagajo drugačne rešitve, da opozorijo na vsa vprašanja, ki jih jez na Soči odpira, in na učinke za goriško ozemlje,« pravi Del Sordi in dodaja: »Na zasedanju bomo pozorno preučili vse posledice takšne gradnje - okoljske, gospodarske in družbene - ter tudi vse alternative, najprej seveda možnost dogovora s slovenskimi sosedi o preprečevanju nihanja vodostaja.« Ker gre za občutljivo temo, je pričakovati, da se bo današnjega odprtega srečanja udeležilo čim več ljudi. Naj k temu pripišemo še izjavo župana Ettoreja Romolija, ki se odziva na polemike zaradi zamud na Travniku, kjer gradbišče sameva: »Naročil sem občinskemu tehničnemu uradu, naj sestavi podrobno poročilo o več kot desetletnem postopku za obnovo trga, od dodelitve deželnega denarja do danes. Zato da bodo pojasnjeni trnjeva pot načrta in politične odgovornosti, ki so privedle do zamud in napačnih izbir, za katere ne more odgovarjati sedanja mestna uprava, ki pa ji je uspelo - kljub številnim težavam - vsaj odpreti gradbišče.« Četrtek, 28. februarja 2008 1 9 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Pacioli Rokopis ilustriral Leonardo Ilustrirana stran iz ROKOPISA coronini Luca Pacioli arhiv Od odkritju decembra 2006 so nam povedali, da je rokopis »De ludo scacho-rum« ozrioma »Schifanoia« izredno dragocen, saj gre za traktat o šahovski igri renesančnega matematika Luca Paciolija s konca 15. stoletja, o katerem so bili že več stoletij prepričani, da je izgubljen. Ker je Pacioli prijateljeval z Leonardom da Vincijem, so tedaj namignili - bolj iz pobožnega upanja kot iz prepričanja -, da je pomagal traktat ilustrirati. Sedaj pa naj bi bilo gotovo: šahovske figure v Paciolijevi »Schifanoii« je narisal Leonardo. Senzacionalno vest je včeraj objavil na prvi in nato na kulturni strani dnevnik La Repubblica, ravno tako včeraj pa je goriški rokopis proslavila oddaja Leonardo na tretjem programu televizijske mreže RAI. Da so lahkotne in elegantne šahovske figure plod Leonardovega genija, je prepričan Franco Rocco, sedemdesetletni arhitekt in kipar iz Milana. Eno celo leto je opravljal primerjalne raziskave, iskal časovne korespondence ter brskal v muzejskih zbirkah in arhivih, dokler ni prišel do ugotovitve, da je Paciolijev dragoceni rokopis - najbolj slavni šahovski traktat vseh časov, ki je last goriške fundacije Coronini Cronberg - danes še dragocenejši, saj ga je ilustriral Leonardo. Rocco mu je sicer le pripisal očetovstvo figur, saj se bo morala sedaj izreči še stroka. V ta namen so se obrnili na Carla Pe-drettija, največjega živečega poznavalca Leonardovega dela. »Odgovoril nam je, da ga zadeva zanima, vendar dokazi, ki smo jih zbrali, so že prepričljivi,« trdi goriški kustos Coroninijeve zapuščine Serenella Ferrari Benedetti. Šahovski traktat so iskali petsto let, leta 2006 pa so ga naključno našli v knjižnici grofa Viljema Coroninija na njegovem goriškem dvorcu. Med 22.000 knjigami se je namreč skrival tudi neprecenljivi rokopis, ki gajeLucaBartolomeo Pacioli da Borgo San Sepolcro, znanstvenik in matematik, napisal ob koncu 15. stoletja. Namenil gaje svoji mecenki, markizi Isabelli d'Este, pod okriljem katere je deloval bok ob boku s prijateljem Leonardom. Odkritje je močno odmevalo. »Več stoletij so bili vsi prepričani, da je Paciolijev rokopis s šahovskimi strategijami, ki ga je avtor omenil v pismu leta 1508, izgubljen. Samo naključje nas je privedlo do ugotovitve, da gre za Paciolijevo delo,« je povedal bibliofil Duilio Contin, ki je rokopisu pripisal avtorstvo renesančnega znanstvenika. Traktat, ki je poznan tudi pod imenom »Schifanoia« (»Schiva la noia«, izogibaj se dolgčasu), je goriški grof Viljem kupil v Benetkah leta 1963; očitno gaje pritegnil, vendar še sam ni vedel, kaj kupuje. Paciolijeva pisava ni lepa. Podobna je tisti, ki sojo uporabljali trgovci. Šahovske figure pa so elegantno oblikovane, kakor detajli na dnu žlahtne renesančne slike, tega pa Pacioli ni bil sposoben, zato naj bi mu priskočil na pomoč genialni prijatelj, Leonardo namreč. 24 Torek, 26. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Po dveletnem »premoru« spet mazaški napad na slovenski višješolski center Odločna in glasna reakcija potiska mazače na rob Prefekt: »Na stavbo je pokrajina namestila video kamere, ki bodo morale odslej delovati« Mazaški napad na slovensko višješolsko središče v ulici Puccini je dogodek, ki ne zasluži velike teže, ker je ne zaslužijo napadalci. Težo in poudarek pa zaslužita reakcija prizadetih - dijakov, šolnikov, predstavnikov oblasti in organizacij, upraviteljev... - in lekcija državljanske drže, ki jo lahko iz dogodka potegnemo. Ker smo prepričani, da bo glasna in odločna reakcija - tako kot junija 2006, ko je bil šolski center tarča podobnega nasilja - dodatno potisnila na rob podleže, ki so se znesli nad šolo. Med prvimi je reagiral prefekt Roberto De Lorenzo, ki je včeraj šel na šolo in nagovoril dijake na zborovanju. »Izrazili so mi svojo ogorčenost, razočaranje, grenkobo, ki jih občutim tudi jaz. Naravnost neverjetno je, da se še lahko kaj takega dogaja, da se med nami še lahko najde, kdor uporablja rasistične psovke. Kar se je zgodilo na slovenski šoli, nas je močno prizadelo, ker je bil napad uperjen proti mladini in proti vzgojni ustanovi, ki je del našega mesta,« pravi prefekt, ki se je spustil v pogovor z dijaki in jim izrekel solidarnost najvišje mestne oblasti. »Prepričan sem, da so to storili maloštevilni obupani in osamljeni bedaki, ki ne zastopajo nikogar in ki za sabo nimajo nikogar. Težko najdemo izraz za njihovo početje, saj gre za svinjarijo,« je povedal in dodal, da bo nemudoma sklical pokrajinski odbor za varnost in javni red: »Zahteval bom, da se zagotovita stalno varovanje in monitoriranje šolskega središča. Na stavbo je pokrajina namestila video kamere, ki ne delujejo, a bodo morale odslej delovati. Zadevi želim priti do dna.« »Tudi takšno početje podležev je priložnost, da razmislimo, kaj pomeni pripadati slovenskemu narodu in kulturi,« je dogodek komentirala ravnateljica Mirka Brai-ni, ki je včeraj vložila prijavo proti neznancem na goriški kvesturi in sedaj načrtuje, da bo spodbudila na šoli razmislek in razpravo. »Pred nedavnim so se nekateri šolarji tehničnega pola otepali predevanja zgodovinarja Pirjevca - je še opozorila ravnateljica -, češ da so izbrali tehnično izobraževanje, ne pa zgodovinskega. Kar se je zgodilo, pa od vseh nas zahteva, da se ogradimo od ne-kulture, ki sloni na zavračanju kogar koli. Da to lahko strimo, moramo poznati zgodovino, ki sodi k splošni kulturi.« Mazaška akcija je bila izvedena minulo noč. Včeraj navsezgodaj je črna znamenja odkrilo šolsko osebje. Zaradi prisotnosti različnih pisav in številnih napisov je mogoče sklepati, da je pri sodelovala večja skupina pobalinov. Svoj nočni pohod so z žaljivkami in kljukastimi križi začeli ob vhodu v šolski center, zatem pa so popisali do- Črna znamenja ob vhodu v slovenski šolski center (desno), goriški prefekt De Lorenzo včeraj med dijaki bumbaca mala celotno poslopje poklicnega zavoda Ivan Cankar. Za sabo so pustili približno deset velikih rasističnih in fašističnih napisov, ki so jih včeraj dopoldne uslužbenci pokrajine nemudoma zbrisali in zidove pre-pleskali. Osuplost nad dogodkom so izrazili številni javni predstavniki. »Vemo, da gre za podleže, ki se navadno skrivajo v nočni temi in so tokrat izkoristili še meglo. V nji- hovih gestah ni nič junaškega, pač pa z njimi pobalini zgolj izkazujejo svojo nizkot-nost,« je poudaril pokrajinski odbornik Marko Marinčič in opozoril še na druga »drobcena« dejanja, ki kalijo sožitje. »Spomnimo se na avdicije ob uvajanju določil zaščitnega zakona, ko je župan skoraj zmagoslavno trdil, da je Gorico obvaroval pred dvojezičnostjo, in na odstranitev napisov z jaslic v veži županstva in dvojezične table v Podgori. Takšna dejanja prispevajo k ustvarjanju vzdušja, v katerem je večjezičnost označena kot manjvredna. To opogumlja tiste, ki so psihološko labilni in ki svoja stališča izražajo po zidovih,« je izjavil Marinčič. Pokrajinski podtajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek je v imenu stranke zapisal: »Pri tako hudih protislovenskih izpadih ne pride samo do materialne škode, za katero je goriška pokrajina že poskrbela, kar ji gre v priznanje. Tovrstna dejanja povzročajo psihološko in moralno prizadetost celotne narodne skupnosti in še posebej vseh mladih, ki šolske prostore obiskujejo in na katere so navezani. V šoli slovenska mladina gradi svojo prihodnost, zaradi tega pa so žaljivke še posebno hude.« »Žaljivi napisi niso uperjeni samo proti slovenski narodni skupnosti, pač pa tudi proti odpravljeni meji,« je ocenil predsednik SSO za Goriško Janez Povše in izrazil ravnateljstvu, učnemu in neučnemu osebju ter še posebej vsem dijakom solidarnost v pričakovanju, da bodo storilce odkrili in jim preprečili nove protislovenske izpade. Podobne misli je izrazil tudi občinski svetnik Aleš Waltritsch, ki je poudaril, da nočni pobalini ne dohajajo današnjega časa; po njegovih besedah so ma-zači še vedno navezani na stare predsodke, ki jih mora demokratična, odprta, strpna in sodobna Gorica odločno obsojati. »Ob ponovnem presenečenju in ogorčenosti ne moremo mimo ugotovitve, da je reakcija javnih ustanov in predvsem prefekta izredno pomembna, zato da se celotna goriška skupnost zaveda, da je takšno dejanje izolirano in obsodbe vredno,« je izjavil goriški predsednik SKGZ Livio Semolič. (ide, dr) OGORČENOST Dijaki: Zakaj ostajajo krivci nekaznovani? Včerajšnji mazaški napad je bil seveda zelo občuten pri dijakih, ki obiskujejo različne smeri slovenskega višješolskega središča v Gorici, zato so v šolskem avditoriju sklicali izredno zborovanje. Kot so včeraj povedali, jih je ob banalnih in žaljivih napisih, ki se kot stalnica ponavljajo, tokrat najbolj presenetil črni napis »La vergogna dell'Europa siete voi«. Prav vsi dijaki so izrazili veliko razočaranje in ogorčenost, saj se sami zavedajo, da so taka dejanja neopravičljiva, predvsem v tem obdobju, ko padajo še zadnje fizične meje ter se Evropa odpira vedno bolj številnim narodom in kulturam. »Žal pa smo dobili nov dokaz, da padec fizičnih meja sploh še ne pomeni odstranitve nacionalističnih idej, ki še vedno ostajajo v glavah nekaterih oseb,« opozarjajo dijaki, ki so močno razočarani tudi nad dejstvom, da se takšni dogodki skorajda vsako leto ponavljajo, ne da bi nihče resno ukrepal. Predvsem se sprašujejo, zakaj video kamere, ki že nekaj časa »krasijo« stene šolskega centra, ne delujejo kljub ponavljajočim se mazaškim akcijam na račun slovenske manjšine. Zaradi tega slovenski višješolci pričakujejo, da bodo pristojne oblasti imele večji posluh in da bodo uvedle ustrezne ukrepe, zato da bo čim prej vzpostavljena večja kontrola nad šolskim centrom, »saj je nedopustno, da ostajajo krivci teh dejanj nekaznovani«. Včeraj so se že srečali s prefek-tom Robertom De Lorenzo, ki jim je obljubil, da bo skušal zadevi priti takoj do dna, nameravajo pa tudi nasloviti pismo na italijansko časopisje. V prihodnjih dneh se bodo še pogovarjali, radi bi tudi - ko bi bilo mogoče -prišli v stik z mazači, da jih vprašajo, čemu to počenjajo. Glede napisa »La vergogna delTEuropa siete voi« pa pravijo: »Evropa je nekaj skupnega in dijaki se za to skupnost zavzemamo. Če se moramo torej zaradi tega sramovati, smo lahko na to samo ponosni.« (av) VRH - Velika množica ljudi na pogrebu sovodenjskega podžupana Leopolda Devetaka Slovo s spomini in hvaležnostjo Zapeli so mu dekleta, osnovnošolci in moški pevci iz vse Goriške -»Navdihovale so ga vrednote NOB in narodnega ponosa, veliko se je žrtvoval še posebej za Vrh« Da je Leopold Devetak zaznamoval Goriško in da mu je slovenska narodna skupnost za to hvaležna, priča tudi velika množica ljudi, ki se je včeraj strnila okrog njegove krste na oširku pred vrhovsko cerkvijo. Ob prihodu krste je zapela ženska vokalna skupina Danica, poslovilne besede pa je sovo-denjskemu podžupanu, dolgoletnemu šolniku ter zaslužnemu prosvetnemu in kulturnemu delavcu izrekel Venceslav - Venko Devetak, pokojnikov bratranec, kije bil z njim vse življenje bratovsko povezan. Spomnil se je skupnega bivanja v goriškem dijaškem domu, ki so ga obiskovali Slovenci iz vse Goriške in Benečije, izpostavil pa je predvsem njegove ideale, ki se jih je premočrtno držal. Navdihovale so ga vrednote Narodno osvobodilnega boja ter narodne pripadnosti in ponosa, priskočil je na pomoč vsakomur, ni se bal nobenega dela, veliko se je žrtvoval za skupnost, še posebej za Vrh. »Zato so nekatera nesoglasja zadnjih let nerazumljiva,« je pripomnil in zaključil: »Ostal boš v našem srcu.« Preden so krsto ponesli v cerkev, mu je zapel še zborček osnovnošolcev z Vrha in iz Sovodenj pod taktirko Alenke Radetič. Pogrebni obred sta opravila župnik Viljem Žerjal in Vojko Makuc. Žerjal se je pokojnika spomnil iz časa, ko sta bila kolega na osnovni šoli v Barkovljah, »kjer so ga imeli otroci radi«. Izrekel je sožalje svojcem in tudi županu Igorju Petejanu, »saj je bil Leopold med možmi, ki je pospeševal naš živelj in kulturo, delal in trpel za naš narod«. Ob koncu se je v imenu župljanov in društva Vrh sv. Mihaela poslovila od pokojnika Nerina Devetak: »Imeli vas bomo za zgled. Nasvi-denje, Poldo«. Ko so krsto položili v pogrebno vozilo, ki je popeljalo pokojnika na upe-pelitev, so mu v slovo ganljivo zapeli še prijatelji in pevci iz vse Goriške - iz Štandreža, Sovodenj, Gabrij, Doberdoba in drugod -pod vodstvom Aleša Hobana. Okrog vozila je stala negibna množica, ob domačinih in svojcih so izstopali šolniki, nekdanji dijaki, krajevni upravitelji, tudi iz Slovenije in s Tržaškega. Bil je še zadnji njihov hvaležen objem. Devetaka bodo pokopali v ožjem družinskem krogu na vrhovskem pokopališču. Okrog krste strnjena množica pred vrhovsko cerkvijo bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. februarja 2008 25 ŠTANDREŽ - Množično obiskan kulturni praznik prosvetnega društva S proslavo ovrednotili bogato ljudsko izročilo Osemdeset nastopajočih prikazalo, kakšno je bilo življenje »an bot u starih cajtih« Spoznavanju, ohranjanju in ovrednotenju ljudskega izročila je bila posvečena Prešernova proslava z naslovom Nekoč v starih časih - An bot u starih cajtih, ki jo je prejšnji petek priredilo prosvetno društvo Štandrež. Na odru župnijske dvorane Anton Gregorčič se je zvrstilo kar osemdeset otrok, pevcev in igralcev, ki so številnemu občinstvu predstavili, kakšno je bilo življenje nekoč. Predstava je bila osnovana na besedilih, ki jih je v okviru evropskega projekta Kulturnega centra Lojze Bratuž z naslovom Ljudsko izročilo v besedi in glasbi zbrala Milenka Zavadlav, njej pa so jih pripovedovali Olga Bastiani Žnidarčič, Fani Butko-vič Gulin, Maria Colotti-Rožeta, Niko Na-nut, Danilo Peterin in drugi. Besedila so bila ob tem že objavljena v publikaciji in na zgoščenki Je žalostna, ma je liepa ta teden. Petkovo proslavo, pri izvedbi katere so sodelovali mladinski župnijski pevski zbor pod vodstvom Alessandre Schettino, mešani pevski zbor Štandrež pod vodstvom Davida Bandlja, igralci štandreške dramske skupine in domačini, je režiral Božidar Tabaj. Dogajanje je uokviril v star štan dreški senik, v katerem so nas topajo-či »žurili« koruzo. Na odru so se na začetku predstave zvrstili otroci, ki so najprej prisluhnili pripovedim o strahovih, nato pa uspavankam. Ko so se otroci odpravili spat, so se starejši Štandrežci spominjali, kako so nekdaj živeli na vasi. Pripovedovali so o raznih vaških običajih, o svatbah in praznikih, dogajanje na odru pa so popestrili s pesmimi in glasbenimi vložki. S prireditvijo so obeležili tudi svetovni dan materinega jezika, ki ga je Unesco razglasil leta 1999, obhajamo pa ga 21. februarja. Ker je občinstvo predstavo zelo lepo sprejelo, štandreški kulturni delavci ne izključujejo možnosti, da bi jo še kdaj ponovili, morda tudi v sosednjih krajih. Na odru se je med nastopajočimi zvrstilo kar osemdeset otrok, pevcev in igralcev bumbaca NOVA GORICA - Ocena Socialnih demokratov »V pokrajinski zakonodaji preveč nedorečenosti« Minuli teden so se v Novi Gorici srečali člani in somišljeniki novogoriških Socialnih demokratov. Na srečanju je beseda tekla o aktualnih temah, kot so pokrajine in pereči problemi v mestni občini Nova Gorica. Župan Mirko Brulc, ki je tudi predsednik območne organizacije SD, je povzel dosedanje delo in načrte za prihodnost. Predsednik občinskega odbora SD Nova Gorica Andrej Miška pa je navedel vzroke, ki so pripeljali do odločitve, da poslanska skupina SD glasuje proti pokrajinski zakonodaji. »Socialni demokrati sicer zagovarjamo ustanavljanje pokrajin in zadovoljni smo bili z odločitvijo, da se na Primorskem ustanovita dve pokrajini,« je poudaril Miška in dodal, da pa je bila predlagana zakonodaja premalo dorečena, da bi jo lahko podprli. Vlada sedaj išče krivca za nesprejetje zakonodaje v opoziciji, a vzrok so le nedorečene rešitve, ki so jih ponujali, je zatrdil Miška. »Ne moremo podpreti zakonodaje, ki ne določa izvir- nih prihodkov za pokrajine, ki ne določa virov financiranja za vzdrževanje cest, bolnišnic... Želeli so volitve v pokrajinske svete že letos, ustanovili pa bi pokrajine, ki ne bi imele zaposlenih, ne prostorov za delovanje,« je pristavil Brulc. Brulc je v nadaljevanju omenil načrtovane investicije. S pomočjo evropskih sredstev se bo gradila čistilna naprava v Vrtojbi, na katero se bo najbrž priključil tudi Miren, ureja se cesta na deponijo v Stari Gori, v teku so pogovori o gradnji nove stavbe sodišča, pa tudi kongresnega centra in kulturne dvorane v mestu. V Novi Gorici še vedno ostaja pereča stanovanjska problematika, vendar v novogoriški SD tudi tu vidijo premike na bolje. »V kratkem bo odprt objekt v Dornberku, kjer bo na voljo šest stanovanj, junija se bo začela gradnja na Trubarjevi v Novi Gorici, tam bo zgrajenih 28 stanovanj, pod Kapelo 32. Čez dve leti bomo rešili problem vseh tistih, ki so danes na čakalni listi za pridobitev stanovanja,« je prepričan Brulc. (km) Odložili poseg na hitri cesti Zaradi megle so včeraj odložili na prihodnji teden asfaltiranje hitre ceste Go-rica-Vileš. Odsek med Gradiščem in Štandrežem bo tako popolnoma zaprt prometu od ponedeljka, 3. marca, do sobote, 8. marca. Odprti žalni knjigi V Novi Gorici in v Ajdovščini sta v spomin na pokojnega nekdanjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška odprti žalni knjigi. V Novi Gorici je knjiga v poslanski pisarni mestne občine Nova Gorica, v sobi številka 1 v prvem nadstropju. Žalno knjigo so odprli včeraj, vpis pa bo možen še danes od 8. do 20. ure. Občina Ajdovščina pa ima žalno knjigo odprto v sejni sobi občinske stavbe na naslovu Cesta 5. maja 6a; vpis vanjo je možen še danes od 8. do 19. ure in v sredo, med 8. in 17. uro. (km) Obvestilo izletnikom Za izletnike Primorskega dnevnika, ki so se prijavili za potovanji v Uzbekistan, prirejajo danes informativni sestanek; potekal bo z začetkom ob 18.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Zaprli bodo Battistijev trg Zaradi vojaške ceremonije v organizaciji konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli bo jutri od 8.30 dalje prepovedano parkiranje na trgu Battisti v Gorici. Frearsov film v Kinemaxu V goriškem Kinemaxu na Travniku bodo drevi ob 20.30 predvajali film Ste-phena Frearsa »Le relazioni pericolo-se«. Projekcija sodi v niz dogodkov, ki spremljajo razstavo »Abitare il '700«, ki je na ogled v palači Attems-Petzenstein na Kornu. V Krminu ZDA-Evropa-Azija Univerza za tretje starostno obdobje iz Krmina prireja danes ob 18. uri v večnamenski dvorani krminske občinske palače predavanje z naslovom ZDA-Evropa-Azija. Govorila bo docentka politične ekonomije na Videmski univerzi Patrizia Tiberi. Vlom v prodajalno V zgodnjih nedeljskih urah je še neznani storilec vlomil v prodajalno Burek na Rejčevi ulici v Novi Gorici. Potem ko je preiskal notranjost, je vzel za okrog 400 evrov kovancev. Pri ogledu kraja vloma v to trgovino pa so novo-goriški policisti opazili, da je bilo vlomljeno tudi v sosednji poslovni prostor zasebne avtošole. Ukradel je mobilni telefon v vrednosti 60 evrov, iz prostorov pa je odnesel še grafoskop. Kdo ve zakaj, ga ni vzel s seboj ampak ga je raje pustil pred stavbo in odšel neznano kam. (km) RENČE - Odbor civilne pobude naslovil na ministra za okolje in prostor protestno pismo Nočejo električnega daljnovoda »Ministrstvo je investitorju Elektro Slovenija izdalo nezakonito delno gradbeno dovoljenje« - Predlagajo vkopanje električnih vodov v zemljo Odbor civilne pobude krajevne skupnosti Renče je pred dnevi na ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika naslovilo odprto pismo, v katerem ostro protestirajo proti načrtovani gradnji električnega daljnovoda skozi njihovo vas. »Za nezakonito gradnjo daljnovoda Nova Gorica-Divača čez naselje Renče je v prvi vrsti odgovorno vaše ministrstvo. To je namreč investitorju Elektro Slovenija (ELES) izdalo nezakonito delno gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega se gradnja izvaja,« uvodoma navaja odbor. ELES namreč že nekaj let pripravlja različne aktivnosti za obnovo visokonapetostnega daljnovoda Gori-ca-Divača, ki je bil zgrajen pred drugo svetovno vojno in je močno dotrajan. Vendar pri pridobivanju dovoljenj za tako veliko rekonstrukcijo daljnovoda krajanov Renč niso vprašali za mnenje, kot ti trdijo. Z gradnjo se ne strinjajo, saj bi po njihovem mnenju daljnovod bistveno poslabšal kakovost življenja, kraj pa razdelil na dva dela. Zato so v krajevni skupnosti Renče predlagali dve rešitvi: vkopanje električnih vodov v zemljo na delu, ki gre skozi Renče, ali pa prese- litev trase na območje opuščenega kamnoloma Goriških opekarn, kije nenaseljeno in zato po njihovem mnenju boljša rešitev. Krajani so proti gradnji daljnovoda zbirali tudi podpise, podprla pa jih je tudi občina Ren-če-Vogrsko. Po drugi strani pa ELES opozarja, da je zaradi zapletov na območju Renč zastala načrtovana prenova daljnovoda Di-vača-Sežana in da je zaradi tega že ogroženo zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev na območju severne Primorske, pa tudi priključitev nove črpalne elektrarne Avče na omrežje. ELES zato napoveduje, da bo uporabil zakonske možnosti in do konca leta znova vzpostavil vsaj obratovalno stanje, kot je bilo pred začetkom prenove. Civilni odbor v pismu ministru navaja, da je gradbeno dovoljenje za daljnovod na stebrih, ki bi potekal skozi središče vasi, izdalo kljub temu, da so tako na krajevni skupnosti Renče kot predstavniki civilne pobude s 605 podpisi krajanov opozarjali, da bi takšna gradnja negativno vplivala na zdravje stanovalcev ob daljnovodu, poleg tega pa v veliki meri zavrla razvoj vasi. »Dalj- novod bi namreč vas razdelil na dva dela in napravil za neuporabnih vsaj 50.000 kv. metrov površin, ki so najbolj primerne in logične za nadaljnjo pozidavo,« navajajo v pismu. Pri Odboru civilne pobude so prepričani, da so postopki za izdajo gradbenega dovoljenja nezakoniti, hudujejo pa se tudi nad postopkom za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki je bil po njihovem mnenju izpeljan tako, da krajani Renč zanj sploh niso vedeli. Civilni odbor je ministrstvu v začetku meseca že poslal dopis, v katerem zahtevajo vkop daljnovoda, z odgovorom pa niso bili zadovoljni. Na ministrstvo, upravno sodišče in okrajno sodišče v Novi Gorici so tudi poslali že več pritožb in tožb. Vendar se ob koncu pisma jezni krajani sprašujejo, ali bodo morali kot državljani Slovenije prositi tuje institucije za zaščito pravic ter kako bo lahko država, ki ne spoštuje lastnih pravil, spoštovala pravila, sprejeta v širših združenjih - opisana gradnja naj bi bila namreč v nasprotju z več evropskimi direktivami. Poleg tega ugotavljajo še, da investitor ELES trdi, da je želen vkop daljnovoda predrag, v isti sapi pa se hvali z ogromnimi dobički. (km) GORIŠKA BRDA - Občni zbor oljkarjev Dvojezično Uelije V petek bodo predstavili knjigo in nagradili najboljša olja V teh dneh se zaključuje prvo tekmovanje za najboljše oljčno olje, ki ga je priredilo društvo oljkarjev Brda. Rezultate bodo objavili na rednem občnem zboru, ki bo potekal v petek v prostorih gradu na Dobrovem v Goriških Br-dih z začetkom ob 18. uri. Občni zbor pa bo namenjen tudi pretresanju aktualnih tem, povezanih s pridelavo olja v Goriških Brdih. Čeprav je letošnje tekmovanje za najboljše oljčno olje zamišljeno šele kot nekakšna začetna spodbuda, je vzorce ekstra deviških olj poslalo kar devetnajst oljkarjev. To je dalo izvršnemu odboru društva še dodaten zagon, da zadeva v prihodnosti prerase v resno tekmovanje. Na petkovem občnem zboru bo govor tudi o pobudi, da bi v društvo oljkarjev sprejeli tudi briške sadjarje. Ti so bili namreč pred leti že organizirani v svojem društvu, a je le-to zaradi spremenjenih pogojev zamrlo. Govor bo še o delovanju oljarne, o enotni podobi briških oljčnih proizvodov in o nadaljnjem izobraževanju oljkarjev, v katerega društvo vlaga veliko naporov. Predstavili bodo tudi dvojezično, slovensko-italijansko knjigo z naslovom »Uelije«, ki je nastala kot plod sodelovanja briških oljkarjev z oljkarji Furlanije-Julijske krajine. (km) 26 Torek, 26. februarja 2008_GORIŠKI PROSTOR / CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 28. februarja gledališka predstava »Quando al paese mezogiorno sona«; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 4. in 5. marca »Non si paga! Non si paga!« (Dario Fo); informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 2007-08: 28. februarja Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držič, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 0038653352247. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU: 29. februarja ob 21. uri Donati & Olesen »Per colpa di Bacco... da ubriacarsi di risate«; informacije na tel.0481-92683. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour 44 v Tržiču bo v okviru niza ContrAZIONI v organizaciji Občinskega gledališča v Tržiču vsak dan od danes, 26. februarja, do 1. marca ob 20.45 na sporedu gledališka predstava »L'ar-te e la maniera di abbordare il proprio capoufficio per chiedergli un aumento«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Ap-piani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it. uk Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet Street«. Dvorana 2: niz »Abitare il Settecento« 20.30 »Le relazioni pericolose«. Dvorana 3: niz »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Paranoid Park«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Cous Cous«. Modra dvorana: 17.45 »Asterix alle Olimpiadi«; 20.00 - 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Lo scafandro e la farfalla«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »John Rambo«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet Street«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Non è un paese per vecchi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Par-lami d'amore«. Dvorana 5: niz »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Lars e una ra-gazza tutta sua«. fî Razstave NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. RAZSTAVA »UNODIDUE« je na ogled v knjigarni Equilibri v ul. Seminario v Gorici in v trgovini E.QU. v ul. Oberdan v Gorici. Skupaj razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere; na ogled bo do 27. februarja po urniku odprtja knjigarne. SLIKARSKO RAZSTAVO TERPICTU-RA (Avstrija-Italija-Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali bodo odprli v sredo, 27. februarja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivel-lari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa To-massetti, Etko Tutta, Klavdij Tut-ta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca. V GALERIJI LA BOTTEGA v ul. Nizza v Gorici je na ogled razstava Diega Valentinuzzija; do 28. februarja, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA bo do 12. marca na ogled razstava z naslovom Trubar - Vsem Slovencem. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici bo v soboto, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gian-franca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo do 2. marca na ogled razstava z naslovom »Design navale e ricerca in Friuli Venezia Giulia«. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Svetozar-ja Križaja, rojenega v Ajdovščini; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V ROTUNDI SNG v Novi Gorici bo v četrtek, 28. februarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Pravična delitev dobrin bo rešila svet. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN DRUŠTVO BENEŠKIH UMETNIKOV IZ ŠPETRA vabita na odprtje razstave Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici v soboto, 1. marca, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici. Umetnika in razstavljena dela bo predstavil Jurij Paljk. ~M Koncerti VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 29. februarja, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici glasbena predstava z naslovom »Come ballava mio nonno americano«, nastopa Jo-plin Ragtime Orchestra; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza Go-rizia classica: v soboto, 1. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo glasbenice Alma Tria imele koncert z naslovom »Musica creatrice donna«; vstop prost. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaj tehnike upravljanja kmetij -skega obrata (40 ur), v okviru evropskih skladov. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja.Tečaji bodo dvakrat tedensko v večernih urah ob sredah in petkih, okvirno od 18. do 20.30 na goriškem sedežu SDZPI v Gorici na Korzu Verdi 51. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani nej se čim prej zgla-sijo na zavodu (tel. 0481-81826). H Čestitke Danes praznuje svoj 18. rojstni dan Valentina. Vse najboljše in najlepše ji želijo tata, mama, brat Erik in vsi, ko jo imajo radi. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal na Trubarjevo domačijo na Dolenjskem prvi avtobus ob 6. uri izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s Ška-brijelove ulice v Gorici, nato s postanki pri Pevmskem mostu - pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. IZLET V BRDA v organizaciji Krminske enoteke bo v torek, 4. marca, z odhodom avtobusa ob 9.30, z obiskom kleti Movia, Klinec Medana, gradu Dobrovo, kleti Dobrovo in Bjana, utrdbe na Šmartnem in večerje pri Bužine-lu; informacije na tel. 0481-630371. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 2. marca, 25. zimski pohod na Nanos; obvezna zimska oprema. V primeru večjega števila udeležencev bo prevoz organiziran, zato sprejemajo predhodne prijave. Sestanek z udeleženci bo danes, 26. februarja, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4, v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 9. marca, pohod na Sella Buinz (2480 m) - zahodne Julijske Alpe. Zelo zahtevna pot v skupini Montaža z izhodiščem na Ne-vejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezna popolna zimska oprema. Odhod ob 5. uri izpred društvenih prostorov; informacije pri vodniku Stanislavu Jablanšček (tel. 0038631-883169). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 9. marca, pohod po Kraški gmajni. Izlet primeren za vsakogar, v organizaciji Planinske skupine Trstelj. Zbirno mesto v Lipi na Krasu pri stari šoli ob 9. uri. Zmerne hoje za od 3 do 4 ure. Po končanem pohodu družabno srečanje; informacije na tel. 003841-507755 (Bojan Mermolja) in na tel. 003831677982 (Andrej Furlan). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v nedeljo, 2. marca, na 30. spominski pohod na Arihovo peč na Koroškem; informacije in prijave ob uri kosila na tel. 882079 (Vlado). □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiške-ga in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. SLOVENSKI URAD na goriški prefek-turi (v pritličju, zadnja vrata na levi) na Travniku je odprt javnosti ob torkih in četrtkih med 9.30 in 12.30; informacije na tel. 0481-595469. EKOLOŠKI OTOK V STRAŽICAH bo s 1. marcem odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku pa bosta ekološka otoka še naprej odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba vabi v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Modra's galerijo na predvajanje filma Miloša Formana »L'ultimo inquisitore«. TEHNIČNI URAD OBČINE DOBERDOB obvešča, da je v teku pobiranje kosovnih odpadkov od vrat do vrat na ozemlju doberdobske občine: odvažanje je razdeljeno na kosovne odpadke (blazine, vzmetnice, leseno ali železno pohištvo, kuhinjski štedilniki, vrata in/ali okna - vsakič po en kos -, bojlerji) in kosovne odpadke RAEE (veliki gospodinjski stroji, kot so televizorji in TV video, domači fotokopirni stroji, pralni stroji, pomivalni stroji, elektronske naprave, kot so računalniki in vsi priključki). Ob ponedeljkih in četrtih bodo pobirali kosovne odpadke, ob sredah kosovne odpadke RAEE (odpadki ne smejo presegati zgornje meje 2 m3 za vsako napoved). Služba za od-važanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat ne predvideva plačila, temveč samo predhodno telefonsko napoved na zeleno številko 800.844.344 od ponedeljka do petka od 8 do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Občani, ki se bodo poslužili te službe, bodo morali namestiti kosovne odpadke na javnem mestu v bližini svoje hišne številke zvečer pred dnevom, ki je predviden za odvoz. USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. ZDRUŽENJE SEGHIZZI iz Gorice je pobudnik ustanovitve komornega pevskega ansambla, poimenovanega po Cecilii Seghizzi ob njenem stotem rojstnem dnevu. Skupino bo sestavljalo največ dvanajst pevcev (mešani glasovi SATB)in jih bo vodil glasbenik Marko Munih iz Ljubljane. Avdicije za pevce na visoki profesionalni ravni bodo v soboto, 1. marca, in v nedeljo, 2. marca, po svobodni izbiri, ob 15.30 na sedežu združenja v ul. Buonarotti 28 v Gorici. Kandidati, ki so se rodili po 1. januarju 1972, bodo predstavili skladbo komornega značaja, da bodo lahko dokazali sposobnost v branju not; prošnje in informacije na sedežu združenja Seghizzi, ul. Buonarotti 28 na tel. 0481-530288, pri predsedniku združenja na tel. 335-8018607 in na naslov elektronske pošte italo_monti-glio@yahoo.com ali info@seghizzi.it. ŠTANDREŠKE ŽENSKE se bodo kot vsako leto ob prazniku žena dobile pri Turriju v petek, 29. februarja; informacije in vpisovane pri Marti ob uri kosila (tel. 0481-21407). Prireditve PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji SKRD Jadro, društva Tržič in Združenja staršev OŠ in OV Romjan z naslovom Ustvarjalni valovi brez meja bo v Občinskem gledališču v Tržiču v soboto, 1. marca, ob 20. uri. Večer bodo oblikovali Gledališka skupina društva gluhih in naglušnih severne Primorske, časnikar Marij Čuk s priložnostno mislijo, pesnica Liliana Visintin, Otroški pevski zbor iz Romjana in MePZ Starši Ensemble. SOVODENJSKA POJE 2008 - 25. revija domačih zborov bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; prireja KD Sovodnje ob prazniku slovenske kulture. -J ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine v soboto, 1. marca, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »La ricchezza del vivere e dell'agire un modo affettivo«. Predaval bo Flavio Antolini. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanja v Domu Franc Močnik v ul. San Giovanni 9 v Gorici: danes, 26. februarja, ob 20.30 bosta zakonca Katarina in Tomaž Erzar govorila na temo Ljubezen do sebe/tebe; v torek, 4. marca, ob 20.30 bo predavala Doroteja Lešnik Mugnaioni na temo Nasilje v družini. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi člane in prijatelje v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na večer z Rokom Stubljem in Jernejem Arčonom. Novogoriška alpinista bost prikazala utrinke iz lanske od-pravePlaninskega društva Nova Gorica v Yosemite (ZDA). 0 Mali oglasi PRODAM klasično spalno sobo (zakonska postelja, ogledalo, dve omari in dve nočni omarici) in omaro dnevne sobe z mizico po nizki ceni; tel. 347-3590912. PRODAM po zelo ugodni ceni močno pločevinasto streho 325 cm dolžine in 150 cm širine ter valovito plastično streho široko 250 cm; tel. 0481882395. PRODAM suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje; tel. 0481-390238 (ob uri obedov). Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Marzia Culot iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V REDIPULJI: 14.00, Virgilio Ma-rega (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V RONKAH: 12.00, Mario Ma-grin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in v Trst za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Santo Paolet-ti iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 10.00, Concetta Caiffa por. Filieri na pokopališču; 11.00, Settima Frison vd. Mininel (iz Trsta) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču; 11.50, Giampiero Bandini iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališče. DANES V BRAČANU PRI KRMINU: 14.00, Antonietta Nardin vd. Ceccot-ti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 14.30, Quinta Tonzar v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Silvano Da Rio (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.20) v cerkvi in na pokopališču. t Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu starosti nenadoma zapustila ljubljena mama in nona Leopolda Ožbot vd. Zavadlav Žalujoči sin Boris, hčeri Janka in Nadja z družinama ter vnuk Andrea Pogreb bo v sredo, 27. februarja ob 11. uri iz ulice Costalunga v Trstu v sovo-denjsko cerkev, kjer bo pokojna ležala od 12.00 do žalnega obreda ob 14.00. Vnaprej se toplo zahvaljujemo vsem, ki se bodo na katerikoli način spomnili naše drage. Sovodnje, 26. februarja 2008 Ob smrti dolgoletnega odbornika Leopolda Devetaka izreka uprava Zadružne banke Doberdob in Sovodnje globoko sožalje svojcem Stranka Slovenske skupnosti izreka iskreno sožalje sorodnikom ob izgubi dragega moža in očeta Leopolda Devetaka / KULTURA Torek, 26. februarja 2008 27 OSKARJI 2008 - V noči na ponedeljek podelili najbolj pričakovane filmske nagrade leta Ameriški oskarji tokrat zelo evropsko obarvani Ameriško čast sta rešila brata Ethan in Joel Coen - V Italijo priromala dva oskarja Ameriški film z naslovom Ni prostora za starce (No Country for Old Men) je bil v nedeljo na jubilejni, osemdeseti podelitvi filmskih nagrad oskar razglašen za najboljši film leta. Brata Ethan in Joel Coen sta za isti film dobila še oskarja za najboljšo režijo in priredbo scenarija, četrtega oskarja za ta film (tokrat za moško stransko vlogo) pa je dobil španski igralec Javier Bardem (in tako postal prvi Španec, ki je dobil oskarja v igralski kategoriji). Zgodba o neusmiljenem naftarju Tekla bo kri (There will be blood) je dobila oskarja za fotografijo in v skladu z napovedmi je pozlačeni kipec odnesel tudi britanski igralec Daniel Day Lewis za najboljšo moško glavno vlogo. Pri ženskah pa je oskarja osvojila Francozinja Marion Cotillard za upodobitev pevke Edith Piaf v filmu Življenje v rožnatem (Le vie en rose); ta film je dobil oskarja tudi v kategoriji maske. Oskarja za stransko žensko vlogo je dobila Britanka Tilda Swinton za vlogo brezvestne odvetnice v filmu Michael Clayton (v katerem je igral Goerge Clooney). Vse štiri igralske nagrade so tako šle Evropejcem. V kategoriji tujih filmov je slavila avstrijska drama iz koncentracijskega taborišča Ponarejevalci (Die Fälscher). Gre za film avstrijskega režiserja Stefana Ruz-owitzkega, ki je bil sofinanciran iz evropskega programa Media. Evropska komisija je zmago označila za dokaz »zmagoslavja evropskega filma«. Program Media so začeli izvajati leta 2007 in vključuje 755 milijonov evrov, namenjenih evropski filmski industriji za obdobje 2007-2013. S precejšno podporo omenjenega programa (skupno več kot 2,6 milijona evrov) so poleg nagrajenega filma nastali še trije nomi-nirani filmi: Življenje v rožnatem (La vie en rose), Persepolis ter Skafander in metulj (Le Scaphandre et le Papillon). Dobro so se odrezali tudi Italijani. Oskarja za najboljšo scenografijo sta odnesla Dante Ferretti in Francesca Lo Schiavo za muzikal Sweeney Todd (Hudičev brivec), Dario Marianelli pa je zmagal v kategoriji najboljša izvirna glasba (v filmu Pokora - Atonment). V kategoriji za najboljšo pesem je film »Once« premagal hudo konkuren- Velika zmagovalca letošnjih oskarjev sta bila brata Joel in Ethan Coen (levo), nagrado za glavno žensko vlogo pa je prejela francoska igralka Marion Cotillard (desno) ansa co treh nominacij filma Začarana. V kategoriji celovečernih animiranih filmov je slavil Ratatouille, oskar za kratki animirani film pa je šel risanki Peter in volk. Med igranimi kratkimi filmi je slavil Mozart žeparjev, oskarja za vizualne učinke je dobil Zlati kompas, za kostumogra-fijo pa Elizabeta: Zlata leta. Michael Moore je s svojo parodijo ameriškega zdravstvenega sistema »Sicko« letos ostal praznih rok, saj je oskarja za celovečerni dokumentarni film pobral »Ta xi to the Dark Si de«, ki pri -poveduje zgodbo afganistanskega taksista, ki je umrl v ame riš kem ujetniš tvu. Oskarja za kratki dokumentarec je dobil film Freeheld, film Bournov ultimat je dobil nagradi za montažo filma ter montažo in mešanje tona. Slovesna podelitev oskarjev je tudi tokrat v hollywoodsko gledališče Kodak Theatre privabila množico filmskih zvezd, ki so se pred vstopom v dvorano nastavljale številnim fotografom in sne mal cem. Sprehod po rde či pre pro -gi je namreč že tradicionalno priložnost za razkazovanje elegantnih oblačil in dragocenega nakita. Ena od značilnosti letošnje izvedbe je bila dolžina oblek: vse ženske so se predstavile v dolgih večernih oblekah, ki so bile najpogosteje bele, črne ali rdeče barve. Slovesnost je že drugič vodil komik John Stewart, ki se je pošalil na račun tri mesece in pol trajajoče stavke scenaristov, ki se je končala ravno pravi čas, da ni ogrozila podelitve oskarjev, potem ko je sicer uničila podelitev Zlatih globusov. Stewart se je pošalil tudi na račun dejstva, da so bili med najbolj nominiranimi filmi letos večinoma zgodbe o psihopatih in morilcih. »Hvala bogu za najstniško nosečnost,« je dejal Stewart o filmu Juno, ki je bil nomi-niran za najboljši film leta, oskarja pa prejel za izvirni scenarij. Na podelitvi, ki jo je prenašala ameriška televizija ABC (v Italiji pa satelitski kanal Sky), so se spomnili tudi zgodovine oskarjev, prav tako pa tudi igralca Heatha Ledgerja, dobitnika oskarja za film Gora Brokeback, ki je letos umrl v New Yorku zaradi prevelikega odmerka zdravil. SEŽANA - Kosovelov dom Klavirski recital Jasminke Stančul Kosovelov dom v Sežani je pred dnevi postregel obiskovalcem glasbenega abonmaja »klasični« klavirski večer, takim, ki boža uho bolj in manj izkušenih poslušalcev s samimi vrhunci klavirske literature. Z glasbo Scarlatti-ja, Beethovna in Schumanna je nastopila vojvodinska pianistka Jasminka Stančul, glasbenica z mednarodno kariero, ki že dvajset let živi na Dunaju. Učenka ugledne mojstrice Marie Tipo se je začela uveljavljati po zmagi na Beethovnovem tekmovanju leta 1989 in sode-lo vanju s Pittsbur škim sim fonič nim or ke -strom na povabilo znanega dirigenta Lorina Maazla, nakar je igrala z mnogimi drugimi svetovno priznanimi orkestri in dirigenti. Nepopustljivo solidno obvladanje prstne tehnike je vidna lastnost te glasbenice, ki se je izkazala z zanesljivo artikulacijo najprej pri izvedbi izbora šes tih sonat iz ob šir ne ga opu sa Dome ni -ca Scarlattija. S tem se je tudi Stančulova vključila v dolgo vrsto predhodnikov, ki so se odločili za danes že utečeno uporabo klavirja namesto izvirnega čembala. Izbira zahteva od pianista skrbno balansiranje zvoka, ki mora po možnosti upoštevati živahno, briljantno nara- vo teh skladb v stilu in zvoku, brez pretiravanja pri izkoriščanju različnega zvočnega potenciala klavirja. Poglobitev stilnih in ekspresiv-nih zahtev teh skladb ni pustila publike ravnodušne. Srbska pianistka je pri svojem umetniškem delovanju posvetila posebno pozornost opusu Ludwiga van Beethovna, saj je med drugim posnela vse njegove klavirske sonate. Med temi je za pu bli ko Koso ve lo ve ga do ma iz bra -la obče znano sonato v C duru »Waldstein«. Skupna dediščina neštetih posnetkov in moj-str skih izvedb ne do pu šča izvajal cu, da bi povedal veliko novega. Stančulova je postavila v ospredje naj prej čis tost in pro zor nost ni ko li ekspresivno disharmoničnega izraza. Pianistka je nato najbolj ustrezno, navdahnjeno tolmačila glasbeno govorico dveh mladostnih skladb znamenitega romantika Roberta Schumanna. Kipeče Variacije Abegg (skladatelj je bil velik ljubitelj skritih sporočil, sestavljenih iz črk, ki so tudi imena not) so posebno ležale izvajalsko spretni pianistki, kot tudi nemirno stremljenje Sonate št.2 v g molu, pri kateri je raz prostr la bogato pale to zvočnih in tan -kočutno premišljenih čustvenih izrazov. (ROP) VIDEM - Predstava »La caccia« Lo Cascio tokrat igralec in režiser Priznani igralec iz Palerma Luigi Lo Cascio se je vrnil k svoji prvi ljubezni, se pravi k teatru. V videmskem gledališču Palamostre se bo namreč v četrtek ob 21. uri premierno predstavil z igro La Caccia. Producent Lo Casciovega novega dela je videmski center CSS, ki podpira inovativne ideje v znamenju raziskovanja novih, scenskih pristopov. Gre za predstavo, ki je prosto povzeta po Evripidovih Ba-khantkah in se loteva serije variacij na temo metafore lova, ki se vseskozi pojavlja v delu grškega gledališkega mojstra. V tem primeru gre za lov tebanskega tiranskega kralja Penteja na boga vina, razuzdanosti in ekstaze Dioniza; Pentej ga želi namreč odgnati iz mesta in kaznovati, bog pa ga naposled omami in privede do smrtnega poraza. Lo Cascio bo v predstavi nastopil tako v vlogi igralca kot tudi režiserja; na odru bo uprizoril nenehen spor med razumom in nagonom, med pravili in strastmi, tako, da se ju bo lotil z novim, svežim prijemom in dinamično scensko raznolikostjo. Predstavo je Lo Cascio prepojil tudi z elementi animiranega filma in t.i. video umetnosti, vse skupaj pa prepojil z elektronsko glasbo. Luigi Lo Cascio se je po večletni prisotnosti na italijanskih kinematografskih platnih naposled le vrnil na gledališki oder. Tokrat bo na njem pravzaprav nastopil sam, na video posnetku pa bo ob njem tudi 13-letni Pietro Rosa. Predstava La caccia bo turnejo začela ravno v Vidmu, kjer jo bodo ponovili tudi 29. februarja in 1. marca (vstopnice si lahko zagotovite v blagajni gledališča Palamostre ali na tel.št. 0432/506925). Nad 175.000 gledalcev za Petelinji zajtrk! LJUBLJANA - Film Petelinji zajtrk še naprej privablja občinstvo v kinematografe. Vključno z nedeljo si je celovečerni prvenec režiserja in scenarista Marka Naberšnika ogledalo 175.626 gledalcev. S tem si je prislužil že sedmo zlato rolo oziroma tretjo veliko zlato rolo. Film, nastal po literarni predlogi pisatelja Fe-rija Lainščka in v produkciji Ar-smedie, je nov mejnik - 175.000 gledalcev - postavil v petek.Tretjo veliko rolo, ki jo Društvo filmskih ustvarjalcev Slovenije in podjetje Kolosej podeljujeta slovenskim filmom za vsakih doseženih 25.000 gledalcev, bodo producentu filma Franciju Zajcu podelili predvidoma prihodnji teden. Minuli teden je Petelinji zajtrk vstopil v 19. teden predvajanja po slovenskih kinematografih; premiera je bila 18. oktobra lani. V tem času se je zavihtel v sam vrh najbolj gledanih filmov leta 2007 v Sloveniji, po gledanosti je namreč prehitel tako Pirate s Karibov kot tudi Beanove počitnice, ki sta lani edina presegla 100.000 gledalcev. Po uradnih podatkih je postal tudi najbolj gledan slovenski film, poleg tega se je povzpel na tretje mesto najbolj gledanih filmov v Sloveniji, odkar se vodi natančna statistika gledalcev - pred njim sta le še Troja s 187.507 gledalci in Titanik s 411.373 gledalci. V Rimu zanimiva razstava o inkviziciji RIM - V rimskem muzeju Risorgi-mento so odprli razstavo, na kateri je javnosti prvič na vpogled stoletja stara dokumentacija o inkviziciji. Med dokumenti takratnega vatikanskega Svetega urada si je moč ogledati tudi 400 let star dokument, v katerem je podrobno navodilo, kako izkoreniniti krivo vero. Arhivi nekdanjega Svetega urada so bili stoletja skrbno varovani. Leta 1998 so jih prvič odprli za strokovnjake, zdaj pa so prvič v zgodovini na vpogled širši javnosti. Iz razstavljenih dokumentov je moč razbrati, kako so v Vatikanu nekoč z inkvizicijo sistematično poskušali prevzeti nadzor nad mnogimi sferami javnega življenja, ki z vero sicer nimajo nikakršne povezave. Odredbe in odloki inkvizicije so bili natisnjeni na izredno trpežen material, ki so ga v vatikanskih ustanovah izdelovali z recikliranjem tkanin. Mnogi dokumenti so bili kljub temu uničeni, ko jih je zaplenila Napoleonova vojska. Francoska vlada je dokumente po padcu Napoleona sicer v začetku 19. stoletja želela vrniti, vendar bi bili stroški transporta takrat ogromni. Iz Rima je prišel ukaz, naj se številne dokumente zažge. Kljub vsemu so mnogi dokumenti o pomembnih procesih imeli duplikate, ki so bili shranjeni v lokalnih cerkvah in drugih institucijah. Eden izmed najbolj razvpitih procesov je prav gotovo proces proti italijanskemu astronomu Galileju Galileju. Ta je v spor s Cerkvijo prišel, ker je podprl ugotovitev Nikolaja Kopernika, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno, kot so trdili v Vatikanu. Šele leta 1992 je papež Janez Pavel II. proces proti Galileju iz 17. stoletja označil kot napako. Na omenjeni razstavi je na ogled tudi prvi zvezek s spiskom prepovedanih knjig, ki sega v leto 1600. Zadnji seznam prepovedanih knjig je bil v Vatikanu objavljen leta 1930 in ponatisnjen leta 1948, papež Pavel VI. pa ga je dvanajst let kasneje ukinil. »Sveti urad je želel popoln nadzor,« je dejal msg. Alejandro Cifres, eden izmed upraviteljev arhivov iz Kon-gregacije za doktrino vere, ki je nadomestila nekdanji Sveti urad. Dodal je, da je Cerkev nekdaj v svojih rokah imela praktično vse - od kulture, literature, do gospodarstva in celo arhitekture. Razstavo si bo možno ogledati do 16. marca. 28 Torek, 26. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / POLITIKA - Veltroni in Morando predstavila program Demokratske stranke Realistično in ambiciozno, brez neuresničljvih obljub Kritike z desne in leve, predvsem pa od katolikov - Alemanno Rutellijev protikandidat RIM - Trideset strani, razdeljenih na 12 programskih točk je »realističen in ambiciozen« program Demokratske stranke (DS), ki ne vsebuje neuresničljivih »napovedi in obljub«. Tako sta ga včeraj predstavila sekretar DS Walter Veltroni in ekonomist Enrico Morando, ki sta govorila o predlogu institucionalne reforme, o znižanju davka na dohodke fizičnih oseb Irpef in o minimalni zakonski plači za prekerne delavce. Program se loteva tudi »etično občutljivih tem« in vsebuje vrsto gesel, kot »varnost pred vsem«, »univerzalistični welfare«, »izobraževanje kot socialno dvigalo«, »porabiti bolje in manj«, »plačevati manj, plačevati vsi«. Na področju reform se DS zavzema za eno samo parlamentarno zbornico s 470 člani in za senat dežel s stotimi člani. Volilni model je dvojni krog po francoskem modelu, vlada pa naj ima 12 ministrstev in ne več kot 60 članov. Obsojeni za hude prestopke, kot so pedofilija, mafija in korupcija, ne bodo mogli kandidirati. »Če bo DS zmagala na volitvah, bo prvi vladni akt zvišanje stopnje odbitkov na dohodek iz odvisnega dela,« obljublja Veltroni. Glede zakona št. 194, ki ureja področje umetne prekinitve nosečnosti, je Veltroni ocenil, da je uravnovešen, a ga je treba izvajati v vseh njegovih delih. DS namerava preprečevati terapevtsko zagrizenost tudi s pomočjo biološkega testamenta, zagotavlja Veltroni, ki obljublja priznanje pravic ljudi, ki stabilno živijo v zunajzakonski skupnosti. Prve reakcije na program Demokratske stranke so kritične tako z desne kot z leve strani. V Berlusconijevem Ljudstvu svobode so prepričani, da so Veltronijeve in Morandove programske strani dokaz »kulturne nadvlade desne sredine«, s čemer se v bistvu strinjajo tudi na skrajni levici, saj vodja poslancev Komunistične prenove v poslanski zbornici Gennaro Migliore program DS označuje za fotokopijo Berlus-conijevega programa. Prepričan je, da gre za »niti preveč skrit namen hitrega približevanja k širokim dogovorom«, pri čemer to ni »skriti pakt, ampak eksplicitne kon-vergenčne točke, zapisane črno na belem v volilnih programih«. Veltronijev program je napadlo tudi katoliško glasilo Famiglia Cristiana, da je vroče tudi v sami stranki, pa dokazuje polemika, ki se je včeraj vnela med Rosy Bindi in Emmo Bonino. Berlusconi je po dogovoru na Siciliji včeraj formaliziral še kandidaturo Gian-nija Alemanna (NZ) za rimskega župana. Na Veltronijev program pa je odgovoril s trditvijo, da ima po sondažah še naprej deset točk prednosti pred njim. Walter Veltroni predstavlja program Demokratske stranke ansa VATIKAN - Pomagati terminalnim bolnikom in njihovim svojcem Benedikt XVI. znova obsodil direktno evtanazijo RIM - »Vsa družba, še zlasti pa sektorji, povezani z zdravniško vedo, so dolžni zagotoviti ljubezensko solidarnost, zaščito in spoštovanje človeškemu življenju v slehernem trenutku njegovega zemskega razvoja.« Tako je povedal papež Benedikt XVI., ko je včeraj sprejel v Vatikanu kakih 400 udeležencev kongresa o terminalnih bolnikih, ki ga v teh dneh prireja v Rimu Papeževa akademija za življenje. Papež je potrdil obsodbo direktne evtanazije. Opozoril je, da se pod vplivom utilitarističnega gledanja na človeka, ki je značilno za našo ekonomicistično urejeno družbo, v zadnjih časih pojavlja vse več zagovornikov evtanazije, ki pa za Cerkev ostaja nesprejemljiva. Po njegovih besedah je treba bolnikom, tudi terminalnim, zagotoviti vsako vrsto zdravljenja, ki ga v dani situaciji lahko imamo za »redno«, medtem ko je seganje po »izrednih« terapijah fakultativno. Poleg tega se je papež zavzel za to, da bi družba v primernih oblikah priskočila na pomoč tudi družinam, ki se soočajo s problemom terminalnih bolnikov. »Kot so ob rojstvu svojcem priznane posebne olajšave v službi, tako bi morale biti priznane podobne olajšave tudi svojcem umirajočih,« je dejal Benedikt XVI. Papež Benedikt XVI. ansa Rešili enajstletnega dečka in našli dve otroški trupli GRAVINA IN PUGLIA - Padel je v dvajset metrov globok vodnjak in si polomil obe nogi, gasilci pa so ga k sreči po dveurni reševalni akciji le izvlekli iz klavstrofobičnega ujetništva. Neprijetna dogodivščina mu bo najbrž še dolgo ostala v spominu tudi zaradi srhljivega odkritja, ki je bilo povezano z njegovim padcem: na dnu vodnjaka sta bili mumificirani otroški trupli. Reševalci so takoj pomislili na Francesca in Salvatoreja Pappalarda, ki sta izginila junija leta 2006. Za njima se je kljub mogočnim preiskavam izgubila vsaka sled, od novembra lani pa je njunega umora osumljen oče Filippo. Odkritje dveh mumificiranih trupel je morda rešilo skrivnost, obenem pa tudi razblinilo vsako upanje, da sta bratca še živa. Sum naj bi bil še nekoliko bolj utemeljen zaradi delcev oblačil, ki so jih našli ob človeških ostankih: šlo naj bi za majico, ki jo je mali Salvatore nosil na dan izginotja. Kvestor Vincenzo Maria Speran-za je pojasnil, da je pogojnik obvezen, iz prvih izsledkov pa kaže, da je razpadajoče stanje obeh teles mogoče pripisati ravno dvajsetim mesecem, kolikor jih je pač minilo od dneva, ko sta bratca Pappalardo izginila v nez- Redarji naložili globo Veltronijevemu avtobusu RIM - Rimski redarji so včeraj naložili 70 evrov globe vozniku posebnega avtobusa, ki spremlja voditelja Demokratske stranke Walterja Veltronija na njegovi predvolilni turneji po Italiji. Kaže, da voznik ni bil privezan z varnostnim pasom. Zaradi tega prekrška naj bi mu redarji tudi črtali pet toč na vozniškem dovoljenju. Policisti so avtobus ustavili kmalu potem, ko je nekaj po 10. uri odpotoval iz večnega mesta proti Markam. Kaže, da so bili med pregledom posebno strogi. IV I v • «v« • Določena najvišja meja • V« V I I VI cen višješolskih učbenikov RIM - Cena učbenikov za posameznega dijaka klasičnega ali znanstvenega liceja ne bo smela presegati 1.490 evrov, za posameznega dijaka poklicnega zavoda pa 913 evrov. Ukrep bo stopil v veljavo v šolskem letu 2008/2009. Tako določa zakonski odlok, ki ga je izdal minister za šolstvo Giuseppe Fioroni. V skladu z zakonskim ukrepom bo moralo učno osebje poskrbeti, da bi cene ne presegle omenjenih mej. Fioroni je izrazil upanje, da bo to olajšalo finančno breme dijakov in njihovih družin. Poudaril je, da gre za prvi tovrstni ukrep v prid dijakom višjih srednjih šol oz. njihovim družinam. SANREMO - Tradicionalni, tokrat že 58. festival italijanske popevke Glasba spet protagonistka v Sanremu Zimzelenega Pippa Bauda spremlja letos Piero Chiambretti, ob njiju pa se je včeraj predstavila Madžarka Andrea Osvart - Lenny Kravitz včerajšnji častni gost SANREMO - Na ligurski, cvetlični rivieri je včeraj znova zadonela pesem, saj se je sinoči na odru gledališča Ariston v Sanremu slavnostno začela 58. izdaja popularnega italijanskega sanremskega popevkar-skega festivala. Za naklonjenost občinstva in žirije se bo v petih glasbenih večerih potegovalo 20 izkušenih izvajalcev iz kategorije "big" in 14 t.i. mladih upov. Umetniško vodstvo festivala je bilo ponovno poverjeno, že trinajstič, Pippu Baudu, ob katerem nastopa ironični in simpatični Piero Chiambretti, kije že leta 1997 spremljal Mikeja Bongiorna. Brez ženske prisotnosti pa nikakor ne gre in za letošnjo izvedbo sta bili izbrani dve igralki, madžarska lepotica Andrea Osvart in domača Bianca Guaccero. Sinoči je italijanska publika spoznala Osvartovo, danes pa bo na vrsti še Guaccerova. V poznovečerni oddaji Dopofesti-val pa so se izkazali ironični glasbeniki skupine Elio e le storie tese, komična igralka Lucia Ottone in televizijska voditeljica Lucilla Agosti. Včeraj oziroma danes bodo vsi pevci prišli na svoj račun: izmed štirinajstih mladih bo demoskopska žirija izglasovala 8 najboljših, ki se bo na petkov večer potegovalo za prvo mesto. V sredo se bo festival ustavil in prepustil prostor pomembni nogometni tekmi, vseeno pa bo na sporedu oddaja Dopofestival. Pevsko tekmovanje se bo slavnostno zaključilo v soboto, 1. marca, ko bo le znan zmagovalec v kategoriji "big". Med mednarodnimi, častnimi gostije sinoči prvi nastopil pevec Lenny Kravitz in italijanski publiki ponudil svojo romantično I'll be waiting. V naslednjih dneh pa bosta na festivalu gostovali še britanska skupina Duran Duran in francosko-izraelska pevka Yael Naim. Napovedane nekdanje članice dua Eurythmics Annie Lennox pa žal ne bo. Tudi petkov večer bo posebno bogat, saj se bo v gledališču Ariston zvrstilo pet italijanskih t.i. super gostov: Giorgia, Jovanotti, Fio-rella Mannoia, Gianni Morandi in skupina Pooh. Seveda ni Sanrema brez polemik: kaže namreč, da je Baudo nalašč bojkotiral nastop Francesca Renge. Včeraj smo lahko prisluhnili »big-om« Paolu Meneguzziju, LAuri, Totu Cutugnu, Eugeniu Benna-tu, Frankiju Hi Nrg-ju, lanskemu zmagovalcu Fabri-ziu Moru, favoritki Anni Tatangelo, Maxu Gazzeju, Tricaricu in Micheleju Zarrillu, danes pa nas čakajo Loredana Berte, Sergio Cammariere, Gio di Tonno in Lola Ponce, skupina Finley, Gianluca Grignani, Little Tony, Mietta, Amedeo Minghi, skupina Tiromanci-no in Mario Venuti. Letošnja izdaja bo potekala v znamenju svetovne uspešnice "Volare" Domenica Modugna, s katero je pevec pred natanko 50 leti zmagal na sanremskem festivalu. Četverica voditeljev letošnje, 58. izvedbe popularnega festivala ansa / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. februarja 2008 29 SRBIJA - Prvi namestnik ruskega premiera in verjetni prihodnji predsednik v Beogradu EU - Razdor Medvedjev: Rusija odločno S™S proti neodvisnosti Kosova . Srbi še vedno protestirajo zlasti na severu Kosova - Konec tedna protesti po vsej Evropi prestavljen francosko-nemški vrh BEOGRAD - Prvi namestnik ruskega premiera Dmitrij Medvedjev je po včerajšnjih pogovorih s srbskim premierom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejal, da bo Rusija še naprej odločno zastopala stališče, daje Srbija enotna država, katere del je tudi Kosovo. Srbski predsednik Boris Tadic pa je Medvedjevu dejal, da Beograd ne bo nikoli priznal neodvisnosti Kosova. "Izhajamo iz stališča, da je Srbija enotna država, katere jurisdikcija pokriva njeno celotno ozemlje, in vztrajali bomo pri tem načelnem stališču," je dejal Medvedjev, sicer najresnejši kandidat za prihodnjega ruskega predsednika. Kot je še poudaril, je cilj njegovega obiska izraziti Srbiji "podporo v trenutku nelegalnega enostranskega priznanja neodvisnosti Kosova", poroča srbska agencija Tanjug. Srbski premier se je ob tem Moskvi, še posebej pa predsedniku Vladimirju Pu-tinu, zahvalil za podporo. "To pomeni, da Rusija priznava Srbijo v njenih obstoječih mejah," je Koštunica dejal po navedbah ruske tiskovne agencije Itar-Tass. V Beogradu se je Medvedjev sestal tudi s Tadicem, s katerim sta govorila o ekonomskem in bilateralnem sodelovanju, kot tudi o Kosovu, so sporočili iz Ta-dicevega urada za odnose z javnostmi. Sogovornika sta ugotovila, da gospodarsko sodelovanje med državama napreduje, bilateralni odnosi pa se razvijajo tako v interesu Srbije kot tudi Rusije. Tudi Tadic se je Rusiji zahvalil za načelno stališče o Kosovu in njeno zavzemanje za spoštovanje mednarodnega prava. Srbski predsednik je še dejal, da bo Beograd boj za svoje legitimne interese nadaljeval z mirnimi, diplomatskimi in pravnimi sredstvi. Na pogovoru sta bila navzoča tudi šefa srbske in ruske diplomacije, Vuk Jeremic in Sergej Lavrov, še poroča Tanjug. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na srbske medije, naj bi se Srbija in Rusija na pogovorih dogovorili o nadaljnjem skupnem ravnanju v boju proti neodvisnosti Kosova. Podrobnosti o novih korakih za zdaj še niso znani. Državi sta sklenili tudi pogodbo o gradnji 400 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok z letno kapaciteto desetih milijard kubičnih metrov. Omenjeni plinovod je sicer del rusko-italijanske-ga projekta gradnje plinovoda, po katerem bi iz Črnega morja preko Bolgarije in Srbije plin potoval v zahodno Evropo. Vodja misije ZN na Kosovu (Un-mik) Joachim Rucker pa je po včerajšnjem srečanju s srbskim ministrom za Kosovo Slobodanom Samardžicem v Prištini kljub vse bolj očitnemu odcepljanju srbsko naseljenega severnega dela Kosova vztrajal pri enotnosti slednjega. Unmik in Kfor "sta pristojna za celotno ozemlje", je po poročanju dpa dejal Rucker. Po interpretaciji Ruckerja Samardžic na srečanju ni podal natančnih informacij o tem, kaj Srbija načrtuje na Kosovu. "Po pogovoru mi ni jasno, ali Srbija mandatu Unmika oporeka na celotnem Kosovu ali ne," je še povedal Rucker. V zadnjih dneh so se vsi albanski policisti, delavci Unmika in predstavniki Evropske unije umaknili iz sever ne ga de la Kosova. EU in Nato sta se med tem znova izrekli za odgovorna za red in mir na celotnem Kosovu. "Kfor je tu za celotno Kosovo," je po pogovoru z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano v Bruslju dejal generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer. Tudi Solana je poudaril, da bodoča misija EU na Kosovu (Eulex) "pokriva celotno ozemlje Kosova", še navaja dpa. Medtem je včeraj popoldne prišlo do incidentov med kosovsko policijo in skupino kakih 150 srbskih rezervistov pri prehodu Mutivode na administrativni meji med Srbijo in Kosovom. Pri tem je bilo ranjenih deset kosovskih policistov in pet protestnikov, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Do incidentov je prišlo, ko so rezer- visti policijo obmetavali s kamenjem, zato so jim morali policisti odgovoriti s solzivcem. Rezervisti so med protestom proti neodvisnosti Kosova tudi zažgali več gum, tako da se je vnel del ledine, kar so nato gasilci pogasili. Protestniki so se umaknili, ko so na mejo prišli pripadniki sil Kfor, poroča Beta. Policija je množico skušala večkrat odgnati s solzivcem, a so se vztrajno vračali, metali v policiste kamenje in vzklikali gesla proti neodvisnosti Kosova ter žaljivke na račun kosovskih Albancev. V nedeljo in v soboto pa so protesti proti neodvisnosti Kosova potekali tudi v številnih mestih po vsej Evropi in drugod, med drugim v Atenah, v Salzburgu, Moskvi, Sankt Peterburgu, Marseilleu, Kobenhavnu, Melbournu, Londonu, Hamburgu in več drugih nemških mestih, Pragi, Bruslju, Ženevi in na Dunaju. V slednjem se je zbralo okoli 8000 protestnikov. Nekateri izmed njih so se spopadli s policijo, ki je nekaj protestnikov aretirala. Pozno popoldne pa so razmere že bile pod nadzorom. (STA) Tadic in Medvedjev sta prižgala svečko v cerkvi sv. Save v Beogradu ansa KUBA - Po zamenjavi Fidela z Raulom Castrom na čelu države ZDA ohranjajo embargo EU za konstruktiven dialog WASHINGTON - Kot je bilo pričakovati, je kubanska skupščina v nedeljo na tajnem glasovanju potrdila 76-letnega Raula Castra za novega predsednika Kube, s čimer se je na otoški državi tudi uradno končalo pol stoletja vladavine njegovega brata, 81-letnega Fidela Castra. Iz Bele hiše pa so včeraj sporočili, da bodo ZDA še naprej izvajale embargo proti Kubi. Po besedah tiskovne predstavnice Bele hiše Dane Perino, ime no vanje Rau la Cas tra za predsed ni ka te ko munis tič ne otoške države namreč ne kaže na demokratične spremembe. "Edino, kar se je v nedeljo spremenilo, je to, da je Kuba dobila novega voditelja. Nič pa ne kaže, da bi kubansko ljudstvo lah ko sle di lo svo bodni in us peš ni prihodnosti," je dejala. "Upamo, da bodo lahko začeli pot demokracije. Še naprej bomo podpirali njihova prizadevanja za boljšo prihodnost, vendar pa predsednikovo stališče do em bar ga pro ti Kubi ostaja ne spre -menjeno," je še dejala. ZDA in Kuba nimajo diplomatskih odnosov, Washington pa proti otoku od leta 1960 izvaja enostranski embargo. Evropski komisar za razvojno in človekoljubno pomoč Louis Michel pa je v vče rajš njem spo roči lu za javnost po nedeljskem imenovanju Raula Castra za novega kubanskega predsednika izrazil svojo pripravljenost, da z njim začne "konstruktiven politični dialog". "Evropska komisija je pripravljena nadaljevati delo s kubansko vlado, v koordinaciji s partnerji EU, da bi izboljšala in poglobila sodelovanje na področjih skupnega interesa, kot so okolje in podneb ne spre mem be," je v spo ro-čilu za javnost zapisal komisar. Ob tem je Michel prepričan, da bo njegov obisk na Kubi, ki bo 6. in 7. mar ca le tos, pri lož nost za na pre -dek dialoga med EU in kubansko vlado. (STA) Raul Castro ansa BRUSELJ - Za 3. marec načrtovana skupna seja nemške in francoske vlade je bila prestavljena na 9. junij. Medtem so po poročanju evropskega spletnega biltena EUobser-ver vse glasnejša ugibanja, da naj bi med evropskima silama prišlo do razkola zaradi francoskih načrtov za Sredozemsko unijo. Po prvotnih načrtih bi se morali vladi na rednem šestmesečnem nemško-francoskem vrhu sestati 3. marca v bavarskem kraju Straubing. Uradna obrazložitev je, daje bilo srečanje preloženo zaradi izjemno natrpanega urnika francoskega predsednika Nicolasa Sarkozya. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik bosta 3. marca v Hannovru vseeno skupaj odprla največji svetovni sejem informacijske tehnologije Cebit. Voditelja Nemčije in Francije se sicer po ustaljeni praksi redno sestajata vsakih šest do osem tednov, vladi obeh držav pa imata dvakrat na leto tudi skupni seji. Po pisanju petkove izdaje nemškega dnevnika Die Welt so razlog za preložitev srečanja na 9. junij različni pogledi na načrte za oblikovanje Sredozemske unije. Namen Sredozemske unije naj bi po besedah pobudnic - Francije, Italije in Španije - bil združiti Evropo in Afriko, vzpostaviti enakovredno partnerstvo med državami severno in južno od Sredozemskega morja ter prispevati k boju proti širjenju terorizma v Severni Afriki in preprečevanju nezakonitih migracij. Vendar Sarkozyju pogosto očitajo, da želi s pobudo predvsem preprečiti članstvo Turčije v EU, češ da naj bo Turčija članica Sredozemske, ne pa tudi Evropske unije. Merklova je Sarkozyjevo idejo že kritizirala. Nemška kanclerka namreč svari pred nevarnostjo delitve znotraj sedemindvajseterice in se zavzema za vključitev vseh članic EU v Sredozemsko unijo. Merklova je posvarila, da bi takšna unija lahko ogrozila samo jedro EU ter sprostila "eksplozivne sile" znotraj unije, še posebej, če bi bila za njeno delovanje uporabljena sredstva EU. Po trenutnih načrtih naj bi namreč v Sredozemski uniji sodelovalo zgolj sedem članic - Ciper, Grčija, Francija, Italija, Malta, Portugalska in Španija. (STA) CIPER - Potrdil je svojo zavzetost za ponovno združitev otoka Na predsedniških volitvah zmagal vodja komunistov Demetris Kristofias Demetris Kristofias ansa NIKOZIJA - Na nedeljskih predsedniških volitvah na Cipru je po končnih izidih zmagal vodja komunistov Demetris Kristofias pred nekdanjim zunanjim ministrom Joanisom Kasulidesom. Prvi je po podatkih volilne komisije prejel 53,37 odstotka glasov, drugi pa 46,63. Kristofias je obljubil, da bo obnovil zastale pogovore o združitvi otoka in da se bo takoj srečal z vodjo ciprskih Turkov. "Imamo skupno vizijo za združitev naših narodov, ciprskih Grkov in ciprskih Turkov," je dejal Kristofias množici ljudi, ki se je po njegovi zmagi zbrala na ulicah Niko-zije, zadnje razdeljene prestolnice v Evropi. "Ciprskim Turkom in njihovemu vodstvu ponujam roko," je dejal Kristofias, ki se je zahvalil njihovemu voditelju Mehme-tu Aliju Talatu za telefonski klic, v katerem mu je čestital za zmago in dejal, da se veseli sodelovanja "v korist obeh skupnosti". Kristofias in Kasulides sta se v predvolilni kampanji oba zavzemala združitev otoka, ki je razdeljen od leta 1974. Takrat so turške sile zaradi vojaškega udara ciprskih Grkov, ki gaje podpirala vojaška hun- ta v Atenah s ciljem združitve otoka z Grčijo, vdrle na severni del otoka, kjer so kasneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper, ki jo priznava zgolj Ankara. Sprtima stranema od tedaj ni uspelo najti rešitve. Morebitna združitev Cipra bi tudi odpravila eno od ovir, s katerimi se Turčija sooča pri pogajanjih za svoj vstop v EU. Poleg tega bi to najverjetneje ublažilo ostro nasprotovanje priznanju neodvisnosti Kosova s strani ciprskih Grkov. Ti namreč razglasitev neodvisnosti Kosova vidijo kot možni presedan za severni, turški del Cipra. Voditelj ciprskih Turkov Mehmet Ali Talat je včeraj dejal, da bi ciprsko vprašanje lahko rešili že do konca leta. "Obdobje, ki je pred nami, je obdobje reševanja ciprskega vprašanja," je Talat povedal na novinarski konferenci in dodal, da bi radi dosegli sporazum, ki bi ga sprejela oba dela Cipra. Talat je ob tem še opozoril, da bi neuspešna pogajanja pri reševanju ciprskega vprašanja lahko vodila do trajne razdelitve tega sredozemskega otoka. (STA) 3 0 Torek, 26. februarja 2008 LJUBLJANA - Cankarjev dom Slovanski most Festival slovanskih kultur bo potekal od 28. februarja do 8. maja Slovanski most, festival slovanskih kultur, bo potekal od 28. februarja do 8. maja in bo osrednji literarni dogodek evropskega leta medkulturnega dialoga v državi, predsedujoči Evropski uniji, so povedali organizatorji. To so Forum slovanskih kultur, revija Apokalipsa in Cankarjev dom. Festival bo povezal slovanske prozne ustvarjalce. Festival bosta v četrtek, 28. februarja, v Klubu Cankarjevega doma, osrednjem prizorišču srečevanj, začela Mihajlo Pantic in Gordana Čirjanic iz Srbije. Nato se bodo ob četrtkih, z eno izjemo, pogovori, branja iz izvirnikov in iz slovenskih prevodov, v Ljubljani srečevali prozaisti iz Bosne in Hercegovine, Rusije, Makedonije, Bolgarije, Belorusije, s Poljske, Slovaške, Češke, Hrvaške in iz Ukrajine. Vodja kulturno-vzgojnega in humanističnega programa Cankarjevega doma Barbara Rogelj je izrazila zadovoljstvo, da se je k projektu, ki so ga načrtovali zadnji dve leti, priključil Forum slovanskih kultur, ki bo pokril enak finančni delež kot njena matična hiša. In zakaj so se sploh odločili za predstavitev sodobnih slovanskih književnosti prek njihovih reprezentativnih avtorjev? Vodilo je bilo, da festival izpeljemo v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji kot osrednji literarni dogodek v Cankarjevem domu,» je pojasnila Rogljeva. Na festivalu bodo sodelovali tudi avtorji iz slovanskih držav, ki (še) niso članice povezave, zato organizatorji upajo, da bodo vzpostavili plodno sodelovanje med slovanskimi kulturami v EU in zunaj nje. CD in forum so se po besedah Rogljeve čutili nekako dolžni, da v Sloveniji v času predsedovanja delujejo kot most ali ambasador živih stikov med vsemi slovanskimi kulturami, je poudarila Rogljeva. Na desetih literarno pogovornih večerih se bosta predstavila po en avtor in ena avtorica. Izjemi bosta ruski književnik Vladimir Sorokin, ki bo gost 17. marca, in poljska pisateljica Ewa Schilling, gostja 3. aprila. Selektor udeležencev in koordinator projekta Slovanski most Iztok Osojnik je povedal, da so se omejili na prozne avtorje. »Že nekaj časa smo se ukvarjali z vprašanjem, kakšen je pomen slovanskega sveta, slovanskih kultur, za svet,« je ozadje osvetlil Osojnik in opozoril, da gre za slovanstvo v smislu kulture, ne v smislu političnega programa. Slovanske literature so bogastvo, kije pomembno vplivalo na razvoj »zgodbe sveta«. Slovenija je že po svoji geografski, zgodovinski in kulturni poziciji in kot območje, kjer se stikajo tri velike skupine - germanska, romanska in slovanska, nekako poklicana k povezovalni vlogi, je menil Osojnik. za enakopravno zastopanost obeh spolov so se po njegovih besedah odločili, ker menijo, da je »ženska govorica zelo pomemben ustvarjalen svet«. V generacijskem smislu so vabili avtorje različnih starosti, kriterij je bil, da so že uveljavljeni v svojih okoljih. Poleg tega se je pokazalo, da je večina udeležencev »močno izobražena«, vrsta je doktorjev znanosti, je opozoril Osojnik. Slovanski most ima po besedah predsednice uprave Foruma slovanskih kultur Milene Domjan za forum »strateški pomen«. Forum ima poleg tega željo, da bi se festival nadaljeval. Izpostavila je tudi veliko pomoč veleposlaništev slovanskih držav v Ljubljani. Ob tem je še spomnila, da forum pripravlja svojo predstavitev v Bruslju. Gosti festivala Slovanski most se bodo dan kasneje, torej ob petkih, predstavili še na posameznih oddelkih ljubljanske filozofske fakultete. Občevalni jezik bodo slovanski jeziki, je povedal Osojnik. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Miserabili. Io e Margaret Thatcher« / Produkcija: Jolefilm. Urnik: v petek, 29. februarja in v soboto, 1. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 2. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Corrado Travan: »Sala d'attesa« / nastopa Compagnia LArgante. Urnik: jutri, 27. in v četrtek, 28. ob 21.00, v petek, 29. februarja ob 19.00, v soboto, 1. marca ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 2. marca ob 17.00. La Contrada Tennessee Williams: »La rosa tatua-ta«. Nastopa The Dreamers Productions srl. Režija: Francesco Tavassi. Urnik: v petek, 7. in v soboto, 8, ob 20.30, v nedeljo, 9. ob 16.30, v torek, 11. ob 16.30, v sredo 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 26. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Mali polžek, nastopa Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana s predstavo »Mali ribič«. TRŽIČ Občinsko gledališče Georges Perec: »L'arte e la maniera di abbordare il proprio capoufficio per chiedergli un aumento«. Nastopa Teatro Stabile di Innovazione iz FJK. Režija: Alessandro Marinuzzi. Predstave od danes, 26. februarja do 1. marca vedno ob 20.45. Dario Fo: »Non si paga! Non si paga!«. Izvaja skupina Cherestani Produzioni. Režija: Dario Fo. Urnik: v torek, 4. in v sredo, 5. marca ob 20.45. VIDEM Teatro Palamostre V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ter 1. marca ob 21.00 / »La caccia«, povzeto iz Evripidovih Bakantk. Nastop in režija: Luigi Lo Cascio. Nastopa CSS Teatro stabile di innova-zione iz FJK. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 27. februarja ob 20.00 / »Komika-ze: Akcija!«. Gostuje skupina Komikaze. ŠEMPAS Kulturni dom V soboto, 1. marca ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. BRANIK Kulturni dom V nedeljo, 2. marca ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ob 20.00 / Quentin Tarantino: »Stekli psi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 26. februarja - 18.00-22.10 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heil-bronna ali Preizkus z ognjem«. Jutri, 27. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja - 19.30-21.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V soboto, 1. marca ob 19.30 / William Shakespeare: »Sen kresne noči«. Gostuje Mestno dramsko gledališče Ga-vella Zagreb. V ponedeljek, 3. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 4. marca ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V sredo, 5. ob 18.00, v četrtek, 6. ob 19.30 in v petek, 7. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. PRIREDITVE Mala drama Danes, 26. februarja - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V četrtek, 28. februarja - 20.00-21.45 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 29. februarja - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. V petek, 7., v soboto, 8. in v ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. MGL Veliki oder Danes, 26. in jutri, 27. ob 19.30 ter v četrtek, 28. februarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V petek, 29. februarja ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 1. in v ponedeljek, 3. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V torek, 4. marca ob 15.30 in 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 5. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 6. marca ob 19.30 / Elfriede Jelinek: »Mala trilogija smrti«. Gostuje Beogradsko dramsko pozorište. V petek, 7., v soboto, 8. in v nedeljo, 9. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 26. februarja ob 20.00 / Jana Pa-vlič: »Tosca«. Jutri, 27. februarja ob 20.00 / José San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 28. februarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 29. februarja ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V torek, 4. marca ob 20.00 / José San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V sredo, 5. in v petek, 7. marca ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 6. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 8. marca ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče V torek, 4. in v sredo, 5. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka, (črna komedija), režija Goj-mir Lešnjak - Gojc. V četrtek, 6., v petek, 7. in v soboto, 8. marca ob 19.30 / C. Goldoni: »Prebrisana vdova«, komedija. Režija: Luka Martin Škof. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 27. februarja ob 20.30 / Glasbena matica - Koncertna sezona 2007/0B: Kvartet Čajkovski - Moskva. Lev Ma-slovski - violina, Zahar Malakhov - violina, Sergej Baturin - viola in Kirill Rodin - violončelo. Gledališče Verdi P. I. Čajkovski: »Anna Karenina«, balet / Urnik: danes, 26., jutri, 27., v četrtek, 2B. in v petek, 29. februarja ob 20.30, v soboto, i. marca ob 1S.00 in 20.30 ter v nedeljo, 2. marca ob 16.00. Mala dvorana V petek, 29. februarja ob 17.30 / »Buon compleanno, Rossini!«, nastopa Camerata Strumentale Italiana pod vodstvom Fabrizia Ficiurja. Gledališče Rossetti »La fin des terres«. Odrska postavitev: Philippe Genty in Mary Underwood«. Nastopa: Ater - Associazione Teatrale Emilia Romagna. Urnik: danes, 26., jutri, 27. in v četrtek, 2B. februarja ob 20.30. Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me«, muzikal / Urnik: v torek, 4., v sredo, S., v četrtek, 6., v petek, 7. in v soboto, B. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 9. marca ob 16.00. GORICA Avditorij Jutri, 27. februarja ob 17.30 / Koncert Gorni Kramer Quartet in Martina Feri. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 26. februarja ter v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob i9.30. Jutri, 27. februarja ob 20.00, Galluso- va dvorana / Simfonični orkester se-vernonemškega radia (NDR) iz Hamburga. Dirigent: Alain Gilbert. V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana. / Orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Letonja. _KOROŠKA_ CELOVEC Dom glasbe V nedeljo, 2. marca ob 14.30 / Koroška poje, ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Cigana. Vstopnice v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, 10.-Oktoberstrasse 25/3, Celovec, tel. 0463516243, e-mail: office@kkz.at, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Haček ter eno uro pred koncertom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V galeriji Narodnega doma razstavlja bolgarski fotograf Zafer Galibov. Razstava bo na ogled do 7. marca s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, sreda in petek od 17. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), priredi v petek, 29. februarja ob 18.00 odprtje likovne razstave Emme Malina Marinelli. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 29. februarja bo na ogled likovna razstava Matjaža Hmeljaka z naslovom: »Po-mejski iz-rezki«. Urnik razstave». od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 29. februarja ob prireditvah in po dogovoru. Knjigarna Equilibri (Ul. Seminario in v E.QU. v Ul. Oberdan): do 27. februarja je na ogled razstava »Unodi-due«. Razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere. Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali bo odprta jutri, 27. februarja, ob 18. uri. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Galerija La Bottega (Ul. Nizza): na -/ ogled je razstava Diega Valentinuzzija z naslovom »Ricordi di Viaggio«; odprta bo do 28. februarja, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V hiši Morassi v grajskem naselju, bo v soboto, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gianfranca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. DOBERDOB Center Gradina: do 2. marca, ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, bo na ogled fotografska razstava z naslovom »Sta-ranzano. Le donne - I lavori nel Nove-cento«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Severia (pristaniška ul. 3): razstava ob 110-letnici rojstva Avgusta Černigoja. Razstavljeno je preko 70 del, večina le-teh je prvič na ogled. Odprto do konca februarja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 14. do 18. ure. Informacije: 0038656278822 ali galerija@severia.si Nekatera dela so tudi naprodaj. Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: od petka, 29. februarja do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. SEŽANA Kosovelov dom: v Mali galeriji Mira Kranjca razstavlja slike Ida Rebula. Kosovelov dom: v Veliki galeriji razstavlja akvarele do 4. marca Andrej Kosič. AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pilono- vi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-3689177. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 7. marca, je na ogled razstava z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. februarja 2008 31 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Prvi aplavz 2007; flavtistka Barbara Ban, harmonikaš Marta Jerjan Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 18.50 20.00 20.30 21.10 0.25 0.30 Nan.: Baldini e Simoni Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini) Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Parlament, Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Soliti ignoti Glasb. oddaja: 58. Festival della Canzone Italiana (vodi P. Chiam- bretti) Dnevnik Variete: DopoFestival (vodijo Elio e Le Storie Tese, L. Ocone in L. Agosti) 1.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.30 Dok.: Filippine, ultima frontiera, l'isola di Palawan 6.40 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random (risanke) 9.45 Aktualno: Non e m@i troppo tar-di 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik, Costume e societa in Salute 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Il triangolo delle Bermuda (krim., VB/ZDA, '05, r. C. r. Bawley, i. E. Stoltz, C. Bell) 23.25 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Film: Wake of Death (akc., ZDA/Nem., '04, R. P. Martinez, i. J. Van Damme) 1.05 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Aktualno: Percorsi 0.35 Nočni dnevnik Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: La collina degli stivali (western, It., '69, r. G. Colizzi, i. T. Hill, B. Spencer)) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Attacco allo Stato (dram., It., '05, i. R. Bova) Aktualno: Le storie di Top Secret 15.00 16.00 16.40 18.50 18.55 20.20 21.10 0.00 Canale 5 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.20 18.50 20.00 20.30 21.10 23.55 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni show: Grande Fratello Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resnočnostni show: Amici Nan.: Settimo cielo Kviz: Chi vuol essre milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Film: La maschera di Zorro (pust., ZDA, '98, i. A. BAnderas, C. Z. Jones, A. Hopkins) Aktualno: Matrix v Italia 1 6.20 Nan.: Otto sotto un tetto 6.40 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still Standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved/Studio sport 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: E alla fine arriva mamma! 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Anni 90 (kom., It., '92, r. E. Oldoini, i. C. de Sica) 23.25 Film: Blade II (hor., ZDA, '00, i. W. Snipes) 1.35 Športni dnevnik 7.15 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.35 13.35 14.00 15.35 16.05 18.45 19.10 19.55 20.05 20.30 21.00 22.25 22.45 23.00 23.35 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi Aktualno: L'eta non conta Formato famiglia Nan.: The flying Doctors Klasična glasba Dok.: Auto da sogno - Ferrari Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau- le dei tempi Aktualno: La tv delle liberta' Dokumentarec o naravi Nan.: Zanna Bianca Aktualno: Obiettivo fisco Aktualno: Pogovor s predsednikom Športne vesti Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 Deželni dnevnik Kviz Expo Aktualno: Alla scoperta dell'Uni-versita di Trieste Vremenska napoved in nočni dnevnik Šport: Snaidero Udine - Upea Capo d'Orlando LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.10 23.15 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Un americano a Roma (kom, It., '54, i. A. Sordi) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jarod il camaleonte Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: Adolescenti -istruzioni per l'uso Film: Analisi di un delitto (krim., ZDA, '98, i. C. Gooding jr, T. Be-renger) Dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura - Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Risanka 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.05 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.10 Nad.: Novi jutri (pon.) 10.40 Dok.: Skale kot odprta knjiga: o kamninah in ljudeh okoli Mangarta (pon.) 11.30 Film: Vzporedna življenja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Nan.: Začnimo znova (pon.) Vroči stol (p.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 16.05 Ris. nanizanka 16.10 Dok. nanizanka za otroke 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Tv pogled 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok.: Hitler in Mussolini: surovo prijateljstvo 20.50 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Tri sestre - Made in Germany (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.30 Tv prodaja 8.00 Studio city (pon.) 9.00 Prenos seje Državnega zbora 18.00 Poročila 18.05 Dok.: Sirija - Na osi zla? 18.30 Glasnik 18.55 Glasbena oddaja 20.00 Muzikajeto: Rusija 20.30 Globus 21.00 Nad.: Dediščina Evrope 22.00 Film: Življenje in smrt Petra Sel- lersa (pon.) 0.00 Nad.: Jasnovidka 0.50 Posnetek seje Državnega zbora Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.15 22.30 23.00 0.00 0.30 0.45 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.50 19.40 20.30 21.30 22.00 22.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Alpe Jadran Dok. oddaja Nautilus Q - trendovska oddaja Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Folkest Istra in... Vsedanes - Tv dnevnik Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 20.00 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Rally magazin - pregled 2007 Mladi @ - a + e 19.50 Avto za vas Spoznajmo jih (pon.) Kulturni utrinek Primorski župani Asova gibanica Šu kham Med Sočo in Nadižo Video strani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom San-cinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Desa Muck: Pasti življenja-drugič! (15. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Brezmejne skice; 12.00 Tema tedna; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: radijski kviz Škratova čepica; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 26. februarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O E/E2 & TRBIŽ O 0/11 o -2/EE KRANJSKA G. CELOVEC O -E/E4 O TRŽIČ -2/E4 O GRADEC 2/E6 A ¿1 o -2/E4 S. GRADEC CELJE 0/17 O MARIBOR OE/E6 / M. SOBOTA 01/17 PTUJ O C_J) ČEDAD O VIDEM O 2/9 (—2) s 1/10 O pORDENON gorica o 2/9 =4/10 O N. GORICA 2/E2 kRanj O LJUBLJANA 2/15 POSTOJNA O 1/10 KOČEVJE ^N - o ČRNOMELJ ZAGREB 2/E8 O REKA 6/14 ^NAPOVED ZA DANES Od morja do predalpskega pasu bo oblačno do pretežno oblačno in zamegljeno. V nižinah in ob morju bo ponekod nastala megla. V gorah bo spremenljivo, v visokogorju bo nekoliko manj toplo kot v preteklih dneh. Na Goriškem in ob morju bo pretežno oblačno in megleno, drugod dopoldne povečini jasno, popoldne pa se bo pooblačilo tudi do osrednje Slovenije. Proti večeru bo lahko ponekod v zahodni Sloveniji rosilo. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Proti nam priteka v nižjih in srednjih slojih od jugozahoda Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zelo vlažen zrak. zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.46 Dolžina dneva 10.56 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.55 in zatone ob 8.33. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv sprva ugoden, le v Primorju bodo pri najbolj občutljivih občasno možne manjše težave. Tekom dneva se bo začela krepiti vremenska obremenitev in z vremenom povezane težave se bodo začele pojavljati povsod po državi. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 0.09 najvišje 37 cm, ob 7.02 najnižje -24 cm, ob 12.20 najvišje 3 cm , ob 17.14 najnižje -17 cm. Jutri: ob 0.23 najvišje 31 cm, ob 7.56 najnižje -20 cm, ob 13.29 najvišje -4 cm, ob 16.46 najnižje -9 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ........... 9 1000 m ...........9 1500 m............4 OC 2000 m ............ 2 2500 m............0 2864 m...........-1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. & M TOLMEČ O E/E2 TRBIŽ O 0/11 o 0/10 KRANJSKA G. ČEDAD O VHEEM O S/ED O PORDENON CELOVEC O 2/E2 TRŽIČ 3/12 O KRANJ o GRADEC 2/E3 Ö D/E3 S. GRADEC CELJE 5/15 O MARIBOR 0 2/E4 PTUJ O M. SOBOTA 02/E3 Vw> UUBLJANAt-, GORICA n O N. GORICA 6/13 U N. MESTO 4/15 5/10 ^Tl/n ° 7/12 POSTOJNA ^ O ZAGREB 6/E5 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo pretežno oblačno z rahlimi padavinami, ki bodo verjetnejše v vzhodnih predelih. V nižinah in ob morju bo megleno. V popoldanskih urah bo v gorah spremenljivo, v nižinah in ob morju bo pretežno oblačno in zamegljeno. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod bodo lahko manjše padavine. Jugozahodni veter bo popoldne ponehal. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Nekoliko bo hladneje. I MRRRBim NOVA GORICA SEŽANA KOPER Last Min ute Center" Ul. Gradnikove b. 7 Kosovelova ul. 4b Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si franciJa - Predsednik tarč a kritik zaradi kontroverznega obnašanja ITALIJ A - Po podatkih davč ne uprave Sarkozy ozmerjal moškega, ki mu ni hotel stisniti roke Tudi Ornella Muti davčna utajevalka Nicolas Sarkozy stiska roko dekletu ansa PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je s svojim kontroverznim obnašanjem znova poskrbel za dvig prahu in visoko obiskanost spletnih strani. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, si je posnetek z njegovim odrezavim odzivom na ravnanje moškega, ki Sarkozyju ni želel stisniti roke, v nedeljo ogledalo že več sto tisoč internetnih navdušencev. Na spletnem portalu youtube.com si obiskovalci lahko ogledajo posnetek s kmetijskega sejma, ki se ga je udeležil tudi Sarkozy. Na posnetku se smejoči predsednik pomika skozi veliko množico ljudi in se navdušeno rokuje ter pozdravlja obiskovalce sejma.Kot je razvidno iz posnetka, se na predsednikov mimohod odzove tudi neki moški z besedami: "Nikar se me ne dotikaj!" Še vedno smehljajoči Sarkozy mu hladno odvrne: "Potem pa se mi umakni." Moški takoj nato pripomni: "Gnusiš se mi!" Sarkozy se na to provokacijo odzove v svojem značilnem slogu z besedami: "Spelji se, p...a butasta!" Video posnetek je bil sprva objavljen na spletni strani francoskega dnevnika Le Parisien in si ga je samo do nedelje opoldne ogledalo že več kot 330.000 obiskovalcev. Kasneje so posnetek prenesli tudi na bolj priljubljena video portalayoutube.com in dailymotion.com. Spornega dialoga v Sarkozyjevem uradu niso želeli komentirati, vodja opozicijskih socialistov Francois Hollande pa je ob tem dejal, da "incident" kaže na nesprejemljivo predsednikovo obnašanje. "Predsednik bi se moral obnašati vzorno. Ne more se obnašati kot povprečen državljan, saj je vendar predsednik države," je še dejal Hollande v pogovoru za televizijo. Sar-kozy se je na sejmu zadržal dobri dve uri, AFP pa poroča, da si je pred vrnitvijo v Eli-zejsko palačo privoščil tudi nekaj rezin šunke in kozarec domačega mleka. (STA) RIM - Po Valentinu Rossiju in številnih drugih italijanskih slavnih osebnosti je italijanska davčna inšpekcija igralko Ornello Muti razkrila kot novo davčno utajevalko. Mutijeva, s pravim imenom Fran-cesca Romana Rivelli, bo morala državi poravnati približno 2,3 milijona evrov davka, ker v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni plačevala davkov italijanski davčni upravi, saj je svoje stalno prebivališče leto 1994 uradno prestavila v Monte Carlo. A njeni številni nastopi v italijanskih filmih in oddajah, njeno pogosto udeleževanje modnih revij in večerij v Italiji, redno plačevanje varuške v Rimu in številni letalski poleti z redno vrnitvijo v Rim ter po gos ta upo ra ba kre -ditnih kartic v tujini (Los Angeles, Pa riz, New York, San Pa o lo, Mün -chen in Mi lan ter ni ko li v Mon te Carlu) dokazujejo, da se je igralka uradno tja zatekla samo zaradi davčnih olajšav. (STA)