\
Ntjrtiji
državah
Vetja za ves leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
leto	$7.00
GLAS NARODA m
Lisi: starendčih JleUvcevy Amer&L
TELEFON: CHelsea 9—3878
HO. 188. — fiTKV. 185.
Entersd — Second OfcjM MatUr September 21, 1908, mt the Port Office at Wtw York, H. Y„ nnder Act at 0omn» of March 8, 1870
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 9, 1934. — ČETRTEK, 9. AVGUSTA 1934
TELEFON: OHilm
VOLUME XLn. — LETNIK XLOL
0DN0ŠAJ1 MED AVSTRIJO IN NEMČIJO SO BOLJŠI
AVSTRIJSKI KABINET JE POTRDIL IMENOVANJE VON PAPENA ZA NEMŠKEGA POSLANIKA
Von Papen je izjavil, da je bilo njegovo imenovanje zadnji politični čin Hidenburga. — Hitler je razpustil vse avstrijske politične organzacije v Nemčiji. — Avstrijski vojni minister je dospel v Berlin ter se zavzemal za edinstvo med Nemci.
Meščani prosijo Roosevelta pomoči
EVROPA SKUŠA
ODVRNITI _VOJNO
Vsi narodi odobrujejo
BERLIN, Nemčija, 8. avgusta. — Nocoj se je iz- pogodbo sedmih držav, vedelo iz zanesljivega uradnega vira, da je dal kan- razun Nemčija in Polj-cler Hitler razpustiti vse avstrijske politične organi- slca. — Nemčija še ved-zacije v Nemčiji. "	no zahteva enakost
Predvsem pride vpoštev takozvana 'Lai.desleit-ung" (avstrijska nazijska organizacija), ki ima svoj glavni stan v Monakovem. Ta družba je bila več mesecev zelo delavna ter je po zatrdilu nemških vladnih krogov zelo škodila prijateljskim odnoša-jem med Berlinom in Dunajem.
Razpuščena bo tudi avstrijska legija, ki šteje dvanajst tisoč članov, kateri so raztreseni po raznih nemških delavskih kempah.
Povelje za razpust avstrijskih organizacij v Nemčiji je bilo izdano iz raznih razlogov. Med Berlinom in Dunajem so se vršila par dni pogajanja glede potrditve Franza von Papena kot posebnega nemškega poslanika na Dunaju. Polegtega je Hitler prepričan, da avstrijske nazijske organizacije v okrilju
nemških meja zamorejo le škodovati nazijski stvari.	...
bi Francija. iwli no bi pripada
Theodoru Habichtu je bil odvzet naslov "gene- J« k tej pogodbi. bila porok za igralnega inšpektorja avstrijskih nazijcev". Odstav-; 1anJr U' lmfr°'1 e-ljen je bil tudi major Schirner, eden urednikov' ^važnj™ del načrta "Volkische Beobachter", ki ga smatrajo odgovornega za netočno poročilo o usmrčenju morilcev kanclerja Dollfussa. Poročilo je objavil londonski Daily in ™ka obljltJ>a varnosti Mail.
Sem je dospel vojvoda Schoenberg-Hartenstein. avstrijski vojni minister, ki je rekel nekemu časni- ta načrt, razun Nemčije in Poljskemu poročevalcu: —	iske	^	^ ,a!ki r pogodbi, k or vidi v tem obkroze-
— Mi moramo položiti svojo usodo v nemške :N>rm:ijv-.Xe"1"ija je
I vi	|.	v. .	, , lljena pristfopvti k tej '[>oqrod»i, da
roke. Na tem temelju moramo rešiti svoje proble- j; Francija dovoli .večjo armado, me. Nemci moramo vedno in pri vsaki priliki sode '
lovati.
London, Anglija, H. avgusta. — Več medsebojnih pogodb in vojaških zvez bo %-<»zalo .Evropo, da vtodržnje mir. ako so izpolnijo u-patija vodilnih državnikov.
N'a.j n <»vejfei in najnatančnejši načrt je rutfko-fraiKMiski. katerega je Francija predložila v odobrit m* Angliji, ki ga je takoj potrdila-. kakor tudi Italija. Ta na-«irt določa ^»ojrotlbo soilinih tlržav. ki so: *Neni<čijai. ("'oIiokIo vaška. Poljaka. Izvija. Lit vinska. Esto-nija in Itusija.
Y»*aka teh drŽav bi .so zavezala, da ne bo samo spoštovala, temveč 11w 1 i branila mejo vsako druge državo proti napadu kake države, ki jo vključena v tej pogodbi. aJi pa kake "tlijo državo. Pole«? te<ra pa
J«'
jamstvo Francije za1 rusko zaq>ad-ji-o mojo in irusko jamstvo za fran-eosko vzhodno mojo tor nentška
moja.
Vsvaka evropska državai. ki pri-| de pri tem v pošten*, je odobrila
PRODAJA PIJAČE BREZ DOBIČKA
Državne trgovine z opojnimi pijačami imajo izgubo. — Velik pridelek breskev v suhi državi.
Harrisburg. Pa., 8. avgusta. — Državne oblasti razpravljajo o tem. kako bi bilo mogoče državno trgovine z opojnimi pijačami, ki so dosedaj imeli izgubo, postaviti ita dobiekanosno podlago.
AMERIKANCI ARETIRANI VHAVAN1
Obdolženi so tihotapstva z orožjem. — Ameriški poslanik je posredoval pri kubanski vladi.
1'radnik department a za kon-trolo alkohola \\\ Worell Wagnoa-jo rtikel da bo do 1. .ianuarja 1110-goče inrajvnati proračun. a ko bo temu depart m« rotu odvzeto breme skrbeti za brezposelne. Wagner, prani-. fla bi bilo in<ifr«r-c o<lsfcrani ti izdatke «v Kii<sku $1*2."».000
Havana Kuba, M. avgusta. — Poslanik Jotfferaon Oatfferv je «v imenu Združenih držav pri kubanski vladi posredoval za- tri ameriške državljane. ki so obdolženi tihotapit va z orožjem.
Ti trije Amerikanei so: Frede-rik Wilcox, zastopnik National Mineral Products Conrpany, Ar--tli-iur 1». Xeedha*ni. zastopnik neke a mor. sladkorno dnržihe in 'oberst'
^ {Jloffmam, ki je zaposlen ipri neki
DELAVSKA FEDERACIJA HOČE BITI NA JASNEM GLEDE NRA DOLOČB
Na posvetovanju izvršilnega odbora Ameriške delavske Federacije v Atlantic City, N. J., so se včeraj predvsem bavili z določbami, ki jih je uveljavila NRA glede strokovnih organizacij. Odborniki so izjavili, da je treba priti stvari enkrat zavselej na jasno ter se pri tem sklicevali na slučaj Harriman Hosiery Mills v Harriman, Tex., na kateri naj se preizkusi točka 7A, ki je najbolj zagonetna izmed vseh NRA določb.
pomoč slepcem. Državni dol«- 15.,lov* ameriški industriji na Kubi. milijonov dolarjev bi bi!o mogoče I Vsi	odlnf-no zanika.li, da
odplačati v mesečnih obrokih po ♦2.000.000. Letni promet pri pro-
daji pijane znaša $40.000.000.
bi imeli kaj opraviti s tihotapstvom orožja in da bi ruvali proti Mandtetovi vladi, vsled (War bodo najbrže kmalu izpuščeni iz zaporov.
Položaj na Kubi je mnogo u-godnejši kot pred dvema mesece-
Charlotte, N. C„ a/v-rusta. — ttila je vendarle veli-kai neumnost, da se je North Carolina z veliko večino branila proti preklicu 18. i,na-	> vuloti
amendment a. V državi prideluje-!n,onj- iz katorih > mogoče skle-jo najboljše breskve v Ameriki.	7A	lansko re-
Se nikdar niso imeli .kmetje, toli- JvoliM-ij^ pripravljajo n«yi nemiri, ko denarja, kot ga imajo sedaj, t
Vsled nove ameriško-kubanske
VOJAŠTVO JE NAPRAVILO MIR V ALŽIRU
Uradno je priznanih samo 27 mrtvih, viri pa zatrjujejo, da je bilo 100 ljudi ubitih.
Constantine, Alžir, H. avgusta. Po krvavih (pouličnih bojih, ki .no trajetJi od petka do tMUH'de!jka med mohamedanskiini Arabci in Židi, je francoska 'ko'onijalna u-
Prodsetinik Federacije William Oreen je reket da je Federacija silno prPKenočena, ker je A. R. Grancey, eden načelnikov NRA odredil, naj se vrne Harriman Hosiery Mills znamenje vi'injevega orla. dasi ni družba zadostila pred-j)ih0m.
Delavka Kederaicija foo prisilila industrijah, diktatorja Johnso-. rta. da bo preklical pogodbo s DrU^l Harriman Mills.
Minneapolis, Minn., 8. arrgusta. Odbor, v ikateivm so odlični tukajšnji meščani, je pozval predsednika Roosevelta«, naj posreduje v .sta>vki šoferjev, ki divja že pan- tednov.
Odbor, ki zatrjuje, da ni v ave^ zi niti 7. delavci, niti z delodajalci, pravi v svoji biizojavki predsedniku. da jo governor Olson o-
V>ak dan namreč odvažal po več .sto trnkov iprezrele breskve, katerih prej ni kdo nji hotel kupiti, pro*i severu, ikjer iz njih kuhajo brandy. Rušelj bros-kov velja
'$1.50.
trgovske ipogodbe so se tudi politični odnošaji med obema državama znatno vAxAjšali.
BERLIN, Nemčija, 8. avgusta. — Franz von Pa-pen, posebni poslanik za Avstrijo, bo v par dneh odpotoval na svoje novo mesto. Avstrijska vlada je potrdila njegovo imenovanje.
Von Papen je izjavil: — Moje imenovanje je bil zadnji politični čin pokojnega predsednika Hinden-burga. Ker predobro vem, kako iskreno je stari predsednik želel, da se obnove prijateljski odnošaji med Nemčijo in Avstrijo, bom vse svoje napore posvetil tej njegovi želji.
Tudi Poljska stavi tea opustitev svojega nasprotstva proti taki pogodbi svojo ceno ter zaiiU va, da je k tej pogobi pripiLŠ<V«na kot psnia članka tudi njena <zavrteni-eal »Romunska in da ji jo zajamčena Kedanja poljsko-litvinska nveja. S tern zahteva Poljnkat, da ji Lifvinska odstopi Vilno.
Ako ta načrt ne 'bo t**;»el. je gotovo, da bo sklenjenai vojaška zveza med Francijo, Rusijo in C*e-hof»lm"a»ško, kair »bo ]»omenilo popolno obkrožen je Xemeije.
GRIŽA V NEW JERSEY
V Jersey (Sty se je pojavilo 1!) novih slučajev griže. V predmestjih \S*eehawken. Hayomie in na Conney Idandu je zbolel« <za» prri-žo 1S1 osek), med temi jiJi jo< umrlo pet. Zdra»\-stnene oblasti so mnenja, da povzroča bolezen voda.
STAVKARJI SO ZAPRLI RUDNIK
v politične s vrh p.
Odbor je tudi odločno »proti ko-
zi-
R1NTELEN V NEVARNOSTI
Dunaj, Avstrija, H. avgusta. — Bkv&i avstrijski poslanik v Runu dr. Ant. Rintelen. ki se je obstre-lU, ko je bil aretiran iihm! nazij- rišev »zastavkali. je zars-zelo rudnik ako vstajo 2">. julija, so nahajal v >» i* M <lržal kot ujetnike 11 zelo slabem položa j u. Otrpnjenost . franco«* ih nwlarjev 1000 eevljen-njego\-ih udov nara«ča in ne more ' zenuljo. goivoriti.
j V nedeljo *o se —-—---jdov.ski voditelji .sestali v mestni
Poljski delavci v Franci- <la Jsklonili «pren»irje. poji so drzaU 11 Franco-'^^ ^ so bi!a
zov kot
Vsled lakote in žeje so odnehali.
})ran_a v popolni oblasti položaja
Nemiri so se pričeli, ker je nek ropal s proglasitvijo vojnega sta-
franc-oski vojak, ki je židovskega | uja »meščane rprarvie te»r dal noka-
rodu. v pijanosti vdrl v mošejo teri izrabljajo vojaško kontrolo
in motil versko opravilo. A/rabci
so takoj navadili na žido\>ki del
mesta. Kot zatrjuje francoska via-1iministom. iki baje ovirajo spora^-
da. so bili to samo antisemit.ski iz- ziwn med artrajkairji in delodajal-
gre<li. ki niso bili naperjeni proti ei. Governor pa nehote podpira
ovropski nadvladi. Trgovin, ki soibaš te radikalne agitatorje*.
imele napise "krščanska trgovi- Medtenr se je izvedelo, da se je
na". Arabci niso nadlegovali. jpojan-ila med delodajalci neR-lo-
. .	ga. T>ve niai}večji firmi sta skle-
arjiihskt 111 zi- ... ...	, ,
;inili .sprejeti predloge posredoval-
cev Haa<aj in Dumingana. Vso4i
delodajalcev, pri1 katerih 'čtrajka^
jo šoferji, je frtošesideset.
j Ko je governor poslal v mesto
ujetnike. - močan o<ldolek senegalskih »vojakov. tki so <>koli žid«»\"skega< okraja napravili kordon. je v mestu nastal mir. Vlatbt naznanja, da je ~ j bilo v teh bojili ubitih "21 oseb. Lens, Francija, 8. avgusta. — mer 'katerimi je 23 Židov. Neurad-Okoli 180 i*>ljskih rudairjev, ki so 1 na poročila pa pravijo, da je bilo zaradi odpusta dveh svojih tova- 100 osrib ubitih, 200 p;i ranjenih.
Xeik dopisnik židovske brzojavne agenture. ki je obiskal židov-
ski okraj, praivi. da je ipogletl na uli-ce tako grozen, da ga. ne more
vega urada 25. julija, ko je bil umorjen kancler Doll fuss, po imenu Ernst Feike, je bil obsojen na smrt in je bil tri ure zatem obešen na dvorišču du najskega okrajnega sodišča.
Feike je, predno mu je bila zanjka vržena okoli vratu, zaklical *'Heil Hitler!"
t
CELOVEC, Avstrija, 8. avgusta. — Vojaško sodišče v Celovcu je obsodilo na smrt Karola Kostel-niga in njegovega tovariša Brunnerja na 1 2 let ječe, ker jima je bilo dokazano, da sta se v nazijskih vrstah bojevala proti vladnim četam pri Wolfsber
ter tudi prerezali vse edektričm:
Pil IHTA i a	o	a	žil*p- tH;ko	1,1,0 v rojdniku
UUNAJ, Avstrija, o. avgusta. — Avstrijski ka- fxaako delo nstavijeno.
Oba i>oljska rudarja sta bila- za-
Poljaki so dobavo votle in !zra- (popisati. Sole po pretoku dni bo ka v rudnik poipolnonta odrezali svet izvedel o grofeo vi tastih, kate-
DUNAJ, Avstrija, 8. avgusta. — Edini avstrij- binet je na svoji seji privolil, da je bivši nemški kan-ski vojak, ki je bil udeležen pri zavzetju kanclerje-
eler Franz von Papn.imenovan za nemškega posla- ^L^r^l^aM^
nika na Dunaju. Avstrijska vlada je sprejela Pape- stavkali, novo imenovanje dva tedna zatem, ko je Hitler s posebnim povdarkom objavil, da hoče poslati Papena kot svojega osebnega zastopnika, da obnovi normalne odnošaje med Berlinom in Dunajem.
re so Arabci počonjaili nad Židi.
Arabci si poklali dekleta in ot-roke.
starčke, žene,
PREVOZ ZLATA IZ
SAN FRANCISCA
DRUŽBA MORA VZETI DELAVCE
Washington, D. 0., 8. avgusta. National Labor Relations Eioard je (zahteval, da mora Tamqua Underwear Comj>any zopet spre^ je«ti v shižbo 61 delavenv. »k i niso hoteli pristopiti h konrpanijski uniji.
VROČINA TRDOVRATNO DRŽI
Chicago, 1H., 8. avgusta. — Južni zapad in del osrednjega zapat-da zopet trpi pod novim valom vročine. Vrpeina je pritisnila fc no-Kxj silo. Od držav 'New ^Icxico do Ionva toplomer neprestano kaie nad 100 stopinj. Vročina in suša
DUNAJ, Avstrija, 8. avgusta. — Kancler dr. Schuschnigg se pripravlja, da gre v Budimpešto, da z ogrskimi državniki razpravlja o vprašanju obnovitve monarhije v obeh državah pod habsburškim vladarjem.
Schuschnigg je nekemu časnikarskemu poroče-
Po 36 uraih pa.no Poljaki vsled. praznih želodcev in »tihih *»rl od-j
Siki i	i Washington, D. C., 8. aT^ta > -Ht^-ala;	1000
tajnik Henry JJj-JS » SmS ^ m!' '	Morgrenthau je objavil, da. je bilo de,K»h m	skodc nad pet mi-
v»e zlato iz zakladnice-v San Pran- h^rd do3arjer-
cisco v vrednosti $1.500.000.0001 CMDT 7| UAnnr7il/TOr
prepeljano v zaikladnico v Don- SMRT ZA MORILCA HČERE
ver, Colo.	i	-
Morgenthau je rekel. da> je že Houston, Texas. 8. avpruefta. —
t<olj je šel •v rov kot posredovalec in se je lnnafn preprival. da f=o utporni Pol jaki v izelo slabem- položaju rn da ne bo imel mnogo truda pregovoriti jih. dal se podajo. Kmalu nato so rudarji pričeli po Irtitrv-ah i»le®at» na.\-te{ror in ipri iz-|ho<l<u so jih orožniki prijeli in odpeljali v zapore, kjer 'bodo čakali na zaslišanje.
gu, kjer je bil poveljnik vladnih čet major Smolle ^ valcu, še predno je bil imenovan za kanclerja, izja-ubit. '	1 vil:
Predsednik Miklas pa je Kostelniga pomilostil na| "Sem prepričan monarhist in sem mnenja, da je ! 5-letno ječo, ker ni bilo popolnoma dognano, ako monarhija najboljša vladna oblika za države osred-je Kostelnig ubil majorja Smolletta.	I nje Evrope/*
ANGLEŠKI BREZPOSELNI
London, Anglija* 8. avgusta. — V Angliji je bilo 23. julijaj 2,125^60 brezposelnih, ali 22,674 yec -kot pnejfaiji tnesec,
daivno bila želja zvezne vlade, da Elijah Stuart, star 27 let, ki je teše prepelje zlati -/.aiklad iz države, davit svojo štiri let staro heerko ki jo t|>ogcvfto obiskujejo potresi. Dortha. je bil obsojen na tanrt na
Vlatla ima v svojih zakladnicah električnem stolu, zlata za $7.946.400,000. Največ te-1 Stuart je prrznaJ. da. je umoril ga; zlata se nahaja v zvezni iza- svojo hi- er, da bi dobil $1000 zakladnici v "NVaeihingtonu in v New A-airovalnine. da bi mogel s tem Yorku.	* denarjem preživljati sebe in Dor-
-—-	j tliino sestro Dorth, ki je bila njen
Naročite m na GLAS NAB0DA, dVojvek. Otrokovo gl»vo je tlKM največji slovenski dnevnik ▼ pod vodo iti mu zatksnil usta, da Xdmienib driavah.	I ni mogel dihati ; - _
■ W i I ODA"
TOBJC, THURSDAY, AUGUST 9, 1834
THE LAXOS8T BLOVEOVS DAILY in U. B. A.
"Gla» Naroda* || ^ ZA SVOBODO MORJA
and PnbUahad by PUBLISHING^ COUP AMX UOwtteL
»LASRARODA" <V«toe W ttt Pb-JU)
of above officer*: New ¥«fc Cktj, N. Y.
Day Except Sundays and Holidays


fuo
FSa New York u
leto
fMO Za pd leta
WIM $340
Za lnoxenwrro aa celo leto...... |?JOO
Za pol lota........

Subscription Yearly $6.00
AdwttiPfnt oo Aaieeiueot
Naroda" laheja ▼■aid dan Ufwil nedelj In praznikov.
OmpAat baea podplat iaowtoDocti ee ae pri občujejo. Denar naj me blagovoli lljatt po Memej Order. Prt flpreawmU kraja aaročatkor. prosimo, da m _mm fdi pyjfcja MT»lU6e p*«uml da hitreje najdemo naaloralka. "GI-AS NAMOA-. 21« W. lfl* Street. New Y«ck. N. Y.
S—sns
'Ni ae dolgo tega, ko m> parila- mu upoštevali, da. je Jajionska v
' NE IZPLAČA SE.
Evropski politiki so čudili ljudje. Nobena, prav nobena stvar jih ne izuči. Evropsko časopisje ne piše drugega kot o preteči vojni. Pa tudi easopisje na tej strani oceana je začelo .ubirati slieue strune.
Neprestano e i ta ni o o primerah med 44 sarajevskim strelom, ki je pred dvajsetimi leti zapalil ves svet, ter med strelom, ki je podrl avstrijskega kanclerja Dollfus-
Le v Wasliingtonu je nekoliko drugačne razpoloženje. Odtam namreč priliajajo poročila, da bi se Amerika pod nobenim pogojem ne udeležila vojne.
Kaj 'taksnega je bilo pričakovati od Rooseveltow vlade, v kateri niso vsakdanji politiki, pač pa pametni in razsodni možje.
Pa tudi če bi ne bilo v vladi takili mož, bi se Amerika »e udeležila vojne. Amerika je ima zaenkrat dovolj.
Finančni mešetarji in izdelovalci municije sicer skušajo vzbuditi navdušenje za novo klanie, tcxla njihove be_ Hede zadevajo gluha ušesa. Pretežna večina ameriškega jnaroda namreč še vedno preveč trpi vsled posledic svetovne vojne.
Vsak razsoden človek je že vnaprej vedel, da mora Rediti svetovni vojni svetovni bankrot.
11 Poleg tega je pa storil kongres veliko napako, s tem itia je uganjal nesmiselno carinsko politiko, ki je neizmerno škodovala ameriškemu in svetovnem trgu v splošnem.
Vsi, ki so se udeležili vojne in poznajo njene grozote, feo z vsemi silami in sredstvi proti vojni.
i
Francoski učitelji so naprimer soglasno sklenili vzgajati francosko mladino v protimilitarističnrm iluliu.
Oe'bi leta 1914 ne bilo dovoljeno ameriškim dobičkarjem podžigati iz gole sebičnosti vojne strasti, bi bila vojna 5ž:e v par mesecih končana.
i Bankrotirana Evropa bi si danes brez ameriške pomoči ne mogla privoščiti velike vojne. Res je, da bi evropske države zamogle spraviti skupaj nekaj denarja, ki ga jim manjka za vse druge potrebe, toda vsofa bi ne zadostovala
za vojno v velikem obsegu. Na Ameriko se ne smejo več zanašati, ker nočejo poravnati starih finančnih obveznosti.
j 'Amerika je že šla enkrat na led. V drugič bi jo bilo dosti težje spraviti, in zato so govorice o novi vojni brez vsake 'bistvene podlage.
niki "malih nevtralcev", to no N feozemska, NomeSka, Švedska in Danska, v ttkupaierm pismu zaprosili angte&ko vlado, naj nemudoma skliče mednarodno konferenco, ki naj uredi neznosen položaj svetovnega trgovstva. Kriza je iku-mreč kruto .posegla, tudi v (pomorsko tgovino ter zanesla med organizacijo pomorske trgovine« in pomorskega brodarstva tako zmedo, da preti (katastrofalna škoda vsem obmorskim državam, ki so doslej živele le od wojih ladij. Ntafctaio je toliko novih držav, pravijo "mali nevtralci", ki se we utrudijo, d» bi si i*»tvarile »voja \ lastna trgovska 'brodo«vja, da je |«kupna tonaža vseh trgovskih hrodovij na svetu danes za 40% vof-ja. kot je bila pred svetovno vojno, čeraivno je dognamo. da n>o-morski promet še daleč ni dosegel količnika. Veta 1!*!4. Manjši bla»-govni promet po morju in skoraj za polovico ipoveea.no brodovje. Ce to traja dalje, mora Vsled prevelike konkurenco priti do popolne-
po vojnih letih zvišala »v o je trgovsko brodovje od 2 naj 5 in pol pol milijonov ton, in da se teža japonske "konkurence eedaije bolj čuti v .pomorski trgovini na Daljnem "vzhodu, da. eeJo tudi že v ladijskem prometu skozi Sueški prekop.
Naraščanje japonskega trgovskega brodovja —- kot rečeno od 2 na 5 in pol milijonov.ton — ter velik dvig. ameriške trgovske to-naže — od enega milijona na> 10 milijonov ton — to sta <Jv<e dejstvi. ki ttfa katastrofalno omajali temelje «|»omorske trgovine evropskih drža«v.
Angleeka trgovska mornarica, ki je ipred vojno obvladada' <več kot polovico vsega pomorskega prometa, je vsled ameriškega in jaiponskega pritiska od leta 1914
bra služba in pošten ter pravičen zatslužek.	,
Ni dvoma, da bo Anglija, ki je z maJfimi državami- vred »trpela toliko škodo, na vse načine skušala pozabiti na. to, da je nekdaj sama obvladala vsa svetovna) morja in ]K> veliki večini sama opravljala »vso svetovno (pomorsko trgovino, samo da reši z načelom "svo- j b od nega morja", kar mora rešiti,'da ga boste Čitali Z najveČ-da ne podere temeljev svojega gospodarskega obstojal Da bi ena državo poveljevala na morjih, o tem danes ni več treba sanjariti. Nad morji vlada ladiiko samo 6e enakopra/vna skupina držarv, ki si bo pomors-ko trgovino med seboj porazdelila* na podlagi posebnega "p^ktii", da rabimo ta {>opularni izraz. Na> pomorskih konferencah bomo odslej gotovo slišaJi več govorjenja o "svobodnem morju" in verjetno je. da je še daleč čas, ko se bo uničujoča konkurenca v po- • morskem plovstvu končala s pod- j ipisom posebnega pakta, ki bo
ROMAN
TROKLETSTVO LJUBEZNI"
je tako lep in pretresljiv,
jim zanimanjem.
51.50
(2 KNJIGI)
V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. T. '
Peter Zgaga
HINDENBURG IN KAJZEK.
gonske občine. ki jinx nudi začasno .prehrano. Sicer se gibljejo na-
nazadovala, skoraj za pol milijo- |lwtanwri, od maIH> "nevtraloev" . , , na ton. kar zna«.. ee upoštevamo, toKkanj zaže,ieni tmst ,>oniorske ^^ I^storu pav^n prosto
da je svetovna tonaža narasla od leta 1914 do leta 1933 za 22 milijonov ton. strahoten pad v od pred vojnega stanja 41. (ijc vse
pa propada pomorsko trgovine, svetovno tonadse na 37.5CJ- v letu Med tem. ko je kriza prizanesla
ameriški pomorski trgovini, je zgna/bila s strahovito roko predvsem promet v evropskih pristan
nmT-ib.
Ha v Ain*»riki morsko pinvstnro ni tirfM»|o. marveč je |x, vojni l<» vzcvetelo, ni nič čudnega. Saj je Amerika v tem pogledu čisto po svoji lastni krivdi »veliko zaostajala v primeri is drugimi velikimi državami. I^eta I860 je imela še poldrugi milijon ton svojih lastnih trgovskih ladij, ki jih je pa po mešČH.Tivki vojni uničila tako da je leta 1900 razpolagala s komaj fiOO.OOO tonami in tik pred svetovno bojno s (približno 1 milijonom ton. Med tem. 4fo j*» |*<ta I860 polovico svojega izvoza pre-vrtzi'a na .svojih lastnih ladjah, so leta 1900 tuja brodovjai prevaža hi že fl.1% njenega blaga po n^Hrkih nrM»rji1i. T)ane.«{ imajo Zdrn-žene <lr-žave 10 milijonov Ion trarovskejra brodovja. I«<to se sme trditi o juž-ito-anveniš'ki -trgovini, ki S4» posluževala vso prednoino in tudi še mec+vojno dobo večinoma ansle-žkih ladij, a ki sedaj prehaja pod druge zastave.
l*olec nenadnega <lvipa ajneri-ške trgovske mornarice je. treba pri proučevanju 'krize »v pomorski trgovini, ki je zadela predvsem K\~r<*po. upoštevati tudi hitro na-raeU-<inje japonskega trgovskega
trpor\-ine, ki bo nadziral ne samo pomorsko trjrovino. amupak skrbno določal meje v graditvi novih trgovskih ladij.
1933. Anglija je raf-polaprala to- j rej pre<I ivojno ikorr>da s »polovico vseh trgovskih hrodovij, med trni j ko iznaša danes njftio brodovje le
še eno «Vi|rtino svetovne tonaže. '	. " '
Takšen je položaj že daoes. Toda Med aVStrij?kiim befiTUnci V Gor-bati se je treba bolj bodočnosti	llji EadgOni.
kot seflanjosti. Danes Anglija Obmejni trg (iornja Radgona vrši n* immorskem blagovnem pro- j« doživel te dni nut I o senzacijo, metu med raznimi deli svojega Kot j>ovsod drugod »v Avstriji se
a pod nadzorstvom jug. orozni-stva. Zaeukrat nihče ne »ve povedati, kaj in kam bodo z njimi. Ta-mošnji š«»!.s.ki upravitelj, ki je ravno nanvera«val nastopiti krajši <lo-j>ust. a so ga. nepričakovani dogodki zadržali, je dejal, da/ menijo oditi v Nemčijo. Pot iv Avstrijo jim je sevtvla. zaprta. Željo }>o X«i»"iji .sa izražali p<»ve»'ini tuili posamezniki, ki so jih zaslišali
na jug. s-reskem načelstm.
iioperija »•» 9 il^t-etin vsega prometa. v trgovini meri imperijem in inozemskim državami eno tretjino na svojih lastnih ladjah. Kaj. če .se ne bo inogla braniti proti ivedno Inrjši konkurenci in ko tudi državne ipnlpore njenega po-morske^-a plovstva. ne bodo vn" nio^le vzilržiHti na za žel jen i «vLši-ni. Kaj. ko so dvigajo celo angleški dominijoni proti nadvladi angleške ladijske trgovine. Saj je Av.stira1i-.ja »cdana zakon, ki pre-pmrefliije inozemskim lairljatn — tudi angleškim — v^ako (rdeležho pri oh;(ini trgovini. Zh iKanado je mnogo bolj važno, da ostann v dobrih od nosa jih u. Združenimi državami. kakor katerikoli državno-politični obziri. -ki jih ima Anglija. in /za 1<t ne bo nikdar ^vrizna-la angleškemu brodovju ka*k.vne-ga -iiM>nop«»la za svojo izrvozno trgovino. ki si jo čedalje bolj osvak .ia ameriška traro\-ska mornarica. Južna Afrika je nedavno sklenila z Italijo posebno pogodbo, ki
brodovja. Indijo in Tihi ocean soh1?jp *»luan>kim trgovskim la-
odkrile evro^iske držaive in so menile. da ju bodo mogle -za vselej obdržati zase. Vsa pomorska trgovina iz deželami Daljnega vzhoda, Indiv« in Tihomor.-kega otočja se je »vršila izključno le uar evropskih ladjah, ki so imele svoja velika izhodišča v pristaniščih kot so Singafpier. Ilonkong, fta-ng-liaj, Weihaivei, ki so bi!a obenem tudi trdnjave evropnke nadvlade nad Azijo. iSivetovna vojir»» je u-ničila mnogo trgo\iskega brodovja v teli krajih in je s tem dala Ameriki in Japonski sijajno priliko. da zasede ta iprafena mesta. Japonska se je v .prvi vrsti okoristili Toda jaiponsko izpodrivam
djaim. 'ki vozijo «v za pad no Afriko, večje ugodnosti, kot jih imajo angleške ladje!
Tako se je iz. wtttovne gospo-tlaawke krize nenadoma izcimila, kot na vseh drugih jvrnlročjih. velika b<>rba starih in novih, mladih sil, borba, ki »pa v o«novi ni ničesar drugega, kot starodavni boj vza nadvlado nad morji, samo v dritgi obliki. Male države so v tej gigantičnr «borbi postale žrtve in za to ni nič ciwlnega. če se na \*xe načine trudijo, da. bi dosegi« svoj odrešilni ideal, "svo vod nega morja*', po katerem svobodno tržijo vse držaive brez izjeme, ali velike ali raa.le, ne da bi*se jim bilo tre-
je tudi v Ita<lkersburgu ponesre-čri ii«jM>r proti Dollftissovcmu režimu. 24 n.r so bili radgonski hitlerjewi. ki so <zasedli '\Ke taiiio-šnje urade, gosp^xlarji položaja, nato ipa se je isti era.snka! tako. da *<* se morali hitlerjevci umakniti, odnosu« bežat r preko obmejnega imistu 4 Jor. ;Rad»rono. Preden s«
Naši v Ameriki
Stari Ilindcuburg je pokopan na bojišču pri Tannenbergu, Kjer se je tkmalu po hdruhu »vojne vršila ^trahovita bitka med Nemci in Rusi ter s^i je končala z nemško zmago.
llindenburg je bil vojak z dušo in srcem ter od glan-e do nog.
Vojak stare šole, ki se je pa tudi »v modernem bojevanju tako [obnese! kot malokateri.
Xe samo Nemci, tudi ostali svet se iii-u je čudil.
Živimo namre£ se vedno v f*a-sih. ko s«1 sv<»t čudi in proslavlja človeka, kateremu se posreči pobiti toliko in toliko ljudi, ki niso njegovega mnenja, in so bili proti svoji »volji poslani v boj proti n jem n.
To so pač nazori današnjega easal kaj takšnega je pač le tako-imenoratni civilizaciji mogoče.
Stari llindenburg ji» imel v Nemčiji mogorn-ga nasprotnika — samega nenuškega kajzerja.
Kajzer je namreč trpko sovraži! vsakega, ki je bil v tem ali onem
pogled u iveT-ji «»d n jega.
I Kajzer je hotel biti v.>e: lesnik, pisatelj, goflbenrk. državnik, voj-jskovodja-; bolel je biti poosebi je-I na univerzalna '/možnost in je bil j baš zastrantesra. velika duševna reva in lelrsni slabič.
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
pri'li na Jugoslovansko stran. so.
l.'.nelul se je bil BLsmarcka. uaj-j večjega \emca. kar jih pozna nemška' zgodovina. Tiifli Himlen-
ibirrjra je iiznebil dvakrat, pa ga J je moral dvakrat ij»o7Tvati nazaj. V krvavih nemirih pred Kohler-1 j«, začela Nemcem te.-i voda v jjevo tovarno v Kohler. NVis.. je;(rrj(l ': kot prva smrtna žrtev postal lye'
WakefiHtl, mož Slovenke, h«"ere
ka-
leta
valita pometali orožje: puške, re-j., . .'„,.,.
.. .	--- ,, '	, 'Franka in Matilde Skren
AoHerje. miinicijo v Muro, ostale,:.	... ,
U-	____-- . . - ,.	two se je >poro.-il pred nekaj me-
ki so se orožje obdržali- pa so gor-
nje rad {jonski obmejni orgsuii razorožili.
Dogodeik se je z bliskovito naglico in z različnimi komentarji razširit .p<» kraju in okolii-i in od vseli strani so pri !li ogledovat nepričakovane -begu-nce. Značilno j. da je 26. julija minilo ravno 14 let. odkar je morala jug. vojska zaij ustiti .Radgono (sedanji J{ad-kersburg), nwsto, katerega prebival ci se zatekajo da-nes nn jutgo-slovansko stran in da poteka ravno 20 let, oilkar »i je oholi in naduti Avstriji izdelo edino (pravilno in BveJiča«vno Srbiji napovedati vojno, čije <posIe<lice ona" sama danes bolj kot kdaj prej občuti na. sebi.
Begunce, med katerimi so zen voditeljev večinoma mladi
fantje (nekaj je
mm*i. Zadela ga je krogla, in jci na poti iv bolnišnico.
V seznamu ranjencev je tudi nekaj siiuvrn^khn imen — P'lori-j;ui Slaiwiik. Ivan Kaline. Joseph Jakolič. Joseph Mehek. Jlovard Oven in Tonv K nans.
— Frances .Jereb, njen soprog l.eo. Antoinette Mlatinšck in John Kokot«? iz Milwaukee. AVis., so bili poškodovani v avtni nezgodi. ko so se »vozili na. piknik društva SXPJ. Nesreča se je pripetila. k<» so prišli v bližino parka, v katerem se je (piknik vršil, zakrivil pa jo je neki avtomobilist, ki je iz veliko brzino pridrvel iz-tra i vogal a na uličnem križišču, kjer bi 'bil moral ustaviti svoj avto, a ni tega storil. Težje po^kod-ra-jbe sta. dobili F. Jereb in A. Sla-tinšeik. kateri so morali odpeljati
I rvie y:a je penzijomral 1911. diriigh- pa leta 191b.
\anaj ga je moral poklicati fa-umr! ko j po izbruhu .svetome vojne in tri let hi kasneje.
•Ker se nti zdi, da je javnosti le malo znan vzrok njegove prv»» odslovit ve. bom ob j a vi!, to iciMni-mrvo in za kajzerja zelo značilno zgodbo.
iLeta 1911 so .se vršili v Nemčiji veliki cesarski mannvri.
Nemško armado so raKdelili v ihe arma<li. Prvi je poveljeval kajzer, drugi pa Hnvdenburg.
tudi žensk K so v bolnišnico. Dalje je bil poško-odvedi!. v gorn je radgonsko šolo. jdovan v avtni nesreči rojak Fritz
Glojek v/, bližnjega WVst Al lisa.
nje Evrope napreduje le počasi ba baiti zaščitnih odredb prilog
kjer zdaj tabore in čakajo nadalj nje usode. Nameščeni .«o a- dveh šolskih sobah; za leži-če imajo stesiKj. Veteiaroma so *v ravilu, le tu in in tam, vidiš koga v heim-vebroK-ski- uniformi, ki si jo je ob priliki- upora "izpoesodil" od vlawlnib vojakov. .Ravno so se raz-nTŠčali (jili je nekaj nad 100), da dobe čaj ... Mnogi so še živahni jn imajo še smisel za humor, mno-
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNOiN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ nxKMunio
0 ••••••••••	Din.
( ftJS	DIl
S ^»45 ••••••••••	Din.
....................Din.
IN
Din. 1IN
.
. ▼ ITALIJO
Za f t.25 ..'........ Ur 1M
» "Jt .......... Ur 203
• 44-— .......... Ur t00
« V1& ...........Ur ltoo
f	.......... Ur MM
KMB 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE - OMEE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI Doli
koi aforaj navedeno, bodi* t dinar Jib ^	boUe pogoje.
SLOVENK PUBLISHING ■ I
N.X.
ker je bil če leta 1933 angleški de-]«1 nega ali drugega -brodovja. Mor-j?'11 Pa «e loteva apatičnai brez lež v pristaniškem prometu v je naj bo last vseh in edina zašči- jbrižno^t. da ne rečemo žaJost ali Sanghaju še enikrat tako kot japonski. A treba je
ko velik t^i. ki naj bi postala veljavna. Ka-" p^0 obuip. -Saij so nekateri ywi»pol-kljub te-'»t-itai, ki jo dajejo.»}>ridno delo, fIo-;noT,ia brez sredstev, sem so pri-

Dcbil je manjše iniškotlibe. ko je neki neprevidni »voznik z močnim sunkom treščil v (Mojekov a\"to-mohil. V Eiwergentry bolnišnici je dobil pm o ijxunot". z<laj se pa zdravi doma.
y— Slovenski odvetnik Luc-as iz Mi'twauikeei. ?e je mudil po opra;v-kih v Safety Buildmgu in ob ipo-vratku v urad se je .spodtaknil ob vodovotlno cev, ki je bila napeljana čez hodniku. Pri padcu si je nalomil levo nogo pod kolenom, katero so morali poviti n* mavec. _ l nesli le golo življenje in so edaj Sedaj se nahaja v domači zdrav-odrvism Je od .popore gornjerad-' niški o«krbi.
y i	v <
Vabilo fla
ki ea priredi
j". r - -i- , ... ,.
■v.iiefeljoy dne 19. avgusta 1934
AMERIŠKO -SLOVENSKI
: DEMOKRATSKI KLUB, Inc.
v rojakom dobro znahem
EMERALDPARKU
82-24 MYRTLE AVE., GLENDALE, L. 1.
NA RAZPOLAGO BO OKUSEN PRIGRIZEK, IN IZBORNA PIJAČA	s
IGRE GODBA PLES
Vstopnina le 16 centov za osebo.—^Začetek ob 2 F-. M.
v	• .
t
se priporoča Odbor
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne lister vizeje tn sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejiem času, in kar je glavno, za najmanjše etroike.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega' trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, irpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila «n zonotavljamo Vam, da boste ppceni in udobno potoval.
. . -- ' - • - " ' • * -
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 V^eet 18th Street ' New York, N. Y.
Vsai javnost je naipeto pričakovala, kako se bo >tvar končala.
Štiri tedne« so gonili uboge sol-date seniintja. po štirih tednih se je pa odločilo: kajzer in njegova armada stai zmagala.
To je bilo nekaj za častihlepnega Viljema Se bolj se je razčciperil hi še višje zavihal svoj kajzerski brk.
Po nianeivrih se je vršil svečan banket.
Ob eneni koneu dolge mize je sedel ikajeer-zmagalee, ob <lrugem ko i veu poraženi llindenburg. med njinia ipa cela vr-sta najrišjHi ar-nranhiih častnikov, ki so se v pasji ponižnosti divilf ce.sarju-r^m«-govaleu.
Po banketu so se začeli govori. Vsi so prosla»vljali kajzerja in njegovo zmago. le (premagani llindenburg je molčal in mrko izrl predse.
fKajzer je plava-1 v brezmejni blaženosti m zadovoljstvu, ko je tolmačil svojo zmago":
—	Talko je bilo : Ne Tečem, <la ni Hmdenburg dobro razpostavil svojega vojaštiva, toda ja« sera bil bolj ipremfften. Za njegovo desno krilo se. navidez nisem 'brigal, da--si je bilo močnejše. .Napadal sem le levo krilo. iHindenbuirg .je poslal levom krilu! ojačenja. Ko se je to zgodilo, sem z vso silo uda-rrl na desrro krilo rn- sla«vno zmagal. 'Kaj pa vi pravrte na to. eks-celenca? — se je obrnil za niči ji vo se smeje k Hindenbitrgu.
Ilindenbirrg je pa nitirno mlvr-nH:
—	'Da. znv;;(gaii ste, veličanstvo, ker sva si stala na nnanova-ih nasproti. Ce ibi si pai stala v vojni nasproti. «bi z ivso silo napadel vašo armado -s strani, ipobil bi, 'kar bi se dalo pobiti, ostanek .bi pa pognal v Severno morje. Manever je namreč manever, ivojna je pa voj-nak. veličanstvo.
Kajzer ni rekel ne bev ne me V in je po ipreteku eneg^i tednai pen-rijoiiirat stairegar llmdenbnrga.
Ul HAEODr
mm
NEW YOKE, XHUB0DAY, MJGU&T 9,1034
THM LARGEST SLOVOTI DAILY is W., Jj. «.
SLOVENSKI NARODNI DOM V BR00KLYNU
Vas vabi vsako soboto na ples in domačo zabavo.
KRATKA DNEVNA ZGODBA !
I AH'IS noHEHT:
POLETNI VEČER
Kdeliua, iztegnjena na tra-	^ein st«»l»cleii majčkenega paj- bradico, lia listih neprestano vi, kolena privzdignjena, s	ka. ki je bil menda zatopljen smehljaj, bil je mlad in podje-<klenjemnii rokami, je zrla v	v skrivnostno delo. Potem se je j ten, skoraj ženski. Upogibal je ncl m i, kj >r >o pluli majestič-	spustil s stebelra in Tereza je j veje, viseče na ]>ot, in jih zono |HK*asi tenki oblački. Eden	videla, .kako jadra varno po pet izpušča!, da so švigale na-
ZAJČJA NADLOGA V AVSTRALIJI
je zatrl golnee, ki je obsevalo zraku dalje, pokrajino skozi la pajčolau z' — Rabaelione, pojdi poglc-medliini žarki, pohiim Ijtibav- »lat tegale majčkenega pajka, nega lirejK*nenja. Kdeliua, ki ki liodi po zraku, je imela |H*sniško in torej tudi Slikar se je približal, sanjavo duš«}, je zrla na te sli- j — Kaj Še. — je dejal sme-kovite prizore, malo dalj«* je je, — ssij ne bodi po zraku, ležala tudi na travniku mlada temveč si sproti prede pajčevi-i^t-alka Tereza Arnaltova in : no. ki jo zanese veter k lifljhliž-krainljala z dvema «ros]»odo jjeinil slelkeleti. To je most, ]I0 in;i, sodečima pred njo, s sli-' katerem se pajek izpreliaja.
kar jem Raliachom in z igral eein Potitom. Kdeliua je bila prišla s svojo družbo užival krasen poletni večer v dolino Samois, kjer so stari mlini, zdaj nepremični, pntl dvesto leti vrteli svoja krila na pove lje vetra. I>;il««č <;iin it«*kj«* je skrival v svojem sivem dimu Pariz.
Tereza, naslonjena na komo )ee, je nehala govorili ifj opazovala j«', kako pleza po stelielen zelenkasto rdeč lirošeek, podo-1h*ii dragulju. IVevidim je iz ruvala stelielee. Ilntšeek j«' plezal mirno naprej, dokler ni priplezal do vrha. Potem >»• j«» Iljegovo t< zala so se od letel.
Pa jek je jadral na svoji nevidni pajeevini na drugo, višjo travo. RabaMion je potisnil prst m«Nl stehelea ni pajek, ki e tihi je I lila pretrgala pajče-viua, j«' padel na 1la in s< «"el plaziti k njegovi roki. Kar je Kdeliua vzkliknila: — Pojdimo!
za j na svoje mesto.
—	Drugi naju nič ne brigajo. — je dejal Te rezi.	|
Glejte ga no petelina, — so je oglasil Petit, — prezira naju. — Odkar je ]>ostal slaven, se razlikuje od drugih liki snob.
—	Tereza, drago dete, nikar ga ne poslušajte.
»Slikar se je sklonil k dekletu, in jo objel čez pas, da bi se poba hal pred družbo, kako intimna sta s Terezo. Mnogi so lire] m-i tel i jmi tem lej>em dekl<»-tu, toda njene naklonjenosti si
ni bil še nihče priboril. Z iz-1 .... . za-'h't*o se ji ni nikamor mudilo,
. bilo ji je vseeno, ali bo to dfl-
Kazne »ibe tepejo .sodobno človeštvo. Xa Angleškem imajo velikansko siišo, v llusiji brezbožni-t?ko .propagando, dnigixl Evropi, kjer straei jK*«ist «v*>jne <pa bmebožuLške rasKtaftT. Avstralija \xega tega ne |KJzna. zato pa ima zajčjo nadlego. Pravijo sieer, da še nikoli ni bilo vzroka za pritožbo o pielem r azinnoževan ju grlo-daLeev, kajti na glavo >vsiaike«ra prebivalca prido tisoč zajeev. toda to. kar se zdaj godi v Avstraliji, presega vse meje. Zajvi povizrora-jo ogromno škotlo. V nvoji veliki poar<*šiuxsti so »protlrli že tik do človeških naselbin in .se ne strašijo napadati niti ljudi.
Farmerji, ki žinijo v večji koloniji blizu St. (Jeorjposa (Queensland) so pred kratkim ponoči zaslišali čudne šume. Oprezno so vstali in šli po«r!edat, kaj se jrodi. Vkleli ko na tisoče zajcev, ki so ponoči vdrli na dvorišča kmetij in so v bori polovici mre oglodali vse. kar jim je prišlo pod zobe.
Tudi iz drugih »predelov Avstralije! (poročajo o slienih rečeh. Se-st rad am i zajci ne puste na poljih iu livadah eelega nobenega strelja in poono vse. kar najdejo. Avstralska vlada je zaradi te»ra na-
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERT
188
l
— To je pripraven kraj, gospod; talil Bila je preveč vesela, da jo ima zopet pri
najdeva samo stare tereijalke, ki so vodno zatopljene v svoje molitve.
—	Oh šestih! — je nadaljeval vitez.-
—	Prav primeren čas!... Večerna pobož-liost. ki pri nji vsak misli na večerjo in se prav nič ne zmeni za to, kar se godi okrog njega...
—	Torej velja...
—	Takoj prvi večer po najinem prihodu v Pariz.
—	Bofbro!
In Pieard je tako navdušeno vzpodbodel svojega konja, da se je pognal v galop.
Mrak je legal na zemljo, ko je stopal Ko-ger v predmestje Sainr Ilonore.
Kaj je nameraval č To vprašanje je zanimalo najbolj baš njega, toda odgovoriti nanj ni moge
Prva negova misel je bila, da bi odšel k doktorju Herbert u. Ni dvomil, da ga bo sprejel zdravnik grofice m le Linieres prijaz-
pravMa načrt za "zatiranje zajčje t HO kljllb pustolovščini ill pobegU iz Bastille.
lumiioge. Toda žitfafflim je težko 1 ki je bil gotovo razburil tudi dvor.
priti v okom. ker se z velikansko)____
naglk'o razmnožujejo.
iies ali jutri. Na odločitev se j:'
POD MORJEM V POKOJU
Odtlneya. ko sta <»* I i prišli siroti potrkat na vrata doktorja Herberta. jima je bil slavni zdravnik najiskrenejši oče.
i	Zaverovan v mladosti samo v svoje štiidl-
Potapljaei navadno dobro slu-	• • v , . ' , .
--- - , , i • i	Je pozneje posvečal vse svoje duševne
zrjo. a morajo kmalu v pokoj, ker	. . i •.
po
pripravljala Zelo počasi. I7pa (j'' nJ'h «M<> prenapwnn «a r.<lr«iv-,„.bu,i hi je, da se pojavi pravi mord
Oblaki, plava ioei
s4. I.ili zatrli sol......... nenadoma, nepričakovano, da
— Pojdimo," vse je lako izpretfovori sladko besedo, pol-vsakdanje saj so dobro uiti ne m' w-žii«wti iu soka, kot vidi... Bojim se, da bi me soln- p'°d.
zrel
je dejala Ten Ali gremo vi
ee m* opeklo, — za in vstala, oiiile gozdiček
Mimo je pritok«*] zaj«*e. K<»-leM-«. <M|pr|o. prika hilar, ščinkovee iti kos so odkrila iu hr«»ščel; j«- i.-kali slavčku prv«*tisfvo med krilatimi pevei. — Med mahom — O, kako čudovito je tu! in prnprotom so vodile ozke je vzkliknila Tereza, ki je ob- >tezi'-e. Habaelum je korakal čudovala vse v naravi.	j spredaj. Bil je visoke posta-
Toda že je '»pazila na d rti ve, nosil je kratko pristriženo
ALI STE zavarovan;
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJLM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro t vsaki slovenski naselbl- » ni v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad	— Za vstanovitev nove-
ga društva zadostuje S odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:—.
GLAVNI URAD J. S. K. J.. ELY. MINNESOTA
BARTHOU V LONDONU
Kdeliua je opazila, da je u ra skoraj že sedem in da bi kazalo zapustiti ta kraj kljub vsej privlačnosti «jozda.
— A. kaj. če bi veeerjali kar tu.# — je predlagala Tereza. — Vsi so se strinjali z njenim predlogom. Večerjali so v zlet-iii restavraciji pod drevjem, doe i m je vere r na zarja ugašala. Veter je naenkrat utihnil iu zdelo se je, kot da bi se bilo naenkrat izpremenilo tudi podnebje. Ptice so umolknile. Vsi narava je nečesa pričakovala, listje in stebelca trave na livadah so bila nepremiena, vse je vzbujalo misel, da se je eas za hip ustavil, ('ar poletnega večera — ko se ti zdi, da vidiš krajino pred seboj samo v sanjah. Jedli so molče. Ozračje hrepenenja in nemira je ležn-
(Nadaljevanje m C etraoL)
svoje
in telesne sile bolnikom; tako jo pozabil preskrbeti si toplo doittaec ognjišče.
Ostal je bil samec d,» meje starosti, ko elovek Še more dohiteti zamujeno. Sklenil jt» bil. da mu bodo rodbina samo bolniki, ki jili
je. Navadno naletijo oh «l<»ma-«"i obali. >i t/.^railijo iiišieo. vrtnarijo in ribarijo. A liM>ta|»lj;i«'' ftia-vaaetti iz Mesnine se ui nio^el lo-ejl i »hI morskega dna. Zdaj je pre^lii v piMivfMino vilo. ki j«- za-jJe leeil z veliko pirŽrtvovalnostjo in Ijnbez--siiIrana v »rlobinr devetib metrov ! tlijo, kotulil SO mililajožjj SOnxllliki.
blizu obal^ IlLšieai je zgrajena, ir i Tako so v zdravnikovem domu za Henri-
<Iel>ele«ra steklci. INttebnn dvijralo. ' i : t . •	t i i: • i
... , .	(7hjn - U m Ltuzo vzorno skrbeli, vsi so kar tek-
in oba i uiovali med segoj, kdo jim bo najbolje po-
} ' rel.
ki obrat i|je <v na v plenom 'Iru. jo veže z rnostiekoni to. (iiovanetti mora im<*ti denn-r. k<f si j«' sijajno opremil *vojo kolibo s eentrabio kurjavo, vrin'o elektrieiio ra^H^ljavo in 7. idealno prrtzraeevalnn nabrano. Moeni ža-rometi inu oniogoea)j<> r>-pjitzovanje življenja na morskem tlniu kap je njegovo naj ver je veselje.
NAPRODAJ
je posestvo na ŠMARCI pri Kamniku ob glavni cesti in sicer hiša z gostilno in gospodarskimi poslopji, električno razsvetljavo in 40 johov zemlje t zaraščenim gozdom, vse skupaj 31,683 m?. Prodajo se pa tudi poslopja brez zemljišča in sirer po jako ugodni reni. Kupru bi se nudila lepa bodočnost.
Pojasnila daje Vinko Habjan. posestnik, Domžale, Industr. r. 12. Co-reujsko. Jugoslavija.	(_x i
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd.t imamo ▼ zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
Mo 1 itv enike
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja Slovenski molitveniki:
Pred kratkim ae je mudil v Londonu francoski minister za euna-Ijtmm Ilarlbou (leri na xliki). Polfg njega je Sir John
za zona a je zadeve.	3
SVETA URA
v platno vez..............JI
v fino UKtije ves ..........lil
V	najflnejfte usnje vez .... 1JM v najfinejše uanje trda ves LM
SKRBI ZA DUŠO
v platno ves..............JI
▼	fino umi je ves.......... IJM
r najfinejše usnje vea .... 1M
RAJSKI GLASOVI
v (ilatno ves...........JI
v usnje vez.......................1.29
V	fino nanje ves..........L5I
v najfinejše usnje ves ....LM
KVIŠKU SRCA
v imltirano usnje ves......- .9$
v usnje ves .../.......... Jt9
r fino usnje vez ........f.—
▼	najfinejše usnje ves ....lJSt v najflneJAe unije trda ves 1JS9 r bel celluloid rez.........LM
NEBESA NAS DOM
r ponarejeno .............1.—-
▼	najfinejše usnje ves. ....LM v najfinejše uinje tnla rez. LM
najfinejša ves.............1.M
Zvončee nebeški, v |»la<no...... JO
fina ves. .................1."
Vienac. najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's rrarerbook:
v'borvuate platnice vezano v belo koat vezano........
Came Unto Me
v idalnkv vezano v lielo kost vezano
Hrvatski
I tjehaj starosti, fina vez.
Ker Heaven
fino vezano .............
v usnje vezano...........
.. t najfinejša. usnje vezano
Angleški molitveniki: (ŽA ODRASLE)
Key mt Heaven	. •
v celluloid vezano.........1.9$ j
i i- T eelluloid najfinejša vez. V fino usnje vesano.....
ChttnHePocket Manual:
v fino usnje vesano ....
-J > v~* wsafeo
KNJIGARNAXLAS NARODA
216 Vest 18th Street	How York, N. Y
mmmmmmmmmmmmmmmmmrn
str«
/a Ijiiizn se je prieei/jalo tli novo Življenje p<» strašnih mukali, na katere jo je bila obsodila Frneliardka. Zdelo se je. <la ubožiea po <lolj»i 'bolezni okreva.
lrbožiea je kmalu pozabila na strašno n«1-srečo, ki jo je bila iiloletela, eini je zopet našla svojo ljubljeno sestro; saj je mislila, da jo je za vedno izgubila.
Bila je tako trdno prepričana, da ne bo -do]«ro pri zdravniku, da je že naslednjega dne »dejala Henriki:
—	Zdaj. ko sva zopet skupaj, draga sestra. bi rada vedela, kaj nameravaš storiti, da ostaneva skupaj, da naju ne bodo vee lomili !
In ker Henrika ni takof odgovorila, ji je siepa sirota stisnila roko, rekoč:
—	V Parizu sva bili tako nesre<*m <di se mi zdi, da ne sineva vee ostati tu. Najbolje bo, ee se vrneva v Evreux. Tam imama prijatelje, dobre prijatelje najine drage matere... Ah. zakaj sva jih zapustili ?
Zamislila se je, sporni 11 ja joe se, da sta bili nastopili to žalostno pot samo zato, da bi zdravnik poskusil vrniti ji vid.
Henrika je ni hotela drami t i iz zamišlje-nosti.
Kaj bi ji mogla reei o stanju svoje duše in svojega srea !
Vse, kar je poskusila, je bilo, da je prepričevala Luizo, da je treba izrabiti ugodno J priliko, ko jo je sreeno naključje privedlo k lenemu najznamenitejših zdravnikov Fran-Icije. Prigovarjala je svoji družici, da hočr ;zdravnik poskusiti operacijo, ki naj bi ji | vrnila viti. Ubogo slepo dekle se je zadovo-11 jilo s tem, da je žalostno prikimalo z glavo in vzdihnilo.
Spomnila se je, da je nekega dne, ko je 'beračila pred cerkvijo, prijazen gospod pa-jzljivo ogledoval njene oči in zelo prijazno j govoril z njo
In dejala je Henriki, kot ji je slednja odkrila svoje nade
—	Torej zato se nočeš vrniti v Evreux? 4 No, draga sestra, bom pa potrpežljivo čakala. .„ A ti?
Luiza se ni upala vprašati podrobneje,, j videč, kako Henrika nerada odgovarja, j Rada bi bila vprašala svojo sestro, zakaj (tako dolgo ni prišla k nji, pa ni hotela siliti j v njo s takimi vprašanji, j V prvem trenutku srečanja Luiza namreč ui vnašala .llenrike, kje. je bila tako dolgo.
sebi, da bi mislila na to.
Pa tudi Henrika je bila tako sreena, da je zppet našla svojo slepo sestro, da ni i-lntla kdaj misliti na druge reei.
In tako je mislila ob srečanju samo na to, kako bo stregla ubogi sestri in ji lajšati težko življenje.
Zopet se je pričenjala njena vloga skrbne matere slepe sirote. Po smrti matere Gerar-dove je namer vneto skrbela za siroto, ki so jo bili vzeli k se*bi njeni starši, da bi jo vzgo-jili.
Nekega jutra je poklieal (doktor Hebert k sebi v kabinet Henriko, ki se je zelo začudila, misleč, da ji bo govoril o zdravstvenem stanju slepe Luize.
—	Kaj je moja sestra resno bolna i — je vprašala vsa v skrbeh.
In ker doktor Hebert ni odgovoril, je pripomnila:
—	Pa vendar ne mislite, tla je neozdravljivo 'holna, obsojena na slepoto do smrti ?
—	Ne gre za vašo sestro, nlrago dete, — je odgovoril zdravnik z živim zanimanjem. Ne vznemirja me njeno zdravje, pač pa vaše duševno stanje.
—	Kaj, jaz vam delam skrbi {
—	Poklical sem vas, tla se pomenim- l vami...
Henrika j«1 vprašujoče pogledala zdravnika.
—	Dete moje, — je nadaljeval zdravnik prijazno, — na obrazu se vam poznajo silne duševne muke in te bo treba ublažiti.
Henrika je vzdihnila. Pod vprašujoeim zdravnikovim pogledom je d«> ušes zardela. Vendar pa ni trlgovorila, ker je dobro vedela, tla bi ga ne mogla prepričati <> liasprot-, nem.
—	To vam pavim,— je nadaljeval zdravnik, — ker čitam jasno v vašem sr«*n in vaši duši. .. Bojite se, ker slutite nevarnost.. .
—	Kes je, — je zajeeljalo dekle.
—	Uganil sem tn in če se ne motim, vem tudi, česa se'bojite Bojite se odkritja zvijače, ki sem vas z njo rešil kazni, naložene vam v trenutku gneva in slepe strasti.
—	Kazni, ki je nisem zaslužila. — ga je prebila Henrika samozavestno.
—	Saj pa jeza grofa de Linieresa tii'li ni izbruhnila najprej proti vam, temveč proti...
—	Proti vitezu de Vaudrevu, — je pripomnila Henrika z drhtečim glasom.
—	A vi, ubogo dete, ste čutili odsev tega gneva, zadel je tudi vas. .. Hoteli so kaznovati viteza s tem, da so zadeli vas.. . In žrtvovali so vas neizprosno.
Henrika se je zdrznila. Torej je bil tudi vitez žrtev krute strogosti. Spomnila se je, kaj ji je bil povedal Pieard v Salpetrieri: da je vitez za]»rt v Bastilli. Zaprt, ker jo jo ljubil, ker ji je hotel dati svoje ime. Od ta-krat Piearda ni več vi Tela in tako ni vedela, kaj se je pozneje zgodilo z vitezom. Bila je tem bolj v skrbeli, ker je vedela, da je bil vitez zmožen poskusiti tudi nemogoče, da jo reši.
Tn ni prestopila ]»«> njegovi zaslugi svobodna praga Salpetriere.
Kaj se je zgodilo z njim? V hipu, ko je zdravnik obudil v nji deloma že obledele spomine, bi ga bila rada vprašala, kaj je z vitezom. In dejala je z drhtečim glasom: (Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo smerne.	•
Knjigarna
"GlasNuroda"
HEW YORK, THURSDAY, AUGUST 9,1934
Til LARGEST SLOTHES DAILY tiQ.I
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
1. poglavje.
—	Prosim, draga Dariela, končajte z branjem. <Xi vam treba več brati.	•
Danrela Falkner odloži knjigo, iz katere je brala Svoji gospodinji in vvtane.	' '
—	Att amtifte kako drugo željo, milo>tljiva gospa? Ali naj kaj
igram f
G capa Herkenovfl. zastavna gusrpa pri pet desetih i letih z neko-Irtco m vini i lasmi in prijaznega obra'za zmaje z glaivo.
—	Ne, ne; ratia bi z vami nekaj govorila, kar mi že dolgo leži na duši. Pridite iu izopet sedite k meni.
Daniel* zopet sede in radovedno pogleda staro gospo. Gospa globoko vzdihne.
—	Veste, draga moja. da va« imam rada in da vas zelo ljubim m d« se«n se ne va&o <lružbo tako navadila kot na družbo svoje ijiibljene hčere.	* -
Danrela prime njeno roko in jo pritisne na svoje ustnice.
—	Do mene ste bili samo dobrota, milostljiva gospa. Ko sem po «mrti svoje matere, ki je sledrla nekaj .mesecev po očetovi smrti, sem tti morala sama služi*i svoj kruh ter semi pri vas nastopila službo, sem se zelo ba'<a, kajti tk> tedaj sem živel« pod varstvom svoj Hi sta-rišev. Vi ij*a ste mi s vsojo dobroto to bojazen kmalu pregnali iz duše.
Gospa smeje tzamahne z roko.
—	\*o. poseboo lahko ram pri nwni tndi ni bilo. Osamljene, stare žene, kot .sem jaz. so lade sitne in posebno zadnja leta sem Ime- strašnem 1* dovolj i>ovoda brti sWoa. Toda vi Me trdnega in potrpežljivega tam. Ponekod j
Iz Jugoslavije.
Viharji in nevihte na Hrvatskem.
Dne 24. julija je bil strašen dan za Varaždm in okolico Okoli 12 je pričelo deževati, dežju pa je riled i la toča, ki je v vaseh Žab ni ku in Bartoloivcu bila debela kakor oceli, v vaseh Ktefancu, Že-morcu itii Za.mlaki pa kakor kurja jajca. Toča je pad&La četrt tire ter je padla 2.1 em visoko, tako <la so jo morali kidati k lopato. Vsa setev je uničena, korutza je kar zginila. pra>v tako je toča hudo škodoval«! krompirju, sadju i ti 7.c-Lrtnjavi. Varaždinski vinogradi so utrpeli 20 odstotkuv škode. Kmetje iz -bližnjih vasi so pri-ili v Ya-raždin ter prosili. naj »pride komisija-. ki bi jpnet-enila škodo. V omenjenih 'Vaseh so občinski funkei-jonarji ocenili škodo na 2 milijona Din. ^restaia občina v Vara/dimi je tudi poslatla komisijo, da o-eeni .škodo, ki jo je to»"a povzročila v bližnjih vinogradirh. O tej strašni nesreči j** bila takoj obveščena banska uprana v Zagrebu, ki pošlje komisijo cenit vso škodo.
Tz Novega Sada poročajo o viharju^ ki je div.ji::il vihar epremlja-^i
gsreb s trebuhom za kruhom. llo-dil je od Policija do Pilata, rgla-sil se je pri vseh svojih znancih,
ki jih ima v mestu jireeej, ker je bil več let >v Zagnefou zaposlen, toda nihče mu ni mogel pomagati. Živel je v silni bedi in končno je obupal, tako tla M. je hote! k oil-1 r*ati življenje. Xajpreij je <hLm'1 v lekairno in hotel kupiti >ahnijaka; keir gal pa ni dobil, se je ustavil na vogalu s trdnim sklepom sko-«: it i <jmh1 tramvaj, lies .se je vr«r«'I pred tram«vaj na tračnice, ipa je voznik pravočasno ustavil voz. Videč, da se mu samomor ni posreči I. je Škmla vstal, pobegnil in -e skril tv bližnjo vežo, kjer ga je nah- 1 stražnik in *ra twlpeljal na policijo. Ta.tn je povedal, kako daleč ga je spravila lx*(la. potem >o ga izpustili.
Mati utonila, ker je hitela rešiti sina.
V vasii Lokal blizu Xovega Sada se je pripetila težko nesreča. -■Mi-me Katarina Atanackovič. je šla s svojim sinom po poti. ob kateri je bila globoka jama. polna vode. Sinčku je spodrsnilo in padel >v jamo. Videč sinrka. kako se potaiplja. je mati skočila /a njim. ol>enem je pa zfičela klicati na* pomoč. Prihiteli s<> ljudje, ki ^o o-troka rešili, mati je pa utonila.
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v do* movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-I sil jamo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SIC WEST IStn STBEST NEW IOU, M. Y.
Flfirrs NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
POLETNI VEČER
Nadaljevanje s 3. strani.
ODPLUTJE PARNIKOV ZA AVGUST 1934
10.	avgusta:
Olympic v Cherbourg
11.	avgusta:
K.-iturnia v Trst Lev iu tkan v Havre Paris v Havre Eurouu v Bremen
MEPEC
Bolnik prinesel zdravniku svojo levo roko.
V banovinsko bolnieo v 1'rodu je iprit-1 23-'' >lni Muha rem X«»mič I(>(l/.ai!;a in prinesel dežurnemu jrdravniku svojo levo roko. Ncmiič je mladi! žito. pa mu je m!ati!niea odtr«ra!a levo roki. 'N* bolnici so J se mu čudili, ko je talko mirno .sfo-in mu izroči I bvojo roko.	x
značaja in >4e se z občudovanja ivre<lno potrpeliji.vost.io vdali v	1'onekod je ln!o prav
v»e, kar za vas ni bilo mino lahko. Ako .pomislim, kako ste bre/ 1,lill°	ZHto	biIa
mrmranja prevzeli mnoj?o dela. ko hem bila primoranai odpustiti tlebe,la kaW oreh' tako so s,1mo
■ m ■ ■	.	, T	-- . . „	, trn>pai posevki, proso, konool ra. ko-
sltLzkmjo, — \>a »-ast va.m! Tn vsled tejra mi je sedaj tein težje, da	. ' . '
. .. ,	.	,ruza. sadje in zelenjava. A'lharju
vara moram povedati, da se morava ločiti.	I	, .	J ,
. .	,,	pa je kmalu iz<«;)et sledila silna
l>a.njpla se z^ane »n prebledi.	!.
... , . , . .	...	U-irm-ina.
—	Ah me h(Hei<k odpiwtSfc miloatljtva ?o«pa?	. TihU nad Z]atarjom >e ^ vlila
Stara> j?ospa vzdihne.	.	. 'silna ploha, toče pa k sreči ni bilo.
—	Nočem — pa moram. Sami ve«te. kako so se razmere po revo- Pran- tako jV bila ploha v SLsku, lueiji prein-enile. Ko sem va* malo pred revolucijo sprejela v sluz- in okoliei. padala je tudi kak<»r| bo. nibo bilr.i»os4'bno dobri raei. toda razmere >o mi še vendar do- lešnik debela toča. k serči pa ni j »\x>ljevaile. da sem mojrla nada-ljevati s^-oje navajeno življenje. Mogla napravila mnogo škode, ker j^. ]>a-» >em imeti dru/.abnivo. ker mi je bilo samotno življenje neznosno, dala med dežjem in le malo časa.' .j j . .j Sedaj ipa me razmere silijo, da moram opustiti eno prijetnost za ^ko<la v Tinogradih je le ne^nat-'^1 ,>n '111 v«i drugo. Stra;na. vh«1iv> naraščajoča draginja je zolo zmainjšala vred- na-	j noat mojih dohodkov. Bolj in bolj se moram omejevati in sem pri-i Hrvatskem beleži jo l»>tos ze-j	Roparski umor.
sla do prepričanja, da razim stare kuhariee Kristine ne morem ob- lo v^likr> »«vilo utopijeneev. zla-j v j^trinji so odkrili strahovit
držati nobene služkinje in tudi ne družabnic-e.	fi1,_v hliž*mi Zagreba. ^Storilo je r<„parski 1imor rniorjena je bila
Pred kTWtktni mi je bilo tudi odpovedano l>osojilo, ki je bilo	kat^rn,ko!l 'J^"0. U'" (;o ^ ^ara Ana Durat. stanujoča
na hiši ^e prej. ko so v njej stanovali moji sftairiši. Za.to sem io mo-	J?' . *«>-P'»lis»'a je ^	v tSVOjj j,;šici v vinogradu bji/.u
i i j •« i t	Statvi utonil zasebni uradnik T)ra- . ai i •• •	» •
rala prodati, da sem x.vusala sivojo gotovino, da zvi«£tm obrpsti svo-	. . .	mesta. .Morilec ji jt« .s sekiro raft-
... . , ,, . ^	gotin AostorovH-. A Pod<usedu le r i,	* ,
jih dohodkov. Z novim 'poM^tnikom te vde sem se pobotala. Do	o,,.. - , . glaivo. njeno truplo je pa vr-
. . K	^ >»an i utonik neki St jea*ani brhipo-	„„» .. ___s - ,	,	^
moje smrti nu pnepusiti stanm-anje v drugem na.st rop ju. ki obstoji	V1v- V bližini mestnega pokop-tli vo(injak na rlvoris«-u star-
»amo rz ŠtirHi s(»b in kuhinje. Saj veste, da. je v to nadstropje po-	^ ^ Zagrebu z'največ io težavo
»eben vhod. <ker so tam za f-asa mojih sariseiv živ^i po-li. Seda«j se	re^JM \r Save nekejra delavea. ki
bom morala sama tja preseliti in se.m Se vesela, da še morem živeti	se je že pota.pljal. Kei5il jra ie n.-ki
t okolici, na katero sem natrajena1. Novemu .posestniku, ki se bo	drjalc. V Dravi v bližini Osijekai
kmalu prvse.ll! v v H o. je še po^mlno-nia v:eč. da stanujem tukai.i, ker	j«1 skočil razjrrel v hladno v<»rlo
bi mogoče moral ivneti kakejra drupre«ra najemni-l^i. Za te štiri sobe	34-letni občinski tajnik Tvan Dra-
14.	avgusta:
StaH-ndam v
15.	avgusta:
Manhattan v Ha mliu rg
lo nad njimi. Bližina noči je vzbujala v duši občutek puščobo.
Te reza je opazovala svojega ka val i rja R abaci iona. Ali je i-liicla bas njega trajno rada? V , vlaku, ki jih je peljal v Pariz, jo pustila svojo roko v njegovi. Na stopnišču kolodvora St. Lazaro jo pa vprašala:
—	Kdo me bo spremil?
—	.Jaz. — so od^oVjoril vsi v <*n jrlas.
—	No, nI treba, <la bi spremili vsi tri i«'. Saj veste, da sta-' . .
'	24. avgusta:
nujcill daleč... a šla bi ra<lal Roma v uenoa
Boulogne
v Havre Hamburg
16. avgusta:
Majestic v Cherbourg
18. avgusta:
Rex v Cefir»a
Ite de Franre v Havre
BrrenKiu U v ClierUiurc 20. avgusta:
New York v Hamburg
KRETANJE PARNIKOV ZA MESPC SEPTEMBER, 1934
1. septembra:
C'.nte dl Savoia v Havre
3. septembra
(Jttamplain
v Havre
pes.
je.
Njen ])«>j?b'd je vabil Raba-eliona.
— Torej i»ojdoni jaz. — je drjal kratko.
Žrtev cnoira mi zadostil- 25. avgusta:
i Liifiiyctte v Havre j Aquitanla v Cherbnur* Bremen v Bremen
I
29. avgusta:
i Olympic v Ciierl>fnir(r i Albert FCalUn v Hiimb>ir(r i Wasliintiton v Havre
4.	septembra:
Statendam v Boulogne sur Mer
5.	septembra:
Mitjestlo v Cherbourg lJeutschland v Hamburg
7.	septembra:
IVnnlati«! v Havre I te ."ep ga ria v Cherbourg
8.	septembra:
Vullendam v Boulogne sur M r lie de Krunce v Havre
11.	septembra: Bremen v Bremen
12.	septembra:
Ariuitania v Cherbourg Manhattan v Havre HambuiR v Hamburg
14.	septembra:
Olympic v Cherbourg
15.	septembra:
l.afayette v Havre MilwiUtkee v Hamburg Ut-x v Genoa
Vendam v Boulogne sur Mer
18.	septembra:
1'aris v Havre
Europa v Bremen
19.	septembra:
Paris v I l.i vre
Kuropa v Bremen
19.	septembra:
I'res. Itoosevelt v Havre
New Vnrh v Hamburg
20.	septembra:
Majestic v Cherbourg
22. septembra:
Champlain v Havre Berengsiria v Cherbourg Saturnla v Trst
Prijel jo je pod roko in so^al <^
nem «i olxlrzala satno tolko pobištva, ikoilikor jra potrebujem, vse (žonovp" iz vasi Hrastnik. TVičel s«* drug« sem iprodala i%kirpno (z (\41o. In ker mt>rn«m sedaj plačati še|JO +«^potapljati, ker jra jo' /a-
kM je bila umorjena, ko ni l>i!o ni-kograa- doma. ikajli njen mož j«' delal na polju. Blizu hiše so navili v traivi skrite <lrafr<H*en«»sti umorjene starko in nekaj tiad 2000 Din denarrja f<»r hranilne knji/.iee. \j.'-nejra moža so aretirali, ker je o-su ml jen. <la je v zvezi z mnorom.
dela srčna kaip. Ivn so nra tlruiri ko-
palci insvilekli i/. ro<le. je bil že mrtev. V stari «trujri T>rarve pri vasi Dila r\- Bara nji se je ^v tako raocjrret kcupal 27-letni obT-inski stražnik Ivan Koeijanovič iz O^i-jeka. Sredi struge se je pričel potapljati in pričel klicati na pomoč. Xaenkrat se j? potfxjiil in izginil pod vodo.
Obup Slovenca v ZagTebu.
23. julija je skočil. 11a vojralu Ljubljanske ulu-e in Ilire ^hmI tramvaj 26-letni aniomebanik in šofer Albert škoda, doma iz Xo- j •vepra -nieista. Šiko<la je že dve leti ' brisi	Sreča ali nesreča je j>a
hotela, da je voznik pravočasno !-_„	,rI .„ .........
ustavil voz. tako da se obimancu i AWJItlAKWI llLAS NAKUPA' ni /jrodilo nič Mirtegra.	216 WEST 18th STREET
Skoda je priš*-l od doma <v Za-|	NTEW YORK CITY
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
ENGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO
$2
Naročite ga prt —
MONARHISTICNE DEMONSTRACIJE V AVSTRIJI
doljr. mi od kupne cen?' ne »bo ostalo mnopro. Zaxlnje ča-e sem že mo-4 raJa živeti t ud' od jpbvniee. To »eveda ne more več tako naprej — nič ne pomaga — nK.'ra-m se še bolj omejiti. ŽiiT. mi je. zelo žal. da «e moram ločiti od vas. toda v »vojem jrortpodinjst%*n moram M|>elja(ti največjo štedljivost. Doljro sem OKllašala, da bi vam povedala, ker vem. da ste sami na svetu. Kajti, da se vaš brat trme iz Švedskega, nato je ko»m«j mojroče misliti.
T>aniela porfrta vzdrhne. to<la reče mimo:
—	N"e. milosttfjiva «ro«pa. nato ni misliti. Moj brat je zelo ve-pel, da ima v Stoekho'mu mnsto inžmirja fvtudi ni posebno mastna služba, »vendar zasluži dovolj za .»moje življenje. In dokler doma ne iM^de 4>ol>V sliržbe. ibo osta«l tam.
G (»pa prikima.
—	Da. da. — vaš brat. .ko se je po končani vojni vrni! iz ruskega ujetništva, je zopet moral v tujino. <la je našel službo. Tn prav je napravil. Za socla i ti>kaj nima nikake priložnosti. da< bi «pa jk^-starval. (to ni zanj.'MWJila sem si že. da tu sedaj »za vas ne more n-i-e«MM* napraa iti in sem zato vedela, da1 vas bo hudo zadelo, ako vaft moram odpiMiti. Ravno za tako dekle. kot. ste vi. je z<i'o težavno najtf kako diiobo. Kdo si more sedaj še. držati kako družabnico. ki je bil na to navajen T Ma-o jih je! Xovi bogataši pa ne rabijo drn-Sabnie. Vem sicer, da >»e ne i»»tra£ite nikakega dela. Moja stara Kristina ne more prelrvaliti vaše pridnosti. Toda ne preostane mi drugo: •li odptwlim Kristino, a^i pa rvais in — .
—	Potem »eveda mene, milo»»tiljiva gonpa. Stara Kristina ne sme izgubiti službe. Stara je — jate sem m laki a — in si bom že pomagala naprej. — prekine DaniHa staro go^po.
G«j(»pa smeje pt ime njeno roko.
—	Pogumni ste! Pogumni, moja tiobra« DaJiiela. to ridhn. Toda dolgo ne sanete imeti skr^i zaradi »ebe. Kot »em rekla, odlašala aem dan za dnevtan. da bi vam to povedala, ktr mi je bilo taiko •zelo težko. Xe lorim se rada od vas in sem vedno premišljevala, ako vaa ne bi mogla pridržati pri wfci.
Dan tlel» prrt*cne njeno roko na svoje atsnice.
Zelo ste <lobri. Toda iprenmla b<»m. kar ijw'nle nad mene. Toda ti me ne smete osramotiti. Ko vidim, kako mirno sprejmete ne-iaogibn^. moram tako boriti tudi jacs. In gnapa se -bolestno nasmeje.
—	Mirno' iXe. ne. moja draga Danw'la — marsikatero noč nisem apala m »e preprrarla z isod«. da me je pnMr'a to (hrživeti. Jokala MU ae in «e boril« nanva h seboj, pridno >em prcnkrl« kišo. na kateri »vaii na tisoče lepih *pommr*v. Torej mirno \^sega tejra nisem rrenmla. t<ala ni^am. da 1. doKtojansIvom. Toda sedaj se nočem preveč odchrijrtr od poglavitne .stvari in \nt> nočera nepotrebno vznemirjati. Kot «em vam rekla, neon odlašala dan va dnem. for sem ae bala aam p«».-v*kti toda me«Hem	skuhala najti za vaK drugo aluabo. Spočetka se mi kar ni holelo po-reč it i, to<la dane«« dopoklne ! je praia po pošti za van nov« služba, kot bi bila poslana z neba. I Saj wale, da aean fv^jela pasmo od moje prijateljice, go&pe Ijenti-1
kott Njo poteate, ker je bfla lanako lefo nekaj trnov pri meni na S|ika ^ ^ mknpmo afratrijskih veteranov, ki korakajo mimo nadvojvode
razočaranima spremi jevalec-ma v roko. l\o sta bila že tako 1 daleč, da ira nista moirla slišati. j«' dejal Petit FMoini:
— Pojdiva vsnk na svojo stran, draira moja. Kazi t i se morava. Zlmjrom!
Napravil jo nokaj korakov iu ko jo bil prepričan, da iiii Kdelitta no vidi več, so je vrnil rin co-to, po kateri sta bila krenila "Ralmclion in Teroza, <la so pr«'i»riča, čo so bo njo^ov tovariš vrnil o«l vrat njonc hišo.
Osamljena Kvolina so je pa prižgala oi«:ar<*to i 11 zavila v ulico Pepin i ro; |»rispo!a jo na boulevard Malosrbos in vstopila v tramvaj, ki jo jo pripeljal v ulico Ron le. Počasi so jo napotila na druiro stran, odklonila vrata, stopila v hišico in so Šla za liip nadibat šo svežega nočiu^a zraka. A'rijla jo tlečo cigareto proč. Od zunaj jo ni l)il«> mogoče videti. Videla jo, kako ji sledi silhueta moškega, 1 ki so s^laj pa zdaj skrije. Usta- i vila sta so prod hišico. Ona so j jo z mohkim glasom zahvalila svojemu spremljevalcu in so poslovila od njoira? Zaškripa la so vežna vrata in so zaprla Nekdo jo stopal lahnih korakov po stopnicah in v temni sobi ho jo vr«?la srečna in smehljajoča so Teroza v naročje i svoji prijateljici.
30.	avgumta:
I*;« ris v Havre
31.	avflusta:
Kxiropa v Rr^-rn^n Leviathan v Havre
25- septembra:
Stutfndam v
1'oulogne sur Mer
26. septembra:
Miiurt-t.inia v Chprltourjr Washirmlon v Havre Albtrt ilitilin v Hamburg
n
, septerrWDra:
f*«int»- rti S;t.vi'-a v flcnnH I1p f]«- France v lUve Ilreru'T* v Bremen
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pr; rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
(Mje
)
burya, aina nadvojvode Frantza Ferdinanda, čigar
Maxa von Hohen-or leta 1914 v Sarajevu jeqxywo&L avet. vojno
V premera meri globus 0 Inčer. — Visok Je 10 ln6e*.
MODERN VZOREC
PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA V8AK DOM
CENA 8 POŠTNINO VRED
$2.50
ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"OLAS NARODA", OZIROMA SE NAROBE,
GA DOBE ZA —
$1.
"GLAS NARODA
75