Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nede:[ska Izdala celote no v.Jugo-stavlll SO Din, za Inozemstvo lOO D
S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo ie v Kopitarjevi ulici št. 6 III KoHoplsl se ne vrača/o, net raniti rana pisma se ne sprelema/o ^ Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 232(1
25. marca,
Zakon narave je tak, da se vse življenje razvija iz enostavnih manjših enot v sestavljene, večje. Najmanjša enota je matica, je korenina vseh drugih; dobrobit vseh je odvisna od tega, da je matična enota zdrava, neokrnjena, življenja zmožna.
Га zakon ne velja samo za posamezne organizme, marveč tudi za množinske enote, za socijalne organizme. Tu je temeljna enota družina. Zdrava družina, zdrav narod, zdrava država, zdravo vsečloveško občestvo. To je temeljni socijalni in kulturni zakon. Družina je prva šola vseh socijalnih in državljanskih čednosti, družina jc plodna njiva i:i živ tempelj vere in kulture.
Nekaj časa se je zdelo, posebno po veliki vojni, da se hočejo narodi na vsak način osvoboditi izpod imperija tega zakona, da si hočejo tudi najprvotnejše socijalno razmerje, razmerje med možem in ženo urediti sami po svoji volji in poljubnih postavali. Povsodi je odmevala zahteva po razrahljaivu, po odpravi zakonskih vezi, oglašali so se apostoli mno-goženstva. Komunizem, eden glavnih nosite-ljev teh idej, ki je bil v tem oriše! na oblast v ogromni ruski državi, je idejo svobodne ljubezni uzakonil. Pa se je pokazalo, da naravni zakon enostavno je, cla ga je pač mogoče kršiti, ne pa razveljaviti. Posledice tega kršenja so tako očite, tako porazne, da si nihče ne upa naprej po ti poti. Proti svojemu drugačnemu hotenju se sovjeti vračajo nazaj k spoštovanju zakona in družine in priznavajo, da tudi socijalistična država ne more obstati brez f.ega temelja; poroke se vrše na slovesen način, dvoženstvo se kaznuje. Nova Turčija, ki hoče dvigniti turški narod v vrsto kulturnih narodov in ga usposobiti za napredek, je odpravila poldruglisoćlctno mnogoženstvo in uveljavila novo zakonsko pravo po švicarskem zgledu. Po vseh modernih državah se zakonodaja upira zahtevam po razrahljanju zakonskih vezi. Lahko rečemo, da jc nravna kriza, ki je po vojni pretila obstoju družine, premagana. Družini se — vsaj načelno — vrača njen primat med socijalnimi tvorbami. Zasluga za to gre v prvi vrsti katoliški ccrkvi, ki žc skoraj dvatisoč let stoji na braniku za dostojanstvo zakona in družino.
Kakor pa država in kulturna družba sploh temelji na družini, da sloni družina v prvi vrsti na ženi, materi. To jc naravno, ker se žena popolnoma in neposredno posveča družini, dočim živi mož predvsem svojemu pridobitnemu poklicu, ki mu sicer omogočuje gmotno preskrbovanje družine, a ga obenem družini jemlje. (S tem pa seveda Tiočemo majati načela, da je dana polnost družinskega občestva šele z očetom.) Ni tedaj bila'zgolj sentimentalnost, ki je v novejšem času narodom narekovala, da so uvedli poseben praznik mater — materinski dan, ki ga katoliški Slovenci praznujemo na današnji dan.
Blodno je hoteti soditi socijalno vrednost žene po moški meri: po tehničnih iznajdbah, znanstvenih in umstvenih tvorbah, po njenem javnem delu. Zelo pust in mrzel, zelo barbarski bi bil svet, ako bi vladal v njem zgolj moški element: sila, oblastvenost, militarizem, politika pa industrija in kupčija in abstraktna znanost; kakšna bi bila umetnost brez ženskega elementa, si sploh ne moremo predstavljati, ker je vsa dosedanja umetnost bistveno prepletena z ženskim elementom, posebno materinstvom. Boljševiška Rusija je izvedla poizkus, da ženo »popolnoma osvobodi« in napravila je iz žene plemensko žival in — »javno delavko«. Kolontajeva slika svetu uspehe tega poizkusa v obliki Potemkinovih vasi, a korekture, ki jih morajo sovjeti sami izvrševati na svojem načrtu, so najboljši dokaz o žalostni resnici, ki je ta, da sc novi rod popolnoma barbarizira — kljub vsej zunanji civilizaciji.
Ženski element jc nujna, iz božje stvar-stvene zamisli izvirajoča dopolnitev in je največja zabloda, hoteli porušiti naravni red in izbrisati razlike med njima. Ženska, ki gleda na svet z istimi očmi kakor moški, ki nam ne zna odkriti novih, le njej ali vsaj predvsem njej vidnih strani življenja, ki svoji okolici ne daje svojega lastnega ženskega pečata — taka ženska je — ako ni kak prav poseben genij — na drevesu človeške družbe brezploden, divji poganjek.
Sedanje socijalne razmere, kocdukacija po šolah, šport in kino hitro popačujejo naravni red: moški roci dobiva ženske poteze, se pudra, nosi svilene nogavicc in si z modnimi sredstvi osvaja ženske linije, ženske pa se razvijajo v monstruozna bitja z moškimi ina-
Cene oglasov l stolp, pellt-vrste mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm viSlne po Dln2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din n Pri večjem □ n^rožllu popust Izide ob 4 zlulra) razen pondel'Ko ln dneva po pra:?r\iKu
lisî za slovenski
Uprava le vKopllarfr.vt ul.št.li - CeHovnl račun: Clubl/ana štev. I0.6s0 In 10.3I9 aa Insérait:. Sarajevo St. 7563, A a a r eh St. 39.OU. Praga in »umi/ St. 24.797
nirami in ženskimi slabostmi. Nič čudnega, da se ta protinaturnost odraža tudi v moralnem življenju v ožjem zmislu.
Jasno je, da nove socijalne razmere zahtevajo izprememb tudi v družinskem življenju. Z uporabo tehničnih pridobitev tudi v gospodinjstvu, s smotrno preuredbo stanovanj in opreme, s tehnificircnjem snaženja in pranja, z dobavo živil odnosno kuhane hrane na dom — kar vse se že dolgo prakticira v Ameriki, skandinavskih državah m posebno vzorno v Holandiji — se da prihraniti ogromen del -n skih moči in ženskega zdravja pa tudi na-rodno-gospodarskih vrednot. Tu so naloge za nove obrti, nova podjetja odnosno zadruge; nc moremo pa si želeti komunalnih jcdilnic in stanovanjskih kosam ter splošniii javnih vzgojevalnic otrok, kakor jih propagira komunizem. Tehnika in gospodarstvo naj družino razbremeni, ne pa jo razbije.
Materinstvo, domača vzgoja otrok, oskrbovanje doma se mora ceniti ne kot vsako drugo pridobitno delo, marveč mnogo višje. Je res čudno: pestunje, vzgojiteljice, služkinje, ključarice se plačujejo, njihovo delo se ceni tudi gospodarsko; če pa isto delo opravlja žena, mati, z mnogo večjo vestnostjo in požrtvovalnostjo, če daje domu šele pravo oporo in duša -— sc vse to marsikje nič ne
^ ^	хл аим «Х..М.ЛГ/a. .«J. .j ^ rt vurmt m
ceni in se smatra mož, zaradi denarja, ki ga prinaša družini, kot neomejen gospodar, žena pa kol sužnja, ki živi le od moževe milosti. To mora seveda pasti. Vrednost ženske osebnosti, ženskega dela in snovanja v domu, vrednost materinstva mora najti svojo po'no veljavo v vsem javnem in zasebnem pravu, zlasti v zakonskem in dednem ter v socijalnem zavarovanju. Materinstvo in detinstvo se morata v najvišji 2neri zavarovati, med drugim s soodgovornostjo nezakonskega očeta za de-lomor in kaznivostjo tudi ne ravno živinske surovosti moža nasproti ženi, kakor je to v veljavi v Ameriki.
Vse to enostavno zahteva čas. Kulturen narod pa je vrhu tega dolžan svojim materam spoštovanje in hvaležnost za njihovo ljubezen in pc " vovalnost, za srečo otroških let, za vse tiste srčne vrednote, ki jih ima od njih in ki se ne dado plačati. 25. marec bodi Slovencem resničen praznik, kakor je materinski dan resničen praznik narodom, ki so večji, nego smo mi.
A ženstvo naj se ne vara: kakor usoda družine sloni na ženi, tako sloni usoda žene na druižini, na materinstvu. Ako bo svoje cene in svoje sreče načelno — sila seveda kola lomi in talentu mora biti prosta pot — iskala drugod, bo izgubila oboje.

ћ Ifaiilo le v bistvu likvidiran.
a Шд	£ НШ§Ј{
VSE VZNEMIRJAJOČE VESTI SO rircEZ PODLAGE. — ITALIJA SE SAMO ŠE DIPLOMATSKO UMIKA. — MIR JE ABSOLUTNO ZASIGURAN.
Belgred, 24. marca (Izv.) Povodom vesti nekaterih listov, da sta tukr.jšnji angleški in italijanski poslanik včeraj pri zunanjem ministru Periču predlagala, da naj izvršijo anketo tukajšnji vojni atašeji, se je izdalo sledeče uradno obvestilo:
^Povodom vesti o anketi, ki naj bi se izvršila na meji med našo državo in Italijo, je nek tukajšnji list prinesel vest, da jc ini-cijativa za to prišla od angleške in italijanske vlade in da sla angleški in italijanski poslanik v to svrho včeraj obiskala zunanjega ministra Periča. Pooblaščeni smo i .javiti, da je gornja vest popolnoma neresnična.
Kar se tiče tujih vojnih atašejev, akreditiranih pri kraljevi vladi, imajo svobodno pol po državi in tudi na mejo. Nobeden tuj ataše še dosedaj ni izrazil želje, da bi šel na našo mejo napram Italiji Če bi pa kateri to željo izrazil, ne bo naletel na nobene težave.«
K temu obvestilu smo zvedeli še sledeče:
Že od vsega začetka je bilo jasno, da nc more biti govora o kaki enostranski anketi samo na naši meji, marveč di se mora ta anketa izvršiti — čc se sploh izvrši — od strani Društva narodov, in sicer na obeh straneh. Naš predlog za nepristransko, objektivno anketo je vsa evropska javnost, sprejela zelo simpatično kot dokaz, da so se italijanske intrige uprizorile samo za to, da bi Italija prikrila svoje namere. Zato je Italija tudi predlog odbila. Da bi svoj poraz zakrila, je vrgla v javnost vest, da se bo anketa vršila samo na naši strani, pole^ tega še to, da bo anketo vršil tudi italijanski vojni ataše. Navedeno uradno poročilo to vest jasno demantira.
Kar se tiče vojnih atašejev, je seveda jasno, da imajo kol člani diplomatskega zbora popolnoma proste roke in lahko potujejo po državi, v kateri so akreditirani. Ce se torej tudi italijanski vojni ataše posluži te prilike, potem mu jc gotovo nihče ne bo kratil. S svoje strani pa moramo k temu predlogu pripomniti, dr naša država pač lahko sprejme vsako anketo, ki se razteza na obe st » ni. Nikakor in nikdar pa ne more in tudi ne bo sprejela ankete, kjer bi bila udeležena prizadeta stran. Italija je interesent in v nobenem slučaju ne more biti objektivni preiskovalec in sodnik.
Cela zadeva pa se je v glavnem likvidirala. Italijanski napori, ki imajo samo šc značaj diplomatske akcije, imajo za cilj, prikriti fiasko, ki ga je doživela in pripraviti italijanski diplomaciji časten umik. Končno moramo ponovno ugotoviti, da so vse vznemirjajoče vesti brez vsake podlage. Mir jc absolutno za-siguran in ni prav nobenega povoda za kakršnokoli razburjenje.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Povodom vzne-mirjajočih vesti, ki jih širijo nam ncprijatclj-ski elementi ali pa ljudje iz nepoučenosli, ugotavljajo skoro vsi tukajšnji krogi, da jc naša informativna služba povsem odpovedal. Javnosti se ne dajo skoro nobena obvestila in je zato navezana samo na vesti iz Pariza in od drugod. Takšno poslovanje službenega tiskovnega urada se je dosedaj žc večkrat pokazalo pri najvažnejših dogodkih in prilikah. Zato je nerazumljivo, zakaj se temu ne napravi energičen konec.
Temeljit ekspoze ministra Serneca.
INVESTICIJE SE MORAJO KRITI S POSOJILOM. — SAMOUPRAVE MORAJO DOBITI VSA POTREBNA SREDSTVA. — MINISTER SERNEC IZDELUJE NOV CESTNI ZAKON. - NEVZDRŽNOST SEDANJEGA STANJA ZLASTI V SLOVENIJI. - DRŽAVA MORA IZPOLNJEVATI SVOJE OBVEZE.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Na snočnji seji narodne skupščine je minister za javna deta ing. Dušan S c r n c c podal obširen ekspoze, v katerem je v glavnem izvajal:
Ko sem sprejel ta resor, sem dobil ne samo izdelani predlog proračuna za 1. 1927-28, marveč popolnoma izgotovljen in od ministrskega sveta ter finančnega odbora sprejet in narodni skupščini že predložen proračun. Zato ga nisem mogel predelati tako, kakor jaz mislim, da bi moral proračun tega ministrstva izgledati, marveč sem ga moral v bistvu sprejeti. Pri tem sc pa mora skrbeti, da z amandementi finančnega značaja napravim gotove spremembe, ki so po mojem globokem prepričanju upravičene in neobhodno potrebne. Tehnična obdelava proračuna tega mini slrstva ni dobra, ker iz tega proračuna ni mogoče razvide li, kako se posamezni krediti uporabljajo. Minister ugotavlja, da so izredni izdatki zelo veliki, ker izpolnjuje država raz-
ne obveze iz ' prejšnjih let. Po ministrovem mnenju jc skrajni čas, da se najde način, da se izredne državne potrebe krijejo na drug način.
Največji krediti so se določili za rekonstrukcijo državnih potov in gradnjo mostov. Nato opisuje minister stanje del na rekonstrukciji cest. Ugotavlja, da se bodo tekoče leto končala dela na večini projektiranih cest. Enako pri mostovih, kolikor se dokončujejo. Bodoča investicijska dela, posebno tista, ki zahtevajo finančne žrtve, bo treba delati šele potem, ko sc najdejo potrebni finančni viri. Zanje moramo nujno najeti posojilo, ne samo vsled finančnega stanja naše države, marveč radi dragih dosedanjih izkušenj. Dosedanja de' i za rekonstrukcijo državnih potov, mostov in drugih investicijskih del na breme rednih državnih dohodkov sc ris-.! mogla v določenem roku izvršiti največ radi tega, ker ni bilo redno financiranje zagotovljen^ Redne-
mu vzdrževanju ccst moramo posvetiti veï pozornosti, kakor doslej. To bo mogoče šele takrat, kadar se bodo iz državnega proračuna odstranila velika bremena za investicijska dela. Minister misli, da se bo lemu od-pomoglo že v prihodnjem proračunu, Na ceste je treba v času velikega prometa s težkimi moto. .imi vozili bolj paziti, kakor doslej in organizirati službo uspešnega vzdrževanja n» ta način, da se morajo ceste takoj spet popraviti. Osobje je iskati v vrstah tistih obrtnikov, ki službo dobro poznajo. Zato je minister predlagal amandemente, da takim cestarjem ni treba imeti po dve gimnaziji. Ol: priliki spremembe zakona o ^ržavnih uslužbencih bo stavil tozadevne spreminjevalnc predloge.
Skupno imamo 13.680 km državnih cest. Na ozemlju ljubljanskega ravnateljstva 666 km S kategorizacijo ccst sc mora urediti vprašanje vzdrževanja teh cest. Kot državne naj se priznajo samo najvažnejše ceste, druge kot samoupravne. Samoupravam se mora dati možnost in potreben kredit za vzdrževanje njih cest.
Stanje naših državnih cest v splošnem ni dobro. Nikjer ni tako, kakor zahtevajo sedanje prometne razmere. Najboljše so državne ceste na ozemlju ravnateljstev Dubrovnik, Sarajevo, Ljubljana in Zagreb. Po Srbiji so predvsem slabe radi tega, ker niso dobro izdelane. Sedanji krediti za vzdrževanje cest niso zadostni. Pred vojno se je porabilo letno za vzdrževanje 1 km ceste 1000 zlatih dinarjev, sedaj pa po proračunu 5800, čeprav bi povprečno stalo vzdrževanje 15.000 Din.
Pri mostovih so približno iste vsote. Na ozemlju ljubljanskega ravnateljstva imamo 1820 metrov državnih mostov, ki jih je treba vzdrževati. Državnih mostov jc približno 56 kilometrov. Na vsak način je treba lesene mostove nadomestiti s stulnimi, za kar sedaj nimamo finančne možnosti. Čim sc bo sklenil zakon o cestah, se bo znatno olajšalo vzdrževanje državnih cest in mostov. Kategorizacijo ccst je treba izvesti z zakonom. Minister je žc izdal nalog, da se izdela zakon o javnih cestah, ki se bo čimprej predloži! narodni skupščini.
Državne in javne zgradbe tudi spadajo v delokrog tega ministrstva, vendar so dosedaj skoro vsa ministrstva imela v svojih proračunih kredite za te javne zgradbe. Zato jc v finančnem zakonu predloži! uredbo, ki uravnava popravljanje državnih zgradb. Stanje državnih zgradb ni dobro, ker ni dovolj kreditov. Za vzdrževanje in gradnjo novih iav-nih zgradb bi bilo treba najeti posojilo.
Na ozemlju ljubljanskega ravnateljstva je 4510 km nedržavnih cest, katerih stanje jc slabo. Njih vzdrževanje pade na breme samoupravnih teles. Nato navaja, koliko se po posameznih pokrajinah plačuje doklad, ki pa se povečini ne porabljajo za v to določene namene. V letošnjem proračunu je -I milijoni-996 tisoč Dm za gradnjo in vzdrževanje cest v Sloveniji. S tem se je žlo korak naprej, ker so se pričele dajati za samoupravne cestc krediti, katere država dolguje. Da bo država odgovarjala obvezam, na katere je vezana, se postavlja zakonski predpis, glasom katerega je dolžan dajati svoje doprinose, in sicer: na bivšem Kranjskem 66.7%, na Štajerskem 60%, na Koroškem je država dolžna vzdrževati vse deželne ceste, ker pobira v ta namen posebne doklade. Po podatkih delegacije finančnega ministrstva se jc do konca 1926 v lo svrho zbralo samoupravnih dok.'.ad 10 milijonov i 13 tisoč 944 Din. Ta denar se ni uporabil v prave svrhe. Cestni odbori in okrajni za-stopi niso dobili od države dolžnih donosov in so morali svoje doklade povečati celo za 5C9%, Pa to tudi ni zadostovalo in so sc morali zadolžiti pri zasebnih zavodih, da ceste obvarujejo propasti. Velike poplave so prizadejale veliko škodo, ki sc ceni na 14 milijonov 586 tisoč Din. Da bi se stanje samoupravnih cest v Sloveniji popravilo, mora država izvrševati svoje obveze. Minister izjavlja, da si bo prizadeval, da sc tc obveze izpolnijo, ako nc takoj, pa vsaj v obrokih.
Glede nalog oblastnih samouprav je minister od vsega začetka, ko so sc uvedle, bil na stališču, da jim je treba dati zadostna ii-nančtia sredstva zp. izvrševanje njih obveznosti.
Posebni izdatki znašajo preko 30%. Ugotavlja, da dobri strokovnjaki in inženerji za-!>uščajo državno službo, ker so v zasebni! boljše plačani.
Ekspoze ministri ki ji- pokazal njegovo strokovno znanje in pravilnost njegovih pogledov za temeljito sanacijo naših prometnih
sredstev in javnih zgradb, Je napravil ve'ik vtis in se je sprejel splošno z velikim priznanjem.
Po njegovem ekspozeju sta govorila zem-ljoradnik Vujič in radičevec Ivan Pucelj. Med Pucljevim govorom je prišlo do prepira, radi česar je predsednik sejo prekinil.
Danes dopoldne in popoldne so k proračunu ministrstva za javna dela govorili razni govorniki, nakar je vladna večina zvečer ob 7 proračun sprejela.
Nato je prišel v razpravo proračun železniškega ministrstva. Železniški minister je podal obširen ekspoze, nakar se je pričela debata.
Opozicija prcSs enostranski anketi.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Zastopniki opozicije Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič, dr. šibenik, dr. Trumbič in Joca Jovanovič so nocoj poslali na predsednika narodne skupščine sledeče pismo:
»Davi se je objavila vest, da je ambasa-dorska konferenca sklenila, da se ukine v Mažarski vojna kontrola. Zdi se celo, da se je ta sklep napravil še pred ekspozejem zunanjega ministrstva, v katerem se navajajo pogoji za ukinitev te kontrole. Poleg tega razburjajo našo javnost vedno krepkejši glasovi,
da se bo poslala v našo državo anketa za preiskavo utemeljenosti tožbe italijanske vlade proti naši državi, kar bi pomenilo kršitev naše državne suverenitete in kar bi bilo v nasprotju z izjavami predsednika ministrskega sveta, ki jo je dal na seji narodne skupščine, da se bo takšna anketa mogla dovoliti samo v slučaju, če bi se vodila preiskava vzporedno v Jugoslaviji in v Albaniji.
Povodom teh vesti Vas prosimo, da skli-čete sejo načelnikov parlamentarnih skupin, na I ateri bi se poskusil najti način, kako bi se od kraljeve vlade v narodni skupščini dobila ob\est:la o teh vprašanjih, ki globoko zadevajo življenjske interese naše države.«
Zastopniki Mde antante pri ministru Pericu.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Tekom današnjega dne se je pri zunanjem ministru dr. Pe-riču oglasilo večje število diplomatskih zastopnikov. Opazilo se je, da sla se pri zunanjem ministru zelo dolgo zadržala poslanika obeh prijateljskih držav Male antante romunski poslanik Emandi in češkoslovaški poslanik Šeba. Kakor smo zvedeli, se je na teh sestankih med našim ministrom in zastopniki obeh držav Male antante vršil razgovor o ak-tuelnih vprašanjih svetovnega položaja. Sestanek je imel informativni značaj.
Sangha; pod novo oblastjo.
Fašisti o dr,
ITALIJANSKA VLADA PO GOVORU HUDO ZADETA. - FAŠISTI TAJIJO SVOJO NASILNO POLITIKO PROTI SLOVANOM. - ONI BODO VLADALI SLOVANE Z RIMSKO
PRAVIČNOSTJO!
▼ Rim, 24. marca. (Izv.) Na včerajšnji govi-r poslanca dr. Besednjaka v rimskem parlamentu o raznarodovanju Slovencev v naliji potom italijanizacije šolskega pouka, odgovarja nocojšnji uliia.ašistični »Imperoc Zastopnik onega malega dela Slovencev, ki so slučajno pr šli v meje Italije in ki so imeli nezaslišano srečo, da so se približali svetlemu plamenu italijanske civili acije, je porabil za svoj govor najneugodnejši trenutek, čeravno je trd 1, da o tem problemu ne bo govoril z zunanjopoliličnega, temveč samo z notranjepolitičnega stališča. Vsako dokazovanje je ne-potrel no, da ta korak prestopa vse meje parlamentarne discipline. Tcda videti je, da so lake politične lastnosti lastne slovanskemu temperamentu. Minister Fedele je dovolj jasno dokazal, kako je spričo dejstev ta neumna obtožba brez vsakršne podlage. Padi tega se ne spuščamo v podrobnosti. Pač pa moremo a.rati ta nastop tujejezičnega poslanca kot
grob incident in dokaz o njegovem grobem čuvstvovanju do Italije. Jugoslavija je ravno te dni povzr;v.la neljub sp ir z Italijo, tako da so ji z vseh strani v njenem lastnem interesu priporočali mir in umerjenost, ker vsa Evropa čuti, da je pra ica na naši strani. Minister Fedele je odgovoril po fašistovsko in tudi parlament se je fašistovsko zadržal. Poslanec dr. Besednjak naj ve, da bo rimska Italija s svojo civilizacijo znala tudi one prdložnike, ki niso itali ans' ega materinega jezika, vladati z rimljansko pravičnostjo.
MUSSOLINI BO POROČAL O ZUNANJEPOLITIČNIH DOGODKIH.
v R m. 24. marca. (Izv.) Na prihodnji mi-nistrskiseji ki se bo vršila drugi teden, bo poročal Mussolini o zadnjih zunanjepolitičnih dog dkih in ukrepih, ki jih je storila faš.stov-ska vlada v interesu Italije.
Italijansko-îusoslovaaski spor.
Chambcrlainove izjave v zbornici.
London, 24. marca. Na vprašarje poslanca Labour Party, Ponsonbyja, je izjavil zunanji minister Chamberlain na včerajšnji seji poslanske zbornice, da jc prejel poročilo britanskega poslarika v B^radu glede jugoslovanskih vojaških priprav. Iz te<?a poročila je razvidno, da so se izvršile vojaška odredbe zaradi reorganizacije armade. Po ministrovem mnenju ni potrebno, da bi se za poravnavo krize poklicalo Društvo narodov.
Italija zadovo'jra in ponosne!
Rim, 24. marca. Tukajšnja agentura javlja poluslužbeno: Rimski krogi smatrajo, da jc rešitev italijansko-jugos' ovar skega konflikta pripisovati edinole Mussolinijevi politiki, ki je našla popolno soglasje tudi pri ostalih velesilah, ki so interesirane na ohranitvi evropskega miru. Diplomatični uspeh italijanske vlade priznavajo tudi zastopniki onih držav, na katerih prijateljstvo se je jugoslovanska vlada pri svojih provokacijah proti Italiji zanašala. Vsesplošno spoštovanje nasproti pravcem italijanske zunanje politike se vsled zadnjih dogodkov ne le ni oslabilo, marveč se je še povečalo. Evropske pisarne so se uverile, da je fašistovska Italija čisto nekaj
drugega nego Italija povojne dobe.
• • »
Kdor je te dni bral svetovno časopisje, se je lahko uveril, kako svet sodi »o pravcih italijanske zunanje politike«. Ta sodba je tako soglasno nelaskava, da pomenja za Italijo izgubljeno moralno bitko.
Albartki poslanik v Rimu odpotoval v Tirano.
Rim, 24. marca. Tukajšnji albanski poslanik Gemil Dino je včeraj preko Barija odpotoval v Tirano. Istočasno je odpotoval v Tirano apostolski nuncij za Albanijo msgr. Giambattista Della Pictra.
Odmevi v zunanjem časopisju.
O priliki našega spora z Italijo se bolgarsko časopisje ponovno peča z vprašanjem o zbližanju med Bolgarijo in našo državo. Vladno časopisje se omejuje pri tem na splošne opazke, ki ne povedo veliko. Zato pa pišejo nacijonalni listi topot zopet zelo odkrito. Pripravljeni so na zbližanje, toda le preko obnove makedonskega vprašanja in njega nove rešitve v bolgarskem zmislu.
V Journal de Débats piše Auguste Gau-vain, da je treba stvar poveriti nepristranski
апкеи au pa sKiican svei
D,
uaivd liaiuuov.
Treba je hitro delati. Iz fašističnega časopisja je razvidno,' da se Italija v tej zadevi boji luči; ljubše bi ji bilo, da bi sum ostal nepojasnjen na Jugoslaviji. Tega pa le-ta kakor tudi velesile ne morejo dopustiti. Nato navaja g. Gauvain sklep poslaniške konference iz 1. 1921., s katerim se priznava Italiji pravica intervencije v Albaniji in ugotavlja, da se ta pravica nanaša samo na slučaj, v katerem bi Albanija ne bila v stanju, da ohrani nedotakljivost svojega ozemlja; a tudi v tem slučaju je ta pravica odvisna od izrečnega mandata sveta Društva narodov. Za notranje albanske zmede torej ta pravica ne velja in se v sedanjem slučaju pred sklicevanjem sveta D. N. ne more uporabiti,
»Kolnische Volksze'tung« piše v uvodniku: Za trenotek najbolj zanima vprašanje, kakšno stališče bo v tej zadevi zavzelo Društvo narodov. Ni dvoma, da je njegov ugled v toliki meri prizadet, kakor že dolgo ne. Jugoslovanska vlada odgovarja na obtožbo z zahtevo, da se medzavezniški vojaški rtašeji na licu mesta prepričajo o resnici. Tu ima Društvo narodov s jajno priliko, da preizkusi svoj ugled in svojo moralno in dejansko akcijsko moč.
»Ncue Fr. Presse« ugotavlja, da Italija kaže, da hoče v Albaniji za vsako ceno držati vlado Ahmed Zoguja. Drugič pa Italija odklanja v sporu z manjšo državo, poživljajoč se na svoj položaj velesile, posredovanje Društva narodov, pa tudi vsako drugo posredovanje. To si je treba za bodoče dobro zapomniti.
v London, 24. marca. (Izv.) Reuter poroča, da ni nikakih znakov, da bi italijanska vlada sama nameravala podvzeti kako akcijo radi konflikta z Jugoslavijo. Anglija podpira misel, da se izvede preiskava na licu mesta po mednarodnih vojaških izvedencih. Splošno vlada prepričanje, da je Jugoslavija s tem, da je sama ponudila to preiskavo, največ pripomogla k temu, da se jc položaj pomiril.
v Pariz, 24. marca. (Izv.) Francija, Anglija in Nemčija so edine v tem, da naj preišče stanje na jugoslovansko-albanski meji na široki podlagi sestavljena komisija.
INCIDENT V PRAŠKEM PARLAMENTU.
v Praga, 24. marca. (Izv.) Poslanec Spaček (češka narodna demokratska stranka) je kot poročevalec koalicije o vojaškem proračunu rekel, da je treba smatrati kot vojna nasprotnika samo Nemčijo in Odrsko. Ta izjava je izzvala pri nemški vladni stranki največje ogorčenje,	•
Šanghaj, 24 marca. V mestu se je za silo upostavil mir, čemur je mnogo pripomogel velik naliv.
Mestni poveljnik je izdal proglas, ki vsem tujcem zagotavlja polno varstvo. Novoinieno-vani policijski načelnik je dal štiri kulije, ki so plenili, na mestu usmrtiti. Napovedan je prihod zunanjega ministra Čena in prometnega ministra Sunfuja, sina pok predsednika Sunjatsena. Sunfu pripada levemu krilu Kuo-mintanga. Napoved o razcepu stranke se ni uresničila.
v Šanghaj, 24 marca. (Izv.) General Pao-
čangčen je z nekaterimi nacionalnimi voditelji danes sestavil provizorno pokrajinsko vlado. V kitajskem delu i^esta vzdržujejo red oboroženi delavci. Paočangčen je izjavil v proglasu, da je namen vlade samo vzdržati red in s pogajanji doseči sporazum z inozemci. Stavka bo jutri najbrže že končana.
v London, 24. marca. (Izv.) Pred zapustitvijo Nankinga so šantunske čete plenile po mestu in angleški konzulat popolnoma iz-ropale. Ameriški konzulat so pravočasno izpraznili. V mestu bivajoči inozemci so zbežali ! na bližnji hrib, katerega so pa začele obstre- j ljevati kantonske čete. Pri tem je bil angleški : konzul ranjen, nek angleški zdravnik pa ubit. Radi tega so angleške in ameriške ladje začele napadalce bombardirati.
v Šanghaj, 24. marca. (Izv.) Kantonska armada je zasedla Nanking brez vsakega odpora. To je pripisovati uspehu pogajanj z Čangčungčangom.
v Manila, 24. marca. (Izv.) Tri tukajšnje ameriške križarke so prejele od admirala Wiliamsa povelje, da takoj odplujejo pred Šanghaj.
v Washington, 24. marca. (Izv.) Vlada se vsled proglasa Kantoncev v Šanghaju, v katerem propagirajo tudi za svetovno revolucijo, ne čuti vznemirjeno, ker manifest obljublja zaščititi imovino in življenje tujcev. Ameriški konzul ni prejel nobenih navodil za skupna pogajanja z Angleži, Francozi in Italijani, ker Amerika v Šanghaju nima nikakih koncesij.
v London, 24. marca. (Izv.) »Times« jav-ljajo iz Pekinga, da je bila kantonska armada poražena pri Čujungu in Lišiu.
v Šanghaj, 24. marca. (Izv.) Angleški kri. žarki Enierald in dvema ameriškima rušilce-cema se je posrečilo, da sta s pomočjo pehotnih čet spravila na varno inozemske dr. žavljane v Nankingu. Danes so ladje dospele v Šanghaj. Veliko Amerikancev, ki so zbežali pred boji iz Nankinga na ozemlje Standard Oil Compagnie, je bilo radi obstreljevanja po kanlonskem vojaštvu ubitih. Iz Nankinga pri-liajajo poročila le poredkoma, ker so brzojavne zvezo prekinjene.
Interesno zastopstvo.
»Jutro« se neverjetno razburja nad amandmajem, ki ga sicer še ni, pa je menda v načrtu, da se namreč sestavi za trgovsko zbornico nov volivni red na osnovi čistega proporca. Pravi, da bi s tem določilom padlo interesno zastopstvo. Poglejmo, kakšen je »Jutrov« strah po vsebini.
Amandma predvideva tri odseke zbornice: trgovino, obrt in industrijo. Interes je torej varovan, vsaka pridobitna panoga dobi enako število zastopnikov.
Kako pa se mandati razdele v okviru vsake pridobitne panoge, to pa ni noben interes gospodarstva, niti ne interes stanu. Kajti kategorija ne tvori stanu. Vsaka kategorija pa je krivična, kajti nikjer ni objektivnega merila, po katerem naj se volivci razdele po kategorijah. Najkrivičnejša je bila razdelitev po načrtu SDS, ki daje par sto članom prve kategorije prav toliko zastopnikov, kot 18.000 članom četrte kategorije. Kako absurdno smešna je razdelitev v kategorije, so pokazale zadnje volitve v zbornico, kjer so se na vseh straneh postavljali kandidati ne po kategorijah, ampak zgolj po verjetnosti zmage. Tako je n. pr. v najvišji kategoriji na listi SDS kanuiuiral brivski mojster Franchetti, zgolj zato, ker je SDS vedela, da je tnm največ verjetnosti, da bo izvoljen. Zadnje volitve same so dokazale, da je razdelitev po kategorijah samo sredstvo volivne geometrije.
»Jutro« se s svojo kampanjo proti temu amandmaju samo najgrše izdaja. Kakšen krik in vik je dvignilo "pri zadnjih volitvah proti Jelačinu in njegovi listi! Kako »toplo« se je zavzemalo za male trgovce in branjevce! Kak šunder je uganjalo s svojim branjevskim kandidatom g. Mohoričem! Sedaj — komaj par mesecev je od tedaj — pa »Jutro« že poje pesem o »zaščiti interesov«, to je t rma, pod katero naj TPD in Kranjska industrijska družba oziroma v imenu obeh SDS, in v njc-em imenu g. Avgust Praprotnik gospodari v ljubljanski zbornici.
Datons ©îàîlave.
Še telo >• Domovina« mora priznavati, da je SLS dosegla glede znižanja davkov uspehe. Seveda pravi »Domovina«, da so ti uspehi za-n'č, ker so pač klerikalni. Dobri so samo predlogi SDS, ki so jih pa klerikalci žal odklonili. Da bi zabrisala utis teh klerikalnih davčnih olajšav, »Domovine« h;li lagati in natvezuje svojim ubogim bralccm, da je vlada sklenila, da bodo odslej tudi siromaki bajtarji morali plačevati prenosno takso, ker da se je znižala vrednost takse prostih posestev od pol mibjona na 50.000 Din. O tem vlada sploh ni sklepala in ničesar izpremenila. To je laž, ki dokazuje, kako strašno neprijetno je gospodi okoli SDS, da SLS doseza uspehe, ki jih je »Domovina« vselej, kadar je bila SDS v vladi, sl'kala kot nedosegljive in rotila svojo bralce, naj bodo veseli, da smejo plačevati vedno večje davke, ki jih je leto za letom nabijala SDS.
Mov dokaz mož-besede SDS.
Na občnem zboru ljubljanske borze je SDS priredila strankarsko demonstracijo proti oficielnim kandidatov in po slučajni več;ni navzočih izvolila kandidate SDS, gg. Grcgor-ca, Bollaffia in Kavčiča.
Nihče nc bo ljubljanskemu trgovskemu svetu dopovedal, dn se je SDS tu postavila za trgovce, Če bi bila akcija naperjena le proli drugemu obrtništvu in bi hotela favorizirati trgovsko panogo, bi bila intriga SDS še ko-lilcortoliko upravičena. Toda v tem slučaju bi si moruk SDS zbrati kandidate, ki morejo
predstavljati trgovstvo kot stan, ne pa ljudi, ki imajo edino to zaslugo, da so par let navdušeni učenci SDS. Da g. Kavčič prav toliko pomeni kot zastopnik trgovstva kolikor dr. Albert Kramer ali pa dr. Žerjav, to je notorično dejstvo.
Pa pojdimo preko tega. Dejstvo je, da je ljubljanska borza danes ekspozitura SDS in jo je treba izključno kot tako smatrati.
Sedaj je bolj zanimivo, kako je SDS prišla do tega. Na borzi predstavljajo pristaši SDS malo manjšino. Zastopnik SDS g. Ernest Hieng je sodeloval pri vseh pripravah za ofi-cijelno listo. Oficijelna lista se - je sestavila z njegovim aktivnim sodelovanjem in pristankom. G. Ernest Hieng je pri seji glasoval za oficijelno listo upravnega sveta borze brez vsakega pridržka. Ker se je večina borze zanašala na to, je prišla na občni zbor nepripravljena. Gospod Ernest Hieng pa je zadnji dan v največji naglici organiziral člane borze, ki so pristaši SDS in sam osebno stavil proti-predlog proti oficijelni listi.
Prav. Ljubljanska borza je bila pasivna, dokler so jo imeli jutrovci v rokah Odkar so jutrovci izgubili tam svojo besedo, je aktivna, sedaj bo pa njen kurz zopet enak jutrovske-mu. Da je temu tako, samo en dokaz: Bivši trgovinski minister v Davidović-Koroščevi vladi dr. Spaho je ljubljanski borzi že dovolil trgovino z valutami. Režim PPZ, ki je Ko-roščevi vladi sledil, pa je dr. Spahovo dovoljenje kasiral. V tisti vladi, ki je že dovoljeno trgovino z valutami na ljubljanski borzi onemogočila, je sedel tudi dr. Gregor Žerjiv. Ta ljubezen do borze ima sedaj na borzi komando, do katere se je dokopala na znani način, kakršnega je javnost od SDS vajena.
Д Iz geografije. O novi avtomatični telefonski centrali v Ljubljani pripoveduje »Slov. Narod«, da je to prva taka naprava v naši državi; ni pa prva na. Balkanu, ampak druga, ker jo je imela pred Ljubljano Ze Bukarešta. — Po »Narodovem« zemljevidu leži tore] Ljubljana na Balkanu. Vsekakor zanimivo odkritje. In zdaj še bolj razumemo, zakaj je SDS pomagala skonstruirati vidovdansko ustavo, ki je izbrisala Slovenijo in iz nje naredila ljubljansko in mariborsko oblast.
Д Jugoslovcnščina. Na zadnji nočni seji narodne skupščine se je oglasil k besedi tudi posl. Pivko — tako poroča »Jutro« — ter je predsednika opozoril, da je bila seja radi nereda že dvakrat prekinjena in se mora torej v smislu člena 105 poslovnika zaključiti. Ta opozoritev je izzvala negodovanje na vladnili klopeh — tako poroča »Jutro«. — Negodovanje, kaj je to? Zlomek ti vedi, kaj je to! Toda razlagati bi se dalo, da je pred Pivkovo opo-zoritvijo tam na vladnih klopeh bilo godova-nje, to je, da so tam obhajali kakšen god, na Pivkovo opozoritev je pa to godovanje nehalo. Kaj drugega negodovanje v slovenskem ne ne more pomeniti. Ampak se vseeno ne spodobi, da poslanci kar tako-le na sejah narodne skupščine godu jejo, in je le hvalevredno od g. poslanca Pivka, da se je enkrat oglasi1 k besedi in naredil temu konec.
Д »Mussolini nori...« V nekem pariškem nočno m lokalu poje vsak večer pevec Augustino Martini (rodom ItaPjan) kuplet г naslovom »Mussolini nori...« Italijansko poslanstvo je zahtevalo od Marbnija, da odstavi io pesem s programa. Martini pa je to odbil, češ da se v Parizu smejo na odru zasmehovati Briand, Poincaré, Chamberlain in drugi državniki, torej tudj Mussolini. In zdaj je na plakatih po ulicah brati, da v tem kabaretu Martini poje »Novo pesem o Mussolini ju — prepovedano od italijanskega poslan va v Parizu«. Uspeh je kajpak velik, za Martin'ia ymotui, za Mussoliuija pa moralni.
Ka/ se godi doma
Materinski dan v Ljubljani.
Slovenska krščanska ženska zveza priredi danes ob 8 zvečer v veliki dvorani Uniona »Materinski dan« s sledečim sporedom:
1.	Gricg: Svatba.
2.	Slavnostni govor. Govori g. prelat dr. Sla-vič, vseučil. profesor.
3.	Johann Brahms: Zvestoba.
4.	Puccini: Arija iz Tosca'e.
Poje gdč. Slavka Saxova.
5.	E. Hochreiler: Uspavanka.
6.	Grječaminov: Angel vopijaše.
Poje mešani zbor »Ljubljane«.
7.	Deklamacije: Gdč. Anica Zalarjcva.
8.	P. Cajkovsky; Ave verum.
9.	Grječaminov Vdova.
10.	Niewiadomski: Dekle z ustmi.
11.	R. Lubas: Slovo.
Poje gdč. Slavka Saxova.
Godbene točke igra dijaški orkester Prosvetne zveze.
Vstopnice v predprodaji v trafiki v Unionu po 10, 5, 3 in 2 Din.
Oblastna skupščina za ceste v
goftijegrajskem okraju.
Maribor, 24. marca 1927.
Demokratski krogi so zelo v zadregi, ker vidijo, da SLS dosega uspeh za uspehom za Slovenijo. In če le kje morejo najti kako zadevo, ki je radi danih razmer šc ni bilo mogoče urediti, jo glodajo in gonijo /. njo velik tamtam.
Tako so v svojem časopisju te dni zagnali zopet hrup zaradi ceste med Lučaini in Solčavo. Ta cesta je bila žc tako izgotovljena, da je bila uporabna za avtomobilni promet. Povodenj v preteklem poletju pa jo jc tako razdrla, da zdaj z nobenim vozom nc morejo preko udrtin. Dasi jc šlo več prošenj na razne merodajne urade, vendar do zdaj ni bilo mogoče doseči kritja za popravilo te ccste.
Ko se je sestala oblastn?. skupščina, so poslanci SLS iz tega okraja in tudi poslanca dr. Go-ričan iz Celje stavili takoj nujen predlog za popravilo tc ccste. Oblastna skupščina je sicer priznala nujnost teh predlogov, vendar ga ni mogla izvesti, ker še nima denarnih sredstev nn razpolago. Oblastna skupščina čaka na sprejetje proračuna v Belgradu, na kar preidejo vsa javna dela v območje oblastne skupščine, ki se bo dela tudi takoj lotila.
Kaj pa SDS? Ta ni o tej zadevi, o kateri lako kriči, stavila nobenega predloga oblastni skupščini. Ta je na delu, da prepreči sprejetje proračuna v Belgradu in sprejetje onih dodatkov, v katerih se izročuje javna dela oblastni skup-Ičini. Enako dela proti, da bi sc sprejeli dodatki, p katerih je med drugim tudi ta, da pride bivše deželno premoženje v last in vporabo oblastnih skupščin. Istočasno pa v časopisju zahteva, naj oblastni odbor kar zdaj na ta poroštva najame posojilo, kar bi baje lahko, pa noče!
Akademija „Borbe" v soboto ob poi 9. m\ v Âkad. domu!
мшваиивашшшш
m— m mili nnn—!■»»■■■	mi
Franjo Neubauer;
Moja mamica.
Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, ko še v postelji se dete s sanjami igra.
Mamica je kakor luna, dolge bdi noči, da počiva njeno dete mirno, brez skrbi.
Mamica je kakor solnce, srček njen je zlat kakor žarek, ki posije od nebeških vrat.
In zato nikdar nikomur mamice ne dam! Eno le na svetu širnem mamico imam!
Oznanjenje.
Stiha je šelestel rahli večerni veter skozi zelene liste palme, katero je bil zasadil Joa-him istega dne, ko je pripekal na dom svojo ženo Ano. To je bilo davno davno in zdaj sla bila mrtva oba. Joahiin iu Ana. Palma se je pokojno in lahno sklanjala nasproti vetru in sence, ki so jih metale njene veje, so bežno padale po belih stenah hiše, v kateri je prebivala M.rija.
Mari.a je bila hči Joahima iu Ane in je sama prebivala v mali hišici v predmestju.
Ta dvoličnost naših demokratov, ki se tudi po Savinjski dolini in v gornjeradgonskem okraju pehajo za stvar, katero na drugi strani podirajo, naj se javno pribije. Nič naj ne vprašujejo, ali imamo oblastno skupščino in oblastni odbor ali ga nimamo! Povemo jim, da SDS res nima oblastne skupščine ne odbora v svojih rokah, česar jc narod lahko vesel, pač pa ga ima SLS, ki bo tudi to stvar uredila lako, da bo narod zadovoljen.
Tezenski kolodvor.
Maribor, 24. marca 1927.
Težko je najti nasprotnikom SLS kako zadevo, da bi z njo lopnili po naši stranki in po poslancih. Če je ne najdejo, si jo pa izmislijo. Pa začnejo v svojih mariborskih listih jeremiade z besedami: »Baje je sporočil klerikalni poslanec
Žebot svojim vernim ovčicam, da ........ nema
pare«. In pod dolgim člankom, ki nima ne glave ne repa, so podpisani volilci, ki se hočejo »klerikalni farbariji« revanžirati.
Predvsem moramo konstatirali, da so to volilci, ki so itak že do zdaj glasovali zoper SLS. Kajti naši volilci so toliko zavedni, da ne pišejo nc v »Tabor« ne v »Volksstimme« in tudi ne v nevtralno »Marburgerzeitung«. In ti volilci, ki so glasovali proti nam, grozijo zdaj z revanšo! In ti pozivajo danes naše poslance in naše ministre naj izvršijo, za kar so izvoljeni. Pozovejo naj svoje — propadle kandidate, katere drugače vedno silijo v ospredje kot najvplivnejše in najd lavnejšel
Ravno v zadevi tezenskega kolodvora pa je vsak očitek SLS in njenim poslancem oz. ministrom šc posebno krivičen. Naši poslanci, posebno še g. Žebot, je v tej zadevi že storil več kot si volilci, posebno šc v nasprotnih listih podpisani, predstavljajo.
Zadeva tezenskega kolodvora za osebni promet se vleče že od leta 1910., ko je bila prva komisija na Teznu. V poznejših letih se je večkrat poizkusilo, da bi se zadeva uredila. Bili so napravljeni trije posebni načrti in okoliške občine in zainteresirane tvrdke so se protokolarično zavezale prispevati primeren del za kolodvor. Mestna občina mariborska, ki jc bila tudi povabljena, je izjavila, da je pripravljena urediti celo zadevo, če se Tezno priklopi mestu, drugače pa seveda je desinteresirana Posamezne tvrdke so pozneje svoje obveze preklicale, ludi posamezne občine so za to določene vsote vporabljale za druge izdatke. Glavno besedo v tej zadevi pa je imelo železničarsko ravnateljstvo in ostrili železničarski iaktorji. Njihovi argumenti so bili odločilni. In tudi občina Tezno se jc odločila, da vsoto, ki jo je pripravila za tezenski kolodvor, uporabi zdaj za izpeljavo električnega voda, za celo cestno omrežje in za doklopitcv do luš. Ureditev kolodvora pa se je začasno odložila.
Kje jc .Tdaj tu krivda naših poslancev in SLS? Ali ima mar SLS v rokah ravnateljstvo železnic? Ali je ona kriva, čc se merodajni faktorji izjavijo proti in če lokalni faktorji potem sami iz-premene načrt? Bili so časi, ko bi sc kolodvor dal urediti veliko lažje in ceneje kot danes, pa tedaj je sedela v vladi SDS in nihče ni nič rekel, ko se ni zvršilo. In dolga leta se jc. zadeva vlekla, zdaj pa naj SLS prvi mcscc, ko jc v vladi, uredi vse na enkrat in celo kljub nagajanju opozicije proti proračunu! Za enkrat je zadeva zaključena, a nc po krivdi SLS in cclo proti njeni volji in proti njenim načrtom. Ali pa je potrebno, da pridejo zdaj ti nasprotni lističi in »po toči zvonijo«, pa kličejo Žcbota na pomoč ali na revanšo? Potrebno je bilo, da so pokazali svojo neresnosi, na katero naj se Mariborčani spomnijo, kakar bodo zopet kaj takega brali!
Malokdaj je zapustila svoje bivališče in le redki so bili oni, ki so jo poznali ali govorili ž njo. Vsi pa, ki so kdaj zvečer, ko so se s pota o-rli čez ograjo njenega vrta, videli Marijo počivajočo samotno ob vodnjaku ali pa na hišnem pragu, ki so ga obsvetljevali zadnji žarki zahajajočega solnca, so pričali o njeni plemenitosti in lepoti.
In vedele so lilije na vrtnih gredicah in ve^elj so bledi cveti na rožnatih grmih, kako zelo lepa je bila Marija. In slavčki so vzhičeni zažvrgoleli rajske speve ljubezni, če je šla Marija po beli stezici čez vrh; drobne ptičice so se zbrale pod temnimi, žametnimi listi figovega dreveia, če je pod njim obslala devica; in na globokem, kristalnem dnu vodnjaka se je zasvetil rajski odblesk oblaka, rdečega od večerne zarje — in je ugasnil šele čez dolgi dolgi hip, ko je močneje veler zavel in je nad njeno glavo prižgala vijoličnomodra noč prve zvezde.
Tudi danes je prišla Marija na vrt, ali njen obraz je bil bledejši, kakor navadno, in nepremično, z zasenčenim pogledom je zrla proti pragu, kjer je polagoma ugašala sclnčna luč in so sence naraščale; in iznad belega snega libanonskega pogorja se je vzdignil bledi mesec — sanjavi, nežni cvet iz dežele pravljic. 11 oddaljenih vasi se je oglašal pasji lajež in kakor sredi sanj je stala Marija pod črno silhueto figovega drevesa. Stiha je šelestel veter skozi njegove liste. Še nikoli ni ostala Marija iako pozno zunaj na vrtu. Celo ! ptički so že umolknili in pc.-pali v senčnatih I vrhovih, zvezde so gorele v srebrnih ognjih i nad temnimi sirenami mesta, zavitega v nor. Oddaleč so veli vetrovi, noseč mraz po speči
I jiemliL	.
Dve isli pojedel.
Krojaški učenec Ivan Kiizma v Prckinurju je pred leti pogoltnil po nesreči iglo za ovratnik. Ker lo ni imelo nikakih posledic in sploh ni čutil bolečin, je na cclo stvar kmalu pozabil. Pred kratkim pa sc je igla zganila in se prerila skozi drob do kože, tako da sc je dala otipati. Kiizma se je podvrgel operaciji, ki jc dobro uspela. Veliko pa je bilo začudenje, ko so izvlekli navadno ši-vanko iz rane, ne pa igle za ovratnik. Za šivankn pa fant sploh ni vedel, da jo je pogoltnil. Mogoče bo čez čas priromala tudi druga igla pod kožo.
Našla smrt
je zadela v prvi polovici marca Štefana Bukovec iz Kobilja na Prekmurskem. Usodnega dne je ves dan delal v vinogradu in zvečer se jc vračal do-
Tiho je stal vrt sredi črne noči iu ko se je napotila Marija proti beli hišici sredi vrta, se je zdelo, da okrog nje šumi in buči veter ogromnih perutnic. Obstala je, da bi v tišini zaslšala glas in njeno srce je ostro stisnila tesneba z vročimi rokami. Zadrhtela je rahlo in hitreje je stopila po peščeni stezici, ki se je vila kot svetel trak pred njo skozi skrivnostno črnino neči.
In tako je dosegla domači prag. Toda ko je stopila na stopujice, vodeče k vratom, je stal naenkrat pred njo tuj, belooblečen mla denič, zroč naravnost v njo. Nikoli ga še ni videla Marija in zdaj je naenkrat zroč na-, ravnost v n o, klonil glavo, ko ga je pogledala. Molče je sklenila na prsih roke, hladne in vlačue od večerne rese, in njeno srce je glasno bilo sredi noči. In njen obraz je bil bel kakor sneg na Libanonu.
Mladenič pa je rekel: »Zdrava, Marija, m i 1 o s t i p o 1 n a.«
In bilo je tisti hip, kakor da je prenehal šelestiti veter in le v daljni dalji počasi, počasi pada šum svetlih voda. Marija je začutila na dnu srca nežno blaženost, kakršne do te lire še ni poznala; obenem je zajokala v slutnji neznanega in neskončnega trpljenja in tekle so sohe preko njenih bledih li. Sklonila je glavo in ni našla nobene be-sde. Mladenič pa je rekel : Z d r a v a , Mari j a, milosti polna, Gospod je s t e -b o j.«
Obstala .ie Marija na stopnjicah in čakala dolfo dolgo iu angel je stal prod njo na pragu pred vhodom. Zunaj pa so jc zaslišal zamolkel šum, kakor da prihaja iz daljave bučanje voda; in e bil t um kakor pred namenje ve-i likega čudeža iu skrivnosti te lioči; in zvezdo
mov poln zadovoljstva in popolnoma zdrav. Doma je povečerjal, sc vlcgel k počitku, krog ene pa mu je nenadoma postalo silno slabo in smrt mu jc pretrgala nit življenja Slučaj jc vzbudil v celi viiil veliko presenečenje.
Vino spremenili v vodo.
P. Dugolič iz B. v Prekmurju se jc nekega dne vračal z vozom iz vinograda. Peljal jc sod vina. Med potjo ga je napadla žeja in ker se je peljal mimo neke gostilne, je zavil na dvorišče', sam pa se jc podal v sobo. Liter za litrom je romal na mizo in pil jc vsak. Ko so nekateri videli, da je možakar pozabil na voz zunaj, so si dovolili precej originalno zabavo. Odprli so sod, ga izpraznili in potem napolnili s studenčnico. Debelo je gledal prevarani D., ko je doma mesto vina postavil pred družino na mizo vrž vode.
so zagorele svetleje, viseč kakor svetli srpasti obroči nnd belim snegom libanonskih gora.
In na cvetlicah Marijinega vrta so se za-leskelali rosni biseri v svetlem blesku.
Joža L i k o v i (: :
Moja mati.
Tistikrat, za cvetno nedeljo, sva s • namenila z materjo, da pojdeva h Žalostni na goro. Pri nas na barju, na hribčku pod krimskimi gorami je ta božjepetna cerkev, ki čuva pre-serskega sv. Vida, rdečelase podpeške kam-narje in čolnarje na lihi Ljubljanici. Barsko ljudstvo varuje pred strahotami hudournih polhograjskih udorov, sto skritih jezerc, sto počrnelih koč in tisočero bridkosti je darovanih in potožeuib Njenj milosti. Vsa zagorska Kočenija se zateka pred Njen oltar, notri v Menišijo seže glas Njenih milostnih zvonov. Iz naših vasi pa se vidi vsak svetel večer, kako se zlate v odsvitu zarje visoka cerkvena okna in se bleste bele cerkvene stene; a v nočeh med veliko in ma'o mašo čujejo pobožne duše, kako kapljajo Njene prosvete solze v srebrni kelih ...
Tisto noč nisem mogel zaspati. Morda sem za večera preveč mislil na nedeljsko po!, morda pa me je dramila pomlad, ki je prišla preko kraških gora li nam na tiho barje in je vso noč trepetala v brsteJein vejevju; neskončno mehki, hrepeneči klici so se vtrinjali preko cvetnih pol an in tonili v mrkih lazih. Nn P.regu so prepevali fantje o jezerski megli in žalostnem dekletu; ua skritih jaških pa je grozeče vršala speujena voda, ruvajoča posi-
Trpka statistika.
Te dni je bila objavljena statistika o potni škem prometu v italijanskih lukah v t. 1925. Italijanska jadranska obal ima v tem oziru prednost in je na podlagi uradne statistike dosegla 57% vsega potniškega prometa v italijanskih lukalu izkrcalo sc je namreč na jadranski obali v 1. 1926. 2 mil. 491 tisoč potnikov. Na tirensko obal odpade 1,377.000, na sicilsko 231.000, na ligursko 72.000 potnikov. Zanimiva je statistika posameznih velikih luk. Trst 843.481 (I), Napolj 627.378, Reka 214.754 (!), Palcrmo 104.169 in Genua 71.778. Ko so Tržačani čitali to statistiko, so kar strmeli. Trst je torej glede potniškega prometa daleč prekosil vse ostale Iukc v Italiji in cclo Napolj! Trst torej nc propada. Tržaški listi so seveda to statistiko takoj obesili na veliki zvon. A kljub temu Tržačani niso verjeli statistiki, ampak rajše verjamejo lastnim očem. Kje so ti potniki? Odkod prihajajo, kam so namenjeni? Pomislite, gre skoro za milijon ljudi, ki naj bi bili prepeljani s tržaškimi parniki v tuji svet. Vsak dan bi moralo skozi Trst 2340 ljudi! Kakšen zaslužek bi imel Trst od teh ljudi! Medlem sc je nekdo oglasil v nekem tržaškem listu in povedal golo resnico. Povedal je, da vsebuje številka 843.481 tudi potnike delavce in mlekarice, ki se vozijo vsak dan v Trst iz Milj, Kopra, Isole, Pirane, Tržiča, Gru-deža itd. in Fe zvečer vračajo s parnikom domov. Ugotovil jc, da gre za čisto navadno »pomorsko-tramvajski promet«. V Trstu niso uiogle te številke nikogar premotiti; kajti v Trstu vsi vedo, da nima Trst skoro nikakega potniškega prometa več, odkar je moral tržaški Lloyd spraviti vse potniške linije v Benetke, tako linije: Trst — Alcksandrija in Trst — Carigrad. Lloydovi parniki morajo pristati tudi v Benetkah, lako da nimajo tc zveze za Trst nikakega pomena več. Izseljcva- , nje Judov preko Trsta v Palestino jc tudi prenehalo; prekooccanski promet vedno bolj pada in bo gotovo popolnoma propadel, ko se postavi zveza Split — Amerika. Ogorčenje Tržačanov radi tc statistike je bilo tako veliko, da je cclo glavno glasilo fašistovske stranke na Primorskem zapisalo, »da ima Trst vendar pravico da sc postopa z njim z večjo resnostjo in manjšo lahkomiselnostjo.
Panika med istrskimi vlagatelji.
Pazin, marca 19'27.
Bože mili, kud sam zašaot Ljudje tavajo kakor brez glave okoli. Obračajo se nn levo in desno zn svet: >Ču.jte, povejte, ali bo res država prežigosala bankovce in zvišala vrednost za Ж)%? Ali bo res država obdavčila na novo naše vloge pri hranilnicah? Mari je res, da dobi tudi naša posojilnica ko-
v Italiji ■
misarja? Govorite, gospod, vi gotovo veste resnicot< To je glas, ki gre preko Istre. Kdo naj ga ustavi t V Slovonski razumnik, ki bi edini lahko dopovedal iz-beganemu prebivalstvu, kako stvari tojijo. ne more na kmete. Predavanja so strogo prepovedana in če bi bila dovoljena, bi človek tvegal, da pusti kožo domačim *kvadristom. Ljudje dvigajo denar iz hranilnic, češ, da ga tako obvarujejo obdavčenju; /zbirajo in hranijo drobiž, »katerega ne bo mogla država prežlgosati in ki je tudi nekaj vreden.< Kdo jo vsega tega kriv? Predvsem puljski jiroïokt Ca-valieri. Tu ima posledice svojih groženj s komisarji. V nobeni pokrajini na Primorskem so še ni zgodilo, da bi prefekt, torej nc sodnijskii oblast, |>o-stavil komisarje čisto zasebnim denarnim zavodom. Edino puljski prefekt je šel tako daleč: edino on ima pravico, da lahko tepta trgovski zakonik. Nič manjša krivda zn sedanje slnnje v Istri ne nosi fašistovska vlada. Ne samo radi lega, kor še ni odstranila trinoga Cavalierijn; zmešnjavo mod istrskim prebivalstvom je povzročila sedanja vlada z novimi zakoni glede denarnih zavodov in zaščiti hranilnih vlog. Sedanji režim z največjo lahkoto in naglico izpreminja temeljne zakone, med temi tudi zakone o hranilnih vlogah. Pri kmetu jo padel tisti občutek stalnosti, ki ga je imel pred zakoni in k edini more roditi spoštovanje do države. Nočerm odrekati fašistovski vladi dobrega namena pri uvedbi zakonu o zaščiti hranilnih vlog. Ako kje, je bil tn zakon v Italiji gotovo potreben. Toda sedanji režim bi bil moral vpoštevati posebne razmere nn Primorskem. Zaupanje primorskega kmeta v domačo posojilnico je bito absolutno; s tem odpade potreba državno kontrolo nad posojilnicami. Sam« objava, da se morajo vse posojilnice prijaviti finančnemu ministrstvu v svrho kontrole orl strnili državno banke, Banka d' Ilalia, je zadostovala, da se je naših vlagateljev |>olotilo vznemirjenje. Rimska vlada bi morala vedeti, da nima danes istrski kmet nobenega zaupanja v državno oblast! Gospodje, evo vam rezultate dela fašistovskih sntrapov v Istri! Ti ljudje predstavljajo danes v Istri državo, ti ljudje delijo pravico z bičem in balinanjem. — In še drugo breine tare naïe denarne zavode: neznosni davki. Naj omenimo samo. dn je morala neka posojilnica v Istri plačati samo za eno leto 15.000
(petnajst tisoč) lir davka!	Islran.
« » »
Rciirutiranje BaliJIc v Istri. Po vsem Pri. morskem se zadnje dni vrši živahna propaganda za pristop mladine v fašistično organizacijo Ba-lilla. Najprimernejši kraj za to jc seveda šola; mesto dn bi učitelji učili otroke pisanja in čitanja porabijo ccle ure za uvajanje politike v šolo. Vprašanja oskrbe mladine s fašističnim krojem morajo rešiti občine same in so temu primerno tudi zvišali občinske proračune. Agitacije za Balillo se je le dni podvojila, ker sc bliža osemlclnica ustanovitve la.šjcv; Mussolini je namreč na eni izmed zadnjih sej ministrskega sveta napovedal, da bo na dan obletnice stopilo v milico 50—60.000 mlu-deničev, »ki bodo dobili fašistično izkaznico in puško«. Poslanec Mrach, iasistični tajnik za Istro je napovedal nabor za Balillo za dan 27. marcn ob 10.30 v Puli. Ta dan morajo prispeti v Pulc iz vse Istre vsi člani fašistične Avnnguardie (pred-straže), ki so dosegli 18. leto in člani Balillo, k so dosegli 14. leto. Prvi se vpišejo v redno milicc •in dobijo puške, drugi v Avanguardio. Na železnic imajo prosto vožnjo.
JSLFM
*	Veliki župan ilr. Fr. Vodopivec se je
ve? dni mudil v Beigradu. Včeraj je z brzo-vlak.:m cxlj)otcval v Ljubljano. Tekom svojega bivanja v Beigradu je pri mnogih ministrih interveniral v zadevali ljubljanske oblasti in sicer večinoma s precejšnjim uspehom.
k Izredni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo 8. aprila ob 8 zvečer v prodorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7, I. nadstr. pje. Dnevni red: Določitev članarine a 1927. Delegate je treba po § 11 pravil prijaviti odboru tri dni pred občnim zborom.
*	Osebno izpremembe pri poštni upravi. Upokojen je višji preglednik (kontrolor) poštnega in brzojavnega ministrstva Anton Dietz. — Premeščen je šef personalnega oddelka poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Novem Sadu Vladimir Kos kot poštni nadzornik k poštnemu ш brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljano.
*	Slovenski javnosti! Kakor že javljeno, bo priredil dr. K ost o v, podpredsednik »Jugoslovapsko-bulgarske lige« v Parizu, v Mestnem domu v Ljubljani predavanje, na katerem bo govoril o nacionalnem zbliža.nju med Bolgari in med nami. Ideja jc Slovencem že od nekdaj simpatična, vendar ni dobila vidne oblike; aktualna je postala posebno sedaj, ko se hoče z/nova omalovaževati geslo »Balkan ttelkanskim narodom!« Nesoglasja, ki so jih tujci svojčas ar.elili med našimi južnimi brati, se obetajo ugladiti. V Beigradu se je vršil sestanek, kjer je akademska mladina navdušeno manifestirala za bratsko zbližanje. Danes predava dr. Kostov v Zagrebu. Tudi Slovenci ne smemo zaostajati. Pomagajmo položiti kamen h zgradbi velike južnoslovanske države! Z obiskom informativno-pr; pagandne-ga predavanja i radmo svoje simpatije temu pokretu, ki ga propagira imenovana liga, in njenemu poborniku dr. Kostovu!
•k Na mariborski skupščini »Oblastnega središča trezne mladine v Ljubljani«, ki se je vršila 19. marca, je bil izvoljen sledeči odbor: pred ednMc br. dr. Mikič, podpredsednik br. Cerkveni k tajnik T. br. Vrbnjak, ta nik II. s. Hudovcrn kova, blagajnik I. s. Tcdorovičeva, blagajnik II.-br. Bartol. Ostala mesta so zasedli člani kol. Revizorjem so bili izvoljeni br. dr. Pire, Kuraver in s. Brenčičeva.
-k Zabavno družabno potovanje v Severno Ameriko. Paroplovna družba Conip. Gene-r. le T ran a lant'que bo priredila v. času od 4. mn'a do 22. junija 1027 drugo družabno potovanje v Severno Ameriko in naraj. Načrt potovanja je sledeči: Dunaj, Pariz, Newyork, Phila elpli a, Atlantic City, Wasli ngten Chicago, Ге roit, C'eve'and, Niagara-slapovi, Newyork, Pariz. Dunaj. Odhod potnikov je 4. maja z Duna a ob 13.40 z brzovlakom. Celokupna vsota là io posame nik plača za vožnjo in prehrano, znaša 560 dolarjev, v katerem znesku so zanopadene tudi avtomobilske vožnje, po-eel gledališ' in drugih znamenitosti v posameznih kra'ih kakor tudi napitnine. Prijave najpo neje do 15. aprila. Podrobna in natančna po.asn la se dobe pri zastopniku družl e Cie Transatlantique g. Ivanu Krakerju, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
*	Članom Slovenskega lovskega društva prip ročaino z odstrelom divjega petelina počakati do 15. aprila. — Odbor SLD.
So pogled v izložbe
pa boste prepričani o najnižjih ljubljanskih conah za krasno pomladansko blago modernih vzorcev, za vsa oblačila za gospode in dame, ki ga razstavlja te dni tvrdka
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
movice
k Strašna družinska tragedija se je do-
godi'a v sredo zvečer na Proseku. Kmet Franc Luksa, star 44 let, je hotel v navzočnosti svoje žene ustreliti svojo ljubimko Puntarjevo. Zena pa mu je to preprečila. Luksa je nato stekel v gornjo sobo, kjer je ustrelil najprej svojo 17 letno hčerko, nato pa še se lie. Obležala sta oba mrtva eden vrh drugega.
k Letni sejem v Polhovem gradcu se bo vršil v ponedeljek pred tiho nedeljo. Prejšnjo nedeljo se ne dovoljuje prodajati.
k Za Jugoslovansko Matico. Mestna zveza zavarovalnic /a Slovenijo v Ljubljani je na-ka;ala v počaščenje spomina blagopokojnega ravnatelja podružnice zavarovalne družbe Du-nav v Ljubljani g. Jakoba Welleya tukajšnjemu pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice Din 1000. Iskrena hvala!
■k Časnikarski dom v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je časnikarski organizaciji poklonila stavbišče za zgradbo časnikarskega doma. V zgradbi bodo prostori za sestanke in seje, kavarna in stanovanjski prostori za časnikarje.
ir Zagrebška oblastna skupščina se bo
sestala dne 28. marca. Na dnevnem redu je poročilo o delu oblastnega odbora, poročila o cestah, šolstvu in zdravstvu ter volitve odsekov: za gospodarstvo, za prosveto, za javna dela in promet, za narodno zdravje in socialno skrb, : a obrt in industrijo in za samoupravno administracijo.
ir Izšla je predloga za ročno delo velikonočnega prta v nan dnem slogu s krasnimi v rci p'sanic (p'rhov). Dobi se v trgovini Ničiran in pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom.	2238
k Pol'ne pošta Št. Vid nad Ljubljano. Gospa Pcldi D.ležal je dobila pri pranju z »Ga ela milom francoski zlatnik ter je vsa sreir.a vzkliknila: »Hvala Bogu, tega dobi frater Timotej za šišensl:o cerkev!« Ker je gospa dobra duša in vsakemu rada postreže z dol rim »kofetkom«, ji privoščimo to srečo še tisočkrat.
k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo pa okusu in kakovosti vse druge.
!T^!r>vanîe sos'/sîa na mi^ristratu.
Notranji min ster Boža Maksimovič je podpisal nkaz, s katerim se komisarju ljubljanske mestne ob~ine prileli sosvet, v katerega so imenovani	dr. Vlalimir R a v n i h a r ,
dr. Valentin Rožič, dr. Ivan Stanovnik, Ivan Nep. Jeglič in Jože Pire. * * *
O Cerkven konccrt v stolnici. Orgelski koncerti so v Ljubljani najbolj redki, zato tem bolj up števanja in obiska vredni. Cerkven koncert v sto'nici v sredo 6. aprila bo nudil šest orgelskih sMadb prvovrslnih skladateljev: I>ac: a, Beethovna, Lisz.ta, Springerja, Martini a in Guilmanta. Izvajal jih lx> ravnatelj stolnega kora g. Stanko Premrl. Stolni pevski zbor bo pel šest skladb slovenskih skladateljev in tri Palestr nove. Palestrinove skladbe se bodo izvajale kot oddolženje velikemu mojstru vzornega cerkvcno-glasbenega slora o priliki 400 letnice njegovega rojstva. Vstopnico za stolnični cerkveni koncert in
koncertni sporedi se dobe v Jugoslovanski knjigarni.
O Krščanskemu ženskemu društvu, Krekovi prosveti, Poselski zvezi. Podpisana Zveza vljudno vabi članice in prijatelje navedenih društev, da se v velikem številu udeleže današnjega . Materinskega dneva« v Unionu. Kakor je iz programa razvidno, obeta biti lep večer, ki ga nikar ne zamudite. Izkažimo spoštovanje s svojo udeležbo svojim materam. Na svidenje. — Slov. kršč. ženska zveza.
O Počastite spomin svoj;h mater in pridite danes zvečer na »Materinski dan« v veliko dvorano Uniona.
G Proslava Materinskega dne v Mostah. Danes ob 5 popoldne priredi domači orliški krožek proslavo Materinskega dne s sledečim sporedom: Govor g. Stareta; p. Krizostom: Junakinja. dekla mira s. Maria; vaje gojenk, <le-klamacije malih; vaje mladenk; Sirota Jerica, deklaniira s. Z. Ziljska; Slavko Savinšek: O mati! Deklamira s. Mostarjeva; simbolična vaja: Za materjo; Mati, deklamira s. Zagorska; Matko Krevh: Ko umira mama, kratek prizor za materinski dan. Naše matere, pridite!
0 Akademija »Borbo«. Jutri, v soboto, dne 26. marca ob pol 9 zvečer bo v dvorani Akademskega doma akademija krščansko socialističnega kluba »Borbe«. Vspored bo zelo bogat: petje, orkestralne točke, govori in de-klairacije. Po končanem vspored u bo prijateljski razgovor in prosta zabava. Vse, ki se zanimajo za naš katoliški dijaški pokret, starešinstvo. »Krekovo mladino« in vobče prijatelje naše mladine prisrčno vabimo!
O šiška. V proslavo »Materinskega dne« prire :mo v nedeljo 27. marca ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani akademijo. Na programu je alegorija z deklamacijami in petjem, Savinškova slika otroške ljubezni v treh dejanj h »K m-mici!« in Vladimirja Pfeiferja spevoigra v treh dejanjih »Ciganček Istvan-ček«. — Matere, udeležite se prireditve, ki vam jo pripravljajo vaši otroci v vaš spomin, v kar najčastnejšem številu!
O Na telovadni akailem'ji Jugoslovansko orlovske zveze, ki se bo vršila v nedeljo, dne 3. aprila ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union, se bedo izva;ale sledeče točke: Fanfara St. Premrl; 1. člani: proste vaje za 1927; 2. članice: proste vaje; 3. člani: vaje na konju: 4. članice: Slovensko dekle; 5. člani: Orli; 6. govor. — Odmor. — Fanfare, dr. B. Še-tina; 7. člani: skupinske vaje; 8. člani: vaje na bradlji; 9. članice: študija gibana; 10. člani: vaje na drogu; 11. članice: rajanje; 12. zaključna skupina. Cenjeno občinstvo se opozarja da si pravočasno oskrbi vstopnice, ki se dol e v trafiki hotela Union n v Orlovski pod vezi.
© Velct'irist dr. Julij Kugy v Jugoslaviji. Kakor smo že pred časom omenili, je obliu-1 il vcleturist dr. Julij Kugy raznim jugoslovanskim pl nitisk;m društvi m, da bo predaval pri nas o svojih velezanimivih turah. Do-j sedaj e predaval p sebno o naših planinah po Nemčiji in Avstriji z velikanskim uspehom. Kakor hitro lo končal svojo turnejo po nemških deželah, pride k nam v Jugoslavijo. Le Veliko noč želi preživeti v svojem domačem krogu v Trslu. Zagotovljeno je že, da pride predavat v Ljubljano 25. in 29. aprila. In sicer bosta ol>e predavanji povsem različni, odnos-no bo drugo predavanle nadaljevanje prvega. Med temi dnevi bo pa predaval v Mariboru in Zagrebu. Tako čaka letos naše planince kro-. na vseli letošnjih že tak .animivih in lepo uspelih predavanj. Predavanje bo v Ljubljani v veliki dvorani hotela Uniona.
O Slovensko zdravniško društvo ima nadaljevanje občnega zbora v pelek 8. aprila ob 8 zvečer v restavraciji »Ljubljanski dvor«.
O Tamburaši în tamburašinjc! Ce želite sodelovali pri dramatičnem odseku »Svete Vojske«, se čimprej, pismeno ali ustno, pri glasito »Sveti Vojski« 1
O Abstinentje! Abstinentinje! Pošljitt svoj naslov »Sveti Vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Naj ne ostane nihče neorganizi ran!
O Sanioutnor narednika. Dne 23. marca, kmalu po U. uri ponoči, si je na Stari poti \ Vodmatu narednik bolničarske čete v Ljubljani Franc Levstik pognal kroglo v levo sence ter tako v par trenutkih končal svoje mlado življenje. S svojim starejšim bratom Viktorjem je bil skupaj do zadnjega, vendar pa brat ni opazil na njem nikakih znakov, da ima namen usmrtiti se. Kaj je gnalo med vojaki zelo priljubljenega mladeniča v smrt, ni znano. Rodom je bil Ljubljančan 1er je kot nadarjen učenec podčastniške sanitetne šole v Beigradu brzo napredoval in bil slednjič prideljen kirurgičnemu oddelku garnizijske bolnice v Ljubljani.
0 Tatvine. Kinematografu »Matici« je bila ukradena reklamna slika, vredna baje celih 200 Din. Pvadovedni smo, kaj_ naj neznani zli-kovec počne s tako sliko. — Dva otroka sta ovadena, ker sta ukradla svojemu tovarišu igrače v vrednosti 40 Din. — Neki Marko Z. je ovaden, ker je prodajal slike in pri tem ogoljufal več strank na predujmih za 120 Din.
0 Policijske vesti. Aretirani sta bili dve osebi in sicer ena radi beračenja ter ena radi postopanja. Policija beleži več manjših tatvin. Ovadena je ena oseba radj razgrajanja v kavarni, neki gorenjski kmetic pa, ker je ozmerjal vlakovodjo. Stražniki so zapisali 14 voznikov, ki ne spoštujejo in upoštevajo cestnega reda. Gospod B. je po nesreči podrl s kolesom neko 7 letno deklico na Marijinem trgu Deklici se ni pripetilo nič hudega.
Na'.novejta moda
Poudre Mon Parfum
Ruur ois — Peri»
I
Mar Ш ar
□	Veliki župan mariborske oblasti g. dr.
Fram Schaubach je odpotoval v četrtek v Belgrad.
□	Slovensko obrtno društvo. Dne 22. t.
m. se je vršila odborova seja Slovenskega obrtnega društva v Narodnem domu, na kateri se je razpravljalo o delovanju za pomočniško in va euiško razstavo, ki se bo vršila meseca junija skupno z obrlno-nadaljevalno šolo; o pomočniškem zabavnem večeru, ki sc je vršil v gostilni Puntigam; o pomočniškem izletu na 15. maja v prid vajeniškemu domu n o uspehu cvetličnega dneva, ki se je vršil 19. marca v prid pomočniškemu jn vajeniškemu domu. Na isti seji se je izvolil tudi posebni odsek, kateri ima ndogo čimprej napraviti na"rt za intenzivnejše nabiranje prispevkov za obrtnj dom, ki se bo po dovršitvi predložil na posel nem sestanku vsem gospodom na" lnikom obrtnih radrug, vodstvu obrt-no-nadaljevalne šole in nadzorništvu obrtne oblasti v odobritev. — Odbor.
□	Občni zbor nabavljnlne zadruge državnih nameščencev se bo vršil v nedeljo, dne 27. marca ob 8 30 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
□	Nova gostilna v Smetanovi ulici. Sme-'anova ulica dobi v kratkem novo gostilno, katere v tej ulici še dosedaj ni. Gostilno otvo-ri g. Nekrep v svoji laslni hiši.
□	Zopet nov vlom v gostilno. Vlomilci v gostilne nadaljujejo z delom. Te dni so vlomili v Grajsko klet in sicer skozi vhod iz Trga svobode. Službujoči stražnik je zaslišal v prostorih sumljiv ropot, poklical je lastnika g. Majdiča in oba sla šla skozi vlomljena vTaia
nma пмшш гожлетгапч
pajoči se breg in plodne njive... V pekočem po'.snu sein zasanjal, srce pa ni občutilo bolečine, niti trpkosti. Brez kljuvaj: čega spoznanja je okusilo v teh sanjah vse ono, kar je zap sanega v besedici mati... Bil je solnčen pop ldan; zrak je ležal med molčečimi gorami redek in negiben, le v daljavi je migolala prijjrevica, da je modrina neba prekipevala v spar.eno s njino. Šel sem od preserske strani proti paškim Zadušencam. Barski svet se je bil čudno spremenil. Pred menoj je ležala ena rama, nepregledna njiva, bogata in plodna /a vso borovniško dolino. Tam od Majer-jevih podov pa do Kralovega maha, pa še preko močav pri grajski Bistri se je vlekel njen mejni jamelč; preko doline pa je segala do velike ceste in Mrkunovega vrt», ki je skrival včasih otročjim očem nedopovedljivo in nepristopno lepoto: pestro cvetje, rože v gredah. bele kipe, težka železna vrata, za katerimi je grčal pošasten pes, prava zver s krvavimi očmi... Skonca njive so rastle solnč-niče, težke in bohotne; ponosno so nagibale proti solncu zlatoliste glave in se sestrsko družile z njegovim žarom. Pod njimi pa so valovili ra ori, spočetka nizki in drobni, kot da ee je z njimi igral beloličen otrok, ki je z roko ra/sul prhko žemljico. Zvrstoma, lepo ra merjeni so tekli ti razori, od ozare do oza-re se zavijajoči v nera/.družen objem. Tod se je brezskrbno zibalo klasje, žita so bila polna in zdrava, brez črne. plesnive ljulike in praznega osata. Sredi njive pa so se razori nenadoma zredčili, brazde so bile zaorane na glo-no se je sklanjala, skrbno popravljala gomile sesute zemlje in zasipavala pregloboke brazde. Venomer se je trudila, včasih porabljala razor, pa zopet z.ra vnala razkopane ozare.
boko, kot da se je hotela ojstrina pluga neiz-pro.-u i za risli v osrčje trpeče grude, da popije klijoče semen je njeno sočnost in moč do poslednje kapi e. !.a galjena zemlja je rdela v neusmiljeni prigrevici popoldneva, a v daljavi so se stiskali razori, kot da zapirajo srce pred žalostjo in 1 edo slabe letine. Petdeset in še več je bilo teh razorov 1 Suh in trohno-ben zrak je migljal nad njimi, onostran puste goličave se je zmeglil v dimasto par. Ponekod je rastla tu rjavkasta barska zel, naprej se je vabljivo blestela mlečna, mlada zelenjava; vse to je bilo vzorno obdelano, a vendar je bila še premnoga brazda in gomila prazna...
Dolgo sem že hodil ob tej prečudni njivi. Solnce je v zatonu pozlatilo nagubano čelo sv. Treh kraljev, kakor dih lalme meglice so prepredale vznožje polhograjskih hribov, raz-oranih cd hudournih voda, razjedenih od plazov ... O kako daleč je bil še Mrkunov vrt z belo, vabljivo ograjo, za katero samevajo rdeče rože, tihe in žejne večerne rose. Pa njivi ni bilo ne konca, ne kraja; zopet in zopet se je odprl nov razor, še bolj globok, kot da sta ga zaorala trpljenje in skrb. Slednjič sem zagledal sredi prostrane njive drobno žensko, ki je pridno ogreliala zemljo. Neumor-Rjava spodvezana ruta ji je pala globoko na jn skrila obraz, kot da se ne briga za ostali svet, ampak samo za to črno barsko zemljo... Stopil sem na njivo. Zena je za hip obstala, obrisala z udelano roko potno čelo in se zazrla v zapadno nebo, na katerem so se grudilj oblaki kot zlate stopnice. Usmev zadovoljstva ji je spolzel preko koščenih lic in se ustavil ob sesušenih ustnicah; dekliško ozkemu obrazu je dajala oslra lična guba resnost in prikupnost materinstva. Ujel sem njen
! pogled, oči so zrle vzvišeno, mirno; v očeh sa.nio tan-kih sester planiti tak soj, po.ln svetosti in odpovedi. Ka o sama je bila ta žena ! sredi teh peldeseterih ra-.orov, nepreglednih j in dolgih kakor sama siva večnost. Kje so lili j že skriti tisti razerčki ped solnčnicami, ki so olo"no zrle za večernim solncem. Šel sem bližje; žena se je okrenila proti meni, odslrla ruto in povesila roke... O Bog! Zemlja jc zavalovala pod mojimi šibečimi se nogami, zakrilil sem z rokami, srce pa mi je otrpnilo v boleslnem krču... Pal sem na kolena, kajti pred menoj je stala moja mati, vsa izmučena in utrujena, v obraz bela in plamtečih oči kakor trpeča svetnica. Sama sredi te grozno tuje njive, sama sredi petdeseterih razorov, sama v obupni borbi s to črno zemljo! Srce mi je odpovedalo, oči so oledenele, roki sta odreveneli Iu glej! Tedaj se je odprlo v zlatem zapadu usmiljeno nebo, strehe jeruzalemskih dvorov so se zasvetile. Topel veter je zaplhljal, božajoč in dišeč po oljčnih grmih, rastočih pred božjo hišo ... Bela luč je naju osvetila — sam otrok iz Nazareta, Jezus, je stopil na njivo in šel preko razorov k moji materi. Vzel je njeno raskavo, do krvi razpo-kano roko v svoje svete roke in jo odvedel preko razmikajoče se barske planjave v odprta nebesa. Goreča svetloba se je zlivala za njima v lahno sled solnčnega žarka, onostran liarskih logov ju je skrila svetla meglica. — Nikdar vel.- mi ne bo srčna struna za/.venela v taki radosti, kot v teh sanjah, ko mi je Bog ra vodel in molče izpričal besedo mati. Omamljen sem razmišljal. Naše barje, strmeče gore, vas v bregu, vsa narava s svojimi svetlimi zvoki se mi je zazdela ena «nmn rdeča kaplja, a v njej se blesketa zlato materino srce. Pet-
deset ra orov, petdeset njenih sivih let! Moja mati. Tudi za Mrkunovo bogatijo in tisti bajni vrt, kj vonja in dehti po vsej vasi pod bregom. ne dam tega imena ...
Prebudil sem se. Skozi odprto okno se je vlivala gosta, modrikasta mesečina; njena jari^a ble"čol a je zapekla zasušene oči. Na bistriških je.ovih so veličastno šumele pomladanske vede ki jih bruhajo goltajoča žrela kraških podzemnih jezer na barsko ravan. Zagledal sem se v svello noč. Logovi so bili povili v svileno predenino. nad Ljubljanico pa 3o se gubale do'ge meglene koprene. Na obronkih gor je počival bajn bliščeč, srebrn soj; morda se je zazrlo samo angclsl.o oko v i posvečene dvore na božjepotnih vrhovih, 1 morda so se ra goreli bajni zakladi sredi strahotnih brezden. Visoko nad spečim tre-! bevniškim lazom pa so se razstrle zve de pa-; sijonke, ki v nočeh lihega tedna iščejo skritega Boga. Tam nad Žalostno goro pa je pla-menel rožnat soj, nebo je vjelo prve utrinke jutranje zore... Oz.rl sem se na spečo mater; kot da je sam božji angel dahnil vanjo pokoj in sladko milino, so se ji ustnice razmaknile v rahel smehljaj. Iz pol/.aprtih oči je pol/.ela nepopisna udanost, kakor bi zrle ono-stransko zarjo miru in večne luči. Njen drobni obra-', pa je bil svetal in čist. angelska pe-i rut se je zgrnila nad njim ... Moja mati! Pet-I deset in še več razorov, petdeset njenih let. sivih in trpkih, neusmiljeno zaoranih v njeno čelo in mehko lice. Ena sama odpoved, ki jo sušila njeno srčno kri, ena sama bolest, nasilna in gro na, ki je znuičila njena slndkn usta do smrtne utrujenosti in grenkobe...
v klet. Vlomilci so ju pa opazili ter vdtli šipo na glavnih vratih in pobegnili skozi odprtino na Grajski trg. Odnesli so iz predala za '200 dinarjev drobiža.
□	Goljuf Lipič pobegnil v Avstrijo. Bogomir Lipič, ki je izvršil goljufijo s ponarejenim čekom, je pobegnil z denarjem v Avstrijo. Dan po izvršeni goljufiji so ga videli v Špilju. Po mestu se govori, da so ga v Avstriji že aretirali, vendar policija v Mariboru še ni dobila nobenega tozadevnega obvestila.
□	Lepi dobitki tombole »Dom ubogih«. Ministrstvo za poljedelstvo je dovolilo spremembo prvotnega načrta tombole »Dom ulio-gih«; namesto 15.000 srečk po Din 5 je dovoljeno 25.000 srečk po Din 2.50. Glavni dobitki za tombolo, določeno na velikonočni ponedeljek, so že preskrbljeni. Kot prvi glavni dobitek, lično opremo za spalnico, je dobavila znana tvrdka Šerec in drug. Srečke so na razpolago v vseh trafikah in v zadružni pisarni »Moj mir«, Koroška cesta 10, I.
□	Opasni slučaji škrlatinke. V mestnih barakah v DanjkOvi ulici so se pojavili v sredo štirje opasni slučaji škrlatinke, ki so bili oddani v bolnico. V teh barakah so nastanjeni najrevnejši delavski sloji in je vse polno otrok. Mestni fizikat bo stalo precej truda, preden bo temeljito razkužil te stare barake.
Celje
MATERINSKI DAN.
Prosvetno društvo v Celju vljudno vabi na proslavo materinskega dne, ki jo priredi danes ob 4 popoldne v Narodnem domu
Spored :
L F. Ferjančič: Sijaj, sijaj solnčice. Moški zb.
2.	Dr. G. Ipavic: Planinska roža. Moški zbor.
3.	Dr. Sclnvab: Zdrava Marija. Mešani zbor.
4.	Ft. Ferjančič: Solnce čez hribe gre. Mešani zbor. Izvaja Pevski zbor Prosvetnega društva pod taktirko pevovodje g. Al. Mi-helčiča.
5.	P. Krizostom: Junakinja. Deklamacija.
6.	Slavnostni govor. Prof. dr. Fr. Sušnik.
7.	M. Elizabeta: Ti Mati in jaz tvoj otrok. — Deklamacija.
8.	Kari Schonherr: Otroška tragedija. Drama v treh dejanjih. Osebe: Starejši brat, mlajši brat, sestra.
Vstopnice od 6 do 1 Din se dobijo od pol treh
dalje pri blagajni v Narodnem domu. *
Našim materam, njih požrtvovalni ljubezni in njih svetemu mučeništvu, zahvali za njihov heroizem in iskreni prošnji za odpuščanje vsega onega, s čimer smo nepremišljeno ranili njihova srca, velja današnji dan.Vsaj danes naj vodo, da so nam clrage upnice, katerih hvaležni dolžniki smo mi. « » •
■©■ Slovenska cerkvena pesem nima boljšega interpréta, kol je sivolasi p. Hugolin in njegov cerkveni zbor. V nedeljo 27. marca ob 4 popoldne bomo imeli redko priliko slišati ta sirom Slovenije znani zbor v celjski opa-tijski cerkvi. Ni dvoma, da bo Celje pozdravilo zaslužnega skladatelja in njegov idealni z,i or s pi ln tevilno udeležbo pri konce/tu. Vstopnice piodaja Slomškova tiskovna zadruga. llit le p ) nje!
& Krekova mladina Celje ima svoj redni občni zbor v nedeljo 27. marca ob 2 popoldne v h. telu »Beli vol«.
& Razpis dijaških ustanov. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca razpisuje dijaške ustanove za poletni tečaj 1927. Ustanov za dijake srednjih šol morejo biti deležni zlasti dijaki gimnazije, trgovskih šol in meščanske šolo v Celju. Prošnje je treba vložiti do 5. aprila pismeno in opremljene s predpisanimi prilogami. Natančnejši razpis objavlja Uradni list od 22. marca 1927.
■0- Narodna odbrana v Celju je imela v ponedeljek 21. marca občni zbor. Udeležba ni odgovarjala pomenu in važnosti te organizacije in bo treba pač več informativnega ter propagandnega dela. V svojem toplem otvoritvenem nagovoru je predsednik celjske Narodne odbrane zlasti obžaloval, da ne more pozdraviti ženstva, ki se zbora ni udeležilo. Tajniško poročilo, ki ga je temperamentno podal g. poročnik Slekovec, izkazuje za enkrat 15 rednih in 85 podpornih članov. Blagajnik g. Logar je omenjal ugled, ki ga je uživala leta 1914 srbska narodna odbrana, in poročal o za enkrat še zelo skromnem blagajniškem stanju. V novi odbor so bili izvoljeni dosedanji člani s priljubljenim polkovnikom g. Jovom Naumovičem kot predsednikom na čelu. Izmed odsekov so se sestavili finančni, 1 ul irai, zdravstveni, propagandistični in viteški.
ie imel domači gospod župnik primeren nagovor. Sklep duhovnih vaj pa ie bil v nedeljo.
Sejem sv. Joiefa na Savi je bil menda rekorden, kajti toliko ljudstva iz vseh krajev Gorenjske kakor tudi domačinov, že davno ni bilo na ta dan na Savo kakor letos. Tudi kramarjev je bilo toliko kot že davno ne. Cel dan je bilo na sejmu najživahnejše vrvenje. Mnogo zabave so imeli posetniki sejma pri »rudeči niarelk. pod katero so društvene članice prodajale srečke kal. del. prosv. društva. K nakupu sta ljudstvo vabila po dva šaljivca, katera sta v zabavnem tonu in mnogimi dovtipi pojasnjevala mimoidočim, kakšne koristi ima lahko oni, kateri kupi srečko. Kakor čujemo, je imela ta ideja, prodajati srečke na sejmu, dober uspeh.
l'm-1 je vrl krščanski mož in najboljši oče Frinc Dovič, unokojen nadpremiknč na jeseniški postaji. Pred par dnevi je pokopal svojo lelo, nato pa takoj sam le«el nn holn'ško posteljo, iz katere ni več vstal. Pri vsaki prireditvi v našem domu je bil navzoč. Imel je krasen pogreb. Rajnki zapušča pet nepreskrbljenih otrok. Težko prizadeti družini bodi na tem mesti1! Izrečeno srlo-bokb sožolje, blagi pokojnik pa počivaj v mini!
Umrla je na Jesenicah in so io pokopali v nedel jo, irospa Marija II a u p t m a n . sonroga peka in hišnega posestnika nn Jesenicah. Rila je to najkorovilentnejša ženska d-lef naokoli. Raje si je zaslrnpila kri pri rezanju kuriih očes. — N. v m. p. I
Tr&fi*
V enem tednu smo imeli dosli lepega, Culi smo lepo skioptifno predavanje tr- Pavla Kuna-verja o aklvttzmu in pri tem želeli, da bi vsa naša doraščajoča mladina vpoštevala vsaj nekaj skavtskih pravil. Na Jožefovo smo med grome-niem topičev poslušali na crriSku sv. Jožefa nove zvonove in v trumah smo obiskovali prijavno cerkvico, v katero so dopoldne posebno častno prikorakale naše kal. organlzaciie s svojimi zastavami. Zvečer smo šli v »Naš dom t. kier smo kar strmeli nad lepim programom akademije naše • orlovske družine. Take akademije še ni bilo!*, to ie bila splošna sodba. Zelo smo bili zadovolini, ker je bil ргоотат tako mnogovrsten. Telovadba, lene skupine, prizori, netje, knpleti, v«e je nri-čalo, da orlovstvo obstoja v delil, a tudi v poštenem veselju. V pondeljek smo šli v obilnem številu zopet v dvorano, pa smo «iledali T.ondon in modrovali, da ie med angleškim delavstvom marsikaj drugače, kakor pa pri nas
IX. prosvetna prireditev društva sv. Jožefa bo na praznik 25. t. m. in bo posvečena našim materam. Na sporedu je trovor. petje in lene dramatične točke. Pričetek takoj po večernicah! Urez vstonnine. Vabljene zlasti matere, ki imajo pri sedežih prednost, na tudi dmeri!
Romanjg na Trsat priredi letos noša župnija o Rinkoštih. Vsakoletna romanja naše župnije so bila še vedno lepa in lako upamo, da bo tudi i letošnje. Opravili bomo boljo pot, vozili se bomo po morju in ogledali si bomo spotoma tudi znn-I menito jamo v Postojni. Stroški bodo znašali i okrog 160 Din. Če se kdo iz Gorenjske želi pridružiti. naj sporoči to na naš župni urad do 3. aprila.
CašMo
Gospodinjski tečaj. Pod okriljem krajnega šolskega sveta ali okrajnega zastopa se bo priredil takoj po Veliki noči 10 tedenski državni kmetsko-gospodinjski tečaj, ako se bo priglasilo zadostno število deklet'. Prijave sprejema in daje tozadevnb j informacije najkasneje (io torka 29. t. m. e. šolski upravitelj Kislinger in kmet. referent Wernig v Laškem.
Dopisi
Jesenice
Praznik svetega Joiefa je bil tako lep, da Jeseničani ne pomnijo z lepa takega in bi bi o Ireba peresa veščaka, ki bi znal popisati lepoto toga dneva. Duhovne vaje, katere je vodil č. g. žužek D. J., so bile pravi uvod k temu prazniku. Na praznik sam je bilo že pri prvem svetem opravilu veliko število moških pri sv. obhajilu. Kmalu po sedmi uri pa se je pred društvenim domom pričelo dvorišče polniti društvenikov. Na dano znamenje je lep sprevod odkorakal prolt Jesenicam k sveti maši. Bil je dolg in marsikateri nasprotnik je z zavistjo gledal na lako obilno ste-ilo nadebudnega naraščaja. Orlov, Orlic in drugih društvenikov. Pri sveti maši je z znano dovršenostjo igrala godba kat. de), prosv. društva. Pred in med svelo mašo pa je bilo skujmo svelo obhajilo, kur ie dalo celemu slnvlju posebno ginljiv vtis. Po cerkvenem opravilu je društvo odkorakalo skozi Jesenice шшц v društveni dom, kjer
Sv. Rupert nad Laškem. V nedeljo 27. marca ponovi tukajšnja DZ v gostilni g. Oblaka lepo pet-dejansko igro: »Mala pevka« in sicer na splnšno željo občinstva. Naši vojaki novinci so se pri odhodu dne 18. 3. vedli ne samo dostojno, ampak naravnost vzorno: pristopili so prejšnji dan vsi k sv. obhajilu, potem pa veseli in korajžni šli v Celje. Krtčanska organizacija naše mladine kaže že lene in razveseljive uspehe 1
Sv. Barbara v Slov. goricah. Pri nas smo pokopali mladega posestnika iz ViniČke vasi Alojzija Grahovnika. Umrl je komaj 34 let star in zapušča mlado ženo ter tri nepreskrbljene otroke, i Bil je vedno zvest pristaš SLS in naročen na krščansko časonisje. Ostani mu ohranjen čr^ten spomin v celi župniji!
Sv. Križ pri Litiji. V bolnišnici v Kandiji ie umrl Ivan Krašovec, posestnik v Tihaboju, star 35 let. Bil je globoko veren, zvest in delaven pristaš SLS, pa tudi vzoren kmet. Naj v mini počiva!
Radovljica. Ljudski oder v Radovljici priredi danes zvečer in v nedeljo ob pol 4 popoldne »Quo vadiš«, dramatizacijo Sienkievviczevega romana v 9 slikah. Igra je za sedaj na programu samo dvakrat. Ker vlada zanjo veliko zanimanje, naj si cenjeno občinstvo preskrbi vstopnice že v naprej. Vslopnice se dobe v predprodaji v trgovini Kmetijske zadruge v Radovljici.
Brežice. Gospod dekan Alojzij Kurent iz Leskovca pri Krškem je pristopil kot ustanovni član k osnovanemu Jugoslovanskemu komiteju za raziskovanje in pobijanje raka. Odbor smatra za polrebno izreči mu tem potom svojo zahvalo z željo, da bi mu sledilo še mnogo drugih. Pri tej priliki omenjamo, da pristopajo k sličnim komitejem tudi v drugih državah kot uslanovniki ozir. pokrovitelji najodltčnejši in najvišji dostojanstveniki vseh veroizpovedi. Kot zgled navajamo, da šteje »Francosko-angleško-amerikunska liga za pobijanje raka« v Parizu med svoje pokrovitelje: Nj. Emin. pariškega kardinala Dubois, velikega francoskega rabina J. Levi, podpredsednika franc, protestantske zveze pastorja Roberty-ja. — Prijave novih članov oz. ustanovnikov sprejema g. primarij dr. Josip Cholevva v Brežicah.
Prosvetna svesza
Breznica. Prosvetno društvo uprizori na praznik 25. t. m. ob 6 zvečer ter v nedeljo 27. t. in. ob 3 pojioldne spevoigro v sedmih dejanjih: Grajski lovec. Scenerija za to igro je nova in je delo gledališkega slikarja g. Skružny-ja iz Ljubljane. I tiri. Na praznik 25. t. m. priredi društvo J dvoje predavanj in sicer popoldne ob 3 o preganjanju krščanstva in zvečer ob 7 o lurških do-.godkih. Oboji predavanji spremljajo filmske in skioptične slike.'
Ihan. V društveni dvorani bo v nedeljo 27. t. m. po večernicah igra Garcia Moreno. Igra je sicer že velikokrat šla preko naših odrov, a vedno z velikim in trajnim uspehom.
Št. Rupert pri Mokronogu. Na praznik 25. I. m. ob 3 popoldne priredi pevski odsek našega društva spevoigro: Mlada Breda. Pred in po igri zapoje zbor nekaj narodnih pesmic.
.Fič. Prosvetno društvo priredi danes zvečer v Dmštvenem domu skioptično predavanje o zgodovini kal. ccrkvc v 111. stoletjih.
Šiška. V samostanski dvorani se vrši v pondeljek 28. t. m. zvečer ob uul 8 nr«<u««~£ e
nekdanjih in sedanjih Atenah. Predavanje bodo pojasnjevale številne skeptične stike. Predava dr. Dfibevec.
'/.a piruhe naj daruje vsak čitntelj Slovenca vsaj eno knjigo za naše delavce — izseljence v Franciji. Ne prosijo Vas za denar, temveč za slovensko knjigo. Knjige sprejema Prosvetna zveri. Ljubljana. Miklošičeva cesta šf. 7.
Mekinje. Izobraž. društvo priredi v nedeljo 27. t. m. ob treh popoldne znans!%'>no predavanje iz zvezdoslovja. Predavatelj g. dr. p. Gracijan Heric bo predavanjo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Prej pa nastopi prvikrat naraščaj tani-burašev, združen s prejšnjim zborom.
Retete pri fikotji Loki. Prosvetno društvo uprizori na praznik in v nedeljo 27. I. m. oh 3 popol lne krasno igro Ben-Uur.
Pol. Logatec: Prosvetno društvo ima v ne deljo 27. t. m. ob 3 popoldne redili občni zbor. Obenem bo predaval c- prof. Dolenc iz LJubljane
Naše dtifaŠtvo
Akademska knngregarija Ima drevi ob pol sedmih v marijaniški kapeli uro molitve z blago- ' slovom. Iskreno vabljeni tudi nekongreganisti.
Ofifni zbor Zarje. V soboto dne 26. t. m. se vrši ob 2 popoldne v društvenem lokalu 52. redni občni zbor Juffoslov. kat. akad. društva Zarje z običajnim sporedom. Udeležba za vse člane obvezna, tovariši bratskih društev vabljeni.
Cerfcven:« vestnilk .
Pozor Siškarji! Dekliška Marijina kongrega-ciia vprizori danes ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani rimsko žaloigro Odpoved ljubezni za vero«. Pridite polnoštevilno!
Duhovno vaje za može v Doinu oo. Družbe i Jezusove v Ljubljani bodo od 2. do 6. aprila. Ker je še nekaj mest prostih, prosimo pravočasne prijave. — Vodstvo Doma.
Duhovne vaje za pospo bodo v kapeli pri sv. Jožefu od 2. do 8. aprila. Govor bo vsak dan ob 5. uri popoldne. Začetek v soboto dne 2. aprila ob i 5. uri popoldne. Duhovne vaje vodi vseuč. prof. preč. g. dr. Rožman.
Kriianska Moška Marijina družba ima danes popoldne ob 6. uri v družbeni cerkvi redni družbeni shod (govor in slovesne litanije). Pri tem shodu bo tudi darovanje za družbeni bolniško-pod- 1 porni sklad.
Orel	j
Polovična vožnja za izredni občni zbor Orlovske podzveze je dovoljena. Na odhodni poetnji ku- j pite cele enosmerne karte in zahtevajte pri blagajni mokri postajni žig ter pridržite vozni listek pri dohodu v Ljubljano, kateri velja v zvezi s potrdilom o udeležbi, katerega dobite v pisarni OP., tudi za vožnjo nazaj. Popust velja od 26. do 28. | marca. — Orlovska podzveza.
Ljubljansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zVečer.
Petek, 25. marca- Zaprto.
Sobota, 26. marca: GORSEK. Delavska predelava
pri znalno znižanih cenah. Izvor Nedelja. 27. marca ob 20. uri: DANES BOMO TIČI. Pondeljek, 28, marca; MACBETH. Red B
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek. 25. marca ob 15. uri: CARMEN. Ljudska
predslava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 26. marca: MRTVE OČI. Red E. Nedelja, 27: marca ob 15. uri: TAJDA. Izven. Pondeljek, 28. marca: Zaprto.
Mariborsko gledišče
Petek, 25. marca ob 15. uri: DIVJI MOŽ Kuponi. Petek, 25. marca ob 20. uri: GROFICA MARICA.
Znižane cene. Kuponi. Sobota. 26 marca ob 20. uri ; MADAME BUTTERFLY. Ab. A.
Nedelja, 27. marca ob 15. uri: VESELA VDOVA.
Znižane cene. Kuponi. Nedelja. 27. marca ob 20. uri; UČITELJICA. Premijera.
Naznanila
V dramskem gledališču prirede dne 29. marca ob 8. uri zvečer dijaki in dijakinje trg. akademije v Ljubljani dve predstavi »Ujeti ptiček«, ve-; seloigra iz konca 18. stoletja, in »Tretja podružni-j ca«, vesela enodejanka iz gospodarskih krogov.
Ker je čisti dohodek namenjen stavbnemu fondu . društva »Trg. akademija v Ljubljani«, opozarjamo javnost, zlasii trgovsko, na to prireditev.
Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev s sedežem v Ljubljani naznanja, da se vrše redne pomočniške preizkušnje tekom meseca aprila- Interesenti naj vlože koleka prosto prošnjo do 10. aprila pri načelniku g. Štefanu Speleti-ču, Rimska cesta 16.
Poizvedovanja
Zgubila se je od Jugoslovanske tiskarne do Vošnjakovo ulice (Cesta na gor. želez.) umetna roka (desno zapestje) Najditelj se prosi, da jo izroči pri upravi »Slovenca-':, Kopitarjeva ulica.

Na glavobol f
tem že pazeblll Našel £ sem sredstvo, katero f* zvesto uporabljam. Čim jI začutim predznake gla- ' -.-Ј^ vobolo, takoj zaužljem neprekos-ljlve
Aspirin-
tablete
ln me glava sploh ne prične boleti. Kupujem pa samo pristne ,Bayerove-ta-blete" v originalnih zavitkih z
modro-belo-, rudečo garon-' čilsko znamko. J
vestnite
Prcdi'nlk o zalezovanju oifb, хабШепШ г гакалот.
Temel jem fh na 32. invalidskega zakona je izdal minister zn socialno poii iko dr. A. Gosai l!l členov u -egajoč »Pravilnik o zaposlovanji oseb, zoKČItenili i invalidskim zakonom-..
Glasom čkna 1. predmetnega pravilnika imajo vse osebe, l»i jili jemlje v zaščito invalidski zakon z dne 17. nov. 1925. siromašnega stanja, ot enakih pogojih prednost do služb lako v državnih kot samoupravnih oblastvib, ako a) delo ne zahteva izrečnega napora, b) ako ni delo vezano na po-arbno kvalifikacijo, /.iasli jim gre prednost v strokah, v kiite ih so zaščitene osebe delale že prej.
Isto pie častno pravico imajo lildi na nieslu » priviifn ii sln-.bah. ki imajo dnavno pooblastilo ali podjorn; in to v mejah pogojev, ki bodo postavljeni ob priliki, ko jim bo država dajala pooblastilo uii pomoč.
Od teh pravic !*> izvzete samo osebe, ki sc l>ečajo s pol.jede'slvom in obrtjo in ki se s tem lahko preživljajo. Zaposlovali »e bodo najprej invalidi z 20—•10, za temi od 50—70 in slednjič z 8( do 100 odstotki delanezutožnosti. Ob enakem odstotku pridobitne nezmožnosti bo imel prednost invalid t največjim številom družinskih članov. Ot enakih pogojih bo tako pri invalidih kakor tudi I i i vojnih vdovah in siroinh merodajna višina prosi Ičevi jfa siromaštva.
Važen, ker socinlen, je člen 4., ki pravi' Zmanjšana telesna nesposobnost invalidov ne sme tvoriti razloga za odpust iz. službe a1 i ne nename-stilev na službeno mesto povsod, kjer bi laliko vršilo redne posle brez nevarnosti Zase in zn druge državljane.«
Družinski člani o<*eb, ki eo v vojni padli, umrli ali prešli, bodo imeli prvenstveno pravico pri tistih oblastvib, pri katerih je služil v vojni padli, umrli ali pogrešani. — Na mesta, kjer je bil zaposlen invalid, а je postal za službo nes|K> soben,' ima član družine predpravico.
Dalje je va'.en člen 7., ki odrejuje, da morajo državne in samoupravne |>osredovnlniee za delo jtosredovali brezplačno službe, v čimer jim pojdejo na roko vse državne oblasti, zlasti pa organi ministrstva za socialno politiko.
Državne oblasti so dolžne dati prednost vsem tem osebam, ako imajo tozadevne pragmatične predpogoje. In sicer pridejo najprej v poštev osebe, ki so v takih službah ie bile, a s< bile nedisci-plinarno zamenjane ■/. osebami, ki jih ne ščiti zia-kon o invalidih. Slučajo nameščenj ali odpustov, ki so v nasprotju s tem, smejo invalidska društva, organizirana v smislii rleua 91. invalidskega z* kontu javili pristojnemu velikemu županu, lc-ta p« mora to prijavo poslati ministrstvu za socialno politiko.
Pri občinskih in oblastnih (deželnih) obla-stvih, zavodih in ustanovah se za|x>s!ujejo po invalidskem zakonu zaščitene oselie tako-le: Takoj, ko stopi Ur pravilnik v veljavo, rnorr veliki župan pozvali oblastne iu občinske odbore (mestne magistrate), da mu v odrejenem času pošljejo poročila, iz katerih mora biti razvidno: i Seznam vseh mest, predvidenih v proračunu ter koliko teh mest je zasedenih ali nezasedenih; 2. seznani oseb, ki so na ta mesta nastavljena z oznako, katere so zaščitene po invalidskem zakonu; 3. koliko praznih mest hoče samoupravna oblast iz.|>opolniti z zaščitenimi osebami.
Te sezname dostavlja veliki župan oblastnim invalidskim društvom s pozivom, da storijo v rok« 15 dni svojp pripombe. Ko se je to zgodilo, obve-šfca veliki župan o tem dotične samoupravne obli« sti in z odlokom določi prednosina mesta za zaščitene osebe. Zoper lake odloke je lako oblastnim invalidskim društvom kakor tudi samoupravam dovoljena v roku 15 dni pritožba na ministrstvo za socialno politiko.
Vsako izpraznjeno mes'o moit dotična samoupravna oblast prijaviti v 15 dneh velikemu žu|>a-nu. Občine izpod 51)00 prebivalcev so od določb lega pravilnika izvzete.
Župani in predstavniki samoupravnih oblasti, ki se ne bodo ravnali po leni pravilniku, bodo ka znovani v smislu odredb čl. 32. invalidskega zakona od 17. nov. 1925.
Zelo važen je člen 13, ki določa: >Državmi oblast, ki je dala privatnemu podjetju koncesijo ali subvencijo in ob tej priliki postavila pogoje o zaposlovanju oseb, zaščitenih z invalidskim zakonom, je dolžna, da o danih koncesijah in subvencijah ter o pogojih takoj obvesti ministrstvo za socialno politiko, pris ojnega velikega župana in dotično oblastno invalidsko društvo. — To dništvo bo naznanjalo velikemu županu vse kršitve tega pravilnika, le-ta pa bo postopal v sporazumu z oblastjo, ki je koncesije dala, v smislu odredb pravilnika.
Osebe, ki refleklirajo na službo, se morajo j obrniti na dotične ustanove preko svojega Idast-. nega invalidskega društva ter prošnji predložiti ' poleg običajnih še sledeče priloge;
1.	Potrdilo pristojnega invalidskega sodišča, da je po členu 104. novega zakona prevedena;
2.	uverenje o posledniem nadpregledu in o odstotku delanezmožno8ti;
3.	potrdilo pristojne oblasti o svojem ter družinskih članov imovinskem stanju ;
4.	potrdilo pristojne oblasti o i>rejšn.jem poklicu in ali ima dniga sredstva za vzdrževanje; ako jih ima. kakšna;
5.	spričevala o sposobnosti in o bivših služ-
I bah.
Osebam, ki bodo zaposlene po teh določbah, se bo invalid nina ukinjala ali zmanjševala po členu 98. in 109. invalidskega zakona
O zaposlovanju vseh teh oseb se bo vodil po-I seben seznam. — Odredbe člena 30. pravilnika I. I Br. 2952 od 27. jan. 1926, ki nasprotujejo temu prn-I vilniku, se razveljavljajo. Ta pravilnik stopi v ve liavo z razglasom v »Službenih novinah«.
Dr A. Gosar je s tem pravilnikom ustregel ivalidom. Važno je predvsem to, da zadobe z njim »oblastna invalidska združenja« na zaposlovanje invalidov, odnosno oseb, zaščitenih z invalidskim zakonom, neposreden vpliv. Ako bod0 tu . združenja aktivno delovala, bodo Invalidi lahko ; prišli do upravičenih službenih mest. E. K.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 121
Poslano
Na objavljeno >Poslano« Zadruge stavbenikov javno potrjujem, da nisem nikdar prosil za koncesijo zidati stavbe, poč pa sem oblastveno opravičen izvrševati projekte in zastopali pri zidanju interese stavbenih gospodarjev, kar Je morda nekaterim stavbenikom neprijetno.
Preko tega prosim cenj. občhvtvo nadaline naklonjenosti	Arh. Ivan 6ujpaa.
Izid šahovskega turnirja v Newyorku. Nove stresemanove
V torek dne 22. t m. se ie v newyorškem turnirju doigrala že dvakrat prekinjena partija dr. Vidmar—Marshall. Končala je po skupno nad 12 urnem boju v 93. potezi z remijem. Končno Btanje po XIX. kolu je vsled tega sledeče: Capablanca 13 in pol, dr. Aljehin 11, Niemcovič 10, dr. Vidmar 9 in pol, Spielmann 7 in pol, Marshall 5 in pol.
Naslednja končanka kaže, da v šahu tudi sam Casablanca ni nezmotljiv. V njegovi partiji proti Aljehinu iz X. kola od dne 5. t. m. je po 20. potezi črnega nastala sledeča pozicija:
Beli (Capablanca): Kgl, Tel, Ld4, Ш, Se5; kmetje: аЗ, b4, еЗ, 12, g2. h2.
Črni (dr. Aljehin): Kg8, Td8. Lb7, Ld6, Se4; kmetje: aH, b5, e(i, f7, g7, h7.
Capablanca (beli) je potegnil 21. Se5—d3 in partija je v 28. potezi končala z remijem. Z 21.
Se5—cOI! pa bi bil Capablanca moral zmagati.
Črni nima n.ito nič boljšega kakor 21.....Lb7—c6:,
ker sta bila napadena trdnjava na d8 in konj na o4. Po 21. ... Lb7—c6: 22. Tel—c6: pa je še vedno napaden konj na e4, poleg tega pa grozi močna poteza 23. Ld4—bOl, kutera odloči igro takoj v prid belemu.
v Newyork, 24. marca. Včeraj so odigrali zadnje kolo šahovskega turnirja. Vse tri partije so končale remis. Prvo darilo s 14 točkami dobi Capablanca, drugo Aljehin z 11 in pol točke in tretje Niemcovič z 10 in pol točke. Kot necagrajcna mesta skde: Vidmar z 10, Spielmann z 8 in Marshall s 6 točkami.
Pregledna tabela o poteku turnirja.
	Dr. Aljehin		Capablanca		Marshall		Niemcovič		Spielmann		Dr. Vidmar		Opomba
Dr. Aljehin	'ШШ		0	Vi	Va	1		0	1	Va	'/a	V. V,	11 V« točko
			Va	V,	Va	1	1	Va	'/a	1	V,		
Capablanca	1	V,			1	1	1	V,	'/a	Va	Va	Va '/s	14 točk
	'/a	V,			v,	1	1	'/a	1	'/a	1		
Marshall	'/a	0	0	0	•it^issgfùi «ixW'lS«!» ^IWV'.v'W/K ШШш		0		Va	Va	Va	1	6 točk
	7Î	0	'/,	0			V,	0	0	Va	0	Va	
Niemcovič	Va	1	0		. 1	V.	'ШШШ Жт		1	1	1	0	10 '/a točke
	0	Va	0	'/a	Va	1			Va	Va	0	Va	
Spielmann	0	Va	'/a	V,	Va	'/l	0	0	ШШ шШт		Va	Va	8 točk
	V,	0	0	l/a	1	Va	Va	Va	«тбЕш* ■џтт		t i	Va	
Dr. Vidmar	Va	V.	'/a	V,	Va	0	0	1		Va	àm		10 točk
	'/a	Va	0	'/a	1	Va	1	i.	1 ' *	Va			
Spori
SK 11'rija, nogometna sekcija. Postava moštva za današnjo tekmo s Hermesom; Miklavčič — Pleš, Marehiotti — Zemljak, Zupančič G., Verov-šek — Šiška, Vodeb, Ćirovič, Doberlet, Kreč II; rezerve: Košenina, Hartman, Dekleva, Jenko. — V garderobi na igrišču Ilirije treba biti točno ob 15. uri. — Načelnik.
SK Jadran. V soboto dne 26 marca ob 19 30 sestanek nogometašev v Narodni kavarni. Važno radi tekme z ŽSK Hermesom. — Načelnik.
DANAŠNJE TEKME ZA POKAL LNP.
V	LNP-u se vrše tri važne tekme za pod-savezni prehodni pokal. V Ljubljani se sestaneta v prcdfinalu Ilirija in Hcrmes, v Mariboru igrata stara rlvala Rapid in SK Maribor in končno v Celju Atletiki in SK Celje. Za vse tri tekme bo vladalo znatno zanimanje in ako ne bo preveO nagajalo vreme, jim bo prisostvovalo gotovo mnogo publike. Pokalno tekmovanje stopa z današnjimi prireditvami v odločilno fazo, izmed sedmo-rice klubov, ki so .-,e vzdržali doslej v konkurenci, bo prav vsak napel vse sile, da zmaga in se kvalificira tako za preostale odločilne tekme.
Med Ilirijo in Hermesom, ki igrata danes ob 16. uri na igrišču Primorja, je pričakovati napete borbe in obojestransko dobre igre. Obe moštvi sta že v dobri fizični kondiciji. Hermesa z njegovim sedanjim moštvom je smatrati prav takt) kot Ilirijo za enega najresnejših tekmecev za letošnjo pokalno prvenstvo LNP-a.
Predtekmo igrata ob 14.30 SK Reka in SK Krakovo, dva izmed boljših klubov ljubljanske П. skupine; zlasti Reka igra dober kombinacijski nogomet, Jadran je dosegel proti njej v pokalni tekmi jedva 5 : 4. Tekma je prvenstvena.
I. KOLO PRVENSTVA V LJUBLJANSKEM I. RAZREDU.
V	nedeljo, 27. t. m. se odigra v Ljubljani I. kolo prvorazrednega prvenstva. Žreb je določil za protivn.ke v tem kolu Hermesa in Jadrana ter Slovana in Ilirijo. Obe tekmi se vršita na prostoru ASK Primorja, in sicer prva ob 14.30. druga ob 16. uri. Ob 10 dopoldne igra razen tega dvojica Slavija in Krakovo iz II. razreda.
VIERKÔTTER.
Lani so o Vierkotterju veliko pisali. Bil je oni znameniti plavač, ki je premeril Kanal štiri ure prej kot dotedaj najboljši kanalski plavač Ti-rabosehi in za dve uri prej kot par dni pred njim Ederlova. Francoz Michel je plaval pozneje eno uro hitreje čez Kanal kot Vierkôtter. Sedaj je Vierkôtter že v najživahnejšem treningu za nove kanalske poskuse. Beremo, da je v izborni formi, ne samo na prav dolge razdalje, temveč tudi na srednje; 1CC0 m je plaval nedavno skoraj v nemškem rekordnem času. Ko bo prišlo pravo vreme in prava toplota, bo šel Vierkôtter nad Kanal in bo skušal znižati čas pod 10 ur. Za poznejše dni ima še obsežnejše načrte. Dopisuje si z Youngom, onim 17lctnim plavačen, ki je preplaval Kanal Catalina. Če se mu bo poskus čez Kanal posrečil, bo šel Vierkôtter v Ameriko, v deželo »neomejenih možnosti«.
FIAT.
V	Torino je bil pred kratkim občni zbor »FiaU-e (Fabbrica Italiana Automobili Torino). Bilanca je izkazala čisti dobiček 66 62C.0C0 lir (lani 50,300.000). Promet se je dvignil lani samo za 90 milijonov lir, od 1260 na 1350 milijonov.
Podjetje Fiat je daleko največje italijansko avtomobilno podjetje .hkrati pa tuui eno največjih avtomobilnUl podjetij Evrope. Okoli 70 odstotkov avtomobilov te tvrdke gre v inozemstvo. Izvoz avtomobilov iz Italije se je po vojni zelo dvignil, d je bila v preteklem letu opazovati vendarle nekakšna zakasnitev. Italijanska avlomobilna industrija prehaja v zadnjem času zmeraj bolj k gradbi določenih tipov ali serii: in vodilno pri tem ic podjetje Fiat. Mimogrede omenimo, da plava U tvrdka le prav prisiljeno pod fašUtovsko zastavo.
Najboljši odjemalci italijanskih avtomobilov so Anglija in nejni domlnioni, čeprav Anglija sama ne več tako kot prej. Zelo se je dvignil uvoz v Nemčijo, v zadnjih dveh letih se je početvoril. Tudi v Francijo gre veliko italijanskih avtomobilov.
MEDNARODNI AVTOMOBILIZEM.
Število avtomobilov na zemlji se je dvignilo 1. dec. 1926 na 27.5 milijonov, se je torej v enem letu pomnožilo na tri in pol milijona. Napredovanje je v odstotkih približno isto kakor v preteklih treh letih. Prve so seveda Zedinjene države Ameriške, ki imajo nad 22 mil jonov avtomobilov, nad štiri petine vse vsote. Za .njimi pride sedaj že Anglija, ki je dvignila število avtomobilov žc skoro na 1 milijon — 985.000 —, a to še brez Irske, ki šteje 44.000 avtomobilov, Francija je bila do leta 1925. prva za Zedinjenimi državami, a je lani z 901.C00 avtomobila bila za Anglijo. Na četrtem mestu je Kanada, z 820 0C0 avtomobili. Relativno je pa Kanada seveda daleč pred Anglijo in Francijo; saj nima niti 10 milijonov prebivalcev dočim jih ima Francija nad 40 in Anglija nad 45 milijonov. Daleč je potem do Avstralije, 361.0Г0 avtomobilov, a samo 6 milijonov prebivalcev. Jugoslavija bi morala imeti sorazmerno z Avstralijo, čez 7C0.000 avtomobilov. Šele za Avstralijo pride Nemčija, s 319.000 avtomobili. Še šest drugih držav ima nad 1C0.C00 avtomobilov: Argentina 222 tisoč, Italija 150.CC0. Belgija 130.C00, Nova Zelandija 123.000, Brazilja llO.OCO in Britanska Indija 100.000. Najbrž sedaj tudi Švedska, ki je štela 1. dec. 1926 že 99.200 avtomobilov. Čc vzamem«, v račun še Južno Afriko z 81.C00 avtomobili, vidimo, da imajo anglosaške dežele 'Anglija. Zedinjene države, Kanada, Avstralija. Nova Zehndija, Britanska Indija, Južna Afrika) skupaj nad 90 odstotkov vseh avtomobilov sveta.
Za motorna kolesa pa Amerikanci ne mara;o. V Zedinjenih državah jih ie samo 137.000, v Evropi 1.235.CC0, vseh je 1,595-COO.
Détroit, središče avtomobilne fabrikarijc, ima 1.5C0.000 prebivalcev in 5C0.C00 avtomobilov, tor.j en avto na tri prebivalce.
Za polfsko-ruski pakt.
Praga, 24. marca. Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Varšave: Predsednik republike je sprejel poljskega poslanika v Moskvi, P a -teka, pred njegovo vrnitvijo v Moskvo v daljši avdijenci. Po vesteh varšavskega časopisja je bil Patekov prihod v Varšavo v zvezi s predlogi, ki jih je v zadnjem času predložilo poljski vladi sovjetsko zunanje ministrstvo za sklenitev poljsko-sovjetskega garancijskega pakta. Po teh predlogih jc sovjetska vlada pripravljena, da dovoli Poljski v bodoči trgovinski pogodbi največje ugod-osti proti temu, da sklene Poljska s Sovjetsko Rusijo garancijski pakt, in to brez vsake udeležbe ali vpliva drugih držav, ki meje na Rusijo.
NOVI ANGLEŠKI SINDIKALNI ZAKON.
v London, 24. marca. (Izv.) Kabinet jc sprejel predlog o spremenitvi zakona o strokovnih organizacijah. Novi zakon vsebuje predvsem štiri bistvene spremembe; Vsaka generalna stavka sc bo smatrala kot protizakonita, prepoveduje se: postavljati stavkovna straže v večjih skupinah, za zbiranje denarja od strokovnih organizacij v politične svrlie sc mora izvesti poprej glasovanje pri vseh članih posameznih organizacij, organizacijam državnih nameščencev, da bi skupno stopili v stavko z industrijskimi in političnimi огЦа-nizacijami.
izjave.
Berlin, 24. marca. V poteku zunanjepolitične razprave v parlamentu jc včeraj ponovno govoril zunanji minister Stresemann. V prvi vrsti je zavračal očitke komunistov glede politike nasproti Rusiji. Rekel je: Enotnost, ki jo tvorijo locarnska pogodba, vstop Nemčije v Društvo narodov in berlinska pogodba, naj se ne predstavlja tako, kakor da bi Nemčija ne bila v stanju, da varuje svoj politični program. Tudi komunisti ne morejo imeti interesa na tem, da predstavijo Nemčijo tako, kakor bi se bila žc končno-vcljavno pridružila zapadnemu bloku in namerava, da svojih pogodb nasproti Rusiji ne bo izoolnila.
Glede očitka, da je Nemčija v sporu s Poljsko delala po angleškem diktatu, je Stresemann odgovoril: Poročila v zunanjem časopisju, 1er kor bi bila Nemčija notranje tako zelo zapadno orijentirana in kakor bi se bila svoje samostojnosti tako zelo odpovedala, da brez lastne volje teče za zmagoslavnim vozom angleškega imperija, niso pravilna. O tem ne more biti v sedanjem položaju nobenega govora. Če pa kdo misli, da bi mogla Nemčija kot poljski sosed v carinski vojni trajno kaj pridobiti, je to gospodarska zmota.
Potem je Stresemann prešel na izpraznitev Porenja in rekel, da je Briand v Thoiryju izjavil, da jc stvar mogoča in izvršljiva. Ko pa se je bilo treba stvari lotiti, sc je dvignilo v Franciji nasprotje. Boj se sedaj nadaljuje. Vsekakor se brez Irancosko-nemškega zbližanja evropski problemi ne dajo rešiti.
NIZOZEMSKI ZUNANJI MINISTER ODSTOPIL.
v Haag, 24. marca. (Izv.) Zunanji minister Vankarnebeek je odstopil. Do nastopa naslednika bo še opravljal posle
To in ono
BODOČA VOJNA.
Pariško društvo vojne znanosti je priredilo la teden predavanje o bodoči vojni. Kratka, izčrpna poročila znanih strokovnjakov je poslušala nabito polna dvorana. Med občinstvom je bilo veliko častnikov. Bodoča vojna bo zahtevala udeležbo vseh slojev prebivalstva. Ra'.ven vojakov bodo vpoklicani po novem zakonu tudi ženske in celo šolski otroci od 16 let naprej. Skrbeli bodo v zaledju za ranjence, prehrano in slično. Amerika je izdelala podrobni mobilizacijski načrt za ženske, ki bodo morale delati v tovarnah za kon-! zerve in sl'čno. Glavno vlogo bodo igrali tako I zvani tanki, oklopni avtomobili. To pomeni, da bo vojna kratka. Motorne baterije naredijo lahko do 200 km dnevno. Fronta bo tedaj premakljiva. Jarki in trdnjave so odigrali svojo vlego. Do velikih bitk pride lahko le tam, kjer so naravne zapreke: gore, reke, gozdovi. Letala bodo tudi igrala veliko vlogo. Zato so uii' anja o plinih baje neutemeljena. Na Angleškem so izvežbani vsi šolarji v rabi proti-j plinske kr'n':e. Ra-ven tega so napredovale varnostne odredbe. Velika mesta se lahko takoj zavijejo v temo: ponoči ugasne v trenutku elektrika, podnevi se lahko vstvari proliplin-ska umetna megla. Drugi pa sodijo čisto drugače, češ, da proti modernim plinom tudi krinke nič ne ščiti o. Najbolj žalestno usodo bodo imele v bodoči vojni male države, katerih o?emlje ^e lahko zasede z novimi sredstvi v teku 2 do B dni.
SIBIRSKA JEANNE D'ARC.
Kakor poročajo moskovski listi, so vodiv-ni sovjetski krogi precej vznemirjeni, ker se je pojavila protibtljše viška zarotniška četa pod vodstvom hetmana Orlova. Ta hetman razpolaga s preccjšnjo četo kmečkih mladeničev, katere je vojaško izvežbal. Sedaj pa je prišlo na dan, da je ta hetman preoblečena Jelena Senina, vdova po praporščaku, katerega so boljševiki po zavzetju Omska po prekem sodu us.relili. Njo samo so silno mučili ter vrgli v nek jrrek, njena močna narava pa je vse bolečine premagala, tako da še je izkepala
iz jarka ter skrila v Omsku pri nekih sorodnikih. Ko je okrevala, je šla daleč venkaj na deželo, kjer je nastopila kot moški, in se imenovala Orlov. Vaščauom se je Orlov kmalu prikupil in postal je vodilna osebnost, h kateri je vse hod-lo po svete. Sovraž ta je boljše-vike in kmalu je mužike navdušila proti rdečim osvojevalcem. Kakor Jeanna d'Arc je tu di ona v cerkvi prisegla, da ne bo prej položila orožja, dokler jih ne prežene iz Sibirije. Kmalu je pričela napadati posamezne straže. Slučajno je nekoč zvedela, da je namenjen železniški vlak iz Perma v Omsk, napolnjen z municijo, orožjem, konji in provijantom in j kateri se bo na mali postaji ob bajikalskem jezeru uslavil. Senina je prišla s svojo četo na kolodvor, dala ustreliti komisarja, uničila vse signalne naprave in ko se je vlak usta-! vil, ga je napadla in spremljevalce postrelila. Na ta палп je prišla v posest orožja in je lahko pričela svojo namero v večjem obsegu. Prebivalstvo simpatizira z njo ter jo obvešča o namerah in premikanju rdečih čet, tako da se Senlni vedno posreči, da jim uteče še o pravem času. Sovjetska vlada je razposlala čete ob sibirski železnici, da bi njo in njeno dobro organizirano četo ujele, toda do sedaj brez uspeha. Jelena Senina je strah rdeče armade.
SPOMINSKI DAN ZA PADLE V SVETOVNI VOJNI.
Na tako zvani Bet- und Busstag (prete-čeno nedeljj) so se priredile po vsej Nemčiji svete maše in zborovanja v spomin dveh milijonov v vojni ubitih vojakov. V Berlinu se je vršil ta obred v veliki dvorani Reiclisrala, ki je bila okinčana s črnim platnom in srebrnimi venci. Burši v polnem wichsu s prapori so stali na straži. Navzoča je bila vsa "lada. Po kratkem glasbenem sporedu je govoril ravno opoldne Hindenburg, nakar so vsi zapeli himno.
RADIO NA ČEŠKEM.
Iz poročila češkoslovaškega poštnega ravnateljstva za leto 1926 je razvidno, da je naredil radio velikanske uspehe. Še leta 1925 se je naštelo v celi republiki le 17.000 sprejemnikov, leta 1926 pa je bilo izdanih 175.000 novih dovoljenj. Naraščanje radio-sprejemni-kov ima nepričakovano posledico: priljubljene češke pivnice so manj obiskane. Zato je narastlo vprašanje po pivu v steklenicah. Listi sklepajo, da sedijo sedaj meščani rajši pri pivu doma in poslušajo radio, namesto da bi šli v pivnice. G »Milnica rji že mislijo ua radio-kcncerte v svojih prostorih.
TRI DNI POD VODO.
To, do sedaj rekordno zmago je dosegla pri letošnjih va'ah španska podmornica B Vi. ki je pod vodo ve? ta čas sprejemala brezžične vesti drugih ladij ter oddajala svoja poročila.
DEBELUHAR.
Čas'no ime kralja nemških debeluharjev je pridobil neki Emil Hoewe z 262 ,n pol kilogrami. Zdebelll se je od mladih neg in je tehtal 67 kg že kot 4 letni deček. Hoewe se pritožuje na neprijetnosti, katere ima v življenju. Šoferji ga nočejo voziti z avtomobili, preozka so mu marsikatera vrata. Pod njim se je polomil marsikateri stol, klrp v vlaku ali na promenadi. Zdaj pa je dcbil sijajne ponudbo v Newyorku, kjer bo nastopal v nekem cirkusu. Ni nesreče brez sreče...
ANGLEŽI KOT UPNIKI IN DOLŽNIKI.
V letu 1926 so Angleži prejeli od Francozov vrnjenega dolga v znesku 4 milijonov funtov (1.IOOOOO.GOO Din). Letos mora Francija vsoto zvišati na 6 milijonov funtov in tako naprej do končne vsote 12.500.000 funtov. Ita-1'ja mora Angliji vsako leto vrniti 4 milijone funtov in sicer vse do leta 1988. Poljska, Če-hoslovrška in še druge države (tudi Jugoslavija je med njimi) vrnejo vsako leto 2 milijona funtov, Nemčija pa plača na reparacijah Angležem vsako leto 15 milijonov funtov. An glija zahteva ta plačila svojih dolžnikov, d i pla.u e svoje dolgove Ameriki. Vsako leto odplača 37 milijonov funtov dolga, to je desei milijard in 175 milijonov dinarjev Združenin državv.m. Drag špas je bila svetovna vojna!
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubliani. dne 24. marca 1927.
Višina barome're 308'8 m
	Opozovonja		Saro mele?	oploto ! ' °	Rcl. vloge » /,	Vclei In brzino I ш	Obloč-nosi 0-11	Vrsta padavin		M fs m „	. e: A "5
	i-ml							oh otmzoviinli) 1	v mm do		
		7	753-5	8-5	71	W 0'5	0			11-2	6-0
	LJubljana (dvorec)	8	753-3	9-5	69	SW 3	0				
		14	7Г0-5	9-8	76	NE 2	9	škrop			
		21	749-3	i>-8	85	NNE 3	1	dež			
	Mar'bor		750-5	6-0	81	SE 5	0	megleno		20	2
	Zagreb		752-8	8-0	74	W 5	0			19	7
	Belo rad	h	75Ç-7	9-0	76	mirno	0			20	6
	Sarajevo		756-2	7-0	48	E 3	0			20	2
	Skop'če		757-6	9-0	65	mirno	0			21	1
	Dubrovnik		7578	10-0	73	S i -5	0				
	Splil		756 7	10-0	64	ESE 0-5	0	m. lahko		17	9
	Pragu	7	749-6	4-0		mirno	5	megla		18	4
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (baromeier nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 25. marec: Pnsto vreme, od časa do časa doï, temperatura
pade.
i	Povpr. barometer nižji kot včeraj za 10,1 mm,
Gospodarstvo
Obrambna sredstva zoper hmeljske škodljivce.
Mnogo je naših hmeljarjev, ki Imajo za vse nauke in dobre nasvete «lede povzdige hmeljarstva gluha ušesa. Že 48 leto poučuje hmeljarsko društvo hmeljarje, kako je treba hmelj pravilno saditi, gnojiti, negovati, pravilno obrati, sušiti in basali; priporoča selekcijo hmeljske rastline, poštenost pri kupčiji itd. A vsi ti nauki so pri nekaterih hmeljarjih — na škodo ostalim — zaman.
Obrambno sredstvo zoper indolenco in malomarnost naših hmeljarjev je le pouk in dober vzgled. Naši hmeljarji morajo bolj marljivo zasledovati poučna poročila o hmeljarstvu v domačih časopisih, zanimati se morajo za poučne shode in v vseh dvomljivih slučajih obrniti in tesno okleniti svoje edine strokovne organizacije Hmeljarskega društva za Slovenijo.
Hmeljarstvo nam bo ostalo kot vir blagostanja le tedaj, ako bomo vsi hmeljarji resno vpo-Stevali sledeči glavni navodili:
1.	Pri popolnem in temeljitem izkoriščanju kmetijstvu na razpolago stoječih sredstev proizvur jati le blago najboljše kakovosti.
2.	Izmed vseh kultur gre hmelju prvenstvo, to se pravi, hmelj ie prvi, potem pride šele žito, seno, sadje, vino itd.
V splošnem razlikujemo dve vrsti hmeljarskih škodljivcev — živalske in rastlinske sovražnike Ameljske rastline.
Živalski škodljivci
Umen tn navdušen hmeljar opazuje skrbno sam razvoj svojih hmeljskih nasadov — pa to ne le vsakih 14 dni do 3 tednov, nego dan za dnem. Vsak sumljiv pojav mora takoj zasledovati. Kako malo so hmeljarji poučeni o hmeljskih škodljivcih, dokazuje dejstvo, da smatrajo sleherno mu-šico na hmeljskih listih za aphis muho (povzročiteljico hmeljske uši) in vsakega pajka za rdečega pajka. Obrambnih sredstev zoper živalske škodljivce je več. Priporoča se škropljenje z raztopino to'bačnega ekstrakta ali s prekuhano k vasjo ali pa s petrole-j e v o emulzij o.
Ko se je lani pojavila v Zalogu pri Gotov-Ijah hmeljska stenica, ki jo prištevamo k največjim sovražnikom hmeljske rastline, je Hmelj, društvo takoj nabavilo potrebna obrambna sredstva, ter jih dala hmeljarjem z navodili na razpolago. Po izjavi prizadetega hmeljarja je škropljenje s prekuhano kvasjo učinkovalo sigurneje in hitreje, nego škropljenje z raztopino tobačnega ekstrakta.
Prvo sredstvo se pripravi takole: 1 kg kvasijo — mušjega ali grenkega lesa — se povre v 10 1. vode in pusti stati 24 ur. Nato se izvleček odlije in so mu primeša 1 in pol kg mazavega mila, raztopljenega v vodi. Pomešani tekočini se dolije toliko vode, da znaša vsa zmes 100 1.
Kot obrambno sredstvo zoper hmeljske uši in zoper rdečega pajka uporabljajo na češkem in v Nemčiji večinoma le raztopino tobačnega ekstrakta (1 in pol lig mazavega mila se raztopi v B_4 i vode, temu se primeša pol do 1 kg tobačnega izvlečka in prilije toliko vode, da se dobi 100 1 tekočine). Za pokončavanje nadležnega bol-hača se priporočajo s katranom ali ptičjim limoni pomazane deščice ali lepenka, ki se polaga okoli hmelja jn na kateri se ulovijo bolhači, če se potrese Iiuieljski drog. To sredstvo pa je le deloma uspešno.
Zoper voluharje in ogrce, ki včasih povzročajo občutno škodo, se priporoča posebne pasti (glej »Sadjar in vrtnar« št. 2. t. 1.). Zoper bram-bovce, ki morejo na gozdnih robovih ležeča hmeljišča popolnoma uničiti, pa morda ni boljšo obrambe, kot je med našim ljudstvom po krivici še vçdno hudo zatirani krt.
Obrambna sredstva zoper živalske škodljivce bo бе: 1. hmeljski nasadi na žico mesto na droge, 2. uničevanje škodljivcev in zalege v razpoklinah drogov potoni vročine ali mokrote, 3. zažiganje dozorelih trt, panog, listov itd., 4. boj proti plevelu in zatiranje divjega hmelja.	\
Rastlinski škodljivci.
Največjo preglavico pa delajo v najnovejšem Času hmeljarjem rastlinski škodljivci, med njimi v prvi vrsti peronospora, strah in trepet vinogradnikov. Nehote se nam vriva misel, kaj bo peronospora napravila s hmeljskimi nasadi. Ali bo z njimi tudi tako kruto ravnala kot z vinogradi? Vse drvi za hmeljarstvom in vendar je njegova bodočnost nesigurna. Kaj bo, če nam peronospora uniči edino aktivno panogo našega kmetijstva? Kako se bodo obrestovale in amortizirale investirane velike vsote denarja?
Kaj nam je storiti? — Vsi hmeljarji se morajo poprijeti obrambnega dela z najbolj preizkušenimi sredstvi. Peronospora se je 1. 1921. pojavila na poznem hmelju, lani pa so bili vidni prvi znaki peronospore tudi na goldingu.
Razširjenje peronospore je odvisno od" vremena. Dejstvo je, da mokrotno vreme pospešuje razvoj rastlinskih, suša in vročina pa razvoj živalskih škodljivcev. Zato mora biti vsak hmeljar pripravljen na vse sovražnike hmeljske rastline, da se pravočasno poprime obrambnega dela.
Peronospora napada liste, poganjke, trte in kobule, ter se pojavlja v 3 oblikah, ki se razlikujejo po vijolčastomodri, sivi in črnikasti barvi. Najnevarnejši je popad kobul, ki zaostajajo v razvoju ter zarjave, ne da bi trpela kakovost lupu-lina. Obrambna sredstva zoper peronosporo so: 1. uničevanje divjega ali podivjanega hmelja, 2. takojšnje privezovanje hmeljskih trt na droge ali napeljevanje na žico, 3. odstranitev in uničevanje okuženih poganjkov, kuštrovcev in listov, 4. gnojenje bolj s fosfatnimi in kalijevimi in manj z dušičnatimi gnojili, 5. pravilno, pravočasno in ponovno oškropljenje z bakreno galično-apnovo brozgo in 6. sežiganje dozorelih trt, poganjkov, odpadkov in plevela.
Za prirejevanje škropilne brozge naj se vzame vedno 2 krat toliko apna (brez peska ali druge nesnage) kot galice. Sigurnejše se množino apna določi s pomočjo reagenčnega papirja _ fenolftaelin
- ki se dobi v drogerijah. Prvikrat naj se škropi, ko je hmelj komaj 1 m visoko zrasel z pol do tričetrt odst. brozgo (pol do tričetrt kg galice in 2 krat toliko apna na 100 1 vode); za poznejše škropljenje, ki naj se ponavlja vsak 2.-6. teden, pa se priporoča do 1 in pol odst. brozga.
Naše zbornice in prisilna poravnava. Naše gospodarske zbornice in korporacije so imele 23. t. m. konîerenco v Belgradu, na kateri je bilo glede vprašanja prisilne poravnave zaključeno sledeče: »Delegati gospodarskih zbornic in korporacij iz cele države, razen delegatov belgrajske trgovske zbornice in dubrovniške trgovske in obrtne zbornice, soglašajo v tem, da se potom amandmana v finančnem zakonu za 1. 1927.-28., da pravosodnemu ministru pooblastilo, da potoni uredbe, po zaslišanju vseh gospodarskih krogov in gospodarskih korporacij v najkrajšem roku uvede prisilno poravnalno postopanje izven konkurza.< Na konferenci so bile zastopane sledeče gospodarske zbornice: belgrajska, zagrebška, ljubljanska, sarajevska, velikobečkereška, novosadska, osješka, splitska, dubrovniška, dalje Združenje trgovcev in industrijcev v Vel. Bečkereku, Zveza denarnih zavodov v Ljubljani, Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu, Zveza gornjebačkih industrijcev v Subo-tici in Zveza industrijcev v Subotici. Popoldne so delegati obiskali ministra za trgovino in industrijo Mil. Simonoviča in pravosodnega ministra Srskiča. Tudi ministrskemu predsedniku se je predložiln tozadevna spomenica, v kateri se zahteva takojšnje rešenje tega vprašanja.
Znižanje obrestne mere. Splitski denarni zavodi so te dni znižali obrestno mero za vloge za pol odst. Tudi nekateri zagrebški denarni zavodi so znižali obrestno mero za vloge, kakor tudi de-betno obrestno mero za hipoteke.
Tudi v Osijeku nameravajo zgraditi sladkorno tovarno. Kakor se poroča iz Osjeka, namerava skupina tamošnjih veleposestnikov zgraditi v bližini Osjeka sladkorno tovarno z dnevno kapaciteto 250—300 vagonov surovega sladkorja. Podjetje bi se ustanovilo na zadružni podlagi. — Ustanovitve zadružnih sladkornih tovarn se v zadnjem času množijo, kar dokazuje, da se produ-centi sladkorne pese resno trudijo, rešiti se odvisnosti od velikih sludkornih tovarn, kjer prevladujejo interesi tujega kapitala.
Pred važnimi izpremembami v železniških tarifah. Ze nekaj mesecev se vzdržujejo vesti, da se namerava v kratkem povišati ugodnostne tarife 26—29, češ da so prenizki in da ne dosežejo režijskih stroškov. To se trdi, medtem ko je znano, da režijski stroški sploh še niso definitivno določeni. Alto je ta vest resnična, pomeni to za naše gospodarstvo izredno težak udarec. Kakor čujemo, je generalno ravnateljstvo železnic sklicalo ja 28. t. m. konferenco šefov tarifnih odsekov pri ravnateljstvih, ki nam po svojem dnevnem redu potrjuje sumnjo, da se v kratkem pripravljajo velika presenečenja v železniških tarifih.
Vprašanje češkostovaško-jugoslovanske trgovske zbornice. To vprašanje je bilo z naše strani že ponovno sproženo, vendar so se do sedaj pojavile gotove zapreke. Sedaj pa se je to vprašanje sprožilo s češkoslovaške strani. Fr. Če ni y je v »Češkem Slovu< objavil Članek, v katerem zagovarja potrebo takojšnje ustanovitve te zbornice, ki bi lahko mnogo pripomogla k poglobitvi trgovskih stikov med obema državama. Češkoslovaška industrija in trgovina se morata prilagoditi zahtevam jugoslovanskega tržišča, istočasno pa mora Češkoslovaška upoštevati zahteve in želje gospodarskih krogov Jugoslavije. Vprašanje agrarnih carin se mora dovesti v sklad z interesi jugoslovanskega gospodarstva, pa tudi glede vprašanja nakupa tobaka se mora zavzeti nove smernice.
Dosedanjim platonskim konferencam se mora dati stvarno vsebino v ustanovitvi take zbornice.
Stanje Narodne banke z dne 15. marca t. I (Vse v milij. Din; v oklepaju razlika napram stanju "z dne 8. marca.) Aktiva: kovinska podlaga 432.3 (+ 1.4), posojila 1.834.6 (- 15.7) in sicer na menice 1.107.3, na vrednostne papirje 227.3, saldo raznih računov 825.2 (+ 84.1); pasiva: bankovci v obtoku 6.518.6 (— 66.2), državne terjatve po raznih računih 326.1 (+ 48.5), razne obveznosti 705.2 (+ 37.2) in sicer po žiru 496.8 in po raznih računih 208.4. Ostale postavko so ostale neizpremenjene. -
Ttorsza
Dne 24. mare a 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.50—13.53 (13.52—13.55), Italija 260.61—262.61 (261 34—263.34), London 276.20-277 (276.20-277), N evvyork 56.75-56.95 (56.75—56.95), Pariz 222.50—221.60 (222.75— 224.75), Praga 168.30—169.10 (168.3C-169.10), Dunaj 8.005—8.035, Curih 10.91—10.97 (10.94—10.97).
Ilirih. Belgrad 9.1375 den. (9.13 bi.), Budimpešta 90.70 (90.70), Berlin 123/0 (123.38), Italija 23.92 den. (23.92 den.), London 25.256 (25.255), Newyork 520 (520 bi.), Pariz 20.37 bi. (20.365 den.), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15), Madrid 92 den. (92.30 den.), Bukarešt 3.10 (3.10), Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58 den. (58), Amsterdam 208.12 (20a05), Bri-elj 72.29 den. (72.30), Kopen-bagen 138.62 (138.60).
Dunaj. Devize: Telgrad 12.46—50, Kodanj 189.10—7.0, London 34.47—57, Milan 32.66—76, Newvork 709.60—710.20, Pariz 27.80—90, Varšava 79.05—55. Valute: dolarji 707.45, francoski frank 27.79, lira 32.78, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.985.
Praga. Devize; г 'ra 154 92, Zagreb 59.205, Pariz 131.90, London 163.40, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 1% invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 344—345, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197. Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Strojne &5 den., Trbovlje 415 bi., Vevče 120 den.. Stavbna 55-65, Sešir 104 den.
Dunaj. Podon.-savska-jcdran. 81.40 Žtvno 81.25, Alpine 43.25, Greinitz 6.70, Kranjska industrijska 48.50, Trbovlje 50.40. Leykam 13, Hipobanka 8.10, Avstrijske tvornice za dušik 30, Gutmann 40.25, Mundus 148, Slavex 15, Slavonija3.78.
BLAGO.
Ljubljana, Smreka, jelka; hlodi 4 m I., II.,
monte 180—210, hlodi od 4 metre naprej 220—250, bordonali merkantilni 260—320, tram i merkantilni 200—250, škorete 10 mm podmerne 560—580; bukev: deske plohi naravni ostrorobi 600—900 (I. 900, II. 600, I., IL, III. monte 570), deske plohi parjeni neobrobljeni 580—830, deske plohi parje-ni ostrorobi 700—1150, frizi parjeni 600—800, hlodi I. 225—250, hlodi I., II. 170—200; hrast: hlodi I. 600-1000, hlodi I., II. 350-450, frizi 800—1200; oglje; bukovo za 100 kg 80—95. (Vse franko vagon naklad, postaja.)
Žito: Pšenica bačka 75 kg, 2—3% 855— 365. oves bački 235—240, oves bosanski orig. 225 -230, rž bačka 71—72 kg, 2% 305—310. (Franko vagon (pariteta) Ljubljana.)
Tendenca za les čvrsta, za deželno pridelke mlačna; zaključki: les 2 vagona.
Javna' zahvala.
Vsem slavnim društvom, odličnim posameznikom, prijateljem in znancem, ki so se me ob 60-letnici prijazno spomnili z osebnimi, pismenimi in brzojavnimi čestitkami, posebej še železničarski godbi „Slogi", pevskima zboroma „Grafike" in „Ljubljane", dalje gasilskim društvom ter „Jugoslov. gasilski zvezi", za katero sta mi z deputacijo čestitala ob ; bakladi in podoknici g. starosta Fr. Varie in g. pod-starosta Jos. Turk, 1er konelno vsemu občinstvu, zlasti narodnim damam in tovarišem glasbenikom izrekam za vse izraze simpatije svojo prisrčno zahvalo.
V Ljubljani, dne 25. marca 1927.
Dr. Jos. Čerin.
Hočete imeti dobro kolo?
AIGLON*
Kupite si prvovrstne francoske znamke
Močno cestno kolo........Din 1650
Luksuzno ceslno kolo......Din 1800
Športno cestno kolo.......Din 2000
Dirkalno kolo „Tourda Franca" . Din 2200
Žensko kolo...........Din 1950
Jako lahki tek, čvrsto in solidno izdelano. Za vsako kolo jamstvo.
Viktor BOHINEC, Ljubljana, Dunajska cesta 21
TRGOVINA
Morijo Rogelj
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 26
(poteg Kolodvorske ulice) priporoča svojo krasno pomladansko zalogo ŠTOFOV, cajgov, okslorta, cefirja, bele, rujave in plave kotenine, bele ir rjave za rjuhe. — Narejene PLAŠČE in OBLEKE, predpasnike, PERILO za dame in gospode, domač izdelek.	Blago dobro, nizke cene'
ROYAL MAIL LINE
Kr. angleška воЗШооагођгоЗпа linija.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg L itev. 17
Redni potnilki promet:
Hamburg —Cherbourg—Southampton v Novi York ln Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos
Aires, San Paolo.
Odprava potnikov I., t„ 9. razreda. — Kabine 1. razreda z X in 4 posteljami. - Udobnost — Sigurnost. — Brzina.
fodzastopstva; Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ui. 26. — Metković, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bećkerek, Princese Jelene obala št. 7, — Sombor,
Kosta Dodič, Kraljeviča Gjorgia it. 3. Brzoi. naslov na vsa g orni» podzastopstva .ROYMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in G niža.
Naalov za brzojavke: Prometna banka.
MR.fcAHOVEC
Za osveženje Krvi
izborno deluje naravni „Planinka" zdravilni čaj. Cena 20 Din. Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana. — Dobi se v vseh lekarnah.
Žalostnim srcem naznanjamo, da natn je danes, v četrtek 'M. t. m. ob 5 zj. umrl naš dobri siu, brat, soprog in oče, stric, gosp.
ŠEGŠ MATEJ
vratar državne bolnice
Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne h državne bolnice k sv. Križu.
Ljubljana, dne 24. marca 1927.
Zalo!oCl ostali.
Sir H Rider Haggard:
145
Hči cesarja ïlontezyme.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljaneo
»Oj, opazovala sem te dan in noč; videla sem v tvojih očeh hrepenenje po obrazu, ki si ga bil izgubil, in po deželi svoje mlagosti. Bodi srečen, oboje boš zopet videl, zakaj boj je končan in Lilija je bila premočna za mene. Moči me zapuščajo, le malo ti imam še povedati. Midva se ločiva, morebiti za vedno, zakaj kaj naju še veže kakor duše najinih mrtvih sinov? Ker ne maraš več zame in da bi bila najina ločitev še bolj popolna, se odpovedujem sedaj v svoji smrtni uri tvojim bogovom in poiščem svoje, dasi mislim, da ljubim' tvoje in sovražim bogove r.vojega ljudstva. Ali Je kaka zveza med njimi? Ločiva se, morebiti уа vedno, vseeno te pa prosim, misli dobro o meni, :'.nkaj ljubila sem te in te še ljubim; bila sem mati tvojih otrok, s katerimi se kot kristjan zopet snideš. Ljubim te sedaj in za vedno. Vesela sem, da sem ■ ivela, ker si me poljubil na žrtveniku in sem ti ; r meje redila sinove. Tvoji so in moji; sedaj se mi d'«deva, da sem samo zavoljo tega čutila nagnjenje do njih, ker so bili tvoji, in oni so ljubili tebe, ne mene. Vzorni jih — vzemi njihovega duha, kakor si vzel vse. Prisegel si, da bo naju samo smrt ločila; držal si svojo prisego po črki in po duhu. Sedaj pa <l!v> im v П.Ч lače soin ca, da poiščem svoje l judstvo, \ te bi. Tjule, s katerim sem živela mnogo let in vi-
dela mnogo žalosti, katerega pa nočem več imenovati moža, ker si mi to prepovedal, rečem, ne norčuj se iz mene pri Liliji. Govori o meni kolikor moreš malo — bodi srečen in — zdravstvuj!«
Govorila je vedno bolj siabotno in jaz sem jo poslušal ves osupel in prestrašen; svetloba jutranje zore je počasi prodrla v sobo. Razsvetlila je belo postavo moje žene Otomi, ki je sedela na stolu tik poleg postelje, in videl sem, da so ji roke visele nizdol in da ji je glava počivala zadaj na stolu. Planil sem pokonci in ji pogledal v obličje. Bilo je bledo, mrzlo, iz njenih ust ni prihajala sapa. Prijel sem jo za roko; tudi ta je bila mrzla. Šepetal sem ji na ušesa, poljubljal čelo, a ona se ni ganila, mi ni odgovorila. V sobi je postalo svitlejše; tedaj sem spoznal V3e. Otomi je bila mrtva, usmrtila je bila samo sebe.
Pila je nek strup, čegar skrivnost je znana samo Indijancem, strup, ki učinkuje počasi, brez bolečine in pušča duha neomračenega vse do zadnjega. V tem, ko je v njej ugašalo življenje, je bila govorila tako žalostno in bridko. Sedel sem na posteljo in srepo zrl vanjo. Nisem jokal, zakaj v meni ni bilo solz, in mojega miru ni moglo vzmvati več, kakor sem že rekel, najsi sem občutil še take boli. In ko sem zrl vanjo, me je obšla velika mehkost in žalost in ljubil sem Otomi bolj sedaj, ko je bila mrtva pred menoj, kakor sem jo bil kdaj ljubil, ko je bila živa, in to pomeni veliko. Spominjal sem se je v sijaju njene mladosti, ko je bivala na dvoru svojega očeta, spominjal sem se pogleda, s katerim me je bila pogledala, ko je stopila zraven mene na žrtvenik, in tistega drugega pogleda, ko je zoprvala cesarju Kuitlahui, ko me ie hotel usmrtiti. Zdelo se mi ie. ga še enkrat slišim njen krik grenke žalosti, ko je razkrila truplo nirlvega
deteta, najinega prvorojenca, in vidim meč v njeni roki, ko je stala nad Tlaskalancem.
Mnogo reči mi je prišlo v spomin v tisti žalostni jutranji uri, ko sem cul ob truplu svoje žene Otomi. Resnica je bila v njenih besedah, nikdar nisem bil pozabil svojo prvo ljubezen in pogosto sem želel videti njen obraz. Ni pa bila resnica, ko je rekla, da nisem imel ljubezni do nje. Močno sem jo ljubil in bil zvest v svoji prisegi do nje, da, šele tedaj, ko je bila mrtva, sem se zavedal, kako silno sem jo bil vzljubil. Resnica je, da je bil velik prepad med nama, ki se je z leti razširil, prepad krvi in vere, kajti dobro sem vedel, da se ni mogla popolnoma odreci svoji stari veri; in resnica je, da me je obšla velika groza, ko sem jo videl dajati takt pri žrtvovalni pesmi, in mi je nekoliko časa bila mrzla. A vse te reči bi ji bil sčasoma odpustil, kajti izvirale so iz njene krvi in narave, in kar je še več, poslednje in naj-gorše ni zagrešila iz svoje lastne volje; ako sem pustil vse to na strani, je še vedno ostalo mnogo, kar sem lahko častil in ljubil v spominu na to nad vse krasno, kraljevsko žensko, ki mi je bila mnogo let zvesta žena. Tako sem mislil v tisti uri in tako mislim še dandanes. Rekla je, da se ločiva za vedno; vendar jaz upam in verujem, da ni tako. Gotovo najdemo vsi odpuščanje in kraj, kjer morejo oni, ki so nam bili na zemlji bližnji in dragi iznova obnoviti tovarištvo.
Naposled sem vstal in vzdihnil, da bi poiskal pomoči; ko pa sem vstal, sem začutil, da sem imel nekaj okoli vratu. Bila je ovratnica z velikimi smaragdi, katero mi je bil dal Guatemok in ki sem jo jaz dal svoji ženi. Obesila mi jo je tja, ko sem spal, in ž njo koder njenih dolgih las. Oboje pojde z menoj v grob.
i
f 11 M S 4>
i
o ~ n
'f a° a -Д a
^ S
& <M ~
CJ v— W
? d S
111 M .j tr . ** ^ QO C3 ,,
.. V. s s 2 "3
o E .2 "П ra
■g -i U S £ *
— v
>	N
> ï 5 .. «
" * S
a i °°
"ÔÏ ® .. >
>	žf £ ai o.
ki
Q.
a> j*
0
л
ao
M
1 f
B J
m C
—
9
H c "E C
O
,	(.
a	,
>	s>
U *É S O > S « Ï3
2.
•s s 3 ■ I S 13
»j m -Š
a 0j =
il
m Cft
£ 5 c -S
m» 3 v
►J —
M i'
v
^ S
a> >
S N S 2
2 .S
IS
2 .S '5 ^ o a "S a &
'5 5 >
o
Pomlad!
Nogavice. Kravate, srnice, rokavice, naramnice. žepni robe, nahll za omette. otroške majice, nahrbtniki, palice dežniki, KlOtl v veh ba rvah, Sifoni. Sollilîjétl
škarje, noïl. DOlrebŠCIne za kro1»ee, Cevl|ar|e tapetmke. SivMe in scdiarle.
Razna dišeča milo — samo pri
Josip Peteline
blizu Prešernovega spomenike, ob vodi
LJUBLJANA
NolnlZte cene! ločna pos'reZba!
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrst'co 1-50 Din ali vsaka besedi SO par. Najmanjši оц аа 3 o!l S I In. Uglasi na< devet vrstic se računtjo vlie. Za odgovor sram c Na vpraianja brez znamke ne odfjovarjnmo 1
Slu&be iščeio\
OSKRBNIK
г večletno prakso, srednjih let, poročen, slrok. izvežban v vinogradništvu, poljedelstvu in sadjarstvu, išče takoj službe. — Cenjene ponudbe pod >Oskrbnik 36« podružnici »Slovenca«, Maribor.
PRODAJALKA
mešane stroke, zmožna manufakture in galanterije, želi prenionili mesto, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod .►Pridna in poštena 2232«.
VOZNIK - KOČIJ AŽ,
trezen, pošten, vseskozi zanesljiv, ki se razume na vsa poljska dela, prav dobro v kočijaštvu v vozu in sedlu, z večletnimi spričevali želo svojo službo prcnieniti, najrajši v okolico Celja ali Marir bora. Naslov v upravi »Slovenca«: pod št. 2202.
19rosteslutfm Učenecz ULit
dveh razredov se sprejme v trgovino z mešan, blagom na deželi v prometnem kraju. - Istotam se sprejme učeucc, močan, z dobrim ljudsko-šolskim izpričevalom v umetni mlin. - Ponudbe je poslati na upravniStvo »Slovenca« pod it. 2201.
Ilnonka Pridna in
Ubciirva poštena, ali
sotrudnica-začetnica, samo z dežele, se sprejme v trgovino z mešan, blagom v večjem kraju na Gorenjskim. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo one, ki so se že učile v kakem kmet. društvu in žele doseči spričevalo o usposobljenosti. - Naslov r upr. lista pod it. 2105.
Zastopnike
agilne, inteligentne in zanesljive išče proti dobri proviziji za vse kraje mariborske oblasti:
Zavarovalnica in pozavarovalnica
„TRIGLAV"
Glavno zastopstvo za mariborsko oblast
V Mariboru, Vrbanova 66
PROVIZ. POTNIK
za prodf.jo čevljev po celi državi se sprejme. Naslov v upravi >Slovenca< pod št. 2221.
Iščem dobrega
KMEČKEGA FANTA,
ki bi imel veselje do čevljarske obrti. Biti mora zdrav in pošten; najraje Gorenea. — Joško Sedlar, Hrvaški trg 4. Ljubljana.
Izprašan kurjač
k lokomobili se išče; nastop službe takoj. Ponudbe na naslov: Pavlin & 3raj, opekar., Radomlje.
^inifh k polnojar-£tf ydi J d meniku (ga-terista) dobro izvežbane-ga, sprejmemo takoj. — Ponudbe poslati upravi pod šifro: Takoj it. 2226.
ŠTEPARICE
vajene šivanja usnjatih predmetov, se takoj sprejmejo. — Vprašati jc pri tvrdki I. Korcnčan, Ljubljana, Mestni trg št. 20.
KUHARICA
srednjih let, z dobrimi spričevali, polerf sobarice, sc sprejme v dobro trg. hišo. - Ponudbe upravi pod: Zanesljiva kuharica.
Mičniifse za eno~
niOltJR družinsko vilo v mestu. Sprejme se le zanesljiva, poštena družina, največ 3 osebe. Ponudbe pod: »Redoljuben hišnik« na upravo lista.
KONTORISTINJA
popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, s e išče za takojšnji nastop. Na druge ponudbe se ne ozira. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Perlekt-na slenografinja«. 2249
Pnilk v anglcščini in Г UUIV nemščini nudi učiteljica. Gre tudi na dom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2145.
Stanovanja
Meblovano SOBO
svetlo, išče gospodična-obrtnica. — Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Svetla soba«.
Stanovanje
dveh SOB, kuhinja, pri-tekline, vrt, souporaba pralnice in kopalnice, ob Dunajski ccsti, takoj odda »Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani«.
ПрИр zdrava, pripro-
UCIVIC sta, se sprejme za lažja hišna in vrtna dela, najraje začetnica, v dobro kršč. hišo. Ponudbe upravi pod Dobro dekle.
MALA SOBA
sc odda solidn. gospodu. Streliška ulica 8, desno, pritličje.	2217
Stanovanje
2—3 sob s kuhinjo iščem v mestu. Vselitev takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo pod: »Mir« 2198.
Sostanovalka
se sprejme v Zalokarjevi ulici 8, pritličje, desno. Poizve sc vsak dan po 6. uri zvečer.	2220
Špecerijsko trgovino ali MLEKARNO, event. prazen lokal, uporaben za to, vzamem v najem. Ponudbe upravi pod: 49.
V večjem trgu na Spod. štajerskem, žel. postaja, se odda v najem stara, dobro vpeljana
TRGOVINA
i meš. blagom. event se tudi vse z inventarjem proda. Naslov pove uprava >Slovenca nori 2222.
0(do vroda ?
^ABaawwiKw»!®.»
Parni kotel
(GLIEDERKESSF.L) - za
centralno kurjavo, kupi »Jugoslovanska tiskarna > v Lfubijasi.	2184
Nlkake posredovalne prodote!
Iz tovarne naravnost k Vam!
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
pomladne mošhe honfehclte
kakor tudi oblek za dijake in otroke.
Ne dajemo na obroke!
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
FlehaniCna tovarna oblek d. d.
podružnica Llubljana, Mestni trg Si. 3
Vsakovrstno
zlato hupufe
po najvišjih cenah erne, iuveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. <
Požarna bramba kupi že rabljeno, manjšo — lahko
ročno BRIZGALNO
za bregovite kraje. Cenj. ponudbe pod »315« na poštni predal Strigova — Mcdjimurje.	2224
V Slovenjgradcu
naprodaj hiša
in 10 oralov zemlnšča, pripravno za rokodelca ali trgovca. Zamenjava za posestvo v Avstriji dobrodošla. Rudoli Siegl, Slov. Gradec.	1953
DVE VILI
s У\ orala sveta, v zdravilišču Rogaška Slatina. prodam ali zamenjam za hišo z vrtom v Ljubljani. — Pismene ponudbe na upravo >Slovenca< pod ^Zdravilišče 63.«
S0LNATE VREČE
(balceL večjo množino, imamo za oddati. Ponudbe na uprav, pod št. 21в8.
Prodam lepa
DVA TRAVNIKA
eden na Blatu (Vič) v izmeri 4 oralov, lepa lega tik ob cesti za ceno 45.000 l)in; drugi, v izmeri ca treh oralov na Večni poti (Zg. Stèka), tudi ob cesti, lepa lega, cena 45.000 Din. A. Fcl-ber, trgovina za Bežigradom, Ljubljana 7.
15 VAGONOV DRV
prodam, sečna v decembru 192G po ugodni ceni s postaje Mokronog. Ponudbe kupcev na upravo >Slovenca<: pod št. 2171.
Proda se
sodavifarska obrt
na prom. kraju z vsem inventarjem vred. V slučaju neizvežhanoatf tudi še instrukcija in koncesija. Naslov pove uprr.va »Slovenca« pod št. 2210.
7 prašičev
stari 8 tednov, sc proda. - LJUBLJANA, Poljanska cesta 55.	2239
Več 1000 kg SENA
za konje prodam po 50 Din za 100 kg. — Jakob F LIS, Domžale. 2240
NAPRODAJ
po jako ni/ki ceni dobro ohranjen KLAVIR, črna salonska obleka, skoraj nova, krasen pult za mlekarno ali delikateso, ste-laže in železno stoja'o za trganje papirja. Naslov v upravi lista pod it. 2241.
HARMONIJ
dobro ohranjen, poccni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2231.
Prostovoljna dražba
v CEI,JU, Prešernova ultra 17 — v so'oto dne 2f>. t. m.
na «ejmakl 'lan, in Se v ponedeljek dne 28. mnrea od 9. ure naprej. Naprodaj ГИ7.ПО pohištvo, stl'lužl', pro-itn.liiln" mize, dvovprežna kočija, elektr. klavir in Se razni drugi predmeti.
TMH'iI»n» r УТВ. ffn-Tt
D. M. C.
Največja zaloga.
SARAJEVO, Piestolo- t naslednika Petra 26. [
Modne klobuke
vseh vrst, iz svile, od 60 Din naprej; za dck'ice od 20 Din naprej dobite najceneje pri modist. Franji TUŠAR, Javornik št. 93, I. nadstr., levo. 2167
Sadno drevje!
Več sto jablan, visokih in pritličnih, po 4, 8 in 10 Din, in nekaj češpelj ima naprodaj Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg 3.	2189
Nagrade 1G0 D
dnevno lahko vsak (-a) dobi. Pišite in priložite znamko 2 Din. J. OTRIN — Rovte, Logatec. 2200
Fižol'
nizke in vi-io e vrste
dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanje Hi kg od posamezne vrste. Ceno pridelku določimo že vnaprej. Oddajamo pa tudi raziv eue« iee v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni "ever & o r,p., Ljubljana, Wo'fova ulica 12
Medni salon P. Barborič
Mestni tiç 7
priporoča
bofiato zaiogo
svilen klobukov m si mmkov
od SO Din rta rei tlo najfinejše izvribe
Pnoblikovan/a siamnikov in popravita
točno In na/ceneje.
WAKEFIELD
Zastopstvo In engros proda ja
TEBIV
»»1
Zagreb
Preradovlčeva ulica broj iS
Telefon 27-114
Klobuke in slamnike
opustim ter jih prodajam za vsako sprejemljivo ceno, posebno ugodno za trgovce. — Modna trgovina PETER ŠTERK — Ljubljana, Stari trg 18.
Pomaranče in limone
ter vsakovrstno vsak dan svežo ze'enjavo dobavlja po najnižjih dnevnih cenah ediuole tvrdka
Ceiesina
Glavnik
Liu^siana
Pogačarjev trg 1
Telefon internrb. 2498
Brzojavke: Glavnik, Ljubljana
Tvrd ta A. VOLK
Ljubljana, Hesijova cesta 24 nudi naiconelo vso vrste Dšenlčno moko in druge
mlevske Izdelke-/ahlevaite cenik 1
LASTNIKOM
GRAMOFONOV
naznanjamo, da zameniu-jemo ozir. iemljemo rabljene plo:£e pri nakupu rovih v račun sa-ro še do 1. maja t. 1. Od tega dneva diljc bomo zamenjavali ozir. vzeli samo tiste plošče v račun, katere so bile pri nas kupljene. - A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5. -Največja zaloga gramofonov in plošč v Jugoslaviji.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri
PRELOCU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
Čjtfiljjo izdeluje ele-01 V SIJ O gantne toalete, od 40—90 Din, plašče (kostume) po 100 do 130 Din, in perilo. - Izdelava prvovrstna. Berlco, Gosposka ulica 3, II. nadstr.
Oglejte si
svilene KLOBUKE in SLAMNIKE
od 100 Din naprej samo v modnem salonu STUCHLY - MAŠKE Ljubljana, Židovska ul. 3.
Popravila se sprejemajo.
KLAVIRJI !
Tovarna In zaloga klavir* Јст, prvovrstnih instru montov različnih tvnlk. kn kor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek m popra vila Cglaševanje In popra vila ra (ilash Matico. Kon eervatorij in za druge in Rlitule se Izvršujejo od ntoje tvrdko Tnf>na po «trojihn. zmerne eene. tndi na obroke — Izdelovalce klavirjev R. WAIÎHINEK. Ljubljana. HllScrjcva ul. 5.
Fozivljamo
vse cenjene odjemalce, da nam raikasreje do 31. III. t. 1, prijavijo vse zneske, kateri so bili vplačani v poravnavo naših računov bivšemu našemu potniku MIJU OBLAKU do 28. iebruarja 1927 s ločno navedbo datuma.
Tova-na kem'č. izdelkov
»JELEN« - Maribor,
Meljska cesta štev. 68.
»POSEST«
REALITETNA PISARNA
d. z. o. z. — Ljubljana, Mikloiičeva cesta it. 4
PRODA:
HISO, pritlično. Štiri KObe, 2 kuhinji, VHO v dobrem stanju, olektr., vodovod in dvorišče, ii minut od Kon-Kiosnetrn trt;;», 65.000 Din.
IIISO, dvonudstr., prenovljeno, 8 stanovanj po 3, 2 in 1 sobo. prltlkline, trisobno razpoložljivo, vrt, dvorišče, Sp. Šiška, Din
lfio.noo.
HISO, enonadstr, 8 stanovanj, po 2 1er i sobo, kuhinjo, priliki., vrt, dvo-riSfe, 1'oljansko predmestje, 125.000 Din.
UISO, enonadstr.. izvrstno vpeljana pekariju, trgov. lokal. 8 stanovanj, dvorišče, vrt, prometna ces'a Ljubljane. .17,">.000 Din.
VILO. vlsokopritl., novozi-dano, U sob, pritlkl,, elektrika, vodovod, blizu gl. kolodvora, 190.000 Din.
VILO, dvonadslr., a stanovanja po :i sobo, priliki., SOO m' vrla, pod Tivoli-jem, 260.000 Din.
UISO, IrKovsko, dvonadstr. 2 loknla, 2 stanovanji po 4 sobe, pritikline, promet, eesta, «enter Ljubljane, Din 2M 000.
Kmečko POSESTVO, zaokr. 20 oralov, 2 hiSi, gospod, poslopja, 2 in pol orala vinograda, 8 oral. gozda, ostalo vrt, njive, travniki, pol ure od trga in postajo, Štajersko, l.W.000 I).
Kmečko VOSKSTVO - 90 oralov, 2 hiSi, lile.v zn 12 srluv živino, velika gospodarska poslopju. :l orale vrtn, 47 oralov njiv in travnikov, ostalo lepo zaraščen gozd, ves živ in mrtev inventar, v lepi lepi. 3011.000 Din.
Gozdno 1'OSESTVO — 230 oralov, v enem kosu, po večini 10—35 letna вшге-kovinu, nad Skofjo Loko, 280.O0II Din.
Kmei ko POSESTVO — 18 oralov, 1 in pol orala vinograda, 9 orni. sečneKa Kozda, ostulo njivo, travniki, velik vrt, vso aron-dirano, 25 minnt od postaje pri Poljčanah, Din 152.000.
Enonadstropno HISO v pritličju trgov, lokal, skladišča, v I. nadstropju stanovanje 3 sob, pritikl., posebno priprav, mesarju, ttajlienburg, 120.0(10 l)ln.
GOSTILNO, trgovino, 20 oralov posestva pri Domžalah, 175.000 Din
PRITLIČNO HISO. zidano, z opeko krilo, velik sadni vrt, pri Mengšu — Din 81.000.
TOVARNO keksov s koinpl.
stroji zn izdelavo, odjemalci, prometen indnstr. kraj. Din 70.000.
Poslano. L™
nilo, ki ga je dala zadruga stavbenikov za Slovenijo glede Ivrdke »Tehnični biro« arh. Ivan Zupan, Ljubljana, Gradišče št. 13, si dovoljujem opozoriti javnost, da me ni zamenjati z navedeno tvrdko, ker sem jaz mestni stavbenik ter imam pravico za prevzem in izvršitev vseh stavbenih del. Tudi sem član zadruge stavbenikov za Slovenijo. — Ljubljana, dne 22. marca 1927. — IVAN ZUPAN, mestni stavbenik, Dalmatinova ul. 11.
s moi
UUDLJANA, Šrfen&urgOVe ul. 6
izdeluje
obleko z<l «*Ofp?*€i2
:: po najnovejši modi in zmernih cenah. ::
V zalogi vfflnn nalbolSšK €e$ho ln angie&ho ftlago.
POPOLNA KONKURZN/l RAZPRODAJA
kopfakcilskega blaga
za moške, ženske in otroke po kosih in jiartijah v trgovini
iimu\m. Mfsfm 5 ». na(is(roj)ie semo do tO. aprila l l.
Upravnik konl'urzne mase.
»EIINATOVIC
medno ni;hc ccne.
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črt: littcn in Ivnrtilcn poslovnih kK'.'.jJ V LJUBLJANI. Kopil r evo иИсз 6/11.




4


КУс
%

'o
4>.
Važno za potettnike!
Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plemnite jablane, triletne, in plemenite češnje, dveletne, v več najboljših vrstah pu našem izboru po ceni 8 do 12 Din, kakor je kvaliteta. — Ne zamudite prilike in si oskrbite že sedaj, ko ie najboljša priložnost za sajenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgoje-nim sadjem iz
Drevesnice »VRT« Džaraonja in drug
družba z o. z. v Mariboru.
VABILO I
»Okr. hranilnice in posojilnice« v škofji Loki - r. z. z n. z.
se bo vršil v torek, dne 5, aprila 1927 ob 16, uri v hranilnični sejni dvorani.
Dnevni red:
1.	Potrjenje letnega računa za leto 1926.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Privoljenje rcmuneracijc načelstvu in nadzorstvu.
4.	Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega.
5.	Nadomestne volitve dveh članov načelstva in enega člana nadzorstva in podelitev pooblastila tajniku v svrho registracije.
6.	Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
§ 35. pravil: V slučaju, ako bi občni zbor ob dc ločeni uri ne bil sklepčen, sc vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzočih zadružnikov.
Škoija Loka, dne 24. marca 1927.
NAČELSTVO.
Z
?
i-vm\tRtiži;ino-od »DSST0L«-om
edinim petrjenim zanesljivim sredstvom, preden vam pogine, ker boste sicer ostali
J*"4 brez telet in ovac ! "ЗД;
Od ministrstva zn narod, zdravje predpisane cene: mala kapsula (za ovce) . . . Din 3.50 velika kapsula (za govedo) . . Din 10.50
Dobivajo sc v lekarnah
Jemljite samo one kapsule, na katerih je utisnjena beseda »DISTOL<<, ker samo tak je pravi »Distol«, ki sigurno učinkuje, in to šc celo pri govedi, ki je žc zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajtc predpisa-e doze in ne kupujte potvorb. »KAŠTEL« D. D, KARLOVAC.
%%
'o o,

Za Jugoslovansko Uakirno v Ljubljani: Karol C«&
izdaiatclj. dt. Fr. Kulovec.
Urednik; Franc ТсгаеШат.