eCkdt&ttG, ?Tprayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Konferenca treh zunanjih ministrov v Parizu. — Generalni direktor IJNRKA-e maršalu Titu. O partijnosti v delu funkcionarjev v gospodarstvu. — Mladinska proga. Obisk pri gozdnih delavcih. — Pomlad v Bosni. Gospodarstvo. — Kultura. — Fizkultura. Zunanja politika. — Dopisi. — šah. Leto VIII. - Št. 154 Ljubljana, četrtek, 3. julija 194? Izhaja vsak dan razen ob petkih | Mesečna narorninal)in45^^^^^^^^^CeniM)ii^^ Konferenca treh zunanjih ministrov v Parizu Sovjetska zveza predlaga koordinaciski odbor treh velesil la ostalih malih držav Bevfn želi sanirati anglo-francosko gospodarstvo na račun evropskšla držav Pariz, 2. julija. Tass poroča. Na posvetovanju treh ministrov v Parizu je predložil britanski zunanji minister Be-vin predlog, ki je v stvari, čeprav je krajši, ponovitev prejšnjega Bidaultove-ga predloga, proti kateremu je takoj nastopila sovjetska delegacija, V Bevinovem, kakor tudi v prejšnjem francoskem predlogu se posveča glavna pozornost ustanovitvi »vodilnega komiteja za sestavo programa obnove, ki bi vskladil potrebo evropskih držav v teku prihodnjih štirih let«. Tako se predlaga, naj prevzamejo Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza nase Pobudo za sestavo splošnega gospodarskega programa za vse evropske države s tem, da bo pozneje ta program predložen Združenim državam Amerike, ki se, po Biidaiultovi in Bevimovi izjavi, ne strinjajo s tem, da bi brez tega programa razpravljale o vprašanju kredita za evropske države. Kaj pomeni takšna želja, da sestavijo gospodarski program za vso Evropo z udeležbo še nekaterih evropskih držav, tri velike države? To ne pomeni, da bi želele Velika Britanija ali Francija britansko ali francosko gospodarstvo postaviti pod kontrolo drugih evropskih držav. Kakor je videti, pa nimajo nič proti temu, da se dogovorijo o uvedbi kontrole nad drugimi evropskimi državami in poskušajo po tako imenovanem »vodilnem komiteju« prilagoditi gospodarstvo teh držav svojim potrebam in željam in tudi zahtevam, ki jih v tem smislu postavljajo ZDA. Kakor je znano, nima večina evropskih držav svojega splošnega državnega gospodarskega programa. Sovjetska zveza zavzema s svojim petletnim načrtom, kakor je znano, posebno mesto. NiM Velika Britanija niti Francija nimata splošnega državnega ekonomskega programa, ker obstoja »Monetov načrt« v Franciji, ki so ga reklamirali nekateri krogi, tako rekoč samo na papirju. Samo majhno število evropskih držav je sedaj pristopilo k načrtovanju svojega narodnega gospodarstva in ima splošne gospodarske državne programe za dve, tri ali pet let. Pri takšnem stanju stvari pa nima sestava splošnega evropskega programa s pretenzijami za koordinacijo gospodarskega razvoja mnogih evropskih držav nobenega solidnega temelja. Ce služijo razgovori o 6plošno-evropskem gospodarskem programu bolj v okras, tedaj ima ustanovitev »vodilnega komiteja« s širokimi cilji takšne vrste lahko popolnoma določen pomen. Ustanovitev takega »vodilnega komiteja« je predvidena zato, da bi se evropske države primorale, da bi polagale račun o gospodarskih virih, ki jih imajo in vodile takšno ekonomsko politiko, ki bi bila ugodna za Veliko Britanijo in Francijo, pa tudi za ZDA, čeprav to ne bi ustrezalo interesom razvoja narodnega gospodarstva teh držav. Po svojem namenu naj ameriški krediti služijo kot sredstvo za izvrševanje pritiska in vaba za male države. Z mnogimi zvenečimi frazami pa težijo k temu, da bi prikazali Bevinov predlog kot blagoslov za evropske države. Cilj tega predloga je preprost — obstoječe gospodarske težave v Veliki Britaniji in Franciji ne želijo ozdraviti na svoj račun, ker bi morali v tem primeru razvezati mošnjičke svojih bogatih razredov, marveč na račun »tistih malili«, t. j. na račun malih evropskih držav. Anglo-francosko stališče se v tem primeru očiivMno strinja s politiko prekooceanske republike. Danes zelo govorijo tudi o tem, da anglo-francoski predlog o splošnoevrop-skem gospodarskem programu sploh ne predstavlja vmešavanja v notranje zadeve evropskih držav in ne bo posegal v njihovo suverenost. Treba pa jp vedeti, da v takih primerih ne štedijo z besedami in obljubami. Če se držimo dejstev, tedaj je zadeva popolnoma drugačna. Pred določenim časom je bil objavljen grško-aimeriški sporazum. Ta sporazum se tudi prične z besedami priznanja grške suverenosti. V resnici pa je ostal po grško-aimeri-škem sporazumu od grške suverenosti samo spomin. Nedavno je bila objavljena tudi vse- bina sporazuma o dajanju ameriškega posojila Avstriji. Tudi v tem primeru je prišla avstrijska vlada v odvisnost ameriških kontrolorjev, čeprav so ameriški predstavniki v svojih številnih govorih izrazili skrb za neodvisnost Avstrije. Vse to pojasnjuje, zakaj se sovjetska delegacija ne strinja z Bevinovim in Bi-dauitovim predlogom. Sovjetska delegacija je namesto načrta o ustanovitvi »vodilnega komiteja« za sestavo splošnega gospodarskega programa za Evropo, podala drug predlog. Odklonila je načrt izdelave gospodarskega programa za evropske države, ki nameravajo vsiliti voljo določenim močnim evropskim državam in drugim državam in ki pomeni vmešavanje močnih držav v notranje zadeve malih držav. Sovjetska delegacija je predlagala, naj se ustanovi odbor za sodelovanje, v katerem bi bile udeležene tri velesile in nekaj malih držav. Po njenem predlogu bi moral odbor za sodelovanje ugotoviti, kako velike so potrebe evropskih držav po ameriški pomoči in jim omogočiti, da jo dobe, ker je v znani Mar-shalovi izjavi z dne 5. junija predvidena možnost nudenja ameriške gospodarske pomoči evropskim državam. Sovjetski predlog izključuje možnost, da bi se močne države vmešavale v notranje zadeve malih evropskih držav. Avstrijski komentar! e konferenci Generrini direktor UNRRA-e maršalu Titu ob zaključku dela UNRRij naj h/udi-c vzamo era,-ščino Snežnik in vse kapitaliste in bogataše.* Prav je imel. Tudi za tisti dan so nam odtrgali tri sto petdeset dinarjev. Takrat je bilo to dosti denarja.« »Znali so, hudiči, delati z nami,« se oglasi Pepe. »Pa jim je odklenkalo. Zdaj vemo, da nas za naše delo nihče ne bo ogoljufal in delamo z veseljem. Prej pa smo preklinjali.« »Hej, hoj,« je kričal nekdo iz doline. »Pojdimo,« 6© je oglasil Andrej. Polde je že skuhal žgance 1« Ognili smo se velikega kupa zloženih vej, preskakovali smo jelke ter prišli v ozko dolinico, skrito pred gorskimi viharji. Delavci so med potjo nabirali suhe veje, kajti navada je, da vsak, ki pride h koči, prinese suhljadi. Prišli smo pred bajto, tako namreč pravi notranjski gozdni delavec gozdni delavski koči. Narejena je bila tako, kot so narejene vse gozdne poletne koče na Notranjskem in po drugih naših gozdovih. Preprosta je, narejena na koleh, pokrita s smrekovim lubjem, privezana z okroglimi in dolgimi preklami in jelovimi suši-eami. Koča je odprta na eno stran, prav tako tudi ležišča. Za ležišče jim služijo drobno nasekane smrekove in jelkove vejice ter mah, če je blizu kake hiše, se dobi tudi slama. Pred kočo je s kamenjem ograjen prostor, kjer se kuhajo trikrat dnevno žganci. Ob strani ognja in žerjavice je zakrivljen kratek kaleč ali tako imenovani kuhalnik ali kuhar, na katerega nataknejo veliki ali mali kotliček, kakor je pač velika partija gozdnih delavcev. Dobro izurjen gozdni delavec tako izvrstno skuha koruzne žgance, da kuhani ali pečeni zadiše daleč po gozdu. Kuha po navadi tisti, ki je najbolj iz-vežban. Pol ure prej pusti delo in gre kuhat. Posedli smo na debel tesan hlod pred kočo. Kakih šest delavcev je posedlo okoli kotla ter zajemalo z velikimi žlicami. »Pojdite jest, če hočete, žlic vem, da nimate s seboj, jih imamo pa mi vedno nekaj v rezervi,« reče veselo kuhar ter potegne izza posušenega lubja dve žlici ter nama jih ponudi. »Kako je pa s hrano?« jih vprašava. »Mislimo, da ni nikjer tako enostavno vprašanje prehrane kot pri gozdnih delavcih, ker poleg maščobe potrebuje gozdni delavec, ki stanuje za časa dela v gozdu, 1 kg dobre koruzne moke na dan na osebo. Zaradi suše, ki je bila lansko leto v vsej državi, naši obroki sprva niso bili zadostni. Tudi zdaj bi se še dalo kaj reči, pa že gre, že gre. Težje, je z obleko. Vsak, ki pozna gozdno delo, ve, da se v gozdu veliko strga, ker je treba upoštevati, da delamo od 14 do 16 ur dnevno. Drugo pa je to, da je v gozdu dosti ostrega kamenja, vej, gostega drevja in ko delaš na akord, se hitro obračaš. Tukaj ne gleda nihče na uro, temveč samo na to, da v akordu čim več naredi.« »Težave so s tekstilnim blagom, ker ga nam še primanjkuje, mnogo tovarn je bilo porušenih,« jim odgovorimo. mm? -•v Klade je treba zvleči do gozdne poti. »Saj razumemo,« nam odgovori Polde, i ur delate dnevno,« vprašamo Andreja. »ali gre za delovne obleke. Pri samem razdeljevanju bi morali upoštevati: toliko in toliko je v Sloveniji gozdnih delavcev na takih in takih terenih, toliko delovnih oblek se obrabi. Isto je s perilom. Tudi tega bi mi gozdni delavci več potrebovali. Perila se porabi v gozdu dvakrat več, kot pa pri poljskem delu.« »Obutve pa tudi ne bomo pozabili,« se oglasi zopet Andrej. »Poleg dobre in trdne delovne obleke, so prav v gozdu najbolj potrebni močni delovni okovani čevlji, posebno na takem terenu, kjer so velike strmine in je dosti ostrega kamenja.« »Kako pa je s to stvarjo?« se zopet oglasi Polde. »Časopisi vedno pišejo, da so v tej in tej tovarni presegli normo, v tem in tem rudniku so zvišali produkcijo za toliko in toliko odstotkov. Od gozdnih delavcev pa se presneto malo sliši. Ali ne bi bilo primerno, ko bi pisali, gozdni delavci na Gorenjskem so naredili toliko in toliko, na Pohorju, kjer so tudi veliki gozdovi, so napravili to in to v tem in tem času, na Dolenjskem delajo tako in tako. če bi več pisali o gozdnih delavcih, bi spoznali način dela in življenja po gozdovih in s tem tudi težave, e katerimi se pečajo gozdni delavci.« Andrej je zapisoval in prešteval posekane hoje. »Ali se kdaj zmotite pri štetju?« ga vprašamo. »To pa ne,« nam odgovori. »Kako bi se zmotil, če pa sem pri vsakem drevesu, ki ga poderemo, poleg. Tega starega gozdarskega pravila se še vedno držimo in kadar pride logar, mu povemo, koliko smo porušili hoj.« »Koliko mmms Podrta m obeljena debla razrežejo na štiri metre dolge kose. »Ej, kaj boš spraševal, sam 6i sekal hoje in dobro veš, od zore do mraka, ali kakor mi pravimo: od vida do vida, če več posekamo, več zaslužimo. Maja, junija in deloma julija se največ poseka in obseka. Takrat gre lubje zelo rado od debla.« Pojedli smo. Jožek je ostrgal skorjo iz kotla, Polde je šel brusit sekiro, Andrej se je pripravljal, da razpelje žago. »Dosti lesa bo treba letos,« se oglasi Pepe. Povsod gradijo. Zadnjič je javkal stari gozdar, češ da bomo preveč posekali. Jaz sem mu pa rekel: »Prej, ko so kapitalisti izkoriščali naše gozdove, se ni nihče oglasil, da se preveč poseka. In niti nobeden nam ni povedal, kam denejo tiste velike dobičke, ki jih dobijo za les. Zadnjič, ko je deževalo, smo sedeli v bajti in _ študirali tisto stvar, ki v njej piše, kaj vse bomo zgradili pri nas v petih letih. Zdaj vemo, kam bodo šli dobički iz naših gozdov, zato z veliko večjo vnemo delamo. Zdaj princi in grofi niso več lastniki naših gozdov. Toliko let sem sekal hoje in smreke snežniškemu princu in planinskemu knezu, toda gospodarja nisem za hudiča nikoli videl. Ti hudirji so samo denar vlekli in še pogledat niso prišli, kdo ga jim služi...« Poslovili smo se. Gozdni delavci so odhajali na delo. S tovarišem sva se vzpenjala po robu gozda. Spotoma sva prepodila starega srnjaka, tki je skakal čez posekane hoje. Ob studencu je mladi fantč nalival vodo v lesene banke. Ne daleč od steze je kričal neki delavec: »Hej, Tone, prinesita železno zagozdo!« Povsod je bilo živo. Tudi na nasprotnem bregu so se videle belo obeljene hoje. Za ovinkom sta dva delavca prerezavala posekano hojo, ki je padla čez pot. Majhen pastirček je pasel ovce. Malo datlje je tesal trame mlad in širokopleč delavec. Poleg njega je bil kup hlodov, pripravljenih za tesanje. Ko nas je zagledal, se je ustavil ter nas vprašal, kaj je novega. »To bo kubikov,« ga ogovorimo. »Bo, jih bo,« nam odgovori. »Skoraj tri leta sem mlatil fašistične buče kot partizan, sedaj pa dan za dnem tešem trame. Vsako soboto grem pa domov in hodim na sestanek krajevnega vaškega odbora. Se v partizanih mi je dejal četni komisar: ,Bolte, Bolte, po vojski pa ne boš samo tesal tramov, ampak se boš moral brigati tudi za gospodarska vprašanja svoje vasi.*« Iz kamižole so mu moleli časopisi. »Vozniki mi jih prinesejo,« je povedal. »Vsako opoldne pogledam, kaj je novega doma in po svetu. Pa še kaj okoli pridita,« naju je povabil, ko sva odhajala. Pod gozdom je star pastir kričaje lovil muhaste krave. Iz njiv so odhajale kmetice in dekleta, veselo se pogovarjajoč. Večerno sonce je obsevalo javorniške in snežniške gozdove, polne bogastva in življenja. Težko obloženi vozovi hlodov in tramov so se škripajoč pomikali iz gozda proti glavni cesti. M. Hace. Miško Kranjec; POMLAD V BOSNI 6. IDILA OB VOZIČKU (Nadaljevanje) Naslednje jutro se je kar sama od sebe postavila k vagonoku ^ in presenetila Štefana, ker je razmišljal, kako bi jo zaprosil. Niti besede ni rekla, pač pa ja on dejal skoraj veselo: »Nekaj lažji so zdaj vozički, ker mi ti pomagaš. »Pogledala ga je ostro in mu šele po kratkem premolku odgovorila: »Vagončki so vedno enako težki, če voziš isto stvar.« »To že,< je potrdil, »vendar ni vse-e“p, ali jih voziš z voljo ali kar po sdi...« Spet ga je pogledala in nato dejala: »Kako moreš voziti po sili? Če si prišel sam, moraš delati z voljo in ve-seljem!.Cernu sicer bi Človek šel sem?« Zardel je, ker mu je bilo zelo nerodno, ko ga m razumela, in je rekel: »Nisem tako mislil. Jasno je, z voljo in veseljem je treba delati. Se ti ne zdi, da včasih doma človek ni imel takega veselja do dela kot tu? Če bi mi gospodar rekel, da moram vsak dan odpeljati toliko vagončkov kot tu, saj bi se kar prestrašil. Tu pa ... tu je vse drugače. Pomislila je ;n menila: »Tudi doma je treba z voljo delati, ker delo je povsod koristno. Praviš, da sluziš,« je rekla čez čas, »ali doma nimate nič zemlje, svoje mislim?« Bilo je prvič, da se ni obregnila obenj, celo pogledala ga je. »Ne,« je odvrnil in se nasmehnil grenko, »jaz 6ploh nikogar nimam«. Nehote je zardel in pobesil glavo. »Sam seo»...« Spet ga je pogledala, kar je razumel, da mora govoriti, pojasniti in je res dejal: »Očeta nisem poznal, ‘ko je umrl. Mati mi je rekla da je hodil nekam na delo. Tudi mati je hodila delat, a je vedno rekla, da ne bova mogla živeti, da bo morala po svetu. Res je od-čla, mene pa dala k teti. In ker je teta kmalu umrla, maiterf pa ni bilo od nikoder, so me občinski možje dali za pastirja k nekemu kmetu. Tri leta sem Pa jniu že vse delam. Zelo je bogat, samo vedno tarna. Imel je hlapca in deklo, pa sta mu oba odšla. Sta rekla, da rajši gresta kamor koli, ker se zdaj povsod dobro zasluži. Tako sem mu sam ostal. Za vse na svetu me ni hotel pustiti na progo, a sem mu rekel, da kar pobegnem. In bi tudi pobegnil, a me je nazadnje pustil, ker kaj pa je tudi hotel?« Veronika ga je poslušala molče. Ko je zdaj slisala, kako je ubog, ker nima nikogar na svetu, jo je postalo sram, ker je bila tako surova do njega. Ozrla se mu je v obraz, bil je globoko zamišljen, celo nekam otožen. »Jaz imam oba, mater in očeta in zelo sta dobra. Tako sta se bala zame. Imam še sestro in dva brata ...« »To je lepo,« je prikimal. »Jaz bi rad imel sestro ...« »Tudi hišo imamo in zemljo ...« »To je lepo,« je ponovil svoje besede in jo blagroval, njej pa se je zdaj zazdelo, da ni storila prav ko se je tako bahala pred njim, ki je 6am Zato je koj vprašala nekaj drugega: »Kaj misliš potem, ko pojdemo od tod? Ali se vrneš k tistemu kmetu?« »•Na tečaj pojdem,« je odvrnil. »Me-hanikar bi rad postal ali kaj takega, Ker nazadnje, kaj pa hočem tam, kjer sem doslej služil? Prej ali slej bi moral stran. Zdaj vsi gredo v tovarne ali na kako drugo delo in povsod 6e lepo zasluži. Naš gospodar pa samo tarna, kako j« zdaj vse skupaj zanič, da še delavca ne more dobiti in da tudi plačati ne more. A zakaj naj bi mu jaz zastonj delal? Ako pa se tu česa izučim, ostanem tu, ali kamor me že pošljejo Saj je vseeno, kje sem.« Pripovedoval je ne samo resno, temveč z globokim prepričanjem. Veronika je samo kimala, ker se ji je zdelo strašno modro. Čutila je, da tudi sama mora kaj povedati. Zato je rekla: »Tudi jaz pojdem. Seveda ne tu, kje tam doma. Nekaj se moram izučiti. Danes se tudi ženske mnogočesa uče. In če nič ne znaš, nisi zdaj nič. In z žensko prav_ tako ni nič, ako nič ne zna. Nazadnje, saj smo ravnopravrfe ...«, je dejala modro. »Da,« je pritrdil Stefan, »nekaj mora vsakdo znati, to sem sprevidel. Si videla onega huldožerca, ki včasih pride k nam delat? No, vidiš, ta je bil navaden kmečki fant. Bil je v partizanih. No, ker šol ni imel, je šel za buldožerca, Si videla, kako se razume? Služi pa tudi dobro. Pri kmetu bi celo leto ne zaslužil toliko kakor zasluži tu v enem mesecu. In še udarnik je povrhu No, tudi jaz nekam pojdem na tečaj,« je odločil. Kakor bi ju ta razagovor priganjal k delu in kakor bi ju sploh to njuno prisiljeno srečanje in sosedstvo priganjalo k delu, 6ta peljala vagonček za vagonč-kom, včasih kričala nad drugimi, češ naj pohitijo, da jima ne bodo v napotje. In zjlaj bi tudi Veronika lahko potrdila, da so vagončki postali lažji, od kar jih ni potiskala s srdom. »Zdaj moramo hitro naložiti!« sta priganjala ljudi, ki so jima pripadali v družbo Pljunila sta si v roke in z drugimi vred nakopavala in vagonček 6e je napolnil naglo, kakor bi počil z dlanmi. Pot jima je lil z lic, Stefan je slekel srajco in jo vrgel od sebe, Ve- ronika pa si je sezula stare čevlje, si prevezala ruto na glavi, ker so ji lasje silili 6pod nje in vrgla sta 6e spet na delo. Zdaj je že tudi ona vedela, ko sta rinila voziček po strmini navkreber, da je o pravem času rekla: »Tu zdaj malo potisniva, da prideva čez!« In ko 6ta bila čez, se je o pravem času povzpela na prečnico Peljala sta ss tako stoječ na tej prečnioi, visoko nad vagončkom in smelo in samozavestno gledala okoli •in vselej sta rekla: »Kako fejst gre!« Tedaj sta nekega večera bila nenadoma pohvaljena pred vso brigado kot prva pri delu tistega dne. Prišlo je tako nepričakovano, da so se jima najprej usta odprla, potem sta močno zardela in se vznemirila, kakor bi ju bilo sram pred drugimi in šele nato sta se stoječ blizu drug od drugega spogledala. »Zato,« je bilo dalje v dnevni zapovedi, »jutri Stefan Kramar obeša zastavo .. .« »O Jezus,« je vzdihnil Štefan, kakor bi ga kaj močno zabolelo »Zastavo bom obešal in prvi sem... Na .« Do kraja ni prišel z razmišljanjem. In prav tako je vzdihnila Veronika Že res. v brigadi so skoraj vsi sanjali, da bi postali prvi, kar se pa zastave tiče, bi jo vsakdo rad obešal in spuščal Toda kdaj si je Štefan mogel mislili, da b! to postala resnica! Resnica je bila nasprotno taka, da Štefan s svojim delom ni prišel nikamor, vsaj tako se mu je zdelo. Delal je, toda vsi drugi so ga posekali In zato so nekateri bili kar po redu pohvaljeni, dan za dnem, obešali so zastavo, on pa je že skoraj obupal, da bi dosegel to čast. Zdaj je bil tako ves iz sebe od te pohvale, da ni slišal, ko so ga med razdeljevanjem pisem klicali, dokler ga ni sosed dregnil s komolcem: »Ne greš po pismo?!« Skoraj planil je iz vrst. Ves naslednji dan sta govorila samo o tej pohvali pred brigado. Kar vročična sta bila od vznemirjenja. Veronika bi ga sicer tudi zelo rada povprašala po pis- mu, Spominjala se je, da je redno, vsak teden enkrat, v sredo zvečer dobil pismo. Zdaj je vedela, da nima nikogar. In če nima nikogar, od kod potem tako redna pisma? Vendar si ni upala vprašati. In pričakovala je, da bo sam od sebe povedal. Ker pa je molčal, se je samo rahlo razjezila zaradi tega, nato pa še bolj vneto delala. Tisti dan sta opravila še več kakor prejšnji in tokrat je bila Veronika pohvaljena kot prva v vsej brigadi, ona bo obešala in spuščala zastavo, tn ko sta se ozrla drug po drugem, sta se nasmehnila. •Zdaj,« sta rekla naslednji dan v razburjenju, »nama neeme tega nihče iztrgati? Naj vidijo! Naj se posmehujejo zdaj, če ne bodo prej popokali od jeze! Kar tako mimogrede poglej Oblaka, kako se žene. In nisi slišala, kako mu je zjutraj dejal komandant: Oblak, kaj pa je 6 teboj? Zdaj te bodo Že vsi posekali. . No, jaz mislim, da je ne dava?« Rekla je: »Ne dava!« In vendar sta še isti dan zgubila čast prvega. »Preneumno«, so tedaj rekli večji in močnejši od nju, »Zdaj nam bo že kdor koli iztrgal čast iz rok!« In tudi komandant, še bolj pa komandirji drugih čet so prigovarjali ljudem: »Sramota za vas!« Samo komandir njune čete se ni nič kujal, zdaj je še sam delal, kakor bi hotel sam pohvale, njima pa je samo pomežiknil, češ, je že v redu!« Zdaj so v brigadi govorili samo o Štefanu in Veroniki in o tem, da ju je treba odriniti od časti prvega. Nekateri so sicer delali opazke na njun račun, toda gnali so se vsi. In tisti večer je bil tako rekoč sramoten zanju kakor še noben: čast prvega, čast obešanja zastave je šla mimo njiju. In šla je naslednji dan, dčkler si ju po nekaj dneh nista spet priborila! Vendar — stalno te časti nista mogla Nadaljeoanje na i. strani. Ptuiska brigada »Toneta Belšaka" je po vrnitvi s proge opravila 8249 delovnih ur pri izgradnji tovarne v Strnišču Po dvomesečnem delu na mladinski progi Šamac—Sarajevo je I. ptujska udar na mladinska delovna brigada »Toneta Belšaka« ob povratku v svoj okraj prevzela obvezo, da nadaljnjih 10 dni dela pri izgradnji Tovarne glinice in aluminija Strnišče. Pri tem je brigada izvršila 8249 delovnih ur. Pri dovozu gramoza za betoniranje je presegla normo za 46% in pri izkopu temeljev za stanovanjsko zgradbo presegla normo za 20%. Poleg tega je mladinska brigada y tem času posekala 2513 dreves na tovarniškem ozemlju in zbrala 171 ton starega železa. Prva ptujska udarna mladinska delovna brigada »Toneta Belšaka« je s svojimi mladinci in mladinkami pokazala polno razumevanje za važnost izgradnje naše elektrifikacije in industrializacije. S svojim delom v tovarni je podprla izvedbo petletnega plana. Za uspešno delo ji uprava Tovarne glinice in aluminija v Strnišču izreka javno priznanje. Letno inductrijski obrat in parketarna na Verdu pri Vrhniki je prekoračila plan za 5% Ib velikih gozdov nad Verdom pri Vrhniki vozniki ©talno dovažajo jelovo, buikovo, hrastovo in javorjevo hlodovino na skladišče Leeno-induetrijskega obrata in parketame na Verdu. Sedaj je najboljši letni čas sečnje v gozdovih, obrat na Verdu pa potrebuje mnogo lesa. Na skladišču je zaposlenih več delavcev s sortiranjem, zlaganjem in odvažanjem hlodov na žago, kjer dva polno-jaranenika žagata deske. Toda kljub temu, da stolno žagata, do nedavnega nista mogla nažagati dovolj desk za zaboj arno in parketamo. Potrebam teh dveh obratov moreta zadostiti šele odkar je na žagi uvedeno delo v dveh izmenah. Prirezane deske iz jelovine nadalje obdeluje zabojarna. Ker je potreba po zabojih zelo velika, je zabojarna razširila svoj obrat tudi na prostore za izdelovanje parketnih plošč, za katere začasno ni na-jočiL Zabojarna je doslej presegla produkcijo iz leta 1939 za 20%. Bukove, hrastove in javorjeve deske »uši j o v sušilnicah parketame. Te sušil-Vice so premajhne, zato predvideva le-pšnji investicijski plan gradnjo novih telnic. Osušene in ohlajene deske pri- rezujejo v parketarna. Vešč delavec pregleduje te deščice, preden jih da v stroje, ki zarežejo parketnim deščicam robove na dolžini in širini. Ko bodo zgrajene nove sušilnice, ki bodo sproti posušile toliko desk, kot jih potrebuje parketarna, bo kapaciteta tega obrata polno izkoriščena in naročniki bodo prej dobili naročene parkete. Lesno-industrijski obrait in parketarna sta doslej presegla plan za 5%. S tem, da uvaja norme, ki bodo v tem mesecu določene za vse delavce, pa se bo produkcija še dvignila, a najboljši delavci bodo prejeli zaslužen naziv udarnika. Za delavce je v podjetju na novo urejena delavska soba, kopalnice in umivalnice. V petletnem planu je predvidena razširitev in povečanje tega obrata, ki krije poleg potreb LRS tudi potrebe drugih ljudskih republik. S tem, da je urejeno vprašanje voznega parka in da gozdno oskrbništvo skrbi za urejanje gozdnih poti, bo obrat v bodoče lahko še bolj nemoteno dobival potrebno hlodovino in bo z izdelanimi deskami, parketi in zaboji pomagal pri gradnji novih stavb in pri trgovskem prometu. GRADNJA STANOVANJSKIH HIŠ V TRBOVLJAH, HRASTNIKU IN ZAGORJU Vzporedno s petletnim planom zagor-sikega, hrastniškega in trboveljskega rudnika grade stanovanjske hiše za rudarje in njihove družine. Ker se število prebivalstva vedno bolj veča, predvideva plan gradnjo 74 stanovanjskih hiš s 314 stanovanji in 2 samski hiši s 430 posteljami. V Trbovljah bodo zgradili 7 stanovanjskih hiš s 30 stanovanji, v Zagorja 56 stanovanjskih hiš z 206 stanovanji in v Hrastniku 11 stanovanjskih hiš z 78 stanovanji. Največ se bo gradilo v Zagorju. Til niso vštete gradnje stanovanj ostalih tovarn, ML0 in stanovanjskih zadrug, ki bodo v petletnem planu tudi gradile stanovanjske hiše. Prostovoljno delo na Jesenicah Prebivalstvo Jesenic se je obvezalo, da bo do 15. julija t. 1. s prostovoljnim delom odstranilo vse ruševine v mestu. Delo pri odstranjevanju ruševin se je začelo 9. maja t. 1. Tega dne je 385 prebivalcev prostovoljno delalo 1155 ur. Rojstni dan maršala Tita so prostovoljni delavci praznovali s tem, da so delali 594 ur. 27. maja so članice AF2 delale 381 ur. Skupno so člani množičnih organizacij delali od 25. maja do 16. junija 5436 ur pri odstranjevanju ruševin, mladina pa je v tem času z učitelji in profesorji delali 1865 ur. V LR Bosni in Hercegovini gradijo . .2000 objektov v vrednosti nad 3 milijarde din. Do 1. aprila je bilo zaposlenih pri gradbenih podjetjih 5650 delavcev, do 20. junija se je pa število delavstva povečalo na 17.900. Od 1. januarja do 20. junija je bil načrt gradbenih del izpolnjen za 14%, Dela je prevzelo 25 gradbenih podjetij. Proizvodni uspehi v osiješki tovarni vžigalic. To je največja tovarna svoje vrste v naši državi. Delovni kolektiv je v prvomajskem tekmovanju izpolnil načrt za 112% in je bil proglašen kot najboljši med osiješkimi delovnimi ko- lektivi. Po normah dela nad lavcev. de- V založbi »Ljudske pravice« je Izšla brošura PETLETNI PLAN" ki vsebuje govore vodilnih državnih funkcionarjev v Ljudski skupščini FLRJ in zakon o petletnem planu. Dobi se v upravi »Ljudske pravice«, Kopitarjeva ulica 2, vseh njenih podružnicah po deželi in v vseh knjigarnah za din 18. Uprava »LJUDSKE PRAVICE«, Kopitarjeva ulica 2 KRATKE VESTI IZ VSE DR2AVE Organizacija ribolova na zgornjem Jadranu. Pred dvema mesecema je bilo na Reki ustanovljeno državno podjetje »Ribolov« za globinski ribolov na zgornjem Jadranu. Področje tega podjetja obsega obalo ob Istri in Hrvatskem Primorju do Zadra s kvarnerskimi otoki. Zdaj izdelujejo v ladjedelnicah v Lošinju in Fažani 9 ribiških ladij za globinski ribolov. V prvih petih mesecih te sezone je odkupilo državno podjetje »Riba« nad milijon kg rib. Okrog 40% rib oddaja to podjetje tovarnam za predelavo. Nova upravno teritorialna razdelitev LR Bosne in Hercegovine. Ljudska skupščina LR Bosne in Hercegovine je sprejela zakon, po katerem so odpravljena dosedanja okrožja. Poslej se bo ljudska republika delila na 65 okrajev, 13 mest, 4 mestne rajone in 874 krajevnih ljudskih odborov. Tovarna elektrod v Šibeniku bo končana že letos. Delo razveseljivo napreduje in glavna montažna dela bodo končana do novembra. Po načrtu bo ta tovarna začela obratovati ob koncu leta. Graditev delavskih stanovanjskih hiš v Lozovcu. Ob tovarni glinice in aluminija v Lozovcu pri Šibeniku so letos začeli graditi moderno delavsko naselje. Razen stanovanjskih hiš bodo zgradili tudi šolo, dom kulture, zadružni dom in športni stadion. Avtokolone, ki prevažajo les in rude iz gozdov in rudnikov. Prevozniško podjetje LR Srbije »Prevoze je organiziralo prevažanje lesa in rud iz gozdov in rudnikov, ki so oddaljeni od železnic. V Srbijo, Bosno, Crno goro in Sandžak bodo poslali v ta namen 12 avtomobilskih kolon. Podjetje namerava uvesti stalne proge za tovorni promet v krajih, kjer ni železniškega prometa. Na progi med Samcem in Beogradom že vozijo redno tovorni avtomobili. Zatiranje gozdnih škodljivcev s pomočjo letal. Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v sodelovanju s komitejem za ljudsko zdravstvo letos maja organiziralo opraševanje gozdov s sredstvi proti škodljivcem, in sicer s pomočjo letal. Zdaj se je izkazalo, da je bilo to opraševanje zelo uspešno ter da so uničili večino gosenic. Na Košutnjakn pri Beogradu trasi-rajo pionirsko progo. Tam bodo zgradili miniaturno železnico, ki se bo razlikovala od pravih železnic le po tem, da bodo vsi objekti mnogo manjši. Proga bo okrog 11 km dolga. Graditev bo zahtevala precej dela. Tudi to progo bo gradila mladina. Zgradili bodo tudi 80 m dolg predor in številne male mostove. Največ 100 vagonov žita več nam bo dala žetev, če bomo organizirali pobiranje klasja. Iz Vojvodine izhaja predlog, naj bi takoj po žetvi organizirali pregled vseh strnišč ter pobiranje klasja. Doslej v Vojvodini ni bila navada, da bi pobirali klasje. Ce bi pri tem delu zaposlili mladino, bi bilo delo mogoče uspešno opraviti. Zračunano je, da bi pridobili 100 vagonov žita več, če bi pobirali klasje na površini 1 milijona oralov in če bi na oral nabrali le 1 kg žita. Razširjenje paračinske steklarne, Proizvodnja v tej steklarni stalno narašča. V prvem trimesečju je bila proizvodna naloga presežena za 22%. Zdaj tudi razširjajo obrat; zgradili bodo oddelek, kjer bodo izdelovali steklo na tekočem traku. Ekipe za proučevanje ljudske prehrane na terenn. Institut za proučevanje ljudske prehrane, ki je bil letos ustanovljen pri srbski Akademiji znanosti, je že poslal na teren ekipe strokovnjakov, ki imajo nalogo, da v rudarskih in industrijskih krajih podrobno proučijo prehrano prebivalstva. fIZKULTURA ^i-inr^if i ri.riArir«~u~LrLri.ri.ri_ri -L -t -i_ri_~i_nnr» Prvenstvo KNOJ-a v lahki atletiki Množična udeležba in dobri rezultati V ponedeljek in torek 30. 6. in 1. 7. je bilo na ljubljanskem stadionu prvenstvo KNOJ-a v lahki atletiki. Dvestodvajset mladih postavnih borcev, podofioirjev in oficirjev enot KNOJ-a iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Beograda, Skoplja, Splita in drugih mest je pokazalo v tekmovanju tisto borbenost, ki je lastna samo borcem JA. Njihovi rezultati, mnogi zelo dobri pa niso realen izraz njihovih moči in sposobnosti, posebno v metih, kjer jim je najbolj potrebna izpopolnitev v tehniki. Med njimi so izraziti talenti. Kot najbolje plasirani na tekmovanju v svoji enoti so se prvič pojavili na večjem tekmovanju. Najboljši bodo tekmovali v Zagrebu od 11. do 14. 7. za naslov prvaka JA. Med tekmovalci je bil tudi Vujačič, star boreo tn državni reprezentant. Lansko leto je bil v Tirani na balkanskem prvenstvu drugi v metu bombe (balkanski prvak je njegov brat, član CDJA »Partizana«). Tudi sedaj je bil prvi v metu bombe s 63,14 m. Izvrsten je bil tudi Miloševič (Bjelovar) s 60,15 m. Vu-jačlč je vrgel najbolj daleč tudi kopje 49,08 m in disk 34,87 m. Tekmovalci in gledalci so pazljivo spremljali vsak gib mladega Dimitrijeviča (Beograd), ki je dosegel zelo dobre rezultate v skoku v višino 1,75 m, skok v daljino 5,88 m in troskoku 12,88 m. V skoku v daljino je bil še boljši od njega izraziti eprinter šušak (Beograd) s 6,18 m. Oba imata vse pogoje, da se razvijeta v kratkem času v odlična atleta. Ljubljančan Nabernik se je to pot slabše plasiral — troskok 12 m in skok v daljino 5,65 m, ker nima zadostnega treninga. Dober je tuji Vojnovičev (Skoplje) rezultat na 800 m 2:13,3. Zelo zanimive in napete so bile borbe v vseh štafetah. Navijanje borcev je bilo večje kot pa na nogometnih tekmah. Rezultati prvega dne so povprečni zaradi velike vročine, ki je občutno vplivala na tekmovalce. Rezultati: 40) m zapreke: 1. Erceg (Sarajevo) 1:05.6; 10( m: j. Sremac (Beograd) 11,9; 10.000 m: 1. Titan (Ljublj.) 39:06.2; 400 m: 1. Marn (Ljublj.) 57,7; 1500 m: 1. Ke-cerin (Zagreb) 4:43.4; met krogle: 1. Kru-palija (Novi Sad) 12.08 m; štafeta 4X100: 1. 1. Beograd 48.5; balkanska štafeta: 800X400 X200X100: 1. Skoplje 3:35.0; 110 zapreke: 1. Alempijevič (Novi Sad) 20.2 sek.; 200 m: 1. Sušak 24.4; skok v daljino z mesta: 1. Mi-hajlovski (Novi Sad) 2:81 m; 5000 m: 1. Baznik (Skoplje) 17:42.2; skok s palteo: 1. Marjančič (Ljublj.) 2.60; 4X400 m štafeta: Ljublj. 3:53.6; desetoboj: 1. Katič (Beograd) 4357 točk. Organizacija je bila vzorna. Obveščanje s telefonom in zvočnikom je omogočalo brezhiben potek tekmovanja, katerega sta vodila Božič Milan in Žitnik Vinko. Sodniiki zbor s tovarišem Cernetom in Korčstom je marljivo in točno opravljal svojo nalogo. Tudi to tekmovanje dokazuje, da je fiz-kultura v JA zajela skoraj vse naše borce, ki dosegajo s svojim prirodnim talentom uspehe v vseh panogah. Kolesarske dirkališčne dirke prvič po osvoboditvi Že precej časa je minilo odkar nismo videli kolesarskih prireditev na dirkališču. Pa ne samo pri nas v Sloveniji, tudi drugod v Jugoslaviji jih ni bilo. Končno so se naši kolesarski krogi vendarle zganili in sklenili, da bodo prvič v Sloveniji, v Ljubljani, organizirali to svojevrstno in privlačno kolesarsko prireditev, na kateri bodo nastopali kolesarski športniki iz vseh krajev Jugoslavije ter iz Trsta. Dne 13. julija bomo torej lahko prisostvovali kolesarski borbi na zaprtem prostoru, na dirkališču FD »Triglava« v Sp. Štški. Točke sporeda, ki sta jih organizatorja FD »Krim« in FD »Enotnost« zbrala za ta nastop, so zelo zanimive in nudijo gledalcem dovolj športnega užitka-Razen glavne dirke s predvožnjami, polfinalom in finalom ter izločevalne dirke, dirke ciljev in več drugih vmesnih točk bo na sporedu še zanimiva medmestna borba moštev, v kateri bodo moštva posameznih naših mest napregla vse razpoložljive sile, da pribore zmago svojemu ožjemu športnemu centru. Tu bomo lahko videli agilnost in moč kolesarskih športnikov Trsta, Beograda, Zagreba, Ljubljane itd. Ko so kolesarji drugih mest zvedeli, da nameravajo Ljubljančani organizirati dirkališčno prireditev, so se že začeli pripravljati in zanimati za stanje dirkališčne proge. Tudi spored prireditve jim da misliti, kajti pripraviti se je treba za posamezne točke, ki zahtevajo precej rutine in duševne prisotnosti. Završalo je torej v kolesarskih vrstah. Tržačani, katerih večina še ni nastopala na dirkališčnih progah, ki so pa znani mojstri v cestnih dirkah, tudi premišljujejo, kako bo neki šlo, ko so vajeni le svojih »prostih te-kov« (Lehrlaufov), medtem pa so na dirkališču predpisani »prisilni teki« — (Musslauf). O Beograjčanih gre glas, da so v tej športni panogi dokaj napredovali in da so za Zagrebčane nevarni tekmeci. Vse te zanimivosti bomo torej lahko videli čez dva tedna v Ljubljani. Zvezna liga in kvalifikacijski pokal CO FISAJ je zaradi nepravilne registracije igralcev FD »Torpedo« iz Sa rajeva, razveljavil nogometno tekmo FD »Dinamo« iz Pančeva in FD »Torpedo« iz Sarajeva, ki je bila odigrana v okviru zveznega kvalifikacijskega coupa v Pančevu dne 15. junija 1947. Nova tekma bo odigrana v Pančevu 6. julija t. 1. Druga tekma zveznega kvalifikacijskega cupa bo v Zagrebu 6. t. m. med »Metalcem« iz Zagreba in »Slogo« iz Novega Sada, V nedeljo 6. julija bodo naslednje tekme zvezne nogometne lige: »Metalac« — »Dinamo« v Beogradu, »Spartak« — »Partizan« v Suboitici in »Železničar« »Crvena zvezda« v Sarajevu. CO FISAJ-a je nagradil mladinski brigadi (Nadaljevanji « 3. ttrani) obdržati. »Kaj čeva,« je rekel Stefan, »tudi dirugi delajo ...« Vozila ata dalje, nakopavala, se vmes pogovarjala. Toda V«ronika je postajala nekam molčeča: Stelam je »pet dobil pismo — v sredo kakor vedno. In tretji teden je prišlo zopet redno. Vprašati pa si ga ni -upala. Molče je nakopavala, molče vozila. Medtem je on dalje pripovedoval. Zdaij je govoril o delu na splošno, nato o tekmovanju, o zastavicah, pa spet o tistem, kar so govorili vsi v brigadi. Ko pa se je ozrl po bližnjih njivah, ki so se s svojim bogastvom kopale v soncu, je kakor dober kmet rekel modro: »Pšenica zelo lepo kaže. In tudi vse drugo, kar poglej, kako je strupeno zeleno. No, letos ne bomo v takih skrbeh za ikruh v državi.« Ta misel na državo ni izzvenela pretirano in narejeno, vendar je Veroniko začudila. Ona bi tako ne rekla, ker bi se ne spomnila. Zato je dejala: »Zakaj si rekel — v državi? Kako to misliš — v državi? Mislila sem, da boš rekel: Pri nas doma.« Pogledal jo je, nato se je nasmehnil grenko in odvrnil tiho: »Jaz nimam doma... In čeprav bi imel,« je popravil po premisleku, »zdaj moramo vsi misliti na državo. Nisi hodila doma na sestanke? In nič ne bereš? Povsod se govori, kakšno sušo smo imeli dve leti in povsod je že primanjkovalo kruha. Letos pa so njive drugačne! Ko bi le še zdaj ob pravem času padel dež, pa bi res vse bogato obrodilo,« Govoril je preprosto, nič priučeno, kakor bi govoril kmet o svojih njivah, o svoji družini. Potem je govoril o slivah, ki jih je bilo toliko okoli. Govoril je o slavcih in vsega se je dotaknil in vwe je postalo zanimivo, o čemer je spregovoril, le njo je nekaj dražilo pri vsem. Čedalje bolj je molčala. {Nadaljevanje »ledi.). Dramski krožek Dijaškega doma Ivana Cankarja Cankar je s svojim bistrim očesom že davno odkril trohnobo v meščanskih političnih grupacijah ter se kot človek, politik, publicist in umetnik brez oklevanja priključil novi, pri nas komaj porajajoči se družbeni sili delavskega razreda, ki je nosil v sebi klice naše današnje narodne in socialne svobode. Tega in takšnega Cankarja, ki je v najtesnejši povezavi z delovnim ljudstvom, postal glasnik te nove družbene sile na področju umetnosti, si je postavil mladinski domski kolektiv največjega dijaškega doma za svoj vzgled in vzor ter preimenoval svoj internat v Dijaški dom Ivana Cankarja. Da bi se gojenci tega doma čim bolj seznanili z velikimi mislimi Ivana Cankarja ter da bi iste popularizirali tudi na terenu, so se odločili ter skupno z gojenkami Doma srednješolk Anice Cer-nejeve osnovali svoj dramski krožek, ki je naštudiral dramo: »Kralj na Betajnovi«. Prvič so uprizorili »Kralja na Betajnovi« ob slavnostnem preimenovanju doma ter prejeli za doživeto in spretno podajanje vlog priznanje povabljenih gostov. Ob polno zasedeni dvorani so na domačem odru še dvakrat uprizorili dramo. Nato so gostovali dvakrat v Škofji Loki, v Šoštanju, na Golniku in Vrhniki. V Ljubljani so uprizorili dramo še v armijski bolnici ter odlomek tudi v Poštnem domu. Dasi^so bile vloge Maksa Krnca, Kan-torja, župnika, Nine, izredno doživeto in uspešno podane, ni pri teh uprizoritvah glavno umetniška plat, temveč dejstvo, da so pred vsako uprizoritvijo najprej v predavanju prikazali nastajanje nove- ga izkoriščevalskega razreda ter na drugi strani istočasno nastajanje delavskega razreda in obubožanih brezdomcev, ki so prihajali iz vrst propadajočih kmetov in uničenih meščanskih srednjih slojev, t. j. razreda, ki se je izpreminjal v vedno bolj napreden faktor slovenske narodne ™ socialne politike. Poleg tega so prav dobro podali primerjavo osebnih idealov in ciljev Kantorja z imperialistično-fa-šističnimi ideali in cilji Hitlerjevega narodnega socializma. V tem okviru podana Cankarjeva realistična drama: »Kralj na Betajnovi« je bila gledalcem mnogo jasnejša, razumljivejša in življenjsko blizu ter je služila prebujanju in jačanju družbene zavesti pri igralcih in gledalcih. Domski orkester pa je izkoristil odmore za svi-ranje partizanskih koračnic. »Dramski krožek Dijaškega doma Ivana Cankarja« je s tem dobro izvršil svojo nalogo. Tako je ta prireditev, ob tesni povezavi gojencev, domskih uslužbencev in nekaterih članov patronata, ki so sodelovali pri uprizoritvah, z množicami na terenu, dosegla pozitivne rezultate, ki jih je treba priznati. NOVE KNJIGE Sgl. Friedrich Engels; Nemška kmečka vojna. »Cankarjeva založba«. Ljubljana 1947. Str. 150. Narodna država. Zbornik članaka 1 materijala s pocVučja državne kontrole i uprave, št. 4—5. Izdala Kontrolna komisija FLRJ. Beograd, junij 1947. Str. 116. Marko Markovič: Na Boku. Mala biblioteka. St. 6. »Svjetlo*t«. Sarajevo 1947. Str. 20. Na predlog glavnega štaba mladinskih delovnih brigad na gradnji mladinske proge šamao—Sarajevo je cemtralni odbor PZJ nagradil od delovnih brigad druge skupine prve izmene s športnimi rekviziti prvo mi-leševsko In drugo goričko udarno brigado. Obe udarni brigadi sta dosegli najboljše uspehe pri rednem obiskovanju predavanj iz flzkulturne in predvojaške vzgoje, pri tekmovanju za značko fizkulturnlka, pri rednem izvajanju športnega koledarja ter disciplini in ureditvi športnih terenov. V prvi gorički udarni delovni brigadi, ki dela na drugi sokolji, eo brigadirji po večini z vasi, s fizkulturo pa so se seznanili šele na mladinski progi. Od 204 brigadirjev in brigadirk tekmujo 201 mladinec za značko fizkulturnika, in so izpolnili 1428 norm. Reprezentanca železničarjev : »Crvena zvezda« 2:1 (1:0) V torek popoldne je bila na stadionu v Subotici odigrana nogometna tekma med reprezentanoo železničarjev, ki se pripravlja za turnir v Budimpešti in »Crveno zvezdo« iz Beograda. V zelo živahni in zanimivi Igri je zasluženo zmagala reprezentanca železničarjev z rezultatom 2:1 (1:0) V moštvu »Crvene zvezde* je prvič po operaciji nastopil tudi reprezentativoo Bajko Mitič. Prvenstvo LR Hrvatske v tenisu V nadaljevanju prvenstva v tenisu so bile včeraj odigrane polfinalne in finalne igre seniorjev in juniorjev. V finalni igri ju-niorjev je Petrovič premagal Čerina s 6:0, 6:1. V polfinalnih igrah seniorjev Je Sarič premagal Sedmaka s 6:4, 6:8, 6:0, Brlksi pa prof. Fridriha s 6:3, 6:1, 6:0. V finalu je Sarič sigurno premagal Brlksija i re-*ultatom 6:1, 6:4, 6:0 in tako postal prvak LK Hrvatske v tenisu. OBVESTILO Mestni fizkulturnl odbor v Ljubljani vabi vse aktivne kasačo In lahače, ter vse fiz-kulturnike, ki imajo vesolje do teh panog flzkulture, da se udeleže zbora kasačev in jahačov ki bo v petek 4. t. m. ob 19. uri v Narodnem domu, vliod iz Bleivvolsove o. Bazpravljalo se bo o aktivlzaciji dela pri teh odsekih, ter volilo referente. Posebno vabimo mladino. Dirka »Tour de France« je že v največjem tempu Sto kolesarjev iz sedmih evropskih dr-■ ur,taI° Pret0klo sredo v Parizu na največji kolesarski dirki na svetu »Tour de |rance«. Med njimi nista poznana kolesarja Bartali in Coppi. Tudi brez njih je močna ^°Hur,onc.a ,!n dirka obeta velika iznena- » s-jsssru? .£•« oa"°r- 6*11 «P?2zrLilie>J36, Vm: h Kiibler (Švica) 6.51.55. Z# dve dolžini kolesa za njim je bil Francoz Mahe. IX- ,I-ilIe—Bruielles, 182 km; 1. Vietto (Franc.) 5:55.52. III. Bruxelles—Luxemburg, 314 km- 1 Eonconi (Italija) 10:59.03. , JV. Luxemburg-Strassbourg, 228 km: I. Bobič (Franc.) 8:14.29. Strassbours—Besancon, 248 km: 1. 8:I0«. 2. Kosello (Italija) z Viettn i' • T,ekupnem Plasmanu vodi Jo 72 tek™ovalcev!0nCOn P° Peti etapi vozl Turnir v Wimbledonu Drobny (ČSR) izločen iz nadaljnjega tekmovanja V nadaljevanju teniškega turnirja v Wlmbledonu je včeraj Amerlkanec Tommy Brown premagal Petro v treh setih z rezultatom 7:5, 6:2, 6:4. 20 letni Patty, ki je v nedeljo premagal Bromwicha je včeraj v petih setih premagal Drobnya s 3:6, 6:4, 7.9, 6:2, 6:3. Tretji Amerikanec Kramer je igral včeraj proti G. Brownu in ga naravnost pregazil z rezultatom 6:0, 6:1 in 8:3. V zadnji igri četrt finala pa je Pails (Avstralija) premagal četrtega Amerlkanca Falkenburga z rezultatom 4:6, 4:6, 6:0, 6:3, 6:2. V semiflnale, ki se bo igral danes, so se plasirali trije Amerlkand, Kramer, Tom-my Brown ln Patty ter Pails Iz Avstralije. Kramorjev nasprotnik v semifinalu bo Pails, Pattyov pa Tommy Brown. Kratke vesti Moskva. 30. junija. (Tass). V okviru tok-prvenstvo ZSSB Je stvn 'i* >'vMoskv6 premagalo mo- ™ ^ Tbilisija s 3:0. Moskovski in„na Prvem mestu tabele s 20 točkami od 22 mogočih. lahkontu« J"".'.!"- (Tass). Na tekmovanju 'Atletov Leningrada ie sovjetski prvak H.1.A Al?ks°.iev vrgel konje 75 m in 78 cm športnem tekmovanju v Talinu pa i inJin“1 estonski atlet Georgi Fildo pretekel 100 m v 10,8 sek. Od lj. d„ 27. julij« bo v Budimpešti mednarodni nogometni turnir železničarskih jtlubov iz večine evropskih držav. Reprezentativno moštvo Jugoslovanskih železničarskih klubov biva na Paliču in se pripravlja na sročanja v Budimpešti. Prvaki LB llrvatske v boksu. V Zngrebu so se končala tekmovanja za prvenstvo Hrvatske v boksu. Prvak Hrvatske v mušji kategoriji je Klemenčič, v bantan kategoriji Ferenbnuor, v perolaliki kategoriji Bar-badoro. v lahki kategoriji Natallno Barba-doro. v welter kategoriji Pavlič, v srednji kategorij pa Marši. Prvaki Hrvatske v boksu bodo sodolovall 4., 5. in 6. julija na zveznem boksarskem prvenstvu v Beogradu. To dni bo tudi plenarni sestanek odboi«ov za boks. rokoborbo in dviganju uteil. II. Julija bo v Sofiji boksarski dvoboj med reprezentanco Beograda ln reprezentanco Sofije, ki io trenira iugoslovanskl trener Tomič. -I® v Kranju v okviru mladinskega nogometnega prvenstva Slovenije domačo mladinsko moštvo premagalo mladince ljubljanske Enotnosti z rezultatom 2:1 (1:1). Za enotno fronto v borbi proti reakciji in fašizmu na Madžarskem Komunistična partija Madžarske predlaga volivno zvezo štirih demokratičnih strank Budimpešta, 2. jul. (Tanjug). Madžarski listi so objavili pismo, ki ga je poslala KP Madžarske 26. junija vodstvom socialno demokratske stranke, stranke malih posestnikov in ljudske kmečke stranke. V pismu je rečeno: »Razpust parlamenta in razpis novih volitev je neobhodna in nujna potreba. Nove volitve naj utrdijo demokracijo in zagotovijo pogoje njenega konstruktivnega dela. Tem ciljem pa se upirajo tiste reakcionarne sile, ki so še ostale po likvidaciji zarote. Fašizem 6e zopet pojavlja posebno v Sulyokovi stranki in to pod krinko demokracije ter vztrajno poizkuša obrniti ljudske množice proti demokraciji. Reakcionarne in fašistične sile želijo izkoristiti volitve zato, da b‘ oslabili in izpodrinili demokracijo in da bi preprečili mirno konstruktivno delo demokracije pri dvigu blagostanja ljudstva. KP Madžarske zarudi tega predlaga, da bj sklenile 4 stranke demokratične koalicije volivno zvezo in tako obnovijo zaradi skupne borbe proti reakciji in fašizmu, pa tudi zaradi ustvaritve skupnih velikih nalog triletnega načrta, narodno fronto neodvisnosti. Volivna zveza demokratičnih strank je imperativ interesa ljudstva, kateremu je treba podrediti strankarske interese. Brez te volivne zveze bi demokratične stranke med seboj tekmovale, namesto da bi se skupaj bojevale proti reakciji. Volitve leta 1945 in izkušnje, pridobljene v dobi, ki je od tedaj minula, so dokazale, da bo tisto demokratično stranko, ki teži za tem, da si pridobi reakcionarne glasove, namesto da bi šla po poti skupne borbe proti reakciji in vodila volivno borbo proti zvezi demokratičnih strank — nujno dosegla usoda, da bodo v njene vrste prodrli reakcionarni elementi in tako postala orodje reakcije. Kdor odklanja volivno zvezo demokratičnih strank in kdor izziva medsebojno borbo ljudskih sil, ta razdira narodno enotnost, ki je odločilen pogoj vzpona našega naroda. Volivna zveza, ki jo predlagamo, pa se ne dotika samostojnosti posameznih strank in pravice do posebne kandidatne liste pri volitvah in tudi ne načela, da dobijo stranke, ki sodelujejo v volivni zvezi, poslanske mandate y razmerju glasov, ki so jih dobile njihove posebne liste. KP Madžarske upa, da bodo stranke pri ocenjevanju našega predloga izhajale s stališča madžarske demokracije v interesu združenih narodnih sil in nujnosti skupne borbe proti reakciji in fašizmu. Prosimo, naj se čim prej skliče medstrankarska konferenca, na kateri bi se proučil naš predlog.« »Times« o resnem gospodarskem položaju v Britaniji London, 2. julija. (Tanjug.) V zvezi s konferenco zunanjih ministrov v Parizu objavlja »Times« uvodnik, v katerem opozarja na resni gospodarski položaj v Vel. Britaniji in med drugim piše: »V zadnjih 10 dneh opozarjajo številni podatki na težo položaja. Številke o proizvodnji premoga za prva dva tedna junija so bile izredno neugodne. Številke o prekomorski trgovini za maj kažejo neugodno bilanco v primeri s številkami, ki so bile dosežene aprila. Izkoriščanje ameriškega kredita je doseglo junija rekordno stopnjo. Ako se bo nadaljevalo s to hitrostjo, bo ameriško posojilo do božiča izčrpano.« »Times« poudarja, da kažeta industrijska proizvodnja in prekomorska trgovina po najnovejših podatkih slabše rezultate, kakor bi si jih lahko kdor koli predstavljal v vladnih gospodarskih načrtih. Po dosedanjih okoliščinah bo proizvodnja premoga v kratkem padla pod proizvodnjo 1. 1946, preskrba z električno energijo, ki je bila že sedaj nezadostna, pa se bo še bolj poslabšala. Izvoz je padel daleč pod postavljeni cilj, uvoz je bil pa nasprotno znatno večji, kakor je bilo določeno v prvotnem programu. Zaradi tega je pasivna bilanca dosegla v zadnjih dveh mesecih zaskrbljivo stopnjo. Ako se bo tako nadaljevalo, bo letošnja trgovinska bilanca za 700 milijonov funtov sterlingov slabša, kakor je bilo predvideno v programu, ter bo pokazala primankljaj v višini okrog 650 milijonov funtov sterlingov. »Times« dalje poudarja, da se problemi Vel. Britanije otežkočujejo z iz-preminjanjem britanskih sterlinških terjatev v dolarje. List naglaša, da je najnujnejši problem Vel. Britanije ta, da ne glede na posledice pomanjkanja dolarjev na svetu, izboljša pasivno bilanco. Ta primankljaj je tako velik, da politika zmanjšanja uvoza ne nudi izhoda iz položaja. Prihranek preko 60 milijonov funtov sterlingov, ki bi se dosegel s pomočjo omejitve uvoza, bi povzročil ali lakoto ali pa popolno prenehanje proizvodnje, to bi pa v končni liniji pomenilo eno in isto.« 2 milijona francoskih delavcev stopilo v enodnevno protestno stavko Pariz, 2. julija. AFP poroča: 2 milijona delavcev kovinarske industrije v Franciji je stopilo v enodnevno stavko, da bi opozorili vlado na svoje zahteve glede povečanja mezd. Iz istih razlogov so danes proglasili stavko tudi delavci tovarn za papir in lepenko. »Reuter« poroča, da je bil včeraj zjutraj prirejen v Parizu množični miting bančnih uradnikov, ki se ga je udeležilo 10.000 ljudi. Sklep stavkaške-ga komiteja, da se 6tavka, ki traja že 12 dni, nadaljuje, je bil pozdravljen z odobravanjem. Ljudska demokratična armada Kitajske kontrolira velik del proge Peking-Paoting Torento, 2. julija. (Tanjug). Kanadski vestnik World News Letters prinaša članek gvoj-ega dopisnika iz Šanghaja, v katerem je rečeno, da uporablja sedaj na Kitajskem 60 Kuo-mintangovih divizij (1,000.000 vojakov) ameriško orožje; štiri druge Kuomin-tangove armade in 50.000 članov vojaške policije se uri in oborožuje z ameriškim orožjem pod vodstvom ameriških vojaških inštruktorjev. Za izobraževanje Kuomintangovih oficirjev je na Kitajskem 27 oficirskih šol ki jih vodifo ameriški inštruktorji. 'Med temi šolami je 5 letalskih. V Čangkajškovi Kitajski je več tjs°č ameriških vojaških inštruktorjev. Članek piše nato, da je pristanišče Tsing-tao spremenjeno v posebno ameriško cono in da so Amerikanci zgradili letalska oporišča v bližini Nankinga, Šanghaja, Hankova, Tientsina, Peipin-ga, Kunminga in še mnogih drugih mest. Ta oporišča so zvezana med 6e- Grški partizani operirajo v centralnem delu Peloponeza Atene, 2. julija. (Tas6). V uradnem poročilu je glavni stan 85. vojaškega področja objavil, da je v noči na 27-junij velik partizanski oddelek v mestu Lidorikion napadel stotnijo vladnih sil. Tisk poroča, da so to mesto, ki ga ni branila samo vladna stotnija temveč tudi orožniški oddelki, zasedli partizani, ki so dobili v roke trgovske niše, požgali poslopja orožništva in se umaknili pred prihodom vladnih ojačen j. „ Vladne čete in oroznistvo so več kot teden dni vodili »operacije« na južnem Peloponezu, vendar pa niso naleteli na partizane, ki so se razdelili na majhne oddelke in prestavili svojo aktivnost na osrednji Peloponez. Ukrajinske tolpe na Poljskem likvidirane Varšava, 2. julija. (Tass) Objavljeno je uradno poročilo o uspešnih operacijah za likvidacijo ukrajinskih tolp URA. V poročiiu je rečeno, da so tolpe, ki so terorizirale prebivalstvo v južnih področjih žeškovskega vojvodstva ter v nekaterih predelih lublinskega in krakovskega vojvodstva, sestavljali člani SS divizije »Galizia«, kakor tudi hitlerjevski oficirji ter da »o te tolpe vzdrževale zvezo s centralo organizacije ukrajinskih nacionalistov, ki je onstran meje. V poročilu se navajajo številni podatki o sodelovanju teh tolp s tolpami terorističnih skupin organizacije *Narodowe Syli Zbrojne« in organizacije »Wolnosc i Nie-Podleglosc«. Po zaslugi široke akcije za likvidacijo teh tolp, ki se je začela maja, je bilo ubitih 406 banditov, med katerimi tudi več njihovih voditeljev. Nekaj sto banditov je bilo ujetih in izročenih v roke sodnim organom. Izvedenih je bilo več Jfetacij oseb, ki so sodelovale s tolpami, ^azen tega je bilo zaplenjeno veliko °rožja. / boj z rednim vojaškim letalskim prometom. Peking, 2. julija. AFP poroča: V mestu Szepingkaja se bijejo ulične borbe med enotami demokratične armade Kitajske ter četami Kuomintan-ga. Demokratična armada ima že večji del mesta v svojih rokah. V poluradnih poročilih Kuomintanga o borbah v pokrajini Hopei, 150 km jugo-zapadno od Pekinga, 6e priznava, da so se vladne čete »umaknile iz strateških razlogov«. Demokratična armada ima v svojih rokah skoraj vso železniško progo od Pekinga do Paotinga, glavnega mesta Hopei. Anglo-egiptski šterlingški sporazum pomeni minus za Egipt London, 2. julija. Reuter poroča, da je bil podpisan anglo-egiptovski sporazum o ureditvi dolga, ki ga ima Velika Britanija nasproti Egiptu. Sporazum je začasen in velja samo do konca leta 1947. V tem času se bo dolg odplačeval mesečno. Po mnenju Reuterjevega urednika določa ta sporazum enak postopek za Egipt, kakršen je tozadevni postopek glede Indije. Nekatera vprašanja, kakor na primer redukcija celotne dolgovane vsote, sploh niso mogla biti rešena, druge podrobnosti doseženega sporazuma pa drže zaenkrat v tajnosti. Po poročilu Associated Pressa mislijo egiptovski opozicionalni časopisi, da ta začasni sterlinški sporazum ni ugoden za Egipt in da ne pomeni uspeha. Sestavil M. Germek 8 ; 6 5 4 5 2 1 h o a * c Mat v treh potezah Letošnji prvak JA Milan Germek, ki je na finalnem turnirju JA v Sarajevu kot amater prehitel tri mojstre: Miliča, Božiča in Markoviča, je eden redkih aktivnih šahistov, ki se posebno zanima tudi za problemski šah — za tako imenovano šahovsko poezijo. Ima velik smisel za sestavljanje šahovskih problemov. Iz njegove bogate zakladnice prinašamo tropoteznik, ki ga odlikujejo ekonomika sredstev in bogastvo idej. Problem je bil prvič priobčen 1. 1946 v »Obzorniku«. * Iz dvoboja Hrvatska-Slovenija spada v vrsto zanimivejših partij partija s 7. deske med Slokanom Vladom (Ljubljana) in ing. Jermanom (Zagreb). Je zelo uporabna za lastne analize. DAMSKI GAMBIT Rogaška Slatina, maj 1947. 1. d2—d4 Sg8-f6 f T7 Beli: Slokan V. Orni: ing. Jerman 1. d2—d4 Sg8—f6 2. Sgl—f3 d7—d5 3. c2—c4 e7—e6 4. Sbl—c3 c7—c6 5. e2—e3 Sb8—d 7 6. Ddl—c2 Lf8-d6* 7. Lfl—d3 0—0 8. 0—0 d5Xc4 9. Ld3Xc4 e6—e5* 10. Tfl—dl Dd8—e7 11. e3—e4!’ e5Xd4 12. Sf3Xd4 Sd7—e5 13. Lc4—e2 Sf6—g44 14. Lel—f4 c6—c5 15. Sd4— f5 Lc8Xf5 16. e4Xf5 Ta—d8 17. Sc3—e4» Ld6—b8 18. Dc2Xc5 De7—h4 19. Lf4—g3 Dh4—li6 20. h2—h3 21. TdlXdS« Sg4—f6 Tf8Xd8 22. Lg3Xe5 Sf6Xe4 23. Dc5—e77 Dh6—g5 24. f5—f6 črni se vda, ker izgubi najmanj celo figuro. Opombe: 1. Običajno se na tem mestu igra Lf8—e7, kar je gotovo bolje. Igrana poteza je dobra samo, če beli ne najde prave poti naprej. Pri Slokanu to ni primer, v nekaj potezah je dokazal šibkost poteze Lf8—d6, in sicer z aktivno igro v središču. 2. Spada v sistem, ki si ga je črni zastavil: ogrožati belega s figurnim napadom na kraljevsko krilo. INapram slabšim igralcem se to obnese, napram boljšim pa ne. Celo reč privede v nevzdržno pozicijo kot kaže partija. 3. Najbolje! Edino pravilna taktika belega proti poskusom črnega je odprta in živahna igra. 4. V skladu z načrtom črnega. 5. Tu se prvič pokaže slabost črne pozicije. Slaba točka na d6, vezava konja na g4, slab kmet na c5, vse to so stvari, ki so toliko oslabile črnega, da ne more več vsega obraniti. Odloči se za manjše zlo in da kmeta. 6. Bolje bi bilo, da bi menjal stolpe črni. Obramba bi bila potem precej lažja. 7. Zanimiv razplet s številnimi možnostmi. Beli stoji toliko boljše, da iz vseh odnese boljšo igro. Tako kot je igral črni, pride ob figuro z učinkovito zaključno potezo. Slokan je v partiji lepo pokazal, kako je treba kot beli igrati, če črni v damskem gambitu ali Collejevem sistemu prehitro igra tekača na d6. Moštveno prvenstvo Slovenije. V nedeljo 29. junija je bilo igrano dru20 kolo moštvenega prvenstva Slovenije. V Ljubljani sta se srečala FD Železničar iz Mariibora in aktiv Pošte FD Krima fe Ljubljane. Zmagalo je moštvo Pošte, v katerem je na prvi deski igral mojster Puc. Za nasprotnika ie imel Ketiša in partijo v lepem stilu dobil. Todi v ostalih tekmah so poštarji dosegli večji uspeh kot bi ga človek po dosedanjih rezultatih pričakoval. Podrobni rezultati so namreč Mlinar (Pošta) 1 — Babič železničar 0, Sušnik 1 — .Teremic 0, Levačič /4 — Ljubša Vi, Majcenovič 1 — Forai 0, Erker 1 — Dasko V. 0, ing. Petrič 1 — Mavrin 0. Mraliikar Vi — Da-sko J. Vi. — Skupni rezultat je torej 7 :1 za Pošto Ljubljana. Simultanka Pirca v Postojni. 28. junija je igral velemojster Pirc v Postojni simultanko proti 45 igralcem. Simultanko je organiziral Dom JA v Postojni Udeležijo se ie je razen vojakov tudi' 12 civilistov. V razmeroma kratkem času 4Vi urah, je velemojster zmagal v 41 partijah, remiziral v dveh partijah in izgubil tudi v dveh partijah. Zmagala sta Ceglec in Ivanovič, oba JA. Remizirala pa sta Tepavac JA in Sever FD Postojna. Veliko zanimanje občinstva dokazuje, da bi bilo treba v bodoče takih prireditev ie več. Brzoturnir v Mariboru. Brzoturnir za prvenstvo Maribora v juniju z 38 udeleženci se je odigral s predtekmovanji v 4 skupinah. Iz vsake skupine so v finale prišli po triije prvoplasirani. Tu so bili doseženi sledeči rezultati: Ketiš 27Vt točk, Mišura 25, Ljupša 23Vi. Sledijo prof. Stupan, Lukeš, Brišnik, Reins-berger. Za zmagovalca razpisan prehodni pokal je v presledkih že četrtič osvojil Ketiš. Če ga osvoji še enkrat, si ga po propozicijah dokončno pribori. Sindikalno moštveno prvenstvo v Mariboru se nadaljuje z naraščajočim zanimanjem in borbenostjo. S tem, da igrajo najboljši igralci v razi£nih moštvih kot n. pr. Kukovec pri Na prozi, Mišura pri Tovarni volnenih izdelkov, prof. Stupan pri Prosveti, so sile razdeljene in je izid dvobojev vedno negotov. Izjemo dela moštvo Delavnic državnih železnic, ki je najbolj homogeno in v katerem igrajo sami preizkušeni igralci. — Po četrtem kolu vodi v skupini A Tov. vol. izd. s 23 točkami pred Mar. tekst. tov. 21 točk. V skupini B vodijo Del. drž. žel. s 271/* točkami pred Pošto 22 točk. G. L. 2)o-pi&£ „<£judski ptLcurtci" Zaradi nedelavnosti aktivistov je »Teden matere in otroka« v Slovenski Bistrici izpadel škandalozno prišel nihče razen prirediteljev. Približno enako smo prodajali tudi značke za *Teden matere in otroka*. V teku >Tedna matere in otroka« v Slovenski Bistrici ves teden ni bilo niti ene prireditve. Na okraju je bil sklican sestanek predstavnikov vseh ustanov in množičnih organizacij. Čeprav je bilo povabljenih skupno 19 ljudi, sta prišla na sestanek samo zastopnika MLO in okrajnega prosvetnega odseka. Ker ni bilo pravega odbora za organizacijo tedna, se ves teden ni naredilo nič. Pači V zadnjem trenutku je prosvetni sindikat s sodelovanjem pevskega zbora AFt pripravil akademijo s predavanjem, pevskimi točkami, s sodelovanjem orkestra in z recitacijo. Razposlanih je bilo 100 vabil. Toda proslava se ni vršila, ker na njo ni Teh značk je prejel okraj 1600. Tovarna »Impol*. je od 1000 prejetih značk prodala 60 komadov, v Slivnici pa so od 300 poslanih značk prodali samo — eno. Večino značk so prodale gostilne ter zadružne poslovalnice v Slovenski Bistrici. Medtem ko je »Teden matere in otrokat uspel širom vse naše domovine, se je Slov. Bistrica pokazala kako nezmožna je organizacije in kako malo ima zanimanja za akcijo takega socialnega pomena, kakor je bila akcija »Tedna matere in otrokat. Popis zemljiških površin v Družmirju pri Šoštanju V Družinirju pri Šoštanju smo pričeli s popisom zemljišč 17. preteklega meseca. Za popis, ki se je vršil vsakodnevno, je vladalo splošno zanimanje že zaradi tega, da 6e končno ugotovi dejansko stanje površin v celoti in po posameznih kulturah. Popis je vodila učiteljica tovarišica Trobinova, ki je bila v ta namen poslana v posebni tečaj. V popisu smo napovedali tekmovanje vsem bližnjim KLO-jem ter — zmagali. Naš popis je namreč 1. julija stoodstotno zajel vso površino v našem KLO-ju. Vsi lastniki zemljišč, kakor tudi zakupniki, so se v redu prijavljali k popisu. Prijavljene podatke je na posebnih sestankih prekontrolirala popisovalna komisija, ki je v nekaj primerih odšla tudi na lice mesta ter premerila parcele, za katere ni bilo točnih podatkov. Popisovalci kakor tudi prijavitelji so v lepem medsebojnem sodelovanju pripomogli k predčasnemu zaključku popisov. Kljub temu pa čaka popisovalno komisijo še precejšnje, delo, ker še vedno sprejema obvestila iz drugih KLO-jev in ugotavlja podatke skupne površine našega KLO-ja. Z islo vztrajnostjo kot pri tekmovanju popisa samega bomo tudi pri ugotavljanju skupne površine zemljišč poskrbeli, da ne bo ostal prikrit noben košček zemlje v območju našega KLO-ja. N. N. KOČEVJE. — Mladina rudnika v Kočevju je 100% zajeta v organizacijo LMS. Na svojem sestanku je sprejela obvezo, da bo šla nabirat staro železo, ki ga delavnice na rudniku tako zelo potrebuje jo. Za to akcijo so se prijavili vsi člani aktiva. Poleg tega bo 15 mladincev in mladink na posestvu okrajnega odbora LMS, skupno z mladino Kočevja, Stare cerkve in Mahovnika osipalo 2 ha krompirja. — V kratkem se bo vršila otvoritev ob- novljene dvorane za mladinske sestanke, ki jo je mladina uredila z lastnimi 6redstvi. B, S. USTI nad LABO, ČSR. — Na konferenci jugoslovanske mladine v ČSR 7. in 8. junija t. 1, v Ustih nad Labo, katere se je udeležilo 1000 najboljših jugoslovanskih mladincev, je bila ob prisotnosti delegatov Zveze 'češke mladine in delovne brigade s »Stavbe mludeži«, predana prehodna zastavica domu jugoslovanske mladine v Plznu, kot najboljšemu kolektivu jugoslovanske mladine v ČSR. Š. M. JESENICE — Od 25. maja do 16. junija so jeseniški kovinarji in vse množične organizacije pri pospravljanju ruševin v mestu napravili 5456 prostovoljnih delovnih ur. Mladina sama pa je v tem času s svojimi učitelji in profesorji napravila še posebej 1865 ur. Množične organizacije so sprejele obvezo, da bodo do 15. julija pospravile vse ruševine in potem pričele z gradnjo 7 km dolgega vodovoda za okrajno bolnišnico Vsi tereni tekmujejo med seboj. Sedaj je na prvem mestu 9. teren s 30% udeležbo, na drugem mestu pa 10. teren s 26% udeležbo. Med mladinci prednjači teren Možak- 1 ja. Med članicami AFŽ pa sta še vedno na prvem mestu udarnici Micka Hafnerjeva in Francka Bohinc. LJUBLJANA. - Člani sindikalne podružnice ljubljanskih srednješolskih in visokošolskih domov so v nedeljo na gradilišču MLO v Šiški kopali temelje za stanovanjsko hišo in pri tem opravili 208 prostovoljnih delovnih ur. važno je vsekakor dejstvo, da so 6e člani te sindikalne podružnice 100% vključili v prostovoljno delo ki ga organizira in vodi MOOF. V tem mesecu so se že tretjič odzvali prostovoljnemu delu, kar je znak, da se kljub žuljem, ki se kaj hitro pojavijo na rokah, delovni polet in^ navdušenje za prostovoljno delo_ pri članih tega sindikata ne zmanjšujeta. Vodi jih pač zavest, da tudi s takšnim delom prispevajo k čim prejšnji izvedbi petletke. Šgl JESENICE. — 22. t. m. je v Titovem domu nastopila slepa mladina KOPER. Od 50 milijonov lir, ki so predvideni za popravilo ceste Trst-Pulj ter za popravilo dveh mostov v Siejovljah in enega na križišču pri Kastelvenere ima cestna baza v Kopru na razpolago že 21 milijonov lir. Za sedaj je zaposlenih pri teh delih 150 delavcev, njihovo število pa se bo zvišalo, kakor hitro bo prispel potrebni material, zlasti asfalt in 6troji, ki jih ima cestna baza že na razpolago. Načrt predvidenih del, ki morajo biti končana do konca leta. obsega: popravo cestnega dela asfaltirane ceste Trst-Pulj od Sv. Jerneja do križišča Sicjovlje; popravo ceste Koper-bivša postaja-most Sv. Nazarij a, ter obnovo dveh mostov v Siejovljah in enega na križišču Kastelvenere. Poleg tega bodo popravili tudi ceste Sermin, Ankaran, Ro-zana. Sv. Anton, Vanganel, Babiči in Marezige. Za vsa ta dela je predvidena uporaba 88 ton asfalta, ki bo prišel z Reke, ter čez 500 m3 grušča in peska. Prav tako bood v Bujščini izvršili velika in važna izboljševalna cestna dela. T. G. KOPER. — Pred dnevi sta dva lekarnarja iz glavnega skladišča zdravil v Ajdovščini imela sestanke v Kopru, Isoli in Piranu, katerih so se udeležili vsi tamkajšnji lekarnarji in zdravniki. Namen teh sestankov je bil, da se zdravniki in lekarnarji spoznajo z zdravili, ki jih že proizvajamo v Jugoslaviji. Ogarev GORNJI GRAD. — Tov. Kumer Drago, učitelj, je poslal »Ljudski pravici« dopis, v katerem opozarja vse kstnike sadnega drevja, naj pravočasno podpro svoje drevje, da se ne bo lomilo pod težo zorečega sadja. Opazil je namreč, da zlasti na državnih posestvih v njegovem kraju temu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti. DEKANI. — Preteklo nedeljo smo v naši vasi otvorili nov prostor za kino predstave na prostem, kjer je prostora za več tisoč ljudi. Prostor smo uredili z združenimi močmi, posebno požrtvovalna pri tem delu pa je bila vojska, ki se trenutno tu nahaja O. DOPISNIKI, PIŠITE NAM 0 PROBLEMIH, KI NASTAJAJO V ZVEZI S KONTRAHIRANJEM PROSTIH PRESEŽKOV! O n V ES TI C JI Konkurz za vpis študentov v državni institut za fizkulturo v šolskem letu 1947/48 1. Državni institut za fizkulturo je visoka strokovna Sola, splošno državnega pomena, katere naloga je v pripravljanju visoko kvalificiranih fizkultumih voditeljev, učiteljev in znanstvenih delavcev. 2. Šolanje na institutu traja 3 leta (6 semestrov). Pravico do šolanja in brezplačnega pouka imajo vsi polnopravni državljani FLRJ od 17. do izpolnjenih 30 let, ki so dokončali srednjo Solo z veliko maturo in 60 na zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu dokazali, da so sposobni za ta Študij. 3. Med šolanjem v državnem institutu za fizkulturo morajo študentje stanovati v internatu instituta. Plačilni znesek za vzdrževanje v internatu se bo odredil v začetku šolskega leta. Siromašni študenti, ki se bodo primerno učili in ponašali, bodo uživali državno štipendijo. 4. Sprejemni izpiti sestoje iz praktičnega izpita (fizičnih sposobnosti) in zdravniškega pregleda. Na izpitu iz fizičnih sposobnosti mora kandidat doseči naslednje minimalne rezultate: Moški: 1. Tek 100 m — 13.4 sek. 2. Tek 1000 m — 3.50 min. 3. Skok v višino — 130 cm. 4. Skok v daljino — 4.60 m. 5. Met krogle — 7.50. 6. Plavanje 25 m (brez merjenja časa). 7. Plezanje po vrvi — 5 m. 8. Vaje v ravnotežju na gredi. 9. Vaje z žogo. Zenske: 1. Tek 60 m — 10 sek. 2. Skok v višino — 1 m. 3. Skok v daljino — 3.25 m. 4. Met krogle — 6.25 m. 5. Vaje ravnotežja na gredi. 6. Plavanje 25 m (brez merjenja časa). 7. Vaje z žogo. Kandidatu, ki na sprejemnem izpitu ne bo dosegel minimalnih rezultatov iz največ dveh disciplin, se mu bodo upoštevali zelo dobri rezultati v drugih disciplinah. Nosilci srebrnega fizkultumega znaka so oproščeni sprejemnega izpita. Sprejemni izpiti bodo od 1. do 5. septembra 1947. Kolkovane prošnje z dokumenti se sprejemajo v direkciji instituta — Beograd, Deli-gradska 27, do 20. avgusta 1947 in to preko Komisije za fizkulturo pri predsedstvu vlad ljudskih republik. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. šolsko izpričevalo, 3. nravstveno izpričevalo, 4. potrdilo o imovinskem stanju, 5. 3 fotografije v telovadni obleki velikosti 6X9, 6. kratek življenjepis, 7. točen naslov (Adreso). PRESKRBA PBESKRBA NOVOPOROCENCEV Zaradi pravilnega in enotnega izvajanja preskrbe novoporočencev izdaja Oddelek za preskrbo in kmetijstvo AILO mesta Ljubljane in Gospodarski oddelek OLO Ljubljana, naslednja navodila: Pristojni ljudski odbori bodo izstavili novoporočencem nakazila za predmete in sicer vedno z ozirom na resnično potrebo zalog ženina in neveste, v okviru razpoložljivih kontigentov: 1. Ženin: 1 obleka, 2 srajci, 2 para spodnjih hlač, 1 maja, 1 par čevljev. 2. Nevesta: 2 obleki (1 volneno, 1 bombažno), 2 para spodnjih hlač, 2 kombineži, 1 par svilenih nogavic, 1 par čevljev. Pri nabavi blaga pod toč. 1. in 2. bodo novoporočenci oddali predpisano število točk iz svoje industrijske karte. 3. Posebna nakazila s točkami dobi samo nevesta pri svojem rajonskem ali krajevnem ljudskem odboru in «icer za: 4 rjuhe — 10 m 2 X čhr. — 80 točk. 4 kapne — 10 m 2 X šir. — 80 točk, 4 blazine 6 m 1 X šir. — 24 točk, 3 brisače 3 m 1 X šir. — 12 točk, 3 kuhinjske brisače, 1.50 m 1 X šir. — 6 točk. Skupaj 208 točk. . . , Pri nabavi s posebnimi nakazili korist-nice ne oddajo točk iz svojih industrijskih kart. Rok veljavnosti nakazila brez točk m posebna nakazila s točkami, naj se v vsakem primeru določi na 1 mesec. Predmetne ugodnosti morajo novoporočenci izkoristiti v 6 mesečni dobi po poroki. Po preteku tega roka ne morejo več zahtevati nakazil kot novoporočenci. ^ Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča vse okrajne in mestne ljudske odbore, vse uprave državnih trgovskih podjetij in vse okrajne zadružne poslovne zveze, da je začela poslovati pri MTP — LRS agencija v Ljubljani, Gledališka ulica 8-1. telefon št. 34-78. Agencija bo v smislu odredbe o sklepanju pogodb, ki jih določata uredba o načrtnem razdeljevanju industrijskega blaga in uredba o sestavljanju načrta uvoza in o načrtnem razdeljevanju iz i“oz,e“®‘v«uY° ženega blaga (Ur. 1. FLRJ št. 49 od 10. ju lija 1947), nudila pomoč vsem zgoraj navedenim trgovskim podjetjem pri opravljanju vseh poslov v zvezi z načrtnim raade-Ijevanjem blaga. Ti posli so v glavnem našteti naslednji: , , ,,___ 1. koordinacija dela razdeljevalcev blaga, 2. koordinacija razdeljevanja in proizvod- *3' zastopanje trgovskih interesov okrajnih in mestnih ljudskih odborov in okraj- nih zadružnih poslovnih zvez in njih raz-deljevalne mreže, 4. pomoč ob prehodu k novemu načinu razdeljevanja blaga (brez grosistai) s potrebnimi pojasnili (pojasnjevalni biro), 5. koordinacija transporta, 6. pomoč pri specifikaciji blaga o priliki sklepanja pogodb. Trenutno je naloga agencije, da daje pomoč in nasvete pri sklepanju pogodb v smislu navedene uredbe o sklepanju pogodb. Opozarjamo, da podjetja republiškega značaja sklenejo pogodbe (za vse drugo polletje 1947) do sobote, 5. t. m. za tvoja podjetja s proizvajalnimi direkcijami (dobavitelji) zveznih, oziroma z direkcijami republiških ministrstev glede kontigentov, ki jih dobijo od drugih republik, in z generalno direkcijo za uvoz pri ministrstvu za zunanjo trgovino glede kontingenta, ki ga dobijo od uvoženega blaga. Do 18. julija t. 1. sklenejo direkcije (kjer so) in podjetja okrajnih in mestnih ljudskih odborov ter okrajnih zadružnih poslovnih zvez z ustreznimi proizvajalnimi direkcijami in z generalno direkcijo za uvoz pri ministrstvu za zunanjo trgovino. Posebno opozarjamo na primer, če bi katero koli izmed navedenih podjetij hotelo 'iz raznih razlogov (neprimerni sortiment itd.) prevzem stornirati, da tega ne stori, ampak takoj brzojavno javi potrebne podatke agenciji in sicer: aj) podjetja republiškega značaja v petek, 5. t. m., b) ostali pa v ponedeljek, 7. t. m. (Iz pisarne MTP) RAZGLAS V zvezi z modernizacijskimi deli se s 1. julijem t. I. zapre zvezna cesta Maribor —Trst,odsek Celje—Št. Peter od km 58.500 do km 74.500. Promet se do nadaljnjega preusmeri: za smer Celje—Ljubljana po cesti Celje— Vel. Pirešica—Žalec—Migojmice—Griže— Sv. Pavel, za smer Ljubljana—Celje po cesti St. Rupert — odcep od zvezne ceste — Parižlje— Velenje—Crna—Lemberg—Vojnik — priključek na zvezno cesto. — Ministrstvo za gradnje. OPOZORILO ŽIVINOREJCEM! V zadnjem času so obračajo živinorejci na veterinarsko bolnico v Ljubljani za pomoč obolelim živalim v tolikšnem številu, da veterinarji bolnice ne 'morejo pravočasno obiskati vseh obolelih živali na domu. Zato vabimo živinorejce, da pripeljejo bolne živali v čimvečjem številu v bolnico, da bodo tako dobile čim prejšnjo pomoč. Predvsem velja to za obolele prašiče, za katere obstoji upanje le, če jih zdravimo v prvih urah po obolenju. Živinorejce vabimo, da pripeljejo v bolnico tudi zdra vo prašiče na zaščitno cepljenje proti rdečici. Veterinarska bolnica ima »voje prostor® v Ljubljani, Cesta v Mestni log 47 in posluje vsaki dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Nujno pomoč pa nudi po 6. uri m ponoči. . Le garjeve živali sprejema na zdravljenje samo ob ponedeljkih, gredah in petkih dopoldan. DNEVNE VESTI Praktični učiteljski izpiti bodo v šol. letu 1947-48 od 1. oktobra do 1. junija. Učitelji pripravniki, ki imajo 18 mesecev službe v razredu, imajo pravico delati izpit, ki g a morajo opraviti v treh letih od dneva nastopa službe. Tisti pripravniki, ki imajo štiri ali več službenih let pa zaradi vojne niso mogli do sedaj opraviti izpita, ga morajo opraviti v šol. letu 1947-48. Učitelji-pripravniki, ki žele ali morajo delati iEpit, naj javijo po dopisnici naslednje: a) priimek in ime, b) službeni kraj, c) datum učiteljskega diplomskega izpita, č) datum nastopa službe. Prijavo je treba poslati do 15. julija t. 1. na naslov: Državna izpitna komisija za praktične učiteljske izpite, Ljubljana. Resljeva cesta 10. Mladinsko slovensko narodno gledališče v Mariboru gostuje v Slatini Radenci v soboto 5. julija ob 20. Na sporedu je večer opernih arij, duetov in baletov. V nedeljo 6. julija ob 20. isto. Spored koneertnega večera gojencev solo-pevske šole prof. Mile Srpek-Farelli v Mladinski (frančiškanski) dvorani. V prvem so pretežno slovenski samospevi, v drugem pa operne arije, dueti in sekstet iz 12 različnih oper. Nastopijo: Klemenčičeva, Popovičeva, Zumrova, Rupnikova. Cotič. Gašperšič, Kovič in Oblak. Pr iklavirju Vodopivec Marjan. Večer bo jutri, v petek, ob 20 ka* terega priredi AFŽ terena Stan in Dom, čisti dohodek je namenjen za progo samac— Sarajevo. Vstopnice v Matični knjigarni. Dežurne lekarne: v četrtek 3. julija: V. drž. lekarna, Kongresni trg 12, lekarna Mur-mayer, Sv. Petra c. 78; v petek 4. julija: lekarna Leustek, Resljeva cesta 1. lekarna Komotar, Vič, Tržaška cesta. POPRAVEK Popravek k »Odločbi za čevljarska dela, izvršena po naročilu, za novo in polnovo obutev, za popravila in krpanje«, ki je bila objavljena v »Ljudski pravici« 29. junija t. 1. točka 4. se mora pravilno glasiti: Moški škornji In gojzerji, templanci: nov polpod-plat ... točka 14. pa se pravilno glasi: Zenski škornji poddelani: nov podplat po vsej dolžini, nov vmesni polpodplat, nov urbas z novo usnjeno podlogo, nove pete, (novi upetniki in nov napetnik) ... KINO LJUBLJANA, DNION: Francoski film »Izgubljeni raj*, tednik. Predstavi od 18.