TRST, nedelja 3. marca 1957 Leto XIII . Št. 54 (3589) PRIMORSKI DHEYNIK Cena 30 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini SSTV°L **• *• “• Md- — TELEFON >3 HI IN IMM — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. Z« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda, višine' v *irlnf^«nin^ f v .(?’ , ‘J? " ~ OGLASI: ®-12-30 in <* «-»«■ - Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči raiun Založništv 1 5t°iPca- trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za V3aic mm Sinne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel Izrael je in zopet . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna naložba Sl ve j , tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. zuz-ir» ponovno prelomil dano besedo odložil umik čet iz Egipta Eban je od Dullesa zahteval ^pojasnila* o «pomenu» včerajšnjih izjav Lodgea in Dullesa-Ben Gurion pa povsem jasno ponavlja vse prejšnje pogoje in naspro* tuje povratku Egipta v Gazo - Odpovedan sestanek med Burnsom in Dajanom ^ASHINGTON. 2. — Medtem ko je tisk, ki je vedno Ogovarjal izraelsko napadalno politiko, danes poln hvale Ba račun Izraela v zvezi z njegovo včerajšnjo napovedjo mika iz Gaze in Akabe, prihaja iz Jeruzalema vest, da je izraelska vlada ponovno odložila izvedbo napovedanega •Mepa in je tudi odpovedala sestanek, ki je bil določen f* jutri v Lidi med gen. Dajanem in gen. Burnsom. »lada je imela popoldne no-v® dolgo sejo, na kateri niso ®P*®i*li nobenega končnega v 8' ^radno poročilo pravi: * Vlada se je danes sestala na izredni seji, da razpravlja o 07vr°JU v glavni skupščini n. hi bo nadaljevala razpravo jutri na redni seji.» , Na tiskovni konferenci pa J® Predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da se bo vla-a sestala ob 10. zjutraj, da PreJme «dokončen sklep na j n drugl načinu. Dodal je, »-j . n Gurion upa, da bo do ...daj dobil «pojasnila» o stališču ZDA ZDA. Predstavnik je dalje sporo-j ’ je načelnik izraelskega glavnega štaba gen. Dajan novestil gen. Burnsa, da je bil sestanek, ki je bil določen za , nes popoldne v Lidi. razve-Javljen, ker bi bil »v seda- den^ sianJu Pogajanj prezgo-• General Dajan je spo-zal a Purnsu, da bo predla- ko v” uro seslan'ta- «ta-J ko do položaj bolj jasen«. obveščenih krogih izjav-rin’ da Pričakuje Ben Gu-n popolno poročilo izrael-n ega poslanika v Washingto-Ebana o sestanku med Jim in Dullesom. Izjavljajo g® namerava Eban vprašati vč ,? za pojasnila glede . erajsnje izjave ameri-EeaSa deiegata Cabota Lod-07w ° vi°gi varnostnih sil 2al na. področju Gaze. Jeru-omski ,adio je danes s tem zvez, izjavil: «Jasno je. da li.- Vsakem primeru priprav-i -05' Izraela, da umakne nl;.)e čete, odvisna od nadalj-Pojasnil delegštov.# la i* ln Eban sta se sesta-trai i 'noc°3. Njun razgovor je ono uro. Zatrjujejo, da bri * . zahteval od ZDA, naj izr ,ne.j° na odložitev umika ozemljg'11 ^et z e*iPtovskega žiio drzavnem departmaju dr-ra,„ v tajnosti podrobnosti o Ba ?OVoru Dulles-Eban. vendar kQ ° novinarjem izročili krat-mai‘2Javo državnega depart-se it’ Pravi; «Poslartik Eban se , ymu iz New Yorka, da kom • ane z državnim tajni* vtisihln. mu Poroča o svojih sla,,!;. g'ode včerajšnje seje v a^_ 1 skupščini.« viti v” pa ni hotel nič izja-ttierav« S? ga vprašali, ali na-svoii^ , Izrael odložiti umik tornih. t z egiptovskega o-govnrit- ta^° ni hotel od-ngovarL,"*- vPrašanje. ali je bota tIj včerajšnji izjavi Čada odgea v OZN. Dodal je, lesom za"teval sestanek z Dul-atli ; ’ n' Pa hotel potrditi, jasnila ° . njega zahteval po. , *ua o izvi T trt.-. ali bo v ponedeljek govoril v skupščini OZN. Medtem pa je predsednik izraelske vlade Ben Gurion poslal ravnatelju lista «Sun-day Dispatch« pismo, v katerem pravi, da Izrael zahteva »konkretna jamstva« za svobodno plovbo po Akabskem zalivu, preden umakne svoje čete iz Akabe in Gaze. Pismo pravi dalje: «Kar nas žalosti v našem sedanjem položaju, je, da se naša borba ne vodi proti sovražniku, pač pa proti prijatelju — ameriški vladi. Naše upanje je, da bosta razum in «fair play» ameriškega ljudstva prevladala nad pogledi zgrešenega političnega oportunizma«. Zatem nadaljuje: »Preden umaknemo naše čete z Akab-skega zaliva in področja Gaze, zahtevamo konkretna jamstva, da bo dovoljeno ladjam vseh držav, da plovejo po o-žini Tirani in Akabskem zalivu in da pristajajo v izraelskem pristanišču Eilath. Drugo jamstvo je, naj se Egipčanom ne dovoli povratek na področje Gaze«. Ben Gurion zatrjuje, da področje Gaze ne pripada in ni nikoli pripadalo Egiptu in da se je ta posluževal tega ozemlja kot oporišče »komandosov« za napade na izraelske državljane. Na koncu izreka Ben Gurion zadovoljstvo nad »razumevanjem, ki 'se je v zadnjih tednih pokazalo glede bojazni in zakonitih zahtev Izraela«, in zaključuje: «Ce bo to razumevanje prišlo do izraza pri rešitvah, ki se pripravljajo v Washingtonu, jih bo Izrael sprejel. Drugače pa se bomo je dalje upirali načrtom, ki so krivični in ogrožajo našo varnost«. Medtem so ameriški funkcionarji v Washingtonu zavrnili in jo označili za »fantastično« trditev jeruzalemskega radia, da so ZDA včeraj podale v OZN »neprimerno« izjavo glede sklepa izraelske vlade o umiku z egiptovskega ozemlja. Informacije tiska, da bi Izrael utegnil znova revidirati svojo obveznost, da »takoj in popolnoma« umakne svoje čete, so presenetile ameriške funkcionarje. V Beli hiši pa nočejo komentirati vesti iz Jeruzalema in tudi ne sporočila, da pričakuje izraelska vlada Ei-senhowerjevo »pojasnilo« glede razlike med izjavami Dullesa in Lodgea. Ameriški funkcionarji izjavljajo, da sta Dul-les in Lodge skupno pripravljala ameriški odgovor in da ni nobenih razlik med izjavami enega in drugega. Dodajajo tudi, da ni načrtov, da bi Izrael povsem obveščen o a-meriškem stališču in da je Lodge samo ponovil stališče ZDA in OZN, ki je bilo že prej obrazloženo. Pripominjajo, da čaka Izrael očitno na reakcijo Arabcev in drugih držav na pogoje, ki jih je postavil za svoj umik, preden se končno odloči za u-mik. Kakor znano, se je Cabot Lodge včeraj skliceval na prejšnjo izjavo glavnega tajnika OZN in čejal, da se bo »vloga sil OZN labiko koristno nadaljevala v Gazi, dokler ne bo dosežena dokončna, u-reditev ali dokončen splošen sporazum med spornimi strankami«. Zdi se, da so glede te izjave zahtevali od Lodgea pojasnila tudi delegati nekaterih zakotnih držav in Commonwealtha. Jasnejša pa je izjava ameriškega državnega departmaja, ki pravi, da izraelski umik »ne pomen' nobene ameriške obljube in nobene koncesije Izraelu, pač pa da bo v celoti temeljil na prejšnjih sklepih glavne skupščine OZN, na poročilih glavnega tajnika OZN in na političnih izjavah ZDA, zlasti pa na izjavah Eisenhowerja od 20. februarja. Pri tem je treba pripomniti, da so iz Moskve obtožili ZDA, da so sklenile tajen sporazum z Izraelom, državni departma pa je to odločno zanikaJ. Prav to zanikanje je razočaralo izraelske ekstremiste, ki so ga izkoristili na današnjih zborovanjih v Jeruzalemu, Tel Avivu in Haifi. Zborovanja je organizirala ekstremistična nacionalistična stranka He-routh, da protestira proti napovedanemu umiku iz Egipta. Ta stranka je v opoziciji. Pa tudi predstavnik stranke Achduth-Avoda. ki je v vladni koaliciji, je izjavil, da ta stranka ne more sprejeti u-mika, v kolikor bi lahko pomenil «obnovljen poskus o-rientiranja izraelske politike po ameriški politiki in Eisen-hovverjevi doktrini, ki se ji mi upiramo«. Predstavnik o-pozicijske stranke Herut pa je izjavil, da je dolžnost Ben Guriona razpisati nove volitve, če se izraelske sile umaknejo. Dodal je. da je »večina izraelskih volivcev mnenja, da se Izrael ne sme umakniti, dokler ne bo z Egiptom podpisana mirovna pogodba«. Pripomnil je. da bi v primeru umika tako stranka Mapam kakor Achduth-Avoda zapustili vlado. Egiptovski list »Al Ahram« piše v zvezi z vestmi, da so ZDA dale Izraelu jamstva: «Jamstva. ki so jih ZDA dale Izraelu, ne obvezujejo nikogar razen ZDA. Svet mora biti hvaležen Egiptu, da ni uporabil sile, ki bi bila edina alternativa, če bi Izrael vztrajal pri svojem zločinskem stališču.« List zaključuje: »Egipt jemlje na znanje brezpogojni umik izraelskih čet v skladu z resolucijami OZN. Glede [tališča, ki ga bo Izrael eventualno zavzel po umiku, skupno s katero koli državo, ki bi mu nudila pomoč, izjavlja Egipt, da se bo boril proti vsakemu napacu, tudi če bi morala borba trajati tisoč let.« Arabske države pa za sedaj čakajo in nameravajo v ponedeljek na seji glavne skupščine zahtevati sankcije proti Izraelu, če bo ta ostal pri svojem izzivalnem stališču. Kar se tiče komentarjev tiska, je treba zlasti omeniti angleški laburistični list »Dai-ly Herald«. ki gre tako daleč, da zagovarja celo morebitne sankcije . . ■ proti Egiptu, »če bi skupščina sprejela izraelske pogoje in bi se jim Egipt upiral«. Sklepi kongresa novinarjev FLRJ ZAGREB, 2- — Kongres Zveze novinjarjev Jugoslavije, ki s» je začel včeraj v Zagrebu, se je danes zaključil s sprejemom statuta in izvolitvijo novega zveznega upravnega odbora. Udeleženci kongresa so ugotovili, da izgradnja socializma in nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov postavlja pred jugoslovanske novinarje vedno bolj odgovorne naloge. Naloga novinarjev je prispevati k pojasnjevanju politike miroljubne aktivne koeksistence, ki jo izvaja jugoslovanska vlada za zagotovitev miru in enakopravnih in demokratičnih odnosov z drugimi državami. Kongres je poudaril potrebo specializacije novinarjev za posamezna področja družbenega življenja v Jugoslaviji in sklenil posvetiti posebno pozornost vzgoji .novinarskih kadrov ter prispevati k razvoju in spopolnitvi dela organov samoupravljanja in založniških svetov pri novinarskih podjetjih. Plenum centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije, ki je zasedal včeraj in danes v Beogradu, je kot osnovno nalogo postavil nadaljevanje vsestranskega sodelovania z vsemi nacionalnimi organizacijami študentov in pomaganja pri vseh akcijah, katerih namen je odstraniti ovire, ki ločijo študentovska gibanja v svetu. S t^m v zvezi je plenum predvidel vrsto konkretnih oblik sodelovanja s študenti drugih držav in izmenjavo delegacij. BONN, 2. — Zahodnonem-ški zunanji minister von Brentano je nocoj odpotoval z letalom iz Duesseldorfa v ZDA. tnittmmiiiiiiitiiiiiiiiHttiiiitiiiiiiiiMiiiiiMiimmiiHiiiiiimimmmmiimmiiiiiiiiiitiHitimmtiiMiiiiiiiiHiimiiimiiiitiniiimtiniiiitiitfiKittiiiniiiiiMiiiHiimiiiiiHimimitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii Alžirsko ljudstvo se francoskega ne b aretacij Pred imenovanjem Tognija za ministra državnih udeležb Nennijev članek o socialdemokratih ob zadnjem glasovanju v poslanski zbornici Hude francoske izgube med akcijami osvobodilne vojske - Voditelj upornikov Ben Bella je tudi iz zapora imel stike z osvobodilnim gibanjem Komentar kairskega radia o načrtu za razdelitev - Nixon v Maroku S« it 1° izjavi Lodgea. Eban I Ben Gurionu poslali Eisenho-Vrniti • da se misli werjevo pismo s «pojasmli» s« {“ Jutr: v New York, kjer o ameriškem stališču. m*rski Ve,rj*tn° sestal s Ham- Funkcionarji državnega de-(t( J°e-aom, in da ne ve, I partmaja izjavljajo, da je bil """"luiiiiiiiiiummu,,,,,,,,,,,,,,,,,,MHiHminiHmiiuHHHiHiiiniim Obsedno stanje Proglašeno v Siamu Zaradi protestov opozxije |e vso oblast prevzel povelmik vojske gen. Sorit Thonorat, do bi pre-Prečil sodoo preiskavo o nepravilnosti volitev — Siamsk ,nes Proglašala ob-ib'ranie ,n)f' PreP°vedano je ulic*hpet oseb in ^ tanJi »eRa mesta kro" ul;: . ec ‘toi t W »teti 8lavn'ga Radio' rl ltam'OB.*, 1 voja- iP«gr»m ■ '°v komunisti. °*eb* da J* ,obt°ž'il nekatere element u3*j° s «tuji-r*t n.i V* ln anujejo pre- ‘tanje je. da obsedno Pstave v,zel 8irh?nt Thanarat je pre' $ in PolincUeP°VeljStVo voi' »omogoča ve- kralja 1 spoštovanje ^ ... -. Ja in vere«. Na- v 8ržal Šarit*minist,'a Jetrno tlnl°nr.VK nd?r je »tanje ?a*Po odšfn 5 vo 3e n<>r* f letiin in“ '?el°- Nad mt-*tala p'W„ ^v»ka reakcijska ? Pojivill kat?r,lh ulicab »o pPretni s ’LPac alci v bojni *vt»mobiR nv‘ ‘n. “klepniml i 8vPištva UJa Pred- p[«i p, 80 zastražena, še ®bve»tila !?aaprpjeu posebna ade o vzrokih pro- glasitve obrednega stanja »zaradi obrambe miru. stabilnosti vlade« itd. Radio pa je med drugim pozival na mir in poudarjal, naj prebivalstvo ne veruje glasovom, ki trdijo, da to se volitve vršile ilegalno. Zvečer so se raz-necle tudi govorice, da je vlača padla. Iz Singapura pa poročajo, da so potniki, ki prihajajo iz Siama, pripovedovali, da je poveljnik vojske gen. Šarit Thanarat rb podpori nekaterih višjih častnikov zelo zgodaj zjutraj aretiral člane vlade, dalje poveljnika mornarice in številne druge osebnosti. Vsi aretirani naj bi bili zaprti v »Rdeči palači«, k' več tisoč vo- Nixon je dalje izjavil, da se s sultanom ni razgovarjal o nobenem posebnem načrtu o volitvah v Alžiru in da se strinjata v tem, da je potrebno v Alžiru pripraviti načrt za te volitve, ki bi bil spre- jemljiv za obe strani. Kar se tiče ameriških oporišč v Maroku je Nixon izjavil: »Vprašanja, ki sedaj nastajajo, so izključno tehnična. Dogovor, na podlagi katerega so bile ustanovljene te baze, je bil sklenjen pred neodvis- nostjo Maroka in ti dogovori se morajo sedaj vskladiti z novim političnim položajem Maroka:« Nixon je maroškemu sultanu prinesel Eisenhowerjevo pismo, v katerem izreka zadovoljstvo, da prihaja Nixon v Maroko prav na obletnico proglasitve njegove neodvisnosti. Medtem javljajo, da je bil maroški sultan danes operiran na kili. AL2IR, 2. — Takoj ko je Franciji uspelo doseči^ v OZN nadaljnjo odložitev razprave o njeni politiki v Alžiru, čeprav pomeni sprejeta resolucija do neke mere vendarle moralno obsodbo te politike, je še bolj zaostrila teroristično akcijo proti alžirskemu prebivalstvu ter dala tudi francoskim kolonistom bolj proste roke, da prebivalstvo z orožjem terorizirajo. Toda domače prebivalstvo se ne boji ne terorizma ne aretacij in nadaljuje svojo borbo. Te dni so francoske sile utrpele hude izgube, ko je oddelek osvobodilne vojske napadel pri Dupleixu francoski vojaški konvoj. Ubitih je bilo 25 francoskih vojakov, mnogo drugih pa je ranjenih. Sestreljeno je bilo tudi, eno francosko letalo. Francoska tajna policija je, kakor javljeno, izvršila te dni številne aretacije alžirskih voditeljev v Franciji in Alžiru. Pri tem pa se v Parizu še posebno razburjajo nad vestjo, da je alžirskemu voditelju Ben Ali, ki so ga francoske oblasti lansko leto ugrabile skupno z drugimi, ko so kot gostje maroškega sultana z letalom potovali v Tunizijo, uspelo biti v tesnem stiku z osvobodilnim gibanjem kljub temu, da je v zaporu pod strogim nadzorstvom. Danes so namreč javili, da so med dokumenti, ki so jih zaplenili pri voditeljih, katere so te dni aretirali, našli dokumente, s katerimi je Ben Ala dajal navodila osvobodilnemu gibanju tudi iz zapora. Komentator kairskega radia je danes izjavil, da arabske države podpirajo borbo Alžir-cev za neodvisnost in iskreno upajo, da se bo Alžir, ko bo svoboden, pridružil njihovi skupini in vskiadil svojo politiko s politiko svobodnih arabskih držav, ki so se izrekle za pozitivno nevtralnost »Štirje parlamentarci, je pripomnil komentator, so predložili v francoskem parlamentu načrt resolucije, ki daje neodvisnost področjem Costan-tine in Orana in postavlja področje Alžira in Sahare pod francosko suverenost in jih priključuje k metropoli. To je čista utopija. Ni mogoče zavesti Alžircev v zmoto. Vedno se bo našel kdo, ki jim bo odprl oči. Alžirci ne bodo položili orožja, dokler se jim ne prizna popolna pravica do e-notnosti in neodvisnosti.« RABAT, 2. — Podpredsed nik ZDA Nixon, ki je včera' prišel v Rabat, je izjavil, da se je z maroškim sultanom razgovarjal o razaih vprašanjih, posebno pa o ameriških je obkoljena z jaki. Aretirani naj bi bili tu-1 oporiščih~v Maroku, o gospodi nekateri funkcionarji in pr,moči. o alžirskem noyinarji. od katerih pa so iz- vprH;,anju in o «Eisenhcwer- pustili na svobodo tiste, ki so obljubili, da bodo podpirali »državni udar«. Tudi pomorsko bazo Panham naj bi bila zasedla vojska. Nekateri potniki pripovedujejo, da Je več sto študentov manifestiralo pred notranjim ministrstvom in protestiralo proti nepravilnostim pri volitvah. Policija je izvršila številne aretacije Potniki pripovedujejo tudi, da je bil aretiran predsednik vlade Songgram, ker je baje bil pripravljen proučiti vprašanje nepravilnosti na volitvah in tudi volitve razveljaviti. Incidentov med vojaštvom in civilnim prebivalstvom ni bilo. jevi doktrini« za Srednji vzhod Dodal 'e da tehnično Maroko in Tunizija nista vključena v program Eisenliowerje-ve doktrir.e, da pa se ta seveda ne omejuje na države, ki sestavljajo področje, ki se tradicionalno imenuje Srednji vzhod. Kar se tiče gospodarske pomoči Maroku, je Nixon med drugim 'rjavil: »Maroko je med najbolj kvalificiranimi državami, da dobi amer'ško pomoč, ki jo upravičuje zelo staro prijateljstvo, ki druži naši dve deželi, ter ameriški interesi v Maroku. Alžirsko vprašanje se je načelo samo na splošno.s Upor na Celebesu DJAKARTA, 2. — Podpolkovnik Ventje Sumual, vojaški poveljnik Vzhodne Indonezije, je baje proglasil danes obsedno stanje na otoku Celebes, na malih otokih Sonda in Moluki ter sestavil vojaško vlado za Vzhodno Indonezijo. V proglasu, ki ga je izdal, je rečeno, da je ukrep začasen ter da Vzhodna Indonezija nikakor ni pretrgala vezi z republiko Indonezijo. V Makassarju, glavnem mestu Celebesa, sta vojska in policija zasedli radijsko postajo, Proglas je podpisalo še 51 članov revolucionarnega odbora, ki zahtevajo, da ostane na Celebesu 70 odstotkov dohodkov. Poročajo, da na otoku vlada mir in da je prišlo do upora po december-skem uporu na otoku Sumatri. Pred enim tednom so proglasili neodvisnost od guvernerja na Celebesu tudi mali otoki Sangir in Talud, ki ležijo med Celebesom in Filipini. Aretacija in obsodba na procesu Montesi Odbita zahteva obrambe za aretacijo Monete Caglio BENETKE. 2. — Kar dovolj razgibano je bilo današnje zasedanje na procesu Montesi. Obramba, ki je skušala včeraj v križnem ognju vprašanj spraviti pričo Mario Monetu Caglio v zmedo, je prešla danes v še ostrejši napad: zahtevala je kar apllciranje čl. 458. torej aretacijo priče zaradi krivega pričevanja. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje in potem to zahtevo obrambe odbilo. Odvetniki so proti priči ponovili obtožbe skoraj v isti obliki ter še vedno zahtevali uporabo čl. 458. Kot prvič se je tudi tečaj javni tožilec temu uprl in sodišče je po drugem posvetovanju zahtevo obrambe zopet odbilo. Danes sta nastopili najprej dve priči: neka usmiljenka in neki zdravnik.Pripovedovala sta o tem, da je bilo nekoč novembra 1953 Moneti Caglio slabo in bala se je, da ne bi bila zastrupljena z mamili po osebi, s katero je i-mela intimno razmerje. Zdravnik pravi, da sicer ni mogel prav ničesar ugotoviti in se mu je ves primer zdel bolj psihopatološkega značaja. Toda vse bolj zanimiv je bil primer Ezia de Santisa iz Milana, ki je znan kot »čarovnik« Orio. To je tisti, ki je pital sodišču, ča so prišli nekoč v njegov «studio» Pic-cioni in Montagna ter Wilma Montesi in Moneta Caglio. Danes pa je še popravil to, kar je napisal, s tem, da je povedal točen datum, ko se je to zgodilo: 9. aprila. Tega dne pa je bila Wilma ob petih popoldne še doma v Rimu. De Santis je pred sodiščem govoril o letalu (»reakcijskem«. je pripomnil eden izmed odvetnikov), prav tako pa je povečal, kako so obiskovalci poudarjali, da so trudni, ker so pripotovali od nekod iz Veneta. Njegovega čenčanja so bili končno siti vsi skupaj: odvetniki, državni tožilec in predsednik in končalo se je s tem, da je predsednik dal tega smešnega človeka aretirati ter tudi takoj odredil proti njemu proces.'. V dvorani se je našel neki milanski odvetnik, ki je sprejel zagovor. Po kratkem premoru se je začel proces, ki se je končal z najtežjo obsodbo za take primere: 18 mesecev zapora. De Santisa so odpeljali kar naravnost v zapor. Moneta Caglio je nastopila tudi na tem procesu, ko je pri soočenju vse trditve De Santisa ovrgla. Prihodnji teden bo zopet nekaj privlačnih prič: filmska igralka Alida Valli, poslanec Tonetti. bivši šef policije Pa-vone, rimski kvestur Musco gočila Franciji udeležbo pri pogajanjih za Srednji vzhod: da je »za zaščito varnosti Izraela« potrebno zadevo korenito rešiti, da bo potrebno zagotoviti svobodno plovbo vsem ladjam p i Sueškem prekopu bodisi na pobudo OZN ali pa tudi na pobudo »svobodnih držav«. Daije je Mollet izjavil, da je vedno mogoča obnovitev diplomatskih odnosov med Francijo in Egiptom. Potreben pa bi bil dogovor o Sueškem prekopu pred obnovitvijo teh odnosov. Dodal je, da je Francija mnenja, da ni dolžna plačati Egiptu reparacij zaradi napada nanj. Dalje je Mollet dejal, da je prepričan, da se je v franco-tko-ameriških odnosih obnovila solidarnost, ki je obstajala pred napadom na Egipt. Preden je stopil v letalo, je Mollet izjavil, da je zadovoljen, ker je Izrael sporoči’, da namerava umakniti svoje čete iz Egipta. «Toda, je dodal, vse je sedaj odvisno od izvedbe ne šamo s strani Izraela, pač pa tudi Egipta. Potrebno je dati Izraelu jamstva proti ponovitvi napadov egiptovskih prostovoljcev smrti in za zaščito izraelskih ladij, ki plovejo po Akabskemu zalivu.« Dejal je. da je po njegovem najboljša rešitev glede področja Gaze »izključna uprava OZN na tem področju«. (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Komentarji in polemike o glasovanju, s katerim si je vlada priborila zaupnico, se še niso povsem polegle. Tako se n. pr. iz pisanja glasila KD vidi, da noče povsem soglašati z Mala-godijem. Po njegovem mnenju se je predsednik vlade obvezal s samim glasovanjem, da se bo držal svoj čas sklenjenih sporazumov za agrarne pogodbe in za nedotakljivost vladnega kompromisa. Demokristjansko glasilo pa piše v zvezi s tem, da je to pač Malagodijevo mnenje, «ki kot dober liberalec ne bi hotel preprečiti, da ne bi mi predložili in branili drugega«.' Pravo tolmačenje svojih namer bi lahko dal Segni sam, ki se mu pa zdi po jalovi zmagi bolje ne preveč govoriti. Vprašanje pa je, ali izraža — in v koliki meri — glasilo demokristjanske stranke mnenje svojih predstavnikov v vladi ali pa se postavlja nad nje. Očitno pa je, da se Fanfani ne mara preveč vezati na usodo sedanje vlade. Tako jutri ne bo šel v Cagliari, kjer se bodo ob u-deležbi Segnija zbrali prvaki KD. Čeprav nima nikakih drugih obveznosti, je vendar poslal tja raje Rumorja. Verjetno je. da za časa odsotnosti državnega poglavarja vlada ne bo imela kakih težav. Mogoče ho tako premirje trajalo tja do velike noči. Toda po povratku predsednika bo spet na dnevnem redu »pojasnjevanje«. V parlamentu bodo morali začeti razpravljati o proračunu. Liberalcem se bo sicer mudilo, da bi bil zakon o agrarnih pogodbah takoj odobren v sedaj predlagani obliki, toda ) kljub temu ni verjetno, da bi se senat lahko z njim ukvarjal kaj prej kot jeseni. Toda Segni bi si rad zagotovil zaupnico tudi v senatu, pa je verjetno, da bo zadevno zahtevo postavil ob Lombardi-jevi (PSI) resoluciji v zvezi z Evratomom in skupnim tržiščem. Ce pa so to le bolj domneve, je pa bolj gotovo, da bo predsednik vlade prihodnji teden imenoval ministra za državne udeležbe, in sicer Tognija. O zadevnem postopku je Segni baje govoril na sestanku z Leonejem in Merzagoro. Domneva se. da sta tem govorila tudi predsednik Gronchi in Segni med današnjo avdienco. Togni je znan kot predstavnik desnega krila v demo-kristjanski stranki, pa vendar socialdemokrati nič ne protestirajo proti njemu. To pa seveda po ravnanju PSD1 prav v zadnjih dnevih ni nič čudno. Saj je gotovo, da ravna Saragat v korist Fanfaniju. ko odreka deželi demokratično alternativo. Poslanec Za-gari iz vodstva pSDI je napisal uvodnik pod naslovom «Glasovanje proti socialistični enotnosti«; v njem obtožuje parlamentarno skupino odgovornosti za odločitev, ki bi pripadala vodstvu. Tudi v tem članku se Zagari zavzema za kongres stranke. V neprijetnem položaju se nahaja v PSDI njen tajnik Matteo Matteotti. ki ga je Saragat kar izoliral. Baje se Matteotti pripravlja na zadnjo bitko za združitev; ta bitka se lahko tudi zaključi z njegovo ostavko. Nenni je napisal za «Avan-til« članek, v katerem najprej odgovarja Preti ju, ki je opravičeval glasovanje socialdemokratov v petek z nujnostjo, da je bilo treba pre- prečiti nevarnost premika vladne osi na desno. Nenni pravi, da ta ocena nima ni-kakega opravičila in po Benetkah sploh tudi ne smisla. Pač pa gre za to, piše Nenni, da se enkrat za vselej prizna, da teren, na katerem lahko dozori združitev in socialistična alternativa, nikakor ni sodelovanje v vladi, kjer komandna palica ni v rokah socialdemokratov niti ni v rokah demokristjanov temveč je celo v rokah konservativcev liberalne stranke. Nenni pravi, da je treba za cvrtje najprej razbiti jajca, in od Pralognana sem je bilo jasno, da sta jajci, ki jih le treba razbiti, centrizem fn frontizem. Nenni očita socialdemokratom, da so zamudili eno izmed najboljših priložnosti. Ugotavljanje večine se je izvajalo ob socialnem zakonu splošne koristi, kjer bi bila KD. če bi ostala z liberalci, samo na izgubi. Smisel krize bi bil v vsakem primeru tak. da bi moial voditi posvetovanja k premiku vladne osi na levo. Nenni pravi, da bo prišla heterogena večina pred ponovno preizkušnjo, ko se bo glasovalo o čl. 10 in to'5 zakona o reformi agrarnih pogodb. Ce bodo hotele vse socialistične, socialdemokratske ter sploh demokratske sile, tedaj bodo lahko izbrisale sramoto preteklega petka in osvobodile izsiljevanja po agrarcih in ekonomski desnici pravo ve- čino zbornice. Kot pri glasovanji! v petek, tako bo tudi pri bližnjin glasovanjih odgovornost s PSDI pred odgovornostjo KD. A. P. Eisenhowcrjcvo pismo Ben Gurionu WASHINGTON, 2. — Bela hiša je objavila besedilo pisma predsednika Eisenhovver-ja, ki ga je poslal Ben Gurionu več ur pred tem, ko je jeruzalemski radio objavil izraelski sklep o umiku svojih čet iz Egipta, da je umik čet Izraela iz Egipta odvisen od ((nadaljnjih pojasnil ameriškega stališča«, ln tudi pred nocojšnjim razgovorom med Dullesom in Ebanom. V pismu se izraža «upanje, da bo izraelski umik izvršen v najkrajšem času« in da je bila vlada ZDA vedno mnenja, da «bo potrebno po umiku skupno potruditi se, da bi prišlo na področju do stabilnejših pogojev, do večjega miru«. «Glavna skupščina OZN je že odobrila resolucijo, v kateri se izraža želja po boljši bodočnosti.« je nadalje rečeno v pismu. «Upe in želje v tem smislu je izrekel vaš zunanji minister in drugi. Mnenja sem, da so ti upi upravičeni.« lliiilimiiillililltillllimiiiilliimiliimiiiiiimiiinnttiiimiiltiiifiiiifiiiitHiitHitmiliiHimimtll Nova madžarska vstaja pod geslom MUK odložena Nove aretacije v okrožju Nogratl Janoš Kadar na velesejmu v Leipzigu DUNAJ, 2. — Budimpeštan-ski radio je oddajal danes govor državnega ministra Maro-sana Gyoergyja delavcem nekega podjetja, v katerem je med drugim rečeno, da «so madžarski protirevolucionarji odložili svojo novo vstajo«, ki je morala izbruhniti v marcu. Minister je povedal, da je bilo geslo za vstajo «MUK». kar pomeni «vstaja v marcu«, sedaj pa je njihovo geslo »JUK«, kar naj bi označevalo vstajo v juniju. Marosan je nadalje dejal, da so bili protirevolucionarji prisiljeni odložiti svojo akcijo, in je dodal, da bo vsak poskus rušenja ljudske republike Madžarske v kali zatrt. Druga novica, ki jo je sporočil radio, pravi, da je notranje ministrstvo sporočilo, da je policija aretirala številne osebe, «ki so se aktivno udeležile protiievolucionarnega gibanja v okrožju Nograd«. Aretirani so tudi podpihovalci »krvavih neredov, ki so izbruhnili 8. decembra lani v rudniku Saigotarjan«. Vse a-retirane osebe so bile izročene sodišču v Nogiadu, klejih bo soailo vojaško sodišče na podlagi vojaškega zakona, ki je še vedno v veljavi. Neki vladni funkcionar je danes izjavil, da so se začela pogajanja med predstavniki vlade in cerkvenimi voditelji. Isti funkcionar je dodal, da so se nadškof Grosz in še dva škofa pred desetimi dnevi razgovarjali z načelnikom u- Molletove izjave pred odhodom v Kanado OTTAWA, 2. — Mollet in Pineau sta danes prišla z letalom iz New Yorka v Kans do, kjer se bosta razgovarja-la s elani kanadske vlade. Sinoči je Mollet podal v New Yorku nekaj izjav, ki so jih registrirali televizijo in jih bodo oddajali jutri, Mollet je izjavil, da je po zaključku svojega obiska v ZDA prepričan, da so prijateljske vezi med Francijo in ZDA močnejše kot kdajkoli. Dalje je Mollet izjavil: da se ni pogajal za posojilo v ZDA, da vedno zagovarja sprejem Kitajske v OZN; da bi morale zavezniške sile v Evropi ostati na sedanji viš.ni; da Francija ni spodbujala Izraela, naj napa-de Egipt, da pa bo še dalje pomagala tej državi; da je Francija pripravljena pogajati se v Alžiru s »svobodno izvo-ljenimi sobesedniki« po ustavitvi sovražnosti; da je njegova navzočnost v ZDA orno- llinilllllllllllllllllllllllllMIIIIIIItllllllllllMIlUIllUIIIIIHIIimilllMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllinillllllinilllllllltlltllliillllllllMMIIIIIIIIIIIIMIIIII Iran predlaga sklicanje vsearabske konference HI Kuntli poud»rjH,d& hočejo ostoti arabske države izven blokov - Pro-lizaliodne demonstracije v Amanu • Debata o «dohtrini» v senatu ZDA TEHERAN, 2. — Izvedelo se je, da si iranska vlada še dalje prizadeva, da bi dosegla sklicanje konference vseh držav Srednjega vzhoda iz-vzemši Izraela, da bi na njej organizirali »prosto diskusijo o nasprotjih, ki delijo musli-monski svet«. Ta prečirg je iranska vlada postavila že lanskega decembra, toda tedaj ni bil sprejet. Te dni pa ve je iranski poslanik v Wa-shingtonu razgovarjal z drugimi arabskimi predstavniki in tudi z izraelskim zunanjim ministrom Favzijem. V poučenih krogih izjavljajo, da se iranski vladi zdi ugoden trenutek za sklicanje medislam-ske konference. Pripominjajo da bo uračen obiuk iranskega šaha v Riadu v drugem tednu marca omogočil obema vladarjema temeljiteje proučiti možnosti splošne rešitve vprašanj Srednjega vzhoda. Po nekaterih informacijah bodo verjetno povabili na morebitno konferenco tudi Maroko, Tunizijo in Libijo. Predsednik sirske vlade El Kuatli, ki se je udeležil konference arabskih voditeljev, je danes izjavil, da nameravajo arabske države ostati nevtralne med vzhodnim in zahodnim blokom in da ne bodo dovolile nobeni vzhodni ali zahodni državi, da bi uporabljala njih ozemlje kot vojaško oporišče. Dejal je dalje: »Nismo komunisti. Nismo podvrženi nobeni državi. Ne bomo dovolili nobeni tuji državi, da bi uporabljala naše ozemlje kot vojaško oporišče ali kot prehodno pot za uresničenje njenih ambicij. Ne bomo dovolili, da’ bi naše države postale sestavni del kakega vplivnega področja. Ponudili bomo prijateljsko roko vsem. ki nam bodo prijatelji. Politika aktivne nevtralnosti arabskih držav je v interesu svetovnega miru. Arabski svet s svojim strateškim položajem in s svojim petro lejskim bogastvom bo moral ostati izven hladne vojne med Vzhodom in Zahodom v korist mednarodne varnosti.« El Kuatli je aodal. da, če bi se ob priliki angleško-francosko izraelskega napada na Egipt arabske oižave povezale s SZ ali ZDA, bi lahko nastala svetovna vojna. Iz Amana pa javljajo, da je danes popoldne ob priliki proslave prve obletnice odstranitve bivšega poveljnika arabske 'egi je Glubba paše bila velika manifestacija. Pred vladno palačo so govorniki obsojali politiko Velike Britanije, Francije in Izraela. Med manifestacijo ni bilo incidentov. V ameriškem senatu se medtem nadaljuje razprava o Ei-senhosverjevi doktrini. Danes je senat soglasno sprejel tisti del resolucije, ki govori o vojaški pomoči ZDA državam Srednjega vzhoda, «če bi jih napadla katera koli država, ki jo nadzoruje mednarodni komunizem«. Zatem pa je senat zavrnil predlog senatorja Russela, naj bi črtali določbo, ki pooblašča Eisenho-werja, da uporabi 200 milijonov dolarjev za gospodarsko in vojaško pomoč državam Srednjega vzhoda v prvih štirih mesecih. BEOGRAD, 2. — Jugoslovansko podjetje «Djuro Dja-kovič« iz Slavonskega Broda je podpisalo z indijsKimi železnicami pogodbo za izgradnjo velikega železniškega mostu na reki Gandag v severni Indiji. Most bo dolg 650 metrov in , bo tehtal 2800 ton. Njegova izgradnja bo končana leta 1958. Poleg tega bo podjetje zgradilo za Indijo 37 manjših mostov. rada za verske zadeve Jano-šem Horvathom.' To je bil prvi. sestanek, »ki je potekal v prijateljskem ozračju« in kateremu bodo sledili še drugi. Zdi se, da je glavni predmet razgovorov vprašanje verskega pouka v državnih šolah, nadaljnje vprašanje pa je položaj kardinala Mindszentyja, ki je še vedno gost poslaništva ZDA v Budimpešti. Iz nekaterih izvodov letakov, ki no prispeli na Dunaj iz Budimpčšte. je razvidno, da namerava madžarska mladina praznovati 14. marca obletnico marčne revolucije v letu 1848 s tako imenovano «tiho manifestacijo« z zahtevo, naj ponovno pride na vlado Imre Nagy, naj se proglasi nevtralnost, država naj izstopi iz varšavskega pakta, dovoli naj se delovanje vseh političnih [frank in svoboda tiska ter naj se pomilostijo vsi udeleženci vstaje. Končno je budimpeštanski radio sporočil, da je prispela danes v Leipzig posebna delegacija. ki ji načeluje predsednik vlade Janoš Kadar in ki se bo udeležila slovesne otvoritve tega največjega vzhodnonemškega mednarodnega velesejma. Alan Kline pri S. Vukmanovicu Beograd, 2. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je sprejel danes Alana Klinea, posebnega odposlanca zunanjepolitičnega odbora senata Z DA, ki je prišel 20. februarja v Jugoslavijo. Med bivanjem v Jugoslaviji se bo Kline razgovarjal še z drugimi jugoslovanskimi gospodarskimi funkcionarji o gospodarskem sodelovanju med ZDA in Jugoslavijo. Pri današnjem razgovoru je bil navzoč tudi a-meriški veleposlanik v Beogradu Riddleberger. «»------ Krišna Mcnon v Londonu • LONDON. 2. — Indijski minister brez listnice Krišna Menon, ki je sinoči odpotoval iz New Yorka, je danes prišel v London, kjer se je razgovarjal z Mac Millanom. Na tiskovni konferenci je Menon izjavil, da namerava z letalom odpotovati v ponedeljek v Kairo, kjer se bo pred odhodom v Indijo razgovarjal z Naserjem. Ko so ga vprašali, ali bo izročil Naserju pismo Mac Millana ali angleške vlade, je Menon odgovoril negativno. MOSKVA, 2. — Jutri bodo volitve v največji socialistični sovjetski republiki, v Ruski zvezni socialistični republiki, ki je izmea vseh repuolik največja. Volitve so v krajevne sovjete, .n sicer pokra.Snske, deželne, okrajne in občinske ter druge sovjete. V ostalih sedmih republikah ZSSR bodo volitve 10. in 17. t. m. V Ruski SSR bodo izvolili 843.000 poslancev v lokalne sovjete. Letošnje volitve so Važnejše od dosedanjih, ker je osrednja vlada ZSSR začela delno decentralizacijo upravnih organov posameznih upravnih enot. Vreme včeraj: NaJviSj-a temperatura 8, najnižja 1, zračni tlak 1028,1 stanoviten, vlaga '20 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,2. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 3. marca Kunigunda, Milena Sonce vzide ob 8.42 in zatone ob 17.52. Dolžina dneva 11.11. Luna vzide ob 7.01 ln zatone ob 20.01. Jutri, PONEDELJEK, 4. marca Kazimir, Mtslav Izmenjano ladjevje na progi proti Pacifiku Pomanjkanje večjega števila ladij ne koristi tržaškemu pristanišču Medtem ko zabeležimo v Trstu »le redkokdaj 90 mesečnih odhodov, gre iz Hamburga 550 in Bremena 350 ladij mesečno Včeraj je odplula na otvoritveno vožnjo motorna ladja «Galileo Ferraris*, last pomorske družbe «Italia», na progi Trst - Benetke - Nea-pelj - Livorno - Genova -Srednja Amerika - Severni Pacifik. Ladja spada v vrsto treh enakih ladij, ki jih je nabavila omenjena družba za okrepitev te proge. V Tržaškem arzenalu so ladjo «Fer-raris« preuredili tako, da odgovarja potrebam te proge 2, odhodom te ladje je dokončno urejena proga med Trstom - Srednjo Ameriko -Severnim Pacifikom, ker sta ostali dve enaki ladji že pričeli voziti na njej. Pri tem ne gre za ustanovitev nove proge, temveč za zamenjavo ladjevja, saj so prej vozile na njej neprimerne ladje vrste «Liberty». V marcu se predvideva 38 rednih odhodov ladij iz tržaškega pristanišča. V primerjavi z marcem preteklega leta bo pet odhodov več, in se bo povečalo število rednih odhodov proti Levantu in A-friki ter rahlo znižalo proti Severni Ameriki. Število rednih odhodov proti raznim področjem bo v marcu kakor kaže naslednje (v oklepaju podatek za marec 19a8); Jadransko morje -Sicilija - Tirensko morje -Španija 7 (6), Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Izrael -Egipt 38 (36), Vzhodna. Zahodna in Južna Afrika 13 (9), Perzijski zaliv - Indija - Pakistan - Daljni vzhod 6 (6), Zahodna in Severna Evropa 7 (7), Severna Amerika 7 (9), Srednja Amerika. Severni Pacifik 6 (6), Južna Amerika i (4), skupaj 88 (33). ■llltllllllllUllllllllltllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIII Kam plovejo ? O prosiasuh 8. marca Lani, v še večji meri p/i letos, so se pristušice Neodvisne socialistične zveze in ODI (Unione Don ne Italiane — Zveza italijanskih žena) dogovarjale v mnogih krajih Tržaškega ozemlja (Opčine, Prosek, Dohna. Križ), da bi organizirale skupne prireditve na praznik žena 8. marca. Ponekod so bili za letošnjo proslavo (Opčine, Križ, Prosek) ustanovljeni koordinacijski odbori na podlagi enakopravnosti. Toda nenadoma je prišla direktiva iz osrednjega vodstva tržaške UDI, v katerem imajo glavno besedo prvakinje KP za TO, ki pa bi morale biti široka množična organizacija, naj se vsi dogovori, ki so bili sklenjeni glede skupnih proslav, razveljavijo, češ da na teh skupnih proslavah lahko govorijo samo predstavnice UDI, Posledica te direktive je logična: omenjenih skupnih proslav ne bo. Kaj to pomeni in kam takšne direktive vodijo? Iz teh direktiv sledi v prvi vrsti dejstvo, da je vodstvo tržaške UDI, to je vodstvo KP za TO, proti enakopravnosti. To pomeni dalje, da hoče to vodstvo imeti nekakšen monopol tudi pri prirejanju skupnih proslav 8. marca. Drupa ugotovitev pa je naslednja; Ni dvoma, da mora vsako napredno gibanje težiti k uresničenju skupnih e-notnih nastopov tako organizacij kot posameznikov, ki se borijo za skupne napredne cilje na socialnem, političnem in narodnostnem področju. Seveda je povsem jasno, da so takšni skupni in enotni nastopi mogoči le na podlagi enakopravnosti in ob enakopravnem sodelovanju, pri čemer mora biti odstranjen vsak poskus protidemokratičnega monopoliziranja ene ali druge skupine. Kdor se torej ne ravna po načelu takšne enakopravnosti, dela očitno proti razširitvi te enotnosti in s tem proti demokratičnemu gibanju, Zaželeno in koristno bi bilo ustvariti poleg enotnih akcij tudi organizacijsko enotnost demokratičnih žena. Tudi UDI bi mogla biti po svojem programu takšna enotna organizacija. Toda, da bi to postala, bi moral/i povabiti k sodelovanju predstavnice pristašic vseh demokratičnih organizacij in gibanj, ki bi se lahko dogovorile za širok demokratičen program čim širše množične napredne ženske organizacije, v kateri bi mogle nato dejansko koristno sodelovati tn zastopati težnje ogromne večine žena■ Takšna ženska organizacija bi v resnici predstavljala samostojno žensko organizacijo, bila bi res demokratična \n bi s svojim delovanjem žela tudi uspehe. Današnja tržaška UDI pa je mnogo manj kot le bleda slika tega, kar bi morala biti, ker je očitno le transmisija ene same partijske skupine, ki misli, da ne bi mogla zagotoviti svoje avantgardne vloge, če ne bi organizacijsko monopolizirala in kontrolirala takšno žensko organizacijo. Resnična organizacija širokih naprednih množic se torej ne more graditi na sektaški in monopolistični podlagi. Zdelo se je, da bo vodstvo tržaške KP in tržaške UDI po sklepih 20. kongresa KP SZ m tudi po sklepih 8. kongresa KPl prenehalo s škodljivim sektušenjem in monopoliziranjem, Toda najno vejša direktiva tržaške UDI v zvezi s skupno in enotno proslavo 8. marca na žalost kaže, da to ni tako. Zato se upravičeno postavlja vprašanje; Kam plovejo ti nepopravljivi sektaši1 Kljub temu da se predvideva pet odhodov ladij več kot v istem razdobju preteklega leta, pa predstavlja prav pomanjkanje ladjevja še vedno eno izmed največjih pomanjkljivosti tržaškega pristanišča. Pa tudi povečanje za pet odhodov je le malo pomembno, saj so v preteklih letih že mnogokrat registrirali znatno višje število odhodov. V tej zvezi so značilni podatki o avstrijskem tran ritnem prometu skozi naše pristanišče in primerjava s prometom drugih konkurenčnih pristanišč. Y preteklem letu je avstrijski tranzitni promet skozi tržaško pristanišče dosegel 2 milijona 461 tisoč ton in se je povečal v primerjavi s 1955. letom, ko je znašal le 2 milijona 295 tisoč ton. Vendar pa iz teh podatkov že zdaleč ni mogoče zaključiti, da se avstrijski tranzit skozi tržaško pristanišče ugodno razvija. Upoštevati je namreč treba, da se je v preteklem letu avstrijska zunanja trgovina in zlasti pfeko-morska trgovina močno okrepila, saj so prodali in kupili kar za 17 odst. blaga iz prekomorskih dežel več. kot so to napravili predlanskim. Pri tej okrepitvi prometa pa so levji delež odvzela severna konkurenčna pristanišča. Ta razvoj jasno dokazujejo statistični podatki o avstrijskem tranzitnem prometu skozi štiri konkurenčna pristanišča. Lani je Trst v prvih 9 mesecih prevzel 61 odstot-avstrijskega prekomorskega tranzita, medtem ko je prevzel v istih mesecih 1955. leta 65 odst. Delež Bremena se je povečal od 19 odst. v letu 1955 na 20 odst. v letu 1958. Hamburga od 9 odst. na 16 odst., delež Reke pa je padel od 7 oust. na 3 odst. Trst je bil torej lani v znatno manjši meri udeležen pri avstrijskem prekomor-skerri prometu, pri čemer je treba upoštevati, da se gornji podatki nanašajo samo na prvih devet mesecev in torej ne upoštevajo rezultatov sueške krize. Vzroki za to stanje so znani in so jih tudi avstrijski predstavniki podčrtali na zadnjem zasedanju tržaško - avstrijske mešane zbornice za pospeševanje prometa. Med temi razlogi pa je na prvem mestu prav 'pomanjkanje potrebnega števila rednih pomorskih zvez, saj moramo u-poštevati, da dosežejo mesečni odhodi v Trstu redko število 90, medtem ko znašajo v Hamburgu okrog 550 in v Bremenu okrog 350. Stavka uslužbencev poldržavnih ustanov Ta teden bodo stavkali u-službenci poldržavnih zavarovalnih ustanov. Uslužbenci Zavoda proti nezgodam na delu (INAIL) bodo stavkali 5 dni, to je od jutri do vključno petka. Uslužbenci Zavoda za socialno zavarovanje (INPS) bodo stavkali tudi 5 dni, in sicer od torka do vključno sobote. Uslužbenci ustanov INAM, ENPAS in INADEL pa bodo stavkali 4 dni od torka dalje. Bolniška blagajna (INAM) sporoča, da bodo njene sektorske in osrednje ambulante za časa stavke zaprte. V primeru nujnosti bodo morale bolnišnice sprejemati obolele zavarovance INAM, vse zadevne formalnosti pa bodo uredile z zavodom po koncu stavke. To bo hudo prizadelo zavarovance, saj bodo za štiri dni dejansko brez zdravniške in lekarniške oskrbe. «o-------- O Jutri ob 21. uri bo na sedežu »Unita Popoiare*, v U-lici Rossetti št. 4, predavanje o skandinavskih socialističnih demokracijah. Govoril bo Car-lo Ulcigrai. Na pobudo ženske sekcije NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE se pripravlja proslava ionskega omika 8. marec hi bo v nedeljo 10. t. m- ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj». Zborovanje uslužbencev Acegata Danes ob 9.30 bo v kinu «Alabarda» zborovanje uslužbencev mestnega podjetja A-cegat. Na zborovanju bodo razpravljali o položaju, ki je nastal v poslednjem času zaradi zavlačevanja pogajanj v zvezi z normativnimi zahtevami uslužbencev. Spor z upravno komisijo Acegata se je medtem vsekakor zaostril in ni izključeno, da bosta sindikata čimprej napovedala stavko. Na zadnji seji dolinskega občinskega sveta Odobren proračun dolinske občine Proračun predvideva 72,993.472 lir izdatkov in 27,431.017 lir dohodkov - Napeljali bodo tudi telefon v Prebeneg Kakor smo že poročali, je v četrtek dolinski občinski svet na svoji redni reji proučil in odobril letošnji občinski proračun, ki predvideva skupno 72.993.472 lir stroškov ter 27.431.017 lir dohodkov. Primanjkljaj, ki ga bodo morali kriti' z državnim prispevkom, znaša torej 45 milijonov 562.455 lir. Zupan je pred začetkom razprave obrazložil in utemeljil razne postavke in poudaril, da bi redni občinski dohodki zadostovali le za kritje najnujnejših stroškov obč ne, toda potrebe so znatno večje. Občina nima velikih dohodkov, ker nima industrije in velikih trgovskih obratov; kmetijstvo je revno, brezposelnost pa zelo občutna. Občinski proračun je izraz razmer v tržaškem gospodarstvu, s katerim so naši kraji terno povezani. Potrenno bi bilo napraviti še marsikaj, toda razpoložljiva sredstva tega ne dovoljujejo. Upati je le, da iiMmiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiHiiiHiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiHiiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiniiiiMiimiiiiiiiiiiiimiiiiiHimiiiiiiii NA SESTANKU POKH. UPRAVNEGA ODBOHA Pred izredno sejo pokrajinskega sveta Resolucija pokrajinskega sveta o vprašanju avtonomne dežele primanjkljaja Acegata Včeraj je pokrajinski upravni odbor na svojem sestanku razpravljal o proračunu Acegata. Kot je znano, je tržaški občinski svet svoj čas znižal primanjkljaj tega proračjina za leto 1957 na 606.870.000 lir. Upravna komisija Acegata pa je to znižanje zavrnila in vztrajala na proračunu s primanjkljajem nad milijardo lir. Pokrajinski upravni odbor pa je včeraj potrdil občinski sklep, s čimer je zavrnil zahteve upravne komisije Acegata. Cesta zaprta za promet Županstvo sporoča, da bodo v torek zaprli za promet vozil Ulico Toti do vogala Ulice Oriani, ker bodo polagali telefonske kable. * « • Županstvo sporoča, da bo občinska prodajalna z drugovrstnim mesom v Ulici Fosco-lo odprta tudi jutri, ker razpolaga s precejšnjo količino mesa. Danes na sedežu PSI Danes ob 9. uri bo na se-cežu tržaške federacije PSI v Ulici Mazzini sestane« predstavnikov federacij PSI iz Trsta, Gorice, Vidma in por-denonskega odbora. Razpravljali bodo o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Ob 11, uri pa bo na istem sedežu socialistični poslanec pieraccini govoril o Sjavno temi: «Rezultati in Derrnekti- zSou°vlnsklh Jutri bo resolucija, ki jo je sestavila komisija za deželno avtonomijo predložena v odobritev Jutri ob 18. uri bo izredna seja tržaškega pokrajinskega sveta. Razpravljali bodo o vprašanju ustanovitve avtonomne dežele, v ta namen bo predsednik pokrajinske u-prave prof, Gregoretti predložil v odobritev naslednjo resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnji seji pokrajinske komisije za deželno avtonomijo: ((Pokrajinska komisija za proučevanje deželne avtono- svetu. 2. Pooblašča pokrajinskega predsednika, da obvesti pristojne organe o gornjih o-snovnih točkah in da predloži to resolucijo v odobritev pokrajinskemu svetu, ki se bo sestal na prihodnji izredni seji. Hkrati pa ga pooblašča, da ukrene vse potrebne korake pri parlamentu in pri vladi, da bo deželni posebni statut, ki ga mora sprejeti parlament, navdihnjen z o-snovnimj načeli, ki jih naka- mije se je sestala 28. februarja in nadaljevala delo glede | zuje ta resolucija.* posebnega statuta avtonomne «»—- dežele Furlanija-Julijska kra-' _ . , v jdna. Smrtna prometna nesreča Komisija meni, da prihaja vprašanje avtonomne dežele v konkretno fazo. Ugotavlja, da so javne ustanove, politične stranke in ugledne osebnosti sosednih pokrajin izrazile svoje mnenje in zavzele * , , . » v . , , Diivaivuvauu (.kuuu različna stalisca glede tega j njim jn je po trčenju temi; »Rezultati in perspektive 32. kongresa PSI». IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItMIIIIIIIIIIMIIIIIItiniMlllimilllillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIHIIIIIKIItlllllltllllll Izpred kazenskega sodišča Obsojen na 4 m zaradi nenamernega Kazen pa je le pogojna in mu je ne bodo vpisali v kazenski list Pred kazenskim sodiščem so razpravljali o vzrokih prometne nesreče, pri kateri je 44-letni pleskar Giorcano Nel-li iz Ul. de Fin oktobra 1955 izgubil življenje. Preiskava je ugotovila, da noti glavno krivdo za nesrečo 32-letni Nicola Giurco iz Ul. Cadorna, ki je vozil lambreto, na kateri je sedel tudi Nelli. Oba sta se namreč 16. oktobra okoli 17.30 peljala po Ul. Ponziana in ko je Giurco zavil ha Istrsko cesto, Je prišlo prav na križišču do trčenja pri katerem se je Giurco obdržal v ravnotežju, medtem ko je Nelli odletel na tla, kjer je z glavo udaril ob trdi tlak in nezavesten obležal. Do trčenja je prišlo v trenutku, ko je po Istrski cesti privozil morda s hitrostjo 20 Jem na uro avto vrste Opel, v katerem sta bila 29-letni narednik ameriške vojske Lu-cero Ralph z ženo v cružbi dveh znancev. Policija je seveda takoj po trčenju uvedla preiskavo in čeprav je Giurco vozil z izredno zmerno hitrostjo, je krivda za dogodek padla nanj, ker ni dal prednosti avtu. ki je privozil z njegove defne strani. Položaj zanj se je kom-pliciral naslednjega dne, ko je Nelli v bolnišnici, ne da bi se prej zavčtel, podlegel poškodbam. Tako se je moral Giurco sedaj predstaviti sodnikom, pred katerimi se je moral zagovarjati zaradi nenamernega umora. Kljub izjavam, da se čuti nedolžnega, ga je io-dišče na podlagi pričevanja očividcev in agentov prometnega odseka policije obsodilo pa čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 4 mesece zapora, na plačilo sodnih stroškov, na plačilo 30.000 lir ocvetniku zasebne etran-ke, ki je predstavljal interese Nellijeve vdove in končno še na povračilo povzročene škode. Višino te vsote pa bo moralo določiti civilno sodišče. Preds. Rossi, tož. Scarpa, zap. Rachelli, obramba odv. Valastro. odv. zas. stranke Fischer-Tamaro. «»—— Nezgodi na delu S prognozo okrevanja v 40 cneh, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, so včeraj zjutraj okoli 10. ure sprejeli na ortopedskem oddelku 46-letnega mehanika Ivana Prelega iz Nabrežine-križišče št 139, kateremu so ugotoviii zlom medenice. Preleg, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je izjavil, da se je ponesrečil na delu v novem pristanišču, kjer je bil zaposlen na račun Javnih skladišč. Mazal je z mastjo neki del žerjava, ko ga je stroj nepričakovano stisnil ob zid. Na istem oddelku in z enako prognozo so morali 20 minut kasneje pridržati tudi 27-letno uračhico Marcello Passante por, Bonetta iz Ul. Mazzini, ki je med hojo po notranjem stopnišču «Banco di Napoli», kjer je zaposlena, iznenada zdrsnila in nerodno padla vznak. Ker so ji zdravniki v bolnišnici, kamor se je zatekla z rešilnim avtom, ugotovili verjeten zlom dveh hrbteničnih vretenc, so jo nemudoma poslali v varstvo specialistov ortopedskega oddelka, ——«»------ Popoln uspeh stavke poštarjev Včeraj opolnoči se je končala 48-uma stavka poštarjev, ki je bila po vsej državi. Tudi včeraj je bila udeležba v stavki v Trstu stoodstotna. vprašanja. Zato je mnenja, da mara tudi tržaški pokra j miki svet v imenu vsega prebivalstva tržaškega področja zavzeti svoje stališče vsaj o nekaterih točkah posebnega statuta, ki morajo postati osnova za nadaljnje delo komisije in njenih izvedencev. Zaradi tega poudarja: 1. V posebnem statutu bodoče avtonomne dežele bodo morale biti spoštovane naslednje osnovne točke: a) glavno mesto dežele: iz gospodarskih upravnih, političnih in funkcionalnih vzrokov mora glavno mesto bodoče avtonomne cežele Furlanija-Julijska krajina biti Trst: b) pokrajinska zakonodajna avtonomija: z namenom, da se uresniči največja decentralizacija ter politična in upravna demokracija, upoštevajoč posebne značilnosti posameznih pokrajin in še posebno tržaške, bodo morale pokrajinske uprave dobiti tudi u-strezno zakonodajno avtonomijo; c) predstavništvo v deželnem svetu: upoštevati je treba, da neposredna in proporcionalni sistem predstavništva predstavlja najbolj demokratično volilno načelo. Obenem pa se ugotavlja, da bi kljub temu ta sistem v bodoči avtonomni deželi s sedanjimi tremi pokrajinami o-mogočil eni sami pokrajini absolutno večino poslancev. To bi predstavljalo za Trst nesprejemljiv pogoj tako iz demokratičnega kot tudi iz uglednega vidika. Zato vidi v ustanovitvi nove perdenon-ske pokrajine edino in najboljše sredstvo za uresničenje proporcionalnega predstav niškega načela v deželnem V petek pozno zvečer- je prišlo na obmorski cesti ne-, daleč od Sesljana do smrtne' nesreče. Lucio Muraro, star komaj 21 let, iz Ul. Castaldi, ki je vozil svoj motor, je nepričakovano zgubil oblast nad v pločnik ocletel na cementni steber ter mrtev cbležal. Njegov znanec. 24-letni Ettore Franco iz Ul. Zorutti, ki je sedel na drugem sedežu, pa je padel na cerio, a se je samo hudo ranil, zaradi česar so ga nujno odpeljali v bolnišnico, kjer sr ga nemudoma operirali. Tudi njegovo stanje je zelo resno in zdravniki so si pridržali prognozo. Truplo pok. Murara so ponoči odpeljali v mrtvašnico, kjer bo ostalo do pogreba na razpolago sodnim oblastem. Prekop grobov Občina obvešča, da bodo v kratkem prekopali grobnice na prostoru XIII občinskega pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od 13. do 23. vrste, kjer počivajo umrli in tam pokopani med 3. februarjem 1946 in 11. januarjem 1947. Kdor želi preskrbeti za prenos posmrtnih ostankov svojih dragih v novo grobnico, mora to javiti občini do 31. maja 1957. Prav tako bodo prekopali grobnico XVIII, kjer počivajo umrli med 10. februarjem in 31. marcem 1947. Kdor želi poskrbeti za prenos posmrt. nih ostankov v novo grobnico, mora to javiti do 31. marca t. 1. oddelku za pokopališča v Ul. del Teatro 5, soba št. 43. O Zupan opozarja vse lastnike psov. da morajo imeti vsi psi novo znamko najkasneje do 31. marca letos. Pasje znamke se dobijo na občinskem davčnem uradu v U-lici dei Rettori št. 2, III, nad. soba 27. imiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimimiHiiiiiit OD VČERAJ DO DANES Dne 2. marca t. 1. se le v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: pomorščak Ottavio Bomvento in gospodinja Anna Stradl, uradnik Paspuale De Oennaro In gospodinja Gra-zia Versaci, z'dar Aureilo Ba-bos in trg. pomočnica Severina Panska, čevljar Luciano Coro-mca In gospodinja Anna Maria Radin, trgovec Huggero Naccari in gospodinja Maria Herrmans-dorfer. UMRLI SO: 75-1 etna Geltrude Kranjec vd. Cumari, 63-letni Luigi Orion, 66-ietni Egidio Zac-chi, 39-letni Uluseppe Cecutln, 82-Ietni Giuseppe Zudenigo, 66-letna Maria Miclavez vd. Plt-teri, 79-letna Rosa Gutman vd. de Paitonl, 84-letna Emilia Paulin vd. Lusina, 86-letna Elvira Bolaftio vd. Loly. OKLICI: pomorščak Vito De Stmone ln gospodinja Arohina Vocclante, ahcir Giuseppe Fabiani in gospodinja Paola Mon-tanelii, uradnik Ferdinande Gaspari in uradnica Bruna Gher-ool, pomorski kapitan Claudio Mattossovlch in gospodinja Maria Antonietta Robba, električar Cftrlo Cloch ■ tn prodajalka Ada Debelil, uradnik Angelo Pedroc-chi In gospodinja Arabella de Paoli mehanik Valerio Bonifa-cio in gospodinja Ersilia Turco, industrijski izvedenec Ezio Sa- mer In gospodinja Silvia Ouaiat, zidar Giordano Cecco in gosp,), dinja Maria Crevatin, delavec Nerone Burlon, m gospodinja Elvira Canciani vd. Medeott' pomorski kapitan Glorgio Ribaudo in gospodinja Claudla Urbani, podoficir am. vojske E. Monte Floyd tn gospodinja Elisabetta Cecchini. «» —— LOTERIJA BENETKE 80 3 Ji 71 41 BARI 89 46 12 28 37 CAGL1AR1 63 69 70 51 52 FLORENCA 86 69 26 12 24 GENOVA 54 '29 15 75 67 MILAN 73 26 83 78 53 NEAPELJ 84 90 43 19 41 PALERMO 8 88 55 44 57 RIM 20 61 75 76 82 TURIN 41 20 68 34 81 b.oc o višje oblasti v celoti odobrile predloženi obračun in nakazale potrebno vsoto denarja za kritje primanjkljaja. Omeniti je treba, da je v proračunu tudi postavka za napeljavo telefona v Prebeneg. Napeljava .telefona v druge vasi je bila namreč že odobrena in . je izostala le še ta var. Poleg tega predvideva letošnji proračun dolinske občine tudi vzpostavitev dveh zdravniških in dveh zoboteh-ničndh ambulant za šolske o-troke, ki jih boco imeli v konzorciju z miljsko občino; nakup avtomobila za upravo občinskega vodovoda, nakup opreme za nov otroški vrtec in osnovno šolo v Riemanjah ter odkup zemljišča za razširitev ceste ob vhodu v Boršt. Kakor druge podeželske občine, bo tudi dolinska občina imela naj večje dohodke od trošarinskega davka (približno 12 milijonov lir); od drugih čavkov i.n pristojbin nekaj nad 4 milijone lir. od občinskih davkov in pristojbin pa približno 4.5 milijona lir. Za nakup tovornega avtomobila za upravo občinskega vodovoda bo obema prispevala 1.350.000 lir. plače občinskih uslužbencev znašajo približno 7-5 milijona lir, stroški za izterjavo trošarinskega davka nekaj manj kot 2 mil. lir, stroški za javno razsvetljavo 4 mil. lir, stroški za u-porabo vode iz javnih pip in v pralnicah 1.5 mil. lir., lanski primanjkljaj uprave občinskega vodovoda znaša 3.8 mil. lir, plače osebja občinskega tehničnega urada 3.6 mil. lir. stroški za redno vzdrževanje občinskih cest 700.000 lir. stroški za strokovno šolo v Dolini i,n šolske vrtove 1.25 mil. lir. stroški za vzdrževanje. kurjavo in razsvetljavo osnovnih šol 1.78 mil. lir, bolniški stroški 4 mil. lir, napeljava telefona v Prebeneg 1.8 mil. lir, primanjkljaj uprave občinskega vodovoda v letu 1955 1-8 mil. lir. stroški za opremo novih učilnic v Riemanjah 920.000 lir. stroški za ustanovitev zdravniških in zo-botehničnih šolskih ambulant 1.8 mil. lir za ustanovitev občinske knjižnice pa 1.8 mil. lir (kKITK«r. IN PORO€1I,a) Čeme v «Arredarte» Kipar Marian Černe iz Sčedne je skromen, že dolgoleten znanec tržaškega umetnostnega občinstva. Prve resnejše poskuse je pokazal kot član skupine «Zelenih» v galeriji Škorpijon, zatem pa je razstavljal po raznih skupnia razstavah. In treba je priznati, da vedno z večjim uspehom. Se dolgo je bila njegovim delom opazna neka stilna negotovost, razdvojenost med cisto realističnimi in bolj modernimi, nekako konstruktivistično poenostavljenimi, včasih ze močno geometrično stiliziranimi stvaritvami. V malih prostorih «Arre-darte» (trgovina umetnostnih predmetov za stanovanjsko o-premo) v galeriji Rossond ze iua voglu z Ulico Artisti, tokrat sam razstavlja pet skulptur in pet risb z ogljem. Sloves neke svojske izvirnosti, ki ne teče več po davno izvoženih kolovoznicah. si bo gotovo tudi tokrat ohranil. Večja slogovna enotnost je očitna na prvi pogled. Poenostavljanje na čim bolj bistveno je jasno m dosledno, čedalje bolj gotovo in izrazito. In tudi vedno večje, saj pri «P tičih» pride že blizu abstraktnega z nekako mrežasto, žično kompozicijo, ki daje vtis ptičjih okončin in njihovega leta. Vendar je tu že čisto neptastičen, neprosto-ren, le linijski, oblikoven. Povsod drugje, tudi po večjem v risbah, pa je Černe izrazit ;n polnokrven plastik. Niti ekspresivno, nekako gotsko natezanje jigur, ki od daleč spominjajo na Wotrubo ali Mascherinija, ne izgube na prostorni oblikovitosti. Lepo enotno dognan, zelo poduhovljen, vendar še z nekimi individualnimi obraznimi pote■ žarni, je portretni kip sFer-ruccian v mavcu. Morda najboljše razstavljeno delo, da-si je tudi »Nosečnost* z lepo linijo in izrazito plastičnostjo ter mehko pozo, krepko oblikovana. sKlesar» m »Jedoča testenino* sta bolj o-snutka, plastična črteža za večja dela, vendar prvi učinkuje s široko zamaknjeno li nijo. Risbe učinkujejo s plastičnostjo kot posebno oba iNu-da», s krepko potezo in s suo-jevrstno ekspresivnostjo, posebno pri »Jetnici*. Vsekakor pomeni ta razsta• va za ščedenskega kiparja lep korak naprej. Jelinčič NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cimmello, Dfev' sept. 4; Crevato. Ul. R®*'11* 1»; Giusti, Greta, Strada del Friull 7: Gmeiner, Ul. Gluha 14; Alja Maddalena, istrska cesta 43; Rrendint, Ul. T. Vecelbo 24; Ser-ravallo, Ul. cavna 1: zanettl, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43, NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlTAlabaraa, istrska cesta 7! de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; praxmarer, Trg Unita 4; Pren. dini, Ul. Tizlano Vecellio 24. 4. t. m. praznuje JOSIPINA BENCINA svoj 80. rojstni dan Ob tej priliki ji otroci, vnuki, pravnukinja in listali sorodniki kličejo: Se na mnoga leta, draga mama in non a j [rakovi in pkinpkvki) Ker je imela srečo pri žreba-nju nagrad »Primorskega dnev-tilka*, daruje tvrdka »Central-sped* 8uoo hr za DiJaSko Matico. V počastitev spomina pok. Jo-sa Pubalja daruie družina Škabar z Opčin 2.000 lir za Dijaško Matico. SNG ■ TRST J u n it c* ut Iflleihn vabita na oho.iho puhlim laianie DANES 3. marca ob 15. uri v dvorani na stadionu »Prvi m a j », Vrdelska cesta 7 Najlepše maske bodo nagrajene Pri zabavnem sporedu bodo sodelovali: mlajše gojenke baletne šole SNG, Janko in Metka, Frice in Frače, kralj in kraljična, ministra Šviga in Švaga, Polikarp pazi in Pavliha s svojimi lutkami. DANES 3. marca ob 20.33 v dvoran4 na stadionu « P r v 4 majo vesela pustna nedelja PLES, MASKE, BIFE' igra znani jazz orkester Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. VERDI V četrtek, s prvo predstavo igralske skupine Ernesta Calindrija. Line Volonghi. En-rica Cortija, Alberta Lionei-la, Guida Lazzarinij.a in Giu-lia Lazzarinija otvoritev dramske pomladanske sezone v gledališču Verdi z novostjo J. Chodorova in J. Fieldsa ((Valček obletnice*. Igralska skupina bo med svojim bivanjem v našem mestu predstavila še naslednja nova dela: «Spomni se lju- bezen moja* A. Birabeaua, ((Magični krog* L. Chiarel-lija, «Major Barbara* G. B. Shawa in «Hotel Paradiž* S. Graniera in F. Bonnie-resa. Režija Ernesta Cal.ndri-ja in Silveria Blasia. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za premiero. VESELO PUSTNO RAJANJE v kino dvorani v BOLJUNCU danes 3., jutri 4. in v torek 5. marca od 19.30 dalje. LJUBITELJI PLESA VLJUDNO VABLJENI ! V torek od 16. do 18. ure OTROŠKI PLES Mliirna skupina "BREG” nastopi 9. marca t. I. v dvorani v BORŠTU Na sporedu so novi plesi, krajša burka, recitacije in petje; nastopajo otroci in mladina iz Ric-manj in Borš*a. Sodeluje pevski zbor »Valentin Vodnik* iz Doline. Prireditev spada v okvir PROSLAVE 8. MARCA, PRAZNIKA ZENA. ufTVO St-OKtHSK/H Zotc. £\S POSTOM PL€S t/ ČotcA ^'.T7i€XZCtl /o 2/*i/eluaz.astazlja», Fox, Cinemascope. Ingrid Bergman, Y ul Bcynner In Helen Hayes. Astra Rojan. 14.00: »Tudi heroji jočejo*, W Holden. D. Kerr. Capitoi. 14.00: »Trapez*, G. Lol-iobriglda, B. Lancaster. Crlstallo. 14.00: »Jesensko listje*, bertson. Alabarda. 13.30: »Največja bikoborba*. Cinemascope v barvah z Mlchelom Rayem. RKO film. Arlston, 14.00: »Zasebna vojna majorja Bensona*. Vesel technicolor. Uh. Heston, J. Adams ln mal| F. Howey. Armonia. 14 00: «Kral)evo orožje*, Erroj Flynn. Technicolor. Zabaven variete. Aurora. 19.00: «Trapez», G id’ lobrigida, B. Lancaster. Garibaldi. 14.00: «Ivanhoe», "J’ bert Taylor in E. Taylor. Tec»-nicolor. Ideale. 14.30: »Zbirališče I®? tapcev*, stewart Granger, Sanders, joan Greenwood, V1‘ veča Lmdfors. Im pero. 14.30: »Dvorni norec* («ll giullare del re»). KomU111 film. D. Kaye.. Ilalla. 14.30: »Cigan baron*. Tech mcolor. M. Saad, P. Hoerbiger S. Marco. 14.00: ((Stekleni ‘•f' veljček*. Najlepša ljubezens** zgodba. Metroscope, technic0" lor. L. Uaron in M. WiWinš- Moderno. 14.00: «Cetvorka 1 viibcZ-ni» z Bing Crosbyjem. ZaW' ni film v technicolorju. Vi*1*' Vision. Savona. 14.00: «Jokala bom F' tri*, Susan Hayward. Prva ■’*' grada za interpretacijo na stivatu v Cannesu. Viale. 14.00: «Glas, kitara ln kaj lune*, Teddy Reno lepe pesmi. . Vitt. Veneto. 14.30: James M35?, in Barbara Rush v Fox In nemascope filmu «Za ogl«0 lom». Belvedere. 14.00: «GusarjI ven* reke*. Pustolovski film 5 Curtisem in C. Millerjem. Marconi. 14.30: «Porto Afnka ’ Pier Angeli, Phil Carrey Dennis Priče. ,, Masstmo. 14.00: »Kralj po^ri, hov*. Technicolor. KathO Grayson, Rita Moreno. Novo cine. 14.30: «Zig P«h‘L valca*. Pravica moža nad “ f v deželi Uregona. Tecnnic®1. z Vvonne De Carlo in R. ^ hounom. j, Odeon. 14.00: »Moulin Rouge»'_ Ferrer in Zsa Zsa Gat*1 Teechnicolor. .... ------------ H?dio. 14.00: «Mož iz Larami#. J. Stesvart in A. Kennedy-nemascope, technicolor. MALI OGLASI 2 BREZ ŠOFERSKEGA DOV^-rf. NJA1 Cardellino 73 Zigoto ’ Galletto 193, Ercolino 192. ri|. MOTOGUZZI. Klasični proH^ ’° '»f torni tricikel na bencin, ®“,i nost 358 s kabino ln prestav®^ vožnjo nazaj. LODOLA UL-,, vost 19571 RAZSTAVA: scoll, Ul. F. Severo 18. - 15-LETNA DEKLICA Z slovenskega m italijanskega ^ zika Išče zaposlitve kot nica v kakšni trgovini. Pomjjji. na upravo lista. Ul. sv. Ffa ška 20-111. f, KOLESA, znižana cena 7.000 ri|. Motorna kolesa 44.000 UL Cr[t l ja kolesa - darilne pakete faktor ia M ARČON, UL. P16 3, Trst. «UN!0N» Svetovno iiiiiii‘4 zavarovalnica od let? 1828 je v TRSTU UL, GHEGA 8-1. tel 27512 - 35939 Prokurator R A VNIK PRIMORSKI DNEVj! Je v prodaji tudi. * naslednjih krajm* TRZIC Časopisna »6«^ ALBANESE, Ul. porella 4 RONKE-Sev.: časop'511 ugenc GREGORIN i, VIDEM: S.A.F. že'e*n ška postaja TRBIŽ: Knjigarna N ciso BRANDALESb j BENETKE: S.A.F. »*• železniška P0!>tai8/-,n' MILAN: S.A.F. št. 1 ^ tralna postaja .-g« RIM: S.A.F. ze'eznis» postaja M* RIM. Časopisna age10 t. FUCILE, Ul. M»r«u ta U0 . MFSSINA: La Di«u5‘ ie della Stampa ROSOLINI (Siracus*'*, Knjigarna POIOO N L Ci. Umberto > C 11 a t • I j i, obv***) sorodnike in s*11 Avtoprevoznlško KANOBEL MEUAB1^ Pridvižnl knrm°nl in prikolice (jj PRIMORSKI dnevnik IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV NA TRŽAŠKEM PD Lonjer - Katinara ne motijo zares skromni društveni prostori Lonjerska in katinarska mladina bo verjetno pokazala mladini drugih društev, kako se da mnogo napraviti ta^i n"*er 'n Katinara ima-6 atare tradicije prosvet-Je h i jenja' Predlanskim • 1».- pi»i-lava 162-letnice »lov, osnovne šGe na Dr ,naril lan' pa so svečano j letnico presvet-Prvi V0vania v Lonjerju. P°eetki organiziranega r 88 živ’ienia v Lo-Tert seSajo v leto 1893. Pevski “v. imeli v vasi prvi kveno ’ ki ie poleg cer' ljudsko* • Petja g°jil ‘Udi va . m umetno pesem. leto so aavedni do-bral'111 us^an°vili ((Pevsko in pevIi° društvo v Lonjerju«. 6 vaje so imeli na do-tva predsedn'ka, sedež druš-. pa je bil v vaški gostil-iJ a 1900 so društvo prečo s°Vali V «Pevsk° >n bral-8e- rus^vo Zastava«; svoj se-nove*53 ^ društvo dobilo v drui»m Pos!°Piu konzumnega ra2Pusta ki6r je °Sta,° d° na pa je lani uprizorila igro I tva so tri mlade sile, mladi-«Stari grehi«, s katero je ' * nastopala v Lonjerju, Borštu, in Trebčah. Društvo je tudi organiziralo dva kuharska tečaja, ki ju je obiskovalo 20 žena in deklet ter krojni tečaj, ki je pa imel manj obiska. Kuharski tečaj je vodila gospa Marica Cok s Katina- kjer ral . s.ta' ki ga je dekreti-Društ k‘ prefekt leta 1927. lo DpV(° ie v začetku goji- delovatf’ -potem sta zač'el: dram i 5e knjižnica m vojnoS ‘je °dsek’ Med prvo zastalo « elovanle Precej *Pet , 5 po v°ini pa ie »ierju Tedai ie v Lo' Lina 1 ■ zacel delovati tudi SVetrf * oder' Delovanje pro-' lo i društva je bilo zeli ^„Va • Člani so nastopa-! doltlg5113 .m v drugih krajih, 1 dale 1 n'S0 ok)lasti prepove-1 kljub VSak° delovanje. Toda ig razPustitvi društva so Popevali Sk"Va' VadUi in »jih na 'zletih po bliž- dril In daljnih vaseh. Med Žalno Svetovno vojno so ile-ia . Ustanovili pevski zbor ""vo*a° p°l°žili temelje za •vet« Vanie in rast «Pro-tinarae#ga društva Lonjer-Ka- U^a!,eniti tnoramo. da je tu ki i.Ug0 Prosvetno društvo, Pastalo zaradi znane- Nastopi v radiu V tržaškem radiu je 2. februarja nastopil pevski zbor PD «S'ovanii iz Padrič. Dne 17. februarja je v tržaškem radiu nastopil pevski zbor PD kS. Škamperle« od Sv. Ivana. Pevski zbor PD ((Slovan# iz Padrič je 10. februarja nastopil tudi v koprskem radiu. h oK.ZCaPa- ‘eta 1948. Zdaj 'Snih Ohft a mio. . .. društvi sodelujeta na ta tu! Pzireditvah in ima-V up skuPn' pevski zbor. tjer-v roavetnem društvu Lo- ‘redi 3f ?ara>l(. ki ie imel Zbor . ruarja svoj občni tia j.S l.bda najbolj delav-zbor 'n dramska it v Mešani pevski zbor tiaat0Darepni' Pdšlovni dobi krat v' 15Tkrat javno in 5-radiu; dramska skupi- *...... re, krojni tečaj pa gospa Marička Pegan. Poleg tega so imeli dve predavanji; A-škerčevo, Kosovelovo, Gregorčičevo in Prešernovo proslavo (slednji dve skupno s sorodnim društvom), mladina pa je priredila šahovski turnir. Zaradi pomanjkanja zadostnega števila ženskih glasov so razpustili mešani pevski zbor in ustanovili skupni moški zbor. Dejavnost prosvet. društva bi se prav gotovo še bolj razmahnila, če bi v Lonjerju imeli primerne prostore. Dvorana, oziroma sobana, kjer je zdaj sedež društva, je premajhna za večje prireditve in nastope. Kljub tej oviri pa lahko trdimo, da je bilo delovanje društva precej živahno in kolikor toliko vsestransko. Razveseljivo pa je seveda dejstvo, da se prosvetnega delovanja udeležuje v lepem številu tudi mladina, zlasti v dramski družini, v pevskem zboru in pri šahu. Upati je in tudi vse kaže, da se bo sodelovanje mladine še povečalo. Prav zadnji občni zbor je dal v tem pogledu nove pobude in polet. V odboru druž- na pa si bo v okviru društva ustanovila še svoj odbor, ki bo lahko znatno prispeval k razvoju društvenega življenja in delovanja med mladino. V kratkem bomo lahko beležili prve vidne uspehe. Mladina bo organizirala šahovski turnir, veseli večer, nato pa izlete. Spored veselega večera že pripravljajo, priredili bodo skeče, vesele točke v petju in igri, nastop harmonikarjev itd. Imeli bodo tudi družabne prireditve, za najmlajše pa pravljične ure in petje. Medtem pa dramska skupina že pripravlja in vadi igro «Ploha», s katero bodo nastopili v bližnji bodočnosti. Omeniti j« tudi treba, da je po občnem zboru oživela tudi knjižnica, ki je prej skoraj spala; moški pevski zbor pa se polagoma množi. Ko je toliko govora in razpravljanja o vprašanju naše mladine, nam bo morda prav mladina v Lonjerju in na Katinari nakazala nekaj smernic, da bodo tudi druga društva, ki imajo na razpolago primerne prostore in več mladine, lahko našla nove poti in načine prosvetnega udejstvovanja našega mladega naraščaja. A. B. Ob desetletnici PD v Solkanu Prosvetno društvo «J. Srebrnič« v Solkanu je eno izmed tistih redkih društev, ki so od svoje ustanovitve dalje vseskozi več ali manj aktivna. Ustanovljeno je bilo takoj po priključitvi, v bistvu pa je naslednik prejšnjega solkanskega prosvetnega društva. V prvih povojnih letih se je društvo borilo z velikimi težavami: delovalo je v neprimernih prostorih in bilo čestokrat brez najosnovnejših materialnih sredstev. Uspehi dela .pa kljub temu niso izostali. Najbolj aktivna je bila drafbska skupina, ki je po- naštudiranimi predstavami. V zadnjem času pa opravlja hvalevredno vzgojno in kulturno poslanstvo tudi društvena knjižnica. V počastitev 10. obletnice pripravlja društvo za svoje člane in povabljene družabni večer z bogatim in pestrim kulturnim sporedom. .;*vxfs Maš tedenski pregled Prizor iz igre uStari grehi)), ki jo je lani uprizorila dramska skupina prosvetnega društva uLonjer-Katinara« ■iii.i.n«ii.i»«.ii..t.,„i„i„„„„llll,1,lllllllll,gl«II,IIMIIIIllliIIIIII,liiIIIIIIiIIII|lll|III1||||1I1||||I1|||ll|I|||||l|||||li|||i|ii|j||||iiii|iiii|i|f|j|iiiii||||||iii||tw||m|||||||i||||i KAKO PRITEGNITI MLADINO K PROSVETNEMU DELU Mladini dajmo priložnost da se v društvu Prosvetno društvo naj postane žarišče kulture in shajališče ljubitelj ev kulturnega razvedrila So mi reli; »No, ti, ki toliko veš povedati, kaj ni prav, in ki trdiš, da mladina zato ne sodeluje v prosvetnih društvih, ker da z njo ne znamo ravnati, povej sedaj recept, kako bi mladino pritegnili!« Tako je, če se človek praska tam, kjer ga nič ne srbi. Recept? Tak, preizkušen? «Vzemi nekaj pevcev, not in kak instrument, ter vse skupaj deni v sobo. Se prej poišči pevovodjo. Potem začnite vsi skupaj vaditi. Ves čas vaje pa skrbno pazi, da ti kaj ven ne uide. Ko teče gladko, še gorko serviraj! Primeren je nastop v radiu ali v sosednem kraju. To je za eno leto dovolj. Drugo leto ponovi! Namesto pevcev so lahko tudi igralci. Za dodatek služi lahko tudi knjižnica. Kot poseben priboljšek pa je lahko predavanje«. Toda ta recept ne velja dosti in zlasti ne za vse gosto presenečala s skrbno | kraje. Tudi se je izkazalo, """IIIIIIIIIIII, .................. PABERKOVANJE PO DOMAČI PROSVETNI NJIVI Posvetna dejavnost preteklega meseca Iznaku številnih Prešernovih proslav bsba *5^e^j't'eni mesecu je ■ !t6dnjo p em beležiti o-j! i* bil reiernov° proslavo, ! i toriju 8 3' februarja v Av-. 'z'tali 15' 30 skuPno or-Sšm ’ , PZ ter SHLP. Kot ‘os Hnja ta leta je bila tudi le- tevija Pr°slava predv sem *°v°rnikol zborov- Pol«-'g ? &omei, ’ kl sta govorila 'ert"' ti>U prosiave in o Pre-1'astn'L ,dveh rec'tatorjev, tb Zbor> minaSledni‘ P6V' r Tv’ ,m'adinski pevski V°t'stvotnJa*kef!a d0013 pod Sevski , Edvina Švaba, a,eža „Z .or iz Zgonika in sv ^‘liča Vods,vom Herma-heti)ega ' Pfvski zbor pro- klc,nanj ru3*va «S'lavec» *’a b«vrenzd- vodstvom -J"-'rja v 4lta. pevski zbor b 5ia p aVObodi» iz sem- 8 Sidanz Vodstv°m Stane- izK'Pev«k> zhpz «A. bina Kuža pod vodstvom 'Or «V. Ve r?>nelle, pevski ih"'* vodct^r°drdk>) 'z Doline Sifci datvom Ignaca Ote. r P- d. «Lonjer-Ku- > *»_ j ’ viijs; i-jsu- ehČi*a v°dstvom Justa a. Devslri »k-. ,.cm_ Pevski zbor «Slo-Dr B°ršta h a pod vod- 1 zbor”83 Petarosa, pev » . Prosvetnega druš- » Kolonl[ v5ki fiesti na teb« zbor ovca pod vod-Vecchieta, »Primorec« " Dort * .-iiuiecn iz E)Udra y°dstvorn Oskar- ter Iv,1*' »S. c.«’" pevsk> zbor mper'e» od Sv. r,beaPpd vodstvom Ubalda V«PadU{ Padnz 0^Sk' zbor «Slovan« Lr je r m°Sel nastopiti, "ert ZdV.no tedaj snemal tržaškem radiu. * * « I>°rabn°jt0 2’ ,ebr"arja so it, * tržrfSL. s,ildlunu «Prvi 'iir*j« vk,L,fiu,dent,c-ki fa lsr n ju b 1 j a n i, upri- Čuvanja! v™ °,eb iSfe sali, 1 »o jo sami *reiiraii in igrali. V , Utr 0' * * * tamkajšnje dtuštvo g. februar- ja priredilo Prešernovo proslavo, na kateri je domača učiteljica Anica Kalanova o-risala delo in lik našega največjega pesnika nato pa so sledile recitacije in nastop novoustanovljenega mešanega pevskega zbora. * * (k Tudi pevsko društvo ((Valentin Vodnik« v Dolini je 9. februarja priredilo Prešernovo proslavo ki je lepo uspela. * <■ * Prosvetno društvo ((Slovenec« v Borštu je priredilo Prešernovo proslavo 16. februarja v domači dvorani. ■k * * V Podlonjerju pa je 16. februarja priredilo Prešernovo proslavo prosvetno društvo ((Zvezda«. * * * Naslednji dan, t. j. 17. fe*r bruarja, je bila Prešernova proslava v Prosvetnem domu na Opčinah. Proslava, ki sta jo organizirali obe domači prosvetni društvi, je lepo uspela. Sodelovali so prof. Ive Sosič, ki Je imel govor o Prešernu, recitatorji, folklorna skupina p- d. «A. Cok«, ki je prvič nastopila, folklorna skupina ir. Brega ter pevska zbora uSlovan« iz Padrič m «Primorec» iz Trebč. * * * V Dolini je lepo uspelo tudi predavanje, ki Ra je imel 20. februarja dr. Mikuletič o humorju na sedežu pevskega društva »Valentin Vodnik«, * * * V preteklem mesecu je lutkar M. Maršič od SNG razveselil s svojimi lutkami o-troke na slovenskih osnovnih šolah pri Sv. Jakobu, v Ul. Donadoni ■ in sv. Frančiška. ■k * >k Ul. V februarju sta bila tudi dva občna zbora prosvetnih društev. V Trstu je bil 2. februarja ustanovni občni zbor p. d. «Rado Pregare« za Rojan in Skorkljo. Potrebno je bilo, da se to druš- tvo tudi formalno ustanovi, saj že delujeta tamburaški zbor in folklorna skupina, ki že več mesecev vodi. Prosvetno društvo «Lonjer-Katinara« pa je imelo svoj redni občni zbor 12. februarja. Na občnem zboru so položili obračun svojega dosedanjega dela in napravili načrte za bodoče delovanje. POMENEK 0 JEZIKU TEŽKA IZGUBA NI PRAVILNO: Po težki bolezni nas je zapustil. Utrpeli so težko izgubo. To je imelo zanj težke posledice. Bil je težko ranjen. PRAVILNO JE: Po hudi (mučni) bolezni nas je zapustil. Utrpeli so hudo (občutno, bridko) izgubo. To Je imelo zanj hude (resne) posledice. Bil je močno (hudo) ranjen. DELAVEN DELOVEN Ni PRAVILNO: Premalo je bil deloven, pa so ga odpustili. Vsem so dali delavne obleke zastonj. Za delovnega (loveka je delavna ura ie prekratku. Za vsako delo si moramo napraviti delaven načrt. PRAVILNO JE; Premalo Je bil delaven, pa so ga odpustili. Vsem so dali delovne obleke zastonj. Za vsako delo si moramo napravi'1 delovni načrt. DELAVEN je, kdor rad dela, kdor Je priden, marljiv. DT LOVEN pa pomeni tisto, kar se tiče dela, kar Je v zvezi z delom. GOR DOL GORI DOLI NI PRAVILNO: Grem. tja doli k Mundi. Sem ga videl tam gor na postaji Stoji tam dol, tik šole. Kdaj se boi odločil, da boi iel tja gori? PRAVILNO JE: Grem tja dol k Mundi. Sem ga videl tam gori na postaji. Stoji lam doli, tik sole. Kdaj se boš odločil, da bos šel tja gor? DOL ALI GOR rabimo na vprašanje KAM? DOLI ALI GORI pa stavimo po vprašanju KJE? da po tem receptu ni moč pridobiti mladine. Ne gre na to. Je ne zanima. Je ne veseli, ker ni sodobno, ker je premalo privlačno, ker preveč diši po šoli, ker se ne more u-veljaviti po svoje, ker... Frepričan sem, da bi mladina rada zahajala v društvo, če bi našla tam tisto, kar bi jo pritegnilo, kar je blizu njenih teženj, njenih želja. Ce bi našla mladina v društvu zabavo in pouk. Morda bi sploh ne bilo več razloga za pritožbe, če bi šteli za prosvetno delo še kaj drugega kot samo petje, dramatiko in knjižnico. Ce bi prosvetno društvo, zlasti na vasi, postalo tisto kulturno žarišče, tisto središče,' kjer bi se shajali vsi, ki si žele porabiti svoj prosti čas na najbolj kulturen način, kjer bi lahko nemoteno razpravljali o raznovrstnih vprašanjih, kjer bi lahko poslušali radijsko predavanje, ali glasbo ali igro ali pa celo jezikovni tečaj. Ce pa bi se jim zahotelo in če bi bili pogoji za to, tudi sami bi se vadili v petju ali igri. Tam bi se shajali taki, ki jim je pri srcu branje revij, knjig, časopisov, potem fotoamaterji in taki, ki bi se lotili po raznih pisanih navodilih sestavljati radijski aparat. In morda bi se našel tudi kak filatelist ali pa celo rezbar ali kipar. In zakaj se ne bi pomenili v društvenih prostorih tudi tisti, ki se ukvarjajo z rejo kokoši in tisti, ki imajo zajčke, ali mladi (in tudi stari) sadjarji ter športniki in še drugi, ki se zanimajo za kaj drugega. Ce bi se jim zahotelo, bi tudi povabili koga, ki bi jim o čem predaval ali pa da bi jih učil harmonike, ali pa tudp kake igre. Ali ne bi bilo koristno, če bi prosvetno društvo oskrbelo svojim članom redno poslušanje radijskih predavanj? Ce bi vse to šteli med kulturno delo, pa bi najbrž marsikaka pritožba odpadla. Bi pa pri tem vsi prišli do veljave, ker bi bilo vse tako delovanje enako vredno. Saj sedaj res ni pravično, ko je tisti, ki nima posluha ali pa nima glasu ali pa nima veselja morda do dramatike, štet za nekulturnega. Prisiljen je tavati okrog ali sam ali s sebi enakimi, ki si iščejo razvedrila drugod, in ki je največkrat manj primerno, če ne popolnoma kvarno. Kaj bi zamerili tistemu, ki rajši posluša po radiu kak znamenit zbor ali solista ali orkester, kot pa vaški zbor! Saj ni s tem rečeno, da ne bi smeli po naših prosvetnih društvih gojiti petja, godbe,-dramatike in imeti knjižnic. Ne! Le za edino veljavno udejstvovanje ne bi tega smeli imeti. Vse, karkoli je kulturno, kar koli daje možnost našemu človeku, zlasti mladini, da mu razširi duševno obzorje, mu poveča znanje, mu oplemeniti dušo, vse kar pozitivno vpliva na njegovo dušev- nost, naj bi bilo v okviru prosvetnega društva. Za tako delovanje društva niso potrebni kdove kakšni prostori. Da so le prijetni in pri roki. Res je, da tako delovanje ni preveč vidno, da se uspeh ne pokaže tako hitro, in da je tudi za statistiko kaj malo podatkov. Nudi pa članstvu velike koristi. Ali ni to pozitivno, če gre nekdo rajši v sedež društva, poslušat radio ali igrat šah, kot pa v gostilno? In v takem okolju se bo tudi mladina dobro počutila, ker bo svoje zanimanje mogla usmeriti v delo, ki jo najbolj veseli in kjer se more najbolj izkazati. S. A. V preteklem tednu je bil prav gotovo najvažnejži mednarodni dogodek sklep izraelske vlade, da umakne svoje čete s področja Gaze in Akabe, toda — z naslednjimi pogoji; 1. da se bodo ob umiku čet Izraela čete Združenih narodov razmestile na področju Gaze in da bo izraelsko vojaško in civilno nadzorstvo prešlo izključno v roke varnostnih sil OZN; 2. Izrael pričakuje poleg tega, da bo OZN tisti organizem, ki mu bodo poverjene naloge, ki jih je svojčas obrazložil glavni tajnik OZN in sicer: zaščita življenja in lastnine na področju z dejansko in učinkovito policijsko zaščito, jamstvo za dobro upravo, podpora programu OZN za begunce in povečanje gospodarskega razvoja in 3. Izrael si pridržuje svobodo akcije za obrambo svojih pravic če bo na podnpčju znova nastal tak položaj kakršen je bil pred izraelsko zasedbo. Čeprav je Izrael toliko popustil, da je sedaj pripravljen na umik, vendar je vsakomur jasno, da omenjenih pogojev niti Egipt niti vsi tisti, ki obsojajo napadalca — Izrael, na tretji pogoj v nobenem primeru ne morejo pristati. To bi pomenilo — kot je dejal indijski delegat Krišna Menon že pred objavo izraelskega sklepa o umiku — napadalca nagraditi. Celo ameriški delegat Cabot Lodge je takoj po izjavi zunanje ministrice Izraela Golde Meir izjavil, da vlada ZDA tolmači njeno izjavo, da bo ((izraelski umik takojšen in brez pogojevs. Ni namreč nobenega dvoma, da tretji izraelski pogoj pomeni vojaško izraelsko zasedbo Gaze to je pononni napad na Egipt, takoj ko bi ta zasedel to svoje ozemlje, ki ga je zaradi izraelskega napada ob podpori imperialistov izgubil. Pa tudi glede Akabskega zaliva niso izjave izraelske predstavnice in ameriškega ter francoskega predstavnika prav nič spodbudne, ker sta tako ameriška kakor francoska vlada napovedali, da «nameravata odslej dejansko in učinkovito uporabljati svojo pravico do svobodne plovbe« v tem zalivu- iliiiiiiiiiiiiiimiiitiMiiiiiliimtilimillliliiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiliiltliiiiiliiiiiiiiiiiil KAKO DELUJEJO DRUŠTVA NA ONI STRANI MEJE ŽIVA DEJAVNOST PD V PRESTRANKU IN V DPD »SVOBODA« V SV. LUCIJI Na Pregarju so otvorili v zadružnem domu kinodvorano, v kateri so namestili kinoprojektor, ki ga je nabavila tamkajšnja kmetijska zadruga. To je prva in edina kino dvorana v Brkinih. Da pa ne bo ostalo ie pn kinodvorani, se na Pregarju pripravljajo na ustanovitev prosvetnega društva s pevsko, dramsko in izobraževalno sekcijo. * * * V prosvetnem društvu algo Gruden« v Krašev; u prevladuje in je tudi najbolj aktivna vaška mladina. V društvu imajo mandolimsto, dramsko sekcijo, literarno-likovno skupino ter knjižnico. Letos bodo poskrbeli za obnovo dvorane, ki je zdaj še neuporabna, kar zavira večji razmah prosvetne dejavnosti. * * * Med najbolj delovna prosvetna društva na Pivki spada p. d. «Ivan Vadnal« v Prestranku. Na prvem mestu je knjižnica, na katero so v Prestranku zelo ponosni, saj ima nad 200 knjig in kar 33Q bralcev, od katerih je polovica mladincev. Zelo delovna je tudi dramska skupina, ki je lani sodelovala na raznih proslavah ter naštudirala ter u-prizorila dramo ((Celjski grofje« in mladinsko igro, s katero so nastopil; tudi v Izoli. Pevski zbor je pridno vadil in nastopal na raznih prireditvah. Letos si bodo uredili kinodvorano, u-stanovili tamburaški zbor iri razne tečaje. * * * Na Koprskem je zelo delavno DPD «Svoboda» pri Sv. Luciji pri Portorožu. Uspešno delujejo dramska družina, folklorna skupina, godba na pihala, ki je ena najboljših v koprskem okraju, pevski zbor, šahovska sekcija, knjižnica in čitalnica. V kratkem bodo ustanovili tudi pionirski pevski zbor. Tamkajšnja kmetijska zadruga bo gmotno podprla ljudsko prosvetno dejavnost pri Sv. Luciji. Omenimo naj še, da pevski zbor požrtvo- Ze nekaj mosecev deluje v Središču mesta v Ulici Polonio: 4, Ljudska knjižnica. Med temi je tudi 800 slovenskih knjig, ki jih knjižnica brezplačno izposojuje. Priporoča se, da tudi tržaški Slovenci posežejo po teh knjigah valno vodi učitelj Mirko Cok, ki je po rodu iz Lo-njerja. * * * Na področju občine Herr pelje delujejo tri prosvetna društva in sicer DPD ((Svoboda« Herpelje, DPD ((Svoboda« Materija, ter PD ((Tomo Šorli« v Podgradu. Z denarno podporo, ki jo je društvo prejelo od bivše okrajne ljudsko prosvete iz Sežane ter podporo občinskega odbora je her-peljska »Svoboda« dobila lepo dvorano in druge prostor-'. K uspešnemu delovanju društva pa so pripomogli tudi rojaki iz Amerike, ki so zbrali med seboj v Clevelandu lepo vsoto dolarjev in poslali društvu v svoj stari kraj. Razen še obstoječega pevskega zbora, dramske skupine in knjižnice, bodo v Herpeljah u-stanovili še šahovski odsek, orkester in glasbeni odsek za otroke. DPD ((Svoboda« v Materiji je v minulem delovnem letu precej delovala; vadili so igro, izposojali knjige pa ’ so se udejstvovali kot pevci. Zadnje čase so potrti, ker so izgubili svojega pevovodjo. DPD «Tomo Savli« v Podgradu se je v minulem delovnem letu pridno udejstvovalo- Delovala sta dramski in pevski odsek, posebno pa knjižnica. * # * Koprska občinska Ljudska univerza je v prvih nepolnih dveh mesecih svojega dela priredila 40 predavanj po vaseh koprske občine. Nad 1600 poslušalcev je z zanimanjem spremljalo predavanja zdravstvenih in kmetijskih strokovnjakov ter predavanja zastopnic Zavoda za pospeševanje gospodinjstva o zdravstvu, kmetijstvu in sodobnem gospodinjstvu. V več primerih so med predavanji predvajali zvočne filme, epi-diaskopske projekcije in dia-filme. Sorazmerno največja udeležba obiskovalcev je bila v Gradišču, Šmarjah in Gažonu. Iz tega sledi, da nameravajo namenoma pošiljati svoje ladje v te vode, v katerih se do sedaj niso skoraj nikoli pojavljale. Tudi glede tega naj omenimo, da je indijski delegat Krišna Menon izjavil, da je treba A-kabski zaliv označiti za «teritorialne vode» pod suverenostjo Saudove Arabije in Egipta. Najnovejše vesti pa že govorijo o ne preveč ugodnem nadaljevanju vse zadeve o izraelskem sklepu za umik. Izraelski vladi nikakor ne u-gaja gornja izjava ameriškega delegata Cabota Lodge a-Izrelska vlada zahteva namreč «nadaljnja pojasnila« vlogi varnostnih sil OZN na področju Gaze, kar pomeni, da hoče vedeti, ali se ZDA strinjajo s tem da bi, — z drugo besedo rečeno — varnostne sile OZN postale na tem področju okupacijske sile in da se Egipt ne bi smel vrniti na to ozemlje, dokler ne bo o tem dosežen dokončen sporazum. Iz vsega tega sledi, da smo — na kratko rečeno — dejansko zopet tam, kjer smo bili tudi pred najnovejšim izraelskim sklepom o umiku. Ponovno imamo opravka z isto izraelsko trmo, ki jo izraelska vlada lahko uganja sumo spričo podpore, ki ji jo nudijo imperialistični napadalci na Egipt. V preteklem tednu so se nadaljevali tudi razgovori med odgovornimi državniki zapadnih držav, da bi razčistili medsebojne odnosa je in skušali doseči neko vsaj minimalno skupno politično platformo, zlasti glede njihove politike v Afriki in na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kar seveda niti ni tako preprosta zadeva. Sedaj so bili na vrsti Francozi, ki so skušali Eisenhowerju pojasniti svoje probleme v Severni Afriki, svoje stališče do vprašanj Srednjega vzhoda, zlasti pa svoje finančne težave. Pa tudi v Angliji položaj ni rožnat. Gospodarske težave, ki so nastale zlasti po napadu na Egipt, so prisilile vlado k politiki najstrožje štednje. Glede tega ne bi ostali zavezniki imeli kaj pripomniti, če bi ta štednja ne nameravala prizadeti tudi angleške oborožene sile. Angleška vlada je namreč sporočila, da namerava umakniti svoje čete iz Nemčije. Ta angleška namera pa je seveda vzbudila nezadovoljstvo pri ostalih članicah zapadno-evropske zveze in pri vrhovnem poveljniku NATO, generalu Norstadu, tako da bodo izvršitev te angleške namere odložili do prihodnjega zasedanja sveta ZEZ. Ce smo na Zapudu še daleč od trenutka, ko bomo mogli reči, du so največ,e težave v odnosajih med zavezniki v glavnem premagane, nismo na Vzhodu nič bliže rešitvi vprašanj, ki so jih v vzhodnem taboru povzročili poljski in madžarski dogodki. Nasprotno: v preteklem tednu smo morali zal zabeležiti vrsto dogodkov, ki pričajo o tem, da se protislovje med razglaševamm načelom o miroljubni koeksistenci po lej strani, in vedno bolj o-čitno težnjo, da se ponovno utrdi stalinistična koncepcija o vodilni vlogi sovjels.ee države, raje veča, kot pa zmanjšuje, izraz takih teženj je tudi obtožba o »prevratnem delovanju ZDA proti drugim državami), ki jo je SZ predložila Združenim narodom, cef da se ZDA vmešavajo v notranje zadeve ljudske demokracije. To je seveda nujna posledica dejstvu, da si sovjetski voditelji še vedno zamišljajo borbo za soc.ulizem v obliki borbe med »socialističnim« In ((imperialističnim« taborom, to je v obliki borbe med »socialističnimi« in »imperialističnimi« blokovsko povezanimi državami, in ne morejo sprejeti dejstva, da more neka država biti socialistična, hkrati pa voditi od blokov in taborov neodvisno politiko. Ce se ostali svet bori z raznimi težavami, tudi Italija ni brez . njih. Segnijeva vlada je v škripcih. Na nogah se drži le z nekaterimi skrajno desničarskimi disident, skimi glasovi, ko je republiška stranka odklonila nadaljnjo podporo sedanji vladni koaliciji. Tudi republikanci so se torej naveličali vladnega kompromisarstva in slepomišenja, — dejanskega hlapčevanja vlade gospodarskim m konservativnim silam, in so odločno povedali, da hočejo korak naprej v smeri postopne demokratizacije javnega in družbenega življenja. Pri tem pa je zanimiva okoliščina, da podporo, ki je vladi niso več pripravljeni dati republikanci, je še vedno pripravljen nuditi Saragat in desno krilo njegove stranke. Ne vemo koliko časa bo Saragatu u-spevala taka nenačelna politika, dvomimo pa, da bo to moglo trajati še dolgo, ker odločitev trka tudi na njegova vrata. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 3. marca 195! MIROSLAV KOŠUTA 20. frbruar 1957: G. Donizetti: Ljubezenski napoj Narodno gledališče v Ljubljani: Opera. Galerijsko stojišče. Med vrati sem obstal in se zagledal v precej čudno prikazen za Opero, pa čeprav samo za galerijsko stojišče. Bil sem presenečen. Samo od sebe se mi je vsililo vprašanje, kaj pravzaprav išče ta človek tukaj. Nekaj me je prešinilo in nisem vedel, ali sem jezen ali žalosten, ali vesel, da je tu. Morda ni to nič nenavadnega, toda meni se je to pripetilo prvič. Pravzaprav, kaj naj bi bilo nenavadnega? Morda je prišel kar tako iz radovednosti. Mogoče, zelo verjetno, morda pa tudi ne. Ozrl se je vame. Umaknil sem pogled in vstopil. Spodaj so začeli preizkušati glasbila, ljudje so zasedali prostore: galerija je bila skoraj polna, v zadnjih dveh vrstah so sedeli skoraj sami srednješolci, na galerijskem stojišču pa sva bila sama — jaz in on. V moji domišljiji se je takoj razvil v tako čudno in spačeno figuro, da sem se moral ozreti in ga pogledati. Dolgo sem ga gledal. Bil je srednje visok, nekoliko sključen, suhega, uvelega obraza, iz katerega je izstopal dolg nos, dolgih črnih las in globoko vdrtih mirnih oči, ki so počivale na plavolasi, po modi ostriženi srednješolki v zadnji vrsti. O-blečen je bil v svetlorjav partizanski jopič in v stare, ponošene sivozelene italijanske oficirske jahalne hlače zakrpane na kolenih. Iz blatnih čevljev so molele cunje, v katere je imel zavite noge, čeprav je imel tudi nogavice. Bil je podoben beraču, a se mi ni zdel berač: na tleh ob sebi je imel torbo naslonjeno na steno, na katero se je tudi sam naslanjal. Z roko si je sel v lase, nekaj časa gledal v strop, nato v tla, nato se je zopet zagledal v plavolaso srednješolko. Oči so mu bile še vedno mirne, tope, brez bleska. Bilo je, kot da bi gledal in ne bi videl. In vendar ni gledal nekam čez dekle, ni bil zamišljen, vsaka poteza njegovega obraza je kazala, da ni, le oči je imel tope, mrtve. Opazil sem, da se dijaki muzajo, ko ga gledajo. Saj je bil v resnici smešen, predvsem v Operi. Tudi sam sem se nasmehnil, vendar mi je smeh oledenel na ustnah. Orkester je končal z u-glaševanjem. Luči so počasi ugašale. Se enkrat je zastokala violina, kot v odmev je kratko zapiskala flavta, nato le mrmranje občinstva. Luči so ugasnile. Vrata so se odprla. Vstopil je kakih štirideset let star delavec, se mi s težkimi koraki približal, ter se naslonil na naslonjalo blizu mene. Po rokah sodeč, se mi je zdel zidar. Bit je nekoliko nižji od onega, plavolas in za spoznanje bolje oblečen, a zavaljen in zanemarjen. Nekajkrat je potegnil z nosom, nato si je pomagal z rokavom. Nekdo se je obrnil in videl sem, da mu je v očeh sijal posmeh. Luči so ugašale. Črnolasi se je ločil od zida in se oprijel gornjega naslonjala. Zagledal se je v še temno zaveso. Luči so u-gasnile. Melodija vzkipi in preplavi dvorano. Zastor se dvigne: scena je polna življenja: svetloba te priklene nase: živorumeni je postavljena nasproti zasanjana svetlomodra ali sinja, beli — mrtvordeča. Donizettijeva glasba je lahka, vesela. sMarica, sedi mirno!* *Uh!...* čez čas: *No daj mir vendar!* sAmpak veš...* *če pa ne vidim!* «Saj... toda ta gospod pred mano*. Nato se sklone naprej: «Prosim, gosi od. .* Gospod je fant, ki se je ravnokar nagnil k ljubljeni. eProsim gospod...* Ozrem se po črnolasem. Stoji skoro negiben, oči so mu uprte v oder. Zdi se mi, da niso več tako tope, mrtve; kakor da se je prikradlo vanje nekaj davno pozabljenega, sanjavega, svetlega in mehkega. Plavolasi se prestopa, kdaj pa kdaj smrkne, ali pa si gre s palcem pod nosom. ...Melodija umira, zastor pade, luč. Nekateri zapuščajo svoje sedeže. Onadva se usedeta na stopnice drug poleg drugega. Pogledata se, si pokimata. Črnolasi prekriža noge čez koleno, si nasloni glavo na roko in zapre oči. Misli. O Donizettijevi glasbi?... o igri?... o mladini?... o mladih letih?... o svojih zakrpanih sivozelenih oficirskih hla- čah?... Misli. Zidar si grebe z roko po laseh. Zeha. Verjetno ne misli. V predzadnji vrsti sedi dekle, ki me menda že dalj časa opazuje. Za trenutek je umaknila pogled, ko sem se ozrl vanjo, nato je zopet dvignila oči in sedaj se gledava. Dolgi črni lasje ji na ramenih padajo na belo volneno bluzo, obrvi košate, ustnice skoraj običajne, morda samo za malenkost premesnate, v njenih menda črnih laseh je skritega nekaj divjega, poželjivega sijaja, vendar je v njih še precej otroškosti. Preseneča me, in morda se motim, toda zdi se mi, da je poleg vsega drugega v njenem pogledu tudi malo cinizma. Morda samo malo. Prsi so ji še slabo razvite. Morda bo stara šestnajst let — peto-solka. Gledava se. Ustnice se ji raztegnejo v nasmeh, tudi v očeh je nekaj tega smehljaja. Sedaj so njene oči čisto otroške, globoke so in vprašujoče. Pričakujejo. Menda bi se ji moral nasmehniti. Zakaj? Nasmehnil bi se ji! Zakaj bi se ji ne nasmehnil? Zakaj bi se ji nasmehnil? Gledam jo, a za svojim hrbtom čutim, onadva sedita na stopnicah drug poleg drugega, črnolasi ima prekrižane noge čez koleno, glavo naslonjeno na roki in zaprte oči, misli. O čem misli? Zidar si grebe z roko v lase. Kdaj pa kdaj smrkne in si gre palcem pod nos. Zeha. Verjetno ne misli, črnolasi je oblečen... ...Gledava se. Njene oči so globoko vdrte, mirne; v njih ni več niti malo tistega divjega in poželjivega sijaja, že zdavnaj ni več niti tiste otroškosti, tope so, brez bleska, mrtve. Njen obraz je suh in uvel, ustnice izsesane. Pride fant, med vrati obstane in se zagleda v za Opero precej čudno prikazen, pa čeprav za galerijsko stojišče — vame. Naslanjam se na , steno: srednjeviSoik, '-nekoliko sključen, izpitega obraza, dolgih kostanjevih las, globoko vdrtih, mirnih, tojrih oči.' Oblečen sem v svetlorjav partizanski jopič in stare, ponošene sivozelene italijanske oficirske hlače, zakrpane na kolenih in na zadnjici. Nekajkrat smrknem, nato si pomagam z rokavom. Fant pa stoji in me gleda. In njega gleda mlado dekle... ... Gledava se. Ona sklone glavo, čez čas pa me zopet pogleda še vedno z nasmeškom v očeh. Zakaj se ji ne nasmehnem? Njene oči so polne divjega, poželjivega sijaja in nedolžne otroškosti obenem. Nasmehnil bi se ji. Za svojim hrbtom ju čutim sedeča drug poleg drugega. Zidar smrka in si grebe z roko lase, črnolasi je miren... Misli. Luči ugašajo, čutim: Srečal sem ju in od tega srečanja se je nekaj vsejalo v mojo dušo. Gledam črnolasko. Sedaj je vstala, da je prijateljica lahko šla mimo. Lepo telo ima, a ni še popolnoma razvita, nekaj otroškega je v njej. Luči ugašajo. Prihajajo ljudje, člani orkestra preizkušajo glasbila. Zidar in črnolasi vstaneta. Mahoma vse utihne. F parterju nekdo zakašlja. Luc je ugasnila. Drugo dejanje. Mladinska igra (Srebrna lilija«, katere premiera je bila v četrtek, astarih« in (mladih« je razveselila srca FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Tematske zbirke V zadnjih mesecih so bile nekatere znamke v različnin državah posvečene prevoznim sredstvom, zlasti železnici. Portugalska je praznovala stoletnico svoje prve železnice od Lizbone do Santarema, t. j. do španske meje. Dve znamki prikazujeta tedanjo lokomotivo. na vinjeti na ostalih dveh pa je vidna moderna električna lokomotiva. Istočasno je Češkoslovaška počastila mednarodno železniško konferenco v Pragi s serijo šestih znamk, ki prikazujejo lokomotive od »Zbraslave« iz leta 1846 do moderne električne «E. 499.0» iz leta 1955. Iz tega pregleda ne smemo pozabiti Švedske, ki je prav tako praznovala stoletnico svojih železnic. Na treh njenih znam-kah lahko vidimo delavce, ki postavljajo tračnice, sto let staro lokomotivo in moderno lokomotivo na železniškem mostu Arsta v Stockholmu. Drugo področje znamk, ki je med zbiralci zelo razširjeno, je področje, kjer znamke govore o samih sebi ali o filateliji na splošno. Vzhodna Nemčija je v zadnjem času izdala lepo znamko za «Dan znamke«, na kateri je prikazala poštnega sla iz 16. stoletja. Japonska je tamkajšnjo filatelistično razstavo počastila z znamko, ki pravzaprav s filatelijo nima nobenega opravka, prikazuje namreč dram- ZANIMIVA DOŽIVETJA NAŠEGA FOTOREPORTERJA V TURČIJI Danes «bairum», jutri spočetje preroka nato «purim»... kaj ostane za delo? Turčija je pravi babilonski stolp, kjer se mešajo razni narodi, njih vere in prazniki Turki vneto vse praznujejo, kljub reformam, saj je tako lepo živeti v brezdelju Prijatelj Fritz mi je pripovedoval, da je bila Turčija — in Istambul še posebej — vedno dežela, v kateri so prebivali različni narodi, najrazličnejših veroizpovedi. Ze koledar, ki ga uporabljajo .razne družine, priča o tem pravem Babilonu. Drugače pričenjajo svoje leto kristjani v primerjavi s pravoslavnimi, da ne govorimo o židovskem, armenskem, muslimanskem, turškem, gospodarskem in drugih. Iz te zmešnjave se človek le težko znajde. Lepo bi pa se godilo tistemu, ki bi hotel preživeti vse praznike, saj so prazniki raznih ver ob raz- ličnih datumih, tako da bi naš možak pravzaprav živel samo ob praznikih, ki bi jih motil le kak redek delovni dan. Mnogo se je sedaj izpre-menilo, vendar so nekdaj zelo vztrajno praznovali celo vrsto praznikov. Večina prebivalcev je muslimanske vere zaradi tega imajo prednost «ramazan». to je mesec dni posta, ki ga praznujejo muslimani. Velika slavja so na «lei let ul regaib* na dan, ko se je spočel prerok in tudi na «mevbad» rojstni dan preroka. Potem pridejo na vrsto židovski prazniki: «sciabuot» — bin- Ze prejšnji teden smo objavili zapiske iz popotne beležnice našega fotoreporterja Maria Magajne, ki je obiskal mnogo dežel po svetu in med njimi tudi zelo zanimivo ter slikovito Turčijo. Tam se je spoznal z nemškim inženirjem Fritzom, ki se je izkazal za izrednega poznavalca razmer, običajev in ki je povrh še odlično govoril turško in arabsko. Danes se podajmo skupaj s tema popotnikoma odkrivat nove skrivnosti bajnega orienta. kosti, «rasch hasciama — začetek leta, »iom kippur« — praznik velikega odpuščanja. Ob vseh teh praznikih so bile nekdaj velike slovesnosti, kar pa ni motilo, da so za nameček še praznovali vrsto civilnih, katoliških in pravoslavnih praznikov, Po mnenju prijatelja Fritza •. .-*• v '■: - Muslimani praznujejo (ramazan* z velikimi svečanovimi so bili Turki zelo zadovoljni s toliko prazniki in so postali ob prazničnih dneh za čuda zmerni ter niso hoteli žaliti nobenega vernika izključno zato, da bi bilo praznikov čim več in dela čim manj. Z «ramazanom», «binkošt-mi», «Rosch hasciamom* itd., itd. pa poglavje praznikov ni zaključeno. Nedeljo praznujejo kristjani, v soboto se Židje ne dotaknejo nobenega dela in niti ne kuhajo, petek je sveti praznik muslimanov — od tedna so torej Turkom ostali zg delo le štirje dnevi. Kljub temu, da je Ataturk — ustanovitelj turške republike — prepovedal praznovanje večine praznikov, še sedaj starejši Turki vneto praznujejo skoro vsak praznični dan. Ataturk-Kemal paša je ločil vero od države, moškim je prepovedal nositi na glavi fese, ženskam pa feredže. Reformiral je državo, zapodil sultana, razpustil hareme in ukazal, da sme imeti moški samo eno ženo. S temi reformami so prišli ob svoj običajen posel skopljeni evnuhi izbrani med krepkimi možakarji, ki jih niso mogle premotiti niti najlepše krasotice. Evnuhi pa še vedno niso izumrli. V Istam- Vsakomur ob svojem času Po hudi zimi, ko je bur-ja neusmiljeno razsajala je prišla pomlad. Kamor se je ozrla, so začeli zeleneti travniki in nad zemljo so se zbirale rahle meglice. Skrjanček se je dvignil pod nebo in začel sladko žvrgoleti. Njegova pesem je budila staro in mlado. Sredi travnatih bilk se je prebudila tudi marjetica. Pomela si je zaspane oči, otresla srebrne kapljice rose. ki so se držale nežnih lističev, pokukala v sonce in se mu nasmehnila. Še se je pretegnila in glej — začela je rasti. Raštla je in rastla, da je vsem bližnjim jemalo sapo. In naenkrat, nihče ni vedel prav, kako in kaj, se je razcvetela. S snežno belimi lističi, ki so obdajali rumeno glavico, polno prašnikov, se je pozibavala v soncu, se ozirala na desno in levo, češ le poglejte me, kaj nisem kakor kraljica! Zares je bila prelepa. Ošabno je vihala nosek kadar je prinašal veter vonj rožnatega' grma, ki je rastel ob potoku. tKakšen vonj*, je vzkliknila miška, ki je domovala v bližini marjetice. Napenjala je rožnate nosnice in mežikala naši lepotici. Ni si mogla kaj, da bi ji malo ne ponagajala. sšipek je pa res čez vse! Cveti, kot da bi mu vile prilivale in še ta vonj povrhu!* sKaj bi z njim!* se je vznemirila marjetica. «Ko bo potegnil močnejši vetrič, bo vse šipkove krasote naenkrat ko- nec!* Ponosno se je vzravnala, toda njeno srce je bilo rahlo užaljeno. Ti nadležni mišji možgani! Vedno ji kaj zagodejo. Zadnjič na primer, ko se ji je približal hrošč, da bi ji malo podvoril, saj za roko se je ni upal pro- J. Martelanc siti, kako se ji je miška škodoželjno smejala. Takih snubcev premore vsaka kopriva, deset na en prst, je ■ dejala, vzdignila repek in izginila. Marjetico, ki bi se z vsakim snubcem tako rada pošalila, je minilo vse veselje. Pomladni vetrič je potegnil čez travnik. Z njim so potovali listi rožnega grma. *Joj me, joj me*, so tožili. Toda nič ni pomagalo. *Kaj nisem rekla, da bo tako*, je dejala marjetica in pogledala miško. ^Vsakomur ob svojem času*, se je odrezala miška. tBomo videli kako bo v jeseni!* in že je izginila v podzemski domek. Sonce pa je sijalo, kakor da se ni nič zgodilo. Z vsakim dotikom sončnih žarkov, je marjetica postajala vse lepša in lepša. Njena lepota je sijala daleč naokoli. In kamor ni segel njen glas, so govorili o njej ptički, čebele in čmrlji. Zato so se napotili snubci od blizu in daleč, da bi jo prosili za roko. Bila jih je cela procesija hroščev, čmrljev, os, čebel in kdo ve kakšnih sorodnikov še! Marjetica se jim je nasmihala, se zabavala in se košatila, kakor da bi bil ves svet pred njenimi nogami. Vihala je nosek in se še šalila povrhu, če je bil kdo izmed njih preveč neroden ali pa tudi prepričan v uspeh. Tekli so dnevi. Vse okoli je cvetelo in drhtelo, kakor v samem paradižu. Nekega čistega jutra se je na obzorju travnika pojavil prelep metulj. Zaplaval je naravnost proti naši marjetici. Ko ga je ugledala, ji je zadrhtelo srce. Kako tudi ne! Tako lep gospodič! Rumena krila so se prelivala v sinjo barvo neba, robovi pa so bili obrobljeni s temnim trakom. Marjetica se je kar topila. *Pozdravljena!* jo je nagovoril. *Pozdravljen!* je zago-stolela in povesila oči. «0 tvoji lepoti sem slišal v samo deveto deželo. Ali bi me hotela za moža?* Marjetica je pokimala in potem so praznovali svatbo. Prišlo je vse metuljevo sorodstvo, hrošči, mravlje, čebele, čmrlji in še os ni manjkalo. Mu-renčni so godli, da je bilo veselje in ples se je pričel. Ko pa so pritisnili še čmrlji s svojim basom, je postajalo vse bolj živo in veselo. Skozi zrak je trepetalo na stotine kril: zlata, srebrna in pisana in se vrtelo okoli na- še marjetice. Le kako je bila srečna! Z ženinom, ki je srkal med z njenih sladkih ustec, s celim dvorom občudovalcev, ki so praznovali njeno svatbo. Srce ji je bilo globoko presunjeno. Smehljala se je soncu, prozornemu zraku, vetru, oblakom. Pozdravljala je ptičke, ki so se oglašale z vej, cvetlice, ki so ji bile sestre in celo miško, s katero nista bili kdo ve kakšni prijateljici. Sreča je sijala iz njenega bitja. Trajala je in trajala. Toda nekega dne se je nebo pooblačilo. Mrzel veter je potegnil čez travnik. Naenkrat je bilo vsega konec. Jok in stok se je razlegal daleč naokoli. Tudi naši marjetici ni prizaneslo. Zlomila jo je burja, še preden je učakala jutro. Miška se je ob pogledu na strto marjetico bridko zajokala. Hrošč pa je modro dodal: *Nič ne maraj, marjetica je res umrla, toda prihodnjo pomlad bo zrasla še lepša in večja!* bulu jih je bilo na nedavnem občnem zboru »Društva bivših stražnikov sultanovih haremov* še dvanajst. Ko pa je bil v Turčiji odpravljen sultanat, je imelo društvo 190 članov. Evnuhi počasi izumirajo, ker naraščaja — razumljivo — ni več in so tudi vsi živeči člani stari, debelušni možje. Po vsej verjetnosti je bilo omenjeno zasedanje tega društva zadnje čeprav so njegovi člani z lepimi besedami poudarjali, da hočejo ostati v zglednem prijateljstvu in tovariški vzajemnosti. Povrnimo se zopet k muslimanski veri. Bil sem v Derni, malem mestecu severne Afrike, in sem šel ob »ramazanu« mimo arabske gostilne. Videl sem mnogo ljudi s fesom na glavi (fes je prepovedan samo v Turčiji), ki so sedeli pri pogrnjeni mizi. Vsi so bili tihi, kot da bi bii gluhi, vneto so gledali prazne krožnike na mizi in se nestrpno ozira; na uro, kot bi se jim izredno mudilo na vlak. Točno ob določenem času je neki možak v dolgi beli halji- s turbanom na glavi — najbrž je bil mujezin — dal znak, nakar so možje pričeli ne jesti, temveč žreti kot volkovi in piti kot žabe. Pojedina je trajala vse do zore. Podnevi pa se je pričel spet post. Ves dan so počivali v senci, delali niso nič, ker se brez »hrane* ne da delati. Ob zahodu pa spet isti «tram-tram», ki je trajal ves mesec. To se je dogajalo devetega meseca muslimanskega koledarja ali po našem v marcu. Ko se je mesec končal, je bilo konec tudi posta. Luna je spet pokazala svoj prijazen obraz in prišel je praznik «bairama». MARIO MAGAJNA skega igralca «Kabuki» Ich vo Ebiza, ki je povzet P° s slikarja Sharukija. Avstrija j za zadnji «Dan znamke« i* , la znamko, na kateri je V> pismo z isto znamko. Precej znamk je bilo PaSV* čenih športnim dogoško» mnoge se spominjajo n* minulo olimpiado. Liberija 1 izdala štiri frankovne zna!°v| dve letalski in eno «b pm :. O* Vinjete na znamkah so P1 zaprav mešanica okusov: tem ko prva fran-kovna ka prikazuje kenguruja i*.J soarija, (dve avstralski ti . naslednja znamka Prl. zna® .ilj 'žil11 li), zuje kip starogrškega “TJ ca diska: ostali dve ^raBL| ni znamki pa prikazujeta t sko kvadrigo, t. j. voz s 5 vpregami in pa «Leteco go». Letalski znamki P zujeta olimpijski a*a ^ Melbournu in olimpijsko lo nad zemljevidom M' lije. Poljska je že pred * piado izdala olimpijsko po zmagi v skoku v d so Poljaki izdali še en0,*ntd ko, ki prikazuje to ŠP°B panogo. Turčija je na -olimpiade izdala dve z j ki prikazujeta rimsko m sto rokoborbo. Mnogo znamk je PosVS1 živalim. Zdi se, da so J ne znamke najbolj priljn , med zbiralci in poštne seveda gledajo tudi na prodajo znamk. Vzhodna^ čija je izdala zares serijo šestih znamk v 11. gandne namene za 1 J vrt v Berlinu. Švicarji , J svojo znano «Pro JuVe J obogatili za štiri kose ^ ko znamk z metulji. ^ kolonija Ifni je iz<*a aajji znamki, ki pravzaprav sP^ v dve kategoriji: o živa J o filateliji. Dve znaff J namreč izšli za lansll'^aliJ znamke«, na njih so Prl ^ antilope in koze. Na kah Kube so prikazan mele: te znamke so bn ne za božic in spomini sv. tri kralje. Se nekaj novitet, ki na*J(i minjajo na vojne čase. je izdal tri znamke z ^ ™ Čilom v korist obrarnbn ^ ganizacij države. Znam kazuje v sredini grb °rs # cije «Haganah», katere« j stavlja bajonet in jica. Direktni nasprotnik J la Egipt, pa je izdal 1' Ji* v počastitev obrambe f # nov proti francoskim 1 jjj gleškim padalcem v P°r du. ZANIMIVOSTI IZ ZNANOSTI Človeka boleli zo bje To sicer ni posebna tolažba za tiste, ki jim kljuje po zobeh, pa vendar torno z zanimanjem pogledali, kako so se zdravili naši predniki. Častiti začetki zobozdravstva se izgubljajo v temi davne zgodovine. Ustavimo se torej v času slavnega Eskulapa, ki je bil menda najboljši zdravnik starih časov in ki mu je celo Homer pel slavo. Njemu se moramo zahvaliti tudi za sloviti nasvet: »Ne pulite, zdravite!« In v resnici so ga tedaj pulili šele tedaj, ko je bil zg tako razmajan, da je skoro sam padel iz ust. Kasneje je Hipokrat pisal: «Ce se zob maje in če je gnil, ga je treba odstraniti. Ce pa vendar boli, ga je treba posušiti z ognjem«. Celsius svetuje, na) majajoče se zobe pritrdimo na zdrave z zlatimi nitkami. Od tu in do novih zob je le korak. Nihče ne ve danes, kdo je izumil način, kako nadomesti- ...........<■•»•......imun.mm um i...................................................... im. KRIŽANKA da je Pust? A, in zato tudi Plesa niste vili, ker ni ste vedeli? Za Pusta bomo šle z Maškarami in No beden nas ne bo po Znal in se bomo ,.0 f smejali vsakmu. V*I so imeli Ples tudi 0U, P orga ni Zator ko bojo srednje Šolci imeli * sta Ples. Te pozdravla flC& Z gledališkega plesa PREOBRAZBA VASI Moj n ono, rojen l. 1S10, je v moji mladosti še kot 90-let-ntlo tožil, da je bila njegova vas v njegovi mladosti vsa drugačna. Niso mu bili po volji novi portoni, nova visoka kamnita ognjišča, nova vrata, okna... Vse novote so mu bile gospoščina- Kdor je danes le nekaj starejši od pol stoletja, se tudi čudi nad velikimi spremembami v Svoji vkisi. Vse tisto, kar je bilo nonotu gosposko, in še drugo, kot n. pr. vodnjaki z umetniško izklesanimi «šapi», izpahnjene kuhinje s stasitimi dimniki in skriljnimi strehami — vse se je že umaknilo ali se naglo umika novi »gospoščini«. Ali je to nenehna preobrazba naša kaprica ali nekaj nujnega? Ce je ta pojav, te verne spremembe, razvojna zakonitost — alt naj se mu upremo? Mogoče se temu upira naše čustvo, ne sme in ne more se mu pa upirati razum, ker nosi pogoje našemu obstoju in napredku. Leseno orodje ne more tekmovati z železnim, petrolejka ne z električno lučjo. To je zakon napredka, ki nam nudi nova, lažja in bolj učinkovita sredstva in boljše delovne metode, ki pripomorejo k večii proizvodnji. Ljudstva, ki jih morejo polno izkoriščati, so naš vzor zato, ker si z njimi u-stvarjajo boljše življenjske pogoje ali, kot rečeno, višjo življenjsko raven. Kdo si tena ne želi? Ce torej stari hlevi ne odgovarjajo, ker vemo, da mora imeti tudi živina primerno streho z zadostno lučjo in dobrim zrakom; če ni več star skedenj tako potreben kot nekoč, ker ni več cepcev, če vemo, da je gnoj dragocena reč itd. bomo skušali eno in drugo prilagoditi novim razmeram. Cernu naj služi častitljiv vodnjak na dvorišču, ko pa je v vasi vodovod? Želimo čimveč sonca in zraka v svojih stanovanjskih prostorih, saj nas že dovolj morijo večkrat težke, mračne misti. Zato se nam hoče svetel, bolj prijeten in zdrav dom. Treba ga je torej preurediti. Na ognjišču so kuhali za številno družino; okrog ognja se je stiskalo staro in fuja, zdravo in bolno, pes in mačka, na njem so bile sej«• in razprave sosedov. Moralo je biti prostorno. Tudi to se je spremenilo; družine so se skrčile, gorivo je drago, kotlov za lug in kuhanje prašičem in tistih 2a polento ni več, gospodinje so hude na dim in ožarke. Z navadnim štedilnikom, še bolj pa s plinskim in električnim, se vsem tern neprilikam izogne jo. In da ne prezremo: staro pohištvo ne spada v takšno moderno stanovanje. Naš olous in oko tega ne prenašata. Mogoče smo v tem preveč zahtevni in bi bit tukaj upr avičen nonotov očitek z gospoščino. Tudi naša vprežna živina je bolj gosposka, ker se je že močno oprostila jarma. Njen Posel prevzema stroj. Tudi ta gosposki in zahteven. Ker rnu je čas dragocen, ljubi br-z'no in zato ne trpi ozkih, kri-buljastih poti s slabim cestiščem. bi se naše vasi odliko-Pale z večjim smislom za red in čistočo nele po dvoriščih, “ntpalc tudi po vaških poteh, i lahko rekli, da imajo naši domovi precej civilizirano li Ce- A to ni še dovolj. Našo Clvtlizacijo morajo vzporedno s tem kazati predvsem naša 2emljišča. v tem pa so naše r’asi na splošno v velikem zastoju. In Še eno vprašanje čaka rešitve. Dočim rastejo po vaseh lepe gostilne in trgovine stika oko zaman za žariščem ludske kulture za kulturnim omom. To je zadeva vaške ® upnosti. Ali res niso naše nst, vsaj nekatere, sposobne e-Jti tega za naš moralni in udi materialni napredek tako PPmebnega vprašaja? Kolikor 0 tem zakasnimo, toliko za razno jem zaostajamo. Brez prosvete pa ni pravega napredka. J. F. ristne napotke za hlev, travnik, njivo in vinograd. Sam se je ob zaključku lahko prepričal, kako smo mu za to hvaležni. Ce bomo njegove nauke praktično upoštevali, si bomo s tem svoje gospodarstvo dobro podkovali. Tako zahteva napredno gospodarjenje. Brez tega pa ne bomo mogli gospodarsko napredovati. Iz predavanja pa smo se mogli prepričati, da nam za čimbolj uspešno gospodarjenje manjka še dosti. Naša mladina bi dosti pridobila, če bi si nabavila strokovne revije in knjige. Pri tem bi nam mogel mogoče pomagati naš g- učitelj, ki se zanima tudi za to vprašanje, oziroma za naš gospodarski napredek. Dobro bi bilo, če bi se vaščani na vaškem zboru dogovorili v zadevi sna-ženja vaških poti. Občina ni le v fipančnih stiskah, ampak tudi ne more reševati vseh vaških zadev, zlasti ne tak;h, ki jih morejo tako rekoč brez posebnih žrtev rešiti sami vaščani. OSLA V JE V družini Franca Primožiča se je pred časom rodil ze drugi sin, ki sta mu srečna oče in mama dala ime ¥a-lentin-France. Novemu članu znane oslavske družine želimo da bi l§po rasel v zadovoljstvo vseh, posebno pa o-četa Franca, mame Pavle in majhnega bratca. JAMLJE Kmalu bodo zaradi del na veliki novi cesti pri Stivanu zaprli cesto, ki pelje iznad Jamelj proti Tržiču, tako da bodo naši delavci iz ladjedelnice in tudi ostali prebivalci, ki imajo opravke v Tržiču, Ronkah in posebno v Selcah primorani uporabljati glavno cesto, ki vodi skozi Stivan v omenjene kraje. Vsekakor bi bilo bolj pripravno, da bi se poslužili ceste ob jezeru, toda ta bi bila potrebna popravila. Za to zadevo smo se pozanimali, pa je urad za delo sporočil, da delovni center, ki je tu zaposlen, ne more spremeniti že izdelanega načrta, tako da trenutno ne kaže, da bi cesto, ki vodi iz Jamelj do jezera, popravili in nam po njej omogočili promet. BAZO Večkrat »e je v Primorskem dnevniku pisalo o naši vas: !n o potrebah vasi. Vas je precej- velika in že delj časa se po vasi' ni nič uredilo in naredilo in čas bi bil, da bi se naša občina zganila in nekaj ukrenila V dobro vse vasi. Vemo tudi, da je bil poslan na magistrat nekak seznam javnih del in potreb, ki jih vas potrebuje. O tem se je govorilo tildi z mestnim svetnikom dr. Deklevom, ki je potrebe prikazal na pristojnem mestu. Eno je res, v vasi se ni nič napravilo. Bazovica ie postala turistična točka tržaških meščanov. Ob nedeljah je po vasi vse polno avtov in ljudi, ki so se prišli naužit svežega zraka in se podkrepit z izdatno hrano. Sedaj ko smo vtisnjeni v državno mejo, se izletniki kaj radi pomudijo v vasi. Ze zaradi tujcev bi bilo potrebno nekaj urediti v vasi. Na pr. vsi vaški klanci so izprani in izpihani, tako da kažejo sama kamnita rebra, poleti pa so krasno obraščeni s plevelom. Potrebni so temeljitega popravila. Dalje! Na novi cesti na Kozari je ponoči egip- iiiimimimiiiiiiiiiiuMimiiiiiiiiiiimiiimiiiimiMMmmiiimmiiiiiiiiMininiiiiiiiinmiiiiiiiiimiimiitiiitiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiH Redčenje namiznega grozdja MEDJA VAS Članek o namiznem grozdju, ki ga je objavil pred kratkim ((Primorski dnevniki), je bil po mnenju nekaterih pomanjkljiv, ker ni navajal, kakšna mora biti zemlja, kakšna lega, katera je mjbolj priporočljiva vrsta trte, kakšna mora biti režnja in še drugo. Naj služi v pojasnilo vsem, da članek ni imel strokovnega značaja, ampak bolj gospodarski. Namen članka je bil, da priporoča vinogradniku, kam naj usmeri svoje delo, da mu bo prineslo večji dobiček. Tisti, ki bi imel namen baviti se izključno z negovanjem take trte, ki obrodi namizno grozdje, namenjeno samo za trg, bi moral posvetiti temu vprašanju posebno pažnjo, ki pravzaprav ne bi predstavljala za izurjenega vinogradnika posebnih težav. Za izbiro posebno priporočljivih vrst trte pa bi morali priskočiti ■na pomoč •samo izkušeni strokovnjaki, ki naslanjajo svoje znanje n«- dolgoletno izkušnjo. Po mojem mnenju pa • je videti vsa ta zadeva mnogo lažja v praksi kakor na papirju. Vsi smo več ali manj navdušeni za vse, kar je veliko, zato pa ni čudno, če vzamemo rajši eno samo večjo hruško kakor dve manjši, ki pa predstavljata isto težo. Med desetimi nageljni bomo izbrali največjega in rajši gledamo na mizi litrsko kakor pollitrsko steklenico. Ko gredo naše ženske na sadni trg, zbirajo tam vse, kar je debelejšega, pa naj bodo to hruške ali breskve, češplje ali smokve, krompir ali grozdne jagode; samo čevlji, ki jih nosijo one, morajo biti manjši. Razumni vinogradnik pride lahko do debelejših jagod pri ravno isti vrsti grozdja in to z redčenjem. Delo je čisto e-nostavno in ne dela težav niti začetniku. Ko sem bil svoj čas v Rimu, sem si šel ogledat tudi sadni trg. Bil sem priča, ko so pripeljali iz Maccarese vrsto kamionov, napolnjenih s krasnim namiznim grozdjem, katerega jagode so bile videti kakor debele rumene češnje. Prav nič čudnega ni, če se nekdo zanima, kako naj pride .do tako debelih jagod Iz pojasnila, ki sem ga dobil, je izhajalo, da je v Maccarese zaposlenih večje število žensk, ki ob danem času redčijo grozde in jim obenem dajo lepo obliko. Ko so namreč jagode debele kakor droben grah, se grozd zredči za približno tretjino, hkrati pa se odstranijo vse tiste jagode, ki štrlijo iz grozda in mu kvarijo lepo obliko, ter mora biti podoben zvrnjenemu stož-cu. Na izložbenih deskah ni bilo kaj izbirati, kajti grozdi so bili vsi enaki in enako debele so bile jagode na vseh grozdih. Z^liučil, smo 14-dnevni ve-: rn 1 kroetijslci tečaj, ki ga vodil dr. Baša. Predavanj *- se redno udeležili vsi va-ani' Predvsem mladina. Ta-Je prav, ker je pouk na-^enJen v prvi vrsti narašča-• To ceneno »šolanje« bo mladini i* koristilo, pa če_ rav hi se 0(j njp pozn(,_ ... ne posvetil kmetovanju. I ni takšna izobrazba po-v vsakemu stanu, v pr- -1 Pa deUvcem? Kos -it1 8 °b hiti ni nikoli omur v napotje, ker mo-ob skrbni in umni obdo-V| služiti želodcu (povrtni-in očesu (cvetlice), a tu-našemu zdravju. Predavatelj nam je s pra-Prosto in vsakomur umljivo razlo*il tu naše go-m 0c 8rstvo zelo mnogo podrobnih vprašanj in dal ko- Pojasnjeno mi je bilo, da gre redčenje hitro od rok in da se strošek za tako delo bogato izplača, kajti cena takemu grozdju je za velik odstotek višja od tiste pri drobnem grozdju istega okusa. Ko sem bil svoj čas' na Sardiniji na prisilnem oddihu, mi je prepustil gospodar, pri katerem sem stanoval, deset trt, ki so bile negovane po našem sistemu in vse z namiznim grozdjem. Delal sem načrtno, ker sem računal, da mi mora prva izkušnja služiti za prihodnja leta. Trte sem obrezal na kratko, sred nje in na dolgo. Ob določenem času sem začel z redčenjem in sicer postopoma. Grozdov dveh trt sploh nisem tikal, pri tretji trti sem zredčil grozd za približno deset odstotkov, proti deseti trti pa je odstotek postopoma rastel, tako, da sem končal pri zad-ni trti s petdesetodstotnim redčenjem. Ob trgatvi sem dognal, da so bile jagode grozda na zadnji trti najdebelejše, grozd pa je precej izgubil na teži, medtem ko so bili grozdi iz sredinskih trt, kar se teže tiče, enaki onim, ki niso bili zredčeni. Drugo leto sem se ustavil pri približno tretjinskem redčenju in sem dognal, da sem tako pogodil zlato sredino. S tem nočem niti od daleč svetovati ne previsoko odstotnega redčenja ne najnižjega.. Ni izključeno, da je cena grozdu z najdebelejšimi jagodami tako visoka, da odtehta izgubo na teži, na drugi strani pa je tudi možno, da je srednje redčenje najbolj priporočljivo, kar pa zagrizeni vinogradnik po nekajletnih poizkusih z lahkoto ugotovi. Za diletanta ne pride redčenje grozdja v poštev, kajti vedno obstaja nevarnost, da bo na mizi nekaj grozdja manj, a nekateri strokovnjaki trdijo, da grozd z redčenjem celo pridobi na teži. Nastane vprašanje, če se to dogaja pri vseh vrstah ali samo pri nekaterih. Sicer se ne bo svet sesul, ako žrtvuje diletant nekaj grozdov in pri tem izgubi tako malenkost, katere usta niti ne opazijo. Prav gotovo ga bo žena pohvalila. K. P. NABREŽINA KAMNOLOMI Naši kamnoseški obrati so močno ohromeli. To ni še tako hudo za odpuščene delavce, ki imajo kaj svoje zemlje in to brezposelnost lahko izkoristijo za domača opravila. Drugo pa je za stoodstotne proletarce in zlasti za take, ki so že več mesecev brez zaslužka. Od nikoder ničesar, a živeti je treba. Moderni cesar je drugačne sorte kot cesar iz . preteklosti, ko je veljalo, da kjer nič ni, izgubi cesar pravico. Ze večkrat sem čital nasvet, da je zemlja v takih primerih le dobro, čeprav le zasilno zdravilo. To nedvomno drži. Zemlja pridno in razumno roko dobro poplača. Povrtnina, kokoši, zajci, to gospodinji mnogo zaleže. Tega mnenja so vsi, ki se zemlje ne sramujejo in ji križem rok ne obračajo hrbta. Uprava «R:mskih kamnolomov« je posadila na svojem zemljišču med sam grušč razno sadno drevje. Hvale vreden primer! Koliko pa je tod parcel z boljšim terenom, ki stoji neobdelano! Kar je dobro in koristno, je verdno posnemanja! STIVAN Pri nas imamo stanovanjsko hišo Avtonomnega zavoda za ljudske hiše. Nedavno se je iz te hiše ižselila (-neka stranka Za to stanovanje se je torej pozanimal neki domačin, delavec s 4-člansko družino (ženo in dvema otrokoma), prepričan, da bo stanovanje takoj dobil, ker je že pred leti imel toliko točk, kot zadnja vseljena stranka. A ni bilo tako. Kljub spričevalu občinskega zdravnika, da ni njegovo tesno in vlažno stanovanje (en prostor) primerno za človeško bivališče in kljub posredovanju občine pri upravi tega zavoda, daje ta prednost neki ezulski družini. Priznamo, da so ezulske družine enakopravne z nami in imajo pravico do dostojnega stanovanja. A prvič imajo ezuli svoja naselja, ki jih naši brezdomci nimajo, in drugič gre tukaj za skrajno potrebo domačina, ki mu je lani umrl en otrok (hčerka) in ima drugega otroka bolnega na pljučih, prav zaradi obupnih stanovanjskih razmer. Ali ni torej taka družina potrebna bolj človeškega stanovanja in niso ljudska stanovanja namenjena predvsem družinam v takem položaju? DOBERDOB V ponedeljek se je sestal občinski odbor, ki je razpravljal o vrsti važnih vprašanj naše občinske uprave. Stanje, v katerem so novi upravitelji našli občino, ne bi moglo biti slabše; občina je tako zadolžena, da bo - potrebno trdega dela, če se bo hotela izkopati iz neznosnega položaja. Pred dnevi je tehnični urad iz Gorice poslal svoje uslužbence, da pregledajo, v kakšnem stanju je otroški vrtec v Doberdobu. Kot je znano, je država nakazala 2 milijona lir za njegovo popravilo. Toda vaščani, pa tudi gostje iz Gorice so lahko ugotovili, da je stav ba tako zunaj kakor znotraj strašno razdejana in da bo določena vsota premajhna, da bi se otroški vrtec uredil tako, da bo ustrezal vsem po-trebam vzgoje in razvedrila malčkov iz Doberdoba, ki že predolgo čakajo na vrtec. ŠTANDREŽ Preteklo nedeljo smo n« Opčinah pokopali Katarino Sosič vd. Sosič, ki je bila širšemu svetu znana pod imenom Kata Peračeva, posebno od takrat, ko so bili n »Primorskem dnevniku« objavljeni njeni spomini na stare čase. Pogreba se je udeležila velika mnoiica vaščanov, ki so njen grob zasuli s cvetjem. Naj ji bo lahka domača zemljica/ Po dolgem deževnem obdobju, je vendarle nastopilo lepo vreme, ki smo ga zelo pričakovali, saj nas čakajo naše njive in vrtovi. Povsod je zraslo polno plevela, tako da imajo naše žene premalo ča. sa, da bi očistile vse. Posebno dosti opravila imamo na vrtovih kjer smo ali bomo zasejali zelenjavo. Pšenica kaže precej dobro, bojimo se le, da ne bi še nastopil mraz in nam jo pokvaril, saj je znano, da je marec najbolj čuden mesec, v katerem se vreme spre minja iz dneva v dan. tovska tema, potrebne so žarnice, že zaradi vozil. Prav bi bilo tudi, da se električna na« peljava raztegne do prve hiše na Tržaški cesti.- Na križišču, kjer se cesta loči proti Reki je nujno potrebna napisna tabla z oznako smeri ceste in oddaljenosti državne meje. Mnogo tujcev sprašuje tukaj, kam naj gredo, da bo prav. In tujcev je poleti mnogo. Ce bi imeli tu prometnega policaja, bi zadeva bila drugačna — a cesta je prazna in ni nikogar, ki bi kazal smer in dajal potrebna navodila. Tudi prostor, ki so ga pridobili, ko so zasuli kal, bi bil. potreben preureditve, oči-ščenja. Primerne bi bile tukaj tudi klopice. — Na pokopališče je potrebno, da se napelje vodovodna cev in napravi pipa. Pokopališče nima vode, vodovodna napeljava pa gre pred vrati pokopališča. Torej je možno, da se z malimi stroški napravi vodovod. Morda bi bilo dobro, da bi avtobusno podjetje, ki vozi na cesti Trst-Trebče, poskrbelo, da bi se avtobusi ustavljali'na trgu pred cerkvijo, da se izognemo gneči, ki je sedaj na križišču, kjer se sedaj ustavljajo. Primerno ti bilo tudi, da se zgradi tu pred cerkvijo malo postajališče, čakalnica, (prostor je na razpolago), ki bi zelo dobra služila potujočemu občinstvu Zelo nevaren je sredi vasi ovinek pri hišah štev. 131 in 134. Tukaj so se že večkrat zgodile nesreče, in še pred kratkim je tank zavozil v dvorišče hiše štev. 131. Treba bi bilo popraviti, odnosno razširiti preozki ovinek. Tudi vodnjak pred farov-žerh je odslužil in ne služi več svojemu namenu. Bil je napravljen v času, ko še nismo imeli vode iz Nabrežine. Danes ima skoraj vsaka hiša svoj vodovod in vodnjak ni več potreben. Ker je sredi ceste, bi ga pokrili in uredili ves prostor pred župniščem. Bazovica je privlačna točka za turiste, bila bi pa še bolj, če se vas olepša in če se napravi prikupnejša. Mestna občina je po drugih vaseh lepo uredila ceste in jih olepšala, pri nas se ni nič izvršilo, kar bi k temu pripomoglo. Bližamo se pomladi in lepim dnevom in zato prosimo mestno občino, da nekaj v tem pogledu napravi. M. P. Redek jubilej PREČNIK Sederh , in osemdesetletniki so menda zadnja delovna četa, ki razume kaj pomeni delovni dan od zore do mraka, kaj skromnost in težke odpovedi.; Je to rod, ki se je znal obdržati na življenjski površini le s svojo neugnano življenjsko sito, železno voljo in vztrajnostjo V to četo je spadal tudi pok. Josip Pernarčič, čigar pojava je pričala o njegovem trdnem kovu tudi v moralnem pogledu. Mirni, pošteni in delavni mož je vse svoje življenje poklonil krušni borbi s kamnom in vanj klesal svoje lahke in težke ure. Bolj redkobesednega in bolj vase uprtega moža so vsi poznali kot dobrega delavca in delavci kot doDrega tovariša. Dobro je nosil svoja leta (76) in še vedno delal. Prisodili smo mu še več let življenja. Mogoče bi tako tudi bilo, a ni imel svoje družine, svojih potomcev. Takih se na starost večkrat loteva ob čutek osamljenosti in neka bojazen, pa čeprav neutemeljena. Tudi on je obupal, četudi se mu ni godilo slabo. Sam si je prestrigel življenje. V petek smo ga ob velikem spremstvu položili v domačo zemljo. Tudi naj oktet mu je izkazal svojo čast. O-hranili ga bomo v blagem spominu. Lahka mu zemlja! V torek 26. februarja je praznoval v krogu svoje družina 92. rojstni dan Jože Turk iz Sempolaja. SJavljenec izhaja iz stare kraške rodovine. Po poklicu mizar še dandanes rad zaide v svojo delavnico, kjer prebije po nekaj ur pri delu. Vsakdo si lahko misli, koliko kosov pohištva je izšlo iz njegovih rok, saj se z mizarstvom ukvarja že potnih 75 let. Čestitkam in voščilom njegovih dragih se pridružujemo tudi mi in mu kličemo ie na mnoga leta! M. M. IZKLJUČNO PRI cCASA DEL CICLO> kolesa znarnke JULIA zajamčene TRST Ul. VaMlrlve 21 Tel. 33-m KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in »Hoje vsake velikosti. Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CH1SP1 14 — TEU (3-542 ULICA DELLE MILIZ1E II — TEL. It-Sll TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo u v A 7. A: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material TRST, UL. C. BATTISTt STE V. 23 - 1. NADSTR. Teleton 44-201 - Telegr: IMPFXPORT - TRIESTE 1 Z V A 7. A : tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." Herbert Casson Muli C jrrlT 11 RLJUČ II BELAVNICA TRST Ul. F. Crispi 15 Telefon 952U M Ussaro" v•v IC trst - UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-— MACIM PRŠUTOM. nrrr »=====: Dopisi iz na*ili krajev Spoznale san sete? Naš fotoreporter je v zadnjih dneh obiskal .številne prireditve, ki 9o bile v Avditoriju in v dvorani na stadionu «Prvi maj». Oglejte si dobro sliko: Če spoznate samega sebe v krogu, ki je očrtan okoli enega obiskovalca na vsaki sliki, pridite v naše uredništvo v Ul. Montecchi 6, kjer boste dobili v dar lepo slovensko knjigo. Odslej bo naš fotoreporter večkrat fotografiral občinstvo na najrazličnejših prireditvah v mestu in na podeželju- Ko bo zbranih dovolj fotografij, jih bomo zopet objavili in obkrožili po enega izmed obiskovalcev vsake prireditve-Vsakemu bomo seveda zopet podarili lepo slovensko knjigo. S premiere mladinske igre (Srebrna lilija* S pustne prireditve v Avditoriju S plesa PD il. Cankar* na stadionu Foto Mario Magajna Športni dnevnik Z včerajšnje seje pokrajinskega sveta v Gorici Pogajanja z ravnateljstvom CRDA v Tržiču Goriška hranilnica naj obrtnikom | » m • V •» • W « . ... • i* % • električnih varilcev daje posojila z nizkimi obrestmi Izvolitev pokrajinskih predstavnikov v celo vrsto raznih ustanov - Tovariš Černe predlagal tov. Pipana za pokrajinskega predstavnika pri CAFO Včerajšnja seja pokrajinskega sveta je bila v veliki večini posvečena imenovanju predstavnikov pokrajine v razne ustanove. Najprej je bilo treba izvoliti dva svetovalca v upravni odbor gori-žke hranilnice. Svetovalec Po-letto (KPI) je pred izvolitvijo rekel, da od devetih predstavnikov kar pet imenujejo ustanove, ostale štiri pa lahko izberejo od predstavnikov izvoljeni organi. Poletto je dalje rekel, da je videmska hranilnica dala majhnim obrtnikom na razpolago posojila i nizko obrestno mero ter jim tako zelo pomagala. Ker je v goriški pokrajini zlasti v Krminu precejšnje število obrtnikov, ki nameravajo celo ustanoviti konzorcij, naj bi predstavnika, ki ju izvoli pokrajinski svet, poskrbela, da bo tudi goriška hranilnica izdajala posojila z majhnimi o-brestnimi merami. Predsednik odv. Culot je priporočilo svetovalca Poletta sprejel na znanje. Leva opozicija je predlagala inž. Mosettija in prof. Anverso, izvoljena pa sta bila dr. Martino in Mafaldo Ce-chetti- Sledilo je še 16 volitev raznih predstavnikov pokrajine, pri katerih so izvolili po e-nega predstavnika, samo v pokrajinsko komisijo za dolo čevanje srednjih vrednosti so izvolili dva predstavni!^. V sindikalni kolegij hranilnice je bil izvoljen Giovanni Demeio, v upravni svet gon-škega poskusnega kemično -agrarnega inštituta Domenico Fabresin, v upravni svet tehnično - komercialnega inštituta Giuseppe Agatti (opozicija je predlagala prof. Lan- franca Zuccalija), V P“SV®*'’ odobril naslednje sklepe ob-valno komisijo za vodo odv \ Angelo Culot (opozicija je predlagala geometra Livia Volitve predstavnika bodo na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ——«»----- SEJA lO SKGZ Razpravljali so o šolstvu. in deželni avtonomiji V petek zvečer je bila v Gorici seja izvršnega odbora Slovensko kulturno-gospodar-ske zveze, na kateri so člani razpravljali o dveh aktualnih in važnih vprašanjih iz političnega življenja pri nas. Precej časa so člani izvršnega odbora posvetili vprašanju ureditve slovenskega solstva in najavljenega zakona o slovenskih šolah v Italiji, obravnavali pa so tudi vprašanje deželne avtonomije, okoli katere je zadnje čase mnogo diskusije. Izvršni odbor Je v zvezi s tem izrazil upanje, da bo bodoči statut deželne avtonomije vseboval člene, ki bodo jamčili pravice vse slovenske manjšine bivajoče na področju avtonomne dežele. — »»----- Urnik frizerjev za pustni torek Nibrantu so odbili priziv za izdajo obrtnice. Občina Krmin; dogovor z ONAIR za vzdrževanje otroških vrtcev v Krminu, Brazza-nu in Borgnanu; načrt za novo industrijsko šolo, dodelitev prvih 75 milijonov lir za njeno izgradnjo. Obrtniška zveza v Gorici sporoča, da bodo imeli frizerji na pustni torek odprte lokale, medtem ko bodo v sredo delali le do 13. ure. — «»----- Sklepi odbora prefekture Na svoji redni seji 27. februarja je odbor prefekture 10. marca ob 14. in 20. uri ponovno gostuje v Gorici SNG iz Trsta s komedijo J. Patricka VROČA KRI Vstopnice lahko nabavite na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, v kavarni Bratuš in eno uro pred predstavo pri blagajni dvorane. Delavci zahtevajo 20 lir poviška na uro Na zvezi industrijcev v Tržiču so bila včeraj pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij in ravnateljstva CRDA v zvezi s poviški tarif za okoli 500 električnih varilcev tržiške ladjedelnice. Včeraj so se že pogajali tretjič, ne da bi prišlo med strankama do sporazuma. Sindikalne organizacije so zahtevale, naj se'dosedanja tarifa 198 lir na uro poviša za 20 lir na 218 lir, kolikor. znaša tarifa v tržaških ladjedelnicah. Delodajalci pa so pristali samo na 6 lir poviška. Med pogajanji so delavci za eno uro spontano zapustili delo in prišli pred sedež Zveze industrijcev protestirat proti nepopustljivosti ravnateljstva CRDA. Danes dopoldne se bodo predstavniki sindikalnih organizacij ponovno sestali na sedežu UIL v Tržiču, kjer se bodo pomenili o nadaljnji akciji. V ponedeljek pa se bodo posve- ■•i via viidii i m ii i itnif in intim vil tim na ii iiiviiiiiii vimii i m i tm ii i>i iiiiiiitiiaitiiicititiiiiiiii« Nekaj kratkih vesti iz Doberdoba Danes popravljena črpalka za vodo Prejšnja uprava ni poskrbela, da bi bila jeseni črpalka temeljito popravljena Zgubina), v upravni odbor šolskega zdravniškega ambu-latorija prof. Pietro Marin (o-pozicija je predlagala doseda- j njega predstavnika dr. Giu-' seppa Cicuta) itd.. Tov. Miladin Černe pa je predlagal, naj zastopa pokrajino pri konzorciju CAFO predsednik. sovodenjske posojilnice tov. Andrej Pipan, ker bi bilo s tem zadoščeno slovenskima občinama Sovodnje in Doberdob, ki sta se zadnje čase priključili omenjenemu vodovodnemu konzorciju. Večinska stranka pa je predla- | gala Bressana iz Gradiške.!_____________________________________________ ■iffiiHiiiiiiiviiiiiHiiiiiiiimiiHiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiHiiiiimimiiiHinmmiiHiiiiiiittiitiHiiiHMi Kurenta pričakujemo... j čin goriške po.kraji.ne; Goriška občina; nakup zemljišča za razširitev Ceste Cor-daioli; izredni izdatki; cerkev na Travniku bo lahko kupila neko nepremičnino; Avgustu GORIŠKE ŽENE vas vabijo -»*« "preslaseo 8. marca ki bo 10. marca ob 14.30 v Ljudski čitalnici v GORICI. Na sporedu govor, deklamacije in nastop pevskega zbora Dol-Poljane te včeraj je bilo po mest- gotovo še kam mahnili in trtnih ulicah opaziti otroke, ki ko dali pošteno ilovo veselja-so se s cenenimi maskami iz j ku-pustu. Po mestu je bilo papirja ali blaga in starimi '.včeraj vet drugih plesnih pri* oblekami podili drug za dru- reditev, nekaj pa jih bo tudi grm in obiskovali znane dru- v torek. V Novi Gorici so it ne, kjer so upali, da dobe j včeraj plesali gradbeniki m v kaj sladkega za pod zob. Solkanu prosvetarji, zdi pa Pustno veselje bo trajalo tja se, da bo tudi ti torek v Novi do srede, višek bo seveda ! Gorici ples za slovo pusta. na pustni torek. I —«»--- Zal letos ne bo goriškega karnevala, ki je lansko leto kljub hudemu mrazu zelo lepo uspel. Kdor bo hotel videti pravi karneval z maskami in alegoričnimi vozmi, bo seveda moral v torek v Tržič ali pa danes v Milje, kjer postaja karneval vedno pestrejši in zato tudi dobiček miljske občine vedno večji. Da pa ne bi šli kar takn mimo pusta, so Goričani pripravili vrsto plesnih zabav. Goriški Slovenci so se že včeraj zabavah do zore na tradicionalnem planinskem plesu, v torek pa jo bodo prav Zaradi okvare črpalke za dovajanje vode ,iz jezera v rezervoar smo bili ves teden brez vode. Črpalko so namreč morali poslati v Tržič, kjer jo je popravil obrtnik Boato. Da-bi jo kakor se zdi morali namestiti, tako da bi z novim tednom bili ponovno preskrbljeni z vodo. Ker je bila črpalka poprav Ijena šele proti koncu prejšnjega leta tik pred upravnimi volitvami, se ne bi smela tako hitro pokvariti. Toda kakor se zdi, so prejšnji upra-cerkev j vitelji popravilo vzeli s preveliko lahkoto in niso napravili vsega potrebnega, da bi se črpalka ne pokvarila tako hitro. Zaradi tega se sedaj dogaja, da je vas po ves teden ■ brez vode, kar gotovo ni prijetna stvar, če pomislimo, da nimamo na razpolago drugih možnosti, da bi prišli do vode. * * * Županstvo je odredilo cene za uporabo dvorane. Za kulturne prireditve in za potrebe sindikatov se bo plačalo po 500 lir, za plese pa po 2 tisoč 500 lir. Z marcem se bodo financerji v Doberdobu izselili ter prepustili poslopje, v katerem so stanovali, zasebniku v njegovo uporabo. Ostali pa bodo še v Jamljah in v Dolu. to se pravi na krajih vzdolž meje. «»-------- — KINO — CORSO. 14.30: »Bulli e pup- pe», M. Brando, J. Simmons, F. Sinatra, v cinemascopu in tecnr.icolorju. VERDI. 14.00: »Guaglione*, T. De Filippo, C. Villa in N. Gray. VITTOHIA. 15.00: »Veliki ljubimec*. Fernandel, Uarmen Sevilla, v technicoiorju. CENTRALE. 17.00: »Maruzzel-la», M. Alassio, v technicoiorju. MODERNO. 14.00: »Kraljic* Far Westa», B. Stanwyck. Občni zbor upravnikov oplojcvalnih postaj Pokrajinski kmetijski inšpektorat opozarja vse rejce bikov, da bo 7. marca ob 17. uri na sedežu inšpektorata občini zbor rejcev bikov. Na cnevnem redu je poročilo predsednika, odobritev obračuna za preteklo leto, proračun za letošnje leto in razno. «>----------------- Seja pokrajinskega odbora Popravilo ceste proti Števerjanu Na zadnji seji pokrajinskega odbora so odobrili 1.600.000 lir za popravilo pokrajinske ceste čez Oslavje y Stever- jan. Kakor je znano, je bila cesta zaradi napeljave vodovoda precej v slabem staniu in jo bo treba popraviti zaradi bližajoče se spomladi, ko se meščani radi odpravijo na izlet v Brda. Sklenili so. da bodo umobolnico ogradili s posebno ograjo, da se preprečijo pobegi bolnikov. Končno so sklenili predložiti pokrajinskemu svetu v odobritev celo vrsto postavk za popravila pokrajinskih poti. «»----- Nov odbor Zveze trgovcev Na glavni skupščini Zveze trgovcev so izvolili za predsednika Gilberta Bernabo, za podpredsednika Gaetana De Nicolo in Giovannija Trobiza, za člane odbora pa Luigija Fogarja, Stefana Viatorija, Guida Mizzona, Guglielma Rihtitsa, Luigija Krainerja, Guida de Braunizerja, Artura Primosa, Giovannija Orlanda, Giuseppa Brama in Edvarda Bavcona. Izlet v Planico z avtobusom in vlakom Kot smo že poročali, bo SPD iz Gorice organiziralo ob priliki mednarodnih smučarskih skokov na 120-metrski skakalnici v Planici izlet. Udeleženci izleta imajo dve mo"žnosti. Vsi tisti namreč, ki imajo na propustnici označen obmejni prehod Fusine Laghi-Rateče bodo lahko odšli z avtobusom, ki bo odpeljal 10.. marca ob 4. uri zjutraj iz Gorice. Ti naj se takoj prijavijo v trgovini Čermelj na Komu. Ostali pa se lahko poslužijo vlaka, ki odpelje opolnoči iz Nove Gorice. Ob tej priliki bo cena vožnji znižana. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči iekarna Kuerner na Korzu Iialia 4, tel. 25-76; do 12. ure pa je odprta tudi lekarna Venuti Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. tovali s kovinarji. Ce ravnateljstvo ne bo sprejelo predloženih zahtev, se pričakuje stavka okrog 500 zainteresiranih delavcev, ki ti popolnoma paralizirala sleherno o-bratovanje, ker je od varilcev odvisna ostala proizvodnja. Tudi včeraj uspela stavka poštnih uslužbencev Tudi včeraj, kakor v petek, poštni uslužbenci v veliki večini niso prišli na delo, tako da meščani niso prejeli pošte. Stavka, ki so jo napovedale tri sindikalne organizacije za vso Italijo, je tudi v Gorici dobro uspela. —«» —. DEŽELNA A VTONOM1J A Tudi Baresi podpisal zakonski osnutek Pred dnevi smo poročali, da so videmski demokristjanski poslanci predložili parlamentu zakonski osnutek za deželno avtonomijo s posebnim statutom. Pokrajinski odbor KD za Gorico sporoča, da je zakonski osnutek podpisal tudi goriški demokristjanski poslanec Baresi. Obenem nameravata tajništvi KD za Gorico in Videm izdati skupno sporojilo, v katerem bosta pojasnili razloge, zaradi katerih je bil predložen skupni zakonski osnutek. ------- NESREČE V PODGORI Pri popravljanju voza ji je kolo padlo na nogo Včeraj ob 13 40 so klicali rešilni avto Zelenega križa v Podgoro, kjer se je pri menjanju kolesa kmečkega voza ponesrečila 51-letna Rosa-ria Bregant, por. Klavčič. Pri tem delu je Klavčičevi kolo spodrsnilo in ji padlo na desno nogo ter ji povzročilo veliko odprto rano. .«»------ Rojstva, smrti in poroke Od 24. februarja do 2. marca se je v Gorici rodilo 10 otrok, umrlo je 14 oseb, oklicev je bilo troje, porok pa pet. RODILI SO SE: Bruno Stef-fe, Barbara Miceli, Rodolfo Pistoni, Roberto Mazzotta, Zucco Armando, Paolo Zor-zin, Anton Brajnik, Pierpao-lo Monticolo, Marialuisa Cec-chini in Giuseppe Perše. UMRLI SO: 76-letni trgovec Camillo Sicherle, 75-letna Maria Bano vdova Mosetti, 70-letni upokojenec Josip Marušič, 48-letna Angela Miculin. 71-letni vrtnar Vittorio To-plicher, 68-letni mizar Pietro Abrami, 59-letna Maria Bre-sovec poročena Cantarutti, 69-letna Rozalija Nikolavčič poročena Godeas, 75-letni posestnik Riccardo Godeas, 64-letni uradnik Ezio Spongia, 78-let-na Josipina Medveščič vdova Carlotto, 81-letna Marija Furlan, 81-letna Ernesta Pangon vdova Pellarini in 78-letna Maria Giani vdova Marini. OKLIOI: agent javne var- nosti Romano Brandolin in gospodinja Anna Tersini; zdravnik - kirurg Walter Triz-zio in šivilja Laura Perco, mehanik Ilario Battisti in Pieri-na Cravos. POROČILI SO SE: risar Lo-dovico Vuk in Giorgina Maz-zolini; delavec Ammerigo Di-lena in šivilja Liduina Fonta-nini, visokošolec Cesare Stani in Silva Tomini, trgovec Da-rio Cenni in Margherita Bres-san, uradnik Franc Filipič in Rozalija Zavadlav. Boks v Milanu Martin premagal Pozzalija s knock-outom v šesti rundi Z zmago je Španec ohranil evropsko prvenstvo mušje kat. MILAN, 2. — V dvoboju za evropsko prvenstvo mušje kategorije je Španec Young Martin premagal Italijana Pozzalija s knock-outom v 2’55” pete runde. V prvin dveh rundah je bila borba dokaj izenačena. Martin je boksal bolj urejeno, Pozzali pa je ubral defenzivno taktiko. V tretji rundi je najprej začel ofenzivo Pozzali, toda Martin je njegove u-darce prestregel z dvojnim zadetkom v obraz. Pozzaliju je pri tem zdrsnilo in je padel, toda sodnik ni štel. Cim pa se je dvignil, ga je Martin ponovno poslal na tla. Pozzali se je tudi tokrat hitro dvignil a ni mogel vzdržati ponovnega napada nasprotnika, ki ga je zopet položil za dve sekundi. V 5. rundi sta oba nasprotnika boksala odkrito in Pozzali je imel celo več iniciative. Nenadoma pa je Martin zadel Italijana tako močno v čelo, da se je ta zrušil na tla in obležal brez zavesti. Sodnik je štel do 10 in proglasil Martina za zmagovalca s k. o. Ko se je Pozza'i opomogel, je stisnil nasprotniku roko in jokaje zapustil ring. V ostalih dvobojih je v srednji k: tegoriji Mola premagal Mezzadrija (ki je nadomestil odsotnega Madžara Pappa) zaradi predaje v 5. rundi, v težki kategoriji je Bozzano premagal zaradi predaje v 5. rundi Francoza Le-percqua. Polidori pa je v mus-ji kategoriji premagal po točkah v 8 rundah Petillija. V srednji kategoriji je Italo Scortichini premagal Francoza Roberta Guivarca po točkah v 10 rundah. Rossi premagal Amerifcanca Gonsalvesa NEW VORK. 2. — Italijanski boksar lahke kategorije Paolo Rosi je v Madison Squa-re Gardenu pred 2.200 gledalci premagal ameriškega boksarja Johnnyja Gonsalvesa po točkah v 10 rundah. Gon-salves je tretji na svetovni lestvici lahke kategorije. Rosi je dominiral skoraj vse čas dvoboja in je bila njegova zmaga nesporna, čeprav je eden od treh sodnikov prisodil zmago Amerikancu. Rosi je osvojil prvo, drugo, tretjo, osmo, deveto in deseto rundo. NOGOMET MLADINSKI TURNIR Milan in Roma finalista v Viareggiu VIAREGGIO, 2. — Milan in Roma sla se kvalificirala v finale mladinskega pustnega nogometnega turnirja v Via-reggiu. V prvi današnji tekmi sta se pomerili enajstorici Milana in Udinese. Srečanje se je v regularnem casu končalo brez golov, v podaljšku pa z neodločenim rezultatom 1:1. Po pravilniku je finalista določil zato žreb, ki je bil naklonjen Milanu. Tekma je bila zelo borbena. V podaljšku so najprej v 2’ dosegli gol mladinci Udinese po zaslugi Virgi-lia, minuto kasneje pa so mladinci Milana izenačili iz 11-metrovke. V drugi tekmi je Roma premagala Sampdorio z rezultatom 1:0, ki je bil postavljen v 15’ prvega polčasa. Po doseženem golu se je Roma potegnila v obrambo in samo odbijala napade Genovezanov. V 3’ drugega polčasa je vratar Sampdorie ubranil enajstmetrovko. BEOGRAD, 2. — Za državno prvenstvo v nogometu: Partizan BSK 3:1 (0:1). V močni mednarodni konkurenci L. Bobet zmagovalec dirke Genova-Nica Med Italijani je bil najboljši Barale, ki se je uvrstil v družbi drugih na 10. mesto NICA, 2. je zmagal v dirki Genova -Nica. 196 km dolgo progo je prevozil v času 4.38’08” s povprečno hitrostjo 42.300 km na uro, kar je za več kot 1,5 km boljše od lanskega rekorda Luisonovega brata Jeana. Zaradi odstopa Hassenfor-derja, ki je obolel, je startalo 194 kolesarjev. Dirka se je razživela pri Capo Berta, kjer je vozilo v skupini okrog 25 dirkačev, katere je nadzoroval v prvih pozicijah Bobet. Malo pred mejo so Novak, Ber-nier in Sabadini hoteli uiti, toda Gauthier, Privat Elliot in Italijana Conterno in De-fillipis so jih takoj ujeli. Po nekaj mirnih kilometrih sta sprožila ob vznožju hriba Tur-bie napad Gauthier in Privat, toda na sredini vzpona sta ju prehitela Bobet in Bauvin, ki sta na vrhu prešla v vodstvo. Ko se je že zdelo, da bosta nemoteno nadaljevala vožnjo do cilja, so se jima nepričakovano približali drugi dirkači, med katerimi tudi Anquet.il, in končno tudi dohiteli. Tik na cilju je Bobet v zaključnem sprintu prehitel Anque-tila in še tri druge, katerim so priznali isti čas kot zmagovalcu. Vrstni red: 1. Louis Bobet 4.38’08”; 2. Anquetil, 3. Bauvin, 4. Mey-zenq, 5. D; Carro, vsi s časom zmagovalca; 6. Andre Darri-gade 4.38’48”; 7. Forestier, 8. Cottalorda, Louison Bobet Toni Mark s 7.62 točkami. Italijansko moštvo iz Cortine v sestavi Guido Ghedina in In-nocenti Lacedelli je bilo četrto s 17.83 točkami. SMUČANJE DAVOS, 2. — V slalomu za «Zlati pokal* Davosa je zmagalo avstrijsko moštvo Arl-berg v sestavi Hillbrand in Tudi Francozi v Planici LJUBLJANA. 2. — Organizacijski odbor ((Planiškega skakalnega tedna* je danes prejel prijavo dveh francoskih skakalcev. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trat KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 3. t. m. ob 16. uri barvni film Metro: 12 metrov ljubezni Igra LUCILLA BALL AVTOPREVOZN1SKO PODJETJE FRANC LIPOVEC naznanja vsem svojim cenj. klientom da se je s. I. marcem t. 1. preselilo iz Ulice Timeus 4 v Rojan Ul. Moreri 7 -telefon 35608 AUTORIMF.SSA ROIANO iiiiiiimiiiiiUiiiiiniiiiiiiiitiiHiiiiiiiMmiiiiiiitiiiiitiitiiiiiiitiiimtiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiitiiiiii Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Sovjetska zveza in Švedska vodita na turnirja Organizacija prvenstva za 1.1958 je bila poverjena Norveški MOSKVA. 2. — Po četrtem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, je lestvica u-deležencev naslednja: SZ 4 4 0 0 59:3 8 Švedska 4 4 0 0 31:4 8 CSR 4 3 0 1 27:3 6 Finska 4 2 0 2 11:20 4 Poljska 4 1 0 3 15:26 2 Vzh. Nemčija 4 1 0 0 14:33 2 Japonska 4 0 1 3 8:36 l Avstrija 4 0 1 3 4:44 1 V zadnjih dveh kolih so bili doseženi naslednji rezultati: III. koto: Finska - Vzh. Nemčija 5:3, Švedska - Češkoslovaška 2:0, Poljska - Japonska 8:3 SZ - Avstrija 22:1. IV. kolo: SZ - Poljska 10:1, Češkoslovaška - Finska 3:0, švedska - Avstrija 10:0, Vzh Nemčija - Japonska 9:2. Vzporedno s rurnirjem je te dni zasedala v Moskvi tudi mednarodna zveza za hokej na ledu in sklenila, da bo prihodnje evropsko in svetovno prvenstvo v Oslu 1. 1958. Za Oslo je glasovalo 24 predstavnikov, proti pa je glasoval samo preds’.avnik Francije. Pravico do organiziranja prvenstva je imela sicer Avstrija, katera pa je organizacijo odpovedala, ker naprave, ki so v gradnji, do prihodnjega le- ta še ne bodo končane. Za organizacijo prvenstva za 1. 1959 je postavila svojo kandidaturo Češkoslovaška. TENIS BARRANQUILLA, 2. — Avstralec Mervyn Rose je zmagal na turnirju v Barranquilli. V finalu je premagal rojaka Dona Gandyja z rezultatom 6:1. 4:6, 6:1, 8:6. NOGOMET SANREMO, 2. — V anteci-pirani tekmi C-lige med San-remese in Reggiano je zmagala Sanremese z rezultatom 1:0 (0:0). predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film: STREM («IL CIRCO A TRE PISTEa) V ponedeljek ob 18. urj ponovitev istega filma V za h/šot S E BRISAČE . RJUHE BLAZINE ŠKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. V s E za šport-ribiča, morsko ribarjenje s AVTOMA. SKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELLA SCHIAVA — TRST. Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489 OOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnOOC!OOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOKJCOOtOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOi50G«JOGOOO DOBRIČA ČOSIČ m ii sonet Mališa je stopil k psu in sedel k njemu na stopnico. Pes se je obrnil in se s svojimi rumenkasto pisanimi očmi, polnimi solz, zazrl v Mališa. Nekaj trenutkov sta, ne da bi trenila, gledala drug drugega. Mališeve oči so se napolnile s solzami in spremenile v dve veliki zelenkasti kaplji. Pes se je obrnil m znova zalajal, tožeče, škrtajoče z zobmi. Vuksan je stopil malo v stran, se postavil mimo in z drhtečim glasom ukazal: »četa, mirno-o!* štirje partizani so stopili mirno. Na bledih obrazih so okrog ustnic trznile mišice. »Puške na strel! Meri v zrak!* Jermena so dlesknila in škrtnili zapirači. »Streljaj!» Prasnila je salva. Nad njimi so v hladnem zraku sivkastega jutra ostali štirje pramenčki dima, in so »e naglo m Mališa se je prijel za glavo m suho zahlipal. Pes se je ob strelu obrnil k partizanom in spet zamolklo zalajal. »Po koliko nabojev imate?* je vprašal Vuksan. «Tri...» ♦štiri...* «Dva...» «Pet...» , _ j »Razdelite si med seboj - naj ima vsak po štin. Toda niti eden ne sme zgrešiti!* Na drugem koncu vasi je bilo slišati vpitje in vreščanje žen. Vuksan je malo prisluhnil: »Odhodi* je ukazal in odšel v tisto smer. Mališa je vstal in opotekajoče stopil za njimi. Pes je ostal na stopnišču. šli so mimo starca, ki je še vedno v črepinji nosil vodo s potoka in gasil ugašeno pogorišče. Starec se vanje sploh ni ozrl. Skozi sadovnjak so se vzpeli na položno reber, od koder so zagledali gručo ljudi, večinoma žensk, ki so v brezglavem vpitju in preklinjanju zažigali edino nezažgano hišo v vasi. Partizani so prišli do nje. Ti, ki so zažigali, so za hip obstali, pogledali partizane in znova še srditeje začeli razmetavati stog leoruzmee, nosili snope in jih metali na ogenj, ki je oblizoval okna in vrata. Gospodarjevi otroci so branili, vreščali ter Jih z vilami in sekirami napadali. Zažigali so hišo kmeta, ki je bil partizane ovadil Nemcem. 35. »...ostalo nas je šest. Kdo ve, kaj je s prvo četo. Vsi tisti, ki so nas preganjali, so sedaj odšli nad Pavleta,* je Vuksan počasi govoril in se po vsakem stavku ustavil. V prsih je čutil vročino; usta so se mu osušila, oblizoval si je ustnice in še močneje Jecljal. Sedeli so v hrastovem gozdiču nad požgano vasjo. »To se pravi, da smo sedaj ves odred. Ce pa smo odred, se moramo tudi bojevati kot odred. Tarnati za tistim, kar je bilo, ne pomaga nič. Kaj hočeš, trpi, molči in udari. Nemci mislijo, da so nas popolnoma uničili... Predlagam, da izvedemo najbolj nevarno akcijo od vseh, kar smo Jih doslej izvedli.* «Da. A kaj naj storimo?* je rekel Duško in zamišljeno drezal v sneg. »Vderimo v mesto in pobijmo nekaj agentov. Jaz vem, kje stanujejo. To bi bilo pomembno za tovariše v mestu. Po razkritju bi se dvignila morala,* je rekel Sajavček, ki je bil v novi uniformi nedičevskega žandarja. »To m veliko. Kakšni agenti! Jaz bi z bombami napadel okrajno poveljstvo. To bi bila akcija, ki bi zanjo še Hitler slišal,* je predlagal šilja, bivši krojaški pomočnik, debeloličen škilast fant, z navzgor zasukanimi brčicami. Bil je znan atentator in diverzant v odredu; o njegovi predrznosti in hladnokrvnosti so se spletale pripovedke. Veljal pa je tudi za največjega »nepridiprava* v odredu, ali, kakor je sam o sebi govoril, za »človeka, ki govori v dveh jezikih*. »Od tega nimamo nič,* je pripomnil Vuksan. »Bolje bi bilo, če bi zažgali garažo. Prav gotovo imajo tam bencin. Za Nemce bi bila to velika škoda.* »Predlagam, da se razdelimo: dva naj gresta nad garažo, druga dva pa likvidirata dva agenta. Tu imamo nemške uniforme in čelade...* Sajavček je začel govoriti o podrobnostih akcije in pripravah nanjo. »Mališa naj ostane in naj nas tu počaka,* je ob koncu predlagal Duško, ki Je bil pomislil: za vsak primer. Naj vsaj on ostane od naše čete, da bo povedal, kaj je bilo z nami. Njegovo misel so vsi razumeli in se z njim strinjali. Mališa, ki med pogovorom ni spregovoril niti besede, ampak Je strmel v kopito svoje puške, se je zdrznil, ko je bilo omenjeno njegovo ime, in srdito dejal, da bo šel tudi on. Ostali so se mu postavili po robu, Vuksan pa Je izkoristil tudi svojo komandirsko pravico. Mališa je spet obmolknil. Opremili so se in naslednjo noč odšli v mesto. Splazili so se skozi zunanji blok okrog mesta, zasede in z bodečo žico omrežene rove ter prišli k pokopališču v neposredni mestni okolioi. Razen kmeta Uroša, štorkljastega dolgina v kratki in tesni nemški unifonni, so bili vsi štirje iz mesta ter so spretno in lagodno hodili mimo mestnih hiš za njivami, vrtovi in sadovnjaki. Vsa mesta v Srbiji imajo takšno kmetiško predmestno okolico. Glava in roke so bile v trgovini, delavnici, mali industriji in državnih uradih, stopala pa so jim ostala v koruzi; premalo je bilo tovarniških dimnikov, da bi jim sprostili stopala* Ko so hodili cez sadovnjake in vrtove, se je Silja spominjal svojih fantičevskih tatvin češenj in orehov in o tem šepetal Dušku. Vuksan se ni jezil. Ves dan so v hiši, kjer so prebili noč in dan, vsi neprenehoma govorili o vsem mogočem razen o Četi. Tako tudi sedaj. Na pokopališču so s« ustavili, da si odpočijejo in se vnovič pomenijo o akcijah. Vuksan in šilja bosta zažgala garažo, ki je stala prav v središču mesta, Duško, Sajavček in Uroš pa bodo likvidirali dva znana agenta specialne policije in gesta; pa. Pri vhodu v pokopališče se je na ulici, po kateri bi morali iti, pred kavarno »Pri pištolarju*, slišal hrup Bolgarov. Vuksar. in Sajavček sta odšla na ogled. Ko sta se vrnila, je vseh pet s čeladami, potisnjenimi na čelo, odšlo s pokopališča, čez dvorišče obšlo stražo in stopilo po ulici v istem redu, kakor so ga imele nemške patrulje. Ulica je bila prazna. V veliki medsebojni razdalji so iz luči na lesenih stebričih pljuskali razpršeni snopi svetlobe; sneg se je modrikasto svetlikal. Bila je nolicijska ura. Hiše niso bile razsvetljene. Vrata so bila zaklenjena. Mesto je hiralo v prisilnem miru. Topotanje okupatorskih patrulj je davilo in trgalo spanec. »Veš, kaj bi delal?* Je Šilja zašepetal Vuksanu. »Kaj?* »Naslonil bi cev na plot in stekel; cev bi ropotala drrrr... Malomeščani bi mislili, da jim mitraljez strelja pod oknom-* Vuksan se je namrgodil in zahteval resnost. Niso šli dolgo skupaj. Sajavček, »nedičevski podnarednik*. z Duškom in Urošem, «Nemcema* iz «feldžandarmerije», so stopili na dvorišče, kjer je stanoval gestapovec Petkovič, glavni nemški agent v kurilnici in tovarni mila. Ta je bil ovadil partijsko organizacijo v tovarni in kurilnici, spisal sezname delavcev, ki so jih Nemci odgnali v Nemčijo na delo, potem pa od njihovih družin izsiljeval denar in razne predmete ter jim obljubljal, da jih bo »izmazal*. Sajavček ga je dobro poznal, ker je bil Petkovia nekoč njegov mojster. Ti trije so naglo skočili preko ograjnih vrat in se po prstih približali osvetljenemu oknu. Hiša je bila pritlična, okno nizko. V sobi je radio tiho igral jazz. Sajavček je P°~ kukal. Petkovič je sedel za mizo v spalni halji in ogledoval »Signal* — nemški ilustrirani časopis. Njegova žena je ležala v postelji, pokrita z rdečo odejo; bele oble roke je potisnila pod glavo, se nagnila proti možu in ga poslušala. Govoril J1 Je o nekem denarju. (Nadaljevanje sledi)