Leto XI
V.b.b.
Dunaj, dne 11. februarja 1931
Št 6.
'«m'
Naroča se pod naslovom : «Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno:	Din. 25’—; celoletno: Din. lOO’—.
Besedo imajo Nemci.
Znana krilatica Nemcev za Jugoslavijo je bila: «Kulturno pokopališče Nemcev." Imenovali so jo tako zato, ker je stala na stališču, da naj prej „visokokulturna“ Avstrija pokaže svojo kulturo napram svoji najbolj znani narodni manjšini na Koroškem, potem da bo spremenila svoje stališče napram svoji nemški manjšini. Vsled tega stališča si je tudi nemška manjšina v Jugoslaviji prizadevala, da naj se reši najprej narodno vprašanje na Koroškem, vsled česar je po njenem sodelovanju prišlo do znanega predloga kulturne avtonomije za koroške Slovence. Četudi je ta predlog imel pred očmi le razmere nemške manjšine v Jugoslaviji, nikakor pa razmer slovenske manjšine na Koroškem, in bi taka rešitev narodnega vprašanja pač prinesla Nemcem v Jugoslaviji mnogo koristi, koroškim Slovencem pa namenila smrtni udarec, so nemške stranke, posebno Landbund in vsenemci, predlog odklanjale ter zahtevale, da naj najprej reši Jugoslavija nemško manjšinsko vprašanje, potem šele so pripravljeni tudi Nemci dati koroškim Slovencem narodne pravice. V živem spominu so še tozadevni govori nemških poslancev in celo protestna zborovanja proti isti avtonomiji, katero so* vsi nemški poslanci podpisali. Da sol se z vso odločnostjo upirali vsakemu spreminjevalnemu predlodu, ki je skušal avtonomijo prilagoditi Kwiazmeram koroških Slovencev, se ob takem razpoloženju razume. Merodajni so bili edino ozkosrčni razlogi nemške koroške politike, širše vidike so znali priporočati pač drugim, a za se jih niso poznali. Ob takem razpoloženju je morala avtonomija zaspati.
Sedaj se je izvršil velik preobrat. Država «kulturnega pokopališča za Nemce" se je naveličala čakati, kdaj bodo koroški1 Nemci vsaj ublažili kulturno pokopališče koroških Slovencev, in je dala svojim Nemcem na šolskem polju pravice, da celo ti, ki so bili še od stare Avstrije razvajeni, izražajo svojo zadovoljstvo. Kakor poroča «Deutsche Zeitung" iz Celja od 25. januarja t. 1« je učno ministrstvo v Belgradu ponovno poklicalo banskim u-Pravam v spomin odlok, po katerem se urejuje šolski pouk za nemške otroke. Po tem odloku je glavni znak za določevanje narodne pripadnosti jezik, ki se v družini govori; vpisovanje otrok se vrši s pomočjo komisije štirih članov: dveh zastopnikov narodne manjšine in dveh zastopnikov oblasti. Pouk državnega jezika se začne s tretjim letom, učni jezik za nemške otroke pa je celo še v prvem in drugem razredu meščanskih šol nemški. Za vzgojo nemškega učiteljstva se dovoljuje ustanovitev nemškega zasebnega učiteljišča.
Iz tega odloka izvemo, da je moral obstajati že dalj časa, a da se je premalo izvajal, zato ?a je ministrstvo ponovno poklicalo v spomin in ga najbrž samo dalo javnosti v vednost.
Zanima nas mnenje Nemcev o tem pre-okretu. «Deutsche Allgemcine Zeitung" pravi: »Ta odlok odgovarja, v kolikor se tiče šolstva, v glavnem obljubam, ki jih je dala vlada lanska Poletje in ki so bile od zastopnikov nemške manjšine v Jugoslaviji označene kot začasne najmanjše zahteve." «Deutsches Volksblatt", Klavno glasilo nemške manjšine, ki izhaja v Novem Sadu. vidi v odloku «začetek zaupnega razmerja med državo in manjšino". 2e gori o-menjeni list «Deutsche Zeitung" imenuje odredbe «hvalevredne olajšave". Že iz teh glasov se da sklepati, da je Jugoslavija dala svojim Nemcem dalekosežne pravice, v katerih vidijo zajamčenje svojega obstaja in narodnokultur-nega razvoja, ker sicer bi njihovega zadovoljstva ne razumeli.
še bolj nas pa zanima uredba sama. Glavni
boj pri naši nameravani avtonomiji se je bil o tem, kako se določi volja staršev: ali naj bo merodajna tista volja staršev, ki se kaže v celi predšolski vzgoji otroka, ali pa trsta, ki se pokaže v slučajnem razpoloženju staršev, v katerem igrajo razni go-spodar-ski in politični vidiki važnovlogo. Zagovarjali smo vedno prvo kot edino pravilno, ker ie ta daje edino možno pedagogično podlago za vsak šolski pouk. Nemške stranke so zagovarjale drugo, ker so pač bile prepričane, da bi mnogo slovenskih staršev iz gospodar-! skih in političnih ozirov zatajilo predšolsko vzgojo svojih otrok, posebno še, ker se je zahtevalo javno izjavo in bi se mnogo jih zbalo posledic, im bolj se je poostreval boj pri nas, tem bolj smo opažali, da se začenjajo Nemci sami bati drugega načina določevanja volje staršev. Najodločneje so zavrnili ta drugi način Nemci na Ogrskem. Nemci v Jugoslaviji so | ga začetka zagovarjali in je bilo to sopovod, če morda ne izključni povod, da je bil ves predlog o naši kulturni avtonomiji sestavljen na tej podlagi. Kakor pa vidimo iz glasov, ki ocenjujejo novo odredbo, so Nemci opustili drugi način in pozdravljajo, da se bo določevala narodna pripadnost otrok po predšolski vzgoji1 I otrok, torej po jeziku, ki se govori v družini.
; V članku «Deutsche Zeitung" sicer beremo med [ vrstami, da bi rajši imeli, če bi se napačna izpo-.
ved staršev ne smela kontrolirati, ker pač vedo, | da še n. pr. na Spodnjem Štajerskem obstoja ! nekaj staroavstrijske mentalitete vendar se j člankar ojunači, da zapiše sledeče : «... od-| ločno se opozarja, da ne more biti naša zadeva, j zagovarjati upis (v nemško šolo) takih otrok, i kojih starši, čeravno doma ne govorijo nemško,
! bi iz kateregakoli vzroka dajali prednost nemški manjšinski šoli." Pač uvide vajo, da je uspešna šolska vzgoja mogoča le, če soglaša z domačo vzgojo, če nadaljuje pouk v tistem jeziku, ki so ga starši po svoji prosti volji izbrali za svoj predšolski jezik. Vsako drugo do-! ločevanje izpostavlja otroka nevarnostim du-| ševnega zaostajanja, tudi več ali manj pogoste-I ga menjavanja učnega načina, kakor bi pač bila trenutna volja staršev, boljše rečeno, kakoršnim | političnim vplivom bi pač bili starši izpostav-i Ijeni.
Odkar pri nas obstoja šolski boj in to je ! žc nad 70 let, so se borili naši predniki in se ! borimo mi za edino pravično, pametno in pe-! dagogično zdravo načelo poučevanja na pod-I lagi družinskega jezika. Vedno smo pri tem ; povdarjali, da se bodo otroci veliko lažje in j boljše naučili nemškega jezika, če bodo obvladali materni jezik; vsej zaostalosti koroških Slovencev v izobrazbi je kriva sedanja šola, v kateri se že s prvim letom začne pouk votrokutujem jeziku. Vsa naša povdarjanja, vsa dokazovanja, vse prošnje so bile bob ob steno in kar je bilo najgrše, vedno I so se Nemci v pobijanje naših zahtev posluževali ljudi, ki so naše narodnosti, a so jim narodno zavednost popačili po dolgoletni raznarodovalni vzgoji. Sedaj prihajajo tudi že Nemci do boljšega spoznanja, seve ne pri nas, ampak v — Jugoslaviji. Kako hudo obsojajo tamošnji Nemci tako urejene šole, kakor jih imamo mi že toliko desetletij, a oni še le eno desetletje, beremo v «Deutsche Zeitung" od 25. 1.1. 1., kar hočem dobesedno prestaviti: „S poukom državnega jezika se bo zanapre) začelo še le s tretjim razredom, ne že kakor dosedai, s prvim dnem šolskega obiska, ena pridobitev, ki io bodo gotovo vsi, ki so brez predsodkov, hvaležno po-zdravliali. Ne gre se nikakor za kako prikrajšanje pouka v državnem jeziku, ampak nasprotno za poskus priučenje državnega jezika postaviti na metodično pravo podlago. So ja
vendar dosedanje izkušnje učile, da naši nemški otroci iz ubožnih dvojezičnih šol. kakor še sedaj obstojajo, prihajajo kot napol ali celi analfabeti. ki ne znajo ne svojega nemškega materinega jezika, ne srbskohrvatskega državnega jezika ne čitati in ne pisati. Ravno ker mi Nemci želimo, da se naši otroci ne samo učijo držav-nega jezika, ampak se ga tudi naučijo v besedi
Pri bolečinah nervozitete, glavobolu, skrni-nastih in revmatičnih bolečinah so Toga 1-tablete neprekosljive. Učinek nastopi neposredno, brez škodljivih posledic. — V vseh lekarnah. — Cena S 2,40._____________________5
in pisavi, bomo znali učnemu ministru biti hvaležni, da dà prvi in drugi razred nemških ljudskih šol v utrjenje porabe lastnega materinega jezika na razpolago." Če prenesemo to sodbo j na naše razmere, vidimo, da je ravno isto, kar I ml vedno trdimo in za kar smo še vedno našli1 ; le gluha ušesa.
Odkritosrčno privoščimo Nemcem v Jrigo-! slaviji veliko pridobitev na šolskem polju. Ne | tajimo pa, da je pri nas oživel spomin na be-| sedo «reprociteta" in na številne govore, v ka-i terih so nemški poslanci s takim povdarkom razglašali, da bodo nam dali pravic, če jih bodo dobili Nemci v Jugoslaviji. (Ti že računajo, koliko jim manjka nemških učiteljev, 500 da jih imajo, a treba jih je 1500.) Sedaj je vrsta na naših Nemcih! Nobenega izgovora nimajo več. Naš lepi nastop pri zadnjih volitvah jim je fz-pcdmaknil zadnji povod vednega natolcevanja iredente, sedaj se tudi na Jugoslavijo ne morejo izgovarjati. Tako vsestransko pripravljeni mirno lahko zremo bližnji razpravi o «Kultur-stelle" v deželnem zboru nasproti, v kateri se ; bo pokazalo, ali so naši Nemci voljni nam tz-i polniti vsaj enak minimalni program, in ali se | zavedajo odgovornosti, če ne izpolnijo. J. S.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 19. decembra1950.
j	(Konec.)
Zvišanje doneskov za starostno rento.
Dr. S t o 11 e r: Dočas da se uveljavi zavarovanje za starost in invaliditelo se je uvedlo starostno oskrbo-! vanje, da se vsaj najpotrebnejšim poskrbi malenkostna l renta. Ko se uvede starostno zavarovanje, se ta oskrba j ustavi. V zadnjih letih so dobivali ljudje, ki so čez 65 let stari in so bili nekaj časa zaposleni v kmetijstvu,
| mesečno rento 20—30 S. Doneske je kmetiška bol-i niška blagajna pobirala tako, da sta gospodar in posel plačeval vsak po 12 grošev na teden, to je polovica vsega, kar se potrebuje, tretjino potem plača še država in dežela šestinko. Ministrstvo zdaj poroča, da bo v tem računu- 300.000 S primanjkljaja in zato se mora zvišati donesek. Razlog primanjkljaja je pa ie v tem, da se v drugih deželah zavarovanje ni pravilno izvajalo, da se je tam dejalo olajšave. Vseskupno se je na Koroškem pobralo 1929 — 294.700 S in zvišanje bi zdaj znašalo 147.300 S.
Ravn. zavarov. M i k u 1 a: Kmetijska bolniška za-I varovalnica bo proti zvišanju odločno ugovarjala. Mi smo imeli lani 200.000 S prebitka, toiiko se je denarja nabralo več nego ga je bilo treba. Jamstvo naj ne hodi tako daleč, da bi se v eni deželi plačevalo premalo in druge bi plačevale potem zanjo. Letošnje leto bo podpor 525.000 S, prebitka bo manj a!i še vedno ga bo 66.000 S in gotovo se bo še 1. 1931 shajalo s sedanjimi doneski. V drugih deželah se doneski pobirajo po nižjih plačilnih razredih, po I.—2.—3. Najmanjša podpora mesečnih 18 S odgovarja donesku po 4. plačilnem razredu, zato se teh 18 S ne more dajati, ako se vplačuje le po nižjih razredih. Štajerska ima štirikrat toiiko rent-nikov kakor Koroška, pa le dvakrat toRko plačuje. Na Gornjem Avstrijskem je veliko ljudi ki sploh nič ne
plačujejo, ker tam obstojajo občinske bolniške zavarovalnice. Vrhutega zahtevajo člani družine starostno rento, ne da bi kaj doplačevali.
Promet s krompirjem.
Inž. Frank: Ker se dandanšnji na Koroškem prideluje več krompirja, ga je v letu 2000 vagonov preveč. Ustanovilo se je devet žganjam, ki ga potrebujejo 1200 vagonov, potem jih ostane še 800. Nekaj tega prebitka se potrebuje za svinjerejo, ali tudi za svinje se more krompir rabiti le do srede junija; moral bi se ensilirati, da bi bil dobro poraben do novine. Ensilira se pa tako, da se krompir v separici skuha in potem dene v jame, ki so z deskami obložene; tako se krompir drži do novega pridelka. S starimi lokomobili bi se na dan skuhalo poldrug vagon .krompirja. Kmetom bi se pa oddajali s 50% podporo veliki parilniki (Futterdampfer), v katerih se na dan zvari 30 met krompirja. Če bi se za kuhanje še kupoval premog, bi prišlo na kilo krompirja stroškov o.75 grošev. Ko Italija ne pusti uvažati našega krompirja, se mora poiskati drug odjemalec. Egipt kupuje v letu 3500 vagonov krompirja. Iz Francije ga pride 1700 vagonov, iz Italije 800, iz Cipra 400. Laškega krompirja je 300 vagonov zgodnjih vrst, drugi so pozen krompir, ki ga Italijani sami kupujejo drugod, ter ga iz Treta kot laško blago odpošiljajo. Tega krompirja ne kupujejo v Avstriji, ker je tu dražji nego na Češkem ali Madžarskem. Naš krompir stane v Trstu metercent 26—28 lir, češki samo 20. Italjanci tudi trdijo, da naš krompir za izvoz ni pripraven, ker je preveč prsten in temne kože. Egipt pa zahteva svetlo in prsti prosto blago. Stopilo se je do Lahov z vprašanjem, ali bi ne hoteli kupovati pri nas, potem bi se jim ne delalo konkurence v Egiptu, a Lahi so odklonili, češ, da je naš krompir predrag. Potem se je iskalo kupca v Egiptu in se je našlo trgovca, ki je za ceno 1 5.2 naročil 75 vagonov. Zahteval je gladek krompir, prost prsti in svetle barve. Ko so došli prvi vagoni, je kupec brzojavno omejil naročilo na 37 vagonov proti znižani ceni, ker blago ni ugajalo in ni odgovarjalo vzorcu. Našlo se je tam Avstrijca, ki je nas zastopal in ta je svetoval popust. Iz te poizkušnje se je videlo, da se mora krompir prvovrstno sortirati, podolgovat krompir se mora odbrali od okroglega. Kmet, ki ima s pridelkom opraviti vse leto, mora pač poskrbeti tudi še to. Za vzhod st mora izbrati primerne vrste. Koroška snežinka (Schneeflocken) grdo izgleda in se v Egiptu ne more prodati. Treba bo saditi gladko vrsto Vudrov-Preunen in vrsto Ella. Treba bo tudi še preudariti, ali bi se ves tisti krompir, ki se pošilja v Egipt, ne opiral? Dokler ne zmrzuje, bi mu pranje ne škodilo. Za sortiranje bi se morala v Sinči vasi in Pliberku postaviti dva velika stroja za sortiranje in ljudje bi preostali krompir peljali domu. Okus našega krompirja je boljši kakor okus drugih vrst, kakor je naše sadje boljše kakor n. pr. amerikansko. Drug nedostatek je, da se naš krompir, ki pride iz mraza v Trst, poti. Treba bo krompir vsuti v vozove, peljati ga v Trst in ga tam dali v vreče. V tržaški luki so prosti hangarji in delo je tam cenejše kakor tu. Uvoz v Egipt bi bil trajno mogoč. Egipt dvakrat v letu sadi krompir, ali ta se potem drži v tamošnji vročini samo dva meseca, tako da ga ljudje ne morejo hraniti. Egipčan krompir ! augusta meseca sadi in ga januarja pobira. Potem marca meseca zopet sadi in tisti krompir je julija meseca zrel. Zdaj imajo ljudje za dva mesca svoj krompir, potem pa ga morajo za čas, ko ga mi pobiramo naročevati iz Evrope. Pri prvi pošiljatvi je bilo 3000 S izgube. Od države se mora zahtevati, da nam to zgubo povrne, ker ona plačuje tudi izgube, ki jih imajo tovarne, ako pošiljajo blago na Rusko. Poslalo se je tokrat samo 24 vagonov.
Msgv. Podgorc se poročevalcu zahvaljuje za velik trud. Ko je trgovec Orioni pred vojno rad kupoval naš krompir, treba je nadaljevati to poskušnjo, od države pa naj kulturni svet odločno zahteva, da prevzame poroštvo za morebitne izgube. — Dr. Z e c h n e r priporoča, da se pomnožuje konzum krompirja in potem bi bilo primemo, dajati prezposelnim mesto denarja živila, vmes tudi krompir. —■ Inž. F rank: Če se krompir suši, se dobi zanj za kilo le 4—5 gr in ta cena je našim kmetetn prenizka. Znano je pa, da dunajske pekarne de-vajo h kruhu krompir. Kruh postane tako bolj okusen in dalje Časa ostane svež, da se ga pekom manj vsuši. Bilo bi priporočati da se kruhu pridaje krompirja.
II POLITIČNI PREGLED j
Avstrija. Heiimvehri terajo komedijo. Starhcmberjr je odstavil dr. Steidla ifi še par drugih voditeljev, dr. Steidle pa Starhemberga. Nobeden se za to ne zmeni, pač pa postaja zmeda v orfranizaciji čedalje večja. Na Tirolskem so sedaj kar tri heimvvehrovske organizacije. V zadnjem času so pristopili k Heim-wehru tadi frontni bojevniki, ki hočejo posredovati, da se spor poravna in da postane
Heimwehr zopet nadstrankarska organizacija. Sestavil se je nevtralen odbor, ki naj preišče možnost zopetne združitve. Tudi dr. Steidle je zopet stopil v stik s Starhembergom in se trudi, da bi se zopet spoprijaznila. Nekateri sodijo, da so sedanje razmere v organizaciji začetek konca Heimwehra, od katerega so stranke nekdaj toliko pričakovale. — Zasilna podpora brezposelnim je bila podaljšana do 31. maja. — Zvezni proračun je bil v finančnemu odboru sprejet.
Italija. Našim čitateljem je že znano, da so fašisti upropastili cvetočo Zadružno zvezo v Gorici. I ani v oktobru je sklenila, da se razpusti in 21. januarja so morali upniki sprejeti 40 odstotno poravnavo. Isto kar so napravili fašisti z Zadružno zvezo, so napravili pred tremi leti z nemško Hranilnico v Boemi. Bila je centrala 132 Raifeisenovk, 20 mlekarskih in planšarskih zadrug, 17 kletarskih zadrug, 4 zadrug za vnovčevanje sadja in 8 konzumnih društev, ki so vse delovale med nemškimi Tirolci in imele pol milijarde lir letnega prometa. Takoj po razpadu so bili Hranilnici naloženii visoki davki in imenovano fašistično nadzorstvo. Na občnem zboru 1. 1926 so fašisti imenovali vladnega komisarja in pretepli ustanovitelja in več delegatov. Tako je uničilo nezmožno fašistično gospodarstvo dva cvetoča manjšinska gospodarska zavoda.
Politične vesti. V zadnjem času se ponavljajo v Nemčiji spopadi med političnimi nasprotniki, ki pogostokrat niso nedolžnega značaja. Skoro vsak dan navajajo poročila, da so pri teh spopadih 'bile mnoge osebe ubite ali ranjene. Zato proučujejo v notranjem ministrstvu, kako naj bi temu odpomogli. Ker redarstvo nima pravnih pripomočkov, da prepreči podivjanost in preostra nasprotstva, bo odslej ukrenilo vse potrebno proti gostilnam in prostorom, kjer se zbirajo prenapetneži in odkoder izhajajo večinoma izgredi na ulici. —- Čimbolj se bližajo parlamentarne volitve na Španskem, ki se vršijo 1. marca, tembolj zapleten postaja notranjepolitični položaj v državi. Voditelji bivših parlamentarnih strank stoje namreč na stališču, da mora vlada brezpogojno še pred volitvami odstopiti, se zagotovi popolna svoboda volitev in ukine obsedno stanje tudi v pokrajinah, kjer še obstoja. Položaj se je celo tako poostril, da razpravljajo listi že o možnosti vladne krize. Odpor posameznih strank proti volitvam postaja namreč vedno večji in nekatere stranke že kar javno agitirajo proti udeležbi pri volitvah. Razen socijalistov so tudi katalonska in druge opozicijske stranke že sklenile, da se ne udeleže volitev. Socijalisti in republikanci upajo, da bo krona v primeru ostavke vlade zopet uvedla diktaturo, kar bi nezadovoljstvo prebivalstva z monarhijo še bolj povečalo. Za ta slučaj računajo stranke s tem, da bi se drugi poizkus proglasitve republike popolnoma posrečil, ker bi bilo vse prebivalstvo odločno na strani revolucijonarjev. Vlada napenja vse sile, da pridobi stranke za udeležbo pri volitvah, vendar pa tozadevno še ni opažati nobenega uspeha. Stranke namreč prejkoslej vztrajajo na svojem stališču, da bodo bližajoče se Volitve bojkotirale. Španska kraljica je zapustila deželo in se podala v London. — Angleška spodnja zbornica je sprejala alternativno volilno pravico. Po tem volilnem redu voli vsak volilec svojega kandidata, obenem pa voli še enega kandidata za slučaj, da bi njegov kandidat v volilnem okrožju ne dosegel količnika. To ni nič novega. Novo je samo to, da se s prvo volitvijo vrši obenem ožja volitev, da ni treba hoditi dvakrat na volišče, kakor bo treba bržkone pri nas pri volitvi zveznega predsednika.— Državna osnovna šola v Celju je dobila od učnega ministrstva nalog, da takoj otvori oddelek z nemškim učnim jezikom za nemške otroke Celja. Vpisovanje se , e vršilo dne 7. februarja.
I DOMAČE NOVICE |
Nemško šolstvo v Jugoslaviji. Jugoslovanski tisk se v zadnjem času mnogo bavi s sedanjim stanjem nemškega manjšinskega šolstva in ugotavlja; Po zadnjem ljudskem štetju živi v Sloveniji 39.631 Nemcev, ki imajo 40 šol z 21 nemškimi učitelji. Kočevje šteje okrog 12 000 Nemcev, ki imajo 9 šol z nemškim učnim jezikom, v katerih se celo 19 odstotkov slovenskih otrok nemški poučuje, 14 šol ima
nemške vzporednice. Na Hrvaškem je 22 nemških šol, v Vojvodini, kjer pod Madžari niti ene nemške šole ni bilo, je 38 otroških vrtcev in 136 šol, skupaj 198 šol, na katerih poučuje 577 učiteljev nemške narodnosti. V zadnjem času se je odredila otvoritev 5 novih šol v Sloveniji in dovolilo zasebno učiteljišče. V zvezi s temi ugotovitvami primerjajo listi šolske razmere na Koroškem. V slovenskem delu Koroške je 80 takozvanih utrakvističnih in 24 popolnoma nemških ljudskih šol, ki jih obiskuje 11.500 slovenskih otrok. Na 15 šolah vživajo slovenski otroci celo nemški verouk. V prvih štirih mesecih se poslužujejo učitelji koroškega : slovenskega narečja, nakar pričnejo takoj z nemščino. Zdi se, da je glavni cilj teh šol, da se pripravi otroke tako daleč, da tudi izven šole Tie bodo več govorili slovenski. Čitanke so tako sestavljene, da bi se morale slovenskim otrokom sploh prepovedati. Nasproti temu pa čitanke na nemških šolah v Jugoslaviji ne zaostajajo ne v pedagoškem, jezikovnem in vzgojnem oziru za onimi v Avstriji. — Nemški tisk v Jugoslaviji se zahvaljuje vladi, da je vsaj deloma izpolnila nemške želje, kolikor se tičejo šolstva. In kdaj bodo vsaj deloma izpolnjene naše želje?
Potvorjena dunajska poročila. ..Wiener Neueste Nachrichten“ od 6. t. m. pišejo o tem, kako se na Dunaju fabricirajo napačna poročila o položaju v sosednih državah in priporoča poročevalcem in urednikom, da je treba ostati pri resnici. List piše; Kdor kakorkoli želi dobro Avstriji in Dunaju in živo občuti odgovornost tiska, ne more iti preko glasu hrvatskega opo-zicijonalnega lista, ki se pritožuje, da se ravno preko dunajskih dopisnikov in posameznih dunajskih listov pospešuje Jugoslaviji sovražna agitacija. Ce obdelavajo inozemski dopisniki z Dunaja ven ves Balkan, je to splošen pojav, ki je v zvezi s pomenom našega mesta. Brez dvoma pa izredno vpliva na mnenje teh gospodov ozračje dunajskega tiska. Mi smo začasno z vsemi našimi sosedi v dobrih diplomatskih odnošajih in moramo budno paziti na to, da v zunanje političnih vprašanjih, ki se nas neposredno ne tičejo, ohranimo nadstrankarstvo. To stališče je napram vsem notranjepolitičnim -zadevam naših sosedov tem bolj priporočljivo, ker tudi mi odklanjamo vsako vmešavanje s teh strani v naše notranje zadeve in našo pravico do nemške samoodločbe. Tako stališče je posebno na mestu v časih, v katerih se je medsebojni nesporazum med gotovimi narodi in državami že tako stopnjeval, da se raznašajo iz velike množine nasprotujočih si skupin po najrazličnejših potih o vsakem najmanjšem posameznem dogodku kakor celotnih pojavih že | v naprej tedenciozno pobarvana in pretirano zveneča poročila, navadno popolnoma nasprotujoče si narave. Zadevi miru in sporazuma med narodi se more koristiti samo, če prevladuje, da se nasprotstva izravnajo, mesto da bi se zavestno ali nezavestno poostrevala. — Našim koroškim nemškim listom bi priporočali, da bi se ravnali po tem, kar je napisal dunajski nemški novinar in prinesel dunajski nemški list.
All vesto to? Ker je scalnična kislina udeležena pri vseh protinskih in revmatičnih obolenjih, stremi moderno zdravilstvo za tem, da povzroči izločanje strupov, ki so se pri tem nabrali. To nalogo izvršijo Togal-tablete v posebni meri, ker razkrojijo vse škodljive sestavine in prinesejo skorajšnje izbolšanje in popolno ozdravljenje. Poleg protinskih in revmatičnih bolečinah se uporabljajo tablete tudi pri živčnih obolenjih in glavobolu.
Zadeva Janc. Sodnijska obravnava, ki se je 16. januarja preložila, da se zaslišijo nove priče, se je 5. februarja nadaljevala in zaključila. Po zaslišanju zadnjih prič in po govorih državnega tožilca in zagovornika je sodni dvor obsodil gospo Marijo Janc na 2 leti težkega zapora, poostrenega z enim postom vsako četrtletje. Obsodba pravi, da so zahteve od firme Braun-Lustig zelo dvomljivega značaja. Golju-gija je oči vidna, kakor tudi zadeva ponarejene menice. Pri čltanju obsodbe je padla Janc skupaj. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo in priziv.
Skrajni čas. Moderni stroji in orodje hočejo kmetici olajšati preobilo delo, ki sloni na njej, da se more bolj posvetiti gospodinjstvu in družini. Za mnogovrstna dela uporabni v poljedelskih krogih dobro znani Dahli a-parilnik si je osvojil novo delovno polje. Potom priproste pralne priprave nastane iz njega pralni stroj, ki se da kuriti in ki nudi kmetici veliko pomoč. Dočim je dosedaj kmetica, posebne v času obilnega dela,
kolikor mogoče dolgo odlašala s pranjem, v škodo reda pri perilu, ji omogoča nakup Dahlia-pralnega stroja, da napravi red. Dahlia-pralni stroj omogoča, da je pranje lahko, udobno in hitro in varuje perilo izredno, vsled česar se tudi zmanjša obilno krpanje. Zato je za kmetico velika pomoč in ceno hitro poplača.	16
Sveče. (Napredovanje v letu 1930.) Kakor na Bistrici v Rožu smo tudi mi popolnoma odpravili slovenski pouk v šoli, da se našim ..nemškim*1 otrokom ne bo treba več učiti te preklete slovenščine. Da pa bo uspeh popoln, smo odpravili tudi latinico, da se nam ne bo treba več bati. da bi doma učili otroke slovenščino. S tem je bil tudi slovenskemu verouku zdan močan udarec, ker otroci ne znajo več čitati katekizma. Ko bodo sedanji šolarji enkrat dorasli, bodo vsi naprednjaki ali svobodomisleci. — Naskok na „Kočno“ se nam dosedaj še ni posrečil, vendar smo odtrgali od nje že nekaj dobrih stebrov, da naš »Gesangs-verein“ prekaša že vse druge. Vse to se je nam posrečil na sledeči način: Nafarbali smo one „Kočnarje“, ki so peli tudi v cerkvi, da hoče naša požarna bramba svoje pevce in da bodo vsakemu umrlemu brambovcu pri pogrebu zapeli nemški ali slovenski, kakor bo on sam želel. Ko smo imeli te „Kočnarje“ enkrat v krempljih, smo pa napravili „Mannerge-sangsverein“. Dobili smo tudi od našega dobrotnika glasovir. Vse to je delo onih, ki jih je rodila slovenska mati in slovenska zemlja. Menimo, da se med drugimi narodi ne najdejo taki značaji. Seveda jim ne moremo zameriti, ker vsak od nas se bori dandanes za biti ali nebiti in zaslužek, do katerega imajo dostop samo te vrste ljudi. Vsak je dobrodošel, zakaj tudi Judež je izdal svojega gospoda za 30 srebrnikov.
Bilčovs. (Občinsko gospodarstvo.) Pri vsakem gospodarstvu je vsaj enkrat na leto potrebna bilanca, koliko je dohodkov in koliko izdatkov, da se potem more ugotoviti, li stoji gospodarstvo dobro ali slabo. Še bolj važen pa je tak obračun za občinsko gospodarstvo, kjer se upravlja premoženje, ki ni last enega ali dveh ampak celokupne občine. Sestali so se zato dne 3. t. m. tukajšnji občinski odborniki, da pregledajo račune za leto 1930 ter tudi obenem odobrijo proračun za letošnje leto. Pravico pa ima tudi ljudstvo, da vpogleda v račune in proračun. Zato gotovo ne bo odveč, če tukaj nekoliko povemo javnosti, kako gospodarimo. Račun za leto 1930: ubožni račun 278 S prejemkov in 716.96 S izdatkov, primanjkljaj 438.96 S: občinski račun 9251.38 S prejemkov in 9145.37 izdatkov, prebitek tedaj 106.01 S. Izdatki za ceste so znašali 3666.65 S, za šolo Bilčovs 2397 S, za šolo Kotmara vas'250 S, za gasilni dom 1100 S, za čistilnico za žito 500 S, bolnišnice 2200 S, davek na osebo 1150 S, odtegljaj dežele 650 S, dravska doklada 880 S in še razni drugi manjši izdatki. Vse to gre v precej visoke vsote in kdor za vse to ne ve, si lahko misli, kam neki gre denar pri občini. Proračun za leto 1931 pa je sledeči: ubožni 3520 S potrebe in 300 S kritja, primanjkljaj 3200 S, šolski 4140 S potrebe. K tej vsoti prispeva občina Bilčovs 2535 S in Zgornja Vesca 1404 S. Proračun predvideva vseh potreb za 16.396 S, kritje 9849 S, primanjkljaj 6547 S. Da se ta primanjkljaj krije, se naloži za leto 1931 100 odstotna občinska doklada.
Celovec. (Občinske volitve.) V nedeljo, dne 8. t. m., so se vršile v Celovcu občinske volitve. Dobili so: socijalni dcmokratje 4145 (pri lanskih deželnozborskih volitvah 5054) glasov in 11 (pri zadnjih občinskih volitvah 11) mandatov, krščanski socijalci 3559 (3453) glasov in 9 (10) mandatov, narodni socijalisti 3006 (2074) glasov in 7 (3) mandatov, vsenemŠka stranka 1682 (3376) glasov in 4 (11) mandate, gospodarska stranka 1508 glasov in 4 (0) mandate, komunisti 444 glasov in 1 mandat. Volilna udeležba je znašala največ 75 odstotkov, kar se je že prej pričakovalo, ker je bilo zanimanje za te volitve zelo malo. Odstotno so najbolj napredovali komunisti, za njimi narodni socijalisti. To sta dve ekstremni stranki, za kateri je trenutni gospodarski in politični položaj zelo ugoden, da pomnožita vrste svojih pristašev. Seveda ni manjkalo tudi pritiska. Posebno na-rodno-socijalistična stranka je časovna stranka, ki bo ravno tako hitro izginila, kakor hitro je Priola na površje, ko se razmere izpremenijo.
Narodno-socijalistična stranka posebno na Koroškem ni dosledna svojemu programu, da sprejema za člana samo osebe nemško-arijske-ga plemena. Pa smo opazili na kandidatni listi te stranke osebe, ki so rojeni Slovenci. Kar se tiče vsenemške stranke, je doživela zasluženi poraz, ker dejansko ona nima več pravice do obstoja. ker so v resnici vse druge stranke — razen komunistov — istotako nemško-nacijo-nalne kot vsenemška stranka. Krščanski socijalci so obdržali svoj položaj, oziroma toliko napredovali, kolikor so naši celovški volilci volili njih stranko. Radi razcepljenosti pa so izgubili, ker ni bilo več skupne meščanske liste, en mandat. Celovško obč. gospodarstvo vsekakor ni v redu. Kar se tiče izgube in prirastka glasov, so narodni socijalist pomnožili svoje vrste
Kuharska učiieljica gdč. Francka Schindler pravi:
„ ... in kako je močan in zdrav! Zdravniki, učitelji, gospodinje, vsi priporočajo Kathrei-nerja. On je več vreden kakor stane!"
Za 10 grošov imaš 8 polnih skodelic
Kathreiner Kneippcve sladne kave.
iz vsenemcev in socijalnih demokratov, isto velja za gospodarsko stranko, komunisti pa so odtegnili glasove socijalnim demokratom. Vprašanje je sedaj, katera stranka bo postavila župana. Vsenemška stranka gotovo ne pride več na vrsto, gotovo pa je, da bo vzet župan iz vrst meščanskih strank. Številčno močna narodno-socijalistična stranka pa bo imela sedaj priliko, da pokaže, če je za resno in odgovorno občinsko politiko.
Sele. (Gospodarski tečaj.) Deželni kulturni svet je priredil v dnevih 1.—3. febr. tukaj tridneven gospodarski tečaj. Govorniki so predavali o res važnih gospodarskih zadevah. Prvi dan je g. dr. Scheschin, živinozdravnik iz Borovelj, med drugim govoril o živinskih boleznih, o teletenju in o prvi pomoči pri živinskih nezgodah. G. inž. Liebscher je drugi dan obravnaval zemljiško knjigo, bolniško blagajno in davčne zadeve, tretji dan pa je govoril o gnojenju travnikov, krmljenju živine, o zbol-šanju živinoreje, o modernih hlevih z zračniki in subvencijah. Višji gozdni inžener dr. Moser pa je pokazal pomen lesa v gospodarstvu, razložil vzroke sedanje lesne krize, dajal navodila za sajenje in spravljanje lesa. Njegovo predavanje so pojasnjevale slike malega kina. Vsa predavanja so se ozirala na današnje gospodarske potrebe in so bila zelo poučna. Tečaja se je udeleževalo okoli 30 kmetov in kmečkih sinov.
Bilčovs. (Poroka.) Dne 2. t. m. se je tukaj poročil Valentin Kropivnik z gdčno Marjanko Filipič. Slovenko s Primorske. Po poroki so se svatje znašli pri Mežnarju k veselemu sva-tovanju. Pri tej poroki smo opazili res pravo pristno našo domačnost. Nevesta kakor ženin sta bila res znak naše domače zavesti. Brez mest nega našemljenja sta stala pred poročnim oltarjem, kar naj bo vsem za zgled, da je za
nas vse mnogo lepše, da se pred nikomur ne sramujemo pokazati, kar v resnici smo. Na svatbi je tudi pevski zbor našega društva pozdravil novoporočenca, kar naj bi bilo vsaj nekak majhen izraz hvaležnosti in priznanja ženinu, ki je bil svoj čas med prvimi ustanovitelji našega društva, njega dolgoletni odbornik in član. Naj mu bo še tukaj za vse, kar je storil za društvo bodisi na odru kot igralec bodisi v knjižnici itd., izrečna prav iskrena zahvala. Prosimo pa tudi. da bi nam ohranil tudi zana-prej svojo izredno naklonjenost. Končno mu pa želimo ob strani svoje družice prav mnogo sreče, zadovoljnosti in blagoslova božjega. Na mnoga leta!
Zahomc. (Franc Zwitter t.) Trdo je posegla božja roka v našo sredo. V petek, dne 30. januarja je zaspal v Gospodu posestnik Franz Zwitter, p. d. Abuja. Delal je do zadnjega. In šel v Celovec iskat zdravja, da bi pač zopet mogel delati za svojo družino in živeti svoji družini. Prestal je težko operacijo na želodčnem raku, pa že par ur nato, pokrepčan s kruhom življenja in maziljen s sv. oljem šel nasproti svojemu Gospodu, da da odgovor o svojem gospodarstvu. V soboto popoldne so se zbrali v mrtvašnici celovškega mestnega pokopališča okrog rajnega prijatelji in znanci celovški. V nedeljo pa so prepeljali rajnega na dom, da bi počival pri sv. Martinu, kakor je sam želel. Žalostno je bilo, ko so pripeljali rajnega Abujevega očeta v spremstvu avtomobilov in voznikov v domačo vas. Bil je to izreden obisk! Zbrali smo se domačini, da ga dostojno sprejmemo. Trudil se je med nami, naj tudi v naši sredi počiva. Velik in lep je bil pogreb. Sedem duhovnikov ga je spremilo k počitku in veliko ljudstva. Položili smo mrliča v božjo njivo k njegovi materi in sose-dom-gospodarjem, kjer čakajo vstajenja. Abu-jev oče je bil miren, prevdaren, od vseh spošto-man mož, ki je živel z vso dušo svoji družini in bil navezan na svoj dom. Takih družinskih očetov in gospodarjev nam daj Bog! Mi vsi pa žalujemo z Abujevo družino ob tej izgubi.
Drobne koroške novice. Število podpiranih brezposelnih na Koroškem narašča naprej. V tednu pred 31. januarjem se je pomnožilo za 336 na 14.154 oseb. — Od 13. januarja dalje je otvorjen kolodvor Tinje-Kamen za ves tovorni promet. —• V Podlančih pri Šmohoru se je pripetila 3. t. m. težka nesreča v kamnolomu. Nagnila se je 6000 kg težka skala in ubila enega delavca, dva druga pa bosta izgubila levi nogi. — Za stalno namestitev je razpisano učiteljsko mesto v Št. Štefanu na Žili, nadučiteljsko mesto na Radišah, učiteljsko mesto v Bilčovsu in Ribnici in mesto učiteljice v Škofičah. Za Škofiče daje prednost znanje slovenščine, ni pa ne-obhodno potrebna. Na utrakvističnih šolah tedaj ni več treba, da bi moralo znati učiteij-stvo slovenski._________________________
1 DRUŠTVENI VESTN1K~1
Radiše. (Sestanek.) Tukajšnje duštvo ima na pustno nedeljo 15. februarja svoj mesečni sestanek, ki se vrši ob 3. popoldne v društveni sobi. Spored: Pozdrav, petje, tamburanje, deklamacije, solospev „Najboljša“, govor, šaljiv prizor, petje in tamburanje.
Kotmara vas. (Občni zbor.) Na dan sv. Boštjana, dne 20. januarja je imelo naše izobr. društvo „Gorjanci“ svoj letni občni zbor pri Marinjaku ob prav obilni udeležbi članov in članic. Po poročilih tajnika in blagajnika se je
PROMESE
na
gradbene srečketcauiosoizdaje 1926
Žrebanje 15. februarja.	Cena S 5*—
Glavni dobitek S 200.000
I. PROKOPP
BADEN, N.-0b., Hauptpiatz Nr. 17.
7
izvolil stari odbor z malimi izpremembami, ker ima za seboj izkušnje in dobro smer ter voljo za pošteno delo tudi v bodočnosti. Ko se je izvedelo, da bo imel čg. poslanec Starc govor, je množica takoj napolnila zborovalno dvorano.
G. govornik nam je priporočal izobrazbo, kme-tiško delo, da se vztrajno držimo svoje grude, narodnosti in vere naših pradedov. Upamo, da bo društvo tudi v novi poslovni dobi nepredo-valo v vsakem oziru: v globočini svoje misli, po številu članov, društvenih prireditev in s pesmijo v interesu vsega našega ljudstva.
Sv. Jakob v Rožu. (Društveno.) Delovanje našega društva „KOT" je prav živahno! Uprizorili smo na Silvestrovo zvečer pri dobri udeležbi krasno spevoigro „K o v a č e v š t u-d e n t“, nakar se je nadaljeval pri Cvitarju zabavni, oziroma družinski večer. Na spore.du je bilo več zanimivih in zabavnih točk, ki so spravile goste v prijetno razpoloženje. — Dne 25. januarja se je vršil v prostorih Narodnega doma letni občni zbor izobraževalnega društva „K o t“ v Št. Jakobu. Udeležba je bila razmeroma dobra, vendar bi bilo želeti več zanimanja za društvo, posebno od mladih. Društveni tajnik je pozdravil navzoče, nato je predaval čg. Poljanec o gospodarskih in društvenih zadevah. V odbor so bili imenovani do male izpremembe dosedanji odborniki. Udnina se je za leto 1931 določila na 1 S. Med prostim časom nas je v dobro zabaval šent-peterski fantovski orkester.
I GOSPODARSKI VESTNIK 1
Situacijsko poročilo o dražbi kož divjadi dne 26., 27. in 28. januarja 1931 v Ljubljani. Naprodaj je bilo mnogo več blaga kakor prejšnja leta. Kakovost kož vsled mile zime in ker ni snega primeroma slaba. Blaga je bilo 40% iz dravske banovine, 60% pa iz ostalih delov države, zlasti iz Hrvatske (lisice), Dalmacije (kune belice) in Bosne (lisice). Kupcev je bilo mnogo več iz Zagreba, Trsta, Inomosta, Dunaja, Leipziga in letos prvič tudi iz Amsterdama. Vendar je bilo povpraševanja malo in še to le za prvovrstno blago. Kupci so se predvsem zanimali za kune belice, jazbece in prvovrstne gorske lisice. Vzrok manjšemu povpraševanju leži v tem, ker Amerika letos ni reflektant za kože in pa vsled splošne gospodarske krize. To je seveda vplivalo tudi na cene, ki so zelo padle. Značilno je, da ima Leipzig in New York še vse lanskoletne zaloge. Vendar pa so bile v primeri s svetovnimi cenami dosežene še dovolj ugodne cene. Dosežene so bile sledeče cene:	Kune zlatice 635—850, kune belice
600—770, veverice 3, lisice poljske 230—275, lisice gorske 250—350, lisice gorske glave 400, jazbeci 85—95, dihuj 125—160, podlasice bele 27, podlasice rujave 4, mačke domače 3.50, mačke divje 100—120, vidre 550—770, srne 15—20, zajci domači 1.30, zajci divji 7.10 din. V nekaterih slučajih, kjer je bilo blago v lozih povprečno slabe kakovosti, tam kože niso dosegle gori navedenih cen. Prihodnja dražba se vrši dne 23. marca 1931.
Beljaški trg. Beli ohrovt 60, rdeče zelje 60, zelje 80, pesa 60, korenje 80, čebula 40, česen 2, špinača 1.40, hren 2, peteršil 1.30, zelena 1.30 S, kislo zelje 60, kisla repa 40, krompir 20 g, jabolka za kuho 1, goveje meso 3.30. telečje 3.40, svinjsko 3.40, prekajeno 4.60 S, sladko mleko 44, posneto mleko 20 g, sladka smetana 4, kisla smetana 2.40, čajno maslo 6.40, sirovo maslo 5.80, skuta 1.20 S, jajce 24 g.
Borza. Dunaj, 10. II. 1931. Dinar 12,4; čehoslov. krona 20,97; nemška marka 168,5; lira 37,1; pengb 123,7; švic. frank 136,7; franc, frank 27,7; angl. fund 34,3; dolar 708,1 šilin-gov za 100 komadov.
M RAZNE VESTI j
Drobne vesti. Avstrija: Nižjeavstrijski deželni šolski svet je dal zapreti iz umetno ustvarjenih povodov štiri od devet čeških šol, in sicer v Swechatu, Leopoldsdorfu, Marientalu in Guntramsdorfu. Nemški listi pravijo, da je šolsko društvo „Komensky“ pozabilo zaprositi za dovoljenje, da smejo biti šole otvorjene tudi še naprej. Češkoslovaška manjšina si tega gotovo ne bo pustila dopasti. Tudi tukaj se vidi stališče avstrijskih Nemcev napram manjšinam: vse zase, a drugim ničesar. — Upravno je razdeljena naša država v 4360 občin. — Neko ministrstvo je razpisalo službo strojepiske. Oglasilo se je 4000 prosilk. Iz tega se
vidi slab položaj na delovnem trgu, vidi se pa tudi, da dajejo ženske prednost pisarniškim opravilom. — V naši državi sta skoro dve tretjini (4 milijoni) prebivalstva zavarovani pri bolniških blagajnah. — Ostale države: V procesu proti upornikom v Menemenu v Turčiji je bila izrečena sodba: 39 obtožencev je bilo obsojenih na smrt, ker so ubili nekega učitelja in se pod vodstvom dervišev pobunili. Parlament je potrdil 28 obsodb, nakar so bili vsi takoj obešeni. — Hripa razsaja dalje. V Angliji in na Škotskem je v enem tednu umrlo 242 oseb, v New Yorku 10 odstotkov obolelih, to je 384 oseb, in na vnetju pluč 1912, v Madridu 800. — V Mekihi se je pojavila neka očesna bolezen, za katero je obolelo že preko 20.000 ljudi in katere posledica je popolna oslepitev. Baje je to neka tropična bolezen, ki se je prenesla iz Afrike. — Blizu Vratislave v Nemčiji se je prevrnil nek avtomobil iz Berlina v cestni jarek. Dva moška in 2 ženski so umrli na licu mesta.
tvorno t njim
ker
Btahlia-parilnik
s
Strojno pralno pripravo
je za zelo zaposleno kmetico velika pomoč.
Parilnik daje okusno, primerno krmo za živino, pere perilo in se da porabiti za mnogo drugih opravil v gospodinjstvu.
On hoče vsa ta dela opraviti tudi za Vas, naročite ga še danes.
Plačilne olajšave. Prospekte na željo zastonj.	16
DAHLIA-SEPARATOR-GESELLSCHAFT
M. B. H
WIEN, XII./,, WAGENSEILGSSSE Nr. 4/48
šofer pa je težko ranjen. — Strašni potresni sunki v zalivu Hawke v Novi Zelandiji so popolnoma opustošili mesti Napier in Hasting in ju izpremenili v kup razvalin. Nastalo je veliko požarov. Število mrtvih se ceni nad 1000, še višje pa je število ranjencev. Mesto Napier je štelo nekdaj 19.000 prebivalcev, sedaj pa se je moralo popolnoma izprazniti. — Dne 29. januarja se je dogodila v premogovniku Haig na Škotskem grozovita eksplozija, pri kateri se je ponesrečilo okoli 40 rudarjev. Nesreča je nastopila, ker so vdrli vnetljivi plini v jamo in je eksplozija nastala ravno ob izmeni šihta. — — Ko je vlak vozil čez most blizu mesta Kosi na Japonskem, je zdrsnil s tračnic in strmoglavil v reko. Pet ljudi je mrtvih, 80 ranjenih bolj ali manj hudo. — Pri zadnjem ljudskem štetju na Erancoskem je bilo ugotovljeno, da je v Alzaciji in Loreni nad pol milijona Francozov, do-čim so jih Nemci 1. 1910 našteli samo 200.000. Na Kaspiškem morju se je zaradi nevihte odtrgala plošča ledu, na kateri je bilo 50 ribičev. Ploščo je pognal veter od brega na odprto morje. Odposlane so bile ladje in letala, da jih rešijo. Kasneje se je veter izprevrgel in ploščo zopet spravil nazaj na obalo. — Grčija: 4. t. m. je obiskal Korint močan potres, ki je popolnoma podrl stari del mesta. Prebivalstvo je zbežalo na prosto In je bilo vsled tega samo par mrtvih in nekoliko ranjenih. Porušenih je 300 hiš. — Norveški tovorni parnik „Ulo“ se je pri Nord Fjordu vsled silnega viharja 20. januarja potopil. Posadka 17 mož je utonila. — Osem tolovajev z maskami je napadlo o belem dnevu blagajnika podružnice banke Catalogna v Barceloni na Španskem. Po oplenitvi blagajne so
tolovaji pobegnili. — V ruskih sibirskih taborih je 650.000 kaznjencev. V teku enega leta jih je vsled gladu in mraza pomrlo 70.000. To so dobrote boljševiške vlade. — V nekaterih rudniških krajih na Češkoslovaškem je prišlo do spopada med policijo in komunisti. Pri spopadih sta bila 2 mrtva in 5 ranjenih ter 50 aretiranih, med njimi senator Stransky. — Mesto Korico v Albaniji je obiskal ponovni še močnejši potres. Mesto je popolnoma porušeno in
je prebivalstvo zapustilo svoje domove.___________________________
Hranilnica in posojolnica v Borovljah, |||l|i||illiilllll!llilillillilHli
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
lllilllllllllillllillillliilllllllllllilllillllllllilliililllllllll
VABILO M
na
XXIII. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, §
ki se vrši v nedeljo dne 1 marca 1931 ob pol 3. uri pop. v posojilničnih prostorih v Borovljah štev. 50.
Dnevni red:
H 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
H 2. Poročilo in odobritev računskega
zaključka za leto 1930.	31
Hj 3. Slučajnosti in predlogi.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR
illlllllllllllllllllllIIIINIlllNIMIHIW
Smolovo žganje ^fk)
Valentin Krocisnlk, Bilčovs, pošta FeistrlU im Rosentale. 2*
Samo 18 S. SORTIMENT. Samo 18 S.
Sestoječ iz 4 vrst pristnih madžarskih deželnih produktov :
2 madžarski salami	najboljše kvalitete........2	kili
1 kos debreczinske	paprika-slanine, na	zraku posušene 1 kila.
1 zavoj szegidinske	Eiertirhonya la...........1	kila.
1	„	„	žlahtnoslad«e rožne	paprike,
špecijaliteta............Va	kile.
Vse to skupaj razpošilja proti povzetju za samo 18 šilingov franko
Emanuel Deutscti,
Ungarischer Landesprodukten-Export
Budapest, III., Miklós-tér 2/K.
______________________________________________26
! Diot nakupovalcem wčje volne
in zastopnikom najsečjega avstr, podjetja te vrste se nudi posebno kmetom alt njihovim sinovom pa tudi drugim, pri kmetih znanim in pri njih zaupanje vžlvajočlm marljivim osebam v brez zastopnika ostalem, že obdelanem ozemlju, posebno južno Drave, lep zaslužek pri takojšnji delovni možnosti. —
Prosilci pišejo takoj na	32
aeichSrtihaut der Tuch.Textilfabrikiniederlage Jakob Schachinger, Lins, O.-o e., Landstraue 54/58.
Ob težki izgubi dragega in nepozabnega nam očeta, gospoda
Franc-a Zwitter-ja
p. d. Abuja v Zahomcu
izražamo srčno zahvalo vsem, ki so ga oblakovail bolnega doma ali v sanatoriju in enako tudi vsem, ki so ga obiskali na mrtvažkem odru zunaj v Trdnjl vasi. Bog plačaj vsem požitv.ivalno delo, ki so ga imeli, da se je mogel dragi nam rajni prepeljati domov v »voj ljubljeni Zahomc in da so ga t a spremljali. Zahvaljujemo se za zadnje spremstvo sorodnikom, prečastiti duhovščini, občinskemu zastopu, požarni hrambi in vsem ostalim od daleč in blizu
Iskrena hvala za darovane vence, za ustmene in pismene izraze sožalja in za lepe besede na domu tn grobu načega dobrega očeta I
Srčen .Bog to aj" predvsem sose'čini zahomiki, kt je darovala namesto venca na grob precejšnjo vsoto za dljaka-sinova I
Ko čno se zahvaljujemo tudi za vse mo itve in prosino:	Spomnite se našega očeta tudi zanaprej
v molitvi I
Zahomc, dne 1. februarja 1931.
Žalujoča družina Abujeva.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9-Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.