PRIMORSKI DNEVNIK Nnin Abb. a plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 126 (8528) TRST. četrtek, 31. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1B43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. *Ndreottijeva vlada proučila politični položaj BENCINA RJI PROGLASILI ŠTIRIDNEVNO STAVKO ŠELE PO ZAKLJUČKU KONGRESA KD Val protestov sindikalnih organizacij FORMALNO ODPRTJE VLADNE KRIZE proti predlagani podražitvi bencina Napovedani sestanki med vlado in strankami, ki so jo doslej podpirale ■ Razgovor med delegacijama PSI in PSDI ■ Seja vodstva KPI Vladne krize ne bo 30. - ___________________ zaključka demokrščanskega kon-t Sa in ponovnega sklicanja par-(jj/enta. Andreottijeva vlada je s proučila položaj na kratki j JI’: °b zaključku katere so ob-kj 11 telegrafsko uradno poročilo, Stasi: «Ministrski svet je tijevi vladi zmanjkala politična in parlamentarna baza. Zaključki raz prave v poslanski zbornici o tele viziji so tudi iz formalnega vidika potrdili, kar je bilo že jasno v zadnjih mesecih v državi in v obeh domovih parlamenta: razkosanje, nemoč in razblinjenje večine ter jj^učil položaj, ki je nastal po na-1 neuspeh nevarnega konservativnega j2 umika parlamentarcev PRI j poskusa preokreta na desno. Po Večine. Pred ponovnim odprtjem i mnenju vodstva KPI sedaj ni več U0rnir> ______„1~ no/l »-»o Wv-'c. t>° vlada navezala stike s o >5,? je treba doseči spremem-tiOj^mične usmeritve, kar pa je časa za odlašanje, pač pa mora Andreottijeva vlada odstopiti. Istočasno pa je treba likvidirati sredinsko desničarsko politiko, ki je zaostrila na vseh področjih položaj v državi. Ta politika je naletela na naraščajoč odpor ter je bila poražena z bojem velikih ljudskih in delavskih množic. Nadaljevati na tej poti bi danes pomenilo še večjo nevarnost za demokratično ureditev in razvoj. Kongres KD bo moral po mnenju komunističnega vodstva //obrniti stran desnega centra». Država zahteva od vseh demokratičnih in antifašističnih sil v KD, da poglobljeno in kritično premislijo o vsem, kar se je zgodilo v Italiji v zadnjih letih, ter da se obvežejo na jasno demokratičnih programskih in političnih stališčih, tako da bi preprečili, da bi se kongres zaključil s konservativnimi izbirami ali z meglenimi kompromisi. Končno vodstvo KPI poziva delavce ter vse ljudske in antifašistične sile, naj bodo budne in naj čimbolj razvijajo enotne in množične pobude o najbolj perečih vprašanjih dela, življenjskih stroškov in demokratičnega reda, da bi dali Italiji novo politično usmeritev. Soče ‘"'kip, izvesti samo s spremembo "ega vodstva. ^Toro, ki vodi tretjo levi-% a strujo v KD, je mnenja, tej treba dati socialistom, po ^‘Pad 'Cni ^az*’ mesto, ki jim HtžJza razširitev ljudske baze „e za popuščanje napetosti*. ralno e za to’ da k* t»°nižali libe-stranko, pač pa je treba tiav„Vsaki demokratični sili svoje •Cmesto. Pozornost drugih strank je Ab p osredotočena na kongresu S£rav zaradi tega je bilo da-P$jsrečanje med delegacijama *"ača-n PSDI bolj informativnega *iii)$]ja v pričakovanju sklepov ve-^ ga ^anke. Na srečanju, ki so Martin Za PSI udeležil: tajnik De in° 'n namestnika tajnika Mo- S^hik £raxi’ za PSDI Pa pred~ tanassi, tajnik Orlandi in C'aldpJj1, tajnika Longo, so so-®ede mcli||l|>iiiiiiiiii|||l|I1,nil,lllll|IIIIIIIIIIIII„,|lll„l|immi||l|,,,|l||1||||ll„|||||„l|m|,|l„,l||||,|,|,,,,,lllll,ll„l„„l„,l|„u PO ZMAGI NAD JUVENTUSOM V BEOGRADU Ajax ponovno evropski prvak BEOGRAD, 30. — Današnje toliko pričakovano finalno nogometno srečanje med italijanskim prvakom Juventusom in nizozemskim Ajaxom za «Pokal prvakov* se je zaključilo z zmago nizozemskih nogometašev^ ki so tako v Beogradu že tretjič osvojili naslov evropskega prvaka in zlasti pokal, ki so ga prejeli iz rok predsednika evropske nogometne zveze. Kapetan Cruyff je pokal s ponosom prevzel v svoje varstvo. saj je njegova ekipa še enkrat dokazala, da ta najvišji klubski naslov popolnoma zasluži. Italijanskim nogometašam in vsem tistim številnim navijačem, ki so sledili Juventusu na pomembno srečanje v Beogradu, ni tako preostalo drugega, kot da se uklonijo premoči Nizozemcev. Juventusovi navijači, katerih je bilo po grobih ocenah v Beogradu približno 50 tisoč, so pospravili svoje zastave in transparente, ki so jih polni upanja razvili na poti v jugoslovansko prestolnico ter čakajo na prihodnjo sezono, ko bo njihova enajsleric« zopet v boju za vstop v finale turnirja za evropski pokal klubskih prvakov. Podrobnejše poročilo berite na 5. strani. ob zaključku druge svetovne vojne zapustili Češkoslovaško. Gre predvsem za pravico do nemškega državljanstva in do odškodnine za imetje, ki so ga pustili ob odhodu. S slednjo zahtevo je zahodnonem-ška vlada želela vsaj delno kompenzirati visoke vsote, ki jih Praga zahteva od Bonna kot povračilo škode, ki jo je povzročila nacistična invazija Češkoslovaške. O tem vprašanju — kot poroča zahodnonemško zunanje ministrstvo — so dosegli sporazum, ki je sprejemljiv za obe strani. Vsebine sporazuma niso uradno javili, v poluradnih krogih pa poročajo, da gre za formulo, ki ščiti pravice sudetskih Nemcev, istočasno pa preprečuje, da bi mtinchenski sporazumi imeli negativne posledice na politične odnose med obema državama. Pogajanja med ZRN in ČSSR so se začela že pred dvema letoma ter so se zavlekla predvsem zaradi zunanjih okoliščin, predvsem zaradi težav pri ratifikaciji moskovskega in varšavskega sporazuma ter nesoglasij glede tolmačenj šti-ristranskega sporazuma o Berlinu, poleg tega pa sta obe strani soglašali o potrebi, da bi počakali na utrditev procesa pomiritve med Vzhodom in Zahodom. Politični o-pazovalci pripisujejo poseben pomen dejstvu, da je bil sporazum med Prago in Bonnom dosežen tik po zaključku obiska generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva v Zahodni Nemčiji. no-znanstvenega in drugega sodelovanja. Glede mednarodnih odnosov je Tito ugotovil, da je zadnje leto prišlo do pozitivnih sprememb in popuščanja napetosti v raznih delih sveta, da pa je svet še vedno daleč od trdnega miru in resnične varnosti, ker so še vedno razna žarišča, med katerimi je najnevarnejše žarišče napetosti na Bližnjem vzhodu. Prav tako se ne spoštuje sporazum o prenehanju vojne v In-dokini. Na jugu Afrike kolonialni in rasistični režimi z vsemi sredstvi skušajo zadržati osvobodilno borbo in ogrožajo neodvisnost svobodnih afriških držav. Tito je poudaril, da je dolžnost vseh držav, da podpro osvobodilna gibanja narodov Afrike in da brez likvidacije kolonializma ne more biti trajnega miru in enakopravnih odnosov. Predsednik Jugoslavije je na kraju zdravice ugotovil, da so neuvrščene države s svojim dosedanjim sodelovanjem dale velik prispevek naporom za ohranitev miru, popuščanja napetosti, za napredek mednarodnega sodelovanja, za uresničenje miroljubne koeksistence in da bi bilo napačno misliti, da se je v pogojih popuščanja in pogajanj zmanjšal pomen politike neuvrščenosti. Šah Mohamed Pahlevi je v odgovoru na zdravico ugotovil, da se tudi iransko ljudstvo, podobno kot jugoslovansko, zavzema za sodelovanje, mir in mednarodno razumevanje in da iskreno podpira politiko sodelovanja in mednarodnega razumevanja. To je po mnenju iranskega šaha danes najvažnejša dolžnost vsake države in vsakega naroda, ne le monopol velikih sil. Narodi Jugoslavije in Irana so s svojim kulturnim in zgodovinskim nasledstvom dokazali, da nosijo v sebi moralne, duhovne in intelektualne sile, ki jim omogočajo, da aktivno sodelujejo v borbi za napredek. Iranski "šah se popolnoma strinja z mnenjem predsednika Tita glede resnosti in načina rešitve krize na Bližnjem vzhodu, stanja v Indokini, vprašanja rasne diskriminacije, položaja na indijski polcelini in prepada med razvitimi in nerazvitimi državami. Na kraju zdravice je iranski vladar izjavil, da popolnoma soglaša s predsednikom Titom o mednarodnih vprašanjih in da je to za njega veliko zadovoljstvo, ker je Tito ne le voditelj prijateljske dežele, temveč ugledna osebnost ter je s svojim junaškim in borbenim življenjem dokazal, da ne bo nikdar prenehal braniti svoja načela in prepričanje. «Mnogo let ste posvetili stvari napredka in sreči vaših narodov, a istočasno ste vlagali napore, da se doseže mir in mednarodno razumevanje. Razume se, da je ta realnost pri meni in mojem ljudstvu ustvarila globoko spoštovanje in občudovanje* je zaključil iranski šah svojo zdravico. Po večerji je bil v salonu Belega dvora prirejen za visoka gosta program, v katerem so sodelovali prvaki beograjske opere. Danes zjutraj je iranski šah s soprogo v spremstvu predsednika Tita in njegove soproge s posebnim letalom odpotoval na dvodnevni obilic v Slovenijo. B. B. • • • (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 30. — Na brniškem letališču so goste pozdravili predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija šentjurc, član predsedstva Jugoslavije Mitja Ribičič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc in drugi predstavniki slovenskega političnega življenja. Po uradni ceremoniji, ki je v navadi ob sprejemu tujih državnikov, sta iranski vladar in predsednik Tito s soprogama in spremstvom odšla na Brdo pri Kranju. Nato si je iranski gost ogledal tovarno Iskra v Kranju, ki že več let uspešno sodeluje z iranskimi podjetji. V tem času si je njegova soproga ogledala v Ljubljani klinični center. Opoldne je v poslopju republiške skupščine njen predsednik Sergej Kraigher priredil slavnostno kosilo v čast iranskega vladarja. Med kosilom je Sergej Kraigher v zdravici poudaril pomen gospodarskega sodelovanja med državama in vlogo neuvrščenih držav v sodobnem svetu. Razvito sodelovanje Slovenije s sosednimi državami je Kraigher navedel kot primer uspešnih odnosov Jugoslavije z drugimi deželami, ne glede na razlike v družbeni ureditvi. Zvečer je iranski vladar priredil na Bledu v Golf hotelu slavnostno večerjo v čast predsednika Tita. Jutri bodo iranski gostje odpotovali z Brda proti Postojni in Portorožu, od koder se bodo napotili na Brione, kjer bodo potekali državniški pogovori med predsednikom Titom in iranskim vladarjem. D. K. TRŽAŠKI DNEVNIK PRED PRAZNIKI NEKOLIKO POTIŠANA VOLILNA KAMPANJA Sinoči v Bazovici otvoritveno zborovanje Slovenske skupnosti Danes na Opčinah praznik komunističnega tiska - Na prefekturi so predstavniki vseh strank ustanovili tradicionalni odbor za volilno premirje Sinoči je Slovenska skupnost priredila otvoritveno volilno zborovanje v Bazovici, na katerem so vsi trije govorniki, Zorko Harej, Rafko Dolhar in Drago Štoka podčrtali simboličen pomen Bazovice za vse Slovence. Predsednik Slovenske skupnosti Zorko Harej, ki je zborovanje odprl, je obravnaval nekatera narodnostna vprašanja in vlogo, ki jo ima Slovenska skupnost v sedanjem razdobju. Tržaški občinski odbornik dr. Rafko Dolhar je obravnaval predvsem krajevne probleme, ki se nanašajo na poimenovanje ulic, na dvojezične krajevne napise in na razlaščevanje slovenske zemlje. Osrednji govor je imel kandidat za izvolitev v deželni svet in dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je orisal napore Slovenske skupnosti v petletni mandatni dobi in med drugim omenil pomemben uspeh, ko je prodrl zakon, da se Slovenci v deželnih zakonih imenujejo s svojim imenom in ne več, kot je to bilo prej, kot skupnost s posebnimi interesi. Dr. Drago Štoka je na- j to orisal še nekatere druge zakonske pobude Slovenske skupnosti v (deželnem svetu. Obravnaval je vprašanje kraških rezervatov in obrazložil glavne smernice programa Slovenske skupnosti za prihodnji deželni svet. V zvezi s prazničnim razdobjem se je volilna kampanja nekoliko potiša-la. Openska sekcija KPI se pripravlja ob pomoči federacije na praznik komunističnega tiska, ki se bo pričel danes popoldne na Opčinah, kjer bo nastopila godba iz Idrije in kjer bo zvečer prosta zabava za mladino. Za liberalce je včeraj govoril na sestanku kandidatov deželni tajnik Trauner, ki je obrazložil program liberalne stranke. Na prefekturi so se včeraj sestali predstavniki vseh političnih strank, ki predstavljajo kandidatne liste za deželne volitve in to na pobudo vladnega komisarja dr. Abbrescie. Poleg predstavnikov strank so bili tudi prisotni namestnik prefekta dr. Austria, podžupan Lonza ter župani iz Milj, Doline in Zgonika, kvestor, poveljnik karabinjerjev in funkcionarji prefekture. Po obsežni razpravi so se dogovorili, da ustanovijo tradicionalni odbor za volilno premirje, ki bo imel sedež na tržaški občini. Glede volilnih zborovanj so se dogovorili za že tradicionalne norme, tako da se stranke med seboj ne bodo motile. Zborovanja bodo lahko od 9.30 do 13. in od 16.30 do 22. ure,-v okoliških občinah pa do 22.30. Zborovanj ne bo, kjer bi lahko prišlo do težav zaradi prometa in predvsem na trgih okrog bolnišnice, na Trgu S. Giovanni, na Trgu Unita, na Trgu Stare mitnice, pred Portici in v Drevoredu XX. septembra. Stalni od- bor za volilno premirje bo določal umike zborovanj in to tako, da bo na istem trgu najmanj četrt ure premora med zborovanji raznih strank. Stranke so se dogovorile, da se bodo pri volilni kampanji omejile pri polemiki, tako. da ne bi prišlo do preostrih napadov n-a ustanove in osebe. Dogovorili so se tudi, da ne bodo vodili kampanje na domovih. Glede zvočnikov so se dogovorili, da se bodo lahko uporabljali samo od 11. do 15. junija, od 12. do 13. oziroma od 18.30 do 19.30. Vsaka stranka bo lahko uporabila samo dva stalna zvočnika, poleg zvočnikov, ki jih bodo uporabljali med zborovanji in zvočnikov, da sporočijo pričetek zborovanja. Sinoči so r.am predstavniki stranke Partito comunista (marxista lenini- sta) Italiano (kar je nekoliko drugače, kot je od sodnega volilnega urada sporočen naziv Partito comunista dTtalia Marxista leninista iz- ročili uradno sporočilo, da so naslovili na osrednji volilni urad v deželi vlogo z zahtevo, da se ovrže prvotni sklep, da sta bili protipravno vloženi njihovi kandidatni listi v Trstu in v Pordenonu. V sporočilu tudi pravijo, da ni bila povsem po zakonu vložena kandidatna lista MSI. Končno odločitev bo sprejel osrednji volilni urad verjetno danes, na vsak način pa do sobote, kot to določa zakon. Kot smo že ugotovili, ko smo objavili prvo vest o predložitvi te liste, gre za skrajno levičarsko izvenparlamentamo skupino, ki razpolaga s precejšnjimi sredstvi, močno profesionalno organizacijo in se sklicuje na Kitajsko — ki jih zavrača in katere objektivni značaj je samo v odvzemanju levičarskih glasov močnih naprednih strank, kar se je v praksi vedno spremenilo v podporo skrajni desnici, kot je bil to tudi na zadnjih političnih volitvah očiten primer. PRED UVEDBO LEGALNE URE V soboto opolnoči premaknite kazalec za uro naprej! Legalna ura bo veljala do 29. septembra V soboto opolnoči bo treba premakniti kazalec za eno uro naprej: začela bo namreč veljati legalna ura, 29. septembra pa bomo kazalec premaknili za eno uro nazaj, ker bo spet veljala sončna ura. V Jugoslaviji nimajo legalne ure, zato se opaža razlika zlasti ob prehodu čez mejo. Kdor bo n.pr. potoval v Koper, bo «prej» dospel v Koper kot je odšel iz Trsta, ob povratku pa bo prišel uro kasneje. No, temu smo se že privadili, saj so legalno uro uvedli v Italiji že pred nekaj leti. V nedeljo zjutraj bomo torej morali vstati eno uro prej. To pa nas ne bo dosti motilo, ker je pač nedelja, v ponedeljek pa se bomo že privadili novemu umiku. Zaradi legalne ure so najbolj nejevoljni na kmetih, ker živina ne more spreminjati svojih navad in potreb. Bolj zadovoljni so tisti, ki ujamejo uro sonca, da gredo na sprehod ali na kopanje. Legalna ura ustreza tudi turistom in trgovcem, ki prihranijo nekaj stroškov za razsvetljavo, pritožuje pa se ENEL, ker zgubi pri- niiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU STIKOV S STRANKAMI USTAVNEGA LOKA Razgovor med predstavniki SKGZ in vodstvom Krščanske demokracije Obravnavana so bila pereča vprašanja Slovencev, ki jih vsebuje izjava glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Včeraj so se sestali predstavniki stoječi deželni urad. Boris Race je Slovenske kulturno gospodarske zve-1 nato obsežneje govoril tudi o vpra-ze: predsednik Boris Race, dr. | šanju teritorialne enotnosti in ena- Viljem Černo, Gorazd Vesel in Bogo Samsa z delegacijo deželnega tajništva KD: z deželnim tajnikom Tonuttijem in tajnikom tržaške federacije Sergiom Colonijem. Tudi ta razgovor, kot ostali predvideni s strankami ustavnega loka, je bil na osnovi izjave, ki jo je sprejel glavni odbor SKGZ in katere osnovne značilnosti je podrobneje o-brazložil predsednik Boris Race. Pri tem je še zlasti oodčrtal vprašanje pristojnosti dežele za reševanje slovenskih vprašanj in stremljenje vseh Slovencev, da bi dosegli globalni zaščitni zakon. Race se je izrekel proti politiki postopnosti in podrobneje obravnaval gospodarska, socialna in druga vprašanja, ki zadevajo tudi slovensko narodnostno skupnost. Številni deželni zakoni ne upoštevajo v polnosti interesov Slovencev, ker so bili le-ti odsotni pri njihovi sestavi, zaradi česar je važna prisotnost Slovencev in njihovih kvalificiranih organizacij kot bi bilo treba tudi usposobiti ustrezni že ob- PROTI PODRAŽITVI BCNCINA Tudi v našem mestu stavka osebja bencinskih črpalk Stavke v štivanski papirnici Od opolnoči stavkajo po vsej Italiji uslužbenci pri bencinskih črpalkah. Stavka bo trajala do konca praznikov. Napovedale so jo sindikalno organizacije, ki nameravajo na ta način protestirati proti vladnemu naklepu, da zviša ceno bencina za nadaljnjih 7 lir. Benci-narjem je namreč jasno, da podražitev ne gre na račun njihovih dobičkov, marveč predstavlja uslugo, ki jo vlada dela lastnikom rafinerij in prekupčevalcem s surovo nafto. Poleg tega pa bo ponovna podražitev bencina vplivala na splošno draginjo, ki jo uslužbenci pri bencinskih črpalkah občutijo v e-naki meri kot drugi državljani. Vsedržavni stavki osebja bencinskih črpalk so se pridružili tudi tržaški bencinarji, ki jim podražitev bencina še bolj ogroža delo, saj je njihov blagovni promet že itak skrčen zaradi močne konkurence onstran meje. Na stavko tržaških bencimarjev opozarjamo bralce, saj je jasno, da bo te dni izredno težko najti tudi manjše količine bencina, vsaj v mestu. Nadaljujejo se stavkovne akcije delavcev papirnic, ki se borijo za novo delovno pogodbo. V ta namen so predvčerajšnjim ves dan stavkali v štivanski papirnici. Delavci v papirnici so stavkali po osem ur za izmeno. Zadnja je stavkala izmena, ki bi morala na delo v sredo zjutraj. Stavko bodo uslužbenci papirnice ponovili prve dni prihodnjega tedna, medtem ko bodo v ponedeljek, 4. junija obnovili pogajanja v Rimu. Zastopniki Sindikata slovenske šole pri miljskem županu Prejšnjo soboto so se zastopniki sindikata sestali z miljskim županom in z njim razpravljali o slovenskih otroških vrtcih in sploh o slovenskih šolah v miljski občini. Sindikat so zastopali tajnik prof. Fran Škerlj, načelnica osnovnošolskega odseka učiteljica M. Pahorjeva, didaktični ravnatelj S. Škrinjar in otroška vrtnarica Z. Križ- mančičeva. Pogovora se je udeležila tudi odbornica za šolstvo pri miljski občini in svetovalec K. Fer-luga. Po koristni izmenjavi mnenj je bilo sklenjeno, da bodo temu prvemu sestanku sledili v kratkem še drugi, da bi še bolj temeljito preučili problematiko slovenskega šolstva v miljski občini Papež sprejel Alfreda Berzantija Papež Pavel VI. je včeraj dopoldne sprejel predsednika deželnega odbora Berzanti\\ videmskega župana in furlanskega kardinala Antoniuttija. Papež se je članom izvršnega odbora evharističnega kongresa, ki je bil lani v Vidmu, zahvalil za njihovo delo in nato želel videmskemu prebivalstvu vsestranski napredek. Natečaj IACP za 454 ljudskih stanovanj Zavod IACP razpisuje natečaj za ljudska stanovanja na področju tržaške in miljske občine. Gre za 50 stanovanj na področju bivše livarne v Miljah in drugih 40 stanovanj prav tako v miljski občini. Nadalje razpisuje IACP natečaj za 364 stanovanj pod Rovtami. Gre v glavnem za enosobna stanovanja (po 22 tisoč lir najemnine), dvosobna (25 tisoč lir), trisobna (27 tisoč lir). Pri štetju sob ni všteta dnevna soba, kakor tudi ne kuhinja in kopalnica. Kdor namerava zaprositi za ljudsko stanovanje, mora biti italijanski državljan in stanovati v omenjenih občinah. Poleg tega ne sme biti lastnik stanovanja ali uživati osebni dohodek, ki ga navaja razpis o natečaju. Prošnje naj interesenti naslovijo, od 1. junija do nepreklicno 30. julija t.l. na tajništvo za ljudska stanovanja v Ulici Ghirlandaio 43 ali pri županstvu ene izmed dveh omenjenih občin. Urad za ljudska stanovanja je odprt od 8.30 do 11.30 vsak delavnik, razen sobote, in je na razpolago za vsa podrobnejša vprašanja. kega ravnanja s Slovenci v Italiji. Deželni tajnik Tonutti je podčrtal načelni interes KD za reševanje slovenskih vprašanj v okviru dežele in v tej zvezi poudaril, da pri pristojnosti dežele ne gre samo za pravno vprašanje, ki to pristojnost omejuje, temveč za odraz dobre politične veije, ki obstaja, treba pa je upoštevati razne objektivne okoliščine, da se pozitivni proces celo ne zavre ali doseže obratna reakcija. Tonutti se je skliceval na izjave deželnega in drugih organizmov KD, ki so bile izrečene na raznih ravneh in v raznih okoliščinah glede načelnega odnosa do Slovencev. Nato je prešel na obravnavo nekaterih posameznih vprašanj in med dlrugim na vprašanje globalne rešitve, ko gre za nasprotovanje KD globalnemu zakonu in ko podčrtujejo obvezo o globalni razčlenjeni politiki in torej za reševanje konkretnih vprašanj na raznih ravneh: v okviru krajevnih uprav, dežele, vlade in parlamenta. Glede teritorialne opredelitve slovenske narodnostne skupnosti pa se je Tonutti skliceval na odraz volje krajevnega prebivalstva, ki ji je "treba omogočiti, da pride svobodno do izraza. Ob zaključku je pozitivno ocenil taka srečanja in izrazil željo, da bi bila pogostejša na raznih ravneh. V razpravo je nato posegel Sergio Coloni, ki je predvsem podčrtal načelo globalnosti političnega odho-sa in važnost, da se v tem okviru govori o vseh splošnih vprašanjih razvoja. Dr. Viljem Černo .je obsežno govoril o perečih vprašanjih in o kritičnem položaju Slovencev v videmski pokrajini, obravnaval je uvajanje slovenskega jezika v šolo, izseljevanje in gospodarski ter socialni položaj. Gorazd Vesi pa je govoril o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo goriško pokrajino. v Boljuncu zavleklo zaradi birokratskih predpisov in drugih težav, ki so končno odpravljene. Upati je, da se bodo gradbena podjetja odzvala vabilu na dražbo in da bodo čim-prej začeli z delom. Razpis dražbe za gradnjo kulturnega doma v Boljuncu Potem ko so višje pristojne oblasti odobrile gradbeni načrt in je bil izdan glede zemljišča zadevni dekret, je dolinski občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil razpisati javno dražbo za gradnjo kulturnega doma v Boljuncu (100 milijonov lir). Vest bo prav gotovo razveselila vse prebivalce dolinske občine, ki si želijo, da bi imeli primerne prostore v središču občine za razvoj kulturne dejavnosti, predstave, predavanja itd. Kot je znano, se je vprašanje gradnje kulturnega doma Urnik trgovin za bližnje praznike Zveza trgovcev je objavila urnike raznih trgovin za bližnje praznike: Danes, 31. maja (Vnebohod): vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure ter pekam, ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure. Jutri, 1. junija: v veljavi bo običajen umik z možnostjo, da trgovine lahko zaprejo ob 21. uri. Pekarne in mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure ter od 17. do 19.30. Sobota, 2. junija (praznik republike): vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure. bližno devet milijard lir dohodkov in železniška uprava, ker mora spreminjati vozne rede vlakov. Nezadovoljni so tudi delavci, ki se morajo vsak dan voziti daleč na delo, ker morajo pač vstajati uro bolj zgodaj. Pravijo, da uvedba legalne ure preprečuje hude prometne nesreče, ki se dogajajo običajno o mraku, ko se ljudje vračajo z dela, ker se delo konča ur0 prej in se promet ne razvija o mraku. Podpis konvencije za upravo elektronskega centra Deželni odbornik za finance Tripa-ni in podpredsednik družbe Italsiel inž. Santacroce sta včeraj podpisala konvencijo, no kateri dežela izroča družbi upravo deželnega elektronskega centra, kakor ga predvideva zadevni. deželni zakon. Elektronski informativni sistem, ki se ga bodo posluževale dežela, pokrajina, občine in trgovinske zbornice naše dežele, je danes neobhodno potreben za posodobljenje vseh javnih in u-pravnih struktur ter za koordinacijo pobud na družbeno gospodarskem področju. • Ravnateljstvo prevozniške službe ACEGAT obvešča vse abonente avtobusnih voženj, da bodo abonmajske izkaznice veljavne s 1. junijem tudi ob nedeljah. Družabni večer Mladinskega krožka V Dijaškem domu v Ul. Ginnasti-ca so se sinoči zbrali člani in odborniki Mladinskega krožka, ki je v letošnjem šolskem letu zbiral mladino na predavanjih, okroglih mizah, seminarju in družabnih večerih. Sinočnji družabni sestanek pa je bil posvečen kratkemu obračunu dosedanjega dela, ki ga je podal Jožko Mo-relj. Zahvalil se je vsem, ki so pri delu pomagali in razdelil izkaznice častnim članom krožka. Med te je, poleg predavateljev, uvrstil tudi u-pravno osebje Dijaškega doma, ki je krožku nudil streho. Za to se mu je zahvalil ravnatelj Edvin Švab, ki je krožku žeiel še večjih uspehov. Smrt najstarejše Tržačank« Volilna zborovanja KPI: Jan Godnič in Miloš Budin bosta dopoldne govorila na Rep-enta-bru, v Repnu, Zgoniku, Gabrovcu, Saležu in Samatorci; Stojan Spetič in Giorgio Canciani pri Banih, v Trebčah, Padričah, Gropadi in Bazovici; Wili Bordon in Ravel Kodrič bosta govorila v Vignanu, Beloglavu in pri miljskem portiču. Slovenska skupnost prireja danes zborovanja v Rojanu, pri Sv. Ivanu, na Katinari in y Lonjerju. Zastopniki Sindikata slovenske šole pri vladnem komisarju V torek je vladni komisar prefekt Nicola Abbrescia sprejel na prefekturi zastopnike Sindikata slovenske šole. Tajnik sindikata prof. Franc Škerlj in načelnica osnovnošolskega odseka Minka Pahorjeva sta opozorila vladnega komisarja na nerazumljive ovire, ki so nastale ob imenovanju poverjenega didaktičnega ravnatelja na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu, omenila sta še neupravičeno odrekanje slovenskemu šolskemu osebju, ki je bilo v službi na slovenskih šolah za časa ZVU, odpravnine oziroma namesto te pravice do priznanja službenih let od leta 1945 dalje, prikazala sta tudi nujnost, da vladne oblasti pospešijo odobritev zakonskega osnutka Škerk - Belci za slovenske šole. Ob zaključku je vladni komisar izjavil, da se spričo drugih obveznosti ni utegnil spoznati s problematiko slovenskih šol in da zato naproša sindikat, naj mu dostavi pismeno sporočilo o omenjenih vpra. šanjih. S strogo prognozo so včeraj zjutraj okrog 9. ure sprejeli na neuro-kirurškem oddelku splošne bolnišnice 85-letno upokojenko Gemmo Ver-gna s Fora Ulpiana 5. ženska se je hudo ranila na Korzu, kjer jo je podrl avtomobil. Namenjena je bila v Ul. Roma ir: pred barom Rex je prečkala cestišče na prehodu za pešce, ko je iz središča mesta privozil taksi (TS 153700), ki ga je u-pravljal 69-letni Guido Germani iz Ul. Donadoni 9. šofer je sicer naglo zavrl vozilo, ko je pred sabo zagledal priletno žensko, a ni se ji mogel popolnoma izognit: Pri pad- cu se je Vergna hudo potolkla po glavi in obrazu, zaradi česar so jo z rešilnim avtomobilom nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico. Kot rečeno so si zdravniki pridržali prognozo. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice je včeraj umrla najstarejša Tržačanka. Vilma Gaier, ki bi morala ravno danes dopolniti 103. leto starosti, je predvčerajšnjim nerodno padla v svojem stanovanju ter si zlomila desno stegnenico. Zaman so bila vsa prizadevanja zdravnikov, da bi ji rešili življenje. V samem središču se je pripetila v včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah slikovita prometna nesreča. V Koronejski ulici se je namreč prevrnil lahek tovornjak. Na srečo ni b.lo hujših posledic ne za voznika, ki se je sicer lažje ranil po čelu, a so ga po pregledu v splošni bolnišnici odslovili, ne za ostale avtomobiliste, ki so šli tedaj mimo. Do nenavadne nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti nekega koprskega avtobusa. Da bi se voznik lahkega tovornjaka, 53-letni Mario Parovel iz Ul. Zorutti 6, izognil trčenju z avtobusom, je naglo preokrenil svoje vozilo, ki se je zaradi naglega sunka prevrnilo. 99333IIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII1I1IIIIIIIIIIIIIII1IIHIIIIIIIIIIIIIIUIIIHHIIIMIIIIHIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIUIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIJ jjugjiu jun jiijiujju^ USPEŠNA AKCIJA PREISKOVALNEGA ODDELKA KARABINJERJEV ODKRITA MREŽA RAZPEČEVALCEV PONAREJENIH UMETNIŠKIH SLIK Zaplenili so 102 sliki za domnevno vrednost pol milijarde lir - Štiri osebe aretirane - Preiskava se nadaljuje s sodelovanjem Interpola STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom IVAN PREGELJ «Tolminci» Po dramatizaciji Mitje Mejaka, za Stalno slovensko gledališče priredil Filibert Benedetič. Danes, 31. t. m. ob 16. uri PD PROSEK — KONTOVEL GLASBENA MATICA danes, 31. maja 1973 ob 18.30 v dvorani Prosvetnega društva na Proseku (Soščeva hiša) NASTOP goj’encev glasbene šole Solisti: klavir, violončelo, klarinet, kitara in harmonikarski ansambel. Vljudno vabljeni! Vstop prost! Tržaški partizanski pevski zbor 2. junija 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu, UL Petronio 4 PARTIZANSKI MITING SODELUJE INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Recitator Scena Dirigent JULIJ GUŠTIN JOŽE CESAR OSKAR KJUDER Prodaja vstopnic 2 uri pred začetkom koncerta pri blagajni. Prosvetno društvo «SLOVENEC» in VINOGRADNIKI priredijo v BORŠTU III. PRAZNIK VINA Sobota, 2. junija 1973 Ob 16. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj, nastop domačega pevskega zbora, gojencev župnijske glasbene šole in mladinski pevski zbor. Ples ob zvokih znanega ansambla «PRIMORCI» iz Ilirske Bistrice. Nedelja, 3. junija 1973 Ob 15.30 sprevod in koncert godbe na pihala iz Pridvora. Nastop moškega pevskega zbora «S. GREGORČIČ« iz Kopra. Nastop folklorne skupine iz Sovodenj. Ples z ansamblom «PRIMORCI». Ponedeljek, 4. junija 1973 Od 20.30 dalje ples z ansamblom »PRIMORCI«. Vse tri dni od 10. ure dalje bodo točili pristna domača vina in delovali bodo, dobro založeni kioski. VABLJENI! SPDT vabi na ustanovitev jamarskega odseka, ki bo v četrtek, 7. junija 1973 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, s pričetkom ob 20.30. Sledilo bo predavanje Franca Habeta, ki nam bo v barvnih diapozitivih prikazal SLOVENSKI KRAS IN NJEGOVO PODZEMLJE Tržaškemu preiskovalnemu oddel-1 binjerskem poveljstvu v Trstu. Poku karabinjerjev je uspelo odkriti j vedah so nam tudi, da se preiskava mrežo spretnih ponarejevalcev in razpečevalcev sodobnih umetniških slik. Zaplenili so 102 sliki in večje število arheoloških predmetov iz etru-ške dobe, ki so po vsej verjetnosti ponarejeni ah ukradeni. Skupna vrednost zaplenjenega materiala, ki so ga med hišnimi preiskavami v stanovanjih osumljencev odkrili v Milanu, Trstu, Genovi in Rimu, je izredno velika. Če bi ponarejevalcem uspelo prodati svoj material, bi po vsej verjetnosti zaslužili tudi pol milijardle lir in še več, saj so posamezne slike prodajali za ceno od enega do dvajset milijonov lir, V okviru preiskave, ki se še nadaljuje, so karabinjerji aretirali in prijavili sodišču štiri osebe, katerih imena zaenkrat še niso sporočili. Gre za dve osebi, ki sta stanovali v Rimu, ostali dve pa v Milanu. Kako so karabinjerji prišli na sled močni organizaciji ponarejeval-I cev in razpečevalcev umetniških ! slik, so nam povedali na kara- Nekaj zaplenjenih slik nadaljuje in da v njej sodeluje, poleg karabinjerjev v večjih italijanskih mestih, tudi mednarodna policijska ustanova «Interpol». Vse kaže, namreč, da so ponarejevalci imeli svoje baze tudi v večjih mestih zahodnoevropskih držav. Pojdimo, vsekakor, po vrsti. Preiskava se .je začela v Trstu. Kot običajno, je šlo za naključje, ki je karabinjerje spravilo na pravo sled. Nekateri so namreč opazili, da živijo osebe v nekem tržaškem stanovanju (imen nam niso povedali) dovoli razkošno. Ni pa bilo jasno, odi kod jim toliko denarja. Tako so se začeli karabinjerji zanimati zanje. Izvedeli so, da so nekemu petičnemu Tržačanu ponudili sodobno sliko za več milijonov lir vrednosti. Meščan, kateremu je bila slika po-nudena, pa je zasumil, da s sliko nekaj le ni v redu. Imel je občutek, da je ponarejena ali, v skrajnem primeru, ukradena in slabo ohranjena. Dal jo je strokovnjaku, ki je izrekel svojo nepreklicno sodbo: slika je bila ponarejena, Tedaj so karabinjerji stopili v akcijo in v teku nekaj tednov odkrili večji del mreže. Ugotovili so, da so člani mednarodno organizirane tolpe, ki je slike prodajala, ponarejevali v glavnem umetnine večjih sodobnih umetnikov. Tako so v skladiščih odkrili ponarejene slike Morandija, Modiglianija, Tozzi-ja, Curatoreja. Omicdolija, Rosa-ia in Crippe. Te slike so člani tolpe prodajali za visoke cene (za Mo-diglianijev »kartonček« so zahtevali 22 milijonov lir). Priznati jim je treba, da so bile slike zelo dobro ponarejene in da bi jih oko poprečnega poznavalca umetnikov le stežka ločilo od originalov. Častniki tržaškega preiskovalnega oddelka so nam, na primer, pokazali slike Modiglianija in Crippe. Nekatere so bile očitno falzifikati, za dtru-ge pa je celo karabinjerski oddelek moral ukazati posebno strokovno raziskavo, da se ugotovi, ali so izvirne (in torej, po vsej verjetnosti, ukradene) ali pa ponarejene. Zaenkrat sede torej za zapahi štirje člani tolpe, karabinjerji pa ne izključujejo, da jim bo v kratkem času uspelo ugrabiti še ostale člane organizacije. Aretirane so medtem prijavili sodnim oblastem pod kopico obtožb: da so pripadali zločinski tolpi, za poskus goljufije, za poneverbo zasebnih izpisov (gre za podpise pod sjjkami) in, na osnovi novejšega zakona št. 1062 z dne 20. novembra 1971, za ponarejanje shk. V vseh primerih gre za kopico obtežilnih okoliščin. Preiskava, ki so jo sprožili tržaški karabinjerji, se je pričela v marcu. Smrt je včeraj doletela 35-letnega Armanda Spessota iz Ul. delTEremo 146/4, znanega igralca hokeja, ki je predvčerajšnjim zjutraj padel z ok na svojega stanovanja. Zaradi hudih udarcev v glavo in drugih delih telesa so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 31. maja VNEBOHOD Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.45 — Dolžina dneva 15.26 — Luna vzide ob 3.16 in zatone ob 19.20. Jutri, PETEK, 1. junija RADOVAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,5 stopinje, najnižja 17,5, ob 19. uri 23,2 stopinje, zračni pritisk 1011,1 mb stanoviten, veter 7 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 50-od-stotna, nebo 6/10 poobiačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,4 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. . maja 1973 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 80-letna Matilde Kurent, 1 mesec star Luca S ant in, 87-letni Marcello Venier, 81-letni Giovanni Pacor, 80-letna Silvia Paliaga, 40-letni Rinaldo Hrovatin, 75-letna Paola De Simoi vd. Cochelli, 80-letna Rosa Zorzutti vd. Braidotti in 84-letnd Salvatone D’Onofrio. Šolske vesti Danes ob 17. uri bo v stari šoli na Colu zaključna šolska prireditev re-pentabrskih učencev. Na sporedu bodo veseli prizorčki in petje. Vabljeni vsi prijatelji mladine. Učenci osnovne šole pri Domju vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo danes od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tajništvo učiteljišča «A. M. Slomšek« — Trst, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968/69, 1969/70, 1970/71 in 1971/72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois« — Trst, Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69, 1969-70. 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12, ure. Mali oglasi Gledališča uri L KULTURNI DOM Danes, 31. t. m. ob 16. Pregelj M. Mejak «Tolminci«. Prodaja vstopnic eno uro pred P četkom predstav pri blagajni Kultu nega doma (tel. 734265). VERDI V sredo, 6. junija ob 21. uri vf abonmaje vrste B) bo na spor koncert pianista A. Brendla, ki izvajal Haydnove, Schubertove Beethovnove sonate. Prodaja vs ?p nic pri gledališki blagajni. Blagaj bo danes zaprta. Kino Nazionale 15.00 «11 boss«. Barvni film- Igra Richard Conte. Prepovedan0 mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00 «La gang dei dotier man». Barvni film. Detektivka-Excelsior 10.00-11.30 «Noi siarno eolonne» Stan Laurel to 0 Hardy. -a Grattacielo 15.00 «Si puo essere v bastardi delTispettore Cliff na detektivka. Ivan Rassimov, phanie Beachem. . j. Fenice 15.00 «11 furore della Ctoa pisce ancora«. Barvni film- * Bruce Lee. t0 Eden 15.00-22.15 «11 fascino dis^L della borghesia». Režiser Bunuel. Barvni film. „ Ritz 15.00 «La morte nella n1 ^ Prepovedano mladini pod 14-Aurora 15.30 «Malizia». Barvni ’ Laura Antonelli, Liha Prepovedano mladini pod «• * i0 Capitol 16.00 «H magnate«-. ^ Buzzanca. Cristallo 15.00 «11 serpente«. ^ film. Jul Brynner, Henry * Dirk Bogarde. . ^- Filodrammatico 15.00 «L’isola de ^ si perduti«. Barvni film- Prep0 dano mladini pod 18. letom-Moderno 14.30 «Arancia mecc Barvni film. Prepovedano m pod 18. letom. ,-n0}. Vittorio Veneto 15.15 «11 »ej|a-Marlon Brando, Richard. C®® no, Robert Duvall. Barvni f1 ' ^ Abbazia 15.00 «Beati i riccih1^- -0 mični - barvni film; Paolo Vi in Lino Toffolo. sUo Astra 16.00 «La spia che vide 1 ^ cadavera», barvni film, George pard. jrfja Ideale 15.00 «Erick il vichtogo«-Giuliano Gemma, westerr. p P Impero 16.30 «Spruzza, spal'5'" špara« Zabavr- barvni film K1SI0 NA OPČijjg! predvaja danes ob 16- uri„<;1v «IL SOLITARIO DEL WbS* Igrata Charles Bronson to ^ J. Cobb. westem. Mogočen to Izleti obve®^ izletnike na otok Krk, da_ ~aVto- Pokrajinski odbor ANPI v soboto, 2. junija ob 44-30-r^st, busom iz Foro Ulpiano za Opčine pa izpred Prosvetne®3 ^o, ob 15. uri. Vse prijavljene.P ^b0' da dvignejo listek za sedež ^jjg sa na kraju vpisovanja t or dalje. Isto velja za izletmk sebnimi vozili. , ■„ S°- SPDT - Izlet na Stol, Bled^ 6. hinj. Odhod bo v soboto tnen p°" uri zjutraj. Prijavljenci, k* v pe-ravnali vpisnine, naj to stonJ tek, 1. junija. r beC» - Prosvetno društvo «Ivan y .pj& Skedenj priredi v nedeljo- 1 • ajpo t.l. izlet na Krk. Prijave pP v društvenih prostorih do vsak delavnik od 18 20. ure Razstave V občinski galeriji na a Jja razstavlja tržaška slikarka m3 ria Vittes. fo5er^n V razstavnih prostorih v -prst11 balkona v Kulturnem domu ^ jih je odprta razstava risb, izdelali otroci na tržaških m 4po osnovnih šolah v okviru pl sim slušajmo in rišimo« ter eškeEa *"ako 'z družbenega in člo-®ka. 7 kot iz gospodarskega vi-j ene strani bo to veliko o-"lajo e za vse tiste ženske, ki ni-skib j.az?radi poslovnih in dlružin-1 WhZ!0!Jov materialnega časa. da ll,'(M(vC,a'e na občasne zdravniške e v ambulante, z druge \ v ^a ne bodo oškodovale podi°-°dslej katerem so zaposlene, kriti ' OorU T? ambulanta sama prišla ^'tn •e’ ^ler bodo lahko brez di a '^CTuhe časa opravil' zdrav- teeglod. jsen tudi & sistem, ki je poleg vse- ]- brezplačen, je nedvomno v'ičnpSn°Sf'* ter sodobnega in di-telŠpje_ sav pogleda na zahteve da-'bbtipj?9 . asa ter na zahteve so- 5?. z *°Ca ambulanta je opremlje-!?’ teb!!ai's?^0lbneiaimi zdravniški-d bloškimi iznajdbami, obe-''^dviai ••e. Prilagodljiva raznim alJivim potrebam in spre- membam. V novi ambulanti so v teh dneh opravili že celo vrsto preventivnih zdravniških pregledov. Oboskali so namreč podjetja «Cal-za Block s.p.a.*, «Manifatture Ta-bacchi*, «Fissan Brovedani e C. --R. DeRiu», «Magazzini Standa*, «Lloyd Adriatico di Assicurazione*. «Lloyd Trlestino di Navigazione* in «Državne železnice*. Žal so pregledi dali tu«! nekaj pozitivnih odgovorov, vendar so uslužbenke vseh omenjenih podjetij sprejele nov sistem preventivnih pregledov z velikim zadovoljstvom. V prihodnjih dneh bo potujoča ambulanta obiskala še številna druga podjetja, ki so izrecno zaprosila za zdrvniš-ke preglede. Manifestacija v Osoppu ob dnevu republike V soboto, 2. junija, ob 9.30, bo na glavnem trgu pred županstvom v Osoppu pomembna manifestacija v počastitev dneva republike. Na slovestnosti bosta govoriia župan Osoppa ter predsednik tržaške ANPI Arturo Calabria. Predsedoval bo senator Giaco-mo Pellegrini, antifašist in bivši španski borec. Na sporedu bo tudi kulturna prireditev, na kateri bo nastopila godba na pihala iz Orzana, Briški oktet ter folklorna skupina. PRIREDITEV BO DANES ZJUTRAJ NA TRGU BATTISTI Med nagrajenci avtomobilskega kluba tudi Ekipa nižje srednje šole «lvan Trinko» zasedla prvo mesto v tekmovanju šol o prometni vzgoji - Osnovnošolec Ugo Dornik bo danes urejeval promet v mestu - Nagradili bodo tudi šoferje-veterane in pripadnike prometno policije iBiiiiiiiiiimiiBaiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitviiiiiivoiiiiBiiaiiiiiiiiiimuiiiiiiitfiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiaiiiiiiiii SPET NEKAJ PRAZNIKOV SKUPAJ PRAZNIK VINA V BORŠTU INRAZSTA VA V ZGONIKU Od petka do ponedeljka lepa priložnost za izlet in pokušnjo dobre kapljice Spet imamo nekaj praznikov skupaj: danes cerkveni praznik, v soboto državni praznik — proglasitev republike, potem pa seveda nedelja. Marsikdo si bo vzel vmes dan dopusta, tako da bo imel skupaj kar štiri proste dni. Nekateri bodo izkoristili proste dneve za daljše izlete, drugi pa bodo odšli v Istro in na Kras. Prav gotovo bosta zlasti ljubitelje narave in domače kapljice privabila praznik vina v Borštu in občinska razstava domačih vin v Zgoniku. Jutri ob 18. uri bodo v Zgoniku odprli 9. razstavo domačih vin. na kateri bo za pokušnjo deset vzorcev belega in osem vzorcev črnega vina. Od 20. do 24. ure bo ples na prostem. Praznik vina v Borštu, oziroma na Hribenci pri Zabrežcu, se bo začel v soboto z nastopom godbe iz Ricmanj, domačega moškega pevskega zbora in dijakov, zvečer bo pa ples, na katerem bo igral ansambel «Primarci» iz Ilirske Bistrice. V Zgoniku bo v soboto dopoldne otvoritev dveh novih balnarskih i- grišč in turnir v balinanju za 1. Kraški pokal, popoldne pa zaključna prireditev in šolska razstava ter koncert godbe s Proseka, od 20. do 24. pa ples. V nedeljo dopoldne bo v Zgoniku mednarodni moški odbojkarski turnir za Kraški pokal in mednarodni ženski namiznoteniški turnir za Kraški pokal, popoldne pa ex tempore za šolske otroke zgoniške občine, podelitev nagrad zmagovalcem turnirjev in tekmovanja ex tempore ter koncert proseške godbe. Zvečer bo tombola, nato pa ples na prostem. Za ples bo igral ansambel «Kras». V Borštu bo v nedeljo [»poldne igrala godba iz Pridvora, nato bo nastop pevskega zbora «S. Gregorčič* iz Kopra ter foklome skupine iz Sovodenj. Zvečer bo seveda ples, kakor tudi v ponedeljek zvečer ob zaključku praznika vina. Na izbiro bomo torej imeli izlet na Kras ali v Breg ter možnost primerjave kakovosti vina, ki ga pridelajo v Bregu in na Krasu. PREISKAVI S SODELOVANJEM INTERPOLA Tržaška policija odkrila avtorja ^znega vloma v zlatarno «Dante» 'NlCa so odkrili na podlagi preverjanj sporočil, ki so jih tržaški policiji poslali z Dunaja Jožef Kramar ^ Inte^^licija je ob sodelova-C Prfšla na sled dr- S. n om’ ki so v noči med zlaCVe'mbr°na lani vlomili v Uj°iio /‘tej0 «Dante» na Largo Tkate.re testnik je 76- Iz Cuma' tv, talili j teeh izložb so vlomilci vroagUlje te 170 ur v do-hjH w*dnosti 20 milijonov lir. št,. 0riiavuega, .uddeika so nam-v Tw težavnemu pravdni-clr->-,StiU letnega madžar-st Svn; - ana Josefa Revesza, fa1 J „cas Prebival na Šved- ■ Josef Revesz Na Trgu Battisti bo danes zjutraj ob 11. uri svečana proslava dneva avtomobilista. Ob tem prazniku bodo nagradili šoferje veterane, pripadnike policijskih sil, ki so se izkazali pri izvrševanju svojih dolžnosti v prometni službi in vrsto dijakov ter osnovnošolskih učencev ,ki so se izkazali v prometni vzgoji. Slovenski dijaki slovenske nižje gimnazije «Ivan Trinko* v Gorici so v tekmovanju nižjih srednjih šol v prometni vzgoji zasedli prvo mesto v pokrajinskem merilu in bodo danes dobili nagrade za svoje znanje, ki so ga pokazali na pokrajinskem tekmovanju, ki je bilo v ponedeljek na šolskem stadionu na Rojcah. V slovenski gimnaziji je vodil prof. Aldo Rupel tri mesece tečaj o prometni vzgoji. Udeleževalo se ga je trideset dečkov prvih in drugih razredov. Med temi so izbrali najboljše, načelnika in devet članov, ki so šli na tekmovanje z dijaki drugih šol. Slovenska ekipa je dosegla prvo mesto v konkurenci z dijaki srednje šole iz Loč-nika, iz Gradeža in iz Krmina. Tekmovanje je priredil avtoklub v sodelovanju s šolskim skrbništvom. Slovensko ekipo so sestavljali Franko Bužinel kot načelnik (obiskuje 2. E razred), v ekipi pa so bili Anton Malič, Klavdij Ma-ligoj, Pavel Klavčič, Boris Peric, Edvard Marušič (vsi 1. A), Marko Vogrič (1. B), Artur Brešan, Silvan Lakovič (obe 2. A) in Lucijan Nanut (2. E). Niso tokrat sodelovali dijaki 2. B, ker so že lani obiskovali tak tečaj. Na slovenski nižji gimnaziji je prof. Rupel že v prejšnjih dveh letih vodil tak tečaj; prav tako so se slovenski dijaki udeležili pokrajinskega natečaja in predlanskim dosegli prvo mesto, lani pa tretje. Danes bodo na pokrajinskem dnevu avtomobilista dobili spominske značke, prof. Rupel bo dobil zlato kolajno, ravnateljica šole prof. Simčičeva pa bo v imenu šole sprejela diplomo in pokal. Jutri bo na šoli v Ulici Randac-rio zaključni izpit tega trimesečnega tečaja. Dijaki bodo odgovarjali na vprašanja o prometnih znakih ter o prometu peščev, kolesarjev in mopedistov. Na današnjem dnevu avtomobilista bo nagrado dobil tudi učenec četrtega razreda slovenske ljudske šole v Ulici Randaccio Ugo Dornik. Sedemnajst učencev in učenk četrtega in petega razreda te šole je sodelovalo na tečaju o prometni vzgoji in o kolesarstvu, ki ga je v zavodu Lenassi priredila go-riška občina skupno z avtoklubom. Pred nekaj dnevi so imeli učenci izpite in med slovenskimi je bil Ugo Dornik najboljši. Danes zjutraj bo z drugimi sovrstniki italijanskih šol v Gorici dobil na Trgu Battisti nagrado, nato bo s šol- j skimj tovariši urejeval promet na enem izmed mestnih križišč. Med vsemi slovenskimi šolami na območju goriške občine je le tista v Ulici Randaccio sodelovala na natečaju. — Notranja vodna pot ni neobhodno potrebna Pred kratkim je bilo v naši deželi strokovno posvetovanje o temi: «Ju-govzhodno evropristanišče*. za katerega je dal pobudo deželni odbornik za načrtovanje N. Stopper. Na posvetovanju so si strokovnjaki izmenjali mnenja o možnosti povezave s posebno plovno vodno potjo med luko Portorosega v Tržiču in reko Piave. V tej zvezi je včerajšnji milanski dnevnik «11 Sole — 24 ore* objavil krajši intervju s proveditor-jem beneškega pristanišča Stocchet-tijem, ki pravi, da je sicer za povezavo med severnojadranskimi pristanišči, ne pa tudi za speljavo takšne notranje vodne poti. Po Stocchet-tijevem mnenju se morajo uprave prizadetih luk poprej lotiti konkretnejših vprašanj, katerih rešitev zahteva velika finančna sredstva. Po njegovem bo zamisel jugovzhodnega ev- ropristanišča po vsej verjetnosti ostala še za dolga desetletja na ravni «fantazije». Za «Dan republike» slavnost na Travniku Dne 2. junija, ob priložnosti «Dne-va republike* bodo na Travniku imeli kratko slavnost. Zastavo bodo dvignili ob prisotnosti godbe XIII. bataljona karabinjerjev, 82. polka «Torino» in konjenikov «Genova», ki bodo pred slavnostjo na Travniku korakali po mestnih ulicah. (dvoriščna zgradba Slovenskega dijaškega doma) predavanje profesorja Franja Dominka iz Ljubljane ob 500-letnici rojstva poljskega zvezdoslovca Kopernika. Predavanje sodi v okvir Kopernikovega leta, ki ga letos proslavljamo po vsem svetu. Danes šolska prireditev v Doberdobu Danes bo v občinski telovadnici v Doberdobu ob 16.30 šolska prireditev domačih osnovnošolskih o-trok. Učenci se bodo predstavili s pesmimi, recitacijami ter prizorčki. Istočasno bo v prostorih osnovne šole odprta razstava ročnih del ter šolskih risb. Učenci in učiteljstvo vabijo na prireditev starše in prijatelje šolskih otrok. Praznik ANPI v Podgori Od danes do nedelje zvečer prireja sekcija ANPI iz Podgore svoj praznik. Osrednja prireditev bo v soboto popoldne. Pričela se bo ob 17. uri z igranjem anhovske godbe na pihala. Sledila bosta govora predstavnikov ANPI Poletta in Dušana Lo-vrihe. Po njunih pozdravnih govorih bo nogometna tekma ženskih ekip Olimpije iz Ljubljane in Visca iz okolice Palmanove. Danes ob 17. uri bo tekmovanje v briškoli. Ves čas bo tudi srečolov. Razstavili in prodajali bodo slovenske knjige. Vse večere imajo plesno zabavo ob zvokih zabavnega orkestra «1 no-bili*. Izlet Štandrežcev na Koroško Na Koroško bodo izletniki iz Štan-dreža, člani in prijatelji prosvetnega društva «Oton Župančič*, odpotovali v soboto, 2. ob 5. uri. PREDAVANJE MLADINSKEGA KROŽKA Prikazan zgodovinski razvoj goriške dežele in pokrajine Predaval je pokrajinski podpredsednik Waltritsch Mladi so živahno posegli v debato V Gregorčičevi dvorani je v torek zvečer pokrajinski podpredsednik Marko Waltritsch predaval članom Mladinskega krožka o zgodovinskem razvoju goriške pokrajine in o današnji vlogi in pomenu pokrajinske ustanove. Govornik je orisal zgodovinski razvoj goriško-gradiščanske dežele za časa vladanja Habsburžanov v naših krajih, takratno zapleteno volilno proceduro, ki je dajala italijanskemu delu dežele vidno premoč v deželnem svetu, čeprav iz vseh ljudskih štetji izhaja, da so bili v deželi Slovenci v absolutni večini, široko avtonomijo, ki jo je takrat imela dežela. Orisal je nato uvedbo italijanske oblasti po prvi svetovni vojni, odpravo samostojne goriške pokrajine v letu 1923, ker je na takratnih parlamentarnih volitvah junija zjutraj i poslala v rimski parlament močno I skupino slovenskih poslancev, faši- iiiiimuiiiiimiiiiiimiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii Z GLASOVI SVETOVALCEV KD IN PSDI Predavanje o Koperniku v Mladinskem krožku Prihodnji petek, 8. junija ob 20.30 priredi Mladinski krožek v novih prostorih na Svetogarski cesti 841 nim političnim mnenjem V Tržiču so prejšnjo noč izglasovali občinski proračun Proti so glasovali zastopniki leve opozicije Grozilno pismo fašistov županu Versaceju stično odpravo upravne samostojnosti občin in pokrajin. Omenil je nato obnovitev pokrajinske oblasti v maju 1945, nato zavezniško u-pravljanje in prve demokratične volitve leta 1951 ter nadaljnji povojni razvoj pokrajine. VValtritsch je nato prikazal še svoje osebne izkušnje v zadnjem razdobju, ko je soudeležen v odboru in prikazal tudi odnos tega upravnega organa do Slovencev in vprašanj ki zanimajo Slovence na splošno. Po predavanju se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni zastopniki mlajše ge neracije, zahtevajoč številna pojasnila. Predavatelja je v imenu Mladinskega krožka predstavila in se mu na koncu tudi zahvalila odbornica Nevenka Brešanova. Tržiški občinski svet je prejšnjo noč odobril letošnji proračun s pičlo večino glasov. Za. proračun je glasovalo 16 svetovalcev (KD in PSDI), proti pa 14 svetovalcev (KPI, PSI, PLI in MSI J, Proračun je torej odobrila dvostrankarska večina med demokristjani in socialdemokrati, ki se je ustvarila z vstopom socialdemokratskega odbornika dr. Bassija v ožji odbor. Proračun so zagovarjali župan Ver-sace, načelnik skupine PSDI dr. Bon in načelnik skupine KD dr. Barbariol. Slednji je zelo ostro napadel socialiste, ker niso hoteli sodelovati v levosredinskem odboru. V imenu leve opozicije so govorili komunist Saggini ter socialisti Vertovese, Bonadonna in Semola. Vsi so napadli sedanjo upravo in zahtevali večjo zavzetost za zahteve delavskih množic ter večjo angažiranost na področju konzorcij-skega sodelovanja z okoliškimi občinami. Na isti seji je prišlo, kljub loče-o prora- čunu, do soglasne solidarnosti z županom (edini, ki ni s tem soglašal je bil misovski svetovalec), kateremu so fašistični «Giustizieri d’Italia* poslali grozilno pismo. Prav tako so grozilno pismo isti fašisti poslali predsedniku ANPI Mariu Fantiniju - Sassu. Tudi delavski svet ladjedelnice Italcantieri je županu poslal solidarnostno pismo. V Gorici je umrl Lovrenc Fabiani iiittiiiiHKiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiumimiiniimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiifti* V TOREK PO 22. URI V nesreči v Drevoredu 20. septembra je tragično preminil Alojz Simčič Podrl ga je videmski avtomobilist Simčič je bil na mestu mrtev ■4* Mm Mat ... ‘..V:- ss SjS ie ^ “ te je listine, po- kate- a Kn,u ,JzdaJal za 31-letnega Moharja iz Košič. kS?aTa’ te so jo 1 letečega tt. e>“ uuuema uza&Ke je s^karday. Piemontesi in vodili pododdelka tržaške tih te^lag 0kirotela svoje sadove ^tetelh preverjanj raz-tako jte je poši- ta ija težavna kot mednarodna te „f„2Vezl 2 odkrivanjem ple-K>ljai,n„ tatova odnesla iz t)^ v ; ^Prila meseca so nam- ki °dkrtP zastevljalnici na Du-Uro znamke «Zenith», najska policija ustavila omenjena mladeniča, ki sta imela pri sebi razne dragulje v domneni vrednosti 100 tisoč šilingov. Oba sta imela pri sebi tudi švedska potna lista. Tržaška policaja, ki je mladeniča dobro poznala, ker sta bila nekaj časa nastanjena v begunskem taborišču pn Padričah, je ugotovila, da sta bila Revesz in Kramar v Trstu tudi med 4. in 6. novembrom, v dneh, ko je prišlo do vloma v draguljarni «Dante». Istega dne sta mladeniča ponudila ukradeni plen nekemu Tržačanu, Id je o tem obvestil policijo. Oba vlomilca sta trenutno v rokah avstrijske policije in nd izključeno, da bo tržaško državno pravdništve zahtevalo od avstrijskih oblasti, da mu izročijo mladeniča. Pred dnevi so na goriškem pokopališču pokopali Lovrenca Fabianija, sina velikega goriškega arhitekta in našega rojaka s Kobddlja pri Štanjelu, Maksa Fabianija. Umrl je v nedeljo, 27. maja v glavni goriški bolnišnici zaradi posledic operacije na ledvicah v starosti 66 let. Na zadnji poti so ga spremili poleg sorodnikov tudi družinski prijatelji in znanci. Pokojnik je v letih po zadnji vojni živel in delal v Milanu kot agrarni inženir, ki je bil zaposlen pri mednarodni kmetijski organizaciji FAO ter je v tem svojstvu veliko potoval in delal tudi po Jugoslaviji. Pred kratkim je prišel v Gorico na obisk k svoji sestri Karli, kjer se je odločil za operacijo v goriški bolnišnici, ki pa ,je ni prebolel. Omenimo naj še, da je bil pokojnik med zadnjo vojno pod fašizmom konfiniran na otoku Ldpari, kjer je delil usodo preganjanca s številnimi drugimi goriškimi in tržaškimi antifašisti. Prijatelji in znanci ga bodo ohranili v lenem spominu in mu želijo miren počitek ob njego-govem velikem očetu, ki je umrl 12. avgusta 1962 v visoki starosti 97 let. I. M. bil uslužben pri obrtniškem združenju. Pridno je obiskoval slovenske prireditve ter prebiral slovensko časopisje. Stanoval je sam na Placuti v hiši, ki ji je bil z brar tom Jožetom solastnik. Pogreb pokojnika bo jutri, v petek, ob 10 30 iz goriške bolnišnice v župno cerkev na Placuto. Hudo prizadeti družini naše sožalje. lliiiiiiiiiii«iiMiiiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiininmiuiftiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||nncchi v Gorici. Avto je že odprl s ponarejenimi ključi, a ni izvedel tatvine le zato, ker so ga zasačili. Sodišče ga je obsodilo le za drugo obtožbo in mu prisodilo 6 mesecev pripora, plačilo sodnih stroškov in zaplembo sumljivih ključev. Za ostale obtežbe je bil oproščen. Zagovarjal ga je odv. Battello. Drž. tož. dr. Laudisio; predsednik sodišča dr. Cenisi, sodnika Sncci in Perna. Izleti ŠD «Juventina* organizira 10. junija izlet v Celje ob priliki prijateljske nogometne tekme s tamkajšnjo ekipo «Kladivar». Vpisovanje pri odbornikih društva in v gostilnah Romana, Turri, Lojize in v baru Milan v Štandrežu. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 «Funerale a Los Angeles*. J. L. Trintignant in A. Margaret. Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «Malizia». Laura Antonelli in T. Ferro. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «New York — Parigi, per una condanna a morte*. S. Gainsburg in J. Bir-ckin. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.30-21.30 «Jory»- R-Benson in J. Marley. Barvni film. VITTORIA 15.30—22.00 «11 ragazzo ha visto 1’assassino e deve morire . B. Lester in J. Jessijes. Barvni film. Tržič AZZCRRO: 14.00 «La mano della ven-detta*. Barvni film. EXCELSIOR 14.00 «Sotto a chi toc-ca». Barvni film. PRINCIPE 14.00 «Rosina, vieni in citta per farti il corredo*. Barvni film. \ova f.nrica SOČA «V vrtincu*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Morilec trka ob zori*, francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Umazani heroj Juke», ameriški barvni film ob 19.30. RENČE «čma karavana*, ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provnaenti, Travnik 34. tel. 29-72. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Alojz Simčič Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v petek, 1. junija ob 10.30 iz bolnišnice v cerkev na Placuto. Žalujoči brat Jože, svakinja Valerija ter nečaki Gorica. 31. maja 1973 ONKRAJ MEJE PRI NAŠEM SEVERNEM SOSEDU Vprašanje obrambe Avstrije v načrtih socialistov Važnost geostrateškega položaja Avstrije - Socialistična obrambna koncepcija, izraz sodobnih pogojev in potreb - Nekaj podatkov londonskega inštituta za strateška raziskovanja Avstrija skuša slediti svojim potem kar zadeva zaščito svoje družbene ureditve in neodvisnosti, ker se pač zaveda, da ne bo nihče drug, to zanjo storil, kot ji tudi nevtralnost sama po sebi tega ne more zagotoviti. Vsi dejavniki njene obrambe, skupaj z oboroženimi silami vred, se zdaj nahajajo v procesu splošne reorganizacije. Izvedba nove obrambne koncepcije, reorganizacija in modernizacija oboroženih sil, vse to je v etapah načrtovano do 1. 1980. Navzlic številnim težkočam, odporu opozicije in oficirjev, zlasti višjih skuša Socialistična stranka to reorganizacijo vendarle izpeljati, izpolnjujoč tako e-no od svojih pomembnih obveznosti, ki jo je bila prejela v svoji predvolilni kampanji. Osvojivši absolutno večino v parlamentu, je vlada na začetku leta objavila svoj načrt zadevnih reform od koncepcije in načrta obrambe, reorganizacije armade, oskrbovanja ter infrastruktur do vojaškega usposabljanja, vodenja in pa materialnih, finančnih ter drugih poslov. Čeprav se Avstrija nahaja nekako na periferiji sredneevropske-ga bojnega prostora, pa njen ge-ostrateški položaj ni nevažen. Skoznjo poteka teko imenovana donavska strateška smer, posebno važna zlasti za balkanske dežele, ker povezuje Zahodno Evropo s središnjim in podonavskim bazenom ter južnoevropskim bojiščem. Preko nje-vodijo važne evropske komunikacije. Razen tega se Avstrija ne more čutiti varna med interesnima sferama dveh vojaško - političnih blokov, vtem ko z zahodnim delom svojega ozemlja razdvaja dežele atlantskega pakta. Vse to je po-goiilo posebne rešitve kar zadeva njeno obrambo. V svoji obrambni koncepciji Avstrijci predpostavljajo razne primere ogroženosti dežele, od mednarodne napetosti do neposrednega napada. Mnenja so, da je vojna med velikimi silami, zlasti jedrska vojna, malo verjetna, medtem ko bi v nekem omejenem vojnem spopadu tudi Avstrija mogla postati strateški cilj napada. Za tak primer se je Avstrija, na osnovi spoznanja, da v sodobnih pogojih ne gre nuditi odpore le v obliki frontalne borbe, opredelila za model tako imenovane «vseobse-gajoče obrambe» (Landesvfirtei-digung). Ta model predpostavlja pripravo in angažiranje vseh področij državnega in družbenega življenja (vojna, civilna, gospodarska in psihološka komponenta). Da bi takšno koncepcijo bilo moč u-resničiti, so bili ali so na tem., da bodo sprejeti ustrezni organizacijski ukrepi, naj si bo na področju javnih organov kot v izgradnji oboroženih sil. 15. maja 1955 je bila Avstriji z državno pogodbo vrnjena suverenost, obenem pa se je morala obvezati, da bo vodila nevtralno politiko. Prepovedano ji je bilo i-meti jedrsko orožje in pa topništvo z nad 30 - kilometrskim do- metom. Leta 1956 je vlada odobrila načrt sestave nove armade. Medtem se je avstrijska vojska razvila v dokaj spoštljivo silo. sorazmerno, razumljivo, manjšo od one nekaterih blokovskih dežel, nikakor pa ne zgolj simbolično, kot to ponekje menijo. Po podatkih londonskega inštituta za raziskovanja, je v 1. 1973 avstrijska armada štela 43 tisoč mož. Kopenske sile štejejo 40.000 ljudi (razporejenih v treh mehaniziranih pehotnih brigadah, štirih pehotnih brigadah, treh samostojnih bataljonih proletarske obrambe in še nekaterih manjših enotah) in razpolagajo z 270 srednjimi tanki, 120 oklepnimi transporterji, okrog 60, havbicami, 21 raketnimi izstreljevalnimi napravami, 38 protiletalskimi topovi in drugim orožjem. Letalstvo kot integralni del kopenskih sil šteje 300 mož in razpolaga z okrog 40 borbenimi, 40 trenažnimi letali ter 83 helikopterji. Pomožne sile (orožništvo) štejejo 11.250 ljudi. Reorganizacija oboroženih sil predstavlja tako operativno kot teritorialno komponento. V okvi- ru operativne armade obstoje borbeno vedno pripravljene enote, vtem ko pod zaščito teh delujejo še druge enote. V primeru vojne bo številčno najmočnejša teritorialna komponenta. Mreža gibljivih in nepomičnih enot bo razporejena po vsej deželi. Nesoglasja okrog vprašanja vojaške Avstrije so se ponekikrat izražala v izredno žolčnih oblikah. ((Zaskrbljenost* v zvezi z vojaško politiko Socialistične stranke so pokazali tudi nekateri komentatorji v sosednih zahodnih deželah. pripisujoč socialistom krivdo za «škodo», ki naj bi oila storjena na račun «ugleda služb v obrambi dežele*, za «nespoštovsnie armade in oficirskega kadra* ipd. Ne da bi se spuščali v posameznosti preverjanja takšnih stališč glede avstrijske vojaške politike, je treba vendarle poudariti, da izvedba reforme oboroženih sil in obrambne koncepcije za socialiste ni pomemben samo z vojaškega stališča, marveč predstavlja zanje tudi izredno važen element njihovega političnega prestiža v borbi z opozicijo. Umetnostni kritiki na kongresu v Jugoslaviji V prihodnjih dneh, vse od 1. pa do 9. junija bo v Jugoslaviji 25. generalna skupščina AICA, torej mednarodnega združenja likovnih kritikov. Ker je Jugoslavija prav gotovo zelo pomembna dežela na področju likovne ustvarjalnosti, še posebej na področju, grafike, so jo izbrali tudi umetnostni kritiki za svoj jubilejni kongres, na katerem se nameravajo pogovarjati o problemih likovne kritike. Nekaj nad 100 kritikov iz 22 držav z vseh celin se bo zbralo najprej v Zagrebu, odtod se bodo selili v Slovenijo, predvsem v Ljubljano, odkoder bodo nadaljevali pot v Beograd in iz jugoslovanskega glavnega mesta bodo odšli še v Dubrovnik, kjer se bo kongres zaključil. Osnovna tema tega zasedanja bo «So-dobna družba in umetnost*. Ker je Jugoslavija znana tudi po svojih «naivcih», se bodo domači in tuji kritiki pobliže spoznali tudi s Hlebmci, obiskali pa bodo tudi Koprivnico in se pomenili o tej umetnosti. V Zagrebu je trenutno razstava «Naivna umetnost 1973», na kateri sodelujejo vsi jug. naivci in mnogi tovrstni umetniki iz tujine. V Ljubljano pa bodo kritiki prišli na otvoritev mednarodnega bienala, ki se letos prireja desetič in ima svoj mali jubilej. Pianist Claudio Arrau gost gledališča Verdi Prireditelji letošnje spomladanske simfonične sezone so si z zaanjim klavirskim solističnim večerom in tistim, ki ga spored napoveduje za prihodnjo sredo, privoščili običajno izjemo; bolje rečeno, privoščili so jo neusahljivemu romantičnemu okusu širših meščanskih množic, ki obožujejo «izvoljena» glasbila (klavir. violino) in poveličevanje individualnosti, ki se v njih zrcali. In v resnici sodi predvčerajšnji gost gledališča Verdi med najbolj čislane svečenike klavirskega o-breda. Claudio Arrau je Čilenec; ohranil je izvirno državljanstvo in široko priljubljenost pri rojakih, pa čeprav že trideset let živi v ZDA. Sam pa je letos dopolnil sedemdeseto leto. Svojo umetniško pozornost posveča, tako na poustvarjalnem kot «filološko» estetskem področju, predvsem obdobju klasike in romantike, ko je solistična vloga klavirja doživela svoj zgodovinski razcvet. To je tudi obzorje sporeda, s katerim se je mojster Arrau predstavil v Trstu in ki obsega dve Beethovnovi sonati (tretjo iz desetega opusa v d-duru in znamenito «Appassiona-to» v j-duru iz opusa 57) in monumentalno Lisztovo sonato v h-molu. Značilnosti Arrauove klavirske umetnosti bi zaman iskali v tehnični virtuoznosti, vsaj v običaj- nem pomenu izraza ne. Celo narobe: zlahka ne zasledimo pri njem leska tehnične brezhibnosti, dasi je njegova igra v tem pogledu vseskozi zanesljiva in naravnost čvrsta. Toda svojskost Arrauove igre se kaže predvsem v značilnem poustvarjalnem tolmačenju glasbenega zapisa, ko dobi tudi manj pozoren poslušalec vtis. da se solistovo prednašanje pretaka preko posredništva natančnega, dretmo-gledno prizadevnega fraznega razčlenjevanja. Je to odlika ali omejitev? Težko je odgovoriti na tako ostro zastavljeno vprašanje. Pravilneje bi vprašali ali se ta prvina primerno dopolnjuje z drugimi: na primer s preraščanjem frazne razdrobljenosti v dinamično celovitost stavka oziroma skladbo, ali še z opreznostjo pri predajanju zvočnih učinkov in ritmične prožnosti. Pri Arrau meji tako predajanje včasih že na fizično sočustvovanje, toda navsezadnje ali ne sodi ta značilnost k celovitosti njegovega sloga? Težko bi ga zastran tego obsodili, čeprav smemo seveda govoriti o nesodobni prerahločutnosti; pač v toliko, kolikor smemo trditi, da romantika ne sodi v sodobnost. To pa je v vsakem primeru preveč enostranski in neprizadet obračun. RAVEL KODRIČ ....................................................iitiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMMimiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliiililiiiiimil PREDAVANJE O TRAGIČNI STVARNOSTI AMERIŠKIH INDIJANCEV «Vietnam», ki traja skoraj petsto let Kam je pripeljala «civilizacija» belopoltih ljudi - Washington pogodbe podpisuje, vendair se jih ne drži - Obleganje Ranjenega kolena s tanki Indijanec Vernon Bellacourt. V novem študentovskem domu tržaške univerze je imel v ponedeljek izredno zanimivo predavanje Vernon Bellecourt, eden voditeljev ameriškega indijanskega gibanja A. T. M. (American Indian Movement), ki se je tudi sam u-deležil zasedbe vasice Wounded Knee v Južni Dakoti. Zasedba Wounded Kneeja (po naše Ranjenega kolena) je zelo znan dogodek, mnogi časopisi pa so njen pomen prikazali v potvorjeni obliki. Pod naslovi «Sioux na bojnem pohodu*, »Trideset belcev ujetih za talce* in «S Kissinger-jem hočejo pokaditi pipo miru», se je hotelo prikriti resnični smisel zasedbe Ranjenega kolena in vso zadevo spremeniti v nekak «westem» filmskega značaja. V resnici stoji za Wounded Kneejem kruta resnica. Samo nekaj številk: Po podlatkih zgodovinarjev naj bi živelo v Severni Ameriki ob prihodu prvih kolonizatorjev kakih 8 milijonov domačinov. Ob začetku tega stoletja jih je bilo. le še 2()0.000, ravno dovolj za — turistične namene. Danes se indijansko ljudstvo ponovno prebuja. Mnogi, ki so svoj narod zatajili, ali se porazgubili v velikih mestih, so se vrnili v rodne vasi in državljanov, ki se smatrajo za Indijance, je danes okoli 850.000. Wounded Knee so izbrali za demonstrativno akcijo ne le slučajno. Leta 1890 se je tu bila med Indijanci in vlado zadnja bitka, če bitko lahko imenujemo pokol otrok, žena in starčkov, ki ga je vodil general Custer. Poleg takih krvavih pokolov, ki so za a-meriške imperialiste navaden dogodek, je beli človek iztrebljal Indijance z alkoholom, ostalo sta storili še tuberkuloza in črne koze. Tega zla pred prihodom kolonizatorjev Indijanci niso poznali. Vernona Bellecourta je v Trstu predstavil član odbora za mir iz ..................... ZADEVO JE SEDAJ SPROŽIL NEKI POLKOVNIK Skupina ameriških jetnikov se ni «dostojno» obnašala WASHINGTON, 30. - Pet vojakov ameriške redne vojske ter trije marinci bi znali priti pred vojaško sodišče pod hudo obtožbo, da so sodelovali s sovražnikom, ko so bili kot vojni ujetniki v Severnem Vietnamu. Obtožbo je sprožil v torek ameriški letalski polkovnik, ki je bil med u-jetniki najvišji po vojaškem činu v nekem koncentracijskem taborišču blizu Hanoia. Temu taborišču so interniranci nadeli ime »Plantaža*. Osem ameriških vojakov obtožujejo, da se niso ravnali po predpisih, ki veljajo za vojne u-jetnike in da so, kot je sporočil obrambni minister, spravili v nevarnost napore njihovih tovarišev v jetništvu, ki so hoteli uvesti v taborišču vojaško disciplino. Pentagon nadalje zatrjuje da je orne njena skupina «vztrajno iskala sodelovanje tovarišev za sodelovanje s sovražnikom*. Potem, ko bodo te obtožbe temeljito preverili, bodo obtožence lahko postavili pred vojaško sodišče ali pa pred morebitne druge disciplinske komisije. Za sedaj še ni znano, kai se bo z omenjenimi vojaki zgodilo. Kakor je znano, se je iz vietnamskega ujetništva vrnilo doslej 566 vojnih ujetnikov. Te obtožbe so prve obtožbe proti »nevojaškemu obnašanju* ameriških vojnih uietnikov v tujih jetniških taboriščih. Kakor je znano, so ameriške vojaške oblasti ob vračanju svojih vojakov iz vietnamskega u-jetništva uprizarjale mogočne «pa-triotične* manifestacije, ki naj bi dokazale, kako veliki patrioti, da so ameriški vojaki. In ko se ie vrnila poslednja skupina ameriških ujetnikov iz Severnega Vietnama, je nekai ameriških častnikov - bivših ujetnikov izjavljalo, da so bili prisiljeni podpisati izjave. ki so severnovietnamskim oblastem služile kot propagandno sredstvo proti vojni. Bivši ameriški obrambni minister Melvin Laird je v zvezi z raznimi izjavami določil, da se proti podpisnikom raznih izjav ne bo začela nobena disciplinska akcija, ker je pristal na tezo, da so bile izjave oziroma podpisi izjav izsiljeni. Ta sklep bivšega Nixonovega o-brambnega ministra pa ne preprečuje, da bi ameriško vrhovno poveljstvo ne začelo akcije proti ameriškim vojakom, ki da so se v taborišču kot ujetniki slabo obnesli. V tem smislu moremo vzeti v poštev tudi akcijo, ki se ie je lotil letalski polkovnik Guy proti osmim vojakom. Kaže, da so ameriški vojaški krogi tožitelja »pravilno izbrali*, kajti omenjeni polkovnik ie «veteran». ki ie že 24 let v vojski «in je presta) tako korejsko kot vietnamsko vojno*. Polkovnik Guy obtožuje pet vojakov in tri marince, da so sodelovali s sovražnikom, da niso spoštovali višjih oficirjev, da niso bili pokorni ukazom in da so spletkarili, celo vohunili. Ameriško obrambno ministrstvo smatra, da se ie velika večina ameriških vojakov v ujetništvu prilagodila .ietniškim razmeram in to v smislu pravilnika, ki je bil glede tega sestavljen no korejski vojni. Kljub temu ie ameriški tisk poročal tudi o prepirih med ujetniki in tudi o primeru, ko ie osem ujetnikov dalo zelo ostre izjave proti ameriškemu poseganju v In-dokini in to potem ko je bil sestavljen v taborišču odbor za mir. Iz dobro obveščenih krogov se ie zvedelo, da namerava poročnik Leo Thorsness, vojaški pilot, ki je šest let preživel v vietnamskem taborišču, kandidirati za senat v Južni Dakoti med volitvami prihodnje leto. Namerava izzvati svojega nasprotnika senatorja Georga McGoverna, ki da je po njegovem mnenju onečastil Združene države, kajti v lanskem poletju je med kampanjo za predsedniške volitve «prosil Hanoi. naj osvobodi ameriške vojaške ujetnike*. Poročnik Thomsess, ki je star 41 let, je bil leta 1967 hudo ranjen, ko so njegovo letalo zbili nekje nad Severnim Vietnamom. Od te-dai je do osvoboditve živel v voj- | — od ustanovitve ZDA leta 1776 nem uietništvu. je washingtonska vlada podpi- IIIIllllIIIIIKllIIIIlll|ll|IIIIIt|||||||I|l||I|l|I|||||||||||lIII|I|I||llIt«I(Itl,ga P v yj.vnen ^ vreme, ki se bo P°,s^. ooaooje sesun, zaradi visokega zracn?°°nt Sredozemlju v gl°vn? .. ZZveh, trehdneh junija bo temperatura ri. normalni junijski tempe ci! ; 19.15 Ansambel ^hp^i- on nn nočmi: • nnk' ci! ; 19.15 Ansam^i ' 20.00 Domače PesmiUi chpni ja akmeizma; 21.40 Glasben^ turno; 22.15 Paleti B. Dragojevič: P< sovski skladatelji- •™uv, ------.. B. Dragojevič: Pesmi. ki skladatelji- .. ITAL. TELEVIZIJ* 12 30 7>0" 11.00 Nabožna oddajajjj; če 11.00 Nabožna ouuaj-. ^ ljudna znanost; 13.00 S Jug; 13.30 Dnevnik; 17-u .. za najmlajše; l7-30.QD1If sindd5?^ Otroška oddaja; 19-15JT. problemi; 20.30 Dnev em Balzac «Vietorine»; spored; 23.00 Dnevnik. II. KANAL ju-18.30 Protestantizem; J . d*Ita-dovska kultura: 19-00 pjSclua' lia; 21.00 Dnevnik; 21.J« * tUtt0 JUG. TELEVIZIJA i5,p 9.35, 14.45 TV v šoli; 10y05 > 11.00, 16.10 Francoščina; pgC: Suhodolčan: Tajno drusv ^ je 18.15 Obzornik: 18.30 Na spy ^gci nemi film; 18.55 Neznani ^ „ predmeti; 19.45 Barvnai Ji v#: Kalimero; 20.00. 22.15 T 20.25 Kam na oddih: 20.40 ^ razgledi; 21.30 T. Arsovsm-nad Jezersko deželo. «-\/ KOPRSKA BARVNA ?g, 20.00 Otroški kotiček; 2 ■ ročila; 20.30 Nadaljevanka- ^ o Forsytih»; 22.00 Regiona tektura. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V FINALU ZA «POKAL PRVAKOV» AJAX TRETJIČ PRVAK! Rep strelec zmagovitega gola f§AX — JUVENTUS 1:0 (1:0) h| AX: Stuy, Suurbier, Krol, j^nkenburg, Hulshoff, Neeskens, * P’ G- Muhren, Gruyff, Haan in ^izer. jj?VENTUS: Zoff- Marchetti, Lon-Ucco, Furino, Morini, Salvado-y» Altafini’ Causio (Cuccurreddu l ’■ min.), Anastasi, Capello, Bet-(Haller v 63. min.). pODNlK: Gugulovič. i*«ELCI: Rep v 4. min. "LEDALCEV: 90 tisoč. ^“EOGRAD, 30. — Nizozemski je v finalnem srečanju za r °kal prvakov* v Beogradu glad-? Premagal italijanskega prvaka jjVentusa in tako že tretjič osvo-Paslov evropskega klubskega ^metnega prvaka. ^^ozemci so si zagotovili zmago .Prvih minutah srečanja, ko je - ,|ePi akciji Rep neubranljivo (A%1 v vrata in premagal vra-Zoffa, ki ni mogel napraviti Ij/ba krasen strel v levi kot vrat. j^opski prvaki so ves prvi pol-Prevladovali in s hitrimi pro-fcf1 večkrat spravili v zagato ita-v"Psko obrambo, ki je le s težaki zaustavljala razigrane napade. Julijani so se opogumili šele v SV® Polčasu, ko so spremenili , sistem igre in začeli ostro ^ 2Irati nizozemske igralce. Ti Dot)V ^uSem delu srečanja precej Pustili in celo dovolili Juventuso- vim napadalcem, da so prišli v Stuyev kazenski prostor, vendar brez uspeha. Glavna hiba italijanske taktike je bila morda ta, da so se vsi skupaj preveč bali Nizozemcev in zato ves prvi polčas ostali v obrambi, v upanju, da jim bo uspelo nadoknaditi zamujeno v nadaljevanju srečanja. V najslabšem primeru pa bi se zatekli k podaljškom. Vendar pa niso računali na vzdržljivost amsterdamskih predstavnikov, ki so bili sposobni zadati na začetku srečanja izredno hiter ritem igre, ki se je odvijala preko odlične sredine igrišča, ki je zlahka prestrezala vse nasprotnikove napadalne akcije in stalno zalagala svoj napad z nevarnimi žogami. Drugi polčas je bil nekoliko bolj medel, saj so Nizozemci popustili, vseeno pa so dokazali, da so si naslov evropskega klubskega prvaka (ki so ga danes osvojili že tretjič) popolnoma zaslužili. BALINANJE ZA «1. KRAŠKI POKAL« Prijave še danes Kot smo že javili, priredi v soboto, 2. junija športni krožek Kras medčlanski balinarski turnir za «1. kraški pokal*. Tekmovanje bo potekalo na stezah novega balinar- """Hiiiinu,,,,,,,,, mii,,,,, nun, iiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitimiimiiiilliiiiniiiliiiimiiiniiiiiiiiinil Beograd preplavila lUnožica navijačev Šetraj napolnili ulice od Trga t,. (Od našega dopisnika) jgEGGRAD, 30. — Ves dan so h I1® beograjsko letališče spušča-3 z Lalijani ™ Holandci, tako je vso noč in današnji tisg. Po cesti iz .Magreba prišlo na (Qe avtomobilov in avtobusov, da; ^8®* obeh klubov so že V v rnJe, do Kalimegdana, oblečeni 06 klubskih barv, nosili so lWKVe> transparente, trobente in kf ne druge navijaške rekvizite £ s° eden drugega izzivali. O-si|)5 Poldne se je skoraj 10 tisoč A 7v’zerjev o*36*1 klubov zbralo h ^Publike. Najbolj glasni liele navijači, oblečeni v„ čmo-ve gajice, ki so organizirali pra-(I0Ptingej «grozeč» Holandfcem. t40a.v simpatizerji Ajaxa niso 'bili t*oj ®tovilni jim niso ostali dolžni. skandiranja Ajax — Ajax, s^vii ~~ Vaške ter ' «Živela Jugovi) so Holandci s prsti ka-JttvLfo;hk0 golov bo nocoj prejel Tgj.. s> 3, 4 in celo 5. Po .A «divoboji» so se nadaljevali Poplah Beograda vse do pozno lili ne’ ko so se «tifozi» presedi l 8.. stadion Crvene zvezde. Da h j,2le pričakali začetek tekme Po^agotnetna zveza Jugoslavije Pw8ela pred tekmo za pester dal^ P1- Od 18. do 19. ure je gle-zabaval vojaški orkester beo-licgj® garnizije z raznimi korač-d°mačih in tujih gostov, Pa je nastopil ansambel °šnat ? ljudskimi plesi Srbije, Pjp8 in Vojvodine. mestne skupščine Beo-^ Rajko Pešič je priredil da-^otM^Pe sprejem za voditelje »jke Nogometne zveze (UEFA) Phl0i8xa ter Juventusa. Ob tej • atic*8. ie predsednik UEFA ju : izročil predsedniku Peši-*akp8ket° UEFA, podpredsedniku biki * zastavo UEFA. Zastop-htočii- na so predsedniku Pešiču De,} 1 ^tatueto*, simbol mesta, jjl pp. .nlk Ajaxa je prav tako izro-. ču plaketo kluba. Branko \p 1® svojim gostom podaril alfi. B. Kontovel — Sloga B 2:0 Bor — Sloga B 2:0 Kontovel — Bor 2:1 V finalu se bosta tako za prvo mesto srečali prva postava Sloge in Kontovel, Bor se bo spoprijel s Sokolom za tretje mesto. KOŠARKA MLADINSKE IGRE Inter 1904 — Kontovel 62:31 (38:16) KONTOVEL: Čuk 7, Regent, Pe-rini, Ban Marko 10, Ban Valter, Starc Ivo 6, Starc Klavdij 6, Ukmar 2, Bukavec, Majowski. V polfinalu mladinskih iger so Kontovelci igrali proti močni ekipi Inter 1904, ki je favorit tega tekmovanja. Slovenski košarkarji so dobro začeli in presenetili nasprotnike, tako da je bil rezultat po prvih osmih minutah igre 12:8 za Inter. Tedaj pa so Kontovelci pričeli igrati sla bo in vseh njihovih upov na do ber izid je bilo konec. Nasprotniki so polnili njihov koš iz vseh položajev in razlika je stalno narašča la. Kontovel bo sedaj igral proti Ricreatoriju v finalu za 3. mesto. I. S. skega objetka v Zgoniku, ki ga bodo prav v soboto slovesno odprli. Kot je bilo pričakovati, je ta turnir zbudil veliko zanimanja med domačini. Predvsem starejši člani se mrzlično pripravljajo na tekmovanje, ki bo v dvojicah in bo potekalo po izločilnem sistemu. Neposredno pred pričetkom tekem pa bo žrebanje. Do danes se je že prijavilo precej dvojic. Organizator pa obvešča, da danes zvečer zapade rok za prijave. Vpisnina znaša 500 lir na osebo, prijave pa sprejemajo vaški poverjeniki. - bs - V REPUBLIŠKI LIGI Tokrat derbi za ekipo Izole Prvenstveno srečanje med članoma republiške nogometne lige Koprom in Izolo je že več let obalni nogometni dogodek sezone. Tudi tokrat se je zbralo na igrišču v Izoli okrog 1500 gledalcev, oboroženih z vsemi mogočimi navijaški rekviziti, ki so ustvarili tako vzdušje, da so se igralci res morali kar najbolj potruditi. Razumljivo pa je tudi, da je bilo na obeh straneh precej živčnosti. Srečanje je bilo odločeno v 17. minuti prvega polčasa. Najboljši i-gralec domačinov Vinko Gregorič je spretno izrabil napako koprske o-brambe in iz neposredne bližine zadel mrežo. Koprčani so imeli pred in za tem precej priložnosti, žal pa so tokrat napadalci, zlasti pa še Morate, povsem odpovedali. Po poteku dogodkov na igrišču bi bolj ustrezal neodločen izid, toda to še ne pomeni, da je zmaga Izolčanov nezaslužena. Domačini so namreč odlično igrali v obrambi ter zelo spretno ohranili prednost enega zadetka. Obe moštvi zaslužita pohvalo za borbeno in z redkimi izjemami skoraj v celoti fair igro. To velja zlasti za Izolčane, ki jim je bilo to srečanje le prestižnega pomena in so se kljub temu borili tako, kakor da gre njim za izpad in ne Kopru. Po drugi strani pa je spravil poraz Koper v nevarne vode. Odločilno srečanje bo v nedeljo v Kopru, ko morajo domačini premagati Kovinarja, če hočejo še ostati v slovenski ligi. Še nekaj besed o gledalcih. Navdušeno so spodbujali igralce obeh moštev, vendai* vše'je bilo v mejah dovoljenega. Zato si takih srečanj v tako športnem vzdušju še želimo. Izjave: Strelec edinega zadetrn Vinko Gregorič: «.Tekma je bila borbena. nekoliko nervozna, morda je bilo na naši strani tudi nekoliko sreče. Čestitam tudi Koprčanom, ki so se borili pošteno in fair*. Trener Izole Božo Jerkovič: «Jas-no je, da je na teh naših srečanjih tudi precej nervoze, vendar so se igralci obeh moštev borili pošteno. Zmagali smo, ker smo znali z dobro taktiko ohraniti prednost iz prvega polčasa*. L. O. KOLESARSTVO . DIRKA «CIR0 D'ITALIA» Merckxovi zasledovalci prejeli nov hud udarec V včerajšnji etapi zmagal Belgijec De Vlaeminck Svverts ob zmago zaradi padca BENEVENTO, 30. — E. Merckx je v današnji etapi še povečal svoj naskok pred neposrednimi zasledovalci. Danes je zadal Batta-glinu in Pannzzj še tri minute zaostanka, tako da je po polovici dirke trdno v vodstvu s šestimi minutami prednosti pred drugouvrščenim Battaglinom Odločilni napad je danes sprožil Španec Perurena po 108 km dirke, pri vzponu na Trivento. Kmalu se mu je pridružilo še štirinajst kolesarjev, med katerimi so bili Merckx s štirimi tovariši, pet Špancev ter trije Italijani z Gimondi-jem. Ta skupina sj je nabrala pet minut prednosti, zasledovalci niso takoj reagirali in to jih je na koncu drago stalo. Battaglin in tovariši so sicer pričeli zasledovati, vendar jim je uspelo nadoknaditi le dve minuti. Najdelavnejši je bil prav mladi dirkač iz Veneta, z o limpijskim prvakom Kuiperjem ter Bitossijem. Na cilju pa je prišlo kmalu do tragedije. Medtem ko so se ubežniki pripravljali na končni sprint, je na ciljno ravnino pritekel pes, ki je prestrašen šel prav med kolesarje. De Vlaeminck se mu je takoj ognil in tako zmagal pred Gimondijem, medtem ko je Merckx komaj ostal pokonci. Skupil pa jo je Svverts, ki je šel preko psa in končal na tleh. Sodniki so mu po pravilniku dosodili enak čas kot zmagovalcu. Jutri bo na sporedu 12. etapa Benevento — Fiuggi (215 km). Vrstni red na cilju 11. etape Lan-ciano — Benevento (230 km); 1. Roger De Vlaeminck (Bel.) 6. 58’14” s popr. hitr. 32,993 km/h 2. Felice Gimondi (It.) 3. Eddy Merckx (Bel.) 4. Motta (It.) 5. Gosta Pettersson zaost. 3” 6. Pesarrodona 4” 7. Lazcano 5” 8. Fuente 10” 9. Swerts 10. Huysmans 28” Skupna lestvica: 1. Merckx 59.25T7” 2. Battaglin zaost. 6’ 39” 3. Gimondi 7’27” 4. Motta 7’56” 5. Panizza 8’23” 6. Pesarrodona 9’08” 7. Lazcano 9’33” 8. Bitossi 9’48” 9. De Vlaeminck 12’30” 10. Poggiali 12’32” košarka v. - , TEDENSKI PREGLED Boris Fabjan najuspešnejši strelec na letošnjem turnirju CDL (146 točk) Uvrstitev Kontovela v občinski finale Ml pomeni lepo uveljavitev naše* košarke 1. DIVIZIJA Prvenstvo 1. divizije poteka v znamenju izenačenosti. Ferroviario je sicer še trdno na prvem mestu, borba za ostala višja mesta pa je zelo ostra. Poletovci so nerodno v nedeljo zgubili v Skednju, saj so imeli zmago že v rokah. Za openske košarkarje bo torej izredno važno današnje srečanje proti milj-ski ekipi CGI, ki je v nedeljo premagala Cianocolori le z dvema točkama razlike. Kontovelci bodo skušali danes ponoviti lep nastop, ki so ga prikazali proti močni peterki Grandi Motori. Paziti bodo seveda morali na «grškega»« centra Tžontzisa, ki je pod košema zelo nevaren. Libertas v nedeljo ni igral najbolje in je dokazal, da ima slabo telesno pripravo. Od ostalih srečanj gre omeniti tekmo med Ferroviariom in Ser-volano, ki sta glavna tekmeca za osvojitev končnega prvega mesta. IZIDI 9. KOLA: Kontovel — Grandi Motori 39:59, Servolana — Polet 72:69, Libertas TS — Ferroviario 59:78, CGI — Cianocolori 57:55. Ferroviario 8 8 0 671 393 Servolana 7 6 1 461 392 Polet 9 5 4 610 555 Grandi Motori 8 5 3 462 413 CGI 9 5 4 482 436 Libertas TS 9 4 5 518 546 Cianocolori 8 0 8 413 581 Kontovel 8 0 8 284 529 LESTVICA: 16 12 10 10 10 8 0 0 PRIHODNJE KOLO (danes): Kontovel — Libertas TS (11.00), Polet _ CGI (11.00), Ferroviario — Servolana, Cianocolori — Grandi Motori. TURNIR CDL Lloyd Adriatico je zaradi boljšega količnika v koših osvojil prvo mesto na turnirju «Casa della Lam-pada», pred presenetljivim Ciano-colorijem, ki je v zadnjem večeru premagal Italsider s 53:48. Zmaga Iioyda ni prepričala nikogar, saj so lloydovci na tem turnirju razočarali (med drugim so le s srečo premagali tudi Bor). Za Bor pa je bil turnir prav tako uspešen predvsem zaradi prvega mesta v lestvici najboljših strelcev, ki ga je z veliko prednostjo osvojil Boris Fabjan. Bila je to najlepša nagrada za tega požrtvovalnega in resnega igralca. .....................................m'.............. TRŽAŠKO SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO JE ZELO AKTIVNO Vrsta izletov v poletnih mesecih Število novih članov, zlasti mladih, pri tem društvu stalno narašča Z veseljem lahko ugotovimo, da je SPDT program, katerega si je bilo začrtalo pred letom dni, v glavnem tudi uresničilo. Zaslugo za ta uspeh lahko brez nadaljnjega prisodimo odboru, ki je prizadevno in z navdušenjem deloval skozi vse leto. Da se delovanje društva razvija iz leta v leto, nam povedo tudi številčni podatki o novih članih: leta 1971 je bilo 30 novih članov, leta 1972 pa 85, letos do maja meseca že čez petdeset. Drugo razveseljivo dejstvo pa je, da nad tretjina članov še nima 18 let, a pri 140 mladincih je razumljivo, da ima odbor'polne roke dela. Letos se je začelo dobro razvijati izletništvo, ki je zlasti popularno med našimi starejšimi člani. Ogled zanimivih krajev, povezan s krajšimi vzponi, prija vsem, ki si ne morejo dovoliti težjih gorskih tur. Precej truda smo vložili v populariziranje naših izletov po Krasu, ki smo jih začeli prirejati to zimo, a doslej odziv ne odgovarja vloženemu trudu. To dejstvo dokazuje, da se naši ljudje premalo zanimajo za naš Kras, tem večjo pozornost pa mu posvečajo drugi, ki nam ga končno utegnejo še pre- fsšič Se g Pograda. /Pltem dnevu izločilnega od-• Z*s.Sa turnirja ob 50-letnici hit)j. rja so bili doseženi naslednji Prejšnjo soboto so se v Moraru srečali nekdanji nogometaši iz Gorice in Tolmina ter odigrali prijateljsko tekmo, ki jo je sodil Toselli iz Krmi na, sodnik italijanske A lige. Zmagali so Goričani z rezultatom 2:0. Lanska' prijateljska tekma, ki so jo odigrali v Tolminu, se je zaključila z 2:1 v korist Tolmincev. Po srečanje so imeli skupno večerjo in so ob petju in kramljanju preživeli prijeten večer. (Slika kaže obe enajsterici.) (Foto M. Kuzmin) vzeti. Če se je do pred petimi leti se dalo smučarsko delovanje ločiti od ostalega, je to zdaj skoraj nemogoče. Športna aktivnost smučarjev se ne konča z zimo, ampak se nadaljuje vse leto, kar zahteva angažiranost vseh odbornikov. Priprava in organizacija tečajev pred-smučarske telovadbe v mestu in okolici, smučarskih tečajev pri Sv. Antonu in v Žabnicah, zimskih športnih iger — vse to predstavlja ogromno delo, ki ga je doslej večji del opravila načelnica smučarskega odseka Selma Micheluz-zi, v .prihodnosti pa ji bodo morali priskočiti na pomoč tudi drugi. S smučanjem so pričeli že lani septembra, ko. je 16-članska skupina odšla na poletni trening na Stelvio. Takoj po povratku so se pričeli predsmučarski treningi na suhem. Teh je bilo kar 12. Letošnja zima je bila, kot znano, precej skopa s snegom. Smučarski tečaj se je zato začel z zamudo. Kljub temu je bil dobro obiskan. Tečajnikov je bilo okrog 180, od teh 30 otrok, ki predstavljajo novo smučarsko generacijo. Sedme zimske športne igre so organizatorji dobro izpeljali. Ni preprosto prirediti tekmovanja za 350 tekmovalcev. Pomanjkljiva pa je bila organizacija visokogorskih izletov, ker manjkajo v odboru predstavniki tistih mladih članov, ki se na tem področju najbolj udejstvujejo in ki delajo lepe gorske ture ter v svojem alpinističnem znanju napredujejo. Alpinistični odsek je še vedno v povojih. Že več let skuša društvo privabiti mladino v svet alpinizma z raznimi predavanji, alpinističnimi tečaji, a zaman. Letos sta bila organizirana dva tečaja in le prvega sta se udeležili dve osebi. Kulturno delo je potekalo zadovoljivo, vsa predavanja so bila dobro obiskana, kar potrjuje tudi sloves, ki ga uživajo naši predavatelji. Težnja društva je, da bi se delovanje odvijalo v duhu današnjega časa. Zato je pokazalo posluh za vse, kar bi utegnilo kori- stiti, izboljšati in osvežiti naše delo ter organizacijo. Zato se je letos SPDT vključilo v kampanjo za povratek k naravi. V tem smislu je imel «dan planinca* dokajšen uspeh s tekom «čez drn in strn* na Nanosu, ki se ga je udeležilo kar 200 tekačev. Izkušnjo so še dvakrat ponovili in jo veselo poimenovali «križ - kraž na Krasu*. Oglejmo si sedaj izletniški program letošnjega leta do septembra meseca: 27. maja je organiziralo društvo izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. 2. in 3. junija bo izlet na Ljubelj, z vzponom čez. Zelenico na Stol, s prenočiščem v Prešernovi koči. Drugi dan sestop po grebenu do Pristave. Za, neplanince pa bo ogled Vintgarja, slapa Savice in Vogla. 17. junija bo SPDT priredilo srečanje zamejskih planincev na Ojstrniku z družabnim popoldnevom v Žabnicah. 24. junija «križ-kraž-kros». 1. julija izlet na Krn. 14. in 15. julija visokogorski izlet v Viševo skupino, z vzponom na Riofreddo. Od 4. do 14. avgusta izlet v osrednje Alpe (Adamello) in Zahodne Dolomite (Brenta). Program tega desetdnevnega izleta bo pravočasno objavljen v dnevniku. 5. avgusta vzpon na Mangart ter 1. in 2. septembra izlet na Triglav. NOGOMETNI TURNIR ZARJE Danes polfinalna srečanja Prvi zavrtljaj nogom. tnega tur nirja, ki ga organizira Zarja v okviru 50-letnice obstoja, je prinesel prva presenčenja. Izločeni so bili kar trije od štirih nosilcev skupin: Breg, Campanelle in Zar j ja. Edinole Primorje se je z zma j go proti Unionu uvrstilo v polfina- j le skupaj s Sovodnjami, Primorcem; in Zaulami. SovodenVi so namreč premagali Brežane, ki so igrali z rezervnim moštvom, saj so istega dne «plavi» igrali v okviru pokala Inter SS proti S. Giovanniju in tu di tam zgubili. Primorec pa je nepričakovano odpravil Zarjo, in sicer po enajstmetrovkah, saj se je tekma ob regularnem času zaključila neodločeno 1:1. Enajstmetrovke so odločale tudi v tekmi Campanelle — Zaule, ki se je končala brez gola. Iz enajstih metrov so bile bolj uspešne Zaule, ki so trikrat prestresle mrežo, medtem ko so Campanelle zastre-Ijale kar tri enajstmetrovke. Polfinalne tekme bodo na sporedu danes (ob 10.30 Sovodnje — Primorje, ob 17. uri pa Primorec — Zaule) na bazoviškem pravokotniku. Ker je bil prvi zavrtljaj precej presenetljiv, ni izključeno, da pride tudi v polfinalu do presenetljivih izidov in možno je, da bodo spet odločale enajstmetrovke. Po prvem zavrtljaju je lestvica najboljših strelcev naslednja: 3 gole: Barbiani (Primorje); 1 gol: Devetak in Sambo (Sovod-nje), Vižintin (Breg), Kalc (Zarja), M. Kralj (Primorec). B. R. NAMIZNI TENIS NA MP AVSTRIJE Miličeva zopet v drž. reprezentanci Danes se v Dornbirnu prične mednarodno mladinsko namiznoteniško prvenstvo Avstrije. V itali janski reprezentanci nastopa tudi Miličeva, Jugoslavija se prvenstva ne bo udeležila, sodelovala pa bo reprezentanca Slovenije. Turnir se bo zaključil v nedeljo. KONČNA LESTVICA: Lloyd A-driatico 10, Cianocolori 10, Italsider 8, Grandi Motori, Plet 6, Servolana 4, Bor 2, Libertas Trst 2. NAJBOLJŠI STRELCI: Fabjan (Bor) 146, Fortunati (Cianocolori) 119, Jacuzzo (Lloyd) 99, Lunazzi (Lib. TS), Mačehi (id.) in Kon drater (M. Plet) 91 itd. Po končani tekmi Cianocolori — Italsider je bilo nagrajevanje, katerega so se med drugim udeležili tudi občinski odbornik za šport inž. Gasparini, predsednik deželnega FIP Jacobucci in drugi. MLADINSKE IGRE V finalnem občinskem delu mladinskih iger je nastopila tudi presenetljiva ekipa Kontovela, ki pa je zgubila obe srečanji in je tako ostala na četrtem mestu. Sicer pa je že uvrstitev v ta finale lep u-speh. Nedvomno je uvrstitev Kontovela v finalni del eden najvažnejših dosežkov naše košarke. KONČNA LESTVICA FINALNEGA DELA: 1. Inter 1904, 2. Cen-tro Giovanile Študenti, 3. Ricreato-ri, 4. Kontovel. DISCIPLINSKI POKAL D LIGE Le za eno samo točko so borovci zgubili možnost osvojitve prestižnega disciplinskega pokala v D ligi. Res škoda, kajti po neuspehih v prvenstvu bi bil fantom ta pokal v veliko zadoščenje. LESTVICA: Hannibal 10, Bor 11. Treviso 14, Crick VE 23, Don Bo-sco 23, Virtus PD 38, Cianocolori 66, Pro Pace PD 79, Fiamma PD 98, Lido Šanson VE 105, CUS Padova 125, Jesolo VE 138. b. L NOGOMET DANES V RICMANJIH Stari-mladi Tradicionalni spopad med starimi in mladimi je Ricmanjcem prišel že v navado in tudi letos se vneto pripravljajo. Naj mimogrede omenimo, da je bilo prvo tako srečanje že leta 1954, kar dokazuje, da je nogomet v vasi zelo priljubljen. Od današnje tekme si navijači o-beh ekip veliko obetajo in verujejo v zmago svojih ljubljencev. Srečanje bo na športnem igrišču v Dolini, z začetkom ob 17.35. Pred tekmo in v odmoru bo igrala ricmanjska godba. K. B. OBVESTILO V petek, 1. junija bo ob 20.30 v prostorih PD Ivan Cankar v Trstu, Ul. Montecchi 6/IV 4. BRZOPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR ZA «POKAL PD IVAN CANKAR* Vpisovanje pol ure pred pričetkom turnirja » * • V torek, 5. junija bo v Prosvetnem domu v Bazovici ob priliki 50-letnice obstoja PD Zarje šahovski brzoturnir. Začetek ob 20.30, vpisovanje pa pol ure prej. Prvo-uvrščeni bo prejel pokal. Turnir za «Pokal Zarje*: Primorje — Union Dr J^ksander • Peter Partizanski zdravnik 6 bogatega, pa *udi težkega življenja partizanskega zdravnika stw°da ta množični teror je relativno hitro minil. Glavnini he se je mudilo naprej. Moral se je umakniti iz doli- Pa je pustil le manjšo enoto. Ta se je krepko nasla-n'a reakcionarne belogardistične sile, ki so takoj po ofen-11 ti^astoPtle vse bolj odkrito. Novo pečeni belogardisti so bi-^ oboroženi, vendar so ostali še nadalje na svojih o-tiMj® °6itno so se počutili povsem varne. Med njimi so bili ki so morali na silo prijeti za puško in se tako pn-ptl beili gardi. W7°ti koncu avgusta je okupator skoraj povsem opustil pa-tlsj 7nJe Po gozdu z manjšimi patruljami, kot je to de.al do-se je v postojanko v Starem trgu in se nekako za-C111 s tem, da nas je odrinil globlje v gozd m nam tako hW°6il oskrorvanje iz doline. Verjeno je računal da nas ^^ala zima. Izglodalo je, da se je zadovoljil z zbiranjem V6asitkov ° nas in s tem, da je bombardiral z enim ali dvema, rw,tudi 2 več avioni področje, kjer je bilo nase taborišče. b^° 86 spominj am bombardiranj a taborišča na Tolminskem v .A ,Tab°rišče je balo skoraj prazno. Enota je bila nekje Le malo nas je bilo v taborišču. Bilo je v popoldan-C7rah- Sonce se je pravkar spuščalo proti vrhovom Javorm-^•iT^krat, kot bi se utrgal plaz, se je začulo močno hn> ^e- Za tem je prihrumel v nizkem naletu avuon. Pogledal sem proti nebu. Tik nad drevjem se je avtan dvignil in odletel, ne da bd odvrgel ali da bi streljal po nas. Kmalu za njim se je pojavil drugi, nato pa tretji. Zaokrožili so nad taboriščem in odleteli, že so se vrnili in odvrgli prvi tovor bomb. Pokalo je na vseh koncih in krajih. Jasno je bilo videti, kako pilotov pomočnik meče bombe iz aviona kar z rokami. Padale so po taborišču in še več okoli njega. Ko so se avioni strmo spuščali, so streljali po nas z mitraljezi. Rafal je zaparal prav po sredini taborišča, da je letelo listje na vse strani. Malo je manjkalo, da nisem skupil. Dobro so merili. Oči vidno so odlično poznali naš položaj. Ni bilo dvoma, da nas je nekdo izdal. Kar nas je bilo v taborišču, smo se že ob prvem naletu razbežali na vse trani med visokimi skalami smo si poiskali zaklone in počakali, da je nevarnost minila. Nekaj borcev, ki so ostali v taborišču, se je zbralo po prvem naletu. Skupina, ki jo je vodil Ivan Okoliš je šla proti Jermendolu, da prepreči prodor sovražne pešadije. Ni bilo takoj jasno, ali nas le bombardirajo ali nas bodo Zraven tega še napadli s pešadijo. Kasneje so nas še večkrat, skoraj vsak dan bombardirali. Po bombardiranju smo sodili, kako natančno so vsakič vedeli za naš položaj, katerega smo zaradi tega morali večkrat menjati. Partizani so po vsakem bombardiranju pridno nabirali bombe, ki niso eksplodirale in jih nato sami uporabili. Odpirali so jih in uporabljali «petrolej», s katerim so bile poijne-ne. S puškami in mitraljezi so streljali po avionih, vendar mi ni znano, če so kak avion s tem uničili. Bombardiranje taborišča le ni ostalo brez posledic. Izgubili smo dobrega komandirja čete Ivana Okoliša Iz Spodnjih Poljan Njegova smrt ni bila nikoli povsem pojasnjena. Našli so ga daleč od taborišča, ustreljenega. Govorili so, da si je sam sodil. Baje je bil že takoj po ofenzivi zelo potrt. Bil je muren in tih fant, zelo hraber, vendar rahločuten. Vedno je bil urejen in imel sem vtis, da je bil bolj razgledan od svojih vrstnikov. Kasneje sem zvedel, da ni mogel preboleti ustrelitve nekega partizana z Babnega polja, ki je bil na izvidnici, ko je njegova četa napadla vas Drago. Prvi napad se je izjalovil. Pri drugem je četa padla v Zasedo. Oni iz izvidnice naj bi zakrivil neuspeh akcije. Baje je sporočil potrebne podatke italijanski komandi v Cabru. Tako je povedala takratna učiteljica z Babnega polja. Kasneje so ugotovili, da je bila učiteljica izdajalka in da je namenoma po nedolžnem obdolžila onega Babno-polj ca. Ta dogodek naj bi po mnenju tistih, ki so Ivana dobro poznali, povzročili, da so mu popustili živci. Izkoristil je preplah, ki je nastal ob bombardiranju, in se naglo odločil. Zaradi bombardiranja na Tolstem vrhu smo se preselili v bližino Otrobovca. Nekega dne, bilo je prve dni septembra, je komanda odreda odločila, da izvede napad na Loško dolino. Napad naj bi izvedb tako, da bi pri okupatorju povzročil presenečenje. Dokazati mu moramo, da smo še tu. Organizatorje bele garde pa bomo skušali uloviti. Pri njib naj bi izvršili tudi rekvizdcijo in si tako preskrbel hrane in drugih potrebščin. Komanda je odločila, da se odred razdeli na več skupin, ki bodo vsaka zase napadle na različnih kancih doline. Glavni del odreda, en cel bataljon bo napadel postojanko v Starem trgu in ji tako preprečil, da ne bi mogla priti na pomoč napadenim belogardistom. Druga skupina, del drugega bataljona, bo napadla in razorožila belogardiste na Danah. Tretja skupina bi odšla proti Vrhniki z namenom, da tam razoroži belogardiste bi odpelje s seboj svojce partizanov, da bi se tako pravočasno umaknib represijam, ki jih bodo po našem napadu prav gotovo izvajali Italijani in belogardisti. Še neka skupina je odšla z Levčkom proti Kržiču v Pubodu z nalogo, da ujame enega vodij bele garde Ludvika Kržiča. V skupini, ki je šla v Pod-lož, je bdi tudi Viktor, eden od onih ki so se zastrupiti z oljem Meni so naročiti, da formiram nekakšno previjališče — prvič odkar sem partizanil. Kaj več mi o tem niso povedati. Odrediti so mi nekaj partizanov, ki naj bi biti z menoj. To so bili Stanko, Bavec, Lado Fajdiga in še nekdo. Previjališče naj bi formiral v Pubodu za gasilskim domom Ce bo kdo ranjen, ga bodo pripeljati na previjališče, kjer mu bom nudil pomoč. Znak za začetek akcije bo napad na posadko v Starem trgu. O prvem mraku smo se spustiti iz taborišča na Otrobovcu proti dolini. Moja Skupina se je pridružila Levčevi grupi, ki je imela nalogo, da ujame ali likvidira Kržiča iz Puboda .Ta je veljal za glavnega organizatorja bele garde v dolini. Pri mostu čez Obrh v Pubodu smo se ločiti od Levčkovih ljudi in se napotili proti gasilskemu domu. Fantje, ki so biti določeni, da gredo z menoj, s tem niso bili zadovoljni. Tudi oni so želeli v akcijo, želeti so se maščevati belim, zraven pa so se nadejali kakega plena ati kaj. Že v taborišču so nekateri odkloniti, da bi šli z menoj. Šele ko jih je komandant sam odredil, so nejevoljni le popustiti. Da smo prišli do gasilskega doma, smo morati zaviti nekoliko s ceste tik pred mostom čez Obrh. Previdno smo se približati temni stavbi. Bilo je pričakovati, da belogardisti ponoči stražijo po vasi, zato previdnost ni bila odveč. Toda bilo je vse mimo in tiho. V temi sem se ogledoval, kako naj organiziram previjališče. Nobene lope ni bilo v bližini. Luči tudi ne. Delati bom moral v trdi temi. Rane ne bom mogel videti — le tipaje bom lahko ugotovil, kako je kdo ranjen. Razen nekaj orodja, domačih obvezil in žganja drugega nisem i-mel. Od mojih spremljevalcev nihče ni bil bolničar. Biti so mi dodeljeni bolj za varnost kot pa za pomoč pri medicinskem delu. Razmišljal sem, kaj mi je stont: sredi noči, da bu nalogo kolikor toliko dobro opravil. Nisem se še dodobra ogledal okoli sebe, ko sem opazil, da ni nobenega mojih spremljevalcev več. Klicai sem s pridušenim glasom njihova imena. Nič s Nadaljevanj e sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— .dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 RIM0RSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 *3'^7207 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon z Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^na^tasi, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. *Ma pr| 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar° , s.p.l, oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije P Glavni urednik Stanislav Renko __ T . Izdaja in tiska ZTT • 31. maja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel POSREDOVANJE PREDSEDNIKA TUNIZIJE BURGIBE Nov predlog za rešitev krize na Bližnjem vzhodu Arabske države in Izrael naj bi sprejeli meje iz leta 1947 - Ugoden odmev v Tel Avivu • Umor šeika Osmana v Severnem Jemenu TUNIS, 30. — Velik odmev so imele izjave predsednika Tunizije Burgibe, ki je med intervjujem s skupino italijanskih novinarjev izjavil, da je po njegovem mnenju razdelitev Palestine edina rešitev za dosego trajnega miru mpd A-rabci in Izraelom. Palestino naj bi razdelili, kot je bilo predvideno v resoluciji OZN iz leta 19-17. Predsednik Burgiba je tudi dodal, da njegov predlog ni nov, saj ga je izrazil že leta 1065, torej pred šestdnevno vojno, med katero «VZG0JNA» METODA V Južni Karolini (ZDA) je policija aretirala dva mlada zakonca, ki sta se že dalj časa posluževala neobičajne vvzgojne» metode. Imela sta dva sina, ki sta stara 4 leta in 14 mesecev. Ker sta prepogosto jokala, sta jima enostavno dajala marijuano - mamilo, ki pomirja živce. Seveda sta se otroka vsaki-krat blaženo pomirila, zato sta se neodgovorna zakonca, ki sta stara komaj 22 let, zelo začudila, ko sta si znašla lisice na zapestjih. «Kaj pa ni v redu? Ali ne smemo niti izbirati vzgojnih metod, ki so nam ljubše?*. Otroka so dali v sirotišnico, kjer jima bodo starši prav gotovo manjkali. Pa seveda jim bo manjkal tudi ščepec opojne marijuane. SINDIKAT ZA NAJSTAREJŠI POKLIC Prostitutke iz San Francisca v ZDA so v teh dneh ustanovile svoj sindikat. Organizirala ga je 35-letna Marco St. Jones ob podpori ustanove l! H. l' IU J - !1J. : l !. .i ,j | LANCIANO (Chieti), 30. — Danes dopoldne so v Lancianu pri Chietiju odkrili truplo 13-letnega šolarja Er-colina Ccnserve, ki se je s pasom obesil v revnem stanovanju, kjer je bival s starši. Izgleda, da se je fant obesil, ker ga je pred dnevi neznanec posilil in ni prenesel šoka. Karabinjerji aktivno iščejo človeka, ki je posredno zakrivil smrt malega Ercolina. 18-Ietnik zbežal iz umobolnice in poskusil samomor MILAN, 30. — 18-letni Mauro Cre-vacore iz Inveruna pri Milanu se je danes dopoldne polil z bencinom in se zažgal. Do strahovitega dejanja je prišlo blizu zasebne klinike za živčne bolezni, kjer je fant bil na zdravljenju že dalj časa zaradi posledic hude prometne nesreče. Crevacore je zbežal iz klinike tako, da je preskočil živo mejo. Nihče ga ni videl, ko se je polil s becinom, toda čim je začel goreti so mimoidoči slišali njegove obup-dih. opeklin po vsem telesu so ga no klicanje na pomoč. Zaradi hu-sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Na tleh so agenti letečega oddelka odkrili listek, v katerem je pi-salo samo: «Naj mi bog odpustil* Verjetno je fant poskusil samomor iz bolezenskega posnemanja drugega bolnika iste klinike za živčne bolezni, ki je prejšnji teden poskusil samomor na podoben način. Pri Zadru ležišča zemeljskega plina ZADAR, 30. — Na jugoslovanski obali Jadranskega morja so baje odkrili velika ležišča zemeljskega plina. Raziskave v morskih globinah je izvajalo hrvaško podjetje dna — naftaplin* kakih 120 km zahodno od Zadra. Pri raziskovanju je bilo soudeleženo neko francosko podjetje, ki je dobavilo platformo tipa «neptune». Zdi se, da so na tistem področju precejšnja ležišča naravnega plina. Domnevajo pa, da bi prej ali slej lahko našli tudi leži- PO PISANJU KOMUNISTIČNEGA GLASILA «L’UNITA» Spet novi dokazi o povezavah med MSI in grškimi polkovniki «Er Bova zahteva zveste in disciplinirane mladince za strogo konspirativne pobude - «0krožnica o izrednih ukrepih» malo pred pokolom v Milanu - Vloga italijanskega admirala v NATO Norma Levy, šarmantna angleška prostitutka, ki je imela med svojimi «stalnimi gosti* dva člana Heathove vlade. Te dni se je umaknila na varno v Maroko, od koder je sporočila, da je imela med svojimi ((gosti* vsaj še enega ministra, če že ne dva. Sedaj jo Scotland Yard aktivno išče RIM, 30. — Glasilo KPI «L’Unita» objavlja danes vest o odkritju novih povezav med neofafašistično stranko MSI, grško vojaško diktaturo in določenimi krogi italijanske vojske le malo časa pred strahovitim pokolom v milanski Kmečki banki decembra 1969. Zlasti' vznemirljivo je, da so se misovci pripravljali na «splošno mobilizacijo proti komunistični vstaji* niti dva meseca pred atentatom in da so nameravali uporabljati «vsa potrebna sredstva proti rdeči nevarnosti*. Urednikom komunističnega dnevnika je uspelo priti do treh tajnih dokumentov, iz katerih izhaja, kako tesne so vezi, ki vežejo MSI na grške centrale provokacije in na predstavnike italijanske mornarice, kakšni so cilji fašističnih polvojaških formacij in na kakšen način rekrutirajo sile za svoje škvadristične tolpe. Prvi dokument je lastnoročno pismo Alberta Rossija, ki je bolje znan z nazdevkom «Er Bava». To je tisti, ki vodi fašistična vojaška vežbališča, rekrutacijo in organizacijo misovske polvojaške skupine «Volontari nazionali*. V svojem pi- smu «Er Bava» najprej določa, da se lahko vpišejo med «Volontarie* samo polnoletni «kameradi», ki so vpisani v MSI vsaj eno leto in ki torej lahko zagotovijo popolno predanost, zvestobo in disciplino. Čemu pa mu rabijo taki ljudje? Seveda ni «Er Bava» navedel v pismu nobene konkretne akcije, piše pa o osebnih stikih, ki jih je treba imeti za «določitev ciljev, ki nas zadevajo*. Poleg tega tudi javlja, da bo od avgusta 1969 dalje vodil vse stike strogo konspirativ-no. «Od danes telefoniraj samo na mojo osebno številko* in nato našteva ure, ko je doma. Tri mesece pozneje in torej poldrugi mesec pred pokolom v Milanu je Massime Anderson, vsedržavni voditelj «Mladinskega združenja študentov in delavcev*, ki je mladinska organizacija MSI, naslovil vsem pokrajinskim vodstvom stranke zaupno «okrožnico o izrednih ukrepih*. Anderson najprej piše, da je «položaj dramatičen*, da so «jasni znaki skorajšnje vstaje in da je zato treba pripraviti splošno mobilizacijo ter imeti stalno pripravljena vsa potreb- šče petroleja. ........„11111111,1,■■»■■■■................................................................................■»■■>................ OD 4. DO 5. JUNIJA V SIRAKUZAH Simpozij o mednarodnem kazenskem sodišču Mednarodno srečanje pravnikov zadeva zračno in pomorsko gusarstvo, ugrabitve in podobne prekrške RIM, 30. — Od 4. do 5. junija bo v Sirakuzah simpozij na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi mednarodnega sodišča, ki naj bi obravnavalo nekatere kazenske zadeve, ki so posebno, npmepibjj.^ za sodobno življenje na ravni mednarodnih odnosov. Gre v glavnem za prekrške kot so teroristični atentati, preusmeritve letal in ladij ter ugiabitve diplomatov. Gre torej, za kazenske zadeve, ki se tičejo pravosodja, oziroma prava več držav. Na simpoziju bodo navzoče naslednje države: 2DA, Kitajska (Formo-za), Anglija, ZRN, Jugoslavija, švedska, Belgija. Švica, Madžarska. Kanada, Francija, Argentina, Turčija, Poljska. Portoriko, Španija. Mehika, Egipt, Izrael in Tiaiija. Na simpoziju, kjer bodo navzoči odlični pravniki z vsega sveta, bo podal glavno poročilo prof. Andrevv Lee s Formoze, ki bo govoril v imenu pobudnikov akcije za kazensko urejevanje omenjenih prekrškov na mednarodni ravni. Po njegovem poročilu se bo razvila diskusija, ki bo brez dvoma zelo živahna. Rezultate srečanja bodo posredovali OZN ter vsem državam, katerih predstavniki bodo navzoči na simpoziju. Vprašanje mednarodnega kazenskega sedišča je zelo zapleteno, ker med drugim spravlja v nevarnost absolutno suverenost posameznih držav. Na drugi strani pa je treba spričo vedno pogostejših ugrabitev, preusmeritev letal in podobno, ki se dogajajo na mednarodni ravni, najti u- strezne rešitve, ki bi zavrle ta nevarni proces širjenja oblik zračnega in pomorskega gusarstva, ugrabitev in ubojev. V zadnjih petih letih so zabeležili skoraj 150 primerov zračnega gusarstva. ki so spravili v nevarnost življenje okoli 9.500 ljudi. Leta 1970 je sabotaža samo enega letala povzročila smrt 47 ljudi. V samo 10 mesecih lanskega leta je zaradi podobnih dejanj izgubilo življenje, oziroma je bilo hudo ranjenih 49 oseb. V vrsto teh dejanj spada tudi pokol izraelske športne ekipe na olimpiadi v Mtinchnu ter umor diplomatov v Kartumu. V zgodovini obstajata v resnici že dva primera mednarodnega kazenskega sedišča. Gre za znano mednarodno sodišče v Neurnbergu, ki je leta 1946 sodilo nacistične vojne zločince in podobno sodišče, ki je zasedalo na Japonskem. Popolnoma jasno pa je, da gre za dve sodišči, ki sta bili izrednega značaja. Ustanovile so ju države, ki so zmagale v vojni ter so imele njune razsodbe predvsem političen pomen. Sedaj pa se postavlja vprašanje, da se že vnaprej sprejmejo pravna določila, ki predvidevajo določene prekrške in zločine na mednarodni ravni, upoštevajoč staro pravno določilo «nulla poena sine lege*, se pravi, da se ne more nikogar kaznovati, če ni ustreznega zakona. Prav simpozij v Sirakuzah bi moral pripraviti temelje take mednarodne zakonodaje. .....................................umu.. Irci izbirajo naslednika De Valere DUBLIN, 30. — Danes so na Irskem glasovali za izvolitev novega predsednika republike, ki bo nasledoval Eamonu De Valeri, «očetu neodvisne Irske*, ki je postal pravi simbol mlade republike. Bil je večkratni predsednik republike in vlade, predsednik parlamenta in revolucionarni voditelj v boju proti Angležem. Dosegel je pa že častitljivo starost 91 let in se je zato umaknil iz volilnega boja. Za prihodnje 7-letno predsedniško obdobje se potegujeta dva kandidata: T. 0'Higgins (desno na sliki), 56-letni katoliški odvetnik, ki zastopa večinsko koalicijo med «Fine Gael» in laburisti, ter Erskine Childers (levo), 68 let star protestantski zastopnik opozicijske stranke «Fianna Fail», ki je do pred kratkim bila na oblasti s prvim ministrom Jackom Lyn-chem. Še danes dopoldne so bila mnenja političnih komentatorjev glede izida volitev zelo deljena. 0’Higgins je nastopil z večjo možnostjo, da mu večina dveh milijonov volivcev izrazi svoje zaupanje. Toda v zadnjih dneh se je del javnega mnenja opredelil proti večinski stranki zaradi pomanjkljivega izvajanja reform, ki so jih laburisti in zastopniki stranke «Fine Gael* obljubljali med volilno kampanjo, V Londonu vlada veliko zanimanje za posledice, do katerih bo privedla izvolitev novega predsednika republike v napetih odnosih med Veliko Britanijo in Irsko republiko. Staremu predsedniku De Valeri je namreč uspelo, da je precej pomiril duhove v zvezi z vprašanjem Severne Irske, ki je še vedno pod oblastjo Velike Britanije. LETNA SKUPŠČINA DELNIČARJEV NAJ VIŠJE BANČNE USTANOVE Več sence kot svetlobe v govoru guvernerja Banca d’ltalia Carlija Opozicija pobija guvernerjeve teze o zapostavljanju zasebne pobude - Resna gospodarska kriza RIM, 30. — Danes je bila generalna skupščina delničarjev italijanske denarne ustanove «Banca dTtalia*. Poročilo o gibanju italijanskega gospodarstva, finančnega sistema ter sploh vseh -dogajanj, ki spadajo v splošni okvir gospodarstva, je podal guverner ustanove Guido Carli. P0 mnenju-tega visokega predstavnika italijanskih finančnih ustanov, se je splošni položaj v Italiji zboljšal glede zvišanja industrijske proizvodnje, čeprav je treba ugotoviti, da je bil za skoraj 6 odstotkov nižji v prvih dveh mesecih tega leta v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta. Carlijevo poročilo je bilo zelo obširno, bogato s podatki ter v mnogočem prepričljivo. Predvsem je guverner Banca dTtalia poudaril, da obstaja težnja za ustanovitev, oziroma preureditev proizvodnega sistema, na podlagi srednje velikih podjetij, ki naj bi bila povezana z osrednjimi središči glede ukrepanja o načrtovanju investicij, finansiranja in sprejemanja naročil. Vendar pa je Carli menil, da ta poživitev zasebne pobude ne bo prispevala v večji meri k zvišanju - zaposlenosti v Italiji. Guverner Banca dTtalia je nadalje v svojem govoru menil, da je bil prispevek finansiranja javnih ustanov za družbene infrastrukture zelo šibak. V nadaljevanju svojega govora je dr. Carli izrazil mnenje, da je treba uvesti določeno kontrolo nad cenami. Taka kontrola se je izkazala, tudi v drugih državah, na-splošno precej učinkovita ter zato ne obstaja noben razlog, da ne bi uveljavili take metode tudi v Italiji, čeprav tu ne obstajajo ustrezne upravne strukture ter bi bilo treba uvesti nadzorstvo nad cenami le na omejeno število proizvodov. Nato je guverner Banca dTtalia obravnaval zahtevno vprašanje monetarne krize, ki danes pretresa ves svet. V tej zvezi je govoril o številnih monetarnih krizah, ki so pretresle ves svet od začetka lanskega leta. Pri tem je skušal braniti. stališča italijanskih finančnih oblasti, posebno glede področja, ki zadeva inflacijo. Obenem je omenil tudi številne obtožbe drugih držav, dla Italija praktično o-nemogoča uspešen razvoj evropskega skupnega trga. To velja posebno glede vprašanja nihanja italijanske lire, ki se ni povezala s splošnim nihanjem valut drugih zahodnoevropskih držav. V svojem govoru je potem Carli obravnaval vprašanja gospodar^ ske integracije v okviru zahodnega gospodarstva. Pri tem je poudaril, da na zahodu nobeno gospodarstvo ni izgubilo obeležja tržnega gospodarstva. Tu prihaja v poštev odnos med zasebnimi in javnimi podjetji. Carli , trdi, da, se . v Italiji vedno bolj utrjujejo stališča, ki so negativno razpoložena do zasebne pobude. V tej zvezi se je še posebej dotaknil vprašanja znanega zakona štev. 336, ki je nudil in nudi še danes določene ugodnosti bivšim bojevnikom, partizanom, in nekaterim drugim kategorijam, glede predčasne upokojitve. Dr. Carli je dejal, da obstaja težnja, da zasebni podjetniki prepustijo svoja podjetja večjim podjetjem, oziroma poldržavnim ustano- delu svojega govora trdil, da je v teku p-očes, ki vodi od sedanjega stanja obstoja zasebnih podjetij k vključevanju teh v poldr-žavne ustanove. Zato se po njegovem mnenju ustvarja nekakšna birokracija, ki sicer zadovoljuje zahteve širokih plasti delovnih ljudi in uslužbencev, ki >pa škoduje proizvodnemu procesu. V nadaljevanju svojega govora je še poudaril, da država ni poskrbela na primeren način za šolsko izobrazbo, za poklicno izobrazbo mladih ljudi, za socialno varstvo ter za razne druge družbene služnosti. Dr. Carli je zaključil svoj govor z navedbo osnovnih ukrepov, ki jih je Banca dTtalia sprejela, da bi preprečila hujše posledice v italijanskem gospodarstvu. Sledila je diskusija, pri kateri so intervenirali številni navzoči. Prof. DelTAmore je med drugim trdil, da je inflacijski proces v Italiji izredno visok ter povzroča hude sindikalne in družbene napetosti. Do sedaj še niso bili sprejeti ustrezni ukrepi, ki bi pobijali ta proces. Govornik je menil, da bo mogoče izvajati resno in trezno gospodarsko politiko samo, če bo prišlo do trdne vlade. Interveniral je tudi odgovorni član gospodarskega odbora PSI Antonio Giolitti, ki je na splošno precej dobro ocenil Carlijev govor. Nasprotoval pa je tezi guvernerja Banca dTtalia, da je zasebno podjetništvo nedolžna žrtev političnih usmeritev, ki naj bi koristile le državnim ustanovami. Giolitti je v tej zvezi omenil nekaj dogodkov, ki jasno kažejo, da je javna oblast financirala v precejšnji meri tudi zasebne' ustanove. Med drugimi je govoril tudi Ari-stide Gonnella, ki je član vodstva PRI, medtem ko bo komunistični poslanec Eugenio Peggio objavil jutri v partijskem glasilu «Unita» članek, v katerem podrobno obravnava poročilo dr. Carlija. Peggio v mnegečem odobrava Carlijeve zamisli, toda gledle nekaterih rešitev, ki jih je ta predlagal, izraža določene dvome. Med drugim omenja še, da je italijanska finančna politika zaostajala za dejanskimi potrebami in da ni pravočasno »prejela ustreznih ukrepov za o-bramibo lire, kar je imelo za posledico beg kapitalov iz Italije ter potem devalvacijo lire. Poslanec Peggio zaključuje svoj članek meneč, da je resnost, sedanje krize verjetno napotila dr. Carlija na to, da zahteva splošno revizijo gospodarske politike. na sredstva*. «Zato,» nadal-LJianiki derson, «bodo posebni P ne. osrednjega vodstva stopili za posreden stik z odgovorn deželne organizacije za 00 programov in pobud.* , :e V kakšnem smislu?. se ja-«L’Unita». Anderson ni Pr’ saIJ1o sen, toda značilno je, 03 nekaj tednov pred enim "JtkoV dramatičnib in nevarnih tr . nja italijanskega političnega ,‘Jmim zatrjuje, da «le z *sclLm0 lab' vodstvom vseh naših sil se bo ko trdo uprli ofenzivi prevr in ustavili komunizem.* Fašistični kolovodja se ne 1 ^ ža točneje niti glede sr’edsrnPžnili naj jih uporabljajo v P^L.vrat' pokrajinah v borbi Pr0;Ir,*^<(jzreC' niškemu komunizmu*. Toaa a]orn, no zapoveduje* raznim fen aCjj naj «bodo na razpolago }e . re- > in nai «vzdrzujej« vseh 24 ur» in naj ter den in stalen stik* z svo- naj sprejmejo vsako pobudo jem kraju ali drugje* samo P svetu in dovoljenju državneg. na dinskega vodstva*, tudi «g „a razmerje sil s sovražnik > ^rU. okolje in na naše delovanje je. gih krajih*. Pomen te sice tene fraze je jasen: gre z .^va-dila o uporabljanju zloglasni ^gga der, ki se premikajo iz ^nj kraja v drugega, kjer s oDrav-znani in kjer lahko b*e proti ljajo svoje zločinske Poavi& delavcem in študentom. ukre-Torej «okrožnica o izre ,j;ne j® pih» tajnika fašistične m. do zelo važna, zlasti če, pom’® j.jglo kakšnega vala nasilja Jc se kmalu potem in v kakšni s ve[n je razvila preiskava o k atentatu v Milanu. MOSKVA, 30. — Danes so sovjetske oblasti začele s propagandno kampanjo za prodajo «Pepsi Cole*. Sporazum z ameriško družbo, ki proizvaja osvežilno pijačo, so podpisali že 19- aprila, v kratkem pa bo nova pijača preplavala tudi prostrano Sovjetsko zvezo. Proizvajali jo bodo v nekdanji tovarni piva v Novorosijsku na Črnem morju. entatu v lvinanu. . ;snio " Prav tako pomembno je P . ^n-tokrat lastnoročno — ki ga. jj na derson leto dni pozneje na ^eap-nekega «dragega Gennara*-^, lju. Poleg istoimenskega ^sovje v tem mestu dobro zna nnar0 ski občinski svetovalec p0ve-Ruggero. ki je specialist za ^ g zave med italijanskimi 1 g0 jih centralami provokacije, k v,sej grški polkovniki posejali P° :e,nU državi. Anderson sporoča fl. kameradu, da bo neki r;hodnjj «prišel v Neapelj k tebi P teisi četrtek, da bi se °sebn naj h’ z grškim konzulom*. O cen ^ z se Gino R. osebno pogoV*eVe' grškim konzulom je jasno- (0 p0" vedal svojim škvadristoffl- v zatrjuje tudi naslednji sta^ terem Anderson piše’ 4 (korn,a te, da fantje, ki jih javTJf? iinet’ in čemu? op. ur.) _ rnor“i0era*;’v* za seboj vojaško službo v ■ iroe' nih oddelkih in zlasti ta zvesbJ" ti čiste račune z Ta^vZn;\le}^* rami. '10 ni primer Mor ^ste Zakaj morajo »fantje zat°. račune* s policijo? , da ji ne padejo v Pas ■ priznaVa Francesco Mormille " ».ji ’a’ svojemu prijatelju s’ce! _ — z'°' šistični kolovodja Anderson drug)rn glasni škvadrist, ki je n’ ure1*11!" sodeloval pri napadih na ska' , -i n A/Taffll obt°ž’ sodeloval pri napa^“. na štvo dnevnika «11 Mattin - j po-pino naprednih študent0 • . »< žigu univerze in ki so 8 l“ poskusa ustanovitve razp šistične stranke. -e gla- Komunistični list zaključuj bjni naj s.e,„°tako & nek z zahtevo, objavljenih pisem izrcčeia tv0_ tranje kot obrambno n”n V večernih urah se je izvedel0: i da Anderson in Ragno n^^sZi tožiti ((L'Unita* in tud}.r.ta P^r čemik «Paese sera*, k M5 objavila vest o povezava -jjjji, in grškimi centralami v Novembra poroka princese z dragonce®^ LONDON, 30. po7r°očenc^ princeso Ano in njenim poročnikom dragoncev no^e. dejala Phillipsom bo verjetno bra letos. Tako je čaS' princesinja med P0SovoSl!ghar’’s*{ili nikarji v parku za Bucking .^li palačo v Londonu. ^1S .jila, ^. kraja, kjer se bosta Paji Pa vori pa se o Westmm -^^sorJu' o kapeli sv. Jurija v