4. številka.
V Trstu, v soboto 12. januvarja 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N O S T"
inhaja dvakrat na teden, vohIco gredi in soboto oh 1. uri popoludn«
„Edinost" stane:
za vbo leto gl. rt.-; izven Avut. ft.— gl. zn polu leta „ JJ.—; « *	»
za četrt lota „ 1.50; „ „ 2 25 „ PonHmične Številke «e dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Trstr po r» nov..
v Gorici in v Ajdovičini po « m>v. Na naročje brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega družtva za l^rimor6ko.
Vsi dopisi se pošiljajo uredniStvu t ulici Carintia št. 2H. V tako pimio mora biti frankovano, ker nefrankovana t«e ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila no raSune pO 7 nov. vrstica v petitu; za naslovi z debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javno zahvale, osmrtnic* itd. so račune po pogodbi^
Naročnino, reklamacijo in inserat« prejemu upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprto roklamacijo so proste poštnine.
»V rlinoit j« moC«.
Vabilo na naročbo.
Prestopili smo z novim letom v XIV. tečaj našega glasila. — Trinajst let smo se borili za narodne pravice primorskih Slovencev in kolikor je bilo v našej moči, ispolnjevali smo vestno svojo nalogo. Nas položaj je resen, kajti tujci smo na las t ne j zemlji! Uvažite to, sorojaki, ter ostanite nam zvesti in točni naročniki, ker brez izdatnih denarnih sredstev nam je nemogoče vršiti naš program. — Glasilo našega družtva ne deluje v sebične svrhe, temveč v probujenje narodne zavesti. Kolikor več se širi naš list med rodoljubim, toliko sigurneji nam je vspeh našega dela.
„Edinost" stane: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . , . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
Okoličanom v prevdarek.
m.
Malomarnost in pasivnost v narodnem obziru dosegla je v naših okoličanih uže svoj vrhunec. Ako tako nadaljujemo, vedno bolj so bodo naša krdela krčila in oko-ličanski slovenski živelj, ki ima vso pravico do samostojnosti ter bi postal lahko povsem neodvisen od svojih sode-želanov Italijanov, zgubil se bode med Lahi. Dan na dan nam postaja bolj očitno to, kar tukaj trdimo.
A ni še tako škoda, niti sramota, ako se kak narod polagoma udaje drugej narodnosti ter se poprijemlje njegovih navad in jezika. Večkrat so temu povod posebne okolščine, ki ga silijo v to; osobito pa tira en narod v druzega, — napredujoča kultura jednega v primeri z drugim, ali osvajajoča moč jednega naroda napram dru-zemu. Zgodovina sama nam podajo več slučajev. v katerih se je osvojeni narod poprijel navad in jezika onih, ki so si ga podvrgli.
Pojemajoče rodoljubje se tedaj lehko opraviči z slovom : močnejši vlada na«1, nežnejšim.
Je-li pa tudi tu pri nas tako P Uda-jamo se dan na dan vedno bolj laškim navadam in silimo so govoriti laški jezik, pri tem pa ne pomislimo, da Lahi nimajo pri nas zgodovinskih pravic, čeprav v eno-mer trobijo v svet, da so rimljanski potomci ; oni si tudi niso z močjo podvrgli naše dežele ter nam sedaj po svoje ura-dujejo. Mi Slovenci smo se v zadnjih letih kulturno lepo razvili; imamo svoje slovstvo in v raznih krajih svoje učilne zavode, v katerih se naši otroci lehko uprav tako omikajo, kakor v enačili nemških in laških šolah. Kulturno smo tedaj tudi mi toliko napredovali, da nam ni treba pri druzih narodih beračiti omike.
Mi živimo na svojih tleh, v deželi, v katerej so od prastarih čubov sem prebivali Slovani; Italijani pa, naši sodeželani, so se sem naselili, ter se tukaj nastanili na naših tleh. Pri vsem tem pa pravimo, da jim moramo biti podložni, da smo od njih zavisni, ter da jim moramo v vsem ugoditi.
Zakaj pač to P Zato, ker smo popolnoma pozabili svoj narodni ponos! Malo nas je, ki bi z ponosom kazali na svoj rod ; premajhno število nas so stavi v bran za svojo pravice proti sovražnikom ; prepičlo število je med nami mfiž, kateri bi se krepko postavili na noge ter odločno zavrnoli nasprotnike svoje, ako jih isti zaničujejo; premalo nas je tudi. ki bi sprevidili krivico, katera se nam godi ter bi tirjali ravnopravnosti; — dk, res prepičlo število okoličanov prešinjenih je pravega narodnega duha.
S a 1 u s r e i p u b 1 i c a e suprema res — svoto je bilo starim Rimccm to vodilo, da blagostanje svojega rodu je staviti pred vse — in mi se tega niti ne spomnimo, temveč tavamo v temoti in nezavednosti. Malo nam jo mar, da nas zasmehujo nevredni nasprotniki. Malo nam jo celo mari, da so našo deco raznaroduje in s tem demoralizuje.
Opomnili smo užo zgoraj, rekoč, da ni še tako sramotno, ako so tujcem uda-jemo v narodnem obziru ter si prilagodu-jemo njih navade in jezik. Tembolj obžalovanja vredno je pa, da s tem srkamo v se čisti strup, da se preradi pred vsem navzemamo tujčevih slabih navad ter da s tem v sebi zanemarjamo najplerae-nitejši čut, ki nas še osrečuje, namreč: vero.
In res, odkar se okolica preslepo udaje brezvernim svojim nasprotnikom, odkar teka za zaslužkom in koristjo v mesto ter moledujo pri svojih navideznih „prijateljih* — od tedaj sta iz nje blagostanje in zadovoljnost zbežala, od tedaj zgubila je marsikatera družina svoj hišni mir in vedno bolj se v okolici širijo : korupcija, samopašnost, pohotnost, slabi vzgledi, razkošje in celo hudodelstva! No govorimo o potroševanju in pijančevanju, ki se je s tem v okolici nastanovilo in razširilo. Vsaka slaba navada jc najbolj vabljiva. Flnnko so tudi tržaški okoličani uže preveč zašli v posnemanju mestnih slabih navad, kar jo sedaj, rekli bi, prvi uzrok njih propadanja. In ako tako napredujemo, našli bodemo slab konec — pogin naroda, a z njim tudi pogin narodnega blagostanja.
Z narodnostjo pospešujemo tudi blagostanje in samozavisnost, z raznarodenjem preti nam pa propad, kajti čim bolj se želimo prikupiti nasprotnikom, tembolj postajamo njih hlapci in ko bodemo zgubili narodno svojo nezavisnost in individualnost, konec bode tudi našemu narodnemu blagostanju. Žalostno ali resnično. Ako dobro to provdariš, dragi okoličan — ni li to za nas zadosti sramotno, da si sami odrekamo celo duševno nezavisnost, da ječimo v tujih sponah, da si ničesa no moremo in nečerao pomoči, ako no moledujemo pri naših sosedih Italijanih P Bog je podaril vsakemu človeku mero modrosti in razumnosti, da spozna, kaj je prav in kaj napak ; mi nečemo te svoje modrosti rabiti, temveč se zanašamo z vsem in po vsem na lastno nasprotnike.
Ni sramotnejšega, nego pri sovražniku svojemu moledovati in prositi; vsakdo je
najrajši sam svoj gospodar — mi pa pustimo vodo teči po svojej strugi, pustimo, da nam drugi po svojo gospodarijo in s tem marsikako krivico učinjajo. Vsakdo si želi prostosti in svobode, n mi jej zapiramo vrata ; vsakdo želi biti samostojen in od nikogar zavisen, mi pa dobrovoljno pomagamo v svojej nevednosti drugim do gospodarstva.
Duševno prostost in nezavisnost pač lehko vsakdo obdrži, ako ni še duševno pohabljen; nikdo noče samovoljno hlap-čevati. In kar se godi z posamezniki, godi so v širšem krogu tudi z narodi. Saj narodi niso druzega, kot skupina posameznikov ali udov. Ako so zadnji zna-' Čajni in krepki — krepost in značajnost se bodeti svetili tudi pri narodu sploh.
Če
so pa udje nezavedni in malomarni — ti slabi lastnosti bodeti označevali tudi narod.
Ako smo pa drugim podložni, nko smo nesamostojni, ni nam treba praviti, da nam prihaja od tega velika škoda. Isto so godi z nami tudi v političnem obziru. Naši sosedje Italijani vedo pač dobro, koliko dobička in koristi jim donaša njih politično prepričanje ter delujejo na vse sile, da ' obdrže na krmilu svojo stranko. Narod j jim jo molzna krava; iz svojega politič nega prepričanja in delovanja prihajajo jim visoke obresti. Ni čuda tudi, ako se tako odločno bore, da drugi ne zmagajo, da iščejo povsod ljudstvo preslepiti in si je moralno podvreči, da iščejo svojih pravic tudi tam, kjer nemajo nikacih. Blaginja lastnega rodu, lastnih družin, lastnih prijateljev in ljubljencev jih vodi v njih počenjanju. Oni dobro vedo, zakaj tako delujo, zakaj povsod vsiljujo svoje navado, svoje prepričanje in svoj jezik. Posebno zadnjega razširiti tudi mej tujimi elementi in priboriti mu povsod veljavo in spoštovanje — to jim jo glavna skrb, dobro vo-doč : čim bolj njih jezik prodira v ljudsko kroge, tim močnejša jo tudi njih stranka in tem bolj zagotovljena jim jo prihodnost.
Da se v to okoristijo celo z najpod-lejšimi sredstvi, da v to žrtvujejo trud in velike svote denarja — temu se tudi ni čuditi, ako so pomisli, da jih k temu sil
PODLISTEK. Ljubljansko pismo.
Gosp. urednik! Pod gornjim naslovom nameravam Vašim častitim čitateljem prinašati resno in zabavljivo gradivo, ako ne mislite mojim pismom prikriti luč sveta s tem, da jih — bacnete v „pleteni koš". Naloga se mi sicer ne zdi težka, kajti gradiva se najde pri nas vodno; ako nam naši nasprotniki ne dajo prilike, da jih malo porahlamo, pa sežemo po naših „nepraktičnih", „zavlačilnih" ali „malomarnih" razmerah; take stvari mi bodo nekoliko služile v to, da dosežem, kar nameravam. Zatorej začnimo !
Vem, da jo kakor v nas, tudi v Vas glavni faktor denar in zopet denar in zopet veliko denarja; vem, da tega posebno ob naših „periferijah" v vsakem slučaji boljepo-trebujete, kakor „arongfiigoj". Rekel bi kedo, saj je v Trstu „dovolj narodnih" kapitalistov, kateri podpirajo narodna podjetja! Oho brate! podpirajo, to pa, to! Ne re-
čem, da jih ni nič, pa redki, le preredki so. Pa pustimo jih; neugodni so časi! Upati pa smemo, — kodaj P se ve da je zapisano nad zvezdami — da ko prične naša narodna mestna hranilnica svoje delovanje in ob srečnih špekulacijah in lepih prebitkih, ona kaj opomore nam siromašnim Slovencem, ko se sedaj le „naši zu-tiranci" maste pri polnih loncih tukajšnjo hranilnice, v prvej vrsti „šulferajn". A žali-bog, da smo mi le premalo praktični in so našega magistrata novci, v lepem številu sicer, naloženi na „papirju" v jeziku Atilovih potomcev; sami moremo pa zopet trekati na „švabsko" duri za „malo svoto" pol milijona, da z njim vodo s Posavja dobimo, katero sicer no tako, kakor Vi v Trstu, pač pa vse eno živo potrebujemo. Pa naj pustim to za danes, saj vem, da marsikomu ne bodo prav, — pa tako je!
O slovesu „starega" leta zamrl je pri nas dobro znani Aleksander Koruza, o katerem samem nočem nič govoriti po latinskem pregovoru : „de mortuis . . . .", pač pa je mož prečrtal račun našim po-
litičnim nasprotnikom, kateri so mislili, Bog zna v kako lepe, so ve da nemške namene,! bode pripadel denar — za našo razmere j orjaški kapital, kajti 700.000 je za naše ljubljanske razmere uže „lep drobiž", se ve, da bi pri Vas rekli bogati „čifuti" : „desparato". Gotovo so računali nanj nekateri, toliko „šulferajn", „Filharmoni-karji* in drugi enaki, a skoraj v blagajni je uže imelo tukajšnjo trgovsko bolnišno podporno društvo lepo svoto, kateremu društvu je bil pokojnik večletni predsednik, pa tudi s tem ni nič. Pokojnik imel je navado, da jo z glavo vedno odkimo-val in so naši „hudomušni" Ljubljančani to njegovo navado baš v zadnjem trenotku vporabili in sicer rekli so: da je odkimoval Še pri pogrebu, kajti pogreb je bil veličasten. Mrtvaški voz so peljali trijo pari konj; baje si jo mislil : še en par konj je preveč, potrata! Tako jo sicer prešel mož, o katerem nikdo no reče, ta ali oni blagi čin jo storil in prešli bodo tudi novci; koruza in pšenica bode pa drugim cvetela ali pozobala!
1889. leto pokazalo nam je precej drugi dan, da hoče z nami bolj „osorno" postopati ter nam pripihalo nekaj stopinj mraza, kar bode se ve da našim trgovcem s premogom ali „štajnkolmom", kakor ga upijoč po ulicah zovejo, kakor pri Vas kriči „črni" Čič: „Karbun!" — in prodajajo v „zapečatenih" in „nezapečatonih" vrečah, jako povšeči.
V politiki smo pa nekam mirni postali, pa saj se ni čuditi, ker našim gospodom Nemcem moramo tudi malo ustreči, ter pričnemo brž ko ne, precej spomladi graditi novo gledišče na Josipovem trgu, pri katerem bodo imeli največ prednosti se ve da Nemci, ker prestavljalo so bodo več nemški, nego slovenski; pa ni čuda, mi nimamo baje ne moči, ne iger in zopet glavne stvari: denarja! Pa zavidamo jo nobenemu, ker bode i naša last, da U ne bi nam bilo treba njih vodij subvenci-jonirati, da bi to sami storili, ker so, k;i-kor se nazivljajo: inteligenca in kapital — kadar nič ne stane!	* * *
bojazen pred zgubo mnogobrojnih mastnih služb v mestnej upravi. Dobro vemo, da imajo najlažjo pot uprav med nami slovenskimi okoličani. Ncštevilno škode so nam uže storili v materijalnem in duševnem obziru, a nikdar niso dirnoli na trdo. Okoličan ni bil še toliko zaveden, ni še toliko Bpregledal, da bi razločil prijatelje svoje od neprijateljev; v svojej dobrosrčnosti udal se je, dovolil mu je to, kar je nasprotnik želel, podaril mu jo vse, kar bi okoličanu lehko bilo v velik napredek.
Človek bi menil, da je odprl vsaj sedaj okoličan svoje oči ter spregledal krivico. A nem je še vedno ter pušča krivico za krivico skozi okno in vrata, trdovratno moneČ: Drugi naj se s to ropotijo ubivajo — meni je dosti od dela živeti. Pri tem je pa Lah gospodar in slovenski okoličan sluga ; prvi ae gosti pri bogato obloženej mizi, zadnji pa d e 1 a in t r p i! L.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nek monakovski list je prinesel vest, da misli dati minister domobranstva grof "VVelsersheimb svojo ostavko. Za časa debate o novej vojnej postavi govorilo seje, da je ministrova izjava o rabi nemškega jezika vzbudila opozicijo v nekaterih članih dotično komisije, ki je proučevala to vprašanje in da tudi odločujočim krogom ni bila po volji. Ko se je pa celo ogerski honvedski minister Fejervary potegnil za nemščino, mislili so vsi, da je stvar poravnana. Sedaj je pa to vprašanje zopet na dnevnem redu. Minister se bode moral umakniti, ker je baje preostro nastopil proti levičarjem. V najvišjih krogih so baje tega menenja, da je združena nemška levica zaradi njenega patrijotizma zaslužila, da se lepše postopa z njo. Ker pa grof "VVelaeraheimb ni tako ravnal — moral bodo odstopiti. — Tako vsaj trdi „Miinch. Allg. Ztg.u, katerej prepuščamo vso odgovornost za to vest,
V	Pragi je bila dopolnilna volitev za deželni zbor. Udeležba je bila prav mlačna. Izvoljen je staročeški kandidat profesor Tomek. Mladočehi niso postavili kandidata, Nemci niso prišli voliti. Proti Toraku so postavili antisemiti svojega kandidata, ki je dobil pa lo malo glasov.
V	ogerskem državnem zboru je na dnevnem redu načrt novega vojnega zakona. Uže davno ni stopila ogerska vlada pred državni zbor s predlogom, kateri bi vzbujal v poslancih toliko opozicije, kakor ta. Vsi govorniki, celo najboljši in najzanesljivejši prijatelji Tiszine vlade, govore proti temu predlogu. Posebno pa pobijajo one določbe novega zakona, po katerih bi morali dobrovoljci, ki ne prestanejo koncem leta z dobrim vspehom častniški izpit, služiti še eno leto. Do sedaj sta branila predlog še samo ministerski predsednik in grof Fejervary, minister ogerskega domobranstva. Opozicijonalni klubi so sklenili glasovati proti zakonu in proti temu, da se preide v podrobno debato. Tisza je pa izjavil, da, ako zbornica ne sprejme ta predlog, odstopi ne samo on, nego ves kabinet. To bo, se ve da, vplivalo na poslance ter omečilo njih sedaj tako trda in uporna srca. Ljubljenega svojega Tiszo, velicega Madjara in Slovanožrca ne bodo žrtvovali; rajše sprejmejo zakon, ter naložijo zemlji novo denaruo in krvno breme !
Vnanje dežele.
Srbsko ministerstvo je dalo svojo ostavko. Kralj je pa ni še popolnoma vsprejel. Naložil je Ilrističu, naj začasno ostane še na svojem mestu. Da mora priti do tega, je bilo pač vsakemu jasno. Sedaj je samo to vprašanje, komu poveri kralj sestavo bodočega ministerstva. O tem se sedaj razpravlja v Belogradskih krogih. Radikalci upajo, da pozove kralj Gruića v vlado. Gruič bi bil potem ministerski pred-
sednik, posle vojnega ministerstva bi pa vodil Velimirovic. Liberalci pa se nadejajo, da izroči Milan Risticu sestavo novega kabineta. Ristić bi si prizadeval sestaviti mešano in radikalno ministerstvo, katero bi 8e pa prav težko obdržalo na krmilu, kajti liberalci so v skupštini slabo zastopani; ogromna večina je radikalna. Izvest-nega ne ve nikdo, ni peštanski in dunajski židjo ne, ki ae pa nadejajo, da bode „začasna" vlada Ilristiceva še dolgo živela.
Mej Rumunsko in Avstrijo so se začele zopet razpravo o trgovinski pogodbi mej obema državama. Iz Berolina poročajo, da bodo razprave skoro zvrsene in pogodba sklenena. Rumunski prestolonaslednik princ Ferdinand Hohenzollerski se kani nastaniti | v BukareŠtu ter poročiti se z neko bel gijsko princezinjo. Po tem takem bi stopi v sorodstvo z našo vladarsko rodbino.
V P a r i z u je bil shod vseh republi j kanskih strank, na katerem je bilo skle i neno, da bodo vse složno volile eneg: kandidata proti Boulangerju. Jacques s< imenuje kandidat zedinjenih republikancev To je mož, ki ima velik upliv na nižji kroge, delaven in pošten, da mu niti bou langisti, niti kedo drug ne more nič oči ' tati. V zbornici pa se je na novo poka zala nesloga mej republikanskimi stran kami. Zbornica si je imela voliti novegi predsednika. Mesto pa, da bi se mirm sporazumeli mej seboj, postavila je vsak) stranka svojega kandidata. Zmerni repu blikanci so kandidovali prejšnjega pred sednika Melineja, radikalci Clemonceauja boulangisti pa v zvezi z monarhisti An drieuxa. Prva volitev je bila brezvspešna Še le, ko so radikalci videli, da voli Bou langer Andrieuxa, glasovali so za Mćlineja ki je bil potem izvoljen. V senatu je pred sednik hotel napraviti demonstracijo i orleanistiškem zmislu, ki se mu jo pa po polnoma ponesrečila.
V	Italiji v Milanu skliče „Liga miru4 shod, na katerem hoče glasno protestovat proti trojni zvezi ter pred svetom jasne izreči se za prijateljstvo s Francijo. Tt shod je plod radikalcev, ali bolje italijan-skih republikancev, katerih središče j< Milan in ki so res odkritosrčni prijatelj Francozom. Da bi shod zadobil večji po men, povabili so tudi prof. Carduccija ki so sicer ne vpleta mnogo v politiko ki pa tudi ne zakriva svojega republikam skega prepričanja; on je prvi pesnik Italije in prijatelj Francozov. Nadejali so se torej po vsej pravici, da pride. A goBpod profesor so je zahvalil na vabilu ter jin pismeno odgovoril, da jo vse lepo, kar nameravajo, da živimo v dobi, ko mora biti Italija oborožena, da je ne napadejo h zasede. Varovati se mora, da ne pogine, kakor stara Venecija. V svojem pismu tudi jasno pravi, da sedaj ni čas bližati so Franciji, ki je Italijo ponižala in užalila (!!) itd. Nemški listi uporabljajo to pismo v dokaz, da je razpor moj obema romanskima narodoma čedalje večji in da skoro ni več nade, da bi so zopet sprijaznila in se približala.
V	nemškem državnem zboru prične kmalo zasedanje. Zanimive bodo posebna razprave o vshodno-afriškem vprašanji, Knez Bismark pride sam v Berolin, da zastopa vlado. — Šum in burja nemških listov proti Morieru je nekoliko potihnila,
V	kraljevej palači v Madridu po-čila jo petarda, ki je napravila malo škode na pohištvu ter provzroČila nekoliko strahu in ne druzega. Ta dogodba in pa večkratni revolucijonarski proglasi nam pričajo, da v tej državi ni vse v najlepšem redu.
DOPISI.
Sv. Ivan pri Trstu 9. januvarja 1880 [Izv. dop.] (Nove sanjarijo.) Mogočo, da niso sanjarijo o čemur sem se namenil nekoliko besedij spregovoriti, kajti mogoče je, da se vresniči, kar natneravajc nekateri naši župljani. Zbrali so se nam-
reč v ponedeljek dne 7. t. meseca v krčmi „Campagna Cronest* k posvetovanju, da-li bi se moglo osnovati tukaj domačo godbo; posvetovanje se jo vršilo, kakor navadno v krčmah „nella lingua che capimo noi" (sic!) Navdušenje za to novo godbo jo bilo veliko ; tako, kakor takrat, ko se je ustanovilo pevsko družtvo in nekateri možaki so tudi obljubili denarno podporo, ako bi se ustanovila.
Res, da bi bilo lepo, ako bi imeli svojo domačo godbo, pa treba je vender pomisliti, da pri našem delavakem stanu je vresničenje te misli nekoliko težavno, ker v poletnem času gre ljudstvo na ptuje, iskat si boljega zaslužka, kakor je v Trstu, da si more kaj prihraniti za zimo ; vsled tega bi zaostajale vaje in se pozabilo še to, kar se je do takrat naučilo.
Veliko bolje bi bilo in koristnejšo v narodnem in duševnem obziru, ako bi možaki navduševali mladenČe za petjo in za uže obstoječo pevsko družtvo, ter tje obračali svojo radodarnost, svojo podporo, da bi družtvo moglo vsaj plačati učitelja, ki bi je vadil v narodnem petju ter no bi se slišalo vedno tisti „ricio, ricio tralalala* itd.
Nadalje bi bilo za nas hvalevredno in koristno, ako ustanovimo mesto kaj druzega „Bralno družtvo", v kojem bi se prohujalo narodno zavest in ljubezen do čitanja in s tem bi se doseglo, kar bi znalo vsem koristiti. — Možje in mladenči, pre-vdarite te besede !	Ivanski.
Iz Sv. Ivana dne 10. januvarja 1889. [Izv. dop.] Mnogokrat smo uže čitali v „Edinosti", kako se naši okoličani vedo in kako so nezavedni in zanikrni, kako psujejo lastni svoj narod ; mnogo jih je celo tacih, da še vedno žalujejo po „cikoriji". Nekateri so celo prav s tem bahajo, da so jim Lahoni otročij vrt „Pro Patria" ustanovili ter jim tam njih otroke oblačijo* obuvajo itd.; potem takem se jim nezavednost in zanikrnost na obrazu pozna. No,' saj vemo, da cepec je cepec, ter po sno-1 piču mlati, kakor zna; zaradi tega ni | jim zameriti, ker so še v temoti in njih zavednost spi. Rodoljubni okoličani! ogi- i bajte se tacih „babudar"; držite segasla: vse za Boga, cesarja in za mili narod svoj ;! ne slušajte italijanskih besedačev, ker vas' vedno ližejo, samo da vas pripravijo na^ svoj most.
Resnica je, da biva v Trstu tudi dosti' Kranjcev, Kraševcev in Borkinov, kateri! pošiljajo nedolžno svojo deco v laške šole, da se tam tujega jezika uči, da jim doma italijansko čita, a razumejo stariši otroka toliko, kakor se razumi zajec na boben, Poglejmo na zabavišče „Pro Patrie" na Greti. Koliko nedolžnih otrok slovenskih BtariŠev obiskuje to šolo, kateri so nam zgubljeni. Ali vi slovenski očetje in matere ; predno sto izročili vašo drage otroke v pest „Pro Patrie", vender ste morali kaj pomisliti, kakšen namen ima!
Tedaj Slovenci, iztrgajte vašo drago deco iz peklenskih rok „Pro Patrie", da vas ne bode preklinjala in pozabila na Boga, cesarja in dom, tedaj pomislite, da to ni prav in obrnite se do podružnice „Sv. Cirila in Metoda", koja vas bode vodila vedno po pravi poti.
Dragi narodnjaki! zakaj se ni upala „Pro Patria" pri nas, pri sv. Ivanu, šolo ustanoviti? Zato, ker je družtvo zavohalo,' da pri sv. Ivanu ni moko za taki kruh, ker tam bivaj ona žena, koja jo strupeni kači Btrla glavo, to je: podružnica sv. Cirila in Metoda, in daje vsls narodna, kakor jo užo občno znano.
Tedaj preporočim vam odstop od „Pro Patrie* in stopite k vašej bližiti podružnici sv. Cirila in Metoda, katera se bode ustanovila v soboto 2. februvarja t. 1. pri Fer-lugi (Pagosi) na Greti, in pridite v mnogo-brojnem številu k temu zborovanju; tam bodete čuli in zvedli pomen enega in druzega družtva.
Na svidenje zatorej pri Pagosu !
Okoličan.
Iz Zagorja na Notranjskem, 7. januvarja 1889. [Izv. dop.] Dan 1. januvarja 1889. bi je za Zagorje na Notrajskem in sploh za vso okolico slovesen dan, kajti obhajala so je veselica v Zagorji v spomin pokojnega, nepozabljenega notranjskega narodnjaka Miroslava Vilharja, ki je v sedanjem času kot prvi narodnjak, pesnik in skladatelj po vsej Slovenskej slovel, ter za narodno delovanje tudi mnogo svojega premoženja ter še celo svojo pro-stošt žrtvoval.
Kako blažega in navdušenega srca mora človek biti, ki vse to žrtvuje za svojo domovino, za svoj narod in za mili svoj materni jezik si zamore misliti le isti, ki je poznal pokojnega Miroslava.
Da bi se pa Pičani tega vrlega moža vredno in večkrat spominjali, namenili so, postaviti mu spominek v Postojni, koji bode pa stal mnogo novcev. Da bi se k pokritju teh stroškov nekoliko pripomoglo, priredilo je bralno družtvo Zagorsko dne 1. januvarja 1889. veselico, katera se je vršila tako-le: 1. Slavnostni govor vzbudil je občno pozornost. 2. F. S. Vilhar-jev „Uzor", mešani zbor, se je tako točno pel, da se ga je moralo ponavljati. 3, G. A. Lavrenčič skazal se je pravega mojstra pri sviranju na citre; 4. G. Ipavec: „Mrak« za mešani zbor, priredil F. K., moral se je na splošno željo trikrat ponavljati. 5. Miroslav Vilhar : „Ljudmila", deklaraovala je gdč. Jos. Fatur s pravim sočutjem v občno zadovoljnost. 6. „Na straži" možki zbor se je tudi izborno ponesel, vzlasti je baritonov samospev vzbujal občno pozornost. 7. Tudi bil je otvorjen pri tej priliki nov oder, na katerem se jo v prvo igrala gluma: „Štempihar mlajši" z spevi, zloženimi za ta slavnostni večer od gosp. F. Gerbiča.
Tudi ta dramatična predstava se je vrlo dobro ponesla. Leskovec bil je vea na svojem mestu kot voditelj šole na kmetih, ravno tako tudi Ernestina, njegova hčerka. Mišjak g. V. Č. je vzbudil mnogo smeha; kajti ravno njegova uloga bila je najbolj smešna, pa tudi g. V. Č. razumel jo svojo ulogo še bolj zanimivo in šaljivo narediti. Debeljak se je obnašal popolnoma ponosno, pa tudi izredno taktno kot glumačev pomagač, zatorej jo tudi žel občno priznanje. Splošno pozornost pa je vzbudil Kričaj g. K. C. kot vodja glumačev, ki je po g. F. Gerbiču nalašč za to igro sostavljena dva samospeva z spremljeva-njem na citro izvrstno pel.
Jurij je prav izvrstno svojo ulogo rešil, ravno tako tudi Conka; oba sta samo-in dvospeve tako izvrstno pela, da jima je bila splošna pohvala očitno pripoznana.
Največjo zahvalo pa mora Zagorsko bralno družtvo izreči gosp. F. Gerbiču, ki je za to veselico nalašč dotične izvrstne speve priredil, brez katerih igra sama ob sebi no bi imela tako sijajnega vspeha.
Čisti dohodek ae je užo odposlal odboru za Vilhar-jev spominek; to jo lepa svota 40 gold. 71 kr. Tako so in bodo cenili navdušenega narodnjaka vsi zavedni Slovenci, vzlasti pa bodo Pivčani ohranili v dobrem spominu nepozabljenega pokojnega Miroslava Vilharja.
Večen mu spomin !
Dne 6. t. m. zbralo so je precejšnje i število udov k občnemu zboru ; v odbor izvoljeni nastopni gospodjo: Franc Groznik predsednikom, Evgen Vilhar podpredsednikom, Alojzij Domicelj blagajnikom, Matija Fatur tajnikom, Franc Domicelj knjižničarjem, L. Fettih in g. Jakob Čopič odbornikom. Ti gospodje jamčijo, da družtvo stoji na trdih nogah. Bog je ohrani!
Iz kvarnerskih otokov 9. januvarja. (Izv. dop.) V zadnjem mojem dopisu sem obljubil, da so hočem v kratkem oglasiti in malo narisati prežalostno razmero slovanskega življa na otocili, ali kje in kako naj bi začel ? Pri nesramnih ovaduhah ali denuncijantih, pri ostudnih farizejskih skrbačah, kateri javno smešijo in črnijo
so
vsako našo narodno svetinjo ; bi pri naših „nepristranskih" političnih uradnikih, in njih kumovanju z ljudmi ? Bi zaćel morda pri kojej našej narodnej kukavici iz hrvatskega in slovenskega tabora, katera je nekdaj prepevala ko slavČek v domačem logu na čast narodnemu in socijalnemu življenju p Težavno nalogo sem si naložil, ali kar bo v mojej moči, hočem spolniti, kajti čas je prišel, da so počne igrati z otvorenimi kartami.
Za danes javljam, da narodna čitalnica v Malem Lošinju vkljub vsem nesramnim lažim in zaprekam naših „somirovcev" in „babinovcev" prav lepo napreduje. Prijatelj iz Lošinja mi piše, da je imela 23. decembra svoj redni občni zbor. Iz blagajnikovoga poročila se je pozvedelo, da vkljub ogromnih troškov, katere jo imelo družtvo prvo leto svojega življenja, ostaje lep prebitek, kar gre gotovo v čast marljivemu odboru. V novi odbor bili so po vzkliku jednoglasno voljeni vsi stari odbornici, to je : g. Širne Kozulić predsednikom ; gosp. Oktav Martinolić podpredsednikom; gosp. Mate Oršič tajnikom in g. Ivan Fučič blagajnikom. Čast njim! — Iz druzega nadstropja premestilo se je družtvo dne 1. januvarja v prvo nadstropje iste hiše, kjer je bilo prej pomorsko družtvo „Mutua Assoziazione". Prostori so lepi in širni, posebno glavna sobana je impozantna, ikoraj da ne najlepša vseh lošinjskih društev. Puljski „Somiero" pravi, da je družtvo za eno nadstropjo padlo (disceso), ter da druzega si ne sme upati, kakor da mora še nižje pasti, kjer da je njegovo pravo mesto. Vsaki otočan in lošinjec sploh, kateri no pozna strasti, je uverjen, da premeščenje družtva iz 2. v 1. nadstropje ni nazadek, ampak vidni napredek družtva, med tem ko je jadni „Dis-Unione" pade^ od ogromnega broja nad 200 na samih 70 pritlikovcev, ter naložen dolgov kakor tovor bremena.
Mi radi prepustimo Somirjevemu . . . .iču, da se tolaži z takimi izjavami, polnimi krvavečih solz, z katerimi prorokuje bližnji propad družtva, med tem ko je ta jadna duša sama uverjena, da družtvo korakom napreduje, in da mu je odmerjeno častno in slavno mesto, ter da mora volens nolens vender prodreti pravica, za katero se bodemo javno borili in to ne po receptu naših šarenjakov, kateri rovajo po tmini in kujejo laži, obrekovanja, ova-duhanja, sumničenja, črnjenja, vse le na blagor njih irredentarskih načel. Vam pa hrabrim narodnim Lošinjcem priporučujcm geslo : V slogi je moč !	Obalovid.
Domače vesti.
Volilcem v tržaške] okolici. Našemu pozivu v zadnjej številki imamo dodati k
VI. volilnemu okraju, občinn sv. Križ
še nastopne gospode, katere priporočamo z uže objavljenimi v volilni odbor: Ivan Furlan, Sirk Štefan, Košuta Anton in Bogateč Josip.
Diocezan8ke vesti. Prečast. g. Josip Golja, vikar na ICamnem, dobil je 2. t. m. investituro za kuracijo v Kožbani. — Dne 23. decembra bila sta v Gorici v duhovnika posvečena čast. p. Sigismund Žega, frančiškan in čast. p. Donat Zupančič, kapucin ; novi maši imela sta sv. Štefana dan v rojstnih krajih, prvi v Št. Mihelu pri Novem Mestu, drugi v Št. Vidu pri Zatičini. — Za kateheta na c. kr. deški vadniči v Gorici odločen je do zdaj Čast. g. Franc Castellitz.
Ženski oddelek delalskega podpornega družtva ima nocoj svoj ples v dvorani h. St. 5 ulice Chiozza. Ustopnina 50 kr. — Začotek ob 10. uri.
Umrl je dno 9. t. m. v Palmanovi vitez Viljem Strudthoff, ravnatelj tehničnega zavoda v Trstu, član trgovinsko in obrtne zbornice itd.
Iz ustanove „Rittmeyertt razdeli se letos iznos 380 gld. med potrebne udovo mornarjev (od krmarja navzdol), kurjačev, delalcev in drugih služabnikov nižje vrsti av. ogr. Lloyda, katerim je umrl soprog v preteklem letu. Prošnje do 31. t. m. upravnemu svčtu lloydovemu.
Rok za odpravo svobodnega pristanišša
tržaškega je prodaljšan do 30. junija 1891. leta, ker bodo še-le do te dobe izvršene vse potrebne zgradbe. — V istem času odpravi se tudi svobodno pristanišče na Reki. —
Iz Opatije javljajo, da je odpotovala Nj. c. kr. Visokost cesarjevična z spremstvom dne 11. t. m. v Matuljc in od tod se je vrnola v Beč.
Gosp. Josipu Gorupu v Reki, ki je o
priliki 401etnice cesarja napravil visoke ustanovo in bode bržkone tudi omogočil, da se odpravi sedanja bolnišnica iz mesta, tako da se sme nadejati na prostoru sedanjega bolnišničnega vrta novih stavb, kar bode dalo ljubljanskim rokodelcem novega prislužka — podelil je mestni zbor ljubljanski jednoglasno častno mestčanov ljubljanskega mesta ; dalje iBto tudi občine v Železnikih na Gorenjskem, v Poljanah pri Ribnici in v Gorenjem Logatci.
Častnim članom je izvolila g. Josipa Gorupa tudi narodna čitalnica Novomeška na izrednem občnem zboru dne 2, t. m.
Plesni odsek delalskega podpornega družtva razpošilja vabila k drugemu „plesnemu venčk uu, kateri bode v soboto dno 19. t. m. v dvorani hiše St. 16 v ulici Torrente. — Ker Be je uže pri prvem „v e n č k u" pokazala posebna živahnost in se je zabava vršila v strogo slovanskem duhu, nadejati se je i v drugič obilnega obiska. V ta namen želimo našej mladini povoljni gmotni vspeh.
Ustopnice se dobivajo : V pisarni „del. podp. družtva", pri g. A. Žitku, Corsia Stadion št. 1, v pekarni g, Jeršeka, Corsia Stadion št. 21, in v tiskarni Dolenc, Via Carintia št. 28, na večer plesa pa pri blagajni.
Stolica za slovanske jezike na rimskem vseučilišču. Iz Rima poročajo, da je ustanovil papež Lev XIII. na svojem vseučilišču pri sv. Apolinaru posebno stolico za predavanje o staroslovenskem, hrvatskem, ruskem, poljskem, češkem in bolgarskem jeziku.
Vabilo k občnemu zboru „Čitalnice v Kviškem pri Gorici" na dan 13. januvarja 1889. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in knjižničarja. 3. Poročilo denarničarja o računu preteklega leta in o preudarku za bodoče leto. 4. Slučajni predlogi. 5. Volitev novega odbora. — Začetek zborovanja ob y»4 uri popoludne.	ODBOR.
Vojaški nabori. Mestni magistrat tržaški javlja, da morajo priti k letošnjim vojaškim naborom vsled določbe novega vojnega zakona tudi vsi mladenči, rojeni leta 1866., kateri pripadajo tržaškej občini. Dotični, kateri žele prositi začasnega oproščenja ali hočejo služiti kot enoletni prostovoljci, morajo izročiti dotične prošnje najdalje do 31. t. m. mestnemu magistratu. Isto velja tudi o vseh onih mladenčih, rojenih 1866. leta, kateri ne pripndajo tržaškej občini, vender pa v Trstu stanujejo.
Občinski zastop V Žminju imel je dne 7. t. m. prvo sejo pod predsedništvom novega župana gosp. Mateja Peteh-Kovačica. Razpravljalo se jo o proračunu za leto 1889. Seja so je vršila jako dostojno; italijanaška stranka je le zahtevala, naj se odmeri obč. tajniku plača 365 gld., toda ostala je v manjšini in vsled tega bila je tajnikova plača odmerjena z 600 gld. na leto.
Prihodnje porotne obravnave pred dež. sodiščem v Trstu začno dno 11. marca 1.1. ob 9. uri dp. Predsednikom je določen gosp. Adolf Mozetič, njegovima namestnikoma pa gg. svetnika Domenik Schiolis in Kristijan Colcuc.
„Schwarzgelbu, političen list, kateri zastopa staroavstrijanske in splošnodržavne ideje, prinaša v I. svojej letošnjej številki znameuit članek pod naslovom: „Opomnja gospodom Italijanom!" V tem Članku se ostro obsoja nedelavnost merodajnih krogov proti drznosti naše irredento in njenih somišljenikov v Italiji, ter dokazuje, da nam se Italije ni niti najmanj bati, temveč du stojo stvari
bas naobratno. — Tiskovno razmere nam ne dopuščajo, da bi ta jako zanimiv članek v prevodu ponatisnili. Nadajmo se, da se skoraj odpro oči vsem, kateri so danes še oslepljeni, da sprevidijo, na katerj strani je pravi patrijotizem!
Nepotrjena konfiskacija. C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani zaplenilo je dne 15. decembra p. 1. 288, štev. „Slov. Naroda" zaradi „Nedeljskega pisma". Ces. kr. deželno kot tiskovno sodišče te konfiskacije ni potrdilo, a ko se je državno pravdništvo pritožilo na nadsodišče vGradci, je tudi poslednjo pritožbo zavrglo.
Italijanska „kultura". Zagrebška trgovinska zbornica razposlala je nedavno raznim glavarstvom službeno okrožnico, mej ostalim tudi v Poreč. Znano je, da Lahonom v Poreču vse smrdi, kar je hrvatsko in zatorej so službeno pismo neodpečateno vrnili z opazko „rifiutato" v Zagreb. — Tako postopajo poreški Lahoni z službenimi spisi; kako se godi še-le ulogam raznih slovanskih strank! Bog se usmili!
Mejnarodni sokolski shod v Parizu.
Za letošnje svetovne razstave bodo v Parizu mejnarodni telovadni shod, h kateremu so francoski telovadci povabili telovadna družtva z vsega sveta, izimši nemška. Češki „Sokoli" in kakor čujemo, tudi poljski, so že obljubili svojo udeležbo, „Sokoli" hrvatski so še niso odločili, a bodo, kakor javlja „Agramer Tagblatt" najbrže vabilo tudi vsprejeli. V listu „Sokol" je mej drugim tudi članek: „O telocviku a telocvičnych spolcich v Pariži", v katerem pisec poudarja, kako važno bi bilo, da se v Parizu UBtanovi češko ali slovansko telovadno družtvo.
Javna dražba. Dne 28. t. m. ob 12. uri razpravljala se bode pri stavbenemu oddelku c. kr. pomorsko oblasti ponudba za javno prodajo starih, odrabljenih predmetov, kakor železa, vrvi, itd. Pobližje pogoje more se izvedeti v omenjenem uradu in v hidravljičnem skladišču (Via i Valdirivo št. 2).
Statistika umrlih. Od 30. p. m. do 5. t. m. umrlo je v Trstu 89 oseb in sicer , 44 možkih 45 ženskih. Po starosti jih je bilo: 18 do l.f 24 do 5., 6 do 20., 8 do 30., 3 do 40., 8 do 60., 16 do 80. leta, in 6 preko 80 let* Lani je umrlo v istej dobi 16 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 29 27.
Sodnijsko. Mizar Nikolaj Ambrožič spri se dne 2. decembra p. 1. v ulici Far-neto z dvema svojih znancev, katera sta podrla natrkanega Ambroziča na tla in odnesla pete. Razkačen jo udari Ambrožič za bežečima, potegne nož in kriči, da bodo oba zaklal. O pravem času pa so besnega prijeli stražarji ter ga odveli na hlad. Ambrožič je bil zaradi svojega junaštva dno 10. t. m. obsojen na 4 mesece težke ječo. — 581etni soljak Anton Kral iz Trebiča jo I dobil 6 mesecev joče zaradi hudodelstva javnega nasilstva.
0 dru. Karolu Aussererju, o katerem smo govorili v polit, pregledu v zadnjoj številki, moramo omeniti, da je bil poslanec dolnještajerskih Nemcev in Nemškutarjev v Mariboru, Slov, Bistrici, Ptuji, Ormožu in Ljutomeru. Kakor znano, propali so Slovenci v teh mestih toliko pri volitvah v deželni, kolikor v državni zbor, z svojim protikandidatom. Toliko v pojasnilo.
RAZNE VESTI.
Konceptni uradniki v avstrijskih mini-sterstvih. Zanimivi so nastopni podatki, ki so posneti iz „Beamtenkalender 1889" : V ministerstvu zunanjih zadev je 155 uradnikov, 63 meščanskih, 9ii plemičev ; v državnem finančnem ministerstvu 9 uradnikov, 6 meščanskih, 3 plemiči; v ministerstvu notranjih zadev 61 uradnikov, 13 moščanskih, 48 plemiČev; v naučnom ministerstvu 60 uradnikov, 22 meščanskih, 38 plemičev; v pravosodnem ministerstvu 26 uradnikov, 9 meščanskih, 17 plemičev; v finančnem ministerstvu 82 uradnikov, 41 meščanskih, 41 plemičev ; v ^trgovinskem ministerstvu 76 uradnikov, 21 meščanskih,
52 plemičev; v domobranskem ministerstvu H uradnikov. 4 meščanski, 5 plemiči; v poljedelskem ministerstvu 29 uradnikov, 7 meščanskih in 22 plemičev. Vseh devet ministeratev ima tedaj 503 koncoptne uradnike, izmej teh le 186 meščanskih in 317 pb-niičev.
Srbski poslanec na Dunaju. Službeni list Belograjski priobčuje kraljevi ukaz, s katerim se stavlja v razpolaganje dosedanji srbski poslanec na dunajskem dvoru, Milan Bozičović ter se imenuje novim kralj, poslancem državni svetnik Milan Pefronjevič.
Žganjepitje na Nemškem. Da je tudi v Nemčiji žganjepitje zelo razširjeno in oškoduje narod, kažejo sledeče številke. Na Pruskem je leta 1886 ponesrečilo 811 ljudij v pijanosti, 508 se jih je sam sebe usmrtilo, 1174 jih je umrlo, 5000 oseb ležalo jo v bolnicah vsled pijančevanja. Od 100 umorov se jih jo vršilo 40 pod uplivom žganih pijač, od 100 ubijanj 63, od 100 telesnih poškodovanj 65, od sto prestopkov proti nravnosti 77. Izračunilo se je, da v Nemčiji vsako leto 10.000 ljudij umrje na pijanski blaznosti, več 100.000 pa si okrajša živenje po preobilnem žganjepitju.
Nov srbski list začne izhajati v Bu-kareštu s podporo srbske kraljice Natalije. List bode zagovarjal politiko slovansko in prave interese srbske.
Izgnani tujci v teku leta 1888. Iz Cizlitavije bilo je leta 1888. izgnanih 676 tujcev in to: 576 možkih in 100 ženskih. 223 izmed teh bilo je ogorskih podanikov. V Nemčijo so so odpravili 204, v Rusijo 169, v Italijo 48. Ostali so po svojej narodnosti : Rumuncev 7, Turkov 5, Švicarjev 5, Francozev 5, Italijanov 4, Angležev 4, Amorikancev 3, Črnogorca 2, Bolgar 1 in Belgijec l. Iz Bosne in Hercegovine ste bili 2 oBcbi.
Preiskava zaradi nesreče, katera se je pripetila ruskemu dvornemu vlaku pri Borkih,jc končana. Naši č. čitatelji se spominjajo, da je o tej nesreči cesarska obitelj ruska prav čudovato rešila svojo življenje. Vrhovno sodišče je obtožilo zaradi nemarnosti v službi 10 oseb, med njim predsednika upravnega sveta Čarkovsko-Kursko železnico barona Hahna in vodjo dvornega vlaka, drž. Bvetnika barona Tau-beja. Ostali obtoženci so inženirji in uradniki železnice, na katerej se jo pripetila nesreča.
I-iistnioa upravništva.
G. Ivaii K., St. Peter do 30. maja t. t. .los. Kovačic St Peter 90 dni 1 do l.jenara t. 1. Na zdar! M. L. Cernivrh pl. za 88. M. H. Sempas pl. do 1. oktobra 1889. A. S. Dolnji Zemun v redu za 188». Srčen pozdrav Vam i g. I*.
Tržno poročilo.
Cene ho razurno, kakor ho prodajo na debelo blago za gotov denar).
Cena od far.	do fOr.
Sava Mocca.......100 K.	141.—	146.—
Kio biBor jako lina . „	——.—
Java „ „ „ , „	——._
Santos lina..... „	101,—	103,—
w srednja ... „	90.-	98,—
Ouatomala..... „	-,— .—
Portoricco..... „	119,—	123.—
San Jago do Cuba . „	182.—	134.—
Ceylon plant. fina . . „	124.—	126.—
Java Malung. zelena . „	10.'.—	101.—
Campinan..... n	110.-	112.—
ltio oprana .... „	99 — 101.—
„ lina...... a	9».-	96.—
„ nrodnja .... „	9U.—	91.—
Oaasia-lignoa v zabojih , . „	3),50 81.—
Macisov cvet...... „	400.-	430.—
Ingfcer Hengal...... a	19.—	20.—
Papar Singapore..... „	91._	92 —
Poiiung...... n	71.—	72.—
liiitavia..............HI.-	82.—
Plrnent Jamaika..... „	;;!).-	40.—
Petrolej ruski v sodih . . lUU K.	K.M)	—
„ v zabojih . „	9.50	—.—
Ulje bombažno amerik. . . „	.MG.—	37.—
Lecco jedilno j. f. gar. „	MS.—	39.—
dalmat. h cortifikat. . „	39. -	40.—
namizno M.S.A.j.f. gai". „	54. -	56.—
Aix Viergo .... „	66.—	68. —
, lino..... „	154 —	66.—
Božiči pulje&ki ..... „	8. -	8.—
dalmat. h cert. . . „	—.—	—.—
Smokve puljeSko v Hodih , „	—.—	—.50
„ v vencih . „	15.50	16.—
Limoni Mesina......zaboj	4.—	5 —
Pomoranče sioilijansko . . „	4.—	5.—
Kandlji Bari l.a.....100 K.	fc2.—	81.—
dalm. I.a, s cert. „	85.—	87.—
Plgnolli......... „	7;'.-	74.-
Si2 italij. najlineji • • • * „	20,-	20.50
„ Brednji..........19.—	19.50
Rnngoon extra ....		15.25	15.50
, I-a.....	it	13,75	14-
U.a ....	m	12 50	12.75
Salt&nlne dobre vrsti . .	„	23.—	25.—
Suho grozdje (opaia) . . .	„	17.-	17.50
Citebe .........	w	u.-	15,-
Slaaiki Yarmouth I.a . . .	sod	12.-	13.-
Polenavke sredne velikosti	w	40.-	41.-
velike.....		34 —	35.-
Sladkor centrifug, v vre "ah s eertifik. . . .			
	100 K.	34.25	31.50
FazolCoks.......	„	11.25	11.50
Mandoloni.....	n	— .—	—.—
svetlorudeJi ....	n	10 -	10-25
temnoruileči ....	n	0.50	9.75
bohinjski ......	_	10.75	11.-
kanarček .....	H	10.50	11.-
beli, veliki.....	_	10.35	10.50
zeleni, dolgi ....	K	9.50	10.-
„ okrogli . . .	»	—. -	—.—
mešani, štajerski . .	It	8.35	8.50
Maslo . . . • ......	»	74.-	70.-
!!!Za domačo porabo!!!
tkano platno najfinejše in najjače vrste, platno iz belih nit in pol beljeno platno za črevljarje in sedlarje, plavo platno, fino sivo platno, jako dvostroko platno za gasilce, belo platno za rjuhe, domast in cvilili, platneni Gradi, Laneno in volneno Canevas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotove vreče, žepne rute iz oksforda in shirting-platna, ročniki in cvilha in damasta, bri-salke in namizne garniture iz damasta, prodaja po najnižjih cenah
družtvo tkalcev v W a 11- u
pri Pobrnschki, Češka.
Ceniki na zahtevanje franko in zastonj.
Oglas.
V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
Š.r2 "Sg t I I I I § _i* a 3 s «s « o X O s g | I
- E-5A-.....B-Sfil
o H^Iil -JsifiS^-d ztl\u
V	» c 'a 13 J i i-T-:S lE-
—v	- ~ ^ ^ • * c
cd o i ™ ".s ščs I gr
o c	S	^ rv- h . a
g. s	=	77 ~
N >j	S _ ^--- — s ULtto
£ s.	^
b >iatrr.n»jMC««L.	-mrrr. »KMI MBBanannMK
Slovanski svet
izhaja tudi leta	v isti obliki
in po istem programu, kakor svojo prvo leto 18H8., in sioer tO, i tili. dne vsakega meseca. Naročnina, katera se pošilja podpisanemu izdajatelju v Gorico, znaša za colo leto ^',1(1. zu pol leta	in za četrt lota 1 s^lcl.: za
Ljubljanske naročnike pa celoletno *S 60 kr., za pol leta 4 J^ld. SO kr. in za četrt leta DO It
Kazalo o vsebini lanskega letnika „SLOVAN-8 K KG A SVETA", kutero dobe lanski naročniki posebo, našteva raznotere članke in spise, kakeršni so n. pr.: „Kongres avstrijskih Slovanov 1. 1888.", „Nemški lil slovanski velikošolci v A vstriji", „Narodna avtonomija in šola", „Pravni čut Slovanov", „K DOOletju pravoslavja v Rusiji", „Kultura in Avstrija*, „Rusija in papeštvo", .Hierarhija na O gorske m*, „Češko državno pravo", „Kulturno orožje". „Jezik iti tuji duh", „Narodnost in jezik" „Občeslovanska nkademija znanostij", „Verski in narodnostni člen nista izjemna zakona", „Kdo določuje literaturno jezike", „Jezik knjižovnost in kultura", „Kulturni program", „Papeška pisma Adrijana II. in Ivina VIII.*, „Tvan Gundulic", „Ogerski Rusi", „Nasledstvo kmetij in narodnost", ,,0 bistvu cerkve", „O cerkvenih obredih", „O vlivanji krščanstva na drovnjo Itusa", „Zadruga na Hrvaškem", „Slovanska ornamentika" itd., itd.
Leta 18S9. pridejo na vrsto važno razprave o raznih slovanskih knlturnili vprašanjih, n. pr. „O zadrugi, „ruskem miru" in „artelju", „O slovanski terminologiji za raznotero stroke", „O slovanskem pravu", „O slovanskih običajih in umetnostih" itd., itd. Pretresalo so bodo tudi specitlški slovanske zadeve, dopisi in novice pa bodo zabeleževali važno slovansko dogodke.
„SLOVANSKI SVET'.' jo v prvi vrsti namenjen zrelšemu slovonskemu občinstvu; tomu se priporoča, da gu podpira gmotno še bolj, nego duševno.
Fran Podgornik,
izdajatelj „SLOVANSKEGA SVETA" v Gorici.
Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič!
J. & S. Kessler v Brniš,
Ferdinandove ulice št. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji :
10 metrov zimskega lodna za z^huln ke. ilvuine šl^nkosti	gld	550
lo m-trov Vallerie-flanela /h ženske obleke, najnovejši tunree	gld	4 -
In n.i't,r< V kalmuka, t žk>' \> i-, Iinjiiev.-jii uzcee.	t'Id	i TO.
in metrov barhanta za obleke, t.'ike -lainovvjši nzorec	gl i	H
10 Hh-ir.iv blaga za ponočne suknje, križ-ifiie^a, najnovejši mz r •<•	gld.	2 5i > 1
■2'J vatlov Prostejevskega barhanta, mndi-r in ruj:iv gl. 5 bn| in rml	gld.	0 —
3 10 rn trii blaga za moško obleko nimo. Ia. (?ld. 5.50 lla.	gld	3 75
2.10 m tn blaga za zimske suknje, modnega, I*. gld 10 —, lla.	gld.	6 —
•>. 10 metra blaga za ogrtače, modnega,	gl »	67- "
fli kap iz pllia zr trospode In deffke	gld.	1.50
1. zimska posteljna odeja Iz Rous^. kompletna	gld	b.—
1. žabraka. 100 -m dolga. 110 cm. široko, 1» žolia gld 25(J. lla sivn	ffUT	1.50
1 Angora-ogrinjalo. z\ zono Ia. gld. 6—. IIu.	gld.	2.80
1. itaiki jopli iz ovčjs volne,. (J rH«y. vs b modn«i barve Ia. rI. 3, II..	gld.	1 50
krili iz klobuoine. bogato tamburirani, rud-^i sivi in mjavi	gld.	3 —
ti (utr »v zimskih nogovic. (»1- Lenih, v vs -u barvali, progaKtih	gld.	1 bo
1 platnena rjuha, 2 m '-a lolea, brez Siva	vid.	1,50
10 metrov posobne preproge, o.žk.- • a Že	al ■	H :>0
1 moška srajca b Ia i Iiurviisiu, Ia gld 1 80, lla.	cM.	1.20
3 delavske srajce t/, u-šn^ga oi sf r lu _	gid.	2
~ 8~nare~gi6 U borhanta. platna la. gld. 2 50, lla.	gld,	1 8n
«i Mirov zimskih kratkih nogovic, pb-tenih. v vseli barvah	gld.	l 10
•i ženskih srajc i/ m"'neea l ilna ali Sifona, Ia gld. 5. - lla	gld.	3.25
nočni korseti i S fona. vezani 1». etM i. — . IIh.	gld	1 HO
1 zastor iz jute, nrški min«, lu td i. ">0, lin.	g d	2.30
1. garnitura pregrinjal, 1 prt In 2 post. prefif.. Iz ripua gld 450. iz lut*	gld	8 50
29 vatlov domačega platna, t. bala, 6 , gld. 5 TjU 4	id	4 20 "
9§ vatlov oksforda. najnnv^jši naris	gld	4.50
y vatlov kanafasa. nainov-jSi naris, niijboljš« baže	gld	6.-
H prti. vseh bnrv, »ji cld 2	gld	1 -
Varnost, znamka
Marijaccljske želodecne kapljice
zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu.
Neprecenljive dobroto jo posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako i grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodečnem kataru, gorečiče frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, ru menici bluvanju in gnjusu glavobolu, nko boli iz želodca) krČ v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali hiraoroj-dam Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , vslika stokenica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarniČar „k angel j u v a r h u" Kari Brad/ Kremsir, Morava.
Marijacoljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. l)eli, iz katerih obstoji, oznanjeni bo na vsakej stoklonici priloženemu poduku za vporabo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
"V 'rpNtu t Lekarna: Antonio Suttina
—	Lekarna: de Leitcnburg, ali1 Ercolo triofante.
—	Lekarna : Eduard de Leitenburg, alla Saluta.
—	Lekarna : A. Praxmayer, al duo Mori — Lekarna: Pietro Premiini, al a Fontana Impe-riale. — Lekarna : Benedetto S ura val, al Amazone Triotnfance. — Lekarna : BenetMo Viach Mlniussl, alla Corto, — Lekarna : d*. Viltorio Serravallo atR dentore (glav skladiš )
—	Lekarna: Biasol^t'o nll'orso nero. — Postojna: Lekarna Kr. Baccarcich. — Sežana: Lekarna Philipp RiUcht-1. —
Svarilo ! Pristno Marijaceljsko Želodčno kapljice ponarejujejo in posnemajo se mnogovrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženom poduku za vporabo razun toga opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a i Kremericah (Kremsien.
Vabilo na naročbo.
8 1. dnem januvarja začno v Ljubljani dvakrat na mesec izhajati nov list
„1EUS",
Važno za popotnike
v ilmeriko,
Kdor žoli po ceni, dobro, hitro in varno potovati v severno ali južno Ameriko itd , nuj so zaupljivo obrno na od slavne c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjenega glavnega zastopnika za potovalco
Josipa Pavlina v Ljubljani
Marijin trg štev. 2.
ki zastopa 'evropejske in amerikanske železnice in nom&ko poštno parobrodstvo : Tu se dobijo vožne karte s polno garancijo od Ljubljano naravnost do vsalcoršne postajo v severni in južni Ameriki, Avstrnlji, Afriki itd po zopet mnogo znižanih cenah, ravno tako so tudi vsnkoršncmu posvetovanji radovoljno služi.
Vožnja preko Ljubljano in Beljaka priporoča se toplo lev prid potovalcem, kor jo veliko krajša in ceneja kol ona preko Dunstja.
Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrano na parobrodu od 60 gld. naprej.
Pomoč
se ponuja pri vseh boleznih, zlasti on'h. ki izvirajo v/, sprldene krvi, nadalje pri p »dici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plučnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih. protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznin. Trakulji odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči. Metoda, ki jo hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim sreds vom. Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom .
„Hygiea-Officin" Breslau II.
Obravnavul bodo v rosni in šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t„r skrbel za čitatelja pouk in znbavo. Poleg raznovrstne vsebine prinašal bodo tudi lepe ilustracije in slike odličnih narodnjakom.
Ker preneha „R o g a č", bode Brus jedini šaljivi slovenski list, ki si hode vestno prizadeval ustrezati občinstvu slavonskomu, katero prosimo, da ga blagovoljno podpira duševno in gmotno.
„Brus* stoji za vso leto 4 gold., za pol leta 2 gl., za četrt leta 1 gl. Naročnina pošilja se na „Brusovo* upravništvo v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Brnsko sukno
pošiljem proti gotovem denarji ali pošt-n^m povzetji neverjetno nizko ceno in sicer
samo dobre vrsti
■3.10 metrov dolgo, na zimsko
obleko........f 3 75
3-10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko . . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko.....f. 6.—
3-10 metrov dolgo, na fino
zimsko obleko .... . f. 8.— 3'10 nit-trov dolgo, na fino
zimsko obleko.....f 10.—
3-10 metrov dolgo, na jako fino . zimsko obleko . . . . , f. 12.— 8 10 ni' tro v dolgo, na najfinejšo zimsko sukno . . . f. 14 — 3 10 metrov d"lgo, nu najbolj
fino zimsko sukno . . f. 16 —
Najodličnejše brnsko sukno za suknje
2 10 metrov dolgo, na kompletno zimsko suknjo . , f 5.— 2.10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko suknjo . . . . f 5.50 2-10 metrov dolgo, na fino
zimsko suknjo . . • . f. G — 2 10 metrov dolgo, na najfinejšo
zimsko suknjo . . . f. 10,—
Štajersko valjano sukno
za lovske s .knje in menčikov
210 metrov . . , , . f. 5.20
Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve
Karol Peehaezek
Briinn, Krautmarkt 13.
— Uzorci zastonj in franko. —
a.
J.
PSERHOFER-im
Apotheke
Wien
SingfrstrassB Nr. 1
zuni goldenen
Reihsapfel.
w i
Kri£Uiti1llP~ »ek,,HJ unlv8r«alnfl krogljice 2vane, zmlužtio r«s Badnje imi, kajti ni .skoraj holazn v kojflj ni to krifjliice tUoBkrat ne p kasale avojeffi Čudotvoraoffii tnpolia. V nnjhiiiBlh boleznih v kojih sejo innotfn druzih zlravll rabilo, se .!•) p> tnh kropijlcali n^jftevllokrat in v /elft k atkem Času popoln« ozdravljenja zilobllo. Jedna Skatljica z M krogljieami »lanr. 8/ tr., jtdtn tavitrk s (1 HUarfJi-cami 1 gld. S Wr. pri nefrankirano poSUJatvl po povzeljl 1 fnr 10 kr. Pmil «. tovini stuno poSiljat«v.- I zh-vitek krogljo f. 1.25. o zavitka f. 2.30. 3 zavitki f. H.35, 4 zavitki f. 4.10, u zavitkov f, ,'>.20, 10 zavitkov !'. 9.30. (Manj kot, joden zavitek sfl ne poBIlja].
sJtT Pristne so jedino le one krogljice, katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-ja in so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih.
Dofllo nain ufHtuvilo pisein v kojih se kUpB<tvalol in rai>lki t'h kro lic zalivuljujnjo za ozilravljcaa Iz vsikovrstnlh nu varnih bolezni. Vsakdo, ki J* le enk at poskufi i jh r turni krogljieami zdraviti jih pri po-i'i>Sa i arugiin.
!¥njj mUm16 tu nokatoi'a teh zahvalnih pisem :
HraBe uri Smledniku, 12. sept. 1887.
Blagorodni eoBpo.l ! Uila j« boitja volja, (1* so lai prišle v roke VaS« krotiljl-e in piBem Vam n vspehu : 1'rehlailila um go v otroBii postelji, da nUfm vn8 ino^'l i vrflti svoje delo In izvastno bi bila uže mrtva, ako ne hl mi bile reSilo VaSe Cmlovate krogljice. Bog Vai tlao8kr»t za to blagoslovi. Prepričana sem, da me Vaie kroffljlua popolnoma o/.drave, kakor ni ozdravile tudi drugo
Tereza Knlflč.
DunaiBko Novom"ato, 9. d«c. 18->7. ' VaBo visokorodia ! Najtoplajfi" zahvalo Vam i?.-' rak a i n v imenu 60latns svoja teto. Bolehala je fi let ni kroniCn^ni falidCnem kataru in vodenici, Življenje j.»| j« bil i trpljenje in nife ie mislila, da j«s zgubljeni. Slučajno dobila je PKa'lilco Valili izvrstnih kriCIstiinlh krogljie in p«dil|iej vporabl istih jo ozdravela. 'L visokim spoštovanjem
%	Jožefa Weinzettl.
■ Mitteriiiz.-rsdorf (ior. Avstr. 10. januvarja 1H8U.
j VaSo blagorolja! Izvolite ml bia^ovoljn.....»slati
p i poŠti jeden zavitek VaSih izvrstnih kriCistilnih krogljic. Prisiljena som, izrafii Vam svoje popolno
priznanja glala vrednosti tuli krogljic, katere bodem priporočila, kjor bodurn le moffla, najtoplejše vgeni bolnikom. O tuj svoj i zn- vali Vas po'IdaBCujem, di jo morate objaviti po VuSej dragaj v dji, Z visokim »poštovanjem	Tereza Kastner.
Gottauhdorf pri Kohlb. Avstr. Šlfzija, 8, okt TOG.
VoSo blagorodje I Prosim Vas uljudno, da ml pnMJate /, vitek (J fikatljia Vagih univerzalnih krl-Cistilnlh krogljlo. Samo Vafiiin Cudovatim kvogljl-uam imam so z »hvaliti, da sein reB^na telodCn« bolezni, na katoraj sem trpela kro« 5 let. N" hodom niultr veC brez njih in VaBemu blagor dju bre-kain s tem najtoplojBo ztbvalo. Z odlifinlm poJft.o-Tanjem	A„a Zwick1.
Rohrbnch, 98. februvurja ls'-O-VaSe blago-odje ! Hfseua novembra p. I. naroČil i sem pri Vns zaviteK krogljlo. Opazil sem jat I uioiii ! *ena njih nijboljSi v»peii ; oba sva trpela nn budem , eiavobolu in slabem izpraznevjl, ita sva bila uSe zdrojila, akoprav imava £e-la 10 let. n glej ! VaBo I krogljloo provzroCila so Čudo in nn,|i osvobodilo I ioleznl. 8 pofitovan om	Anton List.
Amerikansko mazilo	"i1^-
naJbrdjBi pomoCek protlprotliiiilo dra. iin 1-eumatiCniin bolesti n v i' hrbtenem mozgu, migreni, nervoznim gglarobolim. trguiju v uSesih itd. Itd. I gld. 20 kr.
^Esenca za oči Romerlmus n-n, 1 skl -niča f 2.50'/» steklenice f. 150. Prah za 2noj na nogah 1 škatljloa 50 k*, ^z ()o§tnliio 75 kr.
'■p Paurbofirjeva tinnokininska nomada
i naj bolj Be sredstvo za riLstje las. Le >o op*avljana % «kalljiea 9 gold.
jUnivarsalni plašta
. gnjusnlm ulesoin, calo proti starim ulesom na nogah. ki HO zdaj pa zd« j /.11 Vic« odpirajo, proti Crvu na $ prstu (Fluger'wurm itd. I pes. lil) k. z poStnino 7n k. A" A W Rlllrirhova unlversalna CUtiim s>l. i ii	izvrstni p in Cek proti l
¥ vsam naitopk >m Hlab < pribave kakor; g av .bolu, Vtj trganju v alavl, (al deCnl lu krCu, hemorojdalulm S bolest m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld.
Izvon imenovanih iidelkov vdobivajo s« še dru^e farmaoentićne specijalitete j! ki ho bile po vsih avst-ijskih 6asopisil> oznanjene.
K	-
Uzorci zastonj in franko.
Fraticovo žgaije 1 skeluica 6(J kr. I. Psorhofar-jsv Ledoni balzam
go let »a najboljši poraoS k spoznan proti ozeblinam vsake vrsta kakor tudi proti .star m ra' am Itd . I posodica 40 kr p> poŠti i5 kt.
zanesljiv pomoCek proil ,debelemu vratu, 1 pos
Razpošiljanja no pošti se točno od?ravlja|o ornti gotovini ali Pjv"*!« Pri preišnlej dooošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) ata«e porto dosti ma ii neqo pri povzetju
Bližam za goltannc
(nraftke kapljiea) proti po ...	"L. habliHn»mu Belodcu slabi
prebavi, vsakovr-tnam* trlonju v dol^Oe n telesu, izbor.io riotnatfe vraCilo 1 fla^on 22 kr. TfMot^nu onlf obCn > znano izvrstno zdravilo .	"r"" k,lt nl' hripavosil,. rCnemu
kaBIju it i. 1 steklenl'a 5f> kr.
Angležki čudnovati balzam \^eki, i^ k,,
FlSakerskl P r a s e kT^T^n,, Mpavosti,
kr., ™ jioSto (iO Ur.
Lastnik pol. drnztvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
riakarna Dolenc v Tratu.