(-justice.
NO. 68
Ameriška Domovina
-AMERIC-Zli-HOME
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, APRIL 7, 1947
LETO XLIX-VOL XLIX
DR08K VESTI IZSIOVENUE^^ “
Kot je bilo napovedano, je bila sklicana danit zjutraj ob
(Doile preko Trst«)	, Ul yaillfflllJU tUI IUGIIIII
PRED LAKOTO. REKVIZI- zanskih želodcev.	mmiIau nrawi Truman
CUE. — Velik del Jugoslavije,! Da bi rešili situacijo in pre- IlOlUOUfr pldVI liUlMII ki je sicer kmetijska dežela in prečili, da bi vsaj “vladajoče
dežela, ki je poprej vsako leto iznašala mnogo živeža, je pred lakoto. To je posledica komunističnega gdspodarstva. Res je, da je bila letina 1946 primeroma slaba radi suše, vendar so glavni vzroki preteče lakote drugod. Kmetu so vzeli veselje do dela. Iz Vojvodine so pregnali delavne stare prebivalce in nagnali tja Dalmatincev in Črnogorcev, ki ne razumejo ničesar o poljedelstvu v teh rodovitnih krajih. Jugoslavija vzdržuje ogromno armado, ki je ni prav nič potreba, ker nihče ne grozi Titovini, da bi jo napadel. Toda armada je; in
ljudstvo” ne bilo lačno, so se znova vrgli na kmeta in mu hočejo z revizijami pobrati še zadnje ostanke žita in drugih živil.
Podpora Grčiji in Turčiji ne pomeni, da se hoče prezirati organizacijo
Washington. — V soboto večer so demokratje priredili ..JJLY?* 0 ^	d p PROTI vsakoletni Jeffersonov banket
K“E.TY' — Lj' ,Pr- ’ 16- feb- v hotelu Mayflower. Vstopnina piše, koliko da je slovenski kmet za osebo je bi!a ?m Glavni
utajil od svojih posevkov. Trdi,' ik je bil pred8ednik Tru. da je utajenih 30,000 ha pdsev-, u je ob tej iliki kov. To da znese 3670 vagonov, da, Amerikancem in vsemu. To žito so rekviriral. pr. syet da -e jn bodo ^ h v dneh od 20. febr. do Zed. rfave ^ za Qr.
ganizacijo združenih narodovo. S tem je udaril po kritikih
žita. kmetih 20. marca.
Da bi izylekli iz kmetove kaš-
_____________zadnie zrno’ napovedujejo! v kongresu, ki govore, da pod-
kmečkemu delu so odvzete naj- tekmovanje med posameznimi pora Zed. držav Grčiji in Tur-boljše moči. Poleg redne arma- kraje™*®! odbori. Kateri odbor čiji prezira Organizacijo zdru-1 de pa mora vzdrževati uboga "e 1)0 Pokradel kmetom toliko Jugoslavija še armado milični- šita, Jcot je ukazano, bo odstavkov, tajnih policistov in ogro- ljen *,'* odborniki zaprti, kateri mno število novih uradnikov. Vse Pa bo k®eta do konca odrl, dobi to je dobro, ker so vladajoče Pohva'o- Nagrade takim kraje-“ljudstvo.” Poleg tega se je ho- vni™ '*dboro® obljubljajo v tel Tito še bahati in je pošiljal, obliki pismenih pohvaHn tudi v žito in krompir Albancem in celo Romunom. Po koncentracijskih taboriščih leže desettisoči političnih kaznjencev, ki bi mo-
gli doma pridno delati na svojih poljih. In' ne pozabimo, da so cele vasi po Slovenskem, kjer so partizani poklali najboljše moške moči. Same ženske jn otroci sedaj ne mofejo napasti parti-. jgpw—a——i
denarju; Ko piše “Lj. Pr." o tem tekmovanju pravi, da so kmetje saboter j;, proti katerim je treba nastopiti z največjo strogostjo. Poziva sosede bogatejših kmetov, naj te naznanijo in obljublja špijoiiom denarne nagrade.
To je ljubezen komunizma do kmeta, v
Anton Rum
Po enotedenski bolezni je umrl v petek večer ob 8 rojak Anton Russ, stanujoč na 9009 Union Ave. Bil je star 58 let in doma iz vasi Dob, fara Sv. Vid, po domače Bučer. V Ameriko je prišel pred 44 leti. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ, sv. Lovrenca št. 63 KSKKJ, sv Antona in sv. Alojzija, samostojna, Tabor št. 139 SNPJ in Najsv. Imena.
Poleg žalujoče soproge Magdalene roj. Blatnik zapušča sinove Antona in Augusta ter hčere: Magdalena poroč. Kristančič, Christina, Julia, Josephine in Stephanie, vnuke in vnukinje, brata Josipa, v Kanadi brata Alojzija, v starem kraju sestri Marijo in Ano.
Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in na Kalvarijo.
Frank Markovič
Po dolgi bolezni je umrl v petek Frank Markovič, stanujoč na 6912 Peck Ave., star 73 let, Doma je bil iz vasi Topol, fara Bloke, odkoder je prišel sem pred 46 leti. Zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Travnik in otroke; Johna, Mary Kleindienst in Ann Kostanšek, bratranca Henry Markovič in Joe Zakrajšek, nečakinji Rose Lach in Mary Komočar.
Bi je član društva Ribnica št. 12 SDZ in Dvor Baraga 1817 Kat. Borštnarjev. Pogreb bo ju-
kaj je 1 št. 235 I Pogreli 8:15 iz
I 41 let in je bil član
bo v sredo zjutraj ob ■letovega pogrebnega zavoda ni 152. cesti v cerkev sv. Pavla na 40. St, ob 9 in na Kalvarijo. j
William Richards Včeral zjutraj je umrl William Richards, stanujoč na 1030 E. 66. $lace. Bil je star 72 let. Tukaj zapušča soprogo, 8 otrok in mnogo sorodnikov. Truplo bo poslano v Big Springs, W. Va. v torek popoldne ob 3 pod oskrbo želetoilega pogrebnega zavoda na St/fclair Ave.
Frank Špehar Danes zjutraj je umrl Frank Špehar, stanujoč1 na 15714 Trafalgar Ave. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod.
Vlada je obtožila 25 stavkarjev, ki so zlivali
New Orleans. — .Federalna velika porota je obtožila 25 moških, ki so ustavljali vlake, jemali iz njega kante z mlekom, namenjeno za New Orleans, in ga zlivali proč. Stavkarji so bili oboroženi in vlada jih obtožuje tatvine mleka. Na tisoče galon mleka je bilo uničenega.
Porota zdaj preiskuje slučaje, ko so stavkarji ustavljali truke, jemali z njih kante z mlekom pa
ga zlivali po cesti.
Stavko so unijski delavci pri-tri zjutraj ob 9:15 iz Zakrajško- &][, ker 8() razpečevalci mleka vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Marko Gucich
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu, 854 E. 139. St. Marko Gucich, star 60 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes roj. Mikulich, pastorke: Katharine omož. Krati, Sarah omož.
Pirc, Ana omož. Prah in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v selu Novo Čiče pri Zagrebu, kjer zapušča sestro Katarino
tajnik Alfred Ladwig in blaga. Stepančič in več sorodnikov. Tu- nik Linus Lindberg.
znižali ceno od $5.75 za 100 funtov na $5.20.
-----o-----
Kompanija je odslovila zadnje unijske delavce
Ženih narodov. Obratno, je izjavil Mr. Truman, smernica Zed. držav je na celi črti podpreti to organizacijo, ki zastopa svetovno upanje, da bo za vselej pogasila iskre, ki bi zagrozile zanetiti svetovni požar.
Predsednik je izjavil, da potrebuje dežela v' namenu, da zvrši svoje obveznosti, vojaško moč in zdravo domačo ekonomijo. IS tem je namignil, da ne bo podpisal predloga za znižanje dohodninskih davkov, ako bi to pomenilo, da se ne ho moglo plačati dobršhe vsote na račun narodnega dolga.
S predsednikom s« je udele-
ivši trgovinski tajnik, se ban keta ni udeležil.
Govorniki niso popolnoma nič zakrivali, da bo kandidat za predsednika demokratske stranke drugo leto sedanji predsednik Harry S. Truman.
Predsednik je zlasti nagla-šal, da mora biti zunanja politika Zed. držav politika obeh političnih strank in ne politika ene same stranke, katero bi skušala druga stranka ovirati. “Naša tujezemska politika se ne sme razbiti na strankarskih čereh. Naš cilj mora biti vsestranska podpora smernic, ki služijo vsemu našemu narodu,” je izjavil predsednik. Da .to resno misli, je dokazal predsednik s tem, da je tekom govora, v katerem je spregovoril nad 2,500 besed, omenil demokratsko stranko samo enkrat. To je bilo takrat, ko je rekel, da je ta banket v počast ustanovitelju demokratske stranke, Thomasu Jeffersonu.
o------
Ženskam v Angliji svetujejo, naj bodo poleti bose
London. — Po Angliji je vstala v časopisju propaganda, naj hodijo ženske vse poletje bose, da bodo prihranile na obuvalu, ki ga tako zelo primanjkuje. Zenslke spodbujajo k temu s tem, da jim pripovedujejo, kako da je to zdravo in kako bi se jim to "podalo."
Neka zastopnica žensfava pa pravi, da imajo ženske Vsled slabega obuvala, ki so ga prisiljene zdaj nositi, noge polne žuljev, in kurjih očes, odtisov da to ne bo nič kaj šikovno za pogled.
S stavka telefonskih uslužbencev po vsej deželi.; Vsa telefonska postrežba je ukinjena. Telefonski klici na] daljavo so onemogočeni rasen v izredno nujnih slučajih. Deloval bo “dial" sistem, dokler ne bo potreboval postrežbp osobja.
Govorilo se je, da bo vlada prevzela telefonsko omrežje o slučaju stavke. Jo se še ni zgodilo, ker že nidoločeno, če ima predsednik Zpd. držav to pravico ali ne.
Kitajski k« pobili 5 ameriikih marinov, ranili 16
Napadli so glavno skladišče orožja ra Tientsi-nu, boj je trajal 4 ure
Tientsin— Kakiji 400 kitajskih komunistov je napadlo glavno municijsko skladišče ameriških marinov 22 milj od tega mesta. Marini so se postavili v bran in 5pj> j«'trajal štiri ure. Mrtvih jp obležalo 5 marinov, ranjenih! je bilo pa 16. Komunistov je padlo šest, kakih 100 ranjenih so pa odnesli komunisti, ko gp se umak-
Lewis zahteva, da se zapre 2,529 premogovnikov, ker niso varni
Vse naj vlada čekira,
I predno se jim dovoli, da odprejo za delo
I Washington____John L. Lew-
is, predsednik premogarske unije, je ukazal zapreti za nedoločen čas 2,529 premogovnikov. To je vse, razen dveh. Lewis je zahteval od vlade, ki obratuje zdaj premogovnike,
; da ostanejo toliko časa zaprti, da jih pregledajo vladni pregledniki, ki bodo dognali, če so varni za obrat, kakor to zahtevajo zakoni.
Lewis smatra samo dva premogovnika za varna oziroma v skladu postav in sicer v Stans-bury, Wyoming in v Reliance, Wyoming.
Zadnji četrtek je vladi ukazala zapreti za nedoločen čas 518 premogovnikov, ki ne odgovarjajo zveznim zakonom za varnost premogarjev.
John Lewis je ukazal premo-garjem zadnji torek, da prenehajo z delom za 6 dni kot v znak žalovanja Za ubitimi pre-mogarji v Centraliji, {11. Koliko premogarjev se bo vrnilo danes na delo, še ni gotovo. Lewis'je rekel zadnji teden, da je ukazal premogarjem na delo danes v vseh premogovnikih,
V Michiganu in v Pennsylvaniji so reke preplavile bregove
Detroit. — Južni del države Michigan je ogrožan pred po-vodnjo, kakršne še ne pomnijo. Mnogo družin je moralo že zapustiti hiše in zbežati na višje ležeče kraje. Škoda na imetju gre že v tisočake.
Najbolj je prizadeto mesto Mt. Clemens, 20 milj od Detroita. Tam je moralo 50 družin zapustiti hiše ob reki Clinton. Blizu Ann Harbor grozi voda jezu iz betona.
• * •
Kane, Pa. — Po severnoza-padnem delu Pennsylvanije so se potoki razlili iz svojih strug. Mesti Bradford in Wellsboro blizu newyorške meje je voda izolirala.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i
Omamljeni od plina—
Plin od tanka za vročo vodo, ki najbrže ni mogel odhajati skozi zatlačen dimnik, je omamil Mrs. Josephine Mivsek, njeno hčerko Josephino 15 let in sina Johna 11 let. Našli so jih nezavestne v hiši na 12731/a E. 55. St. Odpeljali so jih naglo v Mt. Sinai bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč in jih odpustili, ko so bili iz vsake nevarnosti.
Licence za biciklje—
Do konca maja mora imeti vsak bicikelj novo licenco za 1947. Licenca stane samo 25 centov. Letošnje so bele na črnem. Dobe se v City Hall in v 38 raznih prostorih po mestu.
Važna seja—
Nocoj ob 8 bo važna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KS K J v šoli sv. Vida, soba št. 2. Tajnica bo pobirala asesment že od 6 naprej.
Zelo lepo so peli—
Moški zbor dr. Najsv. Imena, ki je včeraj prvič pel pri sv. maši ob 11:30 v cerkvi sv.
Jugoslavija zahteva od Avstrije produkte za vojno odškodnino
Kardelj očita Angležem, da dajejo Slovencem potuho na Koroškem
Moskva. — Podpredsednik jug. vlade, Edvard Kardelj, je!Vida, se je imenitno posta-napravil zahtevo na Avstrijo, vil. Zbor uči glasbeni mojster da plača v tekočih industrij-Ivan Račič komaj en mesec, pa skih produktih za vojno od-1 je že pel tako dovršeno, kot
Milwaukee, Wis. — Allis-Chalmers Co. je odslovila zadnje tri unijske uradnike od dela, češ, da jih več ne potrebuje. Odslovljeni so: zapisnikar unije 248 (CIO) Fred McStroul, finančni
nisti.
Iz Tientsina je prišla močna četa marinov, ki zasleduje komuniste. Njim se je pridružila tudi 600 mož broječa četa vladne armade.	•
Komunisti so se hoteli oči-vidno polastiti municije, toda stotnija marinov od 1. bataljona prve divizije, jih je po hudem boju odgnala. Komunisti so avalili na skladišče od treh strani hkrati.
Jugoslavija je končno dovolila iskati grobove ameriških vojakpv
Belgrad. — Ajneriška edini-ca armade, ki ima nalogo registrirati grobove padlih ameriških vojakov, je končno dobila dovoljenje, da sme priti v Jugoslavijo in poiskati grobove kakih 700 ameriških vojakov, ki so padli tekom vojne. Tako naznanjp šef ameriškega poslaništva Cabot.
Jugoslovanska vlada je pristala na to, da sme priti v deželo 20 ameriških vojakov, katerim bo pomagalo 400 jugoslovanskih vojakov, ki bodo iskali grobove ameriških) vojakov krijem vse Jugoslavije. Največ teh je bilo pri letalcih, ki so bili izstreljeni.
Več kot eno leto in pol ni pustila Titova vlada iskati grobove ameriških vojakov, čeprav jih je bilo kakih 300 odkritih in so vojake pokopali na ameriškem vojaškem pokopališču v Belgradu.
nistratorja Collissona odgovoril Lewisu, da ne bo sledil u-kazu Lewisa, da bi zaprl vse premogovnike. Rekel je, da je imel Lewis glasom pogodbe od 29. maja lanskega leta vso pravico vzeti premogarje tz kateregakoli premogovnika, če se mu ni zdel varen za obratovanje. To bi bil lahko dognal pregledovalni odbor vsake lokalne unije, ker vsaka unija ima tak odbor.
Dalje je tajnik Krug izjavil, da bi vzelo več kot dva meseca, ako bi hoteli pregledati vse premogovnike, kot zahteva Lewis. Vlada ima samo 171 takih inšpektorjev, od katerih je 22 novih, ki so pravkar dovršili treningo.
Kot svoje stvari sedaj, bo šel danes malokateri premogar na delo, če bo šel sploh kateri, ko je Lewis razglasil razen dveh vse premogovnike nevarne za obratovanje.
Unij*a CIO in General Motors v pogajanjih
_ Detroit. — Na 10. aprila začno s pogajanji za višjo mezdo unija CIO in General Motors, tj- Unija zahteva 23 centov in pol več na uro za vsakega delavca.
Francoski komunisti so proti Gaullu
Pariz. — Francoski komunisti nameravajo prirediti masno zborovanje, kjer bodo protestirali proti vrnitvi generala de Gaulla v politično življenje. Komunisti pravijo, da se je de Gaulle sam umaknil iz politike in zdaj poskuša, da bi prevzel oblast v Franciji.
Ta se je postavila za veliko noč
Glen Cove, L. I. — Mrs. Mealing je s ponosom kazala jajce, ki ga je za veliko noč izlegla njena kokoš, pasme brahman. Jajce meri v obsegu 7 in pol palca, tehta pa 14 unč. Kokoš je bila štiri dni na gnezdu, predno je “porodila.” Tekom tega časa ni povžila nobene hrane, niti vode. Ko je znesla ogromno jajce, je mogla to naznanjati v svet samo s slabotnim kokodajskanjem.
.	-------o------
Nemški general je bil obsojen na mrt Belgrad. — Nemški general Karl Oberkampf je bil obsojen na smrt. General je tekom voj ne poveljeval diviziji “Prinz Eugen,” v kateri so služili Nem-ci, živeči v Jugoslaviji. Z njim obenem je bilo obsojenih na smrt še šest drugih nemških vojnih zločincev.
škodnino v vsoti $150,000,000.
vil to izjavo dva dni potem, ko se je posvetoval z sovjetskim ministrom Molotovom. Ministri Velike Četvorke so leta 1945 sklenili v Moskvi, da se od Avstrije ne bo zahtevalo absolutno nobene vojne odškodnine za zaveznike.
V zadnjih 40 letih je bila Avstrija dvakrat orodje nemške-
star, preizkušen zbor.
nočni praznik. In ljudje so bili zadivljeni nad preludijami, ki jih je Mr. Račič tako nebeško lepo izvajal na cerkvene or|!e. Ljudje se vprašujejo, kdaj bo -bor zopet nastopil. Se zahvaljuje—
Mrs. Fabian iz 6604 Schafer Ave. se želi tem potom zahvaliti vsem za obiske, kartice in
ga imperijalizma, da se stre že- darila za časa njene bolezni.
ljo jugoslovanskega naroda po svobodi, je izjavil Kardelj.
Kardelj je izjavil, da zahteva Jugoslavija od Avstrije Koroško, kjer prebiva do 120,000 Slovencev in samo 60,000 Avstrijcev. Kar bo ostalo Jugo-slanov pod Avstrijo, da se jim garantira narodno pravo in da se jih lahko zamenja za Avstrijce v Jugoslaviji.
Dalje je zahteval, da ob av-strijsko-jugoslovanski meji ni nobenega vojaštva in sicer v 20 kilometrov širokem pasu in nazadnje, da mora Avstrija izročiti Jugoslaviji vse vojne zločince, kvizlinge in izdajalce, ki so našli zavetje na avstrijskem ozemlju.
Kardelj je dalje obdolžil angleško vojaško oblast na Koroškem, da z silo zatira demonstracije Slovencev, ki bi se radi priklopili k Jugoslaviji.
------o-------
Ptiči trgajo celo kit pri dcnih
Broadwood, Anglija,—Vsled izredno hude zime so ptiči v tem kraju tako sestradani, da trgajo in zobljejo kit pri oknih. Kit jim diši, ker je zmešan z ribjim oljem.
SLOVEH8KI BZOUNCI VAS PROSIJO POMOČI I
Vzel si je življenje radi smrti staršev
Pontiac, Mich. — Gerald Coe, star 9 let, si je vzel življenje, tem, da se je zadušil, ker sta m zadnji teden umrla oče in mati. Na 24, marca mu je umrl oče,
Prva obletnica—
V sredo ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Lolvrenca (maša za pokojnega Franka Magdalene v spomin prve obletnice njegove smrti.
Seja korporacije—
Iz urada korporacije, ki deluje za pozidavo hiš na 61. in 62. cesti na praznih parcelah, se poroča, da se bo vršila važna seja v šredo zvečer 9. aprila. Treba bo ukreniti glede zidave nadaljnih hiš. Navzoči bodo tudi stavbeniki, ki bodo lahko dali vsa pojasnila, člani korporacije, ki imajo svoje posojilo na zemljišču ali v parcelah, naj pridejo na to sejo, ki se bo vršila v sredo 9. aprila zvečer ob osmih.
Prevzel trgovino—
Pbznani trgovec Louis Perko je zopet prevzel trgovino z živili od John Hudaka na 3680 E. 81 St. Rojakom v fari sv. Lovrenca se toplo priporoča za obisk njegove trgovine.
N tulov bi rad zvedel —
Skrbe Ciril, D. P. Centre 9, Senigallia, prov. Ancona, Italy, bi rad zvedel za naslov Frančiške Breznik (njeno dekliško ime) roj. na Viru pri Domžalah. Naj sporoči svoj naslov nam, ali pa gori imenovanemu.
Naslov iiče—
Begunec Matija Indihar išče naslov Jakoba Indilfar, doma iz Štangarjev pri Velikih Laščah. Kdor ve za naslov, naj ga sporoči nam, ali pa na: Ma-
3 dni pozneje mati. V družini tija Indihar, D. P. Centre 9, so še trije bratje.	1 Senigallia, Italy .
PttBlSKA DOHQyiN^
APBIL 7. 1^47

AMERIŠKA Ponovim
H1I PIC /1 th-noiwtl

NAROflWKA:
Za Ameriko na leto «80: u olerMmd In Kanado PO poiU za eno leto 18.00.
Za Ameriko pol leta $4.00; ea Cleveland ln po Dojtl pol leta $488.
Za Ameriko tetri leta $380; pa Cleveland ln
SUBSCRIPTION RATES;
United »tatea «80 per year; Cleveland and Canada by mall $880 per year, tj. B. $4.00 lor 6 month«. Cleveland and Canada by man $480 (or 8 months.
U S. $380 (or S month* Cleveland and Canada by mall $3.7$ (or 3 months.
Cleveland and idburtaa by Carrier $7.00 per year, $100 (or 0 month«, 0380 (or $ month*. Single ooplee 8 pent« each._________
Entered as second-class matter January *th 1908. at the Poet Otdoe at Cleveland. Ohio, under the Aet at Marofa 3rd 187».__________________________
Zagovrniki sporazuma v Jalti hitijo zatrjevati, da sta bila Roosevelt in Churchill prisiljena apizariti Stalinu, ker te ne bi bila privolila absolutno v vse, kar je Stalin zahteval, bi bil nehal z vojno in kaj potem? Toda danes lahko tem zagovornikom povemo, da je bil takrat Stalin bolj odvisen v političnem In vojaškem oziru od zapadniH demokracij, kot mi od njega. Brez naše pomoči bi Stalin tlikoli ne dosegel tega, kar je in ker je bil namenjen to doseči, se ni bilo treba' bati, da bi se nehal vojskovati.
Zato se pa danes lahko reče, da je bil sporazum v Jalti brezpotrebna sramota za Zed. države. BH je napravljen brez posvetovanja z ameriškim narodom ali njegovimi zastopniki. Ako bomo hoteli tisto porazno napako in posledice popraviti, bo vzelo naše državnike še dolgo časa. Mnogo sadov zmage je bilo žrtvovanih v Jalti na oltarju apižarstva in to komaj tri mesece pred padcem Nemčije in komaj šest mesecev pred padcem Japonske.
Če bi ne bilo nikoli Jalte, bi ne bilo treba Zed. državam danes reševati narodov pred komunizmom. iiiiiooiHiiiiiimonammunamHfrnmriimmi
BESEDA IZ NAMDA
M$Ht44IIIIUf$4$04**W»lll$t$8***$HIHIH<*****(
dini za Obisk. Prav lepa hvala tudi rojakom iz drugih na-Wn. Hod nami je bila tudi jako zavedna katoliška družina Frank čoi ii (JarrettsviUe, O. Hvala in pozdrav vsem skopaj,
John BoIHČ.
»88
No. 68 Mon., April 7,1947
Sporazum v Jalti
februarja 1945 so v ruskem mestu Jalti podpi m: predsednik Roosevelt, premier Churchill in premier Stalin. Več kot dve leti nam je vlada servirala kapljico za kapljico razne točke iz tega sporazuma, dokler ni
Na 11 šali sporazum
Prošnje za dobavo oseb iz Evrope
Razno iz Girarda
prišel oni dan v Moskvi z ysemi detajli v javnost ruski minister Molotov, ki se je skliceval na ta podpisan sporazum, ko je Zahteval $10,000,000,000 vojne odškodnine od Nemčije.
i\ko vzamemo v poštev razvoj zadnjih dveh let v centralni^ vropi, dalje ogromno ekspanzijo totalitarizma v vzhodni, Evropi, nevšečni položaj, ki has vznemirja na Blt-žnjem Vzhodu, potem s lahko z mirno roko zapiše, da je bil sporazum v Jalti največji poraz za ameriško diplomacijo v vsčj zgodovini Zed. držav. Z roko lahko otipljemo kako točke tega sporazuma na celi črti nasprotujejo točkam Atlantskega Čarterja in kako teptajo principe svobode in člo-včanskih pravic, za katere se je ameriška vlada vedno po-
Dotični sporazum je prodal ameriške narodne interese iu varnost za ničvredne obljube Sovjetov, ln naj zagovorniki sporazuma v Jalti rečejo kar hočejo, čas od takrat je dokazal, da je bil dotični sporazum popolnoma nepotreben.
Podpisci sporazuma v Jalti so zagotavjali svetu, da še vedno trdno stoje za principi Atlantskega čarterja, ln vendar točke sporazuma jasno govore, da je bil ž njimi Atlantski čarter pomandran v prah.
Spominjamo se, da so nam govorili z Atlantskim car-
mi, trm A m Mirnim
at Institute, 1620 Prospect Ave. zraven YMGA ali pa pokličite GH 76*0. Kdor ne zna angle-Žto, Se lahko obme do mene v istem uradu in a veseljem bom vsakemu dala vše potrebne podatke glede naselitve.
Mrs. Wm. J. Kennick.
Pij ll.-pedaM
Girard, 0. — Društvo Najsv. Imena iz naše župnije je določilo, da za Cvetno nedeljo popoldne poda nekoliko duševnega užitka za čiane in ostale farafte. Zato je društvo povabilo našega dragega prijatelja in narodnega pionirja, Mr. Anton Grdina, da nam je podal krasno predstavo premikajočih slik, ki je bila sijajno dovršena. V resnici smo imeli veliko duševnega razvedrila. Krono predstave pa je odnesla slika, ki nam je dala opomin, koliko je za nas trpel naš Odrešenik pod težo križa, da nam je pripravil pot do večnega zveličanja, če bomo tudi mi ho. dili po Njegovi poti.
Ta slika "Pasijon” je eno največje zgodovinsko dramsko delo naših zavednih katoliških Slovencev v Clevelandu. S to predstavo so naši slovenski talenti odnesli zasluženo krono. To je bila ena najtežjih predstav, kar jih je bilo podanih na velikem SND v Clevelandu.
kakor tudi šolske sestre, se ni
so mogli načuditi in kar verjeti niso mogli, da imamo Slovenci tako izvrstne karakterje, ki so postavili to veliko delo na oder. Vši so čestitali Mr. Joe Grdini, ki je bil tudi navzoč, za tako težko dovršeno glavno vlogo, ko je v tem Pasijonu predstavljal našega Odrešenika.
Druga slika pa je bila “Procesija sv. Rešnjega Telesa” naši rojstni domovini. V duhu nas je ponesla zopet v domači kraj ter nam obujala spomine na naša detinska leta, ko smo se veselili teh velikih praznikov, ko smo stopali v procesiji in tako slavili našega nebeškega 0-četa. Vse je bilo praznično oblečeno, fantje iz vsake podružnice so ponosno nosili bandera; šofska mladina vsa belo oblečena. In iz teh nedolžnih src je žarela lepota našega, če ravno revnega, naroda. Kolikšna vzajemnost! Vse to je dokaz, da naš verni slovenski narod spo-
žalibog, kaj se pa danes vse dogaja v naši rojstni domovini!
Zato pa je naša sveta dolžnost nas vseh, ki Živimo v te jsvo-bodni domovini, da prosimo Boga, da bi jfm že skoraj odvzel ta kelih njihovega velikega trpljenja. Posebno pa se moramo Spotahtjati (laših revežev begifticev, ki so v resnici prepuščeni na milost in nemilost tujcem v raznih taboriščih v tujini.
Naj omenim en slučaj, ki se je dogodil pred dobrim tednom
Warren, Ohio. Iz Italije je dospela neka italijanska družina k svojim sorodnikom. V tej družini je najmlajši sinček, ki je star komaj pet let. Ko so jih sorodniki poklicali k dobro obloženi mizi z vsakovrstnimi jedili, je ta mali otrok začel jokati, da ga nišo mogli potolažiti. Na vprašanje tete, zakaj joka, in da ne je, je odgovoril, da ne more, ker tukaj je vsega dovolj, a doma v Italiji pa je o-staj še en njegov starejši brat, Rf dobil
Cleveand, O. — Se vedno je čas, da .vložite prošnje, takozva-ne “affidavite” za svoje sorod, nike iti prijatelje v Jugoslaviji ali izven njenih meja, bodisi v italijanskem, avstrijskem ali V nemškem taborišču. Na tisoče prošenj ja že bilo vloženih v u-radih "International Instituta," 1620 Ptospfcct Ave. Tisočem ljudem vseh narodnosti in ver smo že pomagali v naših uradih v teku zadnjih dveh let,
Ker pa vem iz lastne Izkušnje, da mnogo Slovencev Se ne ve za ta naš urad, ker ponOvno prihajajo k meni telefonski klici, če je Se čas za vložitev teh prošenj naj vam Ob tej priliki povem, da je kvota napolnjena že za dve leti m da bo s 1. julijem 1.1. odprto že tretje kvOtho leto za vsako državo. Razumljivo je seveda, da kdor bo prošnjo prej Vložil, ta bo prej prišel na vrsto. Prednost v kvoti imajo seveda starši in možje amerikanskih državljanov; žene in mladoletni otroci istih državljanov seveda lahko pridejo sem izven kvote. Uradno poslovanje za vsak slučaj je seveda drugačno. Ker pa po sedanjih številkah izgleda, da bodo našo jugoslovansko kvoto napolnili večinoma jugoslovanski državljani ogrskega in nemškega pokoljenja in pa Judje, ki so bili pregnani iz Jugoslavije v Nemčijo ali Avstrijo in se začasno nahajajo v ameriški zoni, zakaj ' a
HSS
ji nad 40 odstotkov poljske zemlje, ne da bi se o tem vprašalo prebivalce dotičnega ozemlja, £e hočejo iti pod Sovjeti-jo, ali ne,. Istočasno se je tolažilo Poljsko, da bo dobila dobršen teritorij na severu in zapadu. Tudi to je proti točki Atlantskega čarterja, ki govori: “Ne sme biti nobene zamenjave ozemlju, če ni v skladu s svobodnim izražanjem prebivalstva dotičnega ozemlja.”
Poleg kupčije z ozemljem se je vršilo masno preseljevanje narodov nasilnim potom; Poljake z vzhodne Poljske,
Nemce v nemških vzhodnih provinc in tako dalje.
In kaj so pa napravili v Jalti s Kitajsko, je pa še bolj ogabno. Na tisti konferenci ni bilo nobenega zastopnika Kitajske. In da bi Roosevelt ter Churchill pridobila Rusijo za vojno proti Japonski (kar se je izkazalo kot čisto odveč; ko je Sovjetija vdrla v Mandžurijo, so se Japonci že podali), sta s podpisom dala Rusiji vse ekonomske pravice v Mandžuriji. Dogovorjeno je bilo, da ima Rusija mortiariško bazo v Port Arturju, gotove pravice v največjem mandžurskem pristanišču Dairenu in skupno pravico za obratovanje vsega železniškega omrežja v Mandžuriji.
Kadar dobi kakšna močna država, kot je Rusija, strate-gične in ekonomske koncesije v slabotni deželi, kot je Kitajska, je postavljen oder za sitnosti in težkoče. Zato je Rusija popolnoma Izpraznila Mandžurijo, da je zdaj kot prazna jajčna lupina, ker je odpeljala iz nje vse industrijske stroje in opremo.
Glede vojne odškodnine, ki naj jo plača Nemčija, je bilo v Jalti sklenjeno, da naj se ji vzame vse glavne produkte, da naj se uporablja nemško delovno silo in da mora Nemčija letno oddajati iz tekoče produkcije. Rečeno je bilo (Molotov trdi, da je bil glede tega sporazum vseh treh), da plača Nemčija 20 bilijonov dolarjev, od katerih dobi polovico Rusija.
Kako nespametno je tedaj v Jalti ravnal Roosevelt nam dokazuje sedanje pričkanje na konferenci v Moskvi, kjer je ameriški zastopnik Marshall nastopil z vso odločnostjo, da Zed. države ne bodo nikdar pristale na tako ogromno vojno odškodnino na račun Nemčije. Kaj bi glede tega rekel danes Roosevelt, če bi bil živ?
V Jalti ni nihče rekel ali pomislil, kako bo mogla Nemčija plačati 20 bilijonov dolarjev odškodnitte potem, ko je bila v vojni totalno razdejan# z bombami in kateri se je takoj po vojni vzelo vso glavno industrijo ter odpeljalo na prisilno delo do 10 milijonov najboljših delovnih moči. Ali so veliki državniki pri sklepanju tistega sporazuma morda mislfli: eh, bo že kako!
Ameriškim interesom gotovo ni bilo ustreženo, ko se je prodalo Kitajsko v Mandžuriji in ko se je dovolilo totali-
itt **»*-■* * n«? * «...
ameriška politična in moralna pozicija danes mnogo trdnej- J° c ®vek 3PU9tl' 11 T0?'’/red' ®podar' vc®s h J ša, če bi ne bili nikoli zapustili prijatelja Dražo Mihajlovi- Javljal sem si, da me bodo po- ka navada. Kako j j, ča in ga zamenjali z sovražnikom Titom v Jugoslaviji. Ena- s*ej v Milwaukee;u zelo dbraj-. vem, ker se vec ne « va j ko tudi, če bi ne zamenjali poljske vlade v begunstvu s ko- tali’ ki toliko vem m ki znam živino.
Najvažnejša razprava, s katero si je Enej Silvij Piecolo-nini pHddbfl naslov teoretičnega pedagoga je “Die liberorum educatione” (O vzgoji otrok). To delo je naslovljeno na če-ško-ogrskega kralja Ladislava. Ladislav je bil sin Alberta IR .vojvode avstrijskega, ki je bil oženjen z Elizabeto, hčerko cesarja Sigismunda. Pripadala mu je češka in madžarska krona. Ko je bil Ladislav star 19. let, je nenadoma umrl. Bližnji povod sestavi imenovanega spisa je bila prošnja prestolonaslednikovega učitelja Gašperja. Wendela. Glavni namen pisatelja je bil, da vzbudi v desetletnem princu smisel in ljubezen za humanizem. Po prvotni zamisli bi moral imeti spis 4 dele, Id odgovarjajo 4. razvojnim stopnjam človeka. Zato je hotel Enej naslikati idealnega kralja Tcot /dečka, -mladeniča, moža in starca'. Dovršen je .sa--mo prvi del. Zato imamo v tej razpravi samo navodila o vzgoji otrOk. Enej razpravlja, najprej o telesni vzgoji, potem o nabožno nravstveni in slednjič o intelektualni vzgoji. Čeprav se spis ozira v prvi vrsti na vzgojo mladega princa, imajo vzgojno poučna načela vendar splošno vrednost.
V uvodu poudarja veliko ceno kreposti, znanja in dobre vzgoje. Vzgoja razvija naravne darove, ki v zvezi i naob-razbo in vežbanjem podajajo 90 odatotkovipopolno sliko človeka. ; Qtroka
ie * Mie tr«ba
Otroka je treba varovati tudi mehkužnosti. Glede drže telesa je treba pri vsem gledati na dostojnost. Igri in počitku je treba določati mesto v vzgo. ji, ker je treba upoštevati, da je življenje sestavljeno iz dela in odmora. Jed in pijača se morata zmerno podajati, oboje mora biti lahko prebavljivo in ne sme dražiti prebavil. Nezmernost v jedi in pijači je vedno škodljiva. “Bodi zmeren v pijači, da se ti duh ne obteži, temveč žeja tolaži.” Telesno poželjivost je treba krotiti. — Jed se ne sme uživati zaradi naslade, temveč zaradi hranit-
semkaj. In ta njegov uajfnlaj-
ši bratec se je zavedal, kako njegov brat živi v pomanjkanju V svoji rojstni domovini. ..
Tukaj je zopet dokaz, da še domači y Italiji stradajo, kako potem šele naši rojaki, ki poleg tega, da živijo v pomanjkanju, jih tujerodci zavidajo in zaničujejo. Tudi okamenelo srce bi se moralo zganiti v takem slučaju. Zatorej, dragi zavedni katoliški rojaki, tudi naša srca naj se zganejo s prošnjo do našega Odrešenika, da bi se jih usmilil in da bi tudi zanje še zažarela z at j a Vtajenja, da bi se brez skrbi in svobodno vrnili med svoje drage v svoji domovini.
Končno se v imenu društva Najsv. Imena iskreno zahvalim našemu prijatelju Mr. Antonu Grdini, ki je žrtvoval svoj dragocen čas, da nas je s tako lepimi slikami vse duševno poži-
štuje svetinje naših pradedov, vil- Prav tako hvala Joe Gr-
- -	•••*. T-rac-r ~HI----------10 preide k tefeenifžgoji,
one Slovence, ki se resno »ni- fo,8 nekaj 0 jzbi14ju
majo, da bi pomagali svojim sorodnikom priti v Zdr. države, naj vložijo prošnje zanje takoj, predno bo prepozno.
Naj omenim še to, da se Italijani in Grki tako zanimajo za svoje ljudi preko morja, da so napolnili svoje kvote že za pet let. Prav tako tudi številni drugi narodi. Zakaj ne bi torej na-šo jugoslovansko kvoto napolni Ii mi pristni Slovenci in Jugoslovani? čemu bi našo kvoto izrabljali Nemci in Madžari? Samo od nas Slovencev tukaj je, torej odvisno, da pokažemo (herikanskemu konzulatu v Zagrebu in Beogradu in tudi onim preko naših’ jugoslovanskih meja, kjer koli so pač naši ljudje, da smo mi Jugostovani ih Slovenci tukaj pripravljeni pomagati našim ljudem s tem, da jim pošljemo “affidavit of support.’’
Za podrobnejše informacije se Mike Obrnete na Interhatlon-
fiteljev. Učitelji morajo biti sami dobro vzgojeni, izobraženi, skromni in krepostni. Spajati morajo resnobo z milino. Telesnih kazni ne odobrava. U-čitelja in učenca naj druži ljubezen.
S poukom je trUba pričeti vsaj v sedmem letu. Materin jezik je treba prav posebno gojiti. Najodličnejši učni predmet je religija, ki kaže pot v pravo življenje na drugem svetu. Pot v nebo kaže sv, pismo. Posebno pozornost je treba posvetiti izbiri družbe Za gojenca.
V XIII. poglavju govori o vzgoji govora pri dečkih. Dečki se morajo naučiti lepo in razumljivo izražati. Deček naj senavadi molčati. Molčati ob pravein času je znak velike modrosti. Število onih, ki se zaradi kake besede kesajo je veliko večje, kot onih, ki obžalujejo, da so molčali.
Slovnico imenuje vrata znanosti. Obsega tri glavne dele: Pravilno izražanje, tolmačenje pesnikov in pisateljev in način pisanja. Poslednji del slovnice se bavi s pravopisom in le, popisom. O glasbi manj razpravlja. Z ozirom na tedanjo učno osnovo zahteva, da se gojenec uči aritmetiko, geometrijo in astronomijo.
KAŠLJANJE i
Zdravnik Hupeland je nekoč
____če se jim
zaleti kaj nepravilnega v goltanec. Ce bi morali tedaj kašljati, kadar jim kaj nepravilnega prileti iz goltanca, bi kašlja ne bho konca.”
—Hitrost tornada je spočetka samo par milj in potem pa se stopnuje tudi do 150 milj na uro.
li urada predsednika Slovenske lovske zveze
Vsem klubom, spadajočim k Slovenski lovski, zvezi, se naznanja, da se bo vršila skupna seja vseh klubov, dne 13. aprila ob 9:30 dopoldrfe in sicer pod oskrbo Rainbow Hunting and Fishing kluba v Newburghu. V katerih prostorih se bo ta seja vršila, pa bo poročal Vsem klubom naš glavni tajnik Fred Krečič.
Vsi pa ste prošeni, da blagovolite vpoštevati to naznanilo in da prav gotovo pošljete svoje zastopnike na to sejo.
Sprejmite vsi skupaj moj lovski pozdrav,
Joseph Lekšan, predsednik.

At PA NE
“No, zdaj pa kar ob kratkem, kako sem vzgajal psa, kar bo morda prav prišlo marsikomu, pa še prav poceni,’ ’sem tolažil našo družbo, da mi ne bi ušla na Willard kar na vsem lepem. Mr. Grdina je globoko vzdihnil, vendar se je premagal in ni rekel nič. Upal sem, da bo vzdržal do konca pripovedova-
ga privlekel 4hiši v veliko veselje ta malih, pa v vfeliko na-potje naši Johani, rtfe toliko, da bo ena žlica več pri hiši, ampak zavoljo pospravljanja in čiščenja za psoih.
“Kar pelji ga nazaj, kjer si ga staknil,” je rekla. Jaiz sem pa rekel, da ho ostal in kar bo radi njega več dela, naj kat meni prepusti skrb. Sur! Kakor bi ne vedel*, kako bo, da bo nazadnje vsb nanjo in bo.
“Prvo, kar sem se podstopil je bilo, da ga naučim spodobnega obnašanja v hiši. Saj veste, kaj mislim. Katpeti niso, da bo pes po njih odkladal svo-
nja. Človek malokdaj dobi priliko, da ima besedo v hiši, naj je odvisne zadeve. V takem slu-bo to še domača ali pa katera ! čaju, če se kaj takega primeri,
munistično, ki je bila ustvarjena v Moskvi.
vse tako od sile lepo povedati, j “Torej sem ga začel učiti le-
V Jalti so veliki državniki sveto obljubili narodom v K-hmm . . - (Oprostite, se mi pega vedenja, snage in tako ds
Poljski. Romuniji, Jugoslaviji in Bolgariji “svobodne voli-ie »letelo.)	j ij e. Napravil sem P* tb
tve.” pri katerih si bodo osvobojeni narodi ustvaril:« demo- “Torej o vzgoji m likanju ; le. Kakor hitro je P« kaj «#■ kratske v’ade po svoji lastni izbiri in volji. Kar se je potem našega cucka. Kaj vem, kje ril” na karpetu, sem potakml godilo po teh deželah vemo.	sera ga staknil, ščeneta in sem I njegov smrček v tisto njegovo
“zadevo,” ga česflll po ušesih in ga vrgel skozi okno. Motda bo kdo vprašal, zakaj ga nisem pognal iz hiše skozi vrata. Naj povem, da je treba psu zabiti v glavo z vso strogostjo napako, ki jo je napravil in to se mn najbolj pokaže, če se ga vrže skozi okno. To si bo bolj zapomnil, kot pa, če bi odprl vrata in ga brcnil ven. Skozi vrata gre vsak, skozi okno, pa ne.
“Razume se, da pPva vaja ni prinesla zaželjenoga uspehq. Pes je motda mislil, da se ž njim samo špasam ih kratkoča-šim. VOdel sem, da bo treba še kaj takih vaj, ptedno mo bom dopovedal, kaj se prav za prav pričakuje od njega. Saj pravijo, da se človek uči vse življenje, kako naj hi pa od živali pričakovali, da bi se zdresira-la v enem, dnevu.
“Zato sdm venomer pazil, kdaj bbm jSa zopet zasačil pri njegovem nečednem dejanju.
Drugi dan sva bila zopet skupaj. Kar parkrat se je zavrtel tam
po karpetu in nesreča je bila tukaj. Zopet sem ponovil igro prejšnjega dne: potunkal sem njegov sihrček v razpoloženje na preprogi, ga očehljal parkrat okrog ašes, in ga zadrajsal skozi okno. Pri tem moram pripomniti, da take vaje ni, da bi jih človek delal s psom, če stanuje v drugem nadstropju. To je samo za pritličje.
“In tako sva imela lepe vaje z našim cuckom lepo vsak dan, vedno natančno po istem receptu. Pa sem ga le zmuštral, vam pravim.”
“A, da si ga?” bi rad vedel
gospOd Tone.
“Popolnoma!” potrdim i ponosen na svoje znanje v pasji dreduri.
"Da hi potem več odlagal po preprogi v hiši???” je hotela vedeti Stautova gospa.
“0, je, ši vedno je, moram reči. Veste, stvar je bila taka. Pes menda ni prav za ptrav vedel, kaj ga učim; ali snage, afi skakanja skozi okno. Zato je bil potem, ko je opravil svoje de-
lo na preprogi, tako izšolan, da je kar sam skočil skozi okno. Potem je pa zunaj veselo mahal z repkom, kihal in se mi dobrikal, enčeš, vidiš, kako sem ubogljiv in zastopen.
“Ali ste potem začeli z dresuro od kraja?” bi rad vedel gospod Fronc.
“Eno figo sem začel od kraja. Vso vzgojo sem prepustil potem naši Johani, ki je cucka kmalu izmušttala in to po svoje. Menda je samo enkrat vzela metlo v roke in ga nekajkrat oplazila, pa je takoj vedel koliko bije ura. če se ne motim, sta imela z gospodinjo samo enkrat tako vajo in je takoj vedel, da tako ne bo šlo.
“Tako, gospoda moja, zdaj bo pa menda dovolj teh stvari in zdaj Se pa lahko odpravimo, še v Spodnje prostore poglejmo, kako imajo Stautovi tam urejeno in jaz bom pa pogledal za mojim klobukom, na katero polico ga je spravil Jackie,” serti^, zaključil lepo in zgledno pripovedovanje.
ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV
JANEZ CIGLER
Tolovaji zbežijo nagloma, je strahu omedlela. Gospa zve-
puste kočijo in se umaknejo v gozd. Luka to videč skoči hitro h kočiji, potegne vajeti in bič ubitemu kočij ažu iz rok, skoči na kočijo, udari konja, zavpije nad njima in ju tako požene, da letita ne po živinski, ampak po ptičje. Roparji zdaj vidijo, da je ves šum naredil le en sam človek, da je odpeljal kočijo, hitijo torej za njo in streljajo, pa k sreči ne zadenejo; doteči so jo pa še manj mogli, zakaj Luka je konje priganjal tako, da je v četrtinki ure prevozil toliko pota, kolikor se ga navadno še v eni uri težko prevozi.
Ko privozi do prve krčme, se ustavi in vpraša krčmarja, ki je ravno stal na pragu: “Imate li dve postelji?”
“Imamo jih, da, pa še dobre.”
Luka reče konjarju konje izpreči in jih v konjak peljati; toda en konj se je hipoma zvrnil; pregrel Se je bil, drugemu pa ni bilo nič. Luka prime gospo, jo vzdigne iz kočije in nese na postelj. Potem gre po gospoda, mu pomaga iz kočije, ga pelje počasi opiraje ga in položi na drugo postelj.
Gospa je bila . od strahu še vedno v omedlevici; ^da se zave, odpne ji Luka oblačila, da je niso tiščala, in jo moči po sencih z jesihom. Tudi je dobil izločka iz jelenovega roga, katerega je dal gospej večkrat po-duhati, da se je počasi zavedla. Zdaj ji Luka streže tako, da bi ji nobena ženska ne mogla tako lepo postreči; v takih opravilih je bil posebno ročen. Znal je dobro skuhati, bil je izurjen ro v vseh ženskih delih, če-
_______ rekla: “Lukec, nau
se tega in onega; karkoli se v mladosti naučiš, to ti zna še kedaj prav priti in ti veliko pomagati.”
Grozno se čudi gospa, ko se zave, da je v tuji hiši in ima tujega strežaja, ki ga še ni videla nikoli. Vse od kraja ji mora Luka pripovedovati, kako se ja godilo od takrat, kar
sto posluša iil se zavzame nad Lukovo srčnostjo; zelo mu je hvaležna ter mu obeča, da mu izkaže tudi v dejanju svojo hvaležnost. Gospod je bil sicer pri zavesti, le rane so ga zelo bolele, ki so mu jih naredili roparji z ostrim nožem. Luka mu izmije rane z mrzlo vodo, jih lepo izčedi, potem naredi dobro ranocelno mazilo, namaže ž njim obkladke in jih po-klada po gospodovih ranah, da so se izgubile počasi bolečine, rane pa se celile. Luku je šlo to delo tako izvrstno od rok, kakor bi bil izučen ranocelnik. Naučil še je bil nekoliko pri vojakih, nekoliko v jetnišnici v Sibiriji; vse mu je zdaj prav prišlo; gospod in gospa sta bila zelo zadovoljna z Lukovo postrežbo.
Ko Luka vse opravi, gre že pozno zvečer v obednico in si ukaže prinesti jedi in pijače, ker še ni dobil ves dan nič gorkega v usta. “Le dtfjte mi dobrih jedil in vina; vem, da gospod vse rad poplača za-me.” (Dalje prihodnjič)
maU oglasi
Zahvala
Lepo se iiahvalim vsem sosedom in prijateljicam, ki so me obiskale v moji bolezni ter mi poslale cvetlice, karte in denar, sploh za vse, kar ste mi prinesle, Za vse prav iskrena zahvala. Zlasti se pa zahvaljujem Mrs. Zupančič, ki so toliko skrbeli zame. Ostajam vami hvaležna,
Mary Mencin
1173jE. 61. St.
1M7 APRIL
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
APRIL
11.	—“Golden Gophers” spo-sladanski ples v avditoriju iND na St. Clair Ave.
12.	—Podružnica št. 42 SŽZ ob imela večerjo in ples v SND na 6060 Stanley Ave.'v Maple Heights.
13.	—“Odbor stoterih” prireditev v cerkveni dvorani bv. Vida ob treh popoldne.
13.—Glašbena matica koncert v avditoriju v SND-
19.—Loška dolina ples v avditoriju ŠND.
19.	—Društvo Srca Jezusovega št. 66 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Nikolaja na E. 36 St. in Superior Ave.
20—Svetovidski oder priredi igro v šolski dvorani sv. Vida.
20,	—Pevsko društvo Planina priredi pomladanski koncert v SND v Mape Heights.
20. — Podružnice SMZ bodo imele kegljaško tekmo od dveh popoldne v Waterloo Recreation (Pozelnik) kegljišču.
26.	—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ples v avditoriju SND.
27.	— Društvo Majka Božja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND. .
27.—“Odbor stoterih” prireditev s pokrivanjem številk v dvorani sv. Lovrenca v New-burghu ob treh popoldne.
MAJ
3,—Društvo Napredek št. 132 ABZ “Servicemen’s Dinner
and Dance” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
3.	—Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND.
4,	—Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND.
9.	—Veterans of World War No- 2 Post 25, ples v avditoriju SND.
10.	— Društvo Clevelandski Sloyenci št. 14 SDZ, ples v avditoriju SND.
16.—23rd Ward- Democratic Club, ples v avditoriju SND.
18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND.
26,	—SDZ Bowlers, prireditev v avditoriju SND.
JUNIJ.
1,—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15,—Srebrni jubilej društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ v J. S. Domu na West Park.
29.—Društvo “Zvon” priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave.
JULIJ
4. — Zveza društev Naj sv. Imena romanje v Lemont.
20,—Društvo Sv. Antona priredi piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
27.	—Društvo sv.
169 KSKJ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
silen mraz in sneg grozi, da bo ležal do zelo pozne pomladi. Ko ljudje premišljujejo dobrote sovjetskega sistema, se ob tem snega spominjajo matere Rusije s posebnim veseljem. Pravijo, da je sneg in mraz, “ruska UNRRA.” Lani so imeli ameriško, letos pa rusko,
ZGODBA IZ LJUBU ANE.
■ Na ljubljanskem trgu so stale ženske in čakale na koruzno moko. Pa niso vse pričakale. Predno so prišle vse na vrsto, je zmanjkalo. Ženska, ki ni tako hitro izgubila dobre volje, je re-
Jožefa št.
kla tovarišicam: “Jaz grem domov, pa denem v lonec malo svobode, pa malo demokracije, pa še Titov sliko, pa bomo siti.” — Dobila je za to tri mesece zapora. Tako je z lačno svobodo.
KMETE PA SO DRUGAČE POTOLAŽILI. — Doslej je bil v Ljubljani za ministra kmet H:
[fi-
bar iz Starega trga pri Ložu.
Sedaj ga imajo zadosti. Na nje- rrallK arlaC| donalla n govo mesto je prišel gospod to- John Roth) Arch variš inženir Levstik. Tako to- -	-	-	- - ■ -
lažijo kmečko jezo na režim. Lakote pa s tem ministrom niso odstavili.
Po $1.50: Frank Lunka Sr.
Po $1M: Marg. Lukas, Joe Perme, Frank Lekan,, John Lesar, Mrs. John Lesar, Frank Petkovšek, Mary\Trost, Lud vik Jordan, Ed. Gregorič, Bal bina Bayuk, Frank Koščak Mike Plautz, Frank Peko Math Ruzic, Mary Horval Anna Lassen, Mary Plautz Frank Artač, Johana Horvat Mr
Brežic, Stan Pekol, Frank Go-saV, Fred Perko, F. A. Petkov-
UGA SLOVENSKE KATOLIŠKIH A1HQHKANCEV
Stone
luting Mills Co.
ij-Mii ..u'
Kaj piše “Extension Magazine”
(Konec) 1
Neka druga skupina komunistov je že začela svoje satansko delovanje. Imenuje se “Florida Detail.” Vsak duhovnik, ki pojde to zimo na počitnice v kakšno letovišče, bo pod nadžorstvom kakega komunista. Ta ga bo sledil kot lovski pes, fotografiral v raznih položajih in na razne načine, naj bodo še tako zahrbtni, skušal napraviti “case” zoper tistega duhovnika in ga obdolžiti kakega neduhovniškega početja, kadar se za kaj takega ponudi prilika. Uradnik, ki mi je o tem pripovedoval, mi je zatrdil, da je sam videl dvoje takih poročil in tudi fotografij. Dostavil je, da je v njih pravi “satanski dinamit.”
Kaj bomo mi, ameriški katoličani, storili glede tega? Dvaindvajset tisoč nas je! Imamo eno slabo navado, ki jo moramo iztrebiti, ako hočemo ustaviti učinkovito komunistični pohod. Kadar je pod ognjem naša vera in naša duhovščina, takrat zelo na široko odpiramo usta — drug pred drugim!
Ne odpremo pa ust tam, kjer
...
“Seveda je to dinamit, toda jaz sem duhovnik in tega dinamita ne morem rabiti ...”
Kaj bomq torej napravili glede vsega tega? Kako naj mi svetni katoličani in katoličanke skušamo nastopiti zoper to kampanjo proti naši Cerkvi?
Ko mi je neki komunist na Nemškem bahavo pripovedoval, kaj so komunisti že dosegli v Ameriki, mi je prišla ideja, kako bi lahko mi začeli svojo lastno kampanjo zoper komuniste. Mož je mislil, da sem jaz tudi komunistka, pa mi je proslavljal ameriške komunistične parade, ki se vrše vsako leto dne prvega maja. Zdrdral mi je celo vrsto številk, ki naj bi pokazale, kako tiste parade prvega maja — seveda pod vodstvom komunistov — rastejo od leta do leta.
"Nobena vseameriška proslava, noben narodni praznik se ne more meriti z veličino naših prvomajskih prireditev...” Tako se je bahal in govoril je resnico. Potem je še dostavil:
“Veste, nobeno drugo sredstvo ne pokaže vse moči, ki jo ima kdo nad ljudstvom, nobe-
yodrugosre^Wp ne vp|s
sek, Rudy Horvat, Mrs. Jeras, Mike Podobnik, John Pemič, Joe Baskovec, John Dolenc, Rose Stamcar.
Iskrena hvala velikodušnim darovalcem z Willarda!
Rev. Alojzij Medic OFM, tajnik.
DELO DOBIJO
VEt POMOČNIC ZA (AFE1ERIJ0
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo.
Dobra plača
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
DO YOU SET
VITAMINS?
question h, do you BNOUOK
wujksmt
lew pot. a
ONEM DAY SSuwSSBS
A Nagla One-A-Doy (bmnd) MuL Ople VHomln Ccpwle wary day, TOmlthet the bode doKy quon«-
gwoMHatvavHcmliawhotara-
qohemantt In human nutrition net
Qet"ono-A-Day (brand) MMljpj* min Copndnn at yarn do*
Za mladiipi, športne in 91c.
edaj
>, deške in moške d ovne srajce, 26c do
Tudi mno|o drugih stvari za družino.
liting Mills Co.
anton Avenue severno od Wood-; East 79. ceste.
(Apr. 7, 9)
Stone
7600 Dva biol land Ave.
sS“* znz ig^rri
„*,roden nakup
Naprodaj je moderna hiša 6 sob, skedenj, garaža, kokošnjak, svinjak, klet pod vso hišo, vroča in mrzla voda, obsega 20 akrov zemlje, dosti vode, 760 mladih breskev, 1 aker špargljev, pol akra trte, poljsko orodje. Nahaja se na tlakam cesti 86, tri milje od Painesville, O. Se lahko takoj vselite.
Matt Teubl
RFD 3, Painesville, O.
-(72)
že v začetku marca skrajno slaba. Ljubljančan dobi na mesec 1.2 kg pšenične moke in 3.2 koruzne. (Kg je malo več kot dva funta). V najslabši dobi pod nemško okupacijo so dobili osem kg. Včasih bele moke sploh ni in dajejo na karte samo koruzno. Masti se dobi.20 dkg (malo manj kot pol funta) na mesec in sladkorja samo 15 dkg. Olja že več mesecev ni. Mesa se dobi tedensko 10 dk$r na osebo. Mleko se dobi le za otroke in sicer za dne do dveh let 1 liter na dan, za one do devet let pa pol litra.
ZDROBLJENA KORUZA. -Večkrat tudi prave koruzne moke ni dobiti. Tako so dobivali nekaj dni namesto koruzne moke Zdrobljeno koruzo, šaljivci so rekli, da bodo morali sedaj dobiti na karte še kljune, da bodo mogli tako moko pozobatf.
jozouaii. # ivniyuvjjoihivi unnnj IZ CONE B. — Iz onega deia eden najbolj pasivnih v Sloveni-Primorske, ki ga upravlja Jugo-! ji. Tam so.gore in tisto malo in-
:  • * _ •_ :   n  .»nn T)	/Tliotmin Ir! 10 1TY1 o QlnvoTiilfl T Tl
■len.
MMI lABOtATOtlH, M
AUGUST
HOLLANDER
T Slov. Narodnem Domu,
9419 ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kra-jS, vsaka pošiljatev je jam-
čena;
PRODAJA ZABOJU za pošiljanje hfane ta obleke v Staro domovino ta sprejema take zaboje za odpeliljKnj« v »tari kraj.
Pri Hollander ju borit vodno dobro postreženi.
Moški in ženske
ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah.
Mandel Drug
Lodi Mandd, Ph. Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
ClevehAd 10. Oblo Letam* Odprte: Vuk den od «:*> dopoldne do 10. neder.
Zavrte ves dec ob sredah._
WTOGO^PHOrt STUDIO
485 East 152nd Sl.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrat tUk po zmerni teni. Odprto ob nedeljah
slavija in ima naslov cona B, piše nekdo dobesedno: “S prehrano je vedno huje. V pasu B so dali za januar samo 15 dkg sladkorja na osebo in pol kg. soli. Kruh je črn. Ljudje ga jedo, ker
začel s pasivno rezistenco. Ker mu država vse vzame, je sklenil delati kar najmanj, kajti vsa pridnost mu ne pomaganje, da bi si izboljšal svoj gmotni položaj. Tako so ljudje začeli lani opuščati njive, da bodo raje kosili travo, v daljne senožeti pa sploh ne pojdejo kosit, ker je truda veliko, pridelek pa itak zaseže država. Kmet sploh ne more ničesar svobodno prodati, ampak izključno le potom državne zadruge, katera plača minimalne cene producentu, da potem po oderuških cenah proda naprej. Kubik lesa n. pr. plačajo kmetu okroglo po 6,000 lir, v Italijo pa ga izvažajo po 20,-000 lir. To je oderuštvo državnega kapitalizma.” Tako pismo iz Notranjske.
RADOVLJIŠKI OKRAJ je
dustrije, ki jo ima Slovenija. In v tem okraju hočejo pri gori opisanih rekvizicijah pri kmetih izsiliti 10 vagonov žita. Kaj bodo ljudje potem jedli?
“RUSKA UNftRA.” — Pri
obrambo vere in duhovščine, se vsak tako rad izgovarja, češ, bodo že duhovniki svoje storili . . .
Toda tako mišljenje ni pravično, pa tudi izvesti se ile da. Duhovniki sami ne morejo vsega opraviti. Že sam njihov poklic — njihov stan — omejuje njihovo delovanje v teh ozirih. Lahko vam povem zgled, ki sem ga sama doživela.
Nedavno sem čestitala nekemu duhovniku, ki je napravil v svoji cerkvi imeniten govor in očital svojim vernikom, kako malo se zmenijo za nevarnost, ki jim preti od strani komunistov. Njim samim in njihovi Cerkvi. Omenila sem mu nekaj teh reči, ki sem jih tu napisala. Videla sem, da je bil o skoraj vsem že itak poučen. Ravno zato je nabavil ono pridigo. Pred nedavnim se je bil vrnil iz Evrope, kjer je na lastne oči videl, kako ravnajo tam komunisti s Cerkvijo: Povedal mi je tudi, da ima veliko skladovnico poročil o tem, kaj počno komunisti v Ameriki. Dobil da je tista poročila od F. B. I. Svoje pripovedova-
ni drugega, če tudi tožijo, da je vsem tem vlada v Sloveniji letos nje je zaključil:
PrijateFs Pharmacy
SLOVBNSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Voted St. Clair Ave. In E. 98th
Mogoče bodo še kdaj vojaki. — Mali raški dečki z vso pozornostjo sledijo razlagi o sestavi tankov, o katerih jih poučujejo potom malih modelov v Palači Mladih Pionirjev v Moskvi. Inštruktor jim razlaga topove na model tanku.
koles, kdo je za .teboj. Naša vsakoletna prvomajska parada |dela našim nasprotnikom več skrbi kot vse drugo.”
Tudi v tem sem mu dala prav. Je vedel, kaj je govoril.
Ali bi ne mogli tudi mi katoličani od časa do časa tako nastopiti? Ali bi ne mogli na primer v New Yorku napraviti parade s 4 milijoni udeležencev? Ali bi ne mogli nesti v paradi na tisoče zastav z napisi: RiOKE PROČ OD NASE CERKVE! RiOKE PROČ OD NAŠE DUHOVŠČINE!
Ali bi ne mogli katoličani po vseh mestih Amerike'”nekaj podobnega prirediti?
Lansko zimo je sveti Oče a-peliral na vse borbene katoličane, da nastopijo zoper komunistično nevarnost, ki se razliva preko vsega sveta. Dajmo mi, ameriški katoličani, ki nas je 22 milijonov, svetemu pčetu vojsko, ki šteje 22 milijonov! Le če se vsak posamezni katoličan v Ameriki uvrsti v to vojsko ih stori svojo dolžnost, bomo odpravili to nevarnost in pomagali svojim preganjanim bratom in sestram v Evropi. Le tedaj nam bo uspelo, da raztrgamo železno zaveso, ki sega od Moskve do Washingtona in skriva pred svetom polno prekanjenih zlo-1 črnskih dejanj zoper katoliško Cerkev!	*	,
Nadaljnji dami za begunce
Kolekta v cerkvi Sv. Družine na Willardu, Wis.: Društvo Marije Pomagaj KSKJ darovalo $10.00; po $5.00: Mary Lesar, Frank Perovsek, Agnes Seliškar, Mary Snedic, Justina Volarič, Frank Volovsek, Neimenovan.
Po $3.00: Lesar Girls, Mrs. Rakovec, Frank Francel.
Po $2.00: Joe Gregorič, Geo. Seliškar, Ed Bayuk, Ivan Ruzic, Frank Rakovec, Artač Family, Joe Bayuk, Ludvik Peru sek, Frank Morgal, John Mor gal, Albert Volk, Leonard Ra-uen, Anton Debevc Sr., Joe Bukovec.
‘,i
soba 901 700 Prospect Avo.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93y2c na uro čas in pol žh nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co.
E. Dth & Broadway y
Pomoč v kuhinji
Sprejme se žensko, ki bi pomagala v kuhinji, nič kuhe, nekaj čiščenja; lepa plača. Zglasite se na 2937 E. 55. St. ali pokličite MI 6815.
-(69)
MALI OGLASI
Novi fumezl a PDemog. olje.
gorko vodo *U D*ro. Resetting »15 - {ličenje »5 premenjamo stare o* oUe Thermostat
Cheater Heating Co.
IMS AddlaOn Rd. — EN MU Govorimo riOreMB (z)
Soba se odda
Odda se soba fantu ali dekletu. Pokličite EX 1901.	(68)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša v ddbrem stanju. Ima 10 sdb, 5 spodaj, 5 zgorej, 2 furneza, 4 garaže. Vse v najboljšem stanju. Hiša se nahaja na 65. cesti blizu Superior Ave. Naslov izveste v uradu tega lista.	(68)
Harmonika naprodaj
Naprodaj je harmonika, • 120 basov, 4 premembe, z Flotatone in amplyfying unit; proda se privatno. Pokličite HE 2955.
(70)
Stanovanje iščejo
Družina Wencel Frank z 1 skima otrokoma nujno želi TO&i-ti stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 2463.

.......................iiuiiiiiiiiiiiid...................
S
o
BEL! MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZflREC
♦iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiicjiiiiiiiiiiiiaiiiHiiiiiHi

"0, lepa je, ponosila je, velika je; še tvoj oklep bi ji nemara bil pretesan, toliko je je na vse plati. No, ni ga grjega malika, kakor je baba velika!” “Kaj tebi mar!” se je Henrik ujezil. “Ce ne boš tiho, bom pa še jaz katero zinil o Marjeti Sumbreški.”
“Saj si že,” se je Ditrik smejal.
“Pa znam še drugače.” “Zakaj? Saj me ni spodila,” se je Ditrik branil,
“No, hud sem, grize me, ker je Neža Turjaška zavrnila najinega brata, čeprav tudi jaz vem, kako je.”
“Kako, no?” je Majnhalm dvignil oči.
“Turjačan ti ne da hčere, ker si vinski človek in sosedom močno v zobeh. Tudi trgovci se pri Urhu v Ljubljani pritožujejo zoper tebe, češ, da jih ikubemo, kadar le moremo.” “Saj to sem pravkar rekel že

V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
T *	•• V *1
Terezije Kemk
ki je odšla v večno življenje 5. aprila 1944.
Mesec april je zopet .v deželi, rajske pomladi razsiplje se kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je n&jtužnejši mesec za nas.
Hladna te zemlja leta tri krije, v tihi pomili pokojno zdaj spiš, sonce spomladno na grob ti zdaj sije, v duhu pa večno med nami živiš.
Žalujoči:
RUDOLF, soprog;
HČERE in SINOVI.
Cleveland. O.. 7. aprila 1947.
jez,” je Ditrik kimal.
“Pa Majnhalm ti ni verjel; zato potrdim še jaz.”
Vsi trije so pomolčali.
“Da, res je, Turjak stoji že predolgo,” se je Majnhalm domislil. “Pa večen ne bo. Ne bo. Tudi Ortenburžan mu je gorak."
"Kaj res?” se je Henrik razveselil. “O, če še mi pritisnemo z Ortenburžanom, bo Turjaku bila zadnja ura in Nežo si vzameš kar sam!”
“Kakor Oger — kajne?” se je Ditrik posmehnil.
“Bodi za zdaj, kakor je!” je Majnhalm zamahnil z roko. ‘Vinca kupica je moja ljubica!”
‘Žal!” je Ditrik pičil. “Kakor vidim, ta ti bo ostala zvesta.”
“Ne bodi no tako kačjepi-čen!” je Henrik krotil prehudega (Ditrika. “Najmlajši si, oba te ljubiva, ti pa si nama zmerom na ušesih in naju bodeš”
“Kakor naša sestra Ema,” je Majnhalm kimal. “Kako je bila sitna! Koliko lepih prilik na tovornih potih smo morali opustiti zaradi nje!”
“Volfrad grof Ortenburžan nas je prav odrešil, ko jo je zasnubil in vzel.”
“Bog mu povrni na tem in onem svetu!”
“Samo preblizu nam je. Hm, Trebnje ni daleč — Ditrik že ve, saj večkrat skoči še do nje,
kadar se oblizuje na ‘
'“Ljubim sestro, kakor jo
ljubita prav Za prav tudi vidva,” je Ditrik momljal, ker se je bal, da bi se besede spet obesile na Marjeto.
“Podpihuje te zoper naju!” je Majnhalm godrnjal.
“Nikoli ne! Moli za nas tri in se joka nad nami, to je resnica, ki se je sme dati pričevanje.”
Majnhalm in Hnrik sta molčala, pila in dalje molčala, ker sta vedela, d'a je Ditrik govoril resnico.
“Še bolj bi jo ljubil, če bi bila malo manj sveta in ne tako sitna,” se je Henrik vdal in vzdihnil.
Majnhalm mu je živo prikimal. “Prav si rekel, vidiš,” je pohvalil Henrika. “Tako nas nemara ne bi bila premamila, da smo se zaobljubili usta-
noviti samostan."	I
“Za zveličanje svoje duše storite tol’ je tiščala v nas ,da.” “In mi božji voleki gremo in oglejskemu očaku damo dobra posestva v Stični za slabe neu-delane laze v Šentvidu.”
“Ker je želela, da bi se prav v Stični ustanovjl samostan; ona j.e že vedela, zakaj.”
“Da bi nam gledal na prste in da bi nas vlačil v nebesa, kajpa!”
“Glej, to bo pa nemara res," se je Henrik zbistril. “Ako boš pritisnil tlačana, jo bo uc-i vrl pod krivo opatovo palico, potlej ga pa le lovi, če ga smeš; pred nosom ti jo mahajo tovqrniki, med njimi je za varuha samostanec, in ti glej in se slini za lepim blagom in drago odkupnino, ki jo bo kajpa pomalhal samostan; ali pa: tlačanka se moži, ti pa se skesano odpovej stari pravdi, ki^ jo do neveste imaš, preden je je deležen mladi zakonec. In tako dalje, in še in še.”
‘Mar bi bili dali Gaber, ki ni kaj prida, in Trlep je tam, samoglavi svobodnjak, in uporni tlačani, zviti in nikoli siti in zmerom nepokorni!” je Majnhalm vzdihoval.
“Na to žalost bi se lepo pri-teknite še merica medice — kaj meniš, plemeniti bratec Majnhalm, velikodušni ustanovitelj samostanske šibe božje ” je Henrik dvignil prazni vrč.
“Da, taka beseda je zdaj res potrebna in je vredna pravega plemiča!” se je Majnhalm kislo zasmejal in zaploskal.
“Še medice!” je velel služabniku.
Služabnik je, ko se je vrnil medico, brž povedal Maju halmu: “Trlep iz Gabra je prišel in želi govoriti iz vami, gospod grof."
Bratje so se molče spogleda-H-	.•..t:«
‘'Naj pride noter 1’’ je Majn-
hs.t:
dobro nismo vzeli, pa je že tu."
“Drevi je kresni večer; pravijo, da je na današnji dan vse polno čarovnij.”
"Ce ta ni čarovnik, sem jaz garjev cucek!” je Henrik šepetat.
“Da bi ga bes, kaj neki spet hoče?” je Majnhalma skrbelo. “Pa ne da bi ga spet premikala lakota po naših kmetijah, ki razrivajo njegov svet?” Vrata so se na široko odprla, v sobo je mogočno stopil silni Trlep. Bratje so kar vstali in molče zastrmoleli vanj.
Trlep je trdo zaprl vrata; odkril se ni, le z očmi je bre-zasto udaril vse vkup. Potlej je stopil na sredo sobe, se počasi odkril in pozdravil:
“Božja pomoč vam, gopo-dje!”
“Bog te sprejmi, Trlep!” je Majnhalm odzdravil, “Rakove vesti si nam prinesel?”
“šel prinaša vesti!” se je po-
udaril.
“Pa ne, da bi Oger spet silil v naše kraje ”
“Če bi Oger bil blizu, bi dal okope utrjevati okoli gradišča in ne bi dneva tratil drugod.”
“No, čvekni že, kaj je?” se je
TEKOM ČASA,
ko se »bocdrevnik Dr. J. V. Župnik nehala na St. Clalr Ave. In E. 62 St., le okrog 26 drugih zobozdravnikov v tej nteelblnl prakticiralo In se Izselilo, d očim se dr. Župnik So vodno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotlko a naShn zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik livrtil vsa morebitna popravila na njih delu ln ga nadomestil a novim. Vam ni treba Imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. etnd St.; vhod samo na E, 62 St,
Prad le odprt od'6:30 sj. do 8. ir. Tel.: EN 6613
•Majnhalm vznejevoljil.
Včeraj ste jelene lovili okoli Gabra,” je*bušil kar naravnost.
“Kaj si svet Hubert ti, ki jih varuješ?"
"Divjad, vaši konji in psi so pomezgali pšenico in oves meni in tlačanom.”
“Jeleni, konji in psi nimajo kreljiuti, da bi nad njima letali.”
"Nimajo. Ali tudi vi srca ne, sicer ne bi lovili čez zoreče polje.”
“Trlep, dobro precedi bese-
de, ki jih govoriš!"
“Sem jih že, preden sem ob največjem delu pustil vse in prišel terjat pravice zase in za tlačane.”
“Čigavi so tlačani?”
"Vašj.”
“Kaj tebi mar naši tlačani ” “Župan sem jim in smilijo se mi, siromaki so. Polje jim uničujete, potlej hočete pa davščin z njega!”
“Govoriš kakor mlečnozob pastir.”
(Dalje prihodnjič)
Don’t Delay! Deposit Today!
Deposits made on or before April lOth.1947 will be credited with interest from April 1st 1947.
FURTHER:
Your savings account with us will earn the maximum interest commensurate with safety. Our institution also helps GI’s to purchase their own home. We are one of 1832 savings and loan association that had granted combined a total of 967,600$oan to GI's to Deceive? 31st 1946.
We are happy that our institution, with the aid of our depositors, has also given us an opportunity to help our deserving veterans. We aim to help more veterans, therefore your depoit will be to your benefit and to that of pur youth.
SI. CUB SAVINGS 4 LOAH CO.
i!U
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride

T TTJW,
■ . T V'
Poskusili bomo, da bomo vse nujne klice omogočili
Obžalujemo, da je v Clevelandu stavka.

Mi bomo poskusili vse, da bomo omogočili nujne klice. Zelo vam bomo hvaležni, če boste sodelovali z nami in boste klicali samo v zelo nujnih zadevah.
Prosimo, da ne kličete, kjer bi bila potrebna posluga ope-ratorice razen v nujnem slučaju. To se nanaša na “Long Distance” klice in “Information’” klice ter na lokalne klice katere obratujejo operatorice.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
NAZNANILO IN ZAHVALA
S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical v nebeške višave našo ljubljeno mater
Maiijo Kodeh
Blaga naša pokojna mati je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 24. marca v St Luke’s bolnišnici. Njeno dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 27. marca 1947 na Kalvarijo pokopališče.
Blaga pokojna mati je bila doma iz Visejca, fara Hinje, Jugoslavija. Ob času prerane smrti je bila stara 67 let. Njeno dekliško ime je bilo Turk.
Prav prisrčno se želimo zahvaliti č. g. JRev. Slapšaku za obisk v bolnišnici. Prav lepa hvala č. g. Rev. Marchint, župniku cerkve sv. Terezije, Gar-
°Prm4itve Nb kr^J6	“
kateri šo darovatiza sv. maše.
field Heighl
tolažilne
ifPS
: Hvala vsefh, kateri so položili vence in cvetlice ob krsti in lokrasili njen zadnji dom na zemlji. Hvala članicam podr. št. 47 SŽZ, ki so kljub hudi zimi prišle v tako lepem številu kropit in molit sv. rožni venec in jo spremile k večnemu počitku.
Hvala vsem, kateri so blagopokojno prišli kropit, so molili za mir in pokoj ter jo sipremili na zadnji poti v dolgo večnost.
Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za vzorno vodstvo pogreba in za vso pomoč v času velike žalosti.
Ti pa ljubljena in nikdar pozabljena mama, počivaj mimo v hladnem grobu. Kako bi zopet radi ob velikonočnih praznikih pohiteli k tebi in ti gledali v tvoj milf obraz. Toda ni nam več mogoče. Tvoje mile oči so zaprte za vedno. Ali tvoji lepi nauki, katere si nam dajala v življenju, nam ostanejo vedno v spominu. Počivaj mirno po prestanem trpljenju. Saj celo tvoje’ življenje bilo je,trpljenje, katero si trpela rada za nas in vse iz ljubezni do nas in Boga.
Za vse dobro naj ti bo Bog plačnik. Nas pa tolaži zavest, da se vidimo nad zvezdami.
Tam na njivi božji so izkopali jamico,
• v njo so položili našo ljubo mamico.
Telo tvoje zdaj v jami čaka vstajenja dan. duša blaga pa nad nami gleda Boga Stvarnika.
Prosi tam za nas ostale usmiljenega Jezusa, kadar bo ločitev naša, da k tebi pridemo v nebo.
Tam zopet bo veselje, ko se skupaj snidemo, na veke bodemo živeli skupaj gledali Boga.
Žalujoči ostali:
FRANK, ANTON, JOSEPH, MARTIN, JOHN, RUDOLPH, STANLEY in LOUIS, sinovi; MARY por. VIDAKOVIČ, STEPHANIE por. NOVAK, SOPHIE por. ZAREMSKI, hčere; ZETJE, SINAHE, VNUKI in VNUKINJE.
Garfield Heights, O. 7. aprila 1947,