Štev. 49.	V	Ljubljani,	torek	dne	11.	septembra	1917.	Leto	I.
• v
Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne.
Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, =	1.	nadstropje,	Učiteljska	tiskarna.--------------
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto Ii 30'—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’ —. Posamezno ... --r-.--—: 	številke	po	10	vinarjev. =~	 =
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-a	macije	za list so poštnine proste. --------...........
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru 'i,i .  ...........■■■....... primeren	popust.  ...
Častna dolžnost vsakega sodruga in sodružice le, da se naroči na delavsko glasilo, ki izhaja v njihovem materinem jeziku in ga po svoji moči razširja.
O naših narodnih problemih.
II. del.
I.
Ako bi umirali narodi kot posamezniki, bi vsakdo, kdor se zamisli v našo notranjost, obupal nad prihodnjostjo Slovencev. Razumni človek ne obupa, ker ve, da se narodi lažje prilagode izpremembam, ki jih prinaša s seboj sociološki razvoj kot posamezniki. Kdor mi je sledil, pride do spoznanja, da moramo začeti hoditi nova pota. Sami in iz sebe moramo rešiti svoj problem, ki je problem majhnega naroda. Če se znamo prilagoditi neodvratnim izpremembam sociološkega razvoja civilizirane človeške družbe, ni mogoče, da narodno propademo. Današnja temeljna gibala sociološkega razvoja so : Dane lastninske razmere, povišana produkcija kapitalistično urejene družbe, socialna organizacija produktivnih sil in umstveni razvoj.
Koncentracijska smer in razmah velekapitala sta učinka sedanjih lastninskih razmer. Neizmerni in nagli razvoj zasebne lastnine je Slovence takorekoč presenetil. Še preden smo utegnili pomisliti na obrambo, je naše eksistenčne temelje okrtil in je v aašo škodo izpremenil razmerje med nami in našimi narodnimi sosedi. Kmetski, srednji in delavski stan so prisiljeni k odločni, smotreni, vzajemni socialni in narodni obrambi. V njej je pa že dana smer njihovega narodnega boja, ki je utemeljen v modernih protislovnih proizvajalnih, lastninskih, kup-čijskih in mezdnih razmerah.
Ta socialni, obenem narodni boj, potrebuje svobodo na vse strani, na znotraj kot nazven. Zato je uvedba demokracije tirjatev življenja, boljše bodočnosti. Življenjski interesi majhnega slovenskega naroda se skladajo z obče znanimi zahtevami sodobne demokracije, ki stremi po humanizmu, odstranitvi umetno stvorjenih ovir, zastarelih političnih in družabnih uredb, ki so v napotje svobodnemu ljudskemu raz-gibanju. Zato, da potrebna socialna obramba in vzajemnost ne bosta v nasprotju z napredkom človeške družbe. Zato, da se more vsak stan svobodno, brez zaprek razvijati po svojih močeh in da morejo posebno tudi produktivni stanovi uveljavljati rešilno socialno pravičnost in enakopravnost. Vsaka zavira svobodnega gmotnega ali pa umstvenega razmaha je kvarna in škodljiva vse-občim narodnim in človeškim interesom. Boj demokracije ni torej le po svoji zunanji obliki, ampak tudi po svojem bivstvu narodni in socialni boj.
Demokracija je zgodovinska samotvor-nost. V tem vidimo njeno nnjnost in sigurnost njene zmage.
N1MH», it. 4», 11. upMn 1917.
Nazven je demokracija politično in družabno gibanje. Politično gibanje demokracije, ki temelji na pravem spoznavanju naših gmotnih in umstvenih moči ter njihovega ustrojstva, je tista gonilna sila, ki edina sigurno vodi naš narodni čolniček. Demokracija kot politično gibanje uveljavlja politične in javne pravice posameznikov. Zato je demokracija varuhinja in vzgojiteljica individualnih posebnosti in zmožnosti. Demokracija pospeši predvsem umstveni in duševni razvoj, ker razširi tekmovališče umstvenih in duševnih sil. S tem, da odpravi vsakršne gmotno - nasilne privilegije, bodisi stanu ali rojstva, .dvigne umstveno in duševno močnega človeka iz mase.
Politična moč, za katero stremi sodobna demokracija, je organizirana oblast celotnega naroda. Ta politična oblast se bivstveno razlikuje od sedanjih političnih nadvlad, ki temelje na umetno stvorjeni premoči, bodisi posameznika ali pa posameznega stanu.
Samoodločba ljudstva brez dosledno izvedene demokracije ni mogoča. Zakaj demokracija ni zgolj kakšna upravna reforma, temveč v demokraciji je obsežen resnični pogon napredka v svobodi in dvig eksistenčnih pogojev širokih ljudskih plasti, v katerih živi naša narodna duša.
Zato je potrebno, da spoznamo sami sebe, svoje potrebe in naloge. Slovenci smo med narodi proletarski narod, ki ni le narodno, ampak tudi gospodarsko zatiran. Majhno je naše narodno bogastvo, malo dajemo, še manj prejemamo. Ampak to kar imamo, je naše. Naše domače lastninske razmere, naši običaji, naš jezik, naša kulturna in politična stremljenja — vse to je obraz naše narodne psihe, ki jo tuji, izvanjski vplivi zgolj oblikujejo in časih nasilno pačijo. Svoje psihe ne moremo kratkomalo zatajiti, jo vreči od sebe in se vživeti v drugo, čeprav bi nam bila plemensko sorodna. Noben vpliv, bod:si da je brutalno nasilen ali pa kulturno omiljen, ne more pogaziti naše narodne duše. Gmotna blagra je mogoče vzeti, duše ni mogoče ubiti. Zakaj niti sami ne moremo zatreti tega, kar je v nas samih, kar imenujemo svojo duševnost. To spričuje tisočletna zgodovina, potrdi bodočnost. Posameznik se potujči, narod se ne more.
Preostane nam toraj le, da zidamo dalje na temelju, ki nam je dan, v širini in globini, ki nam je izmerjena. Realistično mišljeno gremo za tem, da pomnožimo svoje gmotne in kulturne zaklade, ki upravičijo našo eksistenco pred nami samimi in pred svetom. Kako pridemo do tega cilja ?
1. S politično avtonomijo, ki mora slediti naši duševni avtonomiji;
2. z gospodarskim ojačevanjem in
3. s kulturo.
O teh rečeh hočem na kratko razpravljati v naslednjih odstavkih.	As.
Politični pregled.
= Stališče grofa Czernina omajano ?
»Vilagu* poročajo z Dunaja, da smatrajo v tamdšnjih političnih krogih stališče vnanjega ministra grofa Czernina za omajano.
Czerninov naslednik postane baje grof Mennsdorf-PoulIy, bivši poslanik v Londonu.
— Avstrijski državni zbor. Predsednik dr. Gross je izjavil časnikarjem, da bo sklicana prva seja poslanske zbornice na dan 25. septembra.
= O ravnopravnostl Slovakov vladajo na Ogrskem jako čudni pojmi. V Nytri je bil te dni ustoličen novi veliki župan Julij Jansky - Madvesany. Ob tej priliki je ogovoril zbrano slovaško občinstvoZ veseljem konštatiram, da so se Slovaki v vojni povsod odlikovali. Dokazali so povsod svojo lojalnost in zvestobo in zaslužijo, da se jih smatra za enakovredne someščane in naše brate. Slovaki pa morajo pomisliti, da žive v ogrski državi in ne smejo zahtevati ničesar, kar se ne strinja z ogrskimi stremljenji. Učite se vsi ogrsko; to je najboljše, kar vam morem svetovati, kajti madžarski jezik je svetovni jezik. v Zakaj bi potrebovali slovaške knjige ? Čisto nepotrebno. Glavna stvar je, da se ogibljete vseh separatističnih aspiracij, kajti če bi jaz opazil, take aspiracije, bi moral nastopiti z vso strogostjo. Samo enotna ogrska država mora biti ideal nam vsem. Naj ravna vsakdo v onem duhu, kakor ga zahteva ogrska država. — Tako se v četrtem letu vojne v slovaškem komi-tatu tolmači prostost! Pri tem pa se v švi-carkem listu »Le plus grand Monde", katerega izdajajo Ogri na svoje stroške, inozemski javnosti pripoveduje, kako pravično postopajo Ogri z nemadžarskimi narodnostmi.
= Ustava kraljevine Poljske. „Vossi-sche Zeitung" poroča, da se izjava obeh cesarjev o sporazumljenju glede ustave za kraljevino Poljsko, ki se je doseglo na zadnjih konferencah med nemškim državnim kanclerjem in grofom Czerninom, razglasi v najkrajšem času. Sestavi se provizorična vlada treh članov, ki bo imenovala ministrskega predsednika. Ko ministrski predsednik sestavi definitivno vlado, se razpišejo volitve za državni zbor. Razdelitev dosedanjih gouvernementov, zlasti v gospodarskem oziru, se odpravi.
= Reforma volilne pravice na Pruskem. Državni kancler dr. Mihaelis je izjavil glavnemu uredniku lista »Stuttgarter Tag-bl£tt“ na vprašanje, kdaj in v kaki obliki se predloži načrt volilnega reda za Prusko, da se zgodi to na prihodnjem zasedanju pruskega deželnega zbora. O vsebini predloge se državni kancler ni izjavil; -rekel je le, da se bo držala one smeri, kakor načrt volilne pravice za nemški državni zbor. O Alzaciji Loreni se živahno razpravlja. Ni še določeno, je-li naj se dežela razdeli ali pa naj se pretvori v samostojno zvezno državo.
— Nemški odgovor na papeževo noto. Iz Berlina poročajo 8. septembra: Državni kancler je sklical posebni odbor na sejo za prihodnji ponedeljek ob štirih popoldne. Domneva se, da se na tej seji predloži načrt odgovora na papeževo mirovno noto.
= Srbija in Crnagora. Glasom poročila srbskega tiskovnega urada na Krfu so se v Solunu in na fronti se nahajajoči Črnogorci izjavili za združitev Srbije in Črnegore v enotno državo.
= Splošna stavka za mir. ,Nene Ziricher Nachrichten* poročajo z italijan-
ske meje, da se opaža v socialističnih organizacijah živahno gibanje. Socialisti pripravljajo baje v celi Italiji veliko mirovno demonstracijo ter se nadejajo, da dovede taka demonstracija do odločilne akcije in to tem bolj, ker je baje, papeževa v nota zbudila v vsej deželi željo po miru. Če se vlada odloči za novo zimsko vojno, se uprizori v vsej Italiji splošna stavka. Pravijo pa, da taka demonstracija ne bo več potrebna.
= Vprašanje valute. Iz Budimpešte poročajo: Minister za prehodno gospodarstvo Bela Foeldes je imel 9. septembra v Nagy Banya svoj program ni govor, v katerem je razpravljal o vprašanju volilne pravice, o potrebi da se ustanovi nova vladna stranka, o problemu, da postane Ogrska gospodarsko neodvisna in o problemu prehodnega gospodarstva, pri katerem je najvažnejše vprašanje valute. Minister je dejal, da slabo stanje naše valute ni povod za obupanje, kar se pojavljajo taki znaki dostikrat v vojni. Gotovo bo trajalo dolgo, da nastopijo urejene razmere. Obnovitev valute bo zahtevala velike žrtve, a ustrašiti se jih ne smemo. Vlada se trajno bavi s tem vprašanjem in posrečiti se jej mora, da zabrani nadaljno oslab-ljenje valute.
= Protest Danske proti Angliji. Iz Kodanja poročajo: Povodom zadnje pomorske bitke med Angleži in Nemci pri Horns Riffu so Angleži streljali na nemške ladje, ki so se bile zatekle v dansko vodovje pri Bleeregaardu. Danski poslanik v Londonu je od svoje vlade dobil naročilo, da pri anglešhi vladi odiočno protestira proti kršenju danske suverenitete. Nemški pomorščaki, ki so se izkrcali v Bleeregaardu, so na Danskem internirani.
= Kriza na Francoskem. Pariška Agence Havas poroča: Ministrski predsednik Ribot izročil Poincareju ostavko celega ministrstva. — Parlamentarna skupina združenih socialistov je odklonila resolucijo proti udeležbi socialistov pri sestavi nove vlade ter sprejela po Renaudelu nasvetovano resolucijo, ki se izjavlja zato, da naj socialistična skupina sodeluje v vladi narodne obrambe v zmislu krepkega nadaljevanja vojne in v zmislu delavskim razredom pri-lagodene republikanske politike.
= Ministrska kriza na Francoskem. Agence Havas poroča: Ko sta se vrnila predsednika obeh zbornic v Pariz, je izročil Ribot predsedniku republike demisijo vsega ministrstva. Poincare se je posvetoval nato z obema predsednikoma zbornice in je poveril flato Riboju nalog, da sestavi novo ministrstvo. Ribot je sprejel nalog.
= Z londonske konference socialistov. Deputacija ruskih socialistov je na potu iz Londona prispela čez Bergen v Kristanijo. Ruski časnikar Rožanov je izjavil, glavna točka londonske konference je bila, je-li naj se spuščamo v mirovna pogajanja, preden sovražniki zapuste zasedeno ozemlje. Belgijski predlog, ki se je obračal proti temu, je bil odklonjen, kar je pač znamenje, da narašča mirovno gibanje tudi v enten-tnih državah. Posebno so delovali francoski Socialisti za stockholmsko konferenco, katera se vsekakor hočejo udeležiti.
= Angleška delavska stranka je izjavila na strokovnem kongresu v Blaack-poolu, da se bo posvetoval organizacijski odbor s parlamentarično komisijo 25. in 26. septembra o tem, da se skliče mednarodna konferenca, na kateri naj povedo aliirani socialisti svoje vojne cilje.
= Izjava Rosanova. Iz Stockholma poročajo: Rosanov, ki se je vrnil z drugimi ruskimi delegati iz Londona, je izjavil, da je tudi na Angleškem mirovno gibanje zelo močno a vendar ne tako kakor na Ruskem. Francoski socialisti se zelo trudijo, da dobe potno .dovoljenje za Stockholm. Londonska konferenca je zavrnila predlog Belgijcev,
da se prično mirovna pogajanja šele tedaj, ko izprazni sovražnik Belgijo.
— Angleške pogodbe s švicarskimi municijskimi dobavitelji razveljavljene ? Iz Berna poročajo: Švicarski italijanski listi poročajo, da je odpovedala Anglija vse pogodbe s švicarskimi municijskimi dobavitelji z 31 decembrom. Francija ima enak namen, a hoče zopet skleniti pogodbe, a le na novi podlagi. V Juri, kjer se boje, da se ustavijo municijski obrati, povzroča ta vest veliko poparjenost.
= Lloyd George o razsulu v Rusiji. Angleški premier minister Lloyd George je govoril 7. septembra v Birkenheadu ter izvajal: Ne koristilo bi nič, prerekati se o tem, da so poročila iz Rusije resna in nezadovoljiva. Jaz sem bil vedno mnenja, da bo posledica revolucije podaljšanje vojne. Pričakoval sem, da se kmalu zopet vposta-vi red, a imeti moramo potrpljenje. Ruski vodje so zelo sposobni domoljubni možje in povsem lojalni napram zaveznikom. Dobro vem, kaj se utegne zgoditi, če Rusija pod vodstvom revolucionarne vlade podleže. Kakor so Belgijo, tako bi tudi Rusijo poteptali. Že par ur potem, ko so Nemci zavzeli Rigo, označili so jo kot nemško mesto. Prepričan sem, da ruski vodje vedo, da je ogrožena demokratična vlada v Rusiji in drugod. Znaten del glorije francoske revolucije obstoji v tem, da so nje sinovi, čeravno pod slabim vodstvom, lačni in raztrgani, zavrnili sovražno vojsko. Rusi dobro vedo, da vojska cesarjeva, če vzame Petrograd, ne prihaja tje z namenom, da bi u-stanovila svobodno vlado. Zakaj ni prodirala Nemčija že pred meseci v Rusijo? Prodirala je že tačas, a ne z vojsko, marveč z agenti. Zakaj ? Da zaseje v celi Rusiji nezaupnost in sovraštvo proti zaveznikom. Če Nemčija prodira sedaj v Rusijo s kanoni, godi se to zaraditega, ker ve, da so se ostale metode ponesrečile. Vsak poskus Nemčije, vzbuditi v Rusiji vtis, da je vojna posledica angleških spletk, je ostal brezuspešen. Vojna se je pričela na vzhodu, ne na zapadu. Rusija se je zapletla v vojno, ker je bila prvoborec za pravico Srbije, Francoska, zato ker je bila vezana s pogodbo, Belgija zato, ker je bila na poti v Francijo, Angleška, pa ker se je zavezala, da brani Belgilo. Bodi kakor hoče, dejstvo je, da se je kolesje v Rusiji polomilo. Kerenj-skij in njegovi tovariši stoje pred velikansko nalogo, da skozi stoletja zavoženo gospodarstvo spravijo zopet v pravi tir in to pod ognjem nemških topov. Kar more storiti Angleška, da pomaga Rusiji, bo rada storila. Lloyd George je slavil potem italijanske zmage, odpor Romunov in zmage aliirancev na zapadu. Končno je Lloyd George poudarjal pomoč Amerike, ki še nikdar ni bila premagana ter je opominjal svoje poslušalce, naj zro zaupno v bodočnost in naj vztrajajo.
== Položaj v Rusiji. Petrogradska brzojavna agentura poroča: Časopisje vseh strank razpravlja o veliki nesreči, ki je vsled poraza pri Rigi zadela Rusijo. Splošno je mnenje, da panika ne sme zavladati v Rusiji, marveč da se morajo združiti napori vseh ljudskih plasti, da se prepreči grozeči razpad. Socialistični listi objavljajo članke, v katerih delavstvo poživljajo, da izpolni svojo revolucionarno dolžnost. — Provizorična vlada je sklenila, da se silen naval beguncev iz pokrajin, katere so v zadnjih boj h zasedli ali pa jih ogrožajo Nemci, odvrne iz Petrograda. Železniški vlaki z begunci ne smejo ne v Petrograd, ne v Moskvo, ker vlada zlasti v Petrogradu veliko pomanjkanje živil. — Glasom nemškega vojnega poročila je nemška kavalerija prišla v bojni stik z umikajočo se 12. rusko armado, ki se je pričela utrjevati v novih pozicijah.
= Za svobodo Rusije. Šef baltiškega brodovja je dobil od posadk najprednejših črt na Finskem brzojavko, v kateri izjavljajo, da se bodo borili do zadnjega iz-
strelka iz puške. Obenem zahteva osrednji odbor baltiškega brodovja v oklicu na svoje tovariše, naj rajše poginejo v boju za svobodo Rusije, kakor da se umaknejo brodovju nemškega cesarja. Enake izjave je podal občni zbor komisarjev vojaških organizacij in seja msksimalistov delavskega in vojaškega sovjeta.
= Položaj v ruski bojni luki Kron-stadt. Ukrajinsko časopisno tajništvo v Lozani poroča iz Petrograda: Vsled poraza boljševikov v Petrogradu, so bili obsojeni tudi kronštatski pristaši te stranke ria molk. Po kratkem odmoru nekaterih tednov, so pa postali zopet pravi gospodarji v Kron-stadtu. Glasilo boljševikov „Golos Pravdi" (Glas pravice), ki je bilo ustavljeno po viharnih julijskih dneh, izhaja zopet. Meščanski časopisi ne smejo izhajati več. Smrtna kazen je odpravljena v drugič. Sklicali so nov kongres delavcev in vojakov. Vse te odredbe je izdal novi občinski odbor, kjer imajo Leninovi pristaši večino. Vsled teh razmer je dvomljivo, če se postavi bojna luka kronstatska resno v bran proti napadu Nemcev,
— Ameriški delavci za vlado. Za
predsednika „Ameriške delavske alianse" je bil izvoljen Gompers. Delavci, pripadajoči tej organizaciji, se morajo obvezati da podpirajo vlado. Program te organizacije priporoča tudi zatiranje Nemčiji prijazno propagando.
Dnevne beležke.
— Klerikalna „Reichspošta“ in sodrug dr. Frlc Adler. Ob pomilostitvi sodruga drja, Frica Adlerja na 18 letno težko ječo, piše klerikalna dunajska „Reichspošta“ tele človekoljubne besede: »Menimo, da bi bilo prav mnogo zločincev veselih, ki nimajo tako groznega, spekulativnega, skozi mesece in leta premišljenega zavratnega umora na vesti kakor Friderik Adler, če bi bili pomi-loščeni na 18 letno ječo kakor je pomi-loščen sedaj on, ki ima slučajno to srečo, da je sin vplivnega strankinega voditelja in da je tajnik mogočne stranke in sotrud-nik glavnega glasila te stranke. Kar pa se tiče vprašanja pristojnosti sodišča, ki je Adlerja obsodilo, je bilo protežiranje tega tako sijajnega morilca pred drugimi navadnimi morilci očit-n o. Prišel je pred izjemno sodišče in je smel tam tako neomejeno govoriti — kakor v Avstriji še nihče, tudi v mirnih časih ne, med tem ko spada njegovo dejanje brez-dvomno k zločinom o katerih^ bi moralo soditi v o j a š Ji o sodišče. Če bi se pa godilo Frideriku Adlerju tako, kakor se godi drugim manj protežiranim storilcem enakega dejanja in se je godilo tudi mnogim manj krivim, in bi prišel pred vojaško sodišče, tedaj bi postala razprava o tem ne dvomijo tudi kritiki izjemnega sodišča — o tej zadevi, odveč, ker bi postala brez-objektna ob znani nagli praksi vojaških sodišč". — Tako klerikalni list, ki mu je hudo, da ni bil sodrug Adler v 24 urah — to je namreč znana nagla praksa vojaških sodišč — obešen.
— Umirajo .. . Čitateljica našega lista nam piše: Ko sem nesla danes zjutraj od mestnega skladišča za krompir pri Milhleisnu s trumo drugih žen krompir domov, se zgrudi naenkrat pred kavarno »Evropo" iz naše trume ženska, trdo držeč v rokah torbico s krompirjem. Bila je takoj mrtva. Upadla lica so zgovorno dokazovale vzrok smrti. Včeraj pa mi je pravila znanka, da se je v šentjakobski cerkvi tudi naenkrat onesvestila ženska. Ko jo prineso na zrak, pride župnik, jo pogleda in kratko pove: Mrtva je. Vzroka mi ni treba pripovedovati.
— Slike iz »velike vojne dobe". „Hr-vatska Riječ" piše pod naslovom „Še o internacijah in konfinacijah" sledeče : Prijatelj iz Dalmacije nam piše: Kot dokaz kako se
izvršuje kraljeva želja o prenehanju internacij in konfinacij, navajam od mnogih le nekaj sličic, ki sicer niso izredne, a vendar značilne: Težko bolnega so pahnili v ječo
— zaradi „veleizdaje", očeta peterih otrok. Po dvajsetmesečnem preiskovalnem zaporu, ki ga je preživel večinoma v kaznilniški bolnišnici (v ječi je bil tudi operiran!), je bil na glavni razpravi oproščen. Potem kon-finiran. Cez	leto dni	prosi,	naj ga puste
domov, da ne stradajo žena	in otroci	med
tem ko trati on brez dela čas in imetje v tujini in poleg je še bolan. Prošnjo odbijejo. Doma	je težka	bolezen; stari	mati
umira. Zopet prosi, naj ga puste za dva dneva k njej, da jo zopet vidi čez tri leta in jo pozdravi zadnjikrat, preden umrje. Zopet odbijejo prošnjo. Prosi tretjič, četrtič
— sedaj mu dovolijo — pride domov na dan, ko pokopljejo njegovo mater. In od pogreba se	je moral	vrniti	zopet v	kraj
konfinacije. — Oče šestih otrok. Dve leti so ga imeli interniranega, brez preiskave, brez razprave, končno so ga konfinirali v nekem malem mestecu na Nižje Avstrijskem. Doma ostanejo nepreskrbljeni žena, pet hčera in en sin. Dokler je oče delal, so živeli dobro. Ko pride pomiloščenje, prosi i on, da bi smel domov, da dela in vzdržuje svojo rodbino. — Odbijejo mu prošnjo, ne da bi navedli razloge. — Šestnajstletna hči zboli težko, na smrt. — Prosi, naj ga puste k njej, da jo samo vidi, poljubi po dveh letih, a potem se vrne takoj. Prošnjo odbijejo. Ko čita nekega jutra časopise, najde med imeni mrtvih ime svoje hčere. Nato mu dovolijo, da obišče hčerko, če potrdi še druga oblast dovoljenje za obisk. Hčerko so pokopali, a on čaka še vedno na • potrdilo te druge oblasti. — Mati z bolnim otrokom. Dve leti je presedela v ječi, izgubila je zdravje in na razpravi je bila oproščena. Internirali in konfinirali so jo nato. Zdravnik jej predpiše, da potrebuje njen sin edinec, če mu hoče ohraniti življenje, mnogo mleka, drugo podnebje in izdatno hrano. Doma ima vse to na razpolago, a v tujini ima denarja komaj za najpotrebnejše. Prosi, naj jo pošljejo po treh letih domov. Niso jej zavrnili prošnje, a čaka že več mesecev na rešitev prošnje, med tem ko jej umira otrek pred očmi! rešitev prošnje pride naj-brže, ko pokoplje otroka. — Lehko presodimo, kaj se je vse dogajalo z našimi ljudmi v dobi Stiirgk-Hohenburger, ako se take stvari dogajajo še danes v dobi parlamenta in dva meseca potem, ko se je razglasilo, da se vrne vsakdo lehko domov. Ali vedo jugoslovanski poslanci v avstrijskem parlamentu za te stvari?
-r- Na c. kr. državni realki v Idriji se prične žolsko leto 1917/18 19. septembra s sv. mašo v cerkvi sv. Trojice. Vpisovanje v prvi razred bo 15., v ostale razrede 18. septembra; ponavljalni izpiti in sprejemni izpiti v višje razrede so nastavljeni na 17. sept. Pouk se vrši v vseh razredih v polnen obsegu kakor v preteklem šolskem letu.
— Dvorazredna slovenska trgovska šola s pravico javnosti v Trstu. Šolsko leto 1917/18 prične 17. septembra z vpisovanjem učenčev in učenk. Vpisovalo se bo 17. in 18. od 9=11 dop. in 3—5 pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu staršev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči u-čenci morajo prinesti s seboj rojstni list zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, je prinesti vrhtega nravnostno spričevalo, izdano od županstva ali policije. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Sprejemni in ponavljalni izpiti so 19. in 20. septembia od 8. zjutraj naprej. Dne 21. septembra od 8. zjutraj bo skupna otvoritvena sv. maša v cerkvi sv. Antona. Re-
den pouk prične dne 22. septembra ob 8. zjutraj. Šolnina znaša za I. in II. letnik letno 200 K, za pripravljalni letnik pa 80 K. Revni učenci so lahko oproščeni plačevanja za polovico, četrtino šolnine ali za vso šolnino, zato pa morajo vložiti tekom prvih šest tednov prošnjo za oproščenje šolnine, opremljeno z ubožnim listom. Šolnina se plačuje ali v enakih 2 semestralnih ali 10 mesečnih obrokih. V pripravljalni letnik vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom, zadostno predizobrazbo. V prvi letnik se sprejmejo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. V drugi letnik vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvorazred-nih trgovskih šol; drugim je delati izpit čez učno snov prvega letnika. Natančnejši podatki o tem izpitu se zvedo pri ravnateljstvu. Absolventje naše šole dobe po dovršenih naukih odhodno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim daje pravico po § 20,
1.	odst. b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912, drž. zakonik št. 118, do dveletne vojaške službe, eventuelno z naknadnim dopolnilnim izpitom do enoletnega prostovoljstva. Glede pogojev za sprejem učenk v
I.	letnik dekliške trgovske šole kakor tudi glede denarnih prispevkov, velja isto, kar je zgoraj omenjeno za deško šolo. Učenke se ne oproščajo šolnine. S prihodnjim šolskim letom so otvori tudi II. dekliški letnik. V pripravljalni letnik se deklice ne sprejemajo.
— V gospodarskem svetu, ki zboruje sedaj na Dunaju, so govorili v soboto zastopniki agrarcev. Poljedelski minister grof Sylva - Tarouca je pozval udeležnike, naj brez ozirov povedo svoje želje in pritožbe. Minister je obljubil, da odpomore upravičenim pritožbam in je izjavil, da nista plug in mlatilnica nič manj važna za dosego miru in zmage kakor strojne puške. Glede pritožb agrarcev o neenakomernem postopanju cenzure, je izjavil minister, da imajo poljedelci enake pravice kakor konsumentje, da spravijo v javnost svoje želje in pritožbe in je treba storiti vse, da pridemo do sporazuma med producenti in konsumenti. Minister je končno izrazil upanje, da pri-neso agrarci domovini tiste žrtve, ki jih potrebuje. V debati so se razgovarjali o načelnih vprašanjih organizacije vojnega gospodarstva in o odredbah, da se doseže najvišja produkcija. Poljedelci so se splošno pritoževali, da imajo premalo delovnih moči. Obširno so razpravljali o vprašanju preskrbe s krompirjem. Agrarci so priznali potrebo, da prevzame država oskrbo za armado in civilno prebivalstvo, a kar ostane krompirja, naj razpolagajo producenti z njim svobodno. Obširno so razpravljali o nezadostni preskrbi kmetijstva s krmili in nujno so zahtevali, da se doseže enotno postopanje v tem vprašanju in o vprašanju preskrbe z mesom in živino. ,
— 25 vagonov riža. Varšavski poročevalec lista „Dziennik Narodni", izhajajočega v Piotrkovu, poroča, da je dovolila ententa varšavskemu mestu šele sedaj izvoz blaga, ki so ga nakupile avstrijsko - ogrske tvrdke pred časom v Švici. 25 vagonov riža je že na potovanju. Ententa je zahtevala od švicarske vlade pismeno zagotovilo, da so živila namenjena izključno le domačemu prebivalstvu Poljske.
Aprovizacija.
Razdelitev sadja na rdeče in rumene izkaznice A bo v torek 11. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa od 8. do 9.
Razdelitev sadja na rdeče izkaznice. Vse stranke, ki imajo rdeče izkaznice prej-
mejo sadje v torek 11. t. m. Določen je naslednji red: od 9. do 10. št. 1 do 200, od 10. do 11. št. 200 do 400, popoldne od
2.	do 3. št. 400 do 600, od 3. do 4. štev. 600 do 800, od 4. do 5. št. 800 do 1000, od 5. do 6. št. 1000 do konca. Vhod pri glavnih vratih. Sadje po 60 vinarjev kg.
Razdelitev sadja na rumene izkaznice B bo v sredo 12. t. m. dopoldne in popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 200 do 400, od 10. do 11. štev. 400 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 600 do 800, od 3. do 4. št. 800 do 1000, od
4.	do	5.	št. 1000 do 1200,	od	5. do 6. št.
1200	do	1400. Vhod pri	glavnih vratih.
Cena 60 vin. za kg.
Razdelitev mesa po znižani ceni na rumene izkaznice C bo v torek 11. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od
2. do pol 3. št. 200 do 400, od pol 3. do
3. št. 400 do 600, od 3. do pol 4. št. 600 do 800, od pol 4. do 4. št. 800 do 1000, od 4. do pol 5. 1000 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1200 do 1400, od 5. do pol 6. 1400	do	1600, od pol 6.	do	6. 1600 do
1800,	od	6. do pol 7. 1800	do	konca. Kg
stane 2 kroni.
Drva. C. kr. deželni predsednik za Kranjsko razglaša z dne 7. septembra, da je izvažanje drv. iz Kranjske začasno prepovedano, razen onih za vojno upravo. Kdor nasprotuje temu izkazu, se kaznuje od politične oblasti z globo do 10.000 K ali zaporom do 6 mesecev. Vodilne cene za drva. Presojevalnica cen v Ljubljani je za spodaj navedene kraje porabe svojega okoliša določila naslednje vodilne cene za drva. Za pridelovalca in za veletržca na mestu ali na železniški postaji za kubični meter:
1.	za trda (bukova) drva a) v polenih: Ljubljana 32 K. — Postojna 20 K. — Logatec 20 K. — Kranj 30 K. — Litija 20 K. — Radovljica 30 K. — Kaninik 20 K. — b) Za mešana drva 20 odstotkov ceneje kakor za drva v polenih c) Za vejevje 30 odstotkov ceneje kakor za drva v polenih. — 2. Za mehka drva 20 odstotkov ce-nejc kakor za drva v polenih. — Za majhne trgovce, kateri porabnikom v manjših množinah drva v hišo dostavijo, se pripozna 15 odstotni dodatek za drva v polenih : 40 odstotni dodatek za razsekana drva, če se porabnikom v hišo dostavijo. Pri prodajalcih v manjših množinah po teži se odloči za dobro presušena drva 15 v. pri kg in pri nepresušenih 5 odstotkov odbitka.
Z avstrijskih front.
Iz vojnoporočevalskega stana se poroča dne 9. septembra: V četrtek so nase hrabre čete močan italijanski napad na goro svetega Gabrijela krvavo zavrnile. Od onega dne je sv. Gabrijei neprenehoma v težkem ognju topov in minometov. V petek se je topovski ogenj se znatno stopnjeval. Izvrstno učinkujoči uničevalni ogenj naše artilerije zadržuje dohajajoča sovražna ojačenja, tako da niso mogla stopiti v akcijo. Še le ponoči je napadel sovražnik z močnimi četami severni del naših pozicij na gori sv. Gabrijela. Bil le z velikimi izgubami zavrnjen. Tudi v soboto je sovražnik nadaljeval z ljutim obstreljevanjem; do infanterijskih bojev pa ni prišlo. Slaboten napad na našo pozicijo pri Kalu smo z lahkoto zavrnili. Delovanje sovražnih letalcev je bilo zelo živahno. V mnogih zračnih bojih so zmagali naši letalci.
Tudi na romunski fronti in sicer v ozemlju Groesti in Ocna je sovražnik naše pozicije močno obstreljeval. Na ostalih delih vzhodne fronte običajen motilni ogenj. Na albansko-macedonski fronti so se v soboto pričeli že pričakovani francoski napad v okolici Korice. Coji še trajajo. Ob dolnji Vojuši smo zavrnili sovražne izvidne oddelke.
Polletnica ruske revolucije.
Iz Petrograda poročajo z dne 8. septembra: Ob polletnici ruske revolucije je priredi! delavski in vojaški sovjet okolo 40 manifestacij in shodov po vsej Rusiji, da si ustvari makrielno pomoč. Boljševihi so naznanili pred nedavnim časom oboroženo akcijo proti začasni vladi in so pričeli v ta namen energično agitacijo med vojaki po garnizijah. Petrogradski vojaški guverner je izdal ob tej priliki oklic, kjer poživlja prebivalstvo in vojaštvo naj ostane mirno in kjer zagotavlja, da zatre brezobzirno vsak poizkus, ki ima namen, da bi motil mir. Obenem objavlja izvršilni odbor delavskegB in vojaškega sovjeta, svet strokovnih organizacij in glavni odbor delavcev oklic, kjer pravi, da je vsaki oni sovražnik revolucije, ki poživlja delavce in vojake, da pridejo oboroženi na cesto. Večerni listi poročajo, da je imela tudi začasna vlada zvečer sejo, da se posvetuje o odredbah proti akciji boljševikov. V zadnji uri poročajo, da se opustili boljševiki svojo akcijo spričo to odločne protiakcije.
Razno.
* 'Posledice papeževe mirovne note.
Klerikalni italijanski list „Corriere del Fri-uli“ je po obelodanjenju papeževe mirovne note pozval v uvodnem članku vojake v strelskih jarkih, naj se sporazume preko vlade direktno s sovražnimi četami. Italijansko armadno poveljstvo je ustavilo list zato za 14 dni. Papežu pa je bila ta kazen prerahla in je ukazal, da list sploh ne sme več izhajati.
* Zakon In politika. „Deutsche Volks-zeitung'1, ki izhaja v Libercih poroča, da ustanovi „Zveza Nemcev na Češkem”, ki jej načeluje državni poslanec Pacher, nemško narodno posredovaldico za zakone. S tem hočejo zabraniti, da ne iščejo nacionalno vzgojeni mladeniči svojih nevest v družinah, ki niso dovelj nacionalne. Da ne pride do mešanih zakonov, s tem dosežejo tudi boljšo nemško pleme. Posredovalnica za te nemško nacionalne zakone bo najprej posredovala pisma in potem omogoči osebno znanje. — Boljšega dela nimajo.
* Odprava brezmesnih dni na Ogrskem. Ogrski deželni urad za prehrano namerava odpraviti vse brezmesne dni, namesto njih uvede dneve brez zabele.
* Boris Vladlmirovič Sturmer. Bivši ruski ministrski predsednik Boris Vladimi-rovič Stiirmer, ki je umrl te dni v Petrogradu v starosti 77 let, se je rodil leta 1848. L. 1872 je stopil v justično ministrstvo, kjer je napravil hitro karijero. Pozneje je prestopil v službo politične uprave in bil nazadnje guverner v Jaroslavu. StUrmer je bil reakcijonarec prve vrste. Pristaše naprednih idej je preganjal z neizprosno strogostjo in si napravil s tem napredne stranke seveda za najhujše nasprotnike. Stiirmer je bil ponovno imenovan kot ministrski kandidat, a je prišej razmeroma pozno do moči. Po padcu Goremijkina februarja 1916 je bil imenovan za njegovega naslednika. Ko je kmalu nato odstopil tudi vnanji minister Sazonov, je prevzel Stiirmer kot ministrski predsednik tudi portfelj za vnanje stvari. Ruske vojne sranke so mu že od početka skrajno nasprotovale. Zlasti kadeti so ga dolžili, da stremi po posebnem miru z Nemčijo, in mu očitali tudi podkupljeva-nje in ponevarjanje. Novembra 1916 je bil Starmer nepričakovano odstavljen in imenovan za njegovega naslednika Trepov. Bil je že takrat težko bolan. Po izbruhu revolucije je bil skupno s člani kabineta Trepov in z drugimi pristaši starega režima vržen v ječo. Radi njegovih dozdevnih Stremljenj po posebnem miru je bila vložena proti njemu ovadba radi veleizdaje, a
j do razprave ni prišlo. Radi težke bolezni je bil Sturmer proti visoki kavciji kmalu izpuščen iz zaporov in je preživel zadnje mesece svojega življenja v Petrogradu, popolnoma ločen od sveta.
Vojna.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Dunaj 10. septembra (Kor. urad.) Uradno se razglaša :
VZHODNO BOJIŠČE.
V Ozemlju Ocne so Rusi in Romuni začeli zopet napadati. Zavrnili smo jih s težkimi izgubami.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Ob soški fronti včeraj ni bilo večjih bojev. — Pri Bezzeti na Tirolski meji smo pri nekem uspešnem sunku vjeli 50 mož ter vplenili 2 strojni puški.
JUŽNOVZHODNO BOJIŠČE.
Severno in zapadno od Malik-jezera so potisnile premočne sovražne čete, Rusi in Francozi, naše pozicije nazaj na glaVno črto. Tudi južno od Berata je prišlo do živahnih spopadov.
Šef generalnega štaba.
★ *
*
NEMŠKO VOJNO POPOC1LO.
Berlin, 10. sept. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
ZAPADNO BOJIŠČET
Armadna skupina prestol.
Ruprehta Bavarskega.
Na flanderski fronti in v Artoaju se je bojno delovanje artiljerije za nekaj časa stopnjevalo v posameznih odsekih Potem so nastopili izvidni oddelki proti našim črtam. Zavrnili smo jih povsod. Pri včeraj-njih bojih pri St. Quentinu so Angleži potisnili naše črte nekoliko nazaj. Našo pozicijo pri Hargicourtu smo danes zopet zavojevali.
Armadna skupina nemškega cesarjeviča:
V Champagni so v nekaterih odsekih začeli francoski izvidni oddelki prodirati proti našim črtam. Pognali smo jih nazaj. Na severni fronti Verdena so se vršili danes infanterijski spopadi. Vzhodno od Sam-ognieux so sunili naši napadalni oddelki v francosko črto na obeh straneh višine 344. Prizadejali so sovražniku težke izgube ter vjeli čez 100 mož. Razun tega so osvobodili oddelek naših strelcev, ki je bil od
7.	septembra obkoljen od Francozov. V gozdih Fosses in Chaume so bili živahni boji z golim orožjem in ročnimi granatami. Položaj se ni premenil.
VZHODNO BOJIŠČE.
Armadna fronta generalfe 1 dma rš. princa Leopolda Bavarskega.
Med Rigo in Dvino je prišlo v gozdnatem in močvirnem ozemlju do uspešnih bojev naših zavarovalnih oddelkov in ruskimi četami.
Armadna fronta generalobersta nadvojvode Jožefa.
Z močnimi oddelki so Rusi in Romuni ponovno napadli naše pribojevane pozicije med dolinama Trotus in Ojtoz. Sovražnika smo povsod vrgli nazaj.
MAKEDONSKO BOJIŠČE.
Severozapadno od jezera Malik bo se naši sprednji oddelki umaknili premočnemu sovražnemu pritisku na višine jugozapadno Ohridskega jezera.
Meseca avgusta se s poletov proti sovražniku 64 naših letal ni vrnilo, 4 privezani baloni so bili sestreljeni. V isti dobi so izgubili naši sovražniki 37 privezanih balonov
in 295 letal.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
za Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
v Ljubljani
Osrednje slinite: Kolodvorska ulica 50.
Prodajalne:
1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 56.
2.	„	Sodne ulice 4.
3.	„	Krakovski nasip 10.
4.	.	„	Udmat, Bohoričeva	ulica 12.
5. Vič—Glince, Tržaška cesta.
6. Vič—Rožna dolina 165.
7. Tržič na Gorenjskem.
8. Sava (okr. Jesenice) na Gorenjskem.
9. Jesenice na Gorenjskem.
10. Koroška Bela—Javornik.
Prodaja se le članom.
Pristopnina 1 K.
Delež 40 K.
V letu 1916-17 (od 1. julija 1916 do 30. junija 1917j se je oddalo blaga med zadružnike za 2,000.000 kron.
Zadružnikov (30. Jun. 1917)3 2500rodbin.
DntiOmn premoženje 1. junija 1917:
Rezervni zaklad K 20.400. Dispozlcijski . K 11.750. Bolniški ... K 15.000. Pogrebni ... K 1.000. Penzijskl ... K 6.000.
Deležni ... K 60.000.
■■■■■■■!!■■■■■■■■
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K l-80, za dame K 1’50, za otroke K 1‘20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Mati.
Zanimiv roman iz delavskega življezja. Spisal M. Gorki.
Cena izvodu je 4 K, po pošti 20 v več. Dobiva se v knjigarnah' in tudi
potom uprave našega lista.
Agitirajte za „Naprej!* Pošiljajte ga. vojakom!
Izdajatelj: Tiktor Zorč. — Za uredništvo odgovorna: Stebi Alojzija. — Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani.