Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihafa t L|nbl)anl vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 480 K PauniiM Mavllka 10 i. Reklamacije so poštnine prose-Nefrankirana pisma se ne spro. jemajo. Rokopisi se nei vračaja Inserati: Enčstopna pet t -vrstic-(Širina 88 mm) za enkrat 20 vin, večkrat po dogovora. 3. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 8. januarja 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise aa list:UrednUtvOS 3Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upvavništrvo •Rdečega Prapora>, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/U. Kranjski deželni volilni red. PrihodBji torek, dne 11. t. n., bo zopet zboroval kranjski deželni zbor. Sklican je bil pred novim letom, ker je bilo treba rešiti nujne zadeve. Sedanja večina ima seveda o »nujnih* rečeh svoje posebne pojme. Ko je spravila proračunski provi-zorij pod streho, so ji bile nujne le še nekatere privatne reči. Nekoliko drugače misli o nujnih nalogah de* želnega zbora delavsko ljudstvo, kateremu so te vedno zaprta vrata tega parlamentka, dasi imamo reformiran volilni red. Seveda ne more biti drugače, ko so očetje volilne reforme skrbeli le zato, da se zagotovi klerikalcem večina in da se prepreči izvolitev bodisi le enega socialnega demokrata. Kako se je liberalna stranka pobotala s Šušteršičem, je znano; za ceno treh liberalnih mandatov so dovolili klerikalcem, kar so hoteli. Toda v tistih časih so «demokratje» v obeh slovenskih meščanskih strankah pripovedovali, da je Usta reforma le priprava za drugo, temeljitejšo, ki ima priti. Mogoče, da so nekateri naivneži rea mislili, da je bolje, dobivati pravico v obrokih, kakor pa začeti resen boj za njo. Vsaj izgovor tistih «prijateljev ljudstva* je bil tak. Toda če bi klerikalci imeli resne namene z demokratiziranjem, bi bil že čas, da jih pokažejo. Za volilno pravico, ki se vpelje na sodni dan, se delavsko ljudstvo lepo zahvaljuje; volilno pravico potrebujejo delavci v življenju, ne pa po smrti. Zagovorniki sedanjega volilnega reda pravijo, da je socialno-demokratična stranka na Jpranjskem majhna in da zato nima pravice^razvnemati se za deželni zbor. Resnica je, da se socialna demokra- cija izmed vseh strank na Kranjskem najkrepkeje razvija; če se pa ne more pokazati njena prava moč na političnih tleh, je tega kriv ravno volilni red, ki dovoljuje, da majorizirajo socialno*demokratične volilce tisti, ki imajo itak že svojo privilegirano volilno pravico. In če bi bila socialna demokracija res tako slabotna, kakor deklamirajo nasprotniki, ne bi bilo mogoče razumeti, zakaj se tedaj tako boje splošne in enake volilne pravice? Toda čemu se prepirati o očitnih lažeh? Jasno dejstvo je, da je s sedanjo volilno pravico delavsko ljudstvo nezaslišano opeharjeno. Na Kranjskem je okrog 80 veleposestnikov, ki imajo volilno pravico v svoji posebni kuriji. Pa imajo deset po* slsncev. Pri zadnjih državnozborskih volitvah, katerih rezultat se je, kakor znano, leto pozneje pri deželnozborskih volitvah močno popravil, so dobili socialni demokratje nad 7000 glasov; recimo torej 87 krat toliko, kolikor je privilegiranih veleposestnikov na Kranjskem. Imejmo le te številke pred očmi; veleposestniki imajo v deželnem zboru deset mandatov, sccialn! demokratje nimajo ne enega! To je dokaza dovolj, da je sedanji volilni red nevzdržen in da sedanji deželni zbor nima pravice nastopati, kakor da bi res zastopal ljudstvo. S svojega strankarskega stališča imajo klerikalci lahko kolikor hočejo mejnih reči: najnujnejše jim je pač, spraviti kolikor mogoče več svojih varovancev pod streho in zagotoviti svojim ljudem kolikor mogoče več dobrih kupčij. Za delavsko ljudstvo pa ni in ne more biti nič nujnejšega, kakor vpeljava splošne in enake volilne pravice, brez katere je delavstvo brez besede, brez kontrole, brez pravice. Od deželnega zbora zahteva delavsko ljudstvo predvsem splošno in enako volilno pravico. Štajerski deželni zbor. Kakor smo že poročali, je bilo prvo važno vprašanje, s katerim se je imel baviti ob koncu leta 1909 sklicani štajerski deželni zbor, zvišanje naklade na pivo od 2 na 4 krone, torej z\ 100 odstotkov. Proti temu namenu, ki so ga bili socialni demokratje, seveda ne na radost deželnozborske večine, že prej naznanili ljudstvu, se je dvignil velik odpor po vsej deželi. Protestirali so predvsem na neštevilnih shodih socialni demokratje, kajti naravno je, da bo moralo večino zvišanega davka plačevati delavstvo. Pa tudi med drugimi krogi se je dvignila velika nevolja; posebno gostilničarjev ni namen deželnega odbora nič razveselil, ker se po pravici boje, da bodo prodali podraženega piva mnogo manje. Vsled tega je prišlo v deželni hiši do nenavadne demonstracije, ki je povzročila veliko pozornost in mnogo razburjenja. O seji, ki je bila dne 29. decembra, je poročati, da so slovenski poslanci vložili sledeči predlog: •Deželnemu odboru se nalaga, naj čim prej vpliva pri visoki ces. kr. vladi z vsemi sredstvi, da opusti za sedaj in za pozneje vsako novo obremenitev vinogradnikov in da varuje konsumente ▼sakega novega podraženja tega konsumnega sredstva.* Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo deželnega odbora o izpremembi meje med celjsko mestno in celjsko okoličansko občino. Temu predlogu so nasprotovali slovenski poslanci, ker je njegov pravi namen ta, da se oškoduje slovenska okoličanska občina na korist nemške mestne. Kukovec je predlagal, naj se vrne poročilo deželnemu odboru, da še pre študira stvar Za ta predlog so glasovali Slovenci in socialn demokratje. Večina je pa sklenila, izročiti poročilo odseku za občinske zadeve. PODLISTEK. Savičev pesimizem. Da!je. Kaj jo noč večna P Ali se nikdar ne zruši ogromna, debela stena, ki odbija vse poglede, da se lomijo ob njej kakor slabotne puščice ob jeklenem ščitu? Pretaka *e čas, minute, ure se prelivajo iz večnosti t večnost, a noč ostaja — ostaja. Bogovi! Dajte svetlobe! Kdaj izgine noč? A bogovi molče — kakor noč; iz globoke teme ni odgovora. In strah se izpreminja v človeških prsih; v srce se zadira, pa se Širi, pogreza po duši in do možganov sega v drugo, grozno čuvstvo: Obup! Včasi je videti, kakor bi se nekaj belkastega ttsvetilo skozi morje temnih skrivnosti. V srcu za-trepeče tiha, tiha nada; skoraj neslišno zadrhteva «evoe» is tajnih globin ... beli žarek izginja v črni neskončnosti, obup ubija nado. In vse izginja, sam obup ostaja. Obup! Obup! Uničevalec življenja, sovražnik volje, hrepenenja, delovanja, hudoben grobokop — obup! In če se je polastil prte duše, če je prvo srce Vkoval v svoje verige, gre dalje in osvaja duše in irca in preganja vse nade, velike in male, tepta rolce i nogami, lomi vesla v čolnih in para jadra tta ladjah... Danes ima človeka, jutri sto ljudi, pojutrišnjem cole rodove... In življenje umira, kamor padajo njegove sence, po vrtovih se snše cvetlice, po polju pada zrelo zrnje na tla, po gozdih n razvija pritlikavsko grmičevje in jemlje drevju sok, jezera in potoki se suše, hiše in palače padajo v razvaline in ljudstvo gine. Noč — noč! V tebi se poraja obup. Bodi prekleta ! Bodi tembolj prekleta, ako si večna. Po tvojih teminsh plavajo črvi, ki se zajedajo v srca kakor v sadje, kadar dozoreva, in kadar bi srce moralo biti zrelo, je ▼ njem črv, ki se je izlegel v noči, v temi. Obup je nagrizel srca in duše gnijejo, in duše umirajo... Noč, noč? Ali te ne bo konec? Večna, večna tema... Groza... Obup ... Daleč — daleč tam — kdove, kje? — v ne* izmeraosti se je nekaj zabliščalo. Mala, mala, mala, svetla točka je zaplavala po morju mrakor. Samo mala točka... Počasi, da komaj opaziš, se razširja, sedaj je črta, podaljšuje se — podaljšuje — bolj-inbolj se sveti, sedaj je rdečkasta, sedaj rmena kakor čisto zlato. Plaho trpeče skozi gosto noč, mala, mala črtica skozi neskončno noč. Od vseh strani jo objemajo goste temine; zdajci zamre v mogočnem navaln mrakov ... Poleg prvega žarka — glej! — zatrepeče dragi, zlat, zlat, dat...! Oko se ti upira vanj, poželjivo, slastne, polno hrepenenja, srce se ti budi in duša ti poje: več, več, več! In zdajci se razliva neštevilo žarkov po vzhodu — tema bledi. In nada, živa, nebeška nada se dviga, širi pe-reti in plava k višavam, v daljavo, luči naproti. Tam se oblaki odevajo, z zlatimi plašči, na snežni-I kih se užigajo rdeči kresoji in iz morja se dviga ponosno, veličastno — carsko, mogočno tisočkrasno solnce ... Noč je mrtva. Rodil se je dan, oko sesa svetlobo — svetlobo. Evoe! Dan! In obupu so se peruti sežgale ob mogočnem ognju mladega solnca in v novi nadi se dvigajo srca in duše------------- I. Pavel Savič je bil uničen. Neštetokrat je že proklel uro svojega rojstva in jezil se je neskončno, ker ni imel toliko poguma, da bi sam končal švoje življenje. Kajti živeti je neumno. Človek, ki živi, človek, ki upa, se norčuje sam iz sebe. Upati — kako je to blazno! Danes ni nič in jutri bo prav tako kakor danes. A vendar upaš, da bo jutri morda drugače. Morda! Dolga vrsta dni in mesecev in let ti pokazuje, da je življenje vedno enaka tragikomedija. Lahko bi bil že prepričan. Izkušnja te je naučila, da so zakoni sveta kruti; uvidel si, da nima nsoda za te izjeme. Trezni, zreti razum ti pravi, da ne smeš pričakovati nič druzega, nego večno ponavljanje stare bede, večno nadaljevanje starega trpljenja. Verjameš svojemu razumu, verjameš mu; saj je tvoj, saj te neprenehoma spremlja, vedno opasuje tvoje življenje, vse si zapomni in o vsem ti pripoveduje o pravem času. A kako slabo je vendar to verovanje! V skrivnem kotičku srca se vendar giblje pričakovanje, radovedno izgledavanje, upanje. Morda se izpremeni kakšen prizor življen* ske vsakdanjosti? Morda se kaj zgodi slučajno .. . Hahaha! Slučajno! Dalje prih. Jako burna debata je bila o podporah za posestnike, id so trpeli škodo po uimab. Poslanec Grossvvang je očital klerikalcem, da izrabljajo te podpore v strankarske namene. (Tako namreč ni samo na Štajerskem. Tudi naši klerikalci, kjerkoli imajo moči, bi lahko zapeli pesmico, kako dobivajo podpore tisti, ki se znajo izkazati najbolj zanesljive pri volitvah.) Klerikalci so seveda divjal’, kakor bi se natikali na raženj, ampak slišali so, kar jim gre. Zanimiva je bila nadalje razprava oprostosti osebnega davka. Kakor je znano, je vlada vsem deželnim odborom predložila zakonski načrt, po katerem naj bi ostala osebna dohodnina prosta naklad. V debato je posegel poslanec sodrug Res el in njegovo izvajanje je tudi za širše delavske kroge zanimivo. V kranjskem deželnem zboru, kjer ni socialnih demokratov, ni bilo nobene kritike in vse tri stranke, ki zastopajo posest, ne pa delo, so soglasno sprejele zakon; le o dodatku drju. L a m-peta, ki je navadna nelojalna zvijača, se je pritožil dr. Triller, ko je že prepozno. Za zakon sam so pa liberalci glasovali prav tako navdušeno, kakor klerikalci in veleposestniki. Poslanec Resel je dejal v glavnih potezah; Bojim se, da se zdi večini gospodov samo po sebi umevno, da se glasuje za ta zakon. Moji stranki se zdi, da je pomota. Kajti če bi izrekli svoje so-glašanje, bi pritrdili finančnemunačrtuvlade, ki ni sposoben za sprejem. Vem, da smo v nekakšni stiski, kor bi lahko izgubili tudi popuste za zemljiški ter za davek od poslopij. Priznam tudi, da je zelo mikavno, glasovati za načrt. Petnajstodstotni popust od zemljiškega davka in dvanajst-odstotni od davka na poslopja znaša precejšno svoto v zvezi s preodkazi iz osebne dohodnine. Ni pa res, da ifgubimo kaj od preodkaiov, ako ne glasujemo za ta zakon. Opozarjam, da ostane zakon dalje v veljavi, ako ne sklenemo ničesar. Vladi se mora dati razumeti, da deželni zbori nimajo volje, dati se od vlade ug anjati v zagato. Protestirajmo proti temu, da se še nadalje uganja to gospodarstvo beračije. To barantanje z nakladami ovira u p el j avo pravične davfi ne reforme. Ge že vlada ne izpremeni tega, naj bi deželni zbori storili prvi korak in upeljali nekako pro grešijo naklad (t. j. naraščanje po bogastvu). V državnem zboru je v razpravi izpremeraba zakona o osebni dohodnini in o davka na poslopja. Zato ni nobenega povoda, da bi sklepali tukaj, kar zahteva vlada. Ko je govornik omenil vedno naraščajoče zahteve agrarcev, je nastal sjjen hrup na klopeh agrar-cev. Govornik pravi: Slabo se godi le enemu delu kmetov, pomaga se pa vedno v prvi vrsti veleposestnikom, kadar gre za davčne popuste. Ali se morajo knez Schwarzenberg, Liechtenstein, admont-ski samostan L t. d. smatrati za trpeče agrarce? Pri popustu od zemljiškega davka so si veleposestniki napolnili žepe, v resnici trpeči kmetje so pa ostali praznega rokava. Da trpi na tisoče delavcev bedo, o tem pa nočejo gospodje sploh ničesar slišati. — Govornik je predlagal, naj se načrt vrne deželnemu odboru. Toda za njegov predlog so glasovali samo socialni demokrate, poslanec Kukovec in poslanec Otter. Večina je sprejela predlog vlade. Zanimivo je, da so kranjski liberalci zavzeli povsem drugo stališče, nego štajerski liberalec K u* kovec. * Drugi dan je prišlo do demonstracije, ki smo jo omenili že v uvodu. Dvorišče deželne hiše je bilo polno ljustva. V velikem številu so prišli graški gostilničarji, pa tudi x dežele jih je bilo mnogo. Iz nekaterih pivovarn so prišli tudi delavci, ki ie morajo bati, da izgube delo, ako pivovarne zmanjšajo produkcijo. Finančni odsek je predložil proračunski pro* vizorij ca šest mesecev. Proti predlogu je govoril socialni demokrat Jodlbauer, kije predlagal, naj se dovoli proračunski proviiorij samo za dva meseca, ker to popolnoma zadostuje. Ta predlog so podpirali tudi Slovenci. Za Slovence je govoril K o-rolec, ki je napovedal, da bodo glasovali proti provizoriju, toda za zvišanje pivnega davka. Za to «lepo» priznanje se mu socialni demokratje povedali nekoliko prav bridkih resni d. Večina je ■prejela šestmesečni provizorij. Tedaj je prišlo na vrsto zvišanje davka na pivo. Ta hip so zadoneli stoteri klici, pomešani s žvižganjem, z dvorišča. Seveda je nastal tudi v dvorani silen nemir, deželni glavar je pa prekinil sejo in hitro telefoniral po policijo. Ob 1. popoldne se je dvorišče izpraznilo, 20 minut pozneje se je zopet otvorila seja. Vseh pet socialnih demokratov je govorilo proti zvišanju. Eaako je govoril tudi poslanec Kukovec. Klerikalec dr. Benkovič je uganjal pravo predpustno komedijo. Govoril je slovensko, ampak ne zato, da bi s tem povdarjal pravico slovenskega jezika, temveč zato, da je ložje zavlačil razpravo. Bil je namreč d o-govor jen z nemškimi klerikalci, da bo tako dolgo uganjal svoje neslane burke, dokler se oni ne vrnejo od nekega posvetovanja. Pri glasovanju se je zvišanje sprejelo z veliko večino. Proti so glasovali seveda socialni demokratje, od Slovencev pa edini dr. Kukovec. Vsi slovenski klerikalci so gla-sovali za zvišanje. Politični odsevi. * V mlnlitritvu za zunanje zadeve je prosil sekcijski predstojnik Emil Jettel za vpokojitev ter se mu je dovolila. Jettel se smatra za žrtev Friedjungovega procesa; odgovoren ima biti za blamažo s famoznimi »dokumenti*. Aebrenthalova blamaža ne bo zato nič manjša in hrvatski baron Rauch tudi ne postane velik državnik, če so pen-zionirali kakšnega sekcijskega štfa zaradi nerodnosti. Na Jettlovo mesto je imenovan sekcijski svetnik Vanja. * Imenovanje ikofa Nagla za koadjutorja dunajskemu nadškofa Gruschi je izvršena stvar. Nagi dobi malenkost 30.000 kron na leto in uradno stanovanje, zato pa postane po smrti Grusche dunajski nadškof in seveda tudi kardinal. Nagi je pnšei na mesto, na katerem je bil dosedaj škof dr. Marschal), ki so ga klerikalni krogi smatrali za premalo klerikalnega, ali celo za liberalnega. Njegova demisija se pripisuje posebno vplivu knje-ginje Hohenburg, nekdanje grofice Chatek, sedanje žene prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Knje-ginja je nadvse klerikalna. * Ogrska kriza. Novi ministrski predsednik Lukač je baje že sestavil svoj kabinet in 3icar tako: Predsednikvo in finance Ladislav pl. Luka S; notranje zadeve Eaaeri|| Jakabffy; minister na dvora grof Friderik Szfpary; trgovina grof Bela Serenyi; poljedelstvo grof Emerih Fejervary; nauk in bogočastje grof Aleksander Tel e ki; pravosodje Bela Vavrik; domobranstvo feldmaršaUajt-nant Hazay; minister za Hrvatsko Ge« pl. Josipovih. * Za dalmatlnsko-belokranjsko železnico hočejo prirediti, kakor se nam poroča iz Spijeta, dne 16. L m, veliko manifestacijo, katere bi se udeležile vse stranke z ozirom na nujno potrebo, da dobi Dalmacija železniško zvezo z državo. Kakor je znano, je bila zgradba belokranjske železnice do hrvatske meje, odtod do zagrebško»reške proge in potem od Ogulina do Knina sklenjena, ko se je zaključila avstro-ogrska pogodba. Avstrija in Ogrska sta po tedanjih sklepih dolžni, zgraditi omenjene proge, po katerih bi bilo mogoče potovati od Spijeta ali Šibenika naravnost čez Ljubljano na Dunaj, odnosno čez Zagreb v Budimpešto. Toda z ogrske strani se stvar za vlači in zavlači, v Beli Krajini pa tudi ne pride prav naprej. Za Dalmacijo je ta zreza naravnost vprašanje življenja in smrti, zelo važna je pa tudi za Kranjsko in Hrvatsko in nazadnje za državo sploh. Manifestacija je torej upravičena in pomenljiva. * Ustava n Bomo ia Hercegovino se po govoricah iz vladnih krogov razglasi v drugi polovici meseca januarja. Obljubuje se že dolgo. Bil bi tudi že čas, da se izpolni obljuba. Kakšna bo ta ustava, je pa že vedno vprašanje. Z vso rečjo ravnajo tako skrivnostno, da res ni pričakovati mnogo dobrega. * Amnestija ia politične sločlnoe se ima razglasiti v Bosni in Hercegovini takrat, ko se vpelje ustava. Obsojencev zaradi političnih pre-graškov je v anektiranih deželah precej. * Cefeki deielnl ibor se ima sklicati 16. L m. in bo zboroval tri ledne, seveda če ne bo zaprek, česar se doslej Se ne more vedeti« * Aagleike volitve se učno dne 16. januarja. Ta dan se voli 60 poslancev. * Italijanski zunanji minister, za katerega je imenovan grof Guiccardiai, se kmalu odpelje na Dunaj in v Berlin. * V variavi je raška policija aretirala vse osobje uredništva in tiskarne «Varšavsko jntro> in vse odpravila v zapor. * V Ara MII je prišlo do hudih bojev med turškim vojaštvom in nekaterimi plemeni, ki so se po težkih izgubah podložili. * Amertkanikl predsednik Talt je predložil kongresu posebno poslanico o zakonu proti tru-stom. Sumljlya raikritja. Zelo nepričakovano se je zadnji čas začelo mnogo pisati o smrti bivšega prestolonaslednika Rudolfa. Vsakdo mora spoznati, da je to selo čudno, ker je bila dvajset let vsaka beseda o tem žalostnem dogodku kratkomalo prepovedana. Sedaj naenkrat piše o teh rečeh dunajski pravniški list «Forum», madžarski list «A Nap», po njih sploh vse časopisje in da ne bi kak list molčal, se še razpošiljajo poluradni telegrami. Dvajset let je bilo prepovedano, naenkrat se pa želi. da bi se pisalo o tem! Bilo bi nerazumljivo, če ne bi bilo ključa, ki pomaga odpirati tudi to tajnost. «Forum» piše v tem zmislu, da se je Rudolf sam ustrelil, baronesa Večera pa zastrupila. Tudi nekdanjega voznika Rudolfovega so dobili kakor nalašč sedaj, da potrdi s svojimi «zapiski» to pripovedovanje in dodaje, da se je dvajset let lagalo o tisti tragediji. Stvar ima pa še drugo plat. Kakor znano, je umrl belgijski kralj Leopold. Ena njegovih hčera, Štefanija, je bila Rudolfova žena, druga, Luiza, pa soproga princa Koburškega. Štefanija se je pozneje poročila z grofom Lony^yem, Luiza se je ločila od svojega moža in živi z bivšim nadporočnikom Ma-tačičem. Za kraljevo dedovščino vodita obe sestri proces, kajti ljubeznivi papa jima ni volil nič. Od izida tega procesa je seveda mnoge odvisno. Obema je seveda na tem ležeče, da bi lahko ostali v Bruselju in da bi se jima priznalo dostojanstvo kraljevskih hčera, katero jima je odrekel papa. Štefaniji gre še tako — tako; njen soprog je vsaj plemič. Luitin prijatelj ni nič. V stiski si pa človek pomaga, kakor zna. In stvar je ta, da si hoče Luiza pomagati na svoj način. Ona namreč žuga: Ca se ji ne prizna kraljevsko dostojanstvo, bo izdala, kdo so bili tisti, ki so ubili Rudolfa. Toliko je celo že rekla, da ga ni ubil eden, ampak da je bilo več morilcev. Nasprotno pa pripovedke »Forum*, kakor smo že omenili, da še je Rudolf sam ustrelil, dočira se je Večera zastrupila. Da bi bila stvar še verjetnejša, objavlja »Forum* tudi razne posameznosti. Bolj kakor vsi detajli je pa zanimivo, da povest ni bila konfiscirana, ampak da se nasprotno še vse mogoče dela, da bi se čim bolj razširila. Socialni pregled.* * Bojkot Kosler jevega piva. Na razna vprašanja, *ako imajo delavci smatrati bojkot, ki je bil svojeCaino razglašen nad Kosierjevim pivom, na-znanj6 izvrševalni odbor sledeče: Bivša Koslerjeva pivovarna je prenehala vsled fuzije z novo ustanovljeno pivovarniško družbo »Uaion*. Kakor smo ie informirali pri prizadetih organizacijah, ne ovira nova družba organiziranja tam nastavljenih delavcev, vsled česar ni povoda, da bi se bojkot bivšo Koslerjeve pivovarne prenašal na novo družbo. S prenehanjem stari tvrdke odpada tudi stari bojkot. * Kapitani bodo stavkali. Dne 26. novembra so kaPitani paroplovne družbe «Dalmalia» predložili vodstvu spomenice, s katero zahtevajo izboljšanje za se. Ker pa na svoje pismo niso dobili odgovor^-so po »zvozi kapitanov* javili »društvu delodajalcev*, da bodo 29. decembrfi zapustili službo, ako ne bodo uslišani. S Gibanje med parniškimi strojniki cDalmatie*. Parniški strojniki družbe «Dalmatia» so se jeli gibati in so poslali na vodstvo paroplovne družbe spompnico s 25 zahtevami. Med temi se nahajajo zahteve po uniformi, službeni pragmatiki in disciplinarni predpisi. < Iz stranke. o Na balkanski kenierencl v Belgradu zastopa jugoslovansko socialno-demokratično stranko sodrug dr. Henrik Tuma. Od hrvatske stranke sta odšla na konferenco sodrug Juraj D e metrov id iz Zagreba in poslanec sodrug K orad iz Šida. Domače vesti. — Kranjski delalal ibor ima javno sejo zopet v torek, 11. t. m. Na dnevnem reda je tudi poročilo ustavnega odseka o izpremembi ljubljanskega občinskega volilnega reda. Baje hočejo prihodnji teden napraviti Čim več javnih aej. — Novi volilni red ia Ljubljane, ki ga hočejo imeti klerikalci, kaže kakor deželni volilni red vsa znamenja brezobzirnega, nesramnega strankarstva. Volilni načrt, ki ga je bila izdelala ljubljanska občina, ni bil mnogo vreden. Novama vo-liluemu razredu nedavkoplačevaleev so hoteti dati štiri mandate, dočim jih ima vsak privilegirani razred po deset. Pristranost je bila že tu očitna. Toda kar nameravajo sedaj klerikalci, presega že vse šteje. Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora, ki je nekak izvrševalni organ klerikalne stranke, je izdelal načrt, po katerem bi dosedanji nevolilci tudi zanaprej ostali brezpravni. Vpeljati hočejo namreč enak pluralen sistem, kakor sa deželni zbor, Volilni razredi naj bi bili tudi zanaprej trije, ampak popolnoma bi se imeli izpremeniti. V prvem rssredu bi bili dve petine višjih davkoplačevalcev, v drugem pa tri petine. K tem bi prišli v drugem razredu še: Člani stolnega kapi* telja, duhovni v dušnem pastirstvu in katehetje, upokojeni duhovni, javni uradniki, učitelji in učiteljice na javnih žoiab. V tretji razred pa naj pridejo dosedanji nevolilci, poleg njih pa še vsi. volilci prvega in drugega razrede. Dosedanji nevolilci naj torej po tej zvijačni nakani dobe volilni listek, ne pa možnosti, da si izvolijo zastopnike v onem številu, ki bi jim šlo po pravici. Vsak razred bi volil po 15 svetovalcev. Namen klerikalne čete je jasen. Vse, kar pridigajo ti politični krščani o demokratizmu, o enakopravnosti i. t. d., je gola, ostudmi laž. Ko so krpali svojo volilno reformo, jih je vodilo edino vprašanje, kako dobiti tudi ljubljansko občino v klerikalne kremplje? In če ho gre kar čez noč, pa vsaj v obrokih. Gotovo se-ne more zameriti klerikalcem, če hočejo biti zastopani tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Toliko j'h je že v Ljubljani, da imajo pravico do primernega zastopstva. Toda kar hočejo, ni primerno zastopstvo, ampak je kakor jajce jajcu podobno političnemu ropu. Pluralna volana pravica, ki jo hočejo vpeljati v splošnem volilnem razredu, ae ne dal opravičiti na neben način. Go imajo gospodje »višji davkoplačevalci* in kaplani svojo volilno pravico v prvem in drugem razredu, imajo že i tem najmanj toliko, kolikor jim gre. Da bi pa imeli .še v tretjem razredu jemati neprivilegirsnim volilcem mandate, je. naravnost nesramno. Proti takemu zmašilu je potrebna najostrejša opozicija in ljubljansko delavstvo pozivamo, naj se pripravi za odločen protest. — Tudi proporčni sistem mislijo klerikalci vpeljati za ljubljanske volitve. Temu ne bi prav nič ugovarjali, če bi bila podlaga celega volilne ga reda pravična. Toda kar hočejo klerikalci, je prava karikatura proporčnega sistema in učiflkuje tako kakor roža na gnojišču. Namen proporčnega sistema je, da dobi vsaka stranka toliko zastopnikov, koli* kor ji gre po razmerju njenih volilcev. Toda kako naj se to uresniči, če se žo prej v tretjem rszr&sdu volilna pravica dosedanjih aevolilcev ubije z dvojnimi glasovi privilegiranih volilcev? Načeloma nimamo nič proti proporčrumu sistemu. Naša stranka ga je vedno odločno zagovarjala. Toda kako da prihajajo klerikalci s tako pravica le za ljubljansko občino ? Zakaj ga pa niso vpeljali za državni zbor ? Zakaj ga niso vpeljali za deželni zeor, kjer so imeli vso moč? Zato ker gre tej družbi za političao rokovnjaštvo, za nič druzega, kakor za klerikalno samovlado, za to, da bi pobasali vse v svojo malho, da bi na razvalinah ljudskih pravic povzdignili tron najtemnejšega absolutizma. Toda o ljubljanski volilni reformi še ni izrečena zadaja beseda. C e je klerikalizem brez mej predrzen, vendar ni še vsega-mogočen. — Zdravstvene razmere na Kranjskem so imeli klerikalci kaj radi na jeziku, ko so bili v deželnem zboru še v manjšim in so lahko drugim nakladah odgovornost na pleča. Ča nič druzega ne, viaj samtarae razmere se bodj izboljšale — tako je mislil marsikdo, ko so pobasali večino mandatov v deželnem zboru in odboru v svojo malho. Toda kar je bilo dobro v opozicij?, ne diši gospodi več na kurulsk*h sedežih. Za agitacijo je bilo zabavljanje kakor sol za krtih; za volitve so bile obljube kaker črvi za ribe. A sedaj so mandati v žepu; kdo bi se zdaj uivarjal s izpolnje vanjem obljub? Škandalozne so bile zdravstvena razmere v dobi liberaliio-neiuške večine, škandalozne so v klerikalni dobi in kakor tedaj, bi se tudi sedaj lahko pisale knjige u njih. Pa naj zadostuje danes le ena zgodbica. Žalostna je, da bi se razjokale tuje oči, a razdražljiva je, da bi človek zdivjali V Jaršah, v najbližji soseščini katoliškega poslanca Dimnika, streljaj od Ljubljane, je živela uboga rodbina v leseni, propadli bajti. Po domače se je reklo pri Končarju. V enem letu je izumrla malodane vsa družina; šest njenih članov, pred letom dni Se živih, pekriva danes črna remija. Najprej je umri oče — pravijo in verjetno je, da za jetiko. Nekaj mesecev po tem je priila smrt po devetletno deklico; pred 14 dnevi je pokosila dve deklici — en dan sta obe ležali na mrtvaškem udiu. Zadaji teden je umrl 13 letni sin, ▼ torek pa 16 letni fant. Zidnji otrok se bori s smrtjo v deželni bolnišnici. Ponj je namreč prišel reiitni voz iz Ljubljane.^ Vse prejšnje žrtve so umrle, kakor se nam poroča, brez zdravniške pomoči. Edini, ki je prihajal blizu, je bil duhovnik, kadar je bil *as za pogreb. Pravijo, da opravlja mrtvaško ogledovanje v občini — mežnarl Sosedje pripovedujejo, da je bajta smradna kakor gnojišče ob jugu; t izbi gnije repa j stokanje otrok se je včasi slišalo vseokrog. Tako je Ljubljani pred njsoml Sost ljudi ,1 en®®,ll,lu P°d lodino in živ krst se n3 briga za tc» nihče ne pogleda tega »stanovanja*, mhčo ns vpraša, odkod tak.o umiranje in le slučaj je kriv, da pride vsaj po zadnje dete rešilni vo«. Opustimo komentiranje. lužna povest kriči preglasno 1 — Smodaiinice ne ljubljanskem polja ostanejo« tako je na prošnjo Ijubljarnke mestne občine odgovorila vojna uprava. Taka je ljubeznivost mi-litarisma, kadar gre za stvarna vprašanja. Zidoja eksplozija v omenjeni smodnišnici je Ljubljančanom le v livam spominu; potres, ki se je takrat ob-Čutil po mnogih krajih mesta, potrte šipe in podobne nezgode so dovolj jasno kazale, da je skladišče streliva v taki bližini mesto, na ravnem polju, resna nevarnost za Ljubljano in njeno prebivalstvo. M i« to mar militarizmu? Po njegovih pred* prsih je eksplozija prepovedana; to je njegova »varnost*. Da so na svetu sile, ki se ne menijo za njegove predpise, pa ni njegova krivda. Sploh pa, kaj menijo Ljubljančani? Kaj jo militarizem za to na svetu, da bi varoval njihovo življenje? Eh, zakaj je dober, jim je glasno povedal tisti septembrski dan, ki se ga tudi še spominjajo nekateri Ljubljančani. Pa čemu bi bil drugačen? Saj dobro ve: Naj ravna ž njimi kakor hoč«», naj jim postavi še nekoliko smodnišnic pod nos, dobil bo vendar vselej od njih, kar bo zahteval in ko predloži vojni minister v delegaciji svoj proračun, brambovski minister pa državnemu zboru svojega, bodo slovenski poslanci in delegatje tako navdušeno glasovali za milione, da bi od samega navdušenja lahko zopet pečila kakšna sraodn>šnica. — Stavka pri Weibelnti. 20. decembra 1.1. so se hoteli pomočniki tvrdke Weibl pogovoriti z gospodarjem v zadevi delavca Ferdinanda Štru-keljna, ki intrigira proti drugim delavcem, kar je sam gospod Weibl spoznal, ko je bil Je vposlen za delovodjo pri tvrdki Žabkar, kjer so morali drugi delavci nastopiti s stavko za Weibla proti Štruklju. Enake razmere so napotile tudi sedaj delavce, da so hoteli napraviti s Štrukjom red. Ali predno je prišlo do pogovora z Weiblom, je on že odpovedal trem delavcem delo. Takoj nato je poklical v pisarno druge delavce in jim to povedal. Vsi drugi so se izrekli solidarne in so v torek zjutraj, dne 21. decembra stopili v stavko za svoje sotovariše. Vposlenih je 15 pomočnikov in lepo število vajencev — teh kar devetnajst. V slavki je 14 pomočnikov. Ker so razmere v kovinski stroki v Ljubljani jako žalostne, so zahtevali, ker jih je g. Weibl prisilil v stavko in ni hotel glede Štrukeljna ničesar urediti, da se skrajša delavni čas na 91/* ure, ob sobotah pa 8 ur obenem pa tudi povišanje plače za 40 vin. na dan. Sedanje plače pomočnikov so sledeče: Ko je izučen, ima na dan K 1 20 in šele po več letih dobi 2 krone na dan. Vzrok tako slabih plač je glavno ta, da je povsod v kovinski obrti preveč vajencev in ti ubogi trpini delajo kot brezplačni hlapci cele 3 leta zastonj. Tako je vajenec Detela ta teden delal v Kranju z Štrukeljnom, ta ga je pustil brez denarja iu mu je rekel, da naj gre prosit postajenačelnika za prosto karto, pomočnik Štrukelj se je pa lepo odpeljal v Ljubljano. Vajenec je pa ostal v Kranju in dobri ljudje so mu morali dati 40 vin. in svetovali, naj gre peš domov v Ljubljano ob takem mrazu 1 Ob takih razmerah se ni čuditi stavki. — Javna varnost Med čitatelji je gotevo še kaj takib, ki mislijo na najlepšs in najprijetnejše reč', kadar slišijo samoobsem lepo besedo «javna varnost*. Da ne bi živeli v prebleSčečih, a nepotrebnih iluzijah, naj jim nekoliko pojasnimo stvar. Mnogo besed ni treba. V proračunu kranjske dežele za leto 1910 obsega poglavje «Javna varnost* sled.čo zanimive točke: Za odg o n (poskakuj, delavčevo srce! 32 350 kron; za nastanitev orožni-nikov (tvojih dobrih prijateljev na ) 50.000 kron; primankljaj zaklada deželne prisilne delavnice (ki ti vzgaje konkurenco v delu) 48 239 kron. — Konsamao društvo za Ljubljano ia okolico se zelo lepo razvija. Sedaj že šteje 414 članov. V eni pr;hoduj’h številk se bi mo malo natančnejše popečah, s to res vse nade vzbujajočo zadrugo. Za danes opozarjamo le vse ljubljanske dolavce in konsumeute sploh, naj se z združenimi močmi to lepo delo v blagor ljubljanskih in okoliških kon-sumentov podpira. — Pogreša se mizar Ivan Škerjanec, stanujoč na Zibjeku št. 14. Mož je šel popoldne s psom v Stepanjo vas, odkoder se ni več povrnil. Ker je zvečer pes priSal sam domov, se je domačim takoj zazdela sumljive. Iskali so ga včeraj cel dan, toda ostalo je vse brez uspeha. Nazadnje je bil pri Anžiču na Poljanski cesti, od t am pa ni nobene sledi več o njem. Sumi se, da je pogre-šancu, ko je šel domov ob Grubarjevem prekopu, spodrsnilo in je padel v vodo, katere žrtev je postal. Šrerjanec je velike postave, plešast, sivkastih brk ter je bil oblečen v nedeljsko obleko. S seboj je imel tudi palico, ker so ga bolele noge. Kdor bi dobil o pogrešanem kako sled, naj to nemudoma sporoči mestni policiji, — Zdrobil si i« na dela lobanjo. 16 letni pomorščak Spiro Geršer je bil zaposlen na 0grske dežele: za celo leto K 14■— za pol leta za četrt leta na mesec Za Nemčijo: za pol leta za četrt leta Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta „ 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora*. Želodčni liker ii 7*— „ 3*50 1*20 K 7-90 m 4‘- je najboljše krepčilo želodca I Blizu In daleč Vse ga poznd, Kdor ga Imd, Ima zdravje domjl Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost , „ 4-80. Naslov za naročila; ,FLORlANa, Ljubljana. Postavno varovano. H. Siittner Ljubljana n mestni trg razpo£il Koikopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 86 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne umja, se denar vrne nazaj. — Vernice a slov. trakovi: nikelnasta K 1*20, srebrna K 6'—. 44 Če traSljate, če ste hripavi, če težko dihate, če se po< noči potite, če ste taslizen, če ste nahoden, če čutite bolečine v prsih, potem je to znak, da ste se prehladili ali si nakopali influecco, vendar je to lahko tudi resnejšega pomena. Priporoma se torej, da se take pojave pravočasno omeji. V to svrho se rabi od mnegih zdravnikov priporočeno domače zdravilo Orkenyev sirup iz lipovega medu. Steklenica Orke-nyevega sirupa iz lipovega medu za poskušnjo stane K 3 —, velika steklenica K 5-—, 3 steklenice se dobi za K 15’— franko po povzetju samo od »Lekarne apostolov v Budim* pešti», Josefsring 64, depot 31. Vino naprodaj ima 50 °/o prihranka na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano 52-20 Slatfln , , t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se £ri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja 9 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy Svarilno vsakogar, če je hripav, zaslizen in če nima teka, če opazi, da izgubi na teži svojega telesa, če se ponoči poti, če se čuti slabega in izmučenega, ali če opazi te pojave pri kakem družinskem udu, F da naj ne rabi tajnih sredstev, ampak da nemudoma naroči Orkenyev sirup iz lipovega medu, da se te pojave takoj omeji. Ork6nyev sirup iz lipovega medu prekaša vsa podobna sredstva, olajša kašelj, odpravi slezenje, vzbuja slast in odpravi nočni pot. Na angleški razstavi odi kovan z zlato kolajno. Steklenica za poskušajo stane 3 krone, velika steklenica 5 kron in 3 velike steklenice franko 15 kron. Naroča se po povzetju samo pri izdelovalcu Orke* nyeva lekarna apostolov v Budapeiti, Josefsring 64. Depot 31. 4 »Gospodarska zadruga" v Vrtojbi. Kvaliteta med vipavskim in briškim. Na zahtevo as pošiljajo vzorci. — Cene smerne. — Zasebnikom in konsumnim društvom se priporoča 10- 6 odbor. Kavarna ,Unlone‘ v Trsta ulica Oaserma in Torre Blanca se priporoča* i M Til i ;! i :! f ;l f :! ( U I -I I i| ( || f I A. Zupančič knjigovez v Ljubljani Slomškova ulica hiš. štev. 31 i žend za leto 1910 je isšel. Gena 80 vin., po poiti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega Prapora" v Cjubljani. * * * * * priporoča svojo nanovo urejeno knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. H« * * * * Razun vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig ln vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepartout, prikladne za različne podobe, fotografije i. t. d. j( Cene nizke. Postrežba točno Častiti gospod Gabriel Piccoll lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle poualnlk In pramlranl matfvadjl lovco v Koritnicah, poita Knežak ppl 6l Patra na Kraau. Strokovna zveza tobačnih delavk In dolavoov v LjnMJani. VABILO na m ■ veliko mednarodno maškarado ki bo v soboto, dne 15. januarja 1910 ob 8. uri zvečer :::: v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih :::: »NARODNEGA DOMA“ v Ljubljani (I. nadstropje). Godbo oskrbuje sl. Ljubljanska Filharmonija. VSTOPNINA: V predprodaji 1 K, strokovno organizirani delavci 80 v, pri blagajni za vsakega brez Izjeme 1 K 201. Vstopnice prodajajo: Šešarkova tobakarna, Strokovno tajništvo (Šelenbnrgova nllca Stev. 6.III.), prodajalne konsnmnega društva za Ljubljano ln okolico, na Glincah, v Šiški in Vodmatu, restavrator v ,,Narodnem Domu" in društvenlkl. Ker Je prebitek namenjen v podporo obolelim članom, uljudno vabi k obilni udelešbi ODBOR. 62-6 Ustanovljena 1847. 63-6 Ustanovljen* 1847 Sovama pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 n LJUBLJANA n Turjaški trg it. 7 Najve&ja *aloga pohiitva za spalne in jedilne lobe, salone bi gosposke sebe. Preproge, sastorji, modrooi na smeti, iimnatl modrool, otroški voriftki i. t.d. Najniija Na]aoUati«ji« blago. Isdajatslj in sdfevirai vodnik Fiib Sirti, Tilka Iv. Pr, Lampret v Kranju*