¿O. rúen nedelj i»| tXC#pt Sunday« HoiKUy»- P ILO SVETA .íeab XXVflL k4oL g[ASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE MQHOtÉ m Matter January 16 liu .. Ih ~ * — • i itttt-t ^Sm_ — 'V ' Chicago, 111., Mrtek, 2. avguiU (August 2). 1934. UrvdniAki in upravniékl prostori: »167 8. Uwnilal« Avo. for Komentarji «krvava svatba' Avstriji po vsem svetu, ki ni-¡Í skupnega s fašisti ka-Ijjrve, »e niso dosti xa „krvavi konflikt med v Avstriji. Bilo jim je katera Cistična drhal ¿rugo fašistično drhal. je bilo želeti, je to, ■j k fašisti — ker se že ho-pobijati — vsi med seboj I Potem bi bilo nekaj ti-prcev manj na svetu, ^avstrijskimi fašisti razli-najmanj tri tabore: ivci, katere vodi knez berg, katoliška garda, l^di novi diktator Schusch-(gušnik!) in hitlerjevci. V «c razlikujeta prva dva ta-»m ni znano, toda nasto-šaskupno proti hitlerjev ki se razlikujejo od prvih ton, da hočejo imeti zdru-fUltrije z Nemčijo. |kor je razvidno iz po-io Starhembergovi in ichniggovi fašisti naklesti-Itierjeve fašiste, kar pome-k Hitler se ne bo imel Av-je Avstrija je ostala neod-toda izgubila je Dollfussa Kil ji je hitlerjevski bombni l Bedno avstrijsko ljud-lkise ne meša med fašiste, i na boljem; naj bo pri h katerakoli fašistična dr-- ljudstvo je tepeno. idrijski konflikt je odkril (maéilnega. Fašisti se balda prinašajo v človeštvQ potenje duhov", kar znači b mišljenje, katero se ima viti le v prid državi in na-l In kaj vidimo v praksi ? 1 fašist i samimi je najmanj toti, najmanj bratske lju-}a «loge! To so pokaaali •fcji, kjer so ae pred enim I» poklali med seboj ka-Mjfrši divjaki, in isto se je rto v Avstriji. Fašist Pla-1 j«ubil fašista Dollfussa! k katoličana! Ütem je oče fašizma, Mus-i stal na čelu armade ob l/ia plane po avstrijskih fcvcih, ako bi si prisvojili ¡toro, in Mussolinijevi listi "^Pko zmerjali nacije v fiji i barbari in morilci — 'kje Mussolinijeva faši-fcdrhaI N boljša, kakor da N barbarska, razbojniška Maka! F. Pa naj so v črnih, |Wtih, zelenih, plavih ali Jph srajcah, so pobes-in zato so nevarni. ■Mizma so glavarji in jjnoat tem glavarjem. je fašizem pre-J*«Jpletij nazaj in rad j™ ¿Weatv0 v dobo de-Cistična aktivnost 'S glavarjev, okoli ¿Glavarstvo in okoli str™ fašizma Z**** «tran fašizma je f bpiUlizem. Naj se fa-koljejo med seboj, £ 10 »i edini, namreč v J Pfvatno izkoriščanje U*? "stati. da mora *,r'ti se najgrša reak-|¿?krtci¿'> ¡n osvobodi-^VSi enako smrtno S*»*" v Nemčiji in I 7|* "amo eno dobro Is Jf:/lm f">lj navdu-lle,t kl*'¡ med C \nj.Jih ¡n tem interesu vsega, 'n pošteno, je MIME SOLE Ril BON TIM ZA SHODE Civil Liberties Unija pričela kampanjo za libeliziranje šol ske politike g^jP^Lrat, qf petaca prortdod fori, aoctlo. naa a. ^ rw a Subscription 16.00 Office «f Publication: SWÍV7 South Lawndale Ava. IVU'phono, Rockwell 41)04 STEV.—NUMBER m pri I k». , r^1 , f* k/ k I la.' I * i» U, IV t fe1 hiti M*-rani "tvo naj in ¿uva run stoji «voje ničesar, "bijajo med ar '»dneali „ 'vojem' na smrt! New York. — American Civi Liberties unija je poslala šolskim odborom dirom dežele brošuro, v kateri propagira idejo naj javne šole služijo tudi za politične shode in predavanja, za kar naj šolske oblasti računajo le minimalno vsoto za kritje stroškov. Unija pravi v tem pamfletu ki je baziran na ¿Mem študiju situacije, da diktirajo rabo šo za izvenšolske «vrhe "lokalni predsodki ali pa vplivne reak cionarne skupine." Manjšinskim političnim strankam in disident-nim skupinam so redko kje odprta. Le šest držav ima postavo, ki garantira vsem verskim in političnim skupinam enake pravice in privilegije do rabe šolskih poslopij za javne shode ali predavanja. Te države so: California, Indiana, Kansas, Michigan, No. Dakota in Oregon. Za model pa priporoča michigansko in cali-fornijako postavo. ♦ "Ce civilne svobodščine kaj pomenijo, tedaj je njih pomen v tem, da imajo nepopularne skupine pravico do prezentacije svojega mišljenja na isti bazi ko vse druge skupine. Šolska poslopja, posvečena demokratičnim procesom, bi morala služiti v vsakem kraju kot prava javna govornica, kjer bi lahko svobodno razpravljali o vsakršnem političnem in ekonomskem vprašanju. "Za zgradnjo in vzdrževanje javnih šol prispevajo vsi davkoplačevalci in bi morala biti na razpolago tudi manjšinskim skupinam, ki so prav tako taksirane ko vsi ostali elementi." Za ta pamflet je unija dobila moterial od šolskih odborov v 93 mestih s preko 100,000 prebivalstva, od socialistov in komunistov ter od svojih zastopnikov v 22 mestih. Brošura stane deset centov in se naroča pri American Civil Liberties Union, 100 5th Ave., New York City. Trdnjava jeklarskega Imata ae maje Delavci zahtevajo priznanje u-ni je in grozijo s stavko Bethlehem, Pa. — Trdnjava industrijske avtokracije, katero Charles Schwab vzdržuje že štirideset let v tem mestu, se je te dni nevarno zamajala. Jeklarski delavci so namreč pozvali upravo Schwabove kompanije na konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o delovnih pogojih. To je prvi korak k kolektivnemu pogajanju, pravijo unij-ski uradniki. Ako uprava ne bo poslala svojih reprezentantov na konferenco, na kateri bo predložena zahteva glede priznanja unije, je stavka neizogibna. Delavci v Schwabovih jeklar-nah so nezadovoljni s sedanjo "reprezentacijo", ki jo predstavlja kompanijska unija in v zadnjem času trumoma pristopajo v pravo unijo. Kaj se prav za prav godi v Minne-apolisu? Veliki magnatje in stavkujoči vozniki napadajo taktiko go-vernerja Olsona Minneapolis, Minn., 1. avg.— Danes zjutraj je 3000 miličnikov vpadlo v glavni stan unije stavkujočih voznikov tovornih avtov in aretiralo več sto pike-tov, ki so se tamkaj zbrali, da prejmejo navodila. Aretirana »ta bila tudi dva voditelja stav-karjev, Vincent Dunne in Mose Bork. Vse aretirance so vojaki odvedli v stekado, urade organizacije so pa zaprli in postavili stražo pred vrata. Minneapolis, Minn., 1. avg.— Sinoči je 7000 stavkujoČrh voznikov tovornih avtov zborovalo na javnem shodu kljub obsednemu stanju in zborovalci niso nič vprašali generala Walsha, poveljnika milice, za dovoljenje. Walsh je kasneje dejal, da je vedel za shod, toda ni se mu hotelo, da bi motil zborovalce. Stavkujoči vozniki so na »hodu ostro kritizirali governerja Olsona, ker njegovi vojaški poveljniki dajejo dnevno več in več "permitiov" za razvažanje blaga. Sklenili so, da bodo obnovili piketiranje na trgu kljub milici, če ne bo konec "permitov". * Med tem grme delodajalci proti governerju zaradi obsednega stanja. Veletrgovci še vedno vztrajajo, da se ne bodo pqgaja-li s "komunisti", ki vodijo štrajk. trn 6000 delavcev za pogrebom dveh takih "pikni- ubitih stavkarjev Sheboygan. Wia. — Cez 6000 — očividci pravijo, da je število blitje 10,000 — delavcev je 31. julija spremilo Leeja Wake-fielda, sta v kar j a v Kohlerjevi tovarni, ki je bil ubit zadnji te-pridobilo den v 36 deputiji, na pokopališče. Pogrebni obredi so bili oh .v.....— I v Mooae parku. Tako veličastnega pogreba še niso videli v zgodovini Sheboygana. jtl t t*tu.n :---u— — Ml 11111 1" , n Umi letu poražen pri volitvah. , 'bur Glenn Bile so volitve sodnika in Voli-Cerkve,' vov kandidat je ostal v manjši-* M tretji v ni za 1W giaaov.. Vladno posojilo za grad' njo dveh elektrarn PWA je končno dovolila denar za dve kontestirani občinski elektrarni Washington, t- Prizivni odsek Public Works administracije je te dni končno odobril posojilo za zgraditev dveh občinskih elektrarn, proti katerim se je boril trust elektrike. Prvi slučaj je v okraju Greenwood, S. C., drugi pa v Coeur d'Alene, Idaho. Proti posojilu v vsoti dveh milijonov v South Carolini se je borila Duke Power kompani-ja, katero je pokojni tobačni kralj zapustil raznim institucijam — cerkvenim in šolskim, ki prejemajo profit te družbe. Za posojilo so se borile okrajne oblasti, češ, da je ljudstvo v krempljih te družbi radi izredno visokih cen. Iz Coeur d'Alene je prišel v Washington pa župan, ki je u-spel v svoji misiji in dobil posojilo $650,000 za novo občinsko elektrarno. Proti temu projektu se je borila Washington Water Power kompanija. Manj sreče ima mesto Camden, N. J., ki tudi skuša dobiti šest milijonov v slične namene. Posojilo mu je bilo odklonjeno pod pretvezo, da je izčrpalo svoje davčne vire, doseglo davčne meje, čeprav projekt nima s tem nič opraviti. Klektrarna bi se namreč sama izplačevala in tudi dolg amortiziral. Mest/) je sedaj v krempljih Public Service korporacije, ki drži za vrat vso državo in diktira vladne smernice. Pri zadnjih volitvah so volilci z veliko večino odobrili projekt za zgraditev občinske elektrarne, kljub temu se pa PWA upira dati posojilo. Liga o terorizmu narijev Praga.—Praška sekcija Nemške lig* za človeške pravice poroča, da so nemška sodišča Izrekla smrtnih in zapornih obsodb, ki znašajo 3894 let, med temi štiri dosmrtne obaodbe, v prvih šestnajstih mesecih Hitlerjevega režima, od 30. januarja 1933 do 1. junija 1984 To poročilo ae nanaša samo na zločine političnega značaja inšte-vilke so bile vzet« iz nemila*» časopisja fcrtve masnega terorja proti Hitlerjevim lastnim pristašem niso uk IJ učen« ročilu. . _____ 1917, authoruad OB Jane 14, lllt. NIZKA MEZDA PRI GRADNJI JEZA V NEVAM Po še«t dolarjev zasluti le malo delavcev. — Gibanje za krajevne gradbene pogodbe Washington. — (FP) — Pri gradnji ogromnega Boulderske-ga jeza na reki Colorado v Ne-vadi ni nobenega sluha o kakem "novem dealu". Za naporno delo ob silni vročini, ki doseže do 130 nad ničlo, je plača rar,-meroma nizka, veliko nižja ko pri vladnih javnih delih, kjer izurjeni delavci zaslužilo |1.1() na uro. Pri Boulderskem jezu je le malo delavcev, ki imajo po šest dolarjev na dan, drugi so klasificiram za težake ali pa za pomočnike. Organizatorji, ki so jih poslale unije gradbenikov za organiziranje tamkajšnjih delavcev, poročajo o naraščanju unijskega sentimenta, pravi predsednik stavbinskega de-partmenta ADF Michael Mc-Donough. Z ozirom na določbe konstrukcijskega pravilnika, pričakuje MoDonough sklenitev tisoče kra jevnih pogodb, v katerih bodo zastopane vse unije gradbenih delavcev. Te skupne pogodbe imajo naslediti sedanji sistem separatnih pogodb, kar bo gradbene delavce privedlo bolj skupaj. V več krajih ao bile take pogodbe že sklenjene. Njih ten-jjdenca bo tudi odprava škodi j i gvih jurisdikcijskih sporov. Po novi postavi bo v Califor-iji mogoče skleniti eno pogod-za vse stavbinske unije državi, oziroma je bila taka pogodba že sklenjena. Ometači so v tej pogodbi dobili šesturnik in $1.25 na uro. Kontraktorji z juga so se pri tožili na načrtni in pritožbeni odbor pravilnika, da je 40c na uro za navadne delavce preveč. Odbor preiskuje to zadevo, ki je prva večja stvar, odkar Je pričel funkcionirati. Proti novi lestvici, ki določa 90c na uro do 1. septembra in dolar po tem datumu, so vložili protest tudi pleskarski kontraktorji v Philadelphijl. Mali ne-unijski kontraktorji, ki so pred sprejetjem pravilnika plačevali 30 in 40 centov na uro, pravijo, da ne morejo plačati nove lestvice. H hoji Mellonova kompanija se stavk Pittsburgh, Pa. — The Aluminum Company of America, ki jo kontrolira Mellonova famlli-ja, je naznanila, da bo upoštevala pritožbe delavcev, ki so zagrozili s stavko v petih tovarnah. Delavski svet, ki so ga izvolili delavci, uposleni v industriji aluminija, ima nalogo, da odloči o vprašanju stavke, ako bi se pogajanja s kompanljo Izja- Mussolini je zakrivil pkrvavi piknik" v Avstriji, pravijo v Jugoslaviji Umik fašističnega diktatorja v Rimu! Zdaj je priprav-Ijen na "sodelovanje" pri invaziji Avatrije. Avstrijski diktatorji obtožujejo Hitlerja, da je aanetil puč. Obešanje na Dunaju ima trajati več dni Železnliarjl ae pripravljajo za stavko Spor je nastal, ker je kompanija odklonila odk»k vladnega odbora St. IjOuIn, Mo. — Re presen-tantje štirinajstih železniških u-ni j so na svoji seji sklenili, da se vprašanje stavke predloži članom teh unij, ki so uposleni pri Mobile & Ohio železnici. Ta železniška družba je po konkurzu dobila oskrbnika. Člani morajo poslati glasovnice v glavni stan unije najkasneje do 15. avgusta in vse kaže, da se bodo izrekli za stavko. Železničarji zahtevajo, da kompanija plačuje svojim uslužbencem tako visoko mezdo, kakršno prejemajo železničarji pri drugih kompanijah, dočim trdi uprava M. & O, da bi to povečalo izdatke za $100,000 na mesec. Z drugimi besedami to pomeni, da so delavci prikrajšani za to vsoto vsak mesec. Na zaslišanju pred vladnim odborom so reprezentantje železnice argumentirali, da ne bi zmogli novega bremena, ki ga pradvlduje reatavrlranje stare mezde. Vladni odbor pa je kljub temu odločil, da so zahteve železničarjev upravičene in da mora železnica najti pot, da I odo železničarji dobili svoje. Železnica se noče pokoriti te mu odloku, nakar so unije po daljšem pogajanju predložile zadevo svojim članom, da glasuje jo o stavki, ki naj bi prisilila družbo na kapitulacijo. Polletja jaaaiko premagala stavkajoča dokloto Devet pikelk omedlelo, ko |ih Je policija zavila v oblak plina York, Pa. — V torek je bilo na stavkovni straži pred Phyl-bernovo tovarno za arajce 40 deklet stavkaric. Policija Je nar valila na dekleta in jih obrneta-la s celim kuponi bomb plinov k za solzen je. Devet deklet Je orne* dlelo, da so jih morali odpeljati v bolnišnico OfjtaJe so pobegnile. Policija Je "sijajno zmagala" _____ 200,0(10 brezdomcev v k cm pa h Washington, D. vladnih Nad I 200,000 brezdomcev *e nahaja v lovila. Ameriška delavska deracija je obljubila podporo! kern pa h, poroča federa I- delavcem v slučaju, da stavka' zbruhne. Petorica obaojena na »mrl * l(u< siji Moskva, 1. avg. — V Hverd-lovu Je bilo včeraj pet tehnikov obsojenih na smrt z uatr-lllvi. jo zaradi sabotaže. Povzro Hi ao požar v kovačnici tovarne /a stroje. Sest drugih Je dobilo dolgo za|K>rno kazen. Sovjet-*ki tisk omenja nekega inozeh.-<■ a, ki je omenjene tehnik' podkupil v intereau nekega tuje-wmsk«»ga sindikata za izdelovanje strojev, toda rfotičnik se Je pravočasno izmuznil iz Huaije. Helgrad, 1, avg. — Tukajšnji list "Novosti", ki je eno izmed režimskih glasil, je včeraj pisal, da je MuHsolinijevo koncentriranje vojaških čet na avstrijski meji predvsem namenjeno za povečanje prestiža Mussolinijeve vlade doma. G tem početjem je Mussolini riaktral novo evropsko vojno. V jugoslovanskih oficlelnih krogih se sliši mnenje, da Je Italija v glavnem odgovorna «a ae-danji krvavi konflikt v Avstriji, katerega bi danes rada ustavila. Ce bi Mussolini ne bil urgiral Dollfussa k brutalnemu potla-čenju socialističnega gibanja v Avstriji v zadnjem februarju, bi najbrž danes ne bilo tega, kajti hitlerjevci bt morali računati z večino avatrijakega ljudstva in bi se ne upali začeti bombnega terorja in končno puča. Him, 1. avg. — Predstavnik Italijanske vlade je včeraj dejal — z ozirom na vest Iz Hel-grada, da je Jugoslavija proti temu, da bi Italija sama Invadi-rala Avstrijo — da Italija ni nikoli mislila na samcato akcijo v Avstriji. Italija se zanima edi-nole za neodvisnost Avstrije — In če ji druge države pomagajo pri tem namenu, je vsaka taka pomoč dobrodošla 1 Predatavnlk je tudi zanikal vest, da j^ Mussolini telefoniral Hitlerju. Prav tako zanikajo v Vatikanu, da so katoliški škofje v Avstriji ob času Dollfussove-ga pogreba na Dunaju izrazili zadovoljnost, da Je HlUer imenoval barona Papena za nemškega poslanika v Avstriji. Dunaj, 1. avg. — Walter A-dam, avstrijski minister pro|>a-gande, Je sinoči Izjavil v svojem govoru v radio, da Je avstrijska straža ujala nemškega kurirja, ki se je mislil utihotapiti iz Ha-varake v Avstrijo nekaj dni pred naeijskim pučem na Dunaju, Kurir, čigar Ime Je lioherl, J« prišel iz Monakovega in pri sebi Je Imel šifrirane dokumente, ki ao vselaivali navodila za "hit-lerjevce v Avstriji. Kno teh navodil se glasi, da "v nekaj dneh pride konec Dollfussove vlade In nacljski voditelji v Avstriji morajo skrbeti, da bodo |s»vdjnlkl nacljskih napadalnih oddelkov takoj prevzeli governersko oblast v vseh devetih provincah Avstrije". To Je jasen dokaz — Je dejal Adam - ds je Nemčija odgovorna za puč zadnjega ledna lil vse |M»aled|ce Vojno sodlAee je danes zjutraj začelo razpravo proti tretjemu hitlerjevskemu vaditelju puča i mi imenu Iludl. Tudi la bo najbrž še daneit oliešen. Nato prid« na vrsto ve<*je Ale vilo drugih in krvnik Johann l.ang bo vaeka-kor x.»|MMilcn ven I a teden. fMie-Aanje v Avstriji je člato primitivno in barbarsko. Vrv Je na- na relifna administracija. TI ljudje prcdHtavljajo grupe s e«st in '"džungel", ki hodijo Iz enega kraja v drugega in nimajo nikjer stalnega bivališča. I telilo.t , „ i u«na skoči obroček na stropu administracija dalje |>oročs, da jr, riM «nem koncu Je zanka, ki se število teh ljudi poveča pO* j jo natakne/o okoli vratu obso-v p reč no %a 20,000 na mesec. jene», drugi konec vrvi pa drži-Za vzdrževanje teh kemp J*i,M ^a Hrusta, ki v k-četa vrv na Nar I JI ¿skrivaj« svoje fločine Monakovo, Nemčija — Izdaja "Illustrierter Beobarhterja", i-luftrtranega glaaila narljakega režima. Je bila zaplenjena, ker je prinesla slike ekaekuclj pro-.po-1 mlnentnlh narljskin voditeljev, k glase poluradn« informacij«. vlada potrošila nad dvajset milijonov dolarjev od zadnjega aeptembra, pravijo uradniki re-llfne administracije. Angleška delavska stranka tadM-la nov program I/ondon. — "Za »ocializem in mir" Je naslov novega programa angMke delavske nt rank* Pro-gram je izdala k">*«** Ur« an 1 .M M«-« >, Naltai»! M.roi 1.1«.» : M M». Il uo «I ** •i tí. ,» rrl<« l«-u» tl 7i " /.Jr^A^u» «Jr**»* zohl krajevne in državne un ¡Jake voditelje, katere urgirii. naj pazi- njih dnevih kampanje na delo ter pridobe nove člane in člani-Ko jih pridobite, pojdite ž njimi k zdravniku in prlvedite jih potem na piknik k sprejemu, 'ki se bo vršil ob 4:30 popoldne. Prepričan sem, če se količkaj pptrudimo, da bomo dosegli za-2'čljeno število, ki nam še manjka sedaj do 500. Manjka jih sedaj, kot mi je znano, samo Še 27. Tretja novost pa bo ta, da bodo predstavljeni udeležencem na pikniku vsi, ki so bili sprejeti za časa U» kamp .nje, katerih je sedaj že preko 100. Opozorjeni so torej tudi vsi oni, ki so bili sprejeti od januarja naprej, da gotovo pridejo v park pred 4 :30 popoldne, kajti ta dogodek vam bo vsem ostal v trajnem spominu. Seveda bomo imeli poleg teh novosti tudi razne druge stvari, ki bodo zabavale sture in mlade. Vse bo pripravljeno, da se bo vsakdo lahko zabaval po svojem okusu. Za otroke bomo imeli tudi nekaj posebnega, razne tekme in drugo, tako da m* bodo vsi radostno zabavali, povrhu pa še prejeli nagrade. Zato, starši, pripeljite jih tega dne na sveti zrak in dovolite jim nekoliko razvedrila! Kaj bi našteval še vse drugo. I*e pridite vsi in prepričali se boste o vsem sami. Vstopnin« iii nobene, pa vendar bo nekaj srečnih, ker bodo deležni na; grad, ki se bodo tudi oddale na tem pikniku. Tudi za bečlarje in bečlarice bo vse pripravljeno. Potem, ko' se bomo naužili zabave in vseh d)ri»rot, bomo lahko šli v koruzo v sulico, če bi U» slučajni» ne bilo' dovolj pod drevesi, ker lastnik parka Gazvoda nam je obljubil,' da ne bo nič računal, če se katera koruza zlomi. Zaradi stro» i škov le pridite brez skrbi. Tudi g(sllH) ls»mo imeli izvrstno, da bodo lahko plesali stari in mladi. Mote to v trio je moj-' Opozarjam rojake v naselbini Triadelphia, W. Va., da bosta posetila sejo njihovega društva SNPJ dne 12. avgusta dva konferenčna odbornika. Po seji, ki se vrši dopoldne, se bo vršil shod za ustanovitev soc. kluba Naš prvi izlet 5. avgusta Pittsburgh, Pa. — Čitateljem Prosvete se gotovo čudno zdi, ker imamo pri nas tako malo zabav in piknikov. Toda temu ni tako, vsake navadne domače za-bavice pa vendar ne moremo v javnosti naznanjati, sicer bi bila v listu vsak teden kolona drobiža iz Pittsburgha. Zato pa večkrat mine kakšna stvar, ki je vredna, da se jo objavi, ker "za to šmentano ipero vsak nerad prime," in tako rojaki žirom dežele ne vedo, da se tudi mi gibljemo. Sedaj pa kar ne morem več molčati, da bo naš pevski, dram- na željo tamkajšnjih somišlje-1 in gospodinjski klub priredil nikov, kakor so mi rekli pri mojem zednjem obisku pri njih. Pripeljite mnogo rojakov in somišljenikov na shod. Tfcm so naši rojaki (pred leti že imeli soc. klub in ga spet lahko imajo. Prvič zato, ker .ga potrebujejo, drugič pa zato, ker imajo med seboj zmožne moči, ki razumejo položaj današnjega sistema. Joseph Snoy, društvo št. 13. Pogreb Kohlerjeve žrtve Sheboygan, Wis. — Danes (v torek, 31. julija) se je vršil veličasten ix>greb Leeja Wakefiel-da (25 let star), druge žrtve Kohlerjevih poboj nikov. WakefieUl je bil dvakrat prestreljen prošli petek ob mraku, ko so Kohlerjevi poboj nik i hladnokrvno navalili z bombami, revolverji, puškami in strojnicami na mirne in neoborožone pikete delavce, njih žene in otroke. Posledice tega boja so, da danes leži v bolnišnicah nad 40 ranjencev, nekateri zelo kritično in je vsak čus pričakovati, da |>odle-žejo ranam. Delavci in delavke so pok. Wa-kofieldu izkazali najvišje časti svoj prvi izlet na Slapnikovem pikniškem prostoru ali grovu v nedeljo, 5. avg. Imeli bomo obilo zabave, pa tudi šaljivo pošto. I-grala bo dobra godba, prigrizek bo okusen, pijača pa najboljša. Torej ne bo ničesar manjkalo. Ulj'udno vabim vse tukajšnje in okoliške rojake, da pridejo na iulh prvi izlet, tako da nam s Svojo navzočnostjo dajo korajžo in pogum za nadaljnje delo na izobraževalnem polju. Tudi naši pevci, dasi šele 14 dni "stari", bodo zažvrgoleli par domačih. Slapnikov grove je na Library, Pa., in tam nas obiščite v nedeljo, dne 6. avgusta, na našem prvem izletu. Na veselo svidenje! Mary Skerlong. Vabilo na piknik Salem, O. — V nedeljo, dne 5. avgusta, priredi klub "jugoslovanskih bečlarjev" piknik v To-li rton grovu. Uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe, da se udelužijo našega piknika. Se posebno pa vabimo dekleta in vdove. Tukaj boste videli fante od 20. do 50. leta stare. Imeli jo kongnsne kandidate in |n».1 pirujo le tiste, ki so nsklonjeni. star V tem poslu. principu socialnega aavaroxanja i Lilijlne baseballske igra Ice ■ ! tudi laka na tem pikniku nckui Cikanku avlohusna druiha dobl-' l^'bnega. zato naj nikur ne la odlitk jsizabljo priti, Poleg drugega Ch.rago - Stavkn pri Chi-1 ¡H,J11,(11 m kutj- * .¡KK,° cago Motor Coach kompaniji. ki¡U,?kü ,M> »,rtth M«kml. po bi se imela prWVti zadnji tejen, i*1^ je bila na urgiranje NRA odio-I ^ mtn nehote ali hote ¿u na. NRA Je dala drutbi en te- inuabil Mpisati, boste pa poten) d« n casa, naj dokate, r*kaj naj obdrái pla\ega orla Ce pride do stavke, bo v Im») vrgla i*e a v oje »ilr tudi člkuška delavska f i- de rac l j a, ki Je Vfiet pri »ta* Kuom. \eltovs administracije. iZVedeli, ko »e udeležite tegu na-•m gM izmlnega in t;« piknika. \ u» kun« iu» v M* aku| uljudno vabim, da nan oto«-nje neg u dne. Društva ■•u\ nega »j prav I »o «et i te Pogreb Henry ja Ne**a. mMi**« Max kar ju % Minneapolis iti p»-j (Ikro« 1 iNi.uoo dr lav rev J« šlo za pogrebom. Z gradijo modernih stanovanj *e bo Rf€ ¡i - c i• Podjetaiki navili cene materialu; delavstvo noče držati vreče, vse pa obljublja—kooperacijo _ Washington. — Od zadnje jeseni je bilo veliko grmenja o lepih prilikafi za oživetje gradbene industrije. Oživela naj bi jo gradnja modernih in cenenih delavskih stanovanj posebno po večjih mestih, katere kazijo veliki slumski predeli — legla za vzgajanje kriminalnega elementa in revščine. Potreba čednih in cenenih stanovanj je res velika. Vlada je s posebno preiskavo ugotovila, da živi dve tretjini prebivalstva dežele v slabih stanovanjih — milijone družin po velemestih, v podrtijah. Prilike so torej ogromne za oživetje ne le gradbene industrije, nego tudi mnogo drugih industrij, ki producirajo gradbeni material. Do pet milijonov delavcev bi bilo lahko zaposlenih pri zidanju novih stanovanj skozi desetletje in še ne bi mogli zadostiti sta novanjskim potrebam dežele. Velike so tudi prilike za investicije na tem polju. Velike namreč —- do 50 milijard — če bi bili izgledi za "primerne" profite. Ampak teh izgledov ni. Privatni kapital gre le tam, kjer diši po profitih, velikih profi-tih. V zidanju stanovanj za slabo plačane delavske družine pa ne diši po profitih. Lansko jesen je tudi vlada s tem računala in ustanovila svojo stanovanjsko korporacijo Več stomilijoni kapitalizacije. Ta korporacija naj bi stimuli rala gradnjo cenenih delavskih stanovanj in delo tudi sama vršila. Načrt je bil lep in izgledi za reševanje tega problema boljši ko kdaj prej v Ameriki. In kot je karakteristično za "novodealerje", ki v svojem re formatorskem navdušenju danes veliko obetajo, jutri se prič-no umikati in pojutršnjim pa popolnoma kapitulirajo, se je zgodilo slično tudi na tem polju. Vladno stanovanjsko korpora-cij so pokopali mrtvorojeno in opustili vse praktične načrte za reševanje stanovanjskega problema, kar zmore le zvezna vlada. Zadnji kongres je sicer spre jel "kompromis" in dovolil par sto milijonov za posojila stav-binskim društvom in drugim organizacijam, uključivši bankirske, za flikanje slabih stanovanj in za gradnjo novih. S tem zakonom si je administracija umila roke in JJrepustila reševanje stanovanjskega problema "privatni iniciativi", sama se pa vrgla na gradnjo — bojnih ladij in vojnih letal. Administracija je namreč prišla do zaključka, da bi se z izvajanjem prvotnega načrta, kolikor ga je imela, pogreznila preveč globoko v — biznis in celo v privatni biznis. Oči so ji odprli zemljiški špekulanti, met katerimi so bankirji v prednj straži. Za deželo bi bilo res slabo, če bi vlada v doglednem času postala.obenem tudi največji landlord ali hišni gospodar. To h dišalo preveč po socializmu in paternalizmu. Vladni paterna-lizem v velebiznisu je sicer dober, ne sme pa koristiti širokim delavskim masam. To bi jih pomehkužilo. Nedavno so vladni organi, ki imajo v področju izvajanje no-1 Vega stanovanjskega zakona, | sklicali konferenco vseh priza-I detih interesov in strank za "stimuliranje" gradbene Industrije. Konferenca je bila farsa, kakršnih Je Washington — in tudi de-; tela — te navajen. ' Na tej konferenci so bili zastopani podjetniki gradbenega ! materiala, finančniki in stav-binski delavci in seveda tudi , vlada. Pri f likanju hiš in gradnji novih stanovanj — o čemer ' ni sluha v nobenem mestu — so zastopniki vseh strank obljubili najširšo kooperacijo. Zastopniki lesnega trusts Četrtek, 2. av cen lesu za deset oda je gotovo ne le znak je, marveč tudi genei patriotizma. N^t,^ vanje" so obljubili J mki bankirjev, niso ,i h kakega znižanja obi in ko je bilo pritrj čestitanja lesnemu trd radi "generoznosti" j niki vseh strank L reprezentante stavbi lavcev, češ: kaj vi , storiti enako in prist dukcijo plač? M. J. McDonough, ] stavbinskega departí meriáke delavske f*d tudi obljubil "vso k(j pri flikanju hiš in gi vih stanovanj, kar pj ni znižanja plač. "Stavbinski delavc vrečo ves čas krize in eno, marveč že več Ni pa njih namen, da čo tudi v dobi "gos| okrevanja"," je bil oughov odgovor. Glede "generoznos trusta je treba omei velja tudi za druge gradbenega material po sprejetju pravilni cene navzgor za CO Nekatere druge indu.> ne gradbenemu matei podvojile. O kaki ni nobenega sluha ve» jetniki imajo enake Česar je bila zvezna siljena preklicati klavzulo, nanašajoča nudbe v zvezi z vla< strukcijami. 2e vsled te velike gradbenega materiali ve konkurence ne m< vora o kakem oživet ske industrije. Slui delom ne grozi pogin mestu. V njih bodo se širila legla krim redil mrčes in podi šopirila revščina. VI dealerjev" je kapitii mnogostranskimi ir vatnih "iniciativniku fitarjev. Nerešeno je še ve< nje: če vlada lahko t ne in milijarde za nje, zakaj naj ne bi veliki meri investira jarde za gradnjo m cenenih delavskih st Dollfuss žrtev vladnih kri Okolščine umora ka armada in policija nacijem. Mussolini ti popolno kontrol strijo Dunaj. — (TIS) -stnmoglavljenje Dolll de zseno z umorom delo višjih vladnih ki vedeno s pomočjo na jujejo razna dejstva nje prevladuje tudi v nih in delavskih vr* Posebno pozoriios konfliktna poročila, I šajo na voditelja hi ministra v Dollfussov tu, Krnila Feyja, ki jetnik nacijev, ki so ' de ral no poskg>je. P"* ralnimi četami in l jih varno odvedejo < Nemčijo. To se je U dejstvu, da se j«' ^'J odstranil iz ¿«be. v Dollfuss umiral. Ta < ga Feyja, ki no«i H vornost za brutaln* atrijskih socialistov februarju, ne potfrk nila. Vpadniki .«» I"1' jaki. dasi ko vladni k to dejstvo zanikali. la skovana v višjih * tem ni dsn.-s noi*ne Umor Pollfussa tod mnenje, ki * J* w < * naglašslo. d« J«* »rrTl cija v prrt ¿ni v« ' • nacijem. ^ Situacijo v Avj "J primerja * . ,ijj ob kom-" .unij» 1 '" . ____t.il.k da je '»i kar se llitl r J talno nil vladnih Vlsduje. nkih d"i ki hohe interv< i v ah ^ |>.»l!fi Mi ______________________ter» m . --------,------ " m — ». — — » ILHi šli še dalj : naznanili so znižanje ukazom » Vesti iz Jugoslavije (Urtrm* pocotíU t« Jagoalavij«.) J /avkarjem in ^jvrokraj. TKEM tisku 0 znan» aferi s Can-cnor^nikom starokraj-^ Pi-I, dokler se "zadeva tako ah tako ne bi bil sprožil že zdaj ! nekdo, ki ni ravno naj-Mcan, daskorajžogo-J* Sprožil je namreč za-«kil klerikalni d*v- .....•• pod stalnim na- Sj .pravite?" je "Slo-1 nretl dobrim tednom na-in potožilt kako svobodo-Slovenci in socialisti v nasprotujejo temu, da stavljen Baragov kip v ¿kem parku namestu Cvega, ki ga že imajo. ra dopisa pač ni bil po-informiran o vsej za-„ pravi med drugim to-J se tisti, ki so sprožili nik za Cankarja, za usodo mn predloga niso nič briga-t prodrl seveda drugi pred-Uienik za Barago, zlasti ¡li za ta predlog tudi a-domačini, ki delovanje pro poznajo." porjen na neresničnosti te-parorila, je neki sotrudnik h" poiskal informacije o m ae -pri ljudeh v Ljubljani, imeli s tem spomenikom To je mestna občina ^ ka. No, in tu smo izve-4 je pripravljalni odbor iz a (predsednik je men-ina, kaj ne?) naprosil «ko mestno občino izreč- Epoklonitev Cankarjevega ika. Ljubljanska občina b težkim časom priprav- (irtvovati nekaj tisočakov Od mladega kiparja Petra bde (učenca Mestrovičevega fagovega sodelavca v atelje-f je odkupila pravico, da nje-ftsadreni kip Cankarjeve gla-gftje v bron ter ga nato od-h na »voje stroške v Cleve-lOdlitje v bron in ekspedi-Hotovo nista bila poceni, to-fatna občina ni imela no- 1 pomislekov. Ep je «rečno prispel v Cleve-|biglej, pripravljalni odbor, P* njega predsednik Grdila je takoj pismeno zahvalil Nini kip ter javil, da je vse ¡no u postavitev spomeni-tisttm pa vse tiho je bi- * .Občina je se nekajkrat P tja, naj vendar pošljejo Mko kipa v parku, toda na It» pisma je krščansko hva-Mbor zvesto molčal. Tako ¡»povedali na ljubljanskem JJratu. ?iele zdajt ko je "Slo * «prožil to debato, je 1 j ubij» imestna občina zvedela, * Cankarjev kip obsojen v F» pripravljalni odbor, ki i*'1 anj, najbrž sploh ne ivil. **i«tratu so nam tud h Pwmo, ki ga je |Misla' - ttn-YujMav C|ub» j. s|H)me ■^^^ta klub, tega F* vemo natanko, citira f!»J njegovo pismo, ki ka P» «o «prejeli Cankarjev S*'«ne.*. glasi: 2 »n» j.- vljudno javiti r ^ par dnevi prejeli ¡^«•karjg, katera b< h < «v prominentnem i tr.umu r>-velanda. Ti-£ ' IM,H4(ajo U r^f lika dana oči obra- tkZ iU ^iiiublje- B'1' pozni rodovi da nas je a ter z iNd* po prejemu tkal JUen ¡■al« |i" '"kr,"<» ljubili »tvovala I h k h b t«. . L, IL. m K- Ki domovini, da '' '"a <'le velan-Wonila poMrug r" preurejam« "»rodni vrt, Ta « utehe, mi-dnj domovi» "Hlap-1 JC*J s ponovi lika dela. J«' izvrlil "«kega leta, kovala 14- *egà uj di- 0 *«* izvr-"tvom .kra« r I-. Pita- '-float j nas •fnenu ju-a /1) 'K1 iskreno 'Abijan» /n nam je bil poklonjen v iskreni bratski ljubezni. Stotiso5era hvala metro-polskemu srcu naše ljube domovine. .Njtfa srca so in bodo vse-kdar Vaša in Vaša borba je naša misel. Zdravstvujte nam ti-sočkratni bratje v močni in ne-razdružljivi Jugoslaviji! Z odličnim spoštovanjem za Amerikansko - jugoslovanski klub': Mihael Lah, predsednik, Joško Penko, tajnik." Tako ae glasi to pismo. Vidimo, da so se tako imenovani rodoljubi razveselili Cankarjevega kipa. Kako se je potem pričelo, to veste sami bolje. Nenadoma je prišla misel na Baragov kip, no in zdaj menda je odbor v taki zagati, da ne ve, kaj naj stori. .Naj atori že karkoli, osramočen ostane vsekakor za zmerom. Značilno je, da "Slovenec" na "Jutrove" članke prav tako lepo zVesto molči, kakor je molčal tisti elevelandski odbor, ko ga je ljubljanski magistrat drezal s pismi, kaj da je h Cankarjem. Med tem so (po zaslugi katoliškega "Slovenca") o aferi, ki kaže rodoljubne klerikalce v zelo čedni luči, pisali že skoraj vsi jugoslovanski listi in celo beograjska "Politika", najbolj razširjeni list v državi, se je na široko razpisala o tej zabavni aferi, ki bi jo sam Cankar, če bi še živel, gotovo še dramatiziral v farso. Gospodje glavni igralci v tej dramatizaciji, kako ste si zamislili konec? Kako se glasi iztočnica ? Pa še nečesa ne gre zamolčati: Ko je pisatelj Adamič (o bog as varuj, že spet Adamič!) objavil v neki slovenski reviji članek, kjer je povedal resnico o "preganjanju cerkve" v Mehiki, je katoliški "Slovenec" kajpada nehal biti navdušen zanj. In kaj so iznašli, da opravičijo svojo tako naglo porojeno antipatijo do Adamiča? Razglasili so, da Adamič ni več Slovenec, da živi med Američani, da piše v ameriškem jeziku o ameriških zadevah in cia zaradi tega za Slovence ni važen. Če bi bil dosleden naš katoliški tisk, bi moral reči tudi, da za Slovence Baraga ni prav nič važen, ker je delal v tujini in predvsem med Indijanci. Ne samo, da je pisal v tujem jeziku, on je tujcem Indijancem, črke in pismenstvo celo ustvaril. Tako bi bil zapisal "Slovenec" in za njim ameriški klerikalci, če bi bili dosledni. Toda katoliška rfio-rala je hudo prožna reč in vse prenese. Primer? Evo Cankarja! Pisal je — menda klerikalci to vedo — slovensko, Cankarjevo d:lo oomeni velik korak v slovenskem slovstvu kvišku. Toda dokler je bil še Cankar živ, so klerikalci po svojih dnevnikih in revijah pljuvali vanj in sežigali njegove '«njige z največjim navdušenj» m. zidaj po smrti pa tedaj a katoli-ika "Nova založba" njegove tbrane spise in neprestano poudarja^ in dokazuje na vse mile viže, da se Cankar zoi>er katoliško dogmo nikoli ni pregrešil. Ameriški naši klerikalci pa so ostali zvesti tistim starim u.u-ničnikovcem, ki so ¡Ki teologu Ušeničniku zapisali o Cankarjevi pesniški zbirki, ki jo je Akof jubljanski pokupil in sežgal, tate kratki stavek: "Usoda Cankarjevih poezij je znana. Žalostna, a zaslužena." In zato kriče: Cankar dol. Baraga gor! . Utonil je, — Na Vrhniki je v Ljubljanici utonil 38 letni France Krašovec, sin lesnega trgovca. Kopal se je s prijatelji v Re-toVj u v Ljubljanici ter bil prav dobro razpoložen. Kot bivši mornar je bil dober plavač ter je izvajal razne skoke v vodo. Ko je po nekem skoku ostal nekaj minut pod vodo in ga tudi potem ni bilo na površje, so videli, da je njih domneva — da se nalašč zadržuje jkmI vodo — napačna. Kopalci so ga hoteli rešiti. Sklenili so krog ter res dvignili z dna Krašovca, a je. bil že mrtev. Umrli so: V Ljubljani je umrl znani ključavničarski mojster Josip Rebek starejši s Cankarjevega nabrežja, ustanovitelj najbolj znane ključavničarske delavnice v Ljubljani. — Istega dne je umrl tudi znani kleparski mojster Josip Remžgar, 54 letni solastnik kleparskega podjetja Smerkolj & Renržgar v Florijan-ski ulici. — V Trnovem, ljubljanskem .predmestju je umrla gostilničarka Marija Tenente, v Mostah železničar jeva žena Antonija Kozina, v Ljubljani vdova učiteljica v Lučah Marija zemljičeva in vdova po odvetniku Serafina Sajovičeva-Suyer. Se ena žrtev Save. — Dne 10. julija je Sava zahtevala pri Je-žici novo žrtev. Med kopalci, ki so se kopali nad Ježico, tam, kjer se Gameljščica izliva v Savo, je bil tudi 17 letni dijak me* ščanske šole Karel Smerkolj iz Šiške-^Ljubljana. Fantje so veseli skakali s čeri v Savo. Tudi Smerkolj je skakal, a je najbr-že skočil nesrečno ter ga je voda odnesla. Tovariši v veselosti sploh opazili niso, da je voda Smerkolja odnesla. Sava ga je nesla do Stirnovega kopališča na Ježici, kjer so (ponesrečenca opazili ter rešili na breg. Tamošnji zdravnik je skušal fanta obuditi k življenju, trudil se je celo uro, a zaman. Fantu je iz nosa in ust tekla kri; najbrže ga je Sava udarila kam ob skalo ali pa se je poškodoval pri skoku. Ko je zdravnik spoznal, da ga ne more spraviti k zavesti, so poklicali reševalni avto, ki je Smerkolja odpeljal v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je že mrtev. Pokojni je bil brat zobarja Smerkolja in brat igralca Smerkolja, ki je pred nekaj leti v najlepši moški dobi nenadoma umrl. Nov prometni minister.—Dosedanji prometni minister, upokojeni general Milosavljevič je —trdijo, da zaradi zdravstvenih razlogov—demisijoniral, za novega prometnega ministra pa je kralj imenoval inženirja Ognjena Kuzmanoviča, ki je bil doslej tehnični direktor beograjske mestne občine. General Milosavljevič je bil malo časa prometni minister, a vendar dovolj dolgo, da je ukinil vozne olajšave železniškim delavcem in nameščencem. Ti so prej plačevali 10 odstotkov običajne voznine za o-sebni promet, zdaj morajo plačevati polovično voznlno. To j<* seveda razburilo železniške nameščence in delavce in baje so zelo protestirali proti temu, protestirali pa so baje tudi proti ministrovi osebi, tako da je de-misijo povzročilo prav za prav neprijateljsko razpoloženje železniških nameščencev do ministra Milosavljeviča. Skrivnost oceanov Novi otoki nastajajo in izginjajo Na tisoče ladij in jadrnic križari vsak dan po svetovnih morjih. Vsak kotiček, vsak o-tok vseh širin in pasov se zdi kapitanom znan in mnogo jih je med njimi, ki so prepričani, da se ne da odkriti nič novega ! In vendar se na progah, ki so jih ladje že tisoč in tisočkrat prevozile, nenadoma pojavijo vzbok-line, včasi celo otoki. To ni nobena bajka. Preveč je znanstvenih dognanj te vrste, da bi mogli tajiti splošno resnico. Oglejmo si n. pr. usodo Bogu-slavskih otokov v Beringovem morju. L. 1768 so tam prvič ugotovili otok vulkanskega izvora, ki je dobil ime po ameri-Akih odkriteljih Ship Rock. Sko-ro trideset let pozneje, leta 1796 ae je po vulkanski erupciji pojavil sredi morja nov otok, ki je dobil ime po ruskem slučajno navzočem raziskovalcu Bugo slavskem. L. 1888, skoro sto let pozneje, ae je dvignil nad vodo kos zemlje, ki je štrlel 240 m nad vodo. Dvajset let je bila morska površina v tem delu skoro nespremenjena, ftele 1. septembra 1907 je zletelo žrelo 240 m visokega otoka nenadoma zrak. Tri leta pozneje je prišlo do nove erupcije. In raziskovalna odprava, ki si jo hotela ogledati Boguslavskega otoke leta 1927, ni našla na morju, kjer so bili otoki zarisani v zemljevidu, ničesar več. Samo nekaj podvodnih jieščinskih če ri je pričalo, da je bilo na tem kruju nekoč otočje. Sredi |>e ¿činsklh čeri pa ae>je nekaj pre kuhavalo in vrelo. Od časa do Časa je brizgnil v zrak curek vroče vode, pomešan z lavo. Komaj sto m daleč od tega čudnega gejzirja pa je kazal toplomer na vzlic bližini tečaja 20 stopinj toplote po C. Nekaj podobnega kakor z Bo-guslavskiml otoki se dogaja s Falcon-Islandom v Južnem morju. L. 1856 je kapitan angleške vojne ladje "Falcon' MacKelly odkril ta otok, dvajset let pozne je je tam mimo vozila druga an gleška ladja in ni našla o Fal con-Islandu niti sledu. Pač. Nekaj je ostalo. Iz vode se Je dvigala para. L. 1885 pa se je dvignil otok zopet 100 m nad morsko gladino, tri leta pozneje pa se je zopet potopil pod vodo. L. 1927 se je zopet pojavil v podobi ognjenika, ki je skozi več mesecev bij uval ogenj in lavo. Pa ne le v svetovnih morjih, tudi v bližini evropske obale se pojavljajo od časa do časa takšne stvari. L. 18Î11 se je na podoben način "rodil" v južni Siciliji otok Ferdinanda. Več dni poprej so čutili ribiči sumljive podmorske sunke. Nekega dne se Je dvignil iz morja BO m visok stela-r, ki je začel vreti. Steber je imel žrelo, ki je bruhalo dim in lavo do višine 1000 m. Ta prizor je bil za opazovalce nekaj neskončno veličastnega. Proti večeru je znašal obseg o-toka že 5 km in pet dni nato sta pomoleli iz morja dve konici, visoki 20<) m. Ta otok so takoj zasedli Angleži, ki pa se niso dolgo veselili nove lastnine. Ce» nekaj let je nastal potrea, med katerim so mase otoka popadale na kup in se končno skrile pod vodo. Danex leži na mestu nekdanje Ferd i na ndeje mogočna 8 1 Zaklali na lia morja Priprave xa dvig potopljene "l.usitanie" ■ IVlIvl «tret začela naraščati, kakor je razvidno iz junij skega poročila Ameriške dela v ske federacije. Njen predalnik Green pravi, da je bilo v juniju lO.Mlii.OOO ljudi brez dela aH 114,-000 več ko prejšnji mesec. 20 odstotkov unijskega član stva je bilo v juniju brez dela, 24% ali največji odstotek v tej depresiji Je bilo zaposlenih le deloma. "Podjetja so uspela i zvišanju aktivnosti, ne da bi na pravila posebno vrzel v armadi deloiskaleev", pravi Green. "Ve lika večina te armade Je brez de la nad dve leti." Bporedno s to velikansko brez poselnostjo narašča tudi Število tistih, ki iščejo vladne pomoči. Rekord je bil dosežen v aprilu, ko je bilo na relifu 4,447,000 družin in |>oaameznikov—skupaj lfl.ttiMl.OOO oeeb. Naraščajo tudi izdatki za rejlf. Aprila je vlada potrošila $112,827,000, leto prej pa 7ii milijonov. Ker se je v juniju brez|Hj#eino»t zoppt |s>ve-Čala, še večje zvišanje bo izkazoval pa Julij, se tudi čez H«4Je ne bo /.manjšalo, število rellfnlh "klljentov" in naravno nit I ne stroški. MtIKKOlJNI J K ZAKRIVIL •KRVAVI PIKNIK* V AVSTRIJI. PRAVIJO V JUGOSLAVIJI Sla* ka v Heattle: Bitk- s policijo med oblaki plin«. f Nmlalj«'vanju ■ I. «(rani.) Takoj |*> eksekucijl so eksplodirale tri dlnamitne l»om!*e na Dunaju, ki so |>ovzročle veliko materialno škodo in ena ua Tirolskem, katera Je ranila v«« o-seb. o kakih civilnih bojih na.pt»-itrakem In Koroškem nI danes ooročil, j«' pa znano, da Je nekaj (»ostojank ob Jugoslovan-nki meji v rokah hltierjevfev In »irugod j«' v'teku div'li lov na na-clje, ki so se po*krlll v gozdovih. JJuriHr, 1, uvg Franc Winkler, bivši podkancelar pod I>oll-fiiftiwm. je včaraj od nekol na C*WkivaAkem po*lal ve*t, da so ha jm ve rove! prav tako moralno odgovorni za umor Dim-fu««a kakor UUerjevci. Ifajm-verovti in Hitlerje vel so Vedno frattr"' tlisU med seboj, imeli so lajne nextanke in Intrigirali pro ti IMIfu*su. Ha-» pud kratkim so ha m vero ve | /«* nov ali načrt »trin«»gl*Uj« nje Dnllfu*'«, toda Hitlerjeve! M» Jim zmetal» štreno. Pred kratkim ae je, kakor poročajo angleški listi, iskalni ladji nekega angleško-nemškega konsorcija posrečilo ugotoviti natančno lego "Lusltanie" na morskem dnu. Angleško-nem-Aka družba bo še ta mesec začela s pripravami za dvig par-nika. ki hrani ogromne zaklade. Ko se je "Lusitania" 7. maja 1916. od torpeda zadeta, potopila na morsko dno, je potegnila s aeboj v hladni grob velikanske zaklade. Vozila je na usodni vožnji s seboj za 200 milijonov dolarjev in 12 milijonov funtov šterlingov zlatih palic. Pa ne samo to. "Lusitania" je vozila na svojem krovu med stotinami potnikov tudi več milijonarjev, ki so imeli s selioj dragocen nakit. Ker je imela ladja poleg tega v svojih trezorlh tudi večji» pošlljatev demantov, naslovljenih v Anverao in Amsterdam, nI dvoma, ibi ao se z "Lusitanio" pogreznill ogromni zakladi. Pred nekaj leti se je v velikih evropskih In ameriških mestih osnovala kopica drufcb. ki so si zastavile nalogo, dvigniti potopljene zaklade iz morja. Poskuse, da bi se zlato iztrgalo globinam morja, so napravili Ae večkrat poprej. Kur pa je bila tehnika dviganja ladij zelo nepopolna, se je večkrat' primerilo, da m- je skoro le dvignjeni zaklad v zadnjem trenutku ponovno izmuznil iskalcem iz rok in se pogreznil v nedosegljive glo-bočlne. Šele italijanska l ud ju "Arti-glio", ki Ju dosluj dvignila za nad milijon funtov zlata iz trebuha potopljune ladje "Egipt", pomeni resničen In velik uspeli v tem pravcu. Gotovo je bilo to iskanje zulo mučno, toda rezultat ni izostal. Toda kaj ao uspehi pri "Kglptu" v primeri z naravnost pravljičnimi zakladi, ki jih hrani v sebi "Lusitania"! Ce so ležali v "Kglptu" milijoni, luži na dnu "Luaitanie" najmanj milijarda, mogoče celo | več milijard. Gotovo se torej takšno iskanje zaklada izplača. Podjetje, ki se pripravlja na takšno delo, kakor ga hoče zdaj izvesti anglcAko-ncniAki konzorcij, je torej zelo tvegana stvar. In ne v zadnji vrsti zaradi konkurence, ki se lahko |H»javll Zato delajo takšne priprave v največji tišini in šele ko je stvar dozorela, pošljejo vesti o tem v javnost. Tudi pri "LusiUnlJl" ni dvoma, da se bodo vršili poskusi za dvig zakladov v največji diakrecijl. Javnimi bo izvedela za nje šele potem, ko bodo že na varnem, Ze v<»č tednov so potapljači skrbno preiskali teren, kjer so domnevali, da Me je "Lusitania" pogreznila na morsko dno. Pri Umi iskanju so se pi m luži 11 vseh pripomočkov moderne Udinike. Znano je bilo, da se je "Lusitania" potopila šest milj «hI Irske obale, in sicer v trenutku, ko se Je pripravljala, da zavozl v prekop sv. Jurija, ki loči Irsko ml Anglije. Gotovo je kapitan Izbral to morsko i>ot v prepričanju, da si nemške podmornice ne drznejo tako daleč. < * Noč In dan so delali |M>taplJa-čl ua morju, njih iskanj« Je bilo zlasti v viharnem vremenu al I no težko. Slednjič so zagledali ladjo kakšnih 200 m od kraja, kjer se je potopila pred 18 leti. "Lusitania" Mi postrani, na skalnatih tleh in Je le deloma pokrita z blatom. Pač pa so s« na ladji že napisnille morske školjke v dels-lini približno 1 m. Zamašile »o v a«' odprtine in okenca, ki so bila v trenutku tragedije odprta, tako da t»** bo mogoče prodreti v ladjin trup brez okuplozij. I»kalel zlata se nadejajo, da kljub temu ne IhmIo naleteli na nepremagljive «vir«- In da bodo razmeroma v kratkem času dospeli do »hramb, kjer Je »hranjeno »lato v palicah. .Vveda, ko bo zaklad dviguj« n. «te bodo morala baviti * ¿adevo Ar »odi-Mg, kajti doslej ni i»ob*iio takšno "reševsnje zakladov" poteklo brez pravde. Naročite Mladinaki liai, na ¿bul JU mtmrénik trn v enako «»ladino l PROSVETAf Četrtek, 2. avi Da bi nekoliko zaatrl svojo dobrodelnost, je govoril gospod Hennebeau, češ, kako je nerodno za mladega človeka, če mora imeti lastno gospodinjstvo v kateri Izmed tistih malih vil, ki so namenjene rudniškim inženirjem. Gospa Hennebeaujeva je takoj prevzela vlogo dobre tete, ga začela tikati in paziti, da mu bo dobro. Zlasti v .prvih mesecih ga je za vsako malenkost obsipala z materinskimi na- «veti. ' A kljub tomu je ostala ženska ter mu jela kmalu izkazovati osebno zaupanje. Ta gaspo-dek, tako mlad in tako praktičen, pameten in ne kdo ve kako tankovesten, ki je razlagal ljubezen s filozofskimi teorijami, jo je zabaval z živahnostjo svojega «pesimizma, od katerega je bil njegov drobni obraz s Apičastim nosom še «rt j i. In kakopak, da se je nekoga večera znašel v njenem objemu; delala se je, kakor da se mu je vdala le iz dobrote, in neprestano govorila, da nima več srca in da hoče ostati le njegova prijateljica. Res, ni bila ljubosumna, dražila ga je z vlač-nicami, o katerih je dejal, da so ogabne, in bila skoraj jezna rumj, ker ji ni mogel pripovedovati o kakih faiitovskih norčijah. Potem se je t^zVnela^b mlrtli, da bi ga oženila, in je sanjala, da se bo žrtvovala in mu sama našla bogato nevesto. Razmerje je trajalo dalje, bilo ji je za igračo in oddih ter je polagala vanje vse avoje poslednje nežnosti brezdelne in izžite ženske. / Pretekli sta dve leti. Ko je gospod Henne-bau neko noči slišal nekoga, ki je bos smuknil mimo njegovih vrat, je začel sumiti. Toda ta nova pustolovščina doma, pod njegovo streho, med to materjo in tem sinom, se mu. je upirala. Zgodilo se je še, da je žena prav naslednjega dne pripovedovala, da je Gregoirejevo Cecilijo izbrala nečaku za nevesto. S takšno vnemo se je zavzemala za to ženitev, da je zardel zaradi tistega podčastnega domisleka. Bil je le hvaležen mladeniču, da ni bil njegov dom, odkar je bil on pri njih, nič več tako žalosten. ar je K(7je prišel gospod Hennebeau iz toaletne »obice, je v veži prav naletel na Pavla, ki se je vrnil. Zdelo se je, da mu je vsa istorija s to stavko prav v zabavo. — Nu? ga je vprašal stric. — Tak kolonije sem obhodil. Kaže, da so povsod zelo pametni . . . Mislim le, da bodo poslali k tebi deputacijo. A zdajci ga je poklical glas gospe Henne-beaujeve iz prvega nadstropja. — Si ti Pavel? . . . Pridi gor, da mi boš povedal novice. SmeAno, da so ti ljudje tako zlobni, ko se jim dobro godi! In ravnatelj se je moral odreči, da bi kaj več izvedel, ko mu je žena odvzela sla. Vrnil se je in spet sedel za pisalnik, ki se je na njem nabral nov kup brzojavk. Ko so ob enajstih prišli Gregoirejevi, so se začudili, da jih je kočijaž H i polit, ki je stal na straži, brž potisnil v hišo, ko se je bil prej vznemirjen ozrl obakraj ceste. V salonu so bili za-stori spuščeni; goste so spustili kar v delovno sobo, kjer se je gospod Hennebeau opravičil, da jih je tako sprejel; toda salon, češ, da je obrnjen proti cesti in da je odveč delati, kakor bi hoteli izzivati ljudi. — Kako, da ne veste? je vpraševal, ko je opazil njihovo začudenje. Ko je gos|>od Gregoire izvedel, da je naposled izbruhnila stavka, je mirno skomignil z rameni. Ah, saj to ni nič, ljudstvo da je vse pre pošteno. Gospa Greoirejeva je prikimala z brado in tako izrazila svoje zaupanje v stoletni» pokorščino rudarjev. Medtem ko se je Cecilija, ki je bila ta dan zelo vesela, zdrava in lepa v svoji rjavi obleki, smehljala ob besedi stavka, spominjajoča jo na obiske in razdeljevanje miloščine po kolonijah. A zdaj se je pojavila gospa Hennebeaujeva vsa v črni svili, za njo pa Negrel. ' — Joj, kako je to zoprno! je zaklicala gospa že pri vratih. Kakor da ti ljudje ne bi mogli še malo počakati! AH veste, da se Pavel brani, peljati nas v Saint-Thomas., — Bomo pa tukaj ostali, je vljudno dejala gospa Gregoirejeva. Saj nam bo tu prav tako prijetno. Pavel je le pozdravil Cecilijo in njeno mater. Teta, ki je bila nejevoljna, da je pokazal tako malo prizadevnosti, ga je s pogledom napotila k dekletu; a ko ju je slišala, da se skupaj sme-jeta, ju je objela z materinskim pogledom. Ta Čas je gospod Hennebeau prebral brzojavko in sestavil nekaj odgovorov. Pogovarjali so se kraj njega, njegova žena je dopovedovala, da se ni ukvarjala s to delovno sobo, kjer so res ostale od poprej pobledele rdeče tapete, to nerodno mahagonijevo pohištvo in te odrg-njene in obrabljene omare za akte. Minile so tri četrti ure, hoteli so pravkar sesti za mizo, ' ko jim je lakaj najavil gospoda Deneulina. Vstopil je ves razburjen in se poklonil gospe Hennebeaujevi. — O, vi tukaj? se je začudil, ko je opazil Gregoirejeve. Potem se je hlastno obrnil k ravnatelju. — Tak kako je? Pravkar sem izvedel od svojega inženirja . . . Pri meni so davi šli vsi ljudje v jamo. Skrbi me . . . Kako je torej z vami? Pridirjal je na konju, izdajal je svojo razburjenost z glasnim govorom in sunkovitimi kretnjami, ki so spominjale na upokojenega kavalerijskega častnika. Gospod Hennebeau mu je začel natančneje . opisovati položaj, ko je Hipolit odprl vrata jedilnice. Zdaj se je Hennebeau prekinil in dejal: — Dajte, obedujte pri nas. Vse drugo vam bom povedal pri desertu. — Prosim, če dovolite, je odvrnil Deneulin, tako zaposlen s svojimi mislimi, da je sprejel povabilo brez obotavljanja. Kljub temu pa §e je zavedel svoje nedostoj-nosti in se okrenil h gospe Hennebeaujevi ter se ji opravičil. Sicer pa je bila zelo ljubezniva. Ukazala je pripraviti mizo Še za sedmega, nato je razposedla svoje goste: gospo Gregoirejevo in Cecilijo kraj svojega moža, potem Gregoireja in Deneulina na svojo desno in levo stran, a naposled Pavla, ki ga je posadila med gospodično in njenega očeta. Takoj ko so se lotili predjedi, je smehljaje se povzela: — Saj mi oprostite, hotela sem vam postrteči z ostrigami . . . Veste, da prispejo vsak ponedeljek iz Ostende-a v Marchiennes, pa sem hotela poslati kuharico z vozom ponje . . . Ona pa se je bala, da je ne bi napadli s kamenjem. Vsi so jo prekinili z veselim smehom. Isfto-rija se jim je zdela smešna. — 'fišt! se je oglasil Hennebeau razburjen, oziraje se skozi okna, odkoder se je videlo na cesto. Ni treba, da bi zunaj vedeli, da imamo danes goste. — Tak tale košček klobase jim že ne bo prišel v roke, je izjavil gospod Gregoire. Spet so se smejali, toda tiše. Vsak gost se Je predajal udobju v tej sobani, prevlečeni s flamskimi preprogami in opremljeni s starimi hrastovimi skrinjami. iSrebrnina je sijala izza stekel na omarah ; od stropa je visel velik lestenec iz rdečega bakra, v čigar gladkih okrog-linah sta se zrcalili palma in aspidistra, ki sta zeleneli v majolikastem loncu. Zunaj je bil leden decemberskl dan, brila je ostra severno-vzhodna burja. A niti dih ni segel semkaj, bilo je toplo kakor v rastlinjaku in zrak je fino dehtel po ananasu, ki je bih narezan v kristalni skled ic i. (D.II« prihodnji«.) II. Auernhcimer: Ženitovanjska posredovalka > 1 —_____ (N*a, bil je zadovoljen in kratko nato je med njima vladala y.o|M>t ista harmonija. lUzumhji-vo, ona je posredovala fte nadat I je, prav tako kakor preje, in on nI niti malo dvomil o tem. IVv. I m 1 vedo val si je namreč, <1a veruje v nJen-dov. Tolažil ae Je: "Kaj ne me tiče, ako se razgovarjar?" Gotovo, to ne ga ni tikalo, res prav nič tikalo. RH Je preveč diskreten, da bi ae vmešaval v tuje Kadeve. ki mu niso bile mar. V aptotnem pn ne ni mogel pritoževati. Adah je t»ila najp»-tornejša, naJneinejAa, dobrotna in najljubeanlvejša ljubica, kar jih Je kdaj Imel iveata mu je bila. v naaprot u a vnemi njenimi prednicami. In ¿tromna je bila, poosebljena skromnost! Ni si želela malih daril, ne dragih predmetov; nikakih nemogočih želja! Z eno besedo, bila je izmed onih redkih žena, ki so resnično zmožno koga osrečiti, s pridržkom, ako so poročene r dru-gim. ' A celo v tej smeri, v zadevi poroke, v kateri nobena ne razume Aale, celo tu je bila tenito-vanj.nka posredovalka častna izjema. Pogostokrat ki celo zelo pogostokrat je rekla: "Vem, da me ne moreš poročiti in tega tudi ne zahtevam. Samo rad me moraš imeti. In ako boA kdaj valj ubil kako drugo, tedaj mi moraš povedati, takrat pojdem proč In te m* bom več nadlegovala!" - To njeno velikodušno razumevanje je Ihixu prav tako ugajalo, kakor toaleta njegove ljubljenke, njeno ljubko domovanje, prijetno razkošje, katero ga ni veljalo niti vinarja, kakor tudi Ae rasne druge prednosti, ki no ga vedno znova pritegoval«» Ta* ko Je bil rasmeroma precej dol» j go ča*a srečen a svojo la»triino. A nobena stvar ne traia večno. tudi ljulM*i««n nI lzjem«-n slu-čaj Ko ae je zadeva že nekaj čaaa vlekla, je ljubimcu imčeki i to in ono presedati. Enkrat je j bil njen nos. polt. pričeeka. bar va las, kar ga je ozlovoljilo, dru gič zopet klobuk, ki ae mu je dozdeval neokusen, ali obleka o kateri je menil, da je preveč izzivalna, potem zopet njen na čin govorjenja, smeha, dihanja kateri ga je motil, pa zopet nje na ne več mlada, napihnjena po stava, ki mu ni ugajala. Ti po misleki, pojavili so se v začetku le poredkoma. so se |K»lago-ma vgnezdili v njeR"vi glavi, postali permanentni, in slednjič se je zadeva končala, kakor vsa ljubezenska razmerja z naravami, kakršna je bila Duxova, kakor vedno: Postala mu je neznosna in pričel je razmišljati, kako bi se iz v 11. V ta namen je najprvo potreboval izgovora, ker ae je nameraval. kot značajen mož. Čim čantneje izviti iz afere. Pri iskanju kakega sličnega opravičila mu je bil njen poklic prav dobrodošel. Resnično, njen (»oklic je bil dovolj tehten vzrok za ločitev — ženitrtvanjska posredovalka! . . . Ponavljal je to * nekako nanlado, in čim večkrat Je l>onovil, tem grozne jša, prosta-*ka se mu je dozdevala; še veliko I »olj nizkotno in nesramno p« se mu je dozdevalo dejanje, lia-teco je ocnačevalo. Ljudi *prav. Ijati v zakoniiki jarem, ali je motno kaj bolj prontašk.-ga? In prepričevalno si je odgovoril: Ne! Potem se je pojavil še en vzrok. Kakor običajno pri ljubimkanju, ki traja že dalj časa, se človek sprosti, in to je storila tudi ona. Vedno bolj sproičena je pričela pripovedovati o svojem poslovanju, o posredovanju, ki se ji je posrečilo in o izgledih, ki se ji obetajo. V pogovoru je navajala kmena svojih kli-jentov, izdala višino dote ter mu podrobno razložila finese njenega poslovanja. Nekoč, nekega večera, ko je v salonu sedela poleg njega, on se je je oklenil in jo ljubkoval, te^aj je padla beseda, ki je v ljubezenskem seznamu zasovražena, strašna beseda: Provizija. Vstal je in užaljen odšel domov. Nekaj dni ga ni bilo na izpre-gled in ko se je ona, da zve za vzrok njegove užaljenosti, oglasila pri njem, tedaj se je odločil, kar je nameraval storiti že pred meseci ter ji z brezobzirno jasnostjo povedal, da namerava prekiniti njuno razmerje. Molče in prepadena ga je poslušala, ko je sklenil z besedami: "Obljubiti sem ti moral, da povem, ko te ne bom več ljubil. No torej : ne ljubim te več. Rad bi bil zopet prost." A takoj se je izkazalo, da niti malo ne misli na kaj sličnega— ga velikodušno izpustiti. Marveč je vztrajala in zahtevala svojo pravico: "Poročiti me moraš," je rekla. Bil je presenečen. "Poročiti? Saj si vedno sama trdila . . ." "Seveda sem rekla," je odvr nila. "A to te še ne odveže tvo jih dolžnosti. Ce se kako ženo zapelje, tedaj se jo mora poročiti." "Zapelje!" To je bilo vedno lepše. "Dovoli," je rekel, "nikdar ti nisem obljubil zakona." "Jaz pa niti trenutek nisem dvomila, da fooš to storil." Strmel je nad njeno nesramnostjo, s katero je to izgovorila V tem trenutku je spoznal, da mora biti izredno sposobna ženitovanjska posredovalka. Vso stvar je hotel zaokreniti na smešno stran in je smeje dejal: "Ako si resnično mislila, da te bom kdaj poročil, tedaj mi je resnično žal." Ženitovanjska posredovalka pa ni bila vajena popustiti kake stvari, ki se je je polotila. Videla je, da z zapeljevanjem in s tihjm pristankom ne bo uspela in se je urno zaokrenila na drugo stran. "In ako se morebiti sramuješ mojega poklica," je rekla, "tedaj vedi, da sem si v dosetih letih prihranila kakih trideset ti-coč goldinarjev. Poročila bi se lahko z vse drugimi kakor si ti, s toliko doto." "Samo poroči jih," jc dejal. "In osreči jih!" 7jC tretjič zavrnjena, se je po-služila novega sredstva, s katerim se pod gotovimi pogoji izsili poroka. "In sploh," je zakričala, "moraš me poročiti, ugonobil si me, onesrečil!" ^ | Aha. si je mislil Dux, ki se je prav dobro znašel v tem položaju: Sodaj bo na vrsti še voda. In res, tedaj je že kričala, v popolnem dbubu: "In sploh, ako me ne poročiš, skočim v vodo." "Bravo!" je rekel mladi Dux. "Hvala Bogu, da smo že tako daleč. Vitrijol na dan moje poroke in anonimno pismo moji iz voljenkl si s tem prihraniš. Vse to že poznam." Pogledala ga je. Kot izkušena posredovalka je vedela, da z možmi, ki tako govore, se ne da prav nič opraviti. Vsled tega je vsaj hotela pridobiti na času. "Si že zaročen?" je vprašala in si brisala solze. "Ne," je odvrnil. 'Torej dobro," je pred lagala. 'Tedaj ostani pri meni vsaj tako dolgo, dokler ne boš zar<»čen ali poročen." "Ne bo nič iz tega," je rekel IHix, ki je že tudi take slučaje poznal. Končano je. enkrat za vselej. Najino prijateljstvo je trajalo do sedaj in ne bo niti dan dalje. Me razumeš. Niti en dan dalje." "ZI»ogom." je rekla užaljeno in odšla. A pri vratih se je zaobrnila. kakor je pričakoval, vlile so ne ji solze,.se minila pred ¡njim. objela njegova kolena in kričala: "Suni me proč. Brez tel»e mi ni živeti!" Si je sunil z n<»go, marveč jo čikaika razstava: Zasilno nasičevanje pitona, vel tropiČnega pasa, ki je pred več tedni začela "gladov Kača je lastnina Fr. Bučka, ki ima velik paviljon razni je nežno dvignil, in posadil v naslanjač. Potem, ko so zdihljaji postali tišji, je vprašal: "Ljubo dete, naj sedaj grem, ali boš ti tako prijazna?" Tedaj je vstala, obrisala solze, si tesneje pritrdila pajčolan in si zapela bluzo. Pri vratih je nenadoma omedlela. Ko pa le ni poslal po zdravnika, si je zopet hitro opomogla, vstala in mu z o-tožnim nasmehom ponudila ustne v zadnji poljub. _. On pa, ki je že iz izkušnje vedel, da poljub ni nikdar konec, ampak samo vejica, in on pa je na vsak način hotel napraviti piko, je hvaležno odklonil, pred svojo ljubljenko na stežaj odprl vrata in dejal: "Torej prosim!" "Zbogom," je užaljeno rekla in odšla. Osem dni nato je zopet prišla. Imela je drugo obleko, imela drug obraz, obraz žene, ki ne namerava ugajati, in katera ve, da je minil njen čas. Gospoda Du-xa je nagovarjala z 'vi.' "Oprostite, da vad motim." Dux jo je povprašal, česa želi. Rekla je: "Stvar je ta . . . Menila sem . . . Nas dvoje, po tem kar se je dogodilo, se itak ne more več ... In vi niste mož, ki bi stalno živel tako sam . . . Ako se morebiti ne bi hotel poročiti . . Iz mufa je izvlekla ovoj, iz njega mnoge fotografije in jih položila na mizo. Duxu je bilo potrebno samo izbirati. A iabral ni nobene . . . Obljubil pa ji Je, vsled njene nekdanje ljubezni, da, ako se bo kdaj nameraval poročiti, bo storil to le z njenim posredovanjem. To izjavo je še moral napisati in podpisati, nato je odšla. NIMAJO KROM! Nemčija ga mora t lastne letine uvažati Ali ste že naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelju aH sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošlje te svojcem v domovino , V Nemčiji je zavla< dni silno pomanjkanj ja. Na trgih stoje že med vojno v verigah potrpežljivo čakati, < na vrsto. Prodaja ki racionirana, vsaka ga sme nabaviti naj v kilogram. Zaradi tega je cen ju silno, narasla, krompir, ki je bil še najstimi dnevi po poskočil na 15c in k cen je seveda povzi prebivalstvom razbu Uradno pojasnjuje zavladalo pomanjka pirja zaradi občutn mraza spomladi, ko rastlin pozeblo. Via nu je zaradi tega j ukrepov, da se ta ned strani. Predvsem je vozno carino za i nože pir, ki ga bodo v ve< nah uvažali iz Bolan je in Belgije. Prvotr ravali uvesti tudi iz krompir, ta npčrt pa li. Trgovce in branj skušali izrabiti tre manjkanje krompirj prid, je vlada stroj Zaprla jim je trgov no jim vzela koncesiji njo prodajo. Ta ukr< liko pomiril prebival* ŽENITVENA W Samec bi se rad sel venko v starosti od 3< samska ali vdova, ki več otrok in ki je Drugo podrobnosti m mo pozneje. Vsa pi« je poslati na naslov: 2657 S. Lawndale A Ko, III. ' TISKARNA S.N.F SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in «hode, viiitnkj knjige," koledarje, letake itd. v slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j«»» VODSTVO TISKARNE APKMKA M S.N.PJ. D A TISKOV IN K NAK<* V SVOJI TISK AKNI Vsa pojasnila daj* v«*1 Cene imerne, unij»k<> d Pilite po informacij« S.N.P.J. PRINTE 2657-5» SO. LAW5WAI.S A* Telefon Rockwell CHICAGO. IM- ENl* Tam m dob« na fteljo tudi vm « • a r -,»