feitnfna pavSaltram* Leto II., štev. 73 V LJubljani, sobota dne 26. marca I92f Posamezna štev. 1 K izhaja ot> 4 zjutraj« Stana celoletno . . 180 K mesečno....... U« ca zased, ozemlje . 800 0 ca inozemstva .. 406 Oglasi za vsak mm vfSlae stolpca (58 mm) . 2 S dali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . I , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko UrednfStvot Miklošičeva cesta št. IS/t Telefon št. 72. Upravnlštvos Sodna ulica št 8. Telefon 61.36. RaJtm kr. poŠt ček. urad* štev. 1X842. Ljubljana, 25. marca. Ko smo prvič slavili veselo Veliko noč, v naši svobodni domovini, nas je navdajal še oni brezskrbni občutek Aleluje, ki malo misli na vsakdanjost bližnjih dni, temveč pa na težko preteklost, na krasne trenutke j osvobojenja, na veliko bodečnc-t u jedinjenega naroda. Vstajanje! svoboda! to je bil naši krik. Beseda delo se je tiho držala v ozadju in grenke kaplje potrpljenja niso snele v prekipevajočo čašo. Koliko jih je bilo med nami, ki so pričakovali, da bo Jugoslavija čez r.oč odpravila vse, kar nas je težilo, ki so iienili, da je ujedinjenje ne le doseženo, temveč tudi izvršeno, ki so bili tako navdušeni, da niso imeli časa misliti na realnosti življenja! Koliko jih je bilo, ki bi bili pozneje najraje vpili «križaj ga», ko so prišli časi razočaranj in skrbi. Vse so obtoževali, le svojega sanjavega slabotnega «idealizma» ne, idealizma, ki je križem držal roke, vedel mnogo povedati, kako lepo naj bi vse bilo, pa ni znal ali pa ni kotel nikjer prijeti za težko delo. In koliko jih je bilo, ki so se iz •»optimistov* spremenili v temne pesimiste, ki so začeli gledati vse v sivih barvah in obtoževati tiste, ki so v pravem optimizmu lotili se ogromnega dela naših prvih državnih početkov. Kdo bi zanikal, da je šlo sprva vse preko moči slabotnega naroda? Kdo naštel vse hibe in pogreške? Kdo beležil bridka razočaranja? Kdo se čudil, da smo o drugi Velikonoči bolj mislili na trpljenje, nego na vstajenje? In vendar je Jugoslavija zmagovala. Mnoge rane bridko skelijo, mnoge skrbi nas tarejo, mnoge tež-koče se kopičijo pred nami. Toda polagoma se uveljavlja zdrava narava našega naroda. Povsodi vidimo napredek. Življenje se pričenja vračati v normalne struge, kažejo se tu in tam znaki novih sil, ki jih nam daje lastna država. Krepimo se gospodarsko, konsolidiramo se nacionalno dovršujemo delo naše ustave. V družbi narodov pridobivamo na zgledu. Nezaupanje napram naši zmožnosti za samostojno življenje se je razpršilo in proti mnogim starejšim in bolje organiziranim državam je Jugoslavija srečna dežela. Nismo otok srečnih ljudi. Gotovo ne. Toda poglejmo po svetu, opa-zujmo, kako težki oblaki zakrivajo horiconte in priznajmo, da je Jugoslavija danes bolj v zavetrju, nego večina evropskih narodov. Priznajmo, da bi mogla biti še trdnejša, ako bi ne ruvali proti njej brezvestneži, ki jih smemo imenovati naše najo-pasnejše sovražnike in ako bi bilo več smisla za trezno pozitivno delo pri vseh, ki jo v srcu svojem ljubijo. Pomlad je tu. Zopet doni velikonočna pesem. Včeraj so peli našim bratom v neodrešeni domovini re-quiem, danes naj vzklikamo Alelu-ja? Pa nič ne pomaga: življenje gre naprej in žalovanje nas ne reši. Edino spasonosno je delo, spasonosno za nas in za zasužnjene brate. Edino zdravilo je oni zdravi optimizem, ki ne zatisne oči pred težkočami, se ne boji pogledati resnici v obraz ter vidi stvari, kakršne so in kakršne bi Sl radi predstavljali. Tak optimizem premaguje vse ovire, nas priganja k pozitivnemu delu ter nas dviga ne-vzdrzno visokim ciljem nasproti. romlad je tu. Proč s pesimizmom! Na del° vsi, da bo polje obrodilo. Razpis občinskih volitev LJUBLJANA, MARIBOR, CELJE, PTUJ VOLIJO 26. ATRILA. Ljubljana, 25. marca. Jutri bodo obnarodovani razglasi r?7pi?u občinskih volitev v Ljubljani, v M?.' ifcom, v Celju in v Ptuju, ki se imajo v vseh štirih mestih vršiti na torek, dne 26. aprila. Ljubljana ima voliti 48 odbornikov, Maribor 40, Celje 32 in Ptuj 24 odbornikov, razen tega tudi še vsako mesto toliko namestnikov kot odbornikov. Volišč ima Ljubljana 14, Maribor 5, Celje 2 in Ptuj enega. Volilni imeniki zadnjih volitev v ustavotvor-no skupščino, bodo v vseh štirih občinah kot pravomočni razpoloženi skozi ti dni, t j. dne 31. marca, 1. in 2. aprila od 9. do 12. in od 15. do 18. vsakomur na vpogled, ne da bi se moglo na njih še kaj izpreme-nitj. Kandidatske liste se morejo vložiti najkasneje dne 5. aprila do 18. ure in sicer za Ljubljano pri po-verjeništvu za notranje zadeve, za osiala noita pa pri nadležnih okra; nui glavarstvih. Pozneje vložene kandidatne liste se ne bodo vpoštevale. Kandidatne liste ss morajo spisal na uradno izdanem tiskanem obrazcu, ki ga vsak volilni opravičenec dobi od 29. L in. naprej bodisi pri svojem magistratu, ali pri okrajnem glavarstvu, ali pa pri po^erjeništvu za notranje zadeve. Do 18. aprila morajo one volilne skupine, ki svoje kandidatne liste vložijo, podati tozadevno pismeno izjavo. Glasovanje se vrši s kroglicami kakor pri volitvah v ustavotvorno skupščino. Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej po vsej občini pod kaznijo strogo prepovedano. Poravnava v Beogradu IMENOVANJE NOVIH MINISTROV SE IZVRŠI DANES. Beograd, 25. marca. (Izv.) Danes j celj za poljedelstvo, dr. Kukovec za popoldne je bila seja ministrskega socialno politiko, dr. Vel Jankovič sveta, na kateri se je likvidirala za deva Davidovičevega pisma. Izdan je. bil sledeči komunike: «Beograd, 25. marca 1921. Po izmeni pisem g. Nikole Pašiča, šefa radikalne stranke in Ljube Dzvidoviča, šefa demokratske ctr?vke, fo se zedinili, da javnosti podajo sledeče poročilo: Z zadovoljstvom smo konstatirali, da razlike v naših stališčih niso take, da bi povzročale kako motenje skupnosti v vladi danes, ko stojimo pred rešitvijo ustavnega vprašanja. S tem aktom se je situacija razbistrila*. Beograd, 25. marca. (Izv.) Pozicija vlade je v istem stanju, kakor je bila pred neljubim incidentom. Jutri bo podpisan ukaz novih ministrov in se izvrši rekonstrukcija vlade. Beograd, 25. marca. !Izv.) Jutri bodo imenovani ministri dr. Spaho za trgovino in industrijo, dr. Kara-mehmedovič za narodno zdravje, Pu- za saobračaj in Jovanovič za grad-jevine. — BEOGRAD, 25. marca. (Izv.) Danes je prejel demokratski klub od mi nistrskega predsednika Pašiča pismeni odgovor na piano predsednika kluba Ljube Davidoviča. Pašič v načelu pristaja na zahteve demokratskega kluba, pravi pa, da je treba najpreje napraviti sporazum z muslimani ter proučiti potem vse točke poeebej. Na seji demokratskega kluba, na kateri se je razpravljalo o tem pismu Paši ča, je bil izbran olji odbor, ki naj prouči odgovor na to piano. Situacija se je očividno razbistrila. Da se omogoči hitro delo na ustavi, se mora popustiti na eni in drugi strani. BEOGRAD, 25. m*rca. (Izv.) Po rekonstrukciji vlade g. Pašiča, v kateri bo 98 radikalcev, 94 demokratov, 24 muslimanov ln 10 samostojnih kmetov, bo razpolagala vlada Nikole Pašiča z okoli 20 glasovi redne večine. Pripravljen atentat na 6io- liffifa MOSKVA, 25. marca. (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje zadeve Čicenn ugovarja v noti, katero je poslal romunski vladi, tla romunske čete ob Dnjestru podpirajo belogar-distične formacije in zabteva zadoščenje za obstreljevanje Varute južno od Mohilova po romunski', artilieriji dne 14. t m. LIVORNO, 25. marca. (Izv.) Nocoj bi se bil moral voziti na svojem potovanju v Cavour po progi Rim-Livorno ministrski predsednik Giolitti z večernim brzovlakom. Nekoliko pred določeno uro je v Ardenzi pri Livornu eksplodirala bomba s silnim pokom. Dognalo se je takoj, da je bil izvršen atentat na železniški most, ki je tm pol porušen. Druga bomba je bila najdena v bližini. O storilcih ni sledu. Atentat se je zvršil, dasi je bila proga zastražena. Po atentatu so prevzeli straženje številni vojaški oddelki. Brzovlak je bil pravočasno ustavljen na manjši postaji. Giolitti je bil v zadnjem trenutku izpremenil prvotni načrt in potoval šele s prihodnjim vlakom. RIM, 25. marca. (Izv.) Tudi tukaj kažejo vsi v zadnjih 48 urah izvršeni atentati značaj pripravljene istočas-nosti. Povsod se požigajo časopisne tiskarne, podirajo društvene stavbe. Kakor v "leda, volitve ne bodo potekle tako mirno kot zadnjič. TRST, 25. marca. (Izv.) V Genovi je bila včeraj vržena bomba in poškodovana neka palača. V Firengi je prišlo do silnega streljanja med fašisti in socialisti. Fašisti so napadli delavski dom in popolnoma demoli-rali njega notranjost. Tvornice Sia-mic je zasedlo vojaštvo. — Vlada je razpisala nagrado 120.000 lir za onega, ki izda atentatorja na milansko gledališče. — TRST, 25. marca. (Izv.) Zveza pomorščakov s sedežem v Genovi je sklenila, da preneha stavka pomor- . ščakov, ker se je vlada vdala v vpra- ladjami prične vsled tega zonet jutri zjutraj. MILAN, 24. marca. (Izv.) Število žrtev bombnega atentata v gledališču Diana je 17 mrtvih in nad 100 ranjenih. MILAN. 24. marca. (Izv.) Enrico Malatesta je prenehal z gladovno stavko. GENOVA, 25. marca. V Vico Spa-da v Genovi je bila vržena bomba, ki je močno poškodovala neko hišo. Druga bomba je bila vržena proti gledališču «Regina Margherita*, vendar se ni razpočila. Zvečer je policija aretirala več nemških spartakovcev, pri katerih se je našlo orožje. BOLOGNA, 24. marca. (Izv.) Pri Imoli so neznanci na dveh mestih z bombami prekinili železniške proge. Vsi vlaki v provinco Romagno so ustavljeni. Tudi vse telefonske in brzojavne zveze te pokrajine s Toska-no, Benečijo in jugom so pretrgane. V provinci Rovigo je v enajstih krajih izbruhnila revolta kmetov-najem-nikov. FIRENCE, 25. marca. (Izv.) V rudnikih v Castelnuovo dei Sabbioni se je 6000 rtidarjev uprlo. Ranili so ravnatelja, razbili magacine, zažgali zaloge in ravnateljsko zgradbo ter vilo, ubili inženjerja, razbili stroje. Fašisti iz Firence so nato odšli v Castelnuovo v kamionih. V ostri bitki so bile 3 osebe ubite in nad sto ranjenih. Na to je dospelo vojaštvo s strojnimi puškami in oklopnimi avtomobili. Sedaj je mir. Išaniu BALTIMORE, 24. marca. (R-uter procesa Malateste. Promet z Umrl ie kardinal Gibbons. > Grilca ofenziva se ie pričela Carigrad, 25. marca. H".- vas» poroča: Včeraj se je pričela grška ofenziva proti kemalhto-n. Atene, 25. marca. Poveljnik čet na smirenski fronti javlji začetek grškega napada v odseka Ušak. Poveljnik je izjavil, da so letalci ugotovili, da Tarki beže v nereda. ATENE, 25. marca. (Izv.) Prvo oficijelno grško armadno poročilo pravi, da je grška linija v odseku Usak napredovala za približno 30 km vzhodno od Usaka. V odseku Brouna so grške čete prekoračile reko Golle in napredovale 20 km vzhodno. Poizvedbe z letali so dognale, da se nahajajo Turki na begu. Ako ostaneic Grki zmagoviti, bo zahtevala Grčija popolno izvedbo sevrejske pogodbe. Turška armada se ceni na 60.000 mož. Uspeh zveznega Kanclerja DUNAJ, 25. marca. Na današnji seji glavnega odbora je zvezni kancler dr. Mayr poročal o svojih razgovorih v Londonu in Parizu in dejal med drugim: V Londonu so nam ministri zavezniških držav stavili vrsto vprašanj, ki se tičejo višine kredita, toza-devnh garancij, preskrbe z živili in premogom ter trgovine z inozemstvom. Zlasti je bil vprašan finančni minister, kako visoko se morejo ceniti carinski dohodki in dohodki od tobačnega monopola ter monopola za sol v zlatu. Finačni minister je cenil te dohodke na približno dva milijona funtov šterlingov na leto. Zvezni kancler je poročal nadalje o vprašanju zastavnih pravic ter je prestal odgovor, ki mu ga je dal minister Chamberlain. Glede svojih porazgovorov v Pari- zu je ijzavil zvezni kancler: Minister Loucheur je zagotovil, da bo Avstrija dobivala 200.000 ton premoga na mesec več kakor doslej. Cena in pogoji se bodo naznanili prihodnje dnu Glede zapadno-madžarskega vprašanja je naprosil merodajne činitelje Londonu in Parizu, da se kar naj hitreje izvede ratifikcija trianoskega miru in je to podrobneje utemelji" Zagotovilo se mu je, da se bo izvedla ratifikacija po dotičnih parlamentih kmalu po Veliki noči. Zvezni kancler dr. Mayr je j>otem poročal o svojem obisku pri švicarskem zveznem predsedniku in švicarski zvezni vladi in je dejal, da se mu zdi politično in finančno ugodna rešitev, da se bo kreditna akcija vršila >od vodstvom zveze narodov. Kredite, katere potrebuje Avstrija, more odslej dobiti samo proti posebnim jamstvom ^i moramo, je zaključil zvezni kane er, kar najhitreje izvesti načrte Ion donske konference. Za kmete in invalide BEOGRAD, 25. marca. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bila rešena uredba o zemljoradnič-kem kreditu. Nato je bila odobrena uredba o invalidih in rešeno vprašanje dovoza konj iz Nemčije. (Srbija ima na račun škode dobiti od Nemčije 8400 konj.) Izročitev konj se ima izvršiti tekom tega meseca. Nemčija se je zavezala, da konje spravi do meje. Povratek naših ujetnikov iz Rusije BEOGRAD, 25. marca. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je vlada odobrila kredit pol jnili'"ona rancoskili frankov za plačilo prevoza naših državljanov vojnih ujetnikov iz Vladivostoka v Jugoslavijo. Na ta način bo prikrajšano trpljenje naših ljudi na severu Rusije. love kronske novčanice BEOGRAD, 25. marca. (Izv.) Ministrstvo financ je dalo izdelavo papirnatih novčanic po 25 par (1 krono), i se izdajo v svrho zamene avstrijskih bankovcev po 1 krono, slovenski firmi bratje Piatnik v Radečah pri Zidanem mostu. BoljieviSki prevratni poskusi na Češkem PRAGA, 25. marca. (Izv.) Koma* nistični nemiri v srednji Nemčiji so podžgali tudi češke komuniste v nemškem. dela države. Izgleda, da so ne* miri preneseni iz Saksonske. Severo-eeške industrije so v krizi in so izpr-le 15.000 delavcev. V Podmoklih so komunisti zasedli tvornice Bergmann in Schitiit in zabraniU uradnikom vstop v tvornice. Ministrstvo je odposlalo komisijo v Podmokli. Nemška centralna strokovna komisija v Liber-cih je izdala proglas proti kovinskim podjetnikom in napoveduje težke. mezdne borbe v tej stroki. Tudi 1» Teplicifi in Chebu se občuti komuni-stično hujskanje. Izvršene so vse priprave, da se preprečijo resnejši nci miri. Praga, 25. marca. (Izv.) Iz Uzho-roda v Podkarpatski Rusiji poročajo da je tamošnja policija prišla na sled zelo razpredeni protidržavni propagandi komunistov, ki so v zvezi z ruskimi boljševiki. Aretiranih je bflo nekaj oseb, med njimi urednik komunistične «Pravde». Komunistični puli na na Nemškem EISLEBEN, 25. marca. (Izv.) P6* vzročitelji nemirov so baje Rusi. V, ponedeljek je prišlo 60 Rusov semkaj Vladne čete so imele dosedaj o mrtvih in ranjenih. Kolodvor so komunisti razstrelili ali pa vsaj močno razbili. V Tragu je danes glasovanje o tem, ali se prične s splosna stavko. Komunisti so dobili orožje a Geiseltala. Policiji se je pa posrečilo prestreči to pošiljatev. Danes zvečer je mesto brez vode in brez plina. Danes bodo vsi tujci brez izjeme ____ __ iz. ^EISLEBE, 25. marca. Zasebni telefonski promet je od sinoči naprej prekinjen. v- HALLE, 25. marca. Mestni obrati še ne poslujejo. Prebivalstvo je po-pn'"oma brez vode in deloma tudi brez razsvetljave. «Hallesche Zei-tung» poroča, da se v bližini Leune z vso naglico nabirajo možje za rdeče bojne čete. Rdeče čete imajo 6000 dobro oboroženih mož. Za enkrat na-meravaio te rdeče bojne čete še počakati. V razne kraje so bili iz industrijskih središč poslani možje, da bi nabirali brambovce za komunistično armado. .. EISLEBEN. 25. marca. Policna obvladuje položaj in je delavske sKu-Dine potisnila do Kreisfelda nazaj. Redarji so prijeli mnogo oseb. BERLIN, 25. marca. V Berlinu m bilo nobenih nadaljnjih izgredov, vendar je redarstvo odredilo vse potrebno, da bi takoj mogla zatreti eventualne nemire. . ESSEN, 25. marca. Na poziv lista «Ruhr-Echo». glasila komunistične stranke za industrijsko okrožje Es-sen, se je danes dopoldne zbrala velika množica na Burgplatzu. Štiri e govorniki so poživljali množico, naj proglasi splošno stavko, naj se preskrbi z orožjem in naj razorozi redarje. _ Kasna poročila DUNAJ, 25. marca. (Izv.) Z informirane strani izve Vaš poročevalec, da se bo pred pogajanji takozv. na-sledstvenih držav in Italijo v Porto-rose vršila še konferenca na Dunaju, da ugotovi načela in postavi točke za posvetovanja v Portorose. Dan tc konference še ni določen. BEOGRAD. 25. marca. (Izv.) Da-našnja Epoha napada Zemljoradnički ilub, ker se je zadnji čas zatekel celo h klerikalnemu «Slovencu», v katerem je 23. t. m. objavljen interview z Avramovičem. Epoha poudarja, dal loče Avramovič s svojim natolcevanjem samo opravičiti sebe ter prepričati javnost, kako so bili njeeovi poizkusi sporazuma z Radičem samo »slučajni* razgovori. MOSKVA, 25. marca. (Brezžično.; Rusija in Litvanska sta dne 3. t m. v Rigi sklenili železniško konvencijo. MOSKVA, 25. marca. (Brezžično.) Obsedno stanje nad mestom in okrajem Petrogradom je odpravljeno Delo ustavnega odbora 2. Beograd. 24. marca. Skupščina nam je dala prekratek1 Borili se bomo, da vsaj z njim pro-rok za ustavni odbor. Saj so bila ne- deremo, videč nezmožnost politične rešena ravno najtežja vprašanja, ki morajo sedaj iz strahu pred nadalj-nim zavlačevanjem ustavo tvornega dela, biti rešena prav na brzo roko. Pred vsem velja to za vprašanje administrativne razdelitve, ki je v ustavnem odboru prišlo v razpravo v stadiju napetosti med vladnima strankama zaradi znanega sporazuma z muslimani. Toliko težje je bilo obravnavati ga s potrebnim mirom. Dosedanje delo ustavnega dela se fnora označiti kot dobro. Seve, ne sme se pozabiti, da ustavo dela politika, politika strank, ki so rezultat vseh mogočih stremljenj. Profesorji bodo na našem usiavu našli veliko nedosUtkov, nelogičnosti. Veliko je nepotrebnega notri, ponovitev in dvoumnih izrazov. Prosim pa, da se nikdar ne pozabi, da je ustav zakon, ki mora imeti kvalificirano večino: kar znatnejši grupi od 210 glasovalcev bije v program, mora ali izpasti ali biti rešeno s kompromisom. Dasi imamo ster-—afski zapisnik odborovih sej, bo vendar premnogo detajlov ostalo nepojasnjenih, zakaj so nastali, kajti glavne odločitve so padle v ožjem odboru. Kljub vsem težavam je vendar dosedanji uspeh ugoden. Ustavne svoboščine so dosti dobro formulirane in so velike. Ekonomsko-socialni program je po mnenju mnogih gola fraza, vendar mislim, da ni odveč, ker da ustavi novo obilježie in bo ooora za socialne reforme. Stališče kralja in vse, kar je s tem v zvezi, nas komaj zanima. Naša država ne more biti drugačna kakor parlamentarna, skupščine za stvarno strokovno diskusijo. Najnevarnejši ugovor "-oti ♦Velikemu privrednemu savetu» pa je, da ne bo boljši od skupščine, češ da bodo tam razsajali «gospodarski» demagogi, ki so še bolj enostranski kakor politični. Zdaj imamo še sledeča vprašf"*;'\ ki morajo dobiti formulacijo: 1.) podrobnosti o stališču velikega župana v oblasti, način nadzorstva nad samoupravo, 2.) državni svet, 3.) činov-niško pravo, 4.) vprašanje, ali že ustava zagotovi za skupščinske volitve proporc ali vsaj zaščito manjšine, 5.) garancije za neodvisnost vojnih sodišč, 6.) določbe o ekspropria-ciji zlasti z ozirom na agrar, 7.) razmerje napram verskim družbam, zlasti uprava cerkvenega premoženja in kancelparagraf. Od četrtka do torka mora biti izvršeno vse to, sestavljeno poročilo in tiskano razdano! 2e v naprej vidimo, da poročila kaj prida ne bo, in da bodo poročevalci motive odbora mogli razlagati šele v podrobni debati. Glede samouprave smo zadovoljni z delokrogom oblasti, ki se more še nadalje širiti z zakonom. Oblasti bodo imele precej izdatno normodavno moč, ki je v resnici zakonodajna in ne bo ovirana od šikane kake neprijazne vlade. Se bolj nas veseli, da smo prodrli s samoupravo srezov. Zdaj bodo vsi okraji v Sloveniji, ki se jih bo na novo po potrebah prebivalstva razmejilo, imeli svoje za-stope. Tam se bo rrecej elektrike razvilo na pravo smer. Administrativno sodstvo bo dobro vanska čitanka>, ki bo obsegala član- 'Socialnih demokratih in komunist®, ke iz naše kulture m zgodovine in bo o bivšem narodnem predstavništvu služila za informacijo širokim slo- in o današnji konstituanti. jem itd. Vse to delo bosta obe drža-! Roszkovski je vse opazoval mir-vi naravno podpirali — toda denar no in kritično ter podal objektivno, ni vse — treba je duševnega dela, do podrobnosti izpravno sliko naše vzgoje v tem zmislu. Dolžnost «Ju- države. Brž pri vstopu na naše goslovanske komisije* je, da išče po- ozemlje se mora tujec (tako pravi ta, kako bi se dalo vse to uresničiti. Roszkovski) uveriti, da je Jugosla-Ona predlaga svoje nasvete in vlada vija država, kjer se moreš vsaj na* jih po možnosti podpre. Iz tega gi- jesti kakor pred vojno, kar danda-banja je nastala «Liga», ki je zbrala nes ni mogoče niti na Poljskem ni-v sebi vse prve češke duševne de- ti na Češkem in v Avstriji. Izmed lavce. večjih naših mest mu je Zagreb pač O tem nam je poročal prof. Pata. najbolj evropsko, Beograd najdražje Mnogo takega se je že vršilo, a vse v Evropi, Ljubljana malo patriarhal-je bilo le slučajno, treba je sistema- no mesto, kjer so še verižniki ne-tičnega dela. Ze pred pol stoletjem dolžna jagnjeta v primeri z njihovi-smo peli: «Od Krkonošev do Bal- mi tovariši drugje, kana* — od romantike je treba pre- Roszkowski vidi v svojem delu Jugoslovanska konusi v Pra^/Te!iti ?a rea!"a ,Ua: ^ ie uresnjčiti P™ P°jzku.s> seznaniti poljski svet tekom dveh let že precej storikf na i J™* slovanskih preporodite- z Jugoslavijo. Zato obrača posebno *em polju Pripravlja se n pr «Otro-1 iJev- Nikogar ni, ki bi teh načrtov ne pozornost na nase medsebojne od- ška enciklopedija*, ki bo izšla v Pra-, na,dd° 50 P^icani vsi. noŠaje ^Poznavanje Jugoslavije je gi (češvo in srbohrvaško) in bo na- Tudl odbormkl «Slovenske Matice* za poljsko publiko važnejše m nuj- menjena Češki in naši mladini. V tej ,'so ,se strinjali s češkoslovaškim-ju- nejše nego se to običajno zdi,* pravi enciklopediji bo mogla mladina na .^slovanskim kulturnim načrtom in v uvodu knjige, «za jugoslovansko severu m jugu spoznati nase velike so sklenili, da bo dala «Matica» mi- meso, koze, vmo in sadje bo Poljska - - - ciativo, da se «komisija» ustanovi mogla dati nafto, izdelke suknenih tudi v Ljubljani. «Slovenska Matica« tvornic, sol in sladkor.* Tem našim je imela že dve leti « Češko autolo- vzajemnim odnošajem je posvetil gijo*, ki je vsled razmer ni mogla iz- zadnje poglavje: « Jugoslavija in dati. « Jugoslovanska komisija* v Poljska*. Pragi ji je obljubila podporo, da i «Vzajemni odnošaji med Jugosla- no potrebno, da se to delo pospeši. Ko smo živeli v eni ;ržavi, smo imeli več stalnih zvez, ker smo živeli pod enakimi zakoni, oziroma smo bih — sodržavljani. Na Dunaju so nas sicer držali ha vajetih, a nehote so nas gnali v eno smer. Danes gremo vsak svojo pot in ker se hočemo iztrgati tudi izpod kulturnega nemškega jarma in se — preorijentirati. Toda kam? Ob času, ko smo bili še siromašni in slabotni, smo se iskali, zato da smo se podpirali — sedaj, ko smo bogateli in smo ustvarili že nekaj svojega, je treba, da si to ogledamo in kar je dobrega zamenjamo. Tak vzporeden razvoj bo obema narodoma v korist. Šolo, prosveto, narodno vzgojo itd je treba voditi v taki smeri, da si ne postaneno tujci. može, našo zgodovino, naše kraje itd. Po čeških šolah bodo viseli zemljevidi naše kraljevine, pri nas zemljevidi češkoslovaške republike. Isto-tako se namerava poskrbeti za vse šole slike naših mož, tako da bo v dasi je zato še nezrela. Gornji dom ■ urejeno. Saj v ustavi. Če le najdemo je padel: zanj ml ni žal. Zato pa je možnost, da se upravne sodnike po-:«'Velik privredni savet» še nerešen. I tegne iz politike. Maj in sedaj (Misli o načrtih in drugo.) Te dni smo imeli v svoji sredi marljivega češkega kulturnega delavca prof.Pato, k je prišel k nam, da nas informira o načrtih glede kulturne zveze med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Ob tej priliki si je mogel prof. Pata ogledati tudi naše kulturne inštitucije: iz Ljubljane je odšel v Zagreb in od tam pojde v Beograd. V Zagrebu bo našel že pripravljeno polje, ker tam že obstoja «Češkoslovaška komisija*, ki je ravno te dni razposlala kulturnim društvom svojo okrožnico, katera se glasi nekako tako-le: Po razpadu Avstrije so se prekinile naše kulturne zveze in duševnim delavcem na severu in jugu je težko delati v enotnem smislu, kar je danes tembolj potrebno, ker smo vzrastli v dve zavezniški državi. «Ju-goslovanska komisija* v Pragi in »Češkoslovaška komisija* v Zagrebu hočeta tvoriti most med severom In jugom. Obe komisiji delujeta roko 2.) Ali potrebujete poročil o društvenem delu enakega društva na Češkem. 3.) Ali želite osebnih zvez s strokovnjaki vaše stroke? 4.) Ali zasledujete reforme vaše rtroke pri bratskem narodu? 5.) Ali potrebujete poročil iz listov? 6.) Ali pripravljate kak kongres, izlet, sestanek? 7.) Ali potrebujete knjig iz javnih bibliotek? 8.) Ali želite dopisovati v kak strokoven list? 9.) Ali želite sotrudnikov pri svojih listih? 10.) Ali želite, da si vaši otroci dopisujejo s češkimi? 11.) Ali želite informacije glede prevodov itd.? 12.) Ali vas zanima stanovsko gibanje? Iz teh vprašanj je nekoliko razvidno delo obeh komisij. Posredovati v vseh različnih vprašanjih in pripravljati zveze na vseh poljih. «Jugoslovanska komisija* v Pra- v roki in hočeta posredovati, da ce gi je napravila načrt za kulturno naše skupno kulturno delo okrepi, konvencijo med obema državama. O Zato se obrača ^Češkoslovaška ko tem je že poročala «Njiva*. Prof. misija* v Zagrebu na vse kulturne Pata nam je na sestanku v «Sloven- organizacije in posameznike s sledečimi vprašanji: 1.) Ali želite zameno vaših publikacij? ski Matici* natančneje pojasnil nekatera vprašanja. Sestanek je bil slabo obiskan, oni, ki so slišali poroči- čeških šolah n. pr. znan naš Stross- ^J1®3 am PreJ 'Zlde- P" P°sveto- vijo in Poljsko se omejujejo danes - - - - - - vanju prisotni ceskoslovaski general- skoro izključno na diplomatske od-ni konzul dr. Beneš pa je ponudil iz nošaje in še ti niso posebno živi. svojega v U namen dar 10.000 kron O Poljski ve povprečni Jugoslovan in je obljuba zbrati še primerno toliko, kolikor povprečni Poljak o vsoto v svojem krogu. To je bil Jugoslaviji — torej v najboljšem uspeh tega sestanka in s tem bo slučaju ne mnogo... In vendar storjen korak naprej. j bosta Poljska in Jugoslavija v bo- Kakor vidimo, se dela na Češkem dočnosti ne enkrat prisiljeni politič-resno na to, da se naše kulturne de- no sodelovati, a to je nemogoče lo zbliža. Treba je, da se tudi od brez vzajemnega zbliževanja in spo-naše strani dela v tem zmislu in pri znavanja. Jugoslovani se še ne ori-reformi šolstva bo potrebno, da bo entirajo v prevratu, ki ga je v Evro-naša šola po duhu ne le jugoslovan- pi in v slovanskem svetu izvršil na-ska, ampak slovanska v tem zmislu, stanek neodvisne Poljske; ne uvažu- _______da ji sosedni slovanski svetovi ne jejo dejstva, da more Poljska v tem potujoče dijake 'med počitnicami: i bodo neznani. svetu igrati prvovrstno ulogo, seve- našim dijakom bodo na razpo'ago Želimo slovanskemu potniku v da ne po načelu, ki ga je doslej za-češka prenočišča, češkim naš?. Ako naših jugoslovanskih mestih povsod stopala Rusija, da se namreč morajo hoče iti n.pr.r.aše društvo prirejati mnogo uspeha, da se uresniči «kon- vse slovanske reke zliti v ruskem koncert na češkoslovaško, poskrbi ver:v polnem obsegu. morju, ne po načelu, ki je pomenilo ■ — _ nasilstvp. Do pred kratkim Poljska m hotela in ni mogla simpatizirati s maycr, pri nas Palacky itd. Za češke šole se pripravlja mal izbor iz S. Gregorčiča, ki ga bodo brali češki otroci v originalu (s potrebnimi pojasnili pod črto). Na iavnih predavanjih se bo tam predavalo o naši državi, zgodovini itd. Jubileji velikih mož in dogodkov naj bi se slavili tu in tam. V gledališčih naj bi se vpoštevale naše stvari. Pripravlja se zveza akademij in učenih društev. Turisti se bodo združili v skupno zvezo: naš turist bo potoval v Ta-trah pod istimi pogoji, kakor češki turist v *"-aših alpah. Isto velja za zanj češka pevska zveza. Znanstvena društva naj* zamenjujejo svoje publikacije: kongresi naj se vrše skupno. Pisatelji naj s* med seboj podpirajo z informacijami in nasveti. Slikarji in kiparji naj prirejajo razstave tu in tam. Univerze naj se izpopolnijo, tako da bodo mogli naši dijaki s primerno pripravo študirati na čeških visokih šolah in Čehi pri nas. češka vlada je določila štipendije za študi-ranje na jugoslovanskih visokih šolah. Zveza slavistov je naravna stvar. Pa tudi klasični in moderni filologi bodo profitirali s skupno zvezo. Isto velja o pravnikih in medicincih Francija pripravlja, da bi v srednji Evropi prevzela kulturno vodstvo, ki ga je imela Nemčija. Toda onim, ki so študirali na nemških šolah, ne bo mogoče takoj preiti v francosko šolo; to bo storila šele generacija, ki bo študirala na novih šolah. Med tem pa je treba pokazati, da smo tudi mi že ustvarili nekaj svojega in to nadaljevati in spopolnjevati. Na Češ- lo, so se mogli prepričati, da je nuj- kem se pripravlja narodna «Jugoslo- jžips avija ia Poljska slovansko politiko, ki si je stavila za nalogo, uničiti Poljsko... Ze sedaj Prošlo jesen je bil več tednov med pa nekateri krogi v Jugoslaviji za-nami v Jugoslaviji g. inž. Stanislav čenjajo gledati na Poljsko kot na Roszkovski, načelnik v ministrstvu za političen faktor, ki bi mogel izrav-socialno politiko v Varšavi. Kar je jnati razmerje med Jugoslavijo in videl pri nas, o tem poroča sedaj j Bolgarsko, zato pa bi isti krogi radi v knjižici, ki jo je izdal v Varšavi posredovali v poljsko-češfcem sporu, pod naslovom: «S. H. S. Szkice z Ju- 'če bi državna poljska politika iz ka-goslavji* (Warszava, E. Werde i terihkoli ozirov ne stopila na pot spčlka, 1921. Str. 85). Podaja nam tu sliko Zagreba, Beograda, Ljubljane, Sarajeva, Splita in Dubrovnika, opisuje Jugoslavijo s statistiko prebivalstva in narodnega gospodarstva, poroča po-drobneje o poljskih kolonistih v ^osni (ki jih je Avstrija tam naseljevala po letu 1884.) in ruskih beguncih, ki jih je zlasti mnogo v Beogradu. Več poglavij je posvetil našim političnim razmeram; v enem poglavju govori o ^centralizmu in federalizmu, v drugem posebe o naših političnih strankah in zopet posebe o odlične uloge v Slovanstvu, pa ima vendarle Jugoslavija v političnem oziru tudi tedaj za nas velik pomen; gre za to, da bi «mala ententa* ne dobila protipoljskega značaja. Med jugoslovanskimi političnimi smermi bodo za razpravo o poljskih stvareh najmanj primerne konservativne struje, ker so močno prožete od slepega rusofilstva v smislu pred-vo:nega panslavizma (avtor misli tu pač na srbske radikale). Ti ljudje so po padcu carske Rusije pripravljeni, se teoretično razgrevati ob skraj-njih skokih boljševizma, zroč v njih RABIUDRANAT TUGORA: flz knišse „ izide v sredo zjutraj. Vesele praznike vsem bralcem c Jutra* uredništvo. • REGENT V BANATU. Včeraj zjutraj se-je regent odpeljal z motornim čolnom v Pančevo, nato pa z avtomobilom v Vršac, Veliki Bečke-rek in Zemun. Snoči se je vrnil v Beograd. • ČEŠKI NOVINARJI NAŠEMU REGENTU. Češkoslovaški novinarji, ki se mude tu na potu v Sarajevo h kongresu jugoslovanskih novinarjev, so poslali prestolonasledniku regentu iz Zagreba sledečo brzojavko: «Na potu v Sarajevo, na kongres jugoslovanskih novinarjev, pošiljajo zastopniki češkoslovaških novinarjev Vašemu Visočanstvu iskrene pozdrave vseh čeških novinarjev. Želijo Visočanstvu, da bi bilo Vaše vladanje nad narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi v bodoče blagoslov-_ ljeno, kakor dosedaj. Češki narod je i ponosen, da je zaveznik junaškega ' in bratskega naroda, ki je s hrabrostjo svoje vojske m požrtvovalnostjo naroda z velikanskimi žrtvami v krvi in imetju izvojeval celokupnemu narodu svoboda Češkoslovaški novinarji bodo jugoslovanski narod vedno opisovali kot vzor, kako zdrav narod ščiti svojo slobodo.* — Včeraj so češki novinarji v odsotnosti bana se zglasUi pri podbanu dr. Bošnjaku in annadnemu poveljniku genecalu Vasia?- * IMENOVANJE. OFsoMrani pravnik dr. Janže Novak je imenovan za pisarja prvega razreda v ministrstvu prosvete. * NEZASLIŠAN NARODNI ŠKANDAL. Iz Dol Lendave nam pišejo: Kakor čujsmo iz popolnoma zanesljivega vira, je imenovan za polkov-nega zdravnika 43. pešpolka, katerega garnizija se nahaja v Dol Lendavi v Prekmurju, ondotni zdravnik doktor Briinner. Mož ni niti naš državljan, ne zna ali pa iz preziranja noče govoriti našega narodnega jezika in je obenem tako zagrizen Madžar, da očitno in javno govori, da mora Lendava priti pod Madžarsko, in ne Ljubljana, 25. marca. skriva svojega narodnega sovraštva napram naši državi. Očitno izjavlja, da misli in čuti samo madžarsko in da težko pričakuje »tistega dne*, ko pride Dolnja Lendava zopet v oblast madžarske republike. V tem oziru mu gre kot značaju čast; drugo vprašanje pa je. iz kakšnega razloga naj podpira in vzdržuje naša država takega fanatika z lepo plačo mesečnih 3000 dinarjev? Zakaj se to mesto ni razpisalo, oziroma se niso vsaj prej vršile poizvedbe o značaju in mišljenju g. dr. Briinnerja? Kakšna protek-cija pa je tu vmes? Naj se nikar ne govori, da bi se ob taki plači ne našel kak zdravnik, začetnik našega jezika in mišljenja, ki bi sprejel to dobro plačano mesto. Sploh pa je v Dolnji Lendavi toliko nerednosti, da bo treba pošteno zagrmeti, in to v kratkem. * MODERNA VELIKONOČNA SPOVED. V našem uredništvu se je oglasil trden kmet iz ljubljanske okolice, ki nam je pripovedoval sledeče: Včeraj sem bil pri oo. jezuitih, da opravim velikonočno spoved. Spove-doval me je pater N. Glavna vprašanja, ki jih je z menoj ubogim grešnikom razpravljal, so bila politična. Odšel sem od spovedi brez odveze, globoko ogorčen in žalosten: prepričal sem se, da klerikalcem tudi spo-vednica služi za hujskanje proti narodnemu in državnemu edinstvu. Eno prvih vprašanj spovednika je bilo, katere liste čitam. Povedal sem. da sem naročnik »Jutra*. Pozvan, da obrazložim, zakaj, sem navedel med drugimi vzroki tudi ta. da sem z dušo in srcem za edinstvo in da se mi »Jutro* posebno dopade, ker tako ostro in vztrajno nastopa proti plemenskemu sovraštvu ter brani interese celokupne naše domovine. Spovednik se je zgražal. Pričela se je državno-politična razprava. Spovednik je izrazil svoje dvome nad trdnostjo Jugoslavije, češ ako bo država tako postopala s sveto katoliško cerkvuo. kakor sedaj, bo gotovo razpadla. Odgovoril sem mu, da ne vem kaj je država storila katoliški cerkvi slabega. Po m njem mnenju ji je izkazovala dosedaj samo dobrote. Duhovniki bodo dobili lepe plače in cerkvi se dobro godi — pravzaprav bolje nego kadarkoli. Država ne bo razpadla, kajti ogromna večina našega naroda jo bo branila proti vsem sovragom. Pater N. mi je dejal, da sem slabo poučen. Povedal mi je, da Srbi nalašč pošiljajo »naše katoliške fante* v krivoversko Makedonijo, opozoril me je, da so se sedaj demokrati zvezali s Turki (muslimani). kar je naperjeno proti kafoHSkf rm%. sploh se na vseh krajih in konofll vrši preganjanje kristjanov. Na to n« je vzel v strah, zakaj sem pristaš de^ mokratske stranke in nasprotnik SL& Slikal mi je zasluge katoliških poslancev za vero in narod in zaupal mi je med drugim, da je škof JeggS rešii župana Tavčar^ vislic, ki tu bile zanj že pripravljene. Po eno-, urnem »spovedovanju*, od katereg* Ie zaradi tega nisem odšel, ker nisem hotel v cerkvi vzbuditi pohujšanja, me je jezuitski Dater še enkrat vprašal, ali se hočem od--vedati »Jutru* in obljubiti, da ne bom več čital na* prednih časopisov. Ker sem to odkkvi nil, je spovednik izjavil, da mi odi veze ne more dati in da nisem vr&» den velikonočnega obhajila. Jaz sem veren človek. Zato sem pa tembolj prepričan, da je Bog zanisal tega nevrednega duhovnika med tiste, ki so sovražniki vere. Ko sem odhajal, mi je bilo skoro vedno na mislih: Duhovnik si je upal z menoj tako govoriti, akoravno je videl, da v politiki nisem peuk in da sem iskren pristaš narodne ideje; kako šele izgledajo spovedi z ljudmi, ki politično ne milijo in sprejemajo nauke peklenske zlobe kot božjo besedo? Kaj je naša ljubljena Jugoslavija storila duhovnikom. da jo tako smrtno sovražijo, da jim niti zakramenti niso dovolj sveti, da bi jih ne zlorabljali za sejanje sovraštva proti njej? * POROTNIŠKI ŠKANDAL V MARIBORU. Iz Maribora nam poročajo 25. t m. Danes se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem razpravljalo o ponesrečenem Roškarjevem shodu pri Sv. Barbari, ki je povzročil tiskovno pravdo proti takratnemu odgovor-mu uredniku »Slov. Gospodarja* v Mariboru zloglasnemu Franu Zebotu, »Slov. Gospodar* je namreč v št. 48 z dne 24. novembra priobčil dc-:s o tem shodu, v katerem je kmetskega fanta Kocmuta zasmehoval s sledečimi besedami: »Končno se je po svoji sirovosti odlikoval majhen, duševno zaostal, neveden in zaneljan revček, občinski tenček Kocmut, p. d. Vutek.* Posledica tega sirovega dopisa je bila, da so nekateri ljudje začeli Kocmuta zasramovati in se mu posmehovati. Kocmut je nato vložil proti Zebotu tožbo. Porotniki so po triminutnem posvetovanju urednika Žebota — oprostili. Po obravnavi, ki je povzročila med navzočim občinstvom velikansko ogorčenje, so klerikalci čestitali oproščencu, neki duhovnik pa je pričo Bračiča, ki je izpovedal v prilog tožitelju, nadrl z besedami: Čestitam sirovež Bračič. * ODSTRANJENI MADŽARSKI NAPISI. Kakor se nam poroča iz Beograda, je ministrstvo saobračaja izmenjalo vse madžarske napise na železniških postajah v Banatu. * IŠČEJO SE VEZBENTKI ZA ŽELEZNIŠKO SLUŽBO. V področju zagrebške direkcije državnih železnic je popolniti več izpraznjenih mest vežbenikov, deloma uradniških (za prometno službo), deloma poduradni-ških (za prometno, strojno in službo za vzdrževanje proge). Prošnje je do konca marca vložiti pri gori omenjeni ni direkciji. Podrobnosti razglaša »Uradni list* št. 31. * SPREJEMANJE KRONSKJH NOVČANIC. Ker se dogaja, da se posamezni privatniki branijo sprejemati novčanice po 1, 2 in 10 kron, ki jih je izdala avstro-ogrska banka, §e službeno opozarja, da so omenjene novčanice. če so pravilno žigosane, oziroma če imajo veljavno raarkice. stva v posameznih društvih, se mora pa tudi večati skrb, da se sokolska ideja od vseh pravilno razumeva ter se slehernemu članu vcepi tako globoko v srce in dušo, da jo tudi uveljavlja pri sokolskem in izvensokolskem delu. Ako večina našega članstva ni poučena o razvoju sokolske organizacije, ako stoji ob strani in ne razumeva sokolske ideje, potem obstoja za vso sokolsko organizacijo nevarnost, da se ideja onečasti in organizacija oslabi. Kakor te ne opravičuje pred sodnikom izgovor, da ne poznaš zakona, tako ne opravičuje nobenega brata in sestre izgovor, da ne pozna sokolskih zakonov. Da se pa doseže ta smoter, da se bosta sleherni brat in sleherna sestra zavedala svojih dolžnosti, moramo skrbeti za to, da mu bo sokolska literatura lahko dostopna in da mu bo vse na razpolago, kar potrebuje. To najvažnejšo nalogo prevzame sedaj Jugoslovenska Sokolska Matica. Od našega Sekolstva samega pa je odvisno, da ji to velevažno delo omogoči. Ne pričakujmo pomoči od drugod, ne čakajmo na milost drugih! Sokolstvo samo si naj ustvari organizacijo, ka mu bo nudila vse, kar potrebuje. Neodvisni od vseh bomo izvršili častno in dosledno svojo nalogo. Zato bratje in sestre, na delo na delo za Jugoslo-vensko Sokolsko Matico! Vsak Sokol mora postati član Sokolske Matice. Ogromno število nas je združenih v naši organizaciji. Ako bo sleherni sto- ril svojo dolžnost, bo uspeh brezdvom-no velik. V vseh društvih se naj začne najživahnejša agitacija za našo Mati' co in nabiranje članov. S tem, da se plačuje delež tudi v desetmesečnih zaporednih obrokih, t. j po 10 kron na mesec, je omogočeno vsem članom in članicam, da postanejo enkrat za vselej člani naše Jugoslovenske Sokolske Matice. Čim večji bo zbrani kapital, tem več bo nudilo članstvu. Zato, bratje in sestre, še enkrat: Na delo za Ju-goslovensko Sokolsko Matico! Naš velikonočni književni trg ni tako bogat, kakor je bil božični. To je naravno, kajti o božiču je več zanimanja za knjige in tudi darovi so bolj običajni. Razmere glede cen so od božiča šle zopet na slabše, zato se tiska čim dalje manj knjig. Založniki se boje visokih stroškov in čakajo na boljše čase. ^Tiskovna Za-druga» skuša vkljub temu vršiti svoje važno kulturno delo in je izdala za velikonoč štiri knjige, cela vrsta drugih pa se nahaja v tisku. Število onih Slovencev, ki knjige ne le čitajo ampak tudi kupujejo, je vsak dan manjše. «Tiskovna Zadruga» ima nekaj stalnih odjemalcev, ki u videvajo dolžnost, da se slovenska knjiga podpira in da ji omogoča nadaljevanje pripravljenih izdaj. Želeti« bi bilo, da bi bil krog teh prijateljev slovenske knjige čim dalje večji, ker bo le na ta način mogoče založništvu premagati težkoče sedanjega časa. Najlepše delo za letošnjo velikonoč je «Uvod v filozofijo* od dr. Vebra. Pri nas se več politizira nego filozofira, a predavanja na univerzi, ki jih je imel dr. Veber pod naslovom «Telo in duša* so vzbudila le malo filozofskih del, «uvod v filozofijo* smo zelo potrebovali. Fr. Veber je napisal delo, ki je nadpo-prečne vrednosti, ker_ se postavlja kritično k raznim vprašanjem in vendar podaja splošno pregled dosedanjih sistemov. Veber je filozofska glava, ki moremo od nje še mnogo pričakovati. «Uvod v filozofijo* bo vsak s pridom prečital in si bo s tem odprl vrata v svet velikih vprašanj. Veber ni dogmatik, svoje trditve skuša dokazati in odpira čitatelju pot do samostojnega razmišljanja. Knjiga je izšla v zbirki «Pota in cilji». Druga knjiga je drama «VeIeja» dr.Novačana. Dramo smo lansko leto videli na odru, pa je tako polna notranjih problemov, da jo bomo z užitkom še enkrat prečitali. Čita se, kakor globok roman, poln boja in strasti. Prijatelji zabave bodo posegli po Feiglovi knjigi «Tik za fronto*. Feiglov humor je znan, ima polno zabave pa tudi presenečenj. Tudi za našo deco je pripravila •»Tiskovna Zadruga* lepe pirhe. Izdala je krasno mladinsko knjigo Waschtetove «Pravljice*. Knjiga je prelepo ilustrirana z barvnimi slikami in bo obogatila naše mladinsko slovstvo. Naši «malčki» bodo imeli nad knjigo največje dopadenje. Takoj po praznikih izide Sha-kespearejev «Macbeth* v prevodu O. Zupančiča. S tem bomo dobili eno najlepših Shakespearjevih del v lepem prevodu. V «Zvezni tiskarni* je izšla Iv. Albrehta «Malenkost* (Nar. knjirnica). V samozaložbi je izdal Iv. Zoreč svoje «Pomenke», (dobe se J Hugh Conway: Iz feme v 21 tudi v «Slov. Matici). To je v glavnem naš velikonočni književni trg. Naj bi vsak Slovenec smatral za svojo dolžnost, kupiti za velikonoč najlepši piruh — slovensko knjigo. Roman. PETO POGLAVJE. Po predpisih ne iz ljubezni! Najsi sem bil ponosen in sreč§?|» ko sem sedel s Pavlino v železniškem vozu, ki je naju peljal proti severu, še tako srečen, da sem si pri* dobil tako zalo nevesto, najsi je bjla moja ljubezen do ljubkega dekleta, ki je pravkar za vedno postala moja, še tako velika — venomer mi je prihajal na misel izvanredni pogoj Cenerijev: oni človek, ki poroči Pavlino Marchevo, mora biti zadovoljen, da jo dobi, kakršna je, ne sme nikdar poizvedovati po njeni preteklosti. Niti za en trenotek nisem mislil, TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽF. ČLAN »JUGOSLOVENSKE MATICE* ? da bi bilo mogoče tako pogodbe usiliti človeku. Kakor hitro bi bil dosegel, da bi me Pavlina ljubila, bi mi gotovo rada povedala svojo zgod» bo — niti vprašati je ne bi bilo treba — zaupanje bi bilo potem samo-posebi umevno. Kadar bi spoznala skrivnost ljubezni, bi bilo vseh drugih skrivnosti med nama konec. Moja žena je bila videti jako lepa, ko je prislanjala glavo ob temno zakonito plaHIno Sredstvo In fffi Je vsakdo dolžan sprejeti. * NOVE NOVCANICE S TISKOVNO NAPAKO. Iz ministrstva financ se javlja: O priliki tiskanja relacij na državnih bankovcih po en dinar se je primerila pri tiskanja teksta v cirilici večja napaka, in sicer r besedi «kruna» tako, da je črka u prišla pred črko r. Za to napako bo dotični uradnik kaznovan. Da ne bi država vsled te napake trpela občutne škode, se je sklenilo, da se ti bankovci izroče prometu, ker je tisk v latinici pravilen. To se javlja občinstvu, ki se opozarja na to, da se ti bankovci polnoveljavni. * ZA REPATRIACIJO OTROK. Ministrstvo za zonanje zadeve je podvzelo potrebne korake, da bi se iz Bolgarske. Nemčije in Avstrije vrnila naša deca. ki je bila za časa okupacije Srbije odvedena iz domovine. Do sedaj je zbranih podatkov o 125 takih otrocih, vendar pa je njihovo število mnogo večje. Z Madžarsko je, kak— znano, že dosežen sporazum glede vrnitve naše dece, k! se nahaja na Madžarskem. * DRŽAVNO SIROTIŠCE V KA-MENICI. Graščina grofa Karacser.y-ja v Kamenici pri Novem Sadu, ki je bila po državi zaplenjena, se preuredi kot državno sirotišče 7a rtroke, ki so v vojni Izgubili svoje starše. * PO DEŽELI PRIMANJKUJE VODE. Iz raznih krajev Slovenije, zlasti iz kranjskega okraja, prihajajo poročila o pomanjkanju vode. Vodnjaki so prazni, studenci posušeni. Manjka pitne vode in vode za kuho. Zajemajo jo iz Save in vozijo v sodih na dom. Povsod težko pričaku-jein fc^godejnega dežja. * PRIKRIT VOJNI PLEN. Iz Beograda nam poročajo, da se je direktor plena Ceda Gagič povrnil z inšpekcijskega do-tovanja v notranjosti države ter predložil poročilo, da je na svojem potovanju našel prikritega vojnega plena v vrednosti 30 milijonov dinarjev, ki je deloma ogromne važnosti za domačo industrijo. * POPOLNO POMRAČENJE soln-ea. Dne 8. aprila nastopi tudi v naših krajih popolno pomračenje solnca, ki se bo videlo v vsej Evropi. Pomračenje se —;čne ob desetih dopoldne in bo trajalo do ene popoldne. V Evropi se že od leta 1867. ni več videlo popolno pomračenje solnca. * LETOŠNJA SUŠA. Nedavno smo poročali, da je v zapadni Evropi zavladala letos velika suša, kakršne ne pomnijo ljudje. Ravnatelj observatorija v Bourgesu na Francoskem, znani astronom Morč, trdi v nekem francoskem listu, da ta pojav ni nepričakovan in da bo suho vreme trijalo Se celih 14 let. Začetek tekočega stoletja je bil zelo deževen, a More je leta 1902. pisal: »Sedaj je rastsla vlažna perioda, ki bo imela leta 1912. svoj vrhunec. Potem bo deževalo vedno redkeje tja do leta 1918». To njegovo prorokovanje se je točno izpolnilo. A 11. februarja 1911., ko je deežvno vreme postalo vedno intenzivnejše, je objavil More: «Leta 1918. se začne suha perioda, ki bo imela sVoj vrhunec leta 1920.» Njegovo prorokovanje se je doslej obneslo in More ga sedaj ponavlja tudi za prihodnja leta. Na kaki podlagi je ta astronom trdil to tako določno in na kaki podlagi nam prorokuje sušo še za celih 14 let? Na podlagi svoje teorije, da uplivajo na naše vreme neki pojavi na solncu, ki provzročajo večje ali manjše pojavljanje solčnih peg, In kakor še te Izpremembe na solncu pojavljajo stalno, preiodično, tako se deževne periode tudi na zemlji periodično menjajo. Po točnih podatkih iz pretečenega stoletja je More za Francijo sestavil naslednji pregled: od 1800 do 1825 deževno, od 1826 do 1841 suša, od 1847 do 1855 deževno, od 1855 do 1870 suša, od 1870 do 1885 deževno, od 1885 do 1901 suša in od 1901 do 1918 deževno. L. 1918. so torej nastala po tem splošnem pravilu suha leta in ta perioda bo trajala — kakor prorokuje More — vse do leta 1935. Kar se tiče naših pokrajin. prorokuje nam znani srbski meteorolog Manojlovič v beogradski Politiki*, da nam prinese letošnje leto trajno sušo, da pa nam vendar včasen dež ohrani žetev. Za daljšo dobo pa nimamo domačih podatkov. * MARIBORSKI DRŽAVNI U-SLU2ENCI se opozarjajo, da se vrši občni zbor društva Samopomoči 1. aprila ob pol 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Glavna točka bo slepanje o preosnovi zadruge Samopomoči v nabavljalno zadrugo. * PROMOCIJE. Dne 18. t. m. sta bi'a promovirana doktorjem prava na graškem vseučilišču Fran Brand-staetter, bivSi urednik «Marburger Zeitung» ia Ivan Winterhalter iz Maribora. * IZPRED MARIBORSKE POROTE. Mariborska porota je v četrtek razpravljala o zagonetnem u-moru 23kine josipir.e Razborčan, ki se je izvršil 18. oktobra 1. L v Brtičah pri Sv. Ka.ti.joti. Neznan zločinec je svoji žrtvi prizadejal težke poškodb? na glavi trr ji nato pre-rezal vrzt Umora je bil obdolžen svak rro&ij&ie, Anton Bračko, ki je imel ž njo Ijuixwno razmerje, katero se je v zadnjem času skalilo. Obtoženec je svojo krivdo dosledno zanikal, čeprav so priče izpovedale zanj obtežilno. Obsojen j? bil v smrt na vešalih. • NASE NEBO. NjsH večernici, tej lepi UiSčeči zvtr'd\ na večernem nebu, so dnevi f« Izginila bo našim očem. Dne 24. nwra* bo večernica v najdaljši iztočni rvdalji od solnca (elongaciji), 31. m*rs* postane navidezno stacijo-mn-a, a 2£. aprila se menja, to jo ona psaka *olnc& (kaor mesec ob mlaju) in veSeroinft s« spiemeni v danico in kmalu p^te«, ?» maja jo kot tako vidimo r^rot aa i»k kn v največjem sijaju. Ono, ki imajo na razpolago daljnogled, opozarjamo, da je Venero (večernico vidoti sedaj v obliki srpa in sicer vedno bpše in jasnejše, čim bolj se približujemo 22. aprilu. Pred 22. marcem se ta feromen ne more opazovati; kolikor toliko jaso.t ga bo videti šele okoli 12. aprila. • UM SE JE OMRAčlL 1. 1887. rojenemu poštnemu uslužbencu Antonu Gašperšiču v Mariboru. Prepeljali so ga z rešilno postajo v javno bolnico, * TROTI SPANSKI BOLEZNI. Na Grškem razsaja španska bolezen epide mično. Ker je nevarnost, da se bolezeu zanese preko meje tudi v Jugoslavijo, je ministrstvo za narodno zdravje ukrenilo, da se v vseh obmejnih krajih izvrše potrebni koraki v svrho, da se prepreči razširjenje epidemije na naše ozemlje. * TVORNICA VŽIGALIC V RUŠAH POGORELA. V četrtek okoli polnoči je bila mariborska požarna bramba obveščena, da je nova tvor-nica vžigalic v Rušah pri Mariboru v o^nju, ki se razširja z izredno naglico. Odpeljala se je takoj na kraj nesreSe, kjer sta se že nahajali po-} — Praški »Hlahol* v LJubljani Praški I žarni brambl iz Selnice in Bistrice. »Hlahol^ 120 pevcev in pevk, bo kon-Velikanski ognjeni zublji so švigali centriral v Ljubljani dne 15. maja v uni-proti nebu iz nove tvornice, ki naj bi onski dvorani emancipirala to našo industrijsko pa- | — Glasbena Matica. Koncert slovenske Posamezni dobrovoljci se obračajo v nogo od tujcev. Ogenj je hlastno po- koncertne pevke ge. Mire Costaperaria- raznih zadevah neposredno na razne žiral vžigalice, les in druge predmete. Devove in slovenske koncertne pianisti- "" Vročina je bila tako silna, da se objektom sploh ni bilo mogoče približati. 0~-: ••r.iv.i so sicer storili vse. kar je bilo mogoče, vendar pa so z veliko težavo rešili komaj vodovodno napravo, škoda je ogromna. Zgoreli so vsi trakti, novi stroji, pisarne, skladišča Itd. Podjetje Je bilo last gg. Pogačnika, Glaserja ln Vošnjaka. Požar je trajal do jutra. * AMERIKANSKI POGREB. V Hilla-boru vršil nenavid»n pogreb. James Houser,! Dobrouoljsbi vestnih. d DOBROVOLJCEM NA ZNANJE, 'osamezni dobrovoljci se obračajo v iznih zadevah neposredno na razne državne urade, poverjeništva, pokra-nje'gdč Marije "^hwei^rje^""profesorice I ji.nsko .in. osrednjo vlado s svojimi ljubljanskega konservatorija, in gdč. La rise Vasilije ve, virtuozinj« na harfi iz Pe-trograda, se vrši v unionski dvorani ponedeljek dne 11. aprila s prav zanimivim sporedom. k — Marijonetno gledališče igra na velikonočni ponedeljek, t. j. dne 28. t. m. ob treh popoldne in ob šestih zvečer pravljično burko v nw>5h prizorih »Ca-rwv»«u>. t ^ robn0 Gleda'Je bode igralo sa- v Anenki se je pred par mesed mn „ *An in anrna „ fcater5m ®„OIB nenavve »Pravljice*, okrašena z v^VeT-nvai slikami. Knjiga, ki velja vezana 4.1 K, po pošti 1'80 K več, ;*n pogreb, dokler je še živ. To je tudi -86 naroda pri Tiskovni zadrugi v Ljub- oril. Peljali so na mrtvaškem vozu naj1^ Sodna ulica 6-pokopališče in mnogo ljudi se je udeležilo — Nove sklzihe. Pevsko društvo vlogami in prošnjamL Ker vsi državni uradi rešujejo dobrovoljske zadeve v sporazumu z dobrovoJjskimi organizacijami. ki morajo podati svojo izjavo, se vse take vloge zamude, zato opozarjamo vse dobrovoljce. da vlagajo vloge edinole preko »Društ-va», ki bo vedno zastopalo dobro-voliske Interese. S tem se pospeši tudi rešitev poedinih prošenj, ker vodi društvo nad njimi evidenco, in bo podvzelo vedno iz lastne inicijative ootrebne intervencije. d KOLEKTA ZA PODPORNI SKLAD dijakov dobrovoljcev je pokazala že v prvih dneh dober uspeh, kar jasno izpričuje, da se slovenska ■avnost zaveda svoje dolžnosti do na-S;h tovarišev, ki so se borili za osvoboditev domovine, in jih sedaj noče pustiti trpeti gladu in pomanjkanja. pogreba. Prav zadovoljen je bD v krsti | »Ljubljanski Zvon« izda za Velikonoč Kolekta se nadaljuje, slovensko jav- Ko so pa Dn1-nik ravnatelj Jug. Iz poročil tajnika in Ti,Ca_C^i^®0„t8:>: o!Jll^^f I posameznih odsekov je bilo razvidno delovanje prvega leta »Športne zveze*, ki sfries na Primorskem! Otroci petraznedne šole v Radva-nju pri Mariboru smo Vam pred novega odbora, ki se je sestavil takole: starosta brat Franc Hodnik, podstarosta brat Miro Tupis načelnik brat Slavko Smnl«. sv. Sokol Hrastnik. Darovali so tukajS- i! - ..-. . oiri j, .. __ njemu Sokolu gg. Jan, Babič llojz. Kel- f™*™ ?brah, 310 ^ koje smo na-ner Franc in Brun Herman na odh hI ud kazah «Jugoslovanski Matici*, naj g. Jani 80 K; br. inž. Kranjec 24 K; sestra Verčko namesto «Š-;ntjpnževca» 28 K; gosti g. dr. Kumarja 80 K; gdč. Umbergerjeva i*. Ljubljane v počaščenje spomina njene bivše učenke Sarbekovo 20 K in trije bratje pri odhodu br. Dr-ganca 70 K. Nadalje se je nabralo na godovanju sestre Verčko 110 K in S.|ne obupavajte. Vam za velikonočne pirhe nakupi knjig. Na cvetno nedeljo in v tednu Kri-stovega trpljenja trpite in jočete Vi, ker so Vas trgali od r.ss in Vas djali pod Italijane. V svoji veliki žalosti ..............." Kakor je Krist po Jožefa" Dolinška* 60 K.Tskrena hvalal t-Jsvojemti velikemu trpljenju ostal od IsmrH, tako pride hjdi za Vas dan Prosvcfa | veselega vstajenja. Ko dorastemo, i hočemo tudi mi pomagati, da bode . I Vaše odrešenje izpod italijanskega - »Njiva*, št. 5.in 6, izide v dvojm - ^ popoLno veličastno, m pomnoženi številki (4 pole = 64 stra-;-1 , ., . ... . x. ni) v soboto opoldne. Vsebina ji izredno J Ne obupajte, ne jocitel Kvišku sr-raznovrstna, aktualna in zanimiva. Ta cal Raz našo Šoio in cerkev plapo-številka stane 20 K, celoletna naročnina late zastavi žalostinki V zunanje vid-za 20 številk 120 K, za naročnike »Ju- i no znamenje, da čutimo Vašo žalost tra* 60 K. VI- ...... —x~i~ i tudi mi! Na deski v veži naše šole Jubilej prve hrvatske opere. Dne j£ črn0 obrobljeni napis: «2alostni rn nAt«S« 7R let. kar v ^ g ker ^ nam j^jjj^j vzeij lepo I Jug. Načelnik lahko atletičnega odseka 28. t. m. poteča 75 let, kar se je v zagrebškem gledališču uprizorila prva hrvatska opera »Ljubav in zloba*, ki jo uglasbil Vatroslav LisinskL . . _ - - T. ._,- ... skozi naša usta: «Kvišku srca, Vase razvoj In razmah. Glavna prireditev »Športne zveze* je bil »Športni teden*, ki je pokazal razvojno stanje športa za celo Slovenijo. V njenem delokrogu so bile tudi ?imsko-sportne prireditve v Bohinju, osobito oživljenje smuškega športa. »Športna zveza* je začela v pretekli sezoni z izdajo lastnega glasila ilustro-vanega športnega lista, ki je danes najboljša športna revija v državi. Blagajniško poročilo izkazuje precejšnji deficit, katerega bo treba v bodoči sezoni kriti Za bodočo sezono ima »Športna zveza» v načrtu poglobljeno delovanje za tia-daljni razvoj športa, da se čimpreje dvigne šport med Slovenci, na ono stopnjo, na kateri je pri sosednjih narodih. V ta namen rabi podporo ne samo od vse naše javnosti, temveč isto tako podporo javnih oblasti Pri volivah je bil izvoljen predsednikom podpolkovnik Ravnikar, prvi podpredsednik Joso Goreč, dru^i podpredsednik Vlad. Suput, prvi tajnik Slavko Pretnar, drugi tajnik Vlad. Vra-tarič, prvi blagajnik Stojan Stane, drugi blagajnik Stanko Kmet, gospodar Kav-šek Ivo. — Odborniki: ga. Kroftova, dr. Ciril Žižek, dr. Hubert Souvan, major Anton Lokar. — Preglednika računov: Josip Malenšek ln ravnatelj Krofta. —t Odseki: za nogometni podsavez: ravn. Primorje*. Toda ne za vedno! Vaša in naša mati Jugoslavija Vam kliče — Slikar Marčič prodal vse svoje slike ... . ..... Znani akademični slikar major Rudolf j odrešenje m ujedinjenje Marčič je iz Osjeka premeščen v Hičevo v Macedoniji. Kakor poročajo osješki listi, je Marčič vse svoje slike in anti- J marca 1921. kvitete prodal hrvatskemu tisko^ "a!r:s>clji Generalni inšpektor za finance Slavomir Petrovič je odpotoval v Zagreb radi informacij glede izvedbe valutna reforme na SuSaku in v Dalmaciji = Zborniški dan v Mariboru bo dno 30. t. m. Uradne ure od devetih do dvanajstih dopoldne na Jurčičevem trgu 8, II. nadstr. = Velik trgovski shod v Mariboru. Vsi, ki se nameravajo udeležiti velikega trgovskega 6hoda dne 17. aprila vMati-boru, naj se pismeno prijavijo gremiju trgovcev v Mariboru, da se jim preskrbo prenočišča. = Nove telegrafske takse. Od L -prila naprej bo treba plačevati za brzojavke v inozemstvo 6ledeče nove takse, za katere so se sporazumele države, zastopane na telegrafski konferenci v Pragi L Al banija a) preko Italije 38 centimov, preko Soluna 51 centimov, 2. Alžir 33 cent., 3. AzorSki otoki 96 cent, 4. Avstrija 18 cent, 5. Belgija 29 cent., 6. Bolgarija !5 cent, 7. Velika Britanija 38 cent, 8. Gibraltar 36 cent., 9. Grška (brez otokov) 18 cent., 10. Grški otoki: Imbros, Len nos, Senedos, Hios, Samos, Mitilena preko Grčije 28 cent, ostali grški otoki 21'5 katere je skrbelo društvo. V Zagrebu je bila urejena posebna baraka za potujoče obrtniške vajence, ki so potovali sk">zi Zagreb. Za moralno vzgojo naraščaja se je društvo trudilo s posebnimi tečaji, petjem, tamburiranjem, telovadbo v Sokolu, predstavami in s knjižnico. To delo so vodili posebni pedagogi Društvo ustanavlja tudi vzorne delavnice. V Brodu na Savi je tovarna «Slavonia» ustanovil« modem internat za svoje vajence, ki iina posebno delavnico in šolo. V internatu se skuša praktično uveljaviti celi sistem, ki teži za moderno strokovno in splošno izobrazbo vajencev. V Zagrebu je otvorjena delavnica za igračke, ki je v stalnih stikih z domačimi umetniki, da se morejo igračke izdelavati po narodnih motivih. Da. društvo omogoči svojemu naraščaju praktično izpopolnitev raznih strokah, je stopilo v stike z .azoiiai obrtnimi sbomicami in organizacijami ▼ tujini, v Pragi Berlinu, Zurichu, Parizu, Trstu itd. V Ameriki otvori društvo svojo podružnico, ki ima pred vsem dolžnost repatriaeije otrok izseljencev. Pred kratkim je društvo ustanovilo podrti? nico na Sušaku. Društvo je začelo veliko nalogo: propagando dela za ekonomsko, kulturno in moralno povzdigo naroda. = Švica prepovedala uvoz alkohola. Federalni Savez švicarske republike je prepovedal uvoz industrijskega alkohola, uradno poročilo od 7. marca izkazuje cirkulacijo od 10 milijard 881 milijonov K, kar znači 665 milijonov kron manj kaktr pa je najvišja po zakonu dopustna množina = Ukinjen sklep glede oddaje molznih krav itd. Poslaniška konferenca v Parizu je sistirala določila senžermenske mi cent, 11. Dansko 29 cent, 12. Estonija > rovne pogodbe, po kateri bi morala Av- 16 cent, 13. Islandija 735 cent.. 14. Italija 18 cent, 15. Kanarski otoki 52 cent., 16. Letonija 60 cent, 17. Litvanija 60 c. 18. Luksemburg 29 cent., 19. Ncmči:a 25 cent, 20. Norveška 39 cent.. 21. Poljska 25 cent, 22. Portugalska 36 cent., 23. Romunija 18 cent, 24. Turško preko Soluna 46 cent, 25. Ogrska 18 cent.. 26. Francoska 25 cent, 27. Holandija 29 c, 28. Cehoslovaška 25 cent, 29. Švica 22 cent, 30. Švedska 32 cent, 3L Španija 32 cent — Taksa se računa frank — 3 dinari, torej v parah trikrat toliko za besedo kakor kaže ravnokar priobčena taksa v santimih. Poleg tega se računa, v smislu podpisov mednarodnega telegrafskega pravilnika, takso za eno he-sedo več, kakor se jih nahaja v brzojavki in 20 par za blanket. = Bilanca olsiss-a d. d. — «Isis» dol-niško društvo za industrijo in promet drog in kemikalij v Zagrebu jo objavilo svojo bilanco za prošlo leto, ki izkazuje poleg delniške glavnico 20 milijonov K v delnicah po 200 kron, čistega dobička 1,428.29979 kron. = Elektrarna v čačku. V čačku v Srbiji se je ustanovilo delniško drušvo. ki bo zgradilo elektrarno za razsvetljevanje mesta in pogon domače industrije. Za zboljšanje premeta. Ministrstvo za promet se je v svrho, da udovolji splošni zahtevi po zboljšanju prometa, pričela pogajati z raznimi zunanjimi tvrdkami glede izposojevanja vagonov. = Prodaja lesa iz državnih gozdov. Po razpadu Avstrije je prevzela naša drŽava v svojem severozapadnem delu lepe versko-zakladno gozdove, ki tvorijo v vzdržnem gospodarstvu trdno oporo narodnemu in državnemu gospodarstvu. Glavna gozdna okraja sta Bohinjska Bistrica in Bled. Bohinjska Bistrica ima zlasti prednost neposredne obmejne postaje in tako tvori važno točko za izvoz lesa kot najboljše postavke v naši izvozni politiki. Na Bohinjski Bistrici poseduje verski zaklad okolo 7514 ha gozda poleg 5300 ha neplodnega in poljedelskega sveta. Gozdna uprava ima 3 žage, ki leže blizu železnice in ki komaj razrežejo letno ves les. kar se ga v stalnem gospodarjenju redno seče. Seče se deloma strija oddati gotovo število molznih krav, konj itd. — Industriclna zajednica v OmiSu, ki ima na programu, da ustanovi 12 tvorni c, od katerih so 4 že postavljeno in tudi obratujejo, je sklenila, da poviša delniško glavnico od 25 na 40 milijonov kron. = Zakon o Narodni banki Na seji gospodarskega komiteja, ki se je vršila dne 23. t m. v finančnem ministrstvu, se je razpravljalo o načrtu zakona o Narodni banki, ki ga je izdelal posebni finančni odbor. = Razstrelivo. Uprava praharne v Kamniku objavlja: Praharna v Kamniku je pričela izdelovati vse vrste dinamona. Konsumenta morejo dobiti vsako količino dinamona za staro ceno 13 dinarjev za kilogram. Nova cena se določi kasneje. Nakup odobri dravska divizija, prejem in plačilo pa se vrši v vojnem skladišču dravske divizijo na Ljubljanskem polju v Ljubljani «= Dunajske cene. Kakor nam poročajo z Dunaja, so tamkaj sedaj v glavnem naslednje cene: govedina v veletrgovini 230 do 260 kron, teletina 240. zmrznjeno meso 104 do 136, mleko 20, sol 26, jabolka 40 kron. = Bolgarski državni dolg. Ravnatelj bolgarskih državnih dolgov je predlagal upnikom (Council of Foreigu Bondhol-ders) plačevanje obresti in amortizacijo vseh državnih posojil v francoskih frankih. če bo na to pristala bolgarska vlada. O plačevanju v levih ni govora. Zjedi-niti se bo treba edino še o času, ko se naj plačajo obresti ker želi bolgarsKa vlada raztegniti plačevanje na več let V nasprotnem slučaju bi bil državni proračun preveč obremenjen. Letošnji deficit iznaša namreč že preko ene milijarde levov in globlje zadolževanje bi imelo za posledico državni bankerot Nacijonalna banka sa Nemčijo izplačuje v letošnjem letu 10 odstotno di-videndo proti 1 odstotni lanskega leta. Račun izgube in dobička izkazuje vsled pomnožit ve različnih novih dobička- j nosnih virov 110 milijonov mark kosma-toga dobička. Nezadostno detajliranje. postavk ne dopušča jasnega vpogleda ti krone 46 do 46,50. avstrijske krone 5.50 do 5,60, napoleondori 120 do 121, grška drahme 270 do 275. Devize: London 140 do 14 L, Pariz 251 do 253, Ženeva 615 do 680, Solun 878 do 875, Praga 47.25 do 47,50, Dunaj 510 do 5.12, Berlin 58 do 58£2, Milan 141 do 143. Efekti: Narodna banka SHS 8980 do 3020. Vremensko poročilo Lmbiisna so® m na-l im»riem Srodn a v£«i*)*Bia toropstaiara S S. normalna W Vremenska napoved: lepo mino mmm Solnce vsba« ob tti aanata ob ISM Moči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine I 6 dvoinatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjiv Elza mentalni črtnik, en komad 12 K. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic ls K. Pravi balzam, 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura, 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugett V. Felltr. Stvhica donja, Elsa-trg š(e* vilka 351 Hrvatska. 436 C 569 J. GopTBtsfca cesta 14 M Zlatorog ZLATOROG podaljša trajnost svojega perila. Glavno zastopstvo za Kranisko: h? s R. Bunc in drug, Liubliana, Cosposvalska c. 7. Zlata rog Agrarna reforma in politih. Dr. Friderik Lakan, agrarni direktor. »Naprej* je v St. 66. z dne 22. maja 1921. čutil potrebo, izraziti svojo ogorčenje nad poslovanjem agrarne direkcije. Ne bi se smatral poklicanega, rea girati na ta članek, če bi šlo le za grajo konkretnih odredb. Docela jasno pa mi je, da nastop «Napreja» ni narekovan od skrbi za baje prezirane kmete in delavce, in — soditi po dosedanjih izkušnjah — tudi ne od skrbi za kruto žaljenje slovenskega jezika, nego ta burja jo nasičena z vsemi običajnimi rečedricsi političnimi plini. Ker je n>z"n tega prizadeta tudi moja osebna foAt in čast nradništva agrarne direkcije, si dovoljujem na omenjeni članek na kratko odgovoriti Prav dragoceno je priznanje «Napre-5a», da je dosedanje delo na polju agrarne reforme aktivum demokratske stranke ker se je predvsem ona za agrarno re formo največ brigala. Ne dvomim o tem, Sa bi bila mogla najti stranka boljSega «generala», vendar sem si v s vesti, da je agrarna direkcija navzlic vsem teža-,vam dosedaj izvedla to, kar je bilo pri obstoječih razmerah mogoče. Vsi dose-idanji zakoni so predhodni in imajo pred .vsem namen: 1.) Izdati veleposestniško zemljo v zakup poljedelcem, ki nimajo dovolj zemlje; 2.) preskrbeti ubožno kmetsko prebivalstvo z lesom za stavbo in kurjavo, in 3.) onemogočiti veleposestnikom odtujitev in oškodovanje posestva s slabim gospodarstvom, dokler se ne izvrši agrarna reforma. Tem tTm p?!~fi«n je posvečala dosedaj ?grarna direkcija vso pozornost in se je trudila izvrševati jih v političnem in vsakem drugem oziro popolnoma nepristransko. Agrarna reforma v Sloveniji torej ni bila nikaka domena JDS., ker stranka nikdar nI zahtevala pristranskega postopanja. »Naprej« sam priznava, da se j« rata-p«*»*3ja IzvtJI'*. Pristavljam le Se, da bo se ustarovili med tem okrožni agrarni ura/Ji s priisontra številom strokovnjakov in izselili agrarni odbori, ki rao g"(5?>.jo, ("a e* vrši baš kar revizija rr.-k".pocla;e. V Prekmurju, kjer so najte-ž?vrej5e razmere, vrši te dni omenjeno rovHjo poleg okrožnega agrarnega urada komisija, obstoječa iz treh strokovnjakov in enega pravnika; pritegnjeni so agrarni odbori in zadruge. O drugi panogi delokroga agrarne direkcije, t. j. o oskrbovanja potrebnih kmetovalcev z tesen za kurjavo In stavbo, »Naprej* spfch p*rrridno molči. Omenjena oskrba Be ja i°;rr6fla na bre me veleposestev povsod z vso stjo in se je pri agrarni «ir»s»J{ riaia opravičeni pritožba strank brca hjune upoševala. Tudi hišne lesne indacwij», ki je razvita v posameznih obetesh, M ni pečalo v nemar. Agrarna direkcija odklanja terej »ploh vsak očitek, da bi bila vršila po »oi-nosti v polni meri svoje dolžnsaii. D3 pa je ljudstvo morda zbegano m t«d<-voljeno, ni krivda agrarne direkcije, nego le tistih, ki vzbujajo v ljudstvu tek po zemlji, ki daleko presega okvir, začrtan po dosedanji zakonodaji agrarne reforme. V okrajih, kjer Bploh ni velepo- sestev, ne more agrarna direkcija deliti zemlje. Preostaje še tretja t«3h* delokroga. Pri vseh veleposestvih so je « vknjižbo zasiguralo, da je vsakršna odtujitev brez privoljenja ministrstva nemogoča. »Takozvani* nadzorniki to imeli naloff. da pazijo na intaktnost btT«etwja in n* to, da se na veleposestvu rvdjonalno in intenzivno gospodari. Nadzorniki bo bili skoro brez izjeme le strokvnjaki, izposo jeni po VAfiini is statusov gozdarskega oddelka ln p?.r«rjenlštva za kmetijstvo deitelne vlade. Poseben značaj Ima gozdna uprava. Naloga agrarne direkcije je, preskrbovati h veleposestniških gozdov revnn kmetova!«. To bo je izvrševalo. Agrarna direkcija in gozdarski oddelek deželne vlade morajo pa pred vsem tudi paziti na to, da Be z čezmernim izkoriščanjem ne kvari gozdne substance. V vseh slučajih brez izjeme se je dopuščala le sečnja letnega prirastka. V slučajih, kjer so gozdna veleposestva večjega narodnogospodarskega pomena, je agrarna direkcija predlagala uvedbo državne uprave. Državna uprava je bila via facti vpeljana pri vaeh večjih veleposestvih izgubljene Korofik", ter na veleposestvih Mokrice in Snežnik; predlagana je bila pa tudi že davno za vsa veleposestva v Prekmurju, ter za posestva Mislinje in Kočevje - Soteska. Da pristojna ministrstva državne uprave še niso odredila, utegne ovirati poleg formalnih in drugih poteškoč tudi pomanjkanje strokovno Izšolanih organov, na katerem boleha že celi čas tudi agrarna direkcija sama. Končno še o z zlatom obloženem oslu! «Naprej» mora menda to basen kaj dobro poznati Uradniki, kolikor jili jaz osebno poznam, jo pozn°tio doF3:!a.' le iz zgodovine. Naš kruh je skromen, je pa, vsaj pri nas, često tudi grenak, ker ti ga sme vsakrt i pri vsaki priliki opljuvatl. Ce je znan «Naprejn» tudi le en sam tak slo Saj podkupovanji, n-.j p.:-m »kriva *a parSaloo «umničenje m na-migavarvjpl Gotpodje uredniki ali njih izvestlielji naj ua.\b pogum, da mane ali kakega dir^v4 krivca z navedbo faktov in dokazov javno obtožijo! Ce tega ne store, moram smatrati, da je gospodom le na tem, da pljusknejo po lastni, zadnje čase toliko po časopisju prekladam nesnagi. Vojaški vestniL* (Vojni vestnik.) V Kragnjevcu je počel izhajati mesečnik za naše aktivne in rezervne častnike. Pravkar je izšla druga številka. Akoravno povojni čas ni povsem ugoden za izdavanje enakega lista, ker smo se naveličali razpravljanj o vojaških dogodkih in vprašanjih, ki so v zadnjih letih pregloboko segli v življenje vsakega poedinca in malodane popolnoma absolvirali duševno doživljanje vseh onih, ki so nosili »vojaško suknjo*, vsekakor moramo to novo revijo kot realni politiki z obzirom na aktualne mednarodne odnošaje in z obzirom na prilike * Uprava in uredništvo: Kragujevac, Učiteljska ulica 85. naše mlade države najtopleje pozdra-viti, in to tem bolj, ker si je postavila kot glavni smoter narodno - kulturno vprašanje našega zbog zgodovinske preteklosti heterogenega častniškega zbora,, S tem svojim ciljem je ne moremo smatrati kot zagovornico (sicer danes žc preživelega) militarizma, nego kot srečen pojav v našem občem stremljenju po čim trdnejši konsolidaciji našega narodnega življenja in naSe države, katere najmočnejši in končni predstavitelj je za enkrat le — naša narodna vojska » svojim narodnim in za državo navduSet nim Častniškim zborom. Iz programa, razloženega v prvi Ste. vilki, viciimo, da se »Vojaški vestnik* ne posvečuje v prvi vrsti suhoparnemu razpravljanju vojnega znanstva, nego da se nam predstavlja kot živo glasilo našega aktivnega in rezervnega častnika, otvarjajoč svoje predale stanovskim in vojno - organizatorskim vprašanjem, ter leposlovnim prispevkom iz vojaškega življenja. Zajemajoč torej iz žive sedanjosti in polpretekle junaške dobe, hoče »Vojaški vestnik* v svojem okvirji skromno, ali dosledno sodelovati pti ustvarjanju naše lepše bodočnosti, dokler mu nova era bratstva narodov in občega razoroževanja ne zakliče: »Zar moreč je izpolnil svojo dolžnost; — naj odstopi!* —le. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „J utra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. ssssa Priporočamo domače tvrdke: Ml trgovski io obrtni iteik. rjrf- r *_ vi/ji Izhaja poljubno, Vsaka objava 180. || Puftkarji: Kaiser F. K., Šelenbnrgova uL 6. Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje 3sne, Emon-ska cesta fe. Ferd. Koto, Hep. mojster, Poljanska cesta 8. 6 Dre, zlatnino in srebrno 161 kupite najcejene pri tvrdki 62—28 Ivan Pafiiž, Ljubljana, Stari trg ZO. ples&arslia in ližar- ska delavnico Dunajska cesta 16, se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 6S 52—29 Ssinislm mast, razpošilja in po..udbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovld, LJubljana. 830 39 - 21 Švicarske are, zlatnine in srebrnlne nudi strokovni urar F. Korošeo, Sv. Flo-rljana olloa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno. 227 52—27 539 ji, pozor! 8-8 Lesene pipe ra. vino vseh velikosti, najboljše kakovosti, kakor tudi medene pipe za vodovod itd. nudi A. Sainlk, železnica, Zaloška o. 21, Ljubljana. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce ia p. n. občinstvo, da sprejemava nova dolft in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tsrlštovski čevlji domačega lz-dolka. 622 30 Ant. in Jož. Brajer-K&pele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št 1. IMM in žlahtni semenski priporoča SEVEB & KODSF., Ljubljana. 498 10—7 ref. XXII. Rasglas. Vsled razpisa deželne vlade, poverjeništvo za kmetijstvo z dne 2. marca 1921, št 390/vet, se imajo lastniki psov zglasiti do 12. aprila 1921. v mestnem popisovalnem nrada na magistrata v svrho natančnega popisa psov, to je pasme, barve, spola, starosti, aporabe (pes čuvaj, lovski, policijski pes, luksusni pes itd.), številke znamke itd. Vsako izpremembo o stanju psov, zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg ali zopetno povrnitev itd. je najkasneje tekom treh dni v Brrho zabeležbe v katastru in morebitnih odredb naznaniti mestnemu magistratu (popisovalni urad). Vsaka opustitev zgoraj navedenih prijav se bo zelo strogo kaznovala po zadevnih političnih kazenskih predpisih. Mestni magistrat ljubljanski dne 17. marca 1921. Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kai kupiti Kdor išče siužbe itd. — inssnraj v „iutru" i?Pfh mMh nlodou, fiJTC rovih, smrekovih U hrastovih čokov za m»-sarje ali za kovač« w po oeal prodi. Ogledajo se lahko sa licu mesta pri Ivana Deimanu aa Lavarol pri Ljubljani. Kova dvoholBsa, SBrarSfc vratni deli po oenl pri Batjelo, LJubljana, Stari trg1 28. Sprejemajo se dvo kolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica Karlovika cesta, it. 4. 273 12—7 Veliko zatogo velikonočnih In drugih 421 11 razglednic po zelo nizki ceni priporoča tvrdka Ivan Boaač, Ljubljana. DRAGO BESELJAK Anončni In Informačnl zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabr. B. orr l H £ M l NI a 21 104—66 d. z o« ss« Liubliana, Dunaiska cesta št. 9 ima v skladišču iu oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beii suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Cey!on, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno rečno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. ^ n i^f i l>-<7 ima vedno v zalogi vsakovrstne sobne, kmečke peči in štedilnike kakor vse v to stroko spadajoče 74 potrebščine. 524 4-2 Cene nizke! Cene nizke! ■»•■■■■■a bbm«BB»BBBBW »BB 9 Smepiftsosho strojna f olje! Olje, lahko, za vretena; olje za tnmsmisije; Olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olj o „ „ , izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu. 67 104—63 Glavna zaloga: i a a a 8 B8BSSBBBBBBBBBBBBBBBBSBBB9 is, Rakove S Zaoki, i z o. z. prej A. ZankiUSi1 sinovi. 3f32 Vesele velikonočne pravnike jWt vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka Af. tfuštrin v ljubijani. 565 i Ravnokar Je Izšla brošurica: v pesmi in slikah, I. zvezek. Izdala in založila »Domovina«. Cena 4 krone. "Pj Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi „Domovine'\ Sodna nlica 6. in <0 n 68 —I a «r ss i r t r 11 i 1111111111111111III111 m 111111 11 Mt 111 manufakturna trgovina m 7 Liubliana, Dunajska cesta St 5 h g So B s< "S" a <0 t> a irinniiiunmiiiiiiiiiiijujulijliiiiiuiiinnrtt največja zaloga Mm m planin i Ljijii 631 tvrdka J. DOLENC 86 9 Ljubljana, Hilšepjeva ulica št. S se priporoča za nakup najboljših instrumentov ; zvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah. Naročajte dnevnik „Jutro"! novoi Albin Ogris novo i Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po pošti K 1-80 več. Kdor se hoče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimo, Washingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 8 Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ulica 6. Najmodernejše obleke, površnike za gospode, kostume, pomladne toalete za dame. Obračanje oblek, moderniziranje kostumov v osmih dneh. , _ % . B _ ' Lastna zaloga najfinejšega bScga in žimk (RoBhaar)iia obleke. Uradniitvu obleke na obroke! Cene delu za moške obleke 63J K, ženske kostume; 650 K. 516 6-6 S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6/1, Ljubljana. Modni atelje za gospode In dame K. Pučnik, Ljubljana, Sodna ulica 3 630 3—2 vljudno priporoča svojo lepo zalogo pristno angleškega bfiaga. Stara dobroidoča trgovina „ z mešanim blagom v Šoštanju, na glavnem trgu se odda v najem. Naslov pod šifro „105" na upravništvo dnevnika ..Jutro". I % Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Ana tale Franoe-Debeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po poŠti pripor. 2 K 40 v več. Do3to jeve kiJ-Levstik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 36 K. vaz. 50 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonoourt-Pastuiktn: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 E, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 t vet Cervantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez 16 K, po pošti 1 a 80 ^ vež- Shakespeare -Znpančl6: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. £8 E, po pošti 1 K 80 v več. Ante Debel Jak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. 15 K. po pošti 1 K 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 v več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. (. zvez. broš. 22 K, po pošti 3 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v ve«. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulica. 6. Lahek voziček ^St« knpl. Našlo-* se izv6 v nprcm «Jutra>. Stavbeno podjetje Jakob Vodopiv«* Z^go^je oh Sa^i ijvr^nje vsa v svoio stroko spadajoča dela po najnižji!! dnevnih cenah, tzčeloje načrte in proračune pri poveritvi dela brezplačno. 480 6—4 Športni avto jako dnbcr in hiter voz z elegantno odprto karoserijo ca štiri osebe se po ugodni ceni prod&. 647 N slov poro oprava .Jutra«. 6—8 Trgovina. manufakturniiKi blagom = na debelo- Liubllana, Sodna ulica 7. 659 fmmm 661 I Arhitekt in mastni stavbenik VILJEM TKEO Ljubljana Oosposvetska o. 10. Telefon internrh št. 103 TJsUnovlieno L1850 te priporoča za zgradb* »«eh vrnt ter izvršuje načrte in proraflune. *. ctmantne strešnike, omsrtnn azbestni škrilj (eternit), camsnirte cevi, dra-nažne cevi, apno, Watpi«wf (cerezit), asfalt, izolirne plošče, lesni cement, pristno strešno lepenko št 80, 100 in 120, strešni lak, katran, kar-bollnej, gips itd. dobavlja Uilljua, Blilvsiuia cesta 18. Advokat 663 ^ \ D^ KIMOVEC | prej v Trstu I je preselil svojo pisarno I v Maribor, Sodna ulica 14. t trt i—i 3SE Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avto- Ljubljana, Podružnice: Dunajska a 20, teL št 470 mobilov. Maribor, Jurčičeva uL 9, tel. št 133. 543 26-1 Beograd, Knez Mihaj-lova nI 3. i F. Meh agMK glasimrfe? v Ljubljani Wolfova ulica 12. zmajem ua ter popravita glasovirjav in bar- | rnoni.ev ep ci eino strokovno točno in oeno. 485 62-SO ^TAMPinp ^ave JANT.ČERND^4- UUBLJANA J TnnUo m m—is Inženep dr.MlFosIov Rass! GRICAR & HEJAG Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče. Obleke po meri se zgotoYijo točno po naročila. Konfekcija za dame. ■tavbol bln« LJubljana BiUeneve aUcaft.*. Speci jdne (tevtmn podjet'e n betonske, fclenbeloaske B vodne zgradbe. zahtevajte Glavno zastopstvo: THE REX C9 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Sžritar-;eva ulica st 250 52—S Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah, Delniška glavnica K 50,000.000-— Rezei-ve okrog K 45,000.000-- Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vbq vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Cahovri račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! Prvovrstne -"^j 649 10-1 Pfaff šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele Igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje po ugodni ceni priporoča IGN. YOK, Ljubljana, Sodna ulica T. !! Za velikonočna darila!! kupujte nove knjige Tiskovne zadruge: D- Fajgel, 3rik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 3G K, po pošti 2 K več. A. Novačan, Veleja. Drama. Bros. 28 K, vez. 36 K, po poŠti K 1-80 več. Shakespeare-Župančič. Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 1*80 več. lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami Vez. 40 K, po pošti K 1*80 več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Jadranska montanska družba Brzojavl: „Montana". d. Z O. Z. Telefon 5t. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) E««cc«<««{»» Zaročencem se priporoča, predno kupijo pohištvo == | 10-1 T 666 da sf ogledajo i razstavo | In | zalogo pohištva | spalnice, jedilnice, sobe V za gospode, kuhinjske | oprave, dekoracije, . podobe in dele - vse prvovrstno lastno delo po najnižjih cenah. E. Zelenka Maribor, Soiska ulica. Strojne tovome in livarne, i d. Brzcjrrf: .,Stroj« Ljubljana Telefon: 142, 230 Žagne in mlinske naprave. Turbine. 6U Stroji za obdelovanje lesa. Stroji za izdelovanje lesenih cvekov. Ognjegasne brizgalnice. Sesaljke. Zvonovi. Armature. Na drobno! prvQ VfVama H« debato! priporoča vrvarsks Lfdelke iz prave dolge konoplje, kako* štrange, oglavja a. konje, vrvice za perilo, Trvi za seno in transmisije, Jpago vake lebelosti, dr te, opasnice (gurte>, navadne in za traa^misije (Mdllorgurton), fino izdelane vrvica za okna (Rt"il»ansohnttre) itd. po najnižjih cenah. Lastni izdelki! »o »-s Zahtevajte cenik! Ljubljana Sv. Petra cesta št. 31. Telefon 441. izbrano, naravno, belo ali rdeče, novo ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Cigl&r, trgovina vina, Stubica, Hrvatsko, Zagorje. 829 tO—BI I. SANDRIN LJUBLJANA Velika zaloga vsakovrstnega 244 26—7 SR|Mja kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo 1 Mestni trg & Pozor! Posor! Naznanjam si. občinstvo in gg. trgovcem, da sem prevzel od g. Bačnerja Izdelovanje prvovrstnega čajnega pooiva ter se cenj. odjemalcem najtopleje priporočam Izdelovanje in prodaja vsakovrstnega peolva, medlo in Snih bonbonov ia debelo. Ljubljana, Opekarska cesta 26. 651 3- 2 [j Kdor hoče imeti r6S s pristnim blagom prepleskano hišo, jI pohištvo in lakiranje raznih „ koles" v peči, naj se obrne na trrdko B stavbni in pohištveni pleskar in iiiar f —-——-t 4, Kolodvorska ulica 6. najboljši za poljedelstvo, rokodelstvo, obrt in industrijo. Stalna velika zaloga motorjev in elektro-materiala. Instalacije. Saks S Tratnik elektrotehnično podjetje oddelek elektro .stroji, IJUBLJANA-MARIBGR. MtMiaBHBBBlBa 9 Velike uspehe doseže te pri prašičih, govedih itd., ako primešate krmi redilni prašek REDIH, lekarnarja Piooolija V Ljubljani. 637 25-6A iv. Jax in sin Dunajska e. 15., LJubljana. Šivalni stroji iu stroji za pletenje. Izborna konstrukcija in eleg*ntna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustmovljena leta 1867. mm Me brezplačno. Pisalni stroji „&dier" Ceniki zastonj ia franko. Kolesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Stjria, Waffenrad. 182 Začasno znižane cene. 12—1 01 F. mu Mubijana O c >CJ G O^bene avtomate, yg iJgliUfiUllu, igle.psrssa, posamezne dele edino pri tvrdki 662 48—17 Ljubljana, Sodna ulica 5. Mebaolčna desnica za vsa popra?ila in druge precizne msiiaoikD. DELNIŠKA m iKARNA | Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časo~ pise. Točna izvedba, i zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva PM Umetniške tiskovine, barootiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki j je opremljena z vse- j mi najmodernejšimi strcjl, pripravami in tehničnim materija-lom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško j ot LASTNA KNJIGOVEZNICA J* izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, LJubljana. ®® LJubljana - Spodila S iika priporoča svoje izborno pivo v sodcih In steklenicah. Oobe sa tudi tropina in siadae cime, ki so kot živinska piža zelo priporočljiva. 43 62-31 sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in Druge vloge pod najugodnejšimi i pogoji, m* prevzema vse bančne posle po3 najugodnejšimi pogoji. geograi), Celje, Dubrovnik, Mor, Kranj, žjubijana, JKaribor, JVfetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, ZaDar, Zagreb, &st, VJien. 9 >»-» \ pdslevas zvsz2 z vsemi večjimi kraji v to- in inozemstva. | 8