Štev. 80. V Ljubljani, sobota 9. aprila 1938. Leto III. Poštnina plačana v gotovini Senat je sinoči vrgel tretjo Blumovo vlado ljudske fronte Naročilo za sestavo nove vlade je dobil Daladier Francija v mesecu dni drugič brez viade Pariz 9. aprila. AA. Sinočnja razprava v francoskem senatu o finančnem predlogu Blumove vlade se je končala z glasovanjem. Predlog, da bi se razprava nadaljevala še v podrobnostih, je bil zavrnjen z 223 proti 49 glasovom. S tem je Blu-mov predlog o izrednih finančnih pooblastilih Propadel v senatu, kakor je bilo treba pričakovati. Pri razpravi je prišlo do spora med Blumoin, W je branil svoj zakonski osnutek in ki je v svojem govoru odrekel senatu pravico, da izzove padec vlade s finančnim zakonom, češ da ima to pravico izključno samo poslanska zbornica, ki je bila izvoljena ob glasovanju s splošno volilno pravico, ter med predsednikom senata Jeannenajem, lii je Bluma prekinil ter dejal, da se senat zaveda svojih pravic in da ne dovoljuje, da bi mu kdo te pravice odrekal, kajti to pravico ima senat Po ustavi. Zatem je govoril Caillaux, predsednik finančnega odbora in znani Blumov nasprotnik, ki je poudaril, da je senat svojčas že vrgel vlade lardieuja in Lavala, ter še nekatere druge in da zato pripombe Leona Bluma nimajo nikake podlage. V tem trenutku so začeli padati vzkliki: »S Caillauxom v Vincenncsk Tam namreč streljajo veleizdajalce. Takšni vzkliki najbolje kažejo, kakšno ozračje je tokrat vladalo v francoskem senatu. Po dosedanjih informacijah je verjetno, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade Daladier, sedanji minister za narodno obrambo. Daladier bo poskušal sestaviti vlado, v kateri bi sodelovala tudi socialistična stranka kot dosedaj, ne verjamejo pa, da bi socialisti privolili v takšno kombinacijo. V političnih krogih pa so prepričani, da bi kljub včerajšnjim incidentom socialistična 6tranka podpirala vlado Daladierja, kakor je to storila tudi takrat, ko je sestavil vlado Chautemps. Zdi se verjetno tudi to, da bi v novo vlado prišla tudi Paul Renaud in Mandel. Sicer so pa to še sama domnevanja. Politični krogi streme za tem, da bi bila vlada čimpreje sestavljena. Pariz 9. aprila, o. Po seji senata, kjer jc Bln-inov predlog tako porazno propadel, je predsednik vlade sklical kratek sestanek ministrov, nato pa odšel k predsedniku republike ter mu sporočil, da vlada odstopa. Predsednik republike Lebrun je ob 10 poklical k sebi bivšega vojnega ministra Da- Vesti 9. aprila ladiera in mu naročil, naj sestavi novo vlado. To bo v 67 letih francoske republike 105 vlada. Diila-dier ne bo mogel vlade sestaviti pred nedelio zvečer. Namerava vanjo vzeti radikalne socialiste, republikansko sredino in nekatere desničarske zastopnike. Računa pa, da bi kljub zadnjim dogodkom to vlado v zbornici podpirali tudi socialisti. Čakati pa mora. kaj bo v tem oziru sklenil narodni odbor socialistične stranke, ki so ga sklicali za nocoj. Padec tretje vlade ljudske fronte kaže, kakšno politično razrvanost in neenotnost je ustvarila ta fronta med svojim vladanjem v Franciji. Izraz te razrvanosti so neprestane vladne kriče, saj je Francija v zadnjih, za Evropo tako pomembnih in usodnih tednih, doživela kar dve, ki pričata o tem, kako malo se trenutni politični voditelji Francije zavedajo resnosti sedanjega časa. Če bo Daladier sestavil vlado, bo samo prehodna in bo le pripravljalo novo, v Franciji in pri francoskih prijateljih tako zaželjeno izvenstran-karsko vlado narodne sloge, kakršno enodušno zahteva francosko javno mnenje, sito nevarnih socialističnih gospodarskih in političnih poskusov. Govor predsednika angleške vlade Chamberlaina Anglija zaradi Češkoslovaške ne bo začela vojno London 9. aprila, o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je imel včeraj pred svojimi volivci v Birminghamu velik govor o vojni nevarnosti, ki grozi Evropi in o važnih političnih vprašanjih, ki se tičejo Anglije. Rekel je, da veruje, da bo mogoče zopet vpo-staviti stare prijateljske odnošaje med Italijo in Veliko Britanijo in prosil ljudi, naj bodo malo potrpežljivi, ker ne bo več dolgo, ko bo sporazum podpisan, ki ga bo vlada objavila. Velika Britanija je pripravljena iti na pomoč Franciji in Belgiji, če bi ju kdo napadel, ne da bi one izzivale. Slične obveze bi Velika Britanija jlala tudi drugim državam, ki so nekoliko oddaljene od Anglije, vendar pa si mora v tem primeru ohraniti pravico, da lahko reče, ali se bo ''beležila vojne ali ne, ker ne sme dopustiti, da >( drugi odločali o njeni usodi. »Slišijo se donine-v®. da bi svetovna vojna ne bila izbruhnila, če bi bili mi tedaj odločneje rekli svoje mnenje. Toda storiti kaj takega zdaj bi bila spekulacija, in šifer ne spekulacija z denarjem, ampak z življenjem zona, otrok, z našo krvjo in jaz nisem pripravljen špekulirati tako. Če bi se v bodoče morali kakorkoli že^ zaplesti v vojno, tedaj bi se vojne udeležili samo, ee bi bili prepričani, da drugače ne moremo rešiti svoje svobode.« Te javne besede se nanašajo na Češkoslovaško in angleško stališče do nje, ••e bi jo Nemčija napadla. Anglija zaradi nje torej ne misli začenjati vojne. V svojem govoru je Chamberlain dalje rekel, naj ves angleški narod sodeluje pri obrambnih delih, prav tako pa naj si ljudje izbijejo iz glave misel, da mora kmalu izbruhniti vojna. Položaj je ravno obraten: Mi verujemo, da bomo rešili mir, če bomo pripravljeni na vojno. Ob koncu govora je Chamberlain zopet poudaril, da je glavni cilj njegove politike ohranitev miru. Ta politika pa ima dvoje stebrov: prijateljska pogajanja z vsemi in pospeševanje oboroževanja, da bo Anglija dostojno igrala svojo vlogo pri politiki ohranitve miru. Chamberlain je poudaril, rla angleška vlada ue misli opustiti misli o dvigu ZN. Sicer je politika oboroževanja neprijetna, toda danes je treba nadaljevati s tem delom, ker gre za svobodo Velike Britanije. London 9. aprila. AA. Havas- Angleški diplomatski krogi izjavljajo, da bo sporazum med Italijo in Veliko Britanijo podpisan v tednu po Veliki noči. Izvajanje sporazuma ne bo ravno takšno, kakor so to pisaii listi. Točno je, da bo angleška vlada na seji svela Zveze narodov dne 9. maja predlagala, da naj se članice Zveze narodov razvežejo obvez neprizna-nja italijanske suverenosti nad Abesinijo. Točno je tudi, da bo italijanska vlada odpoklicala do tedaj svoje prostovoljce iz Španije, če se to že prej ne bo zgodilo in da bo nehala dajati pomoč nacionalistični Španiji brez ozira na druge države in kakšno stališče bi lahko te države zavzele. Bes iz rdeče Španije čez francosko mejo se nadaljuje Pariz, 9. aprila, m. Po zadnjih uspehih, ki »o jih dosegle v Španiji nacionalistične čete, ko so Pretrgale tudi elektrovod za Barcelono in se je zato koralo v tem mestu ustaviti vse delo, je položaj za Tepublikance čedalje bolj obupen. Poleg tega je v Biestu in v vsej barcelonski okolici zavladalo veliko Pomanjkanje življenjskih potrebščin. Zato v zadnjih dneh v vedno večjih trumah beže republikanski begunci čez Pireneje v Francijo. V francosko obmejno mestece Luchon je včeraj Prišlo novih 6000 beguncev, povečini ponoči. Miličnike in vojake so francoske oblasti takoj odposlale v Barcelono, civilne begunce pa v francoska taborišča. Po Aranski dolini so včeraj prišli čez •nejo prvi begunci iz Leride. Salamanca, 9. aprila. AA. (Havas.) Vrhovno Poveljstvo nacionalističnih čet sporoča: »Včeraj smo zavzeli Talarn in Clarete in sa- mostan Pujmasana. Čez dan so čete čistile ozemlje, ki so ga zavzele. Zavzele so Tremp in nasipe okoli Noguere. Zavzele so vasi Vilamijana in La Pobla de Segur. Tam so zasedle električno centralo, ki daje tok dvema linijama. Zavzeli smo tudi električne centrale v Cabetu in Teradetcu, Naše čete so v tem delu napredovale za 46 km. Osvobodili smo še 9 vasi, kjer je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo naše čete. Aragonske čete so zavzele Villa-nueva del Sal, legionarji pa so prišli 25 kra rfaprej na cesti, ki vodi v Cherto. Druga naša divizija je zavzela vrh Pic Coscolloza. Na fronti ob Guadalajari smo odbili vse sovražne napade. Saragosa, 9. aprila. AA. (Reuter.) Nacionalistične čete 60 zavzele Baleguer in se sedaj bližajo San Lorenzu in Caramasi, kjer sta dve električni centrali. V odseku Tortoze nacionalisti prodirajo kljub odporu sovražnih oddelkov. Velika Nemčija je pripravljena za jutrišnji „Ja“ Dunaj, 9 aprila, o. Danes bo dosegla višek vtftunaj, 9. aprila m. Bivši avstrijski kancler ”r' Schuschnigg biva še vedno v dvorcu Belvedere. <> zaporno kazen so mu zadnje dni znatno omilili. ra^njke SS oddelkov so zamenjali z navadnimi i ktivi. Dr. Schuschnigg se na svojem vrtu lah-svobodno giblje in tudi sprejema obiske. Po- služuje so lahko radioaparata ter nanj posluša lahko tudi tuje postaje. Dunaj, 9. aprila, m. Vse vesti, da so spustili na svobodo barona Rotschilda, prijatelja vojvode Windsorskega, so neresnične. Rotschild je še vedno zaprt zaradi protidržavnega delovanja in podeljevanja denarnih podpor političnim organizacijam. Proti Rotschildu ix> v kratkem sodnijska razprava. Dovolili mu niso niti tega, da bi se branil iz svobode. Starodavna sekira za Hitlerja Dunaj, 9. aprila. AA. (DNB) Vodju nemškega rajha Adolfu Hitlerju je vodstvo gornjeiSVstrijske oblasti poklonilo simbolični dar kamenito sekiro, ki je stara 5000 let, kot spomin na zedinjenje Avstrije z Nemčijo in na ustanovitev velikega nemškega rajha. Salzburg, 9. aprila. AA. (DNB) Državni tajnik v finančnem ministrstvu Reinhardt je izjavil uradnikom avstrijskih finančnih ravnateljstev, da bo avstrijski davčni sistem v najkrajšem času izenačen z nemškim. Beg holandskega kneza Bernarda Haag, 9. aprila, m. Z odločilnega mesta zanikajo vse vesti, Id jih je objavilo svetovno časopisje v zvezi z nenadnim odhodom holandskega kneza Bernarda. Zatrjujejo pa, da so po zadnji težki avtomobilski nesreči meseca novembra zdravniki svetovali princu, naj začne mirnejše življenje. Princ je ostal v Haagu do rojstva svoje hčerke Beatrice, do 31. januarja. Princesinja Julijana pa ni hotela odpotovati s princem Bernardom, ker ni mogla pustiti male Beatrice same. Med princesinjo Julijano, princem Bernardom in kraljico Vilhelmino vladajo — kakor zatrjujejo na merodajnih mestih — dobri odnošaji. Manjši spori s taščo pa nastajajo zaradi tega, ker se Bernard in Julijana preveč rada bavita s športom. Zaradi t^ga so ju tudi opozorili, da se morata strogo držati predpisov dvornega obrednika, na kar sta tudi oba pristala. Romunifaf e dobila ministrstvo za narodno zdravstvo Bukarešta, 9. apr. m. Rumunski Službeni list objavlja ukaz o ustanovitvi ministrstva na narodno gospodarstvo. Za ministra tega resora je postavljen Mitiča Konstantine6cu, dosedanji minister za trgovino in industrijo. Novo ministrstvo za narodno gospodarstvo bo nadziralo proizvodnjo in njeno razdelitev, skrbelo bo za sodelovanje raznih gospodarskih panog, nadziralo uvoz, trgovino in bančništvo. Novo ministrstvo bo tudi pripravilo zakonodajo o vseh teh strokah. Področje novega ministrstva bo bivše industrijsko in trgovinsko ministrtvo, sodelovanje z zavodom za prodajo pšenice in s statističnim zavodom. Bukarešta, 9. apr. m. Afera, ki so jo pred kratkim odkrile romunske oblasti, in ki je pokazala, kako je v Romuniji cvetelo zadnje čase tihotapstvo zlata, se vedno bolj širi. Policija je dozdaj aretirala 32 oseb. Aretiranih je več odličnih političnih osebnosti in štirje najuglednejši romunski odvetniki. Vesti iz Bolgarife Sofija, 9. aprila, m. Člani bolgarske vlade so imeli včeraj v Toplicah pri Plevnu sestanek z novo izvoljenimi poslanci starozagorskega in burgaškega okraja. Ti poslanci so se po veliki večini izrekli za politiko sedanje vlade. Sofija, 9. aprila, m. Pred nekaj dnevi je bolgarska vlada izdala uredbo, po kateri zasebni docenti in honorarni profesorji na univerzi nimajo več pravice, da bi slušatelje spraševali in ocenjevali. Zaradi te uredbe je podalo ostavko več profesorjev na sofijski pravni fakulteti. Slušatelji sofijske univerze pa so v znak protesta proti tej uredbi proglasili enodnevno stavko. Gospodarski svet Balkanske zveze z uspehom nadaljuje svoje delo v Carigradu. Seje so tajne in bo po zaključku posvetovanj objavljeno uradno poročilo o sklepih. Stavka krojaških pomočnikov Ljubljana, 9. aprila. V stavki krojaških pomočnikov ni bistvene spremembe. Vse je nekako na mrtvi točki. Na pobudo Inšpekcije dela šo se pričeli v Delavski zbornici razgovori med zastopniki delodajalcev in zastopniki krojaških pomočnikov, Snoči ob 19.30 je bil v Delavski zbornici drugi sestanek udeleženih strank, Poseben odbor krojaških mojstrov pod vodstvom gg. Možeta, Igliča, Jelovška in drugih se je udeležil tega sestanka od strani delodajalcev. Pomočnike sta zastopala predsednik Osrednjega društva oblačilnih delavcev g. Prezelj in zastopnik ljubljanske podružnice g. Gubenšek ter člani tarifnega odbora. Pogajanja in razgovori so trajali dobri 2 uri. Vodil jih je referent DZ g. Jože Golmajer. Razgovori so šli v smeri glede določitve urnih mezd za vse 3 razrede. Rezultat je bil 6noči negativen. Pomočniki zahtevajo naslednje urne mezde: I. razred: za veliko delo 6.50 na uro, za malo delo 6 din na uro; II. razred: ze veliko delo 6, za malo delo 5.50, in naposled III. razred: za veliko delo 4.75, za malo delo 4.25 din. Mojstri nasprotno pa: I, razred: za veliko delo 6 din, za malo 5.50 din; II. razred: za veliko delo 5, za malo 4.50; III. razred: za veliko delo 4.50, za malo 3.50 din. Mojstri so snoči na sestanku izjavili, da ne morejo odstopiti od svojih predlogov in so bila sinočnja pogajanja brezuspešna. Pomočniki nasprotno so vztrajali pri svojih zahtevah. Doslej je že podpisalo 22 krojaških mojstrov kolektivno pogodbo. Pomočniki so se zato odločili, da gredo na delo k tem mojstrom, Že danes so pomočniki pri teh mojstrih pričeli z delom, drugi nastopijo delo v ponedeljek pri svojih mojstrih. Cerkev božjega groba v Jeruzalemu so moral? zapreti, ker je zaradi pogrezanja tal nevarnost, da se lahko vsak trenutek podere. Tudi Švica je povečala vojsko in utrdila svojo severno mejo, ker hoče braniti svojo stoletno neodvisnost. Tako je govoril zvezni predsednik Bauman ob slovesnostih, na spomin bitke pri Na-felsu pred 550 leti, kjer so si Švicarji priborili svobodo. V Bukarešti so zaradi vohunstva obsodili poročnika Odea, ki je bil plačan od Madžarov. V Moskvi so odstavili in zaprli vrhovnega nadzornika sovjetske konjenice, glasovitega maršala Budjonija, ki se je proslavil s svojimi kozaki med revolucijo in v letih boja z belo gardo. Japonska prosi Anglijo za posredovanje na Kitajskem, piše londonski >Daily Express«. Če bi Kitajci hoteli skleniti mir, ji nudijo Japonci dosti ugodnejše pogoje, kakor pa prejšnje čase. Maršal Čankajšek pa posredovanje in pogajanja zavrača. Češkoslovaški senat je na svoji zadnji seji zavzel stališče proti slovaškim avtonomističnim zahtevam in jih po starem receptu označil za veleizdajalske. Senator Stefanek je govoril da slovaški voditelj Hlinka zastopa samo manjšino slovaškega naroda. Italija bo svojo politiko na Balkanu v bodoče vodila sporazumno z Jugoslavijo in se bo italijansko jugoslovansko sodelovanje raztegnilo na vso jugovzhodno Evropo, piše pariški »Tempsc o italijanskih političnih načrtih. Sveta stolica je odpravila nunciaturo na Dunaju in je posle bivšega avstrijskega nuncija prevzel berlinski nuncij Orsenigo. Bivši predsednik avstrijske republike Miklas živi na Dunaju čisto svobodno, vendar ne hodi nikamor, ker hoče pokazati, da se je popolnoma odrekel političnemu življenju. Nad novim stanjem v A.vstriji je zadovoljen, saj je bil zadnje čase zaradi plebiscita v sporu s kanclerjem dr. Schusch-niggom in njegovimi sodelavci. Tako pripoveduje v nemških listih predsednikov sin Karel, ki je policijski uradnik na Dunaju. Angleški poslanik v Mehiki je od vlade zahteval, naj vrne petrolejske vrelce, ki jih je zaplenila angleškim družbam, češ da se zaplenitveni zakon nanaša samo na ameriške družbe. Dobil je odgovor, da velja razlastitev za vse tuje lastnike petrolejskih zemljišč v Mehiki. Francoske oblasti so izgnalo italijanskega časnikarja Belotlia, dopisnika neapeljskega dnevnika >11 Matinoc, kjer je v Perpignapu fotografiral avtomobile, ki so vozili orožje in prostovoljce za rdečo Španijo. Anglija bi rada kupila od Amerike večje število vojnih letal, pišejo londonski listi, a ni verjetno, da bi jih dobila, ker ima Amerika za prodajo na razpolago samo zastarele vrste, kakršne kupujejo sedaj Kitajci. Romunija bo ostala zvesta svojim prijateljem in zvezam, je poudaril v nastopni izjavi novi romunski zunanji minister Petrescu Commen. Novo mesto bodo začeli graditi po Mussolinijevi odredbi na izsušenem ozemlju južno od Rima. Mesto se bo imenovalo Pomesia, in bo peto, ki ga je Italija dobila pod fašistovsko vlado. Abesinskega podkralja vojvoda Aosta so operirali na slepiču in je operacija uspela. Smodnik je eksplodiral pri prevozu v nemški vojni sinodnišnici Kielau blizu Konigsberga. Ubilo je 10 ljudi, štirje pa so bili hudo ranjeni. Irsko angleška pogajanja bodo zaključena ša ta mesec s popolnim sporazumom o vseh spornih vprašanjih, je povedal predsednik svobodne irske države De Valera. Načrt za bodoči madžarski proračun je prvie po dolgih letih uravnovešen in ne kaže primanjkljaja. Gibraltar je ogrožen, ker so začeli Spanci utrjevati^ afriško obalo nasproti njega in soseščino angleške posesti na evropski strani. Tako je govoril v angleški zgornji zbornici lord Rarrington, ki je vprašal zunanjega ministra, kaj inisli Anglija zaradi tega storiti. Dobil je odgovor, da je Gibraltar tako utrjen, da mu nihče ne more do živega. Poljski prometni minister Ulrih bo jutri odpotoval v Jugoslavijo, da ee oddolži za obisk našega prometnega ministra dr. Spaha lani na Poljskem. Silovit vihar divja na Baltiškem morju. Dosegel je hitrost 24 km na sekundo. Občinske volitve v ČSR bodo 15. maja v 10 tisoč občinah. 90 podmornic so bo hkratu potopilo in spet vzniknilo pri veliki paradi italijanskega brodovja ob Hitlerjevem obisku v Napoliju. Francoski zunanji minister Paul Boncour se je s svojimi poslaniki iz Moskve, Varšave, Prage in Bukarešte razgovarjal o posledicah avstrijsko-nemške združitve za Srednjo Evropo, zlasti za češkoslovaško. Poslaniki so z ozirom na to dobili potrebna navodila. Veliko vohunstvo je odkrila ameriška policija, ki je zaradi tega zaprla štiri Nemce. Ti so pod vodstvom >plavolaske iz Evrope«, Johanne Hoff-mann odnesli važne vojaške listine iz vojnega ministrstva v VVashingtonu. 23 držav je ugodno odgovorilo na ameriški predlog o mednarodni pomoči političnim beguncem iz Avstrije. Vlado narodne edinosti zahteva 103 francoskih najodličnejših kulturnih delavcev od predsednika republike v posebni spomenici. Tako vlado naj bi sestavljali izvenstrankarski ljudje, ki so znani po svojih zaslugah za francosko državo. 10 delavcev jc bilo ubitih pri eksploziji v neki nemški milarni blizu Dresdena, kjer ee je vnela zaloga mastne tekočine. Eksplozija je porušila del tovarne in delavce pokopala. Novo ir učno ladjo za šolanje letalskih častnikov je dobila ameriška vojska. Ladja je napolnjena samo s helijem in so jo krstili za »L-l«. Potovanje nemškega zunanjega ministra Rib* bentropa na Poljsko 60 odložili z utemeljitvijo, da sedanje politične razmere v Evropi ne dovoljujejo, da bi minister zapustil Berlin. 2000 funtov šterlingov nagrade (pol milijona dinarjev) je dobil angleški igralec golfa Perr!, zmagovalec pri prvih velikih spomladanskih tekmah, katere je organiziral dnevnik »Daily Maik. »Sedeči" in »stoječi" poklici Ljubljana, 9. aprila. Ni nam treba razpravljati, kateri poklici so težji. Brez dvoma bomo slišali od zastopnikov slednjega stanu pritožbe, da je njihovo delo težko in 0 priliki težke izgube, ki vas ie zadela « smrtjo ge. Franje Tavčarjeve, vam izražam svoje iskreno sožalje. l)r. Korošec.« Žel. ravnateljstvu v Ljubljani Prebivalci Spodnje Šiške si dovoljujemo opozoriti žel. ravnateljstvo na nevzdržne razmere pri železniškem prehodu na Černetovi in Janševi cesti, kjer je zaradi spuščenih zapornic železniški prehod skoraj vedno zaprt. Kljub temu, da so se prejšnja predmestja zelo povečala, da so se zazidali celi kompleksi z novimi hišami, ni železniška uprava smatrala za potrebno, da bi pripomogla k napredku Ljubljane. Kolikokrat je že bile povedano, da je ljubljanski kolodvor s svojimi progami skozi mesto največja ovira za razvoj mesta. Kljub načrtu za odp ravo te ovire, bodo posamezna dela zahtevala še veliko časa do popolne izvedbe načrta, čeprav bi se takoj pristopilo k delu. Zaradi povečanja okrajev šiške in Bežigrada so tamošnji prebivalci navezani le na omenjeni železniški prehod. Ta pa je povečini ešcem zaprt zaradi premikanja tovornih vla-ov na odprti progi ter zaradi prečkanja osebnih in tovornih vlakov. Zapornice so v jutranjih in večernih urah, ko je največ ljudi in šoloobveznih otrok na potu po cele ure zaprte ter se od časa do časa za trenotek odpro Da je tak način puščanja ljudi preko prehoda nevaren, zlasti za mladino in starce, o tem ni treba izgubljati besed. Upoštevajoč Število osebnih in tovornih vlakov na obeh progah ter čas vsakodnevnega premikanja moramo ugotoviti dejstvo, da so zapornice v času od pol sedmih zjutraj do devetih zvečer zaprte v presledkih polnih sedem ur. Med tem časom prečka s postaje Ljubljana gr. kol. 45 vlakov Ob tej priliki so zapornice vsakokrat spuščene nekaj minut. Premik pa traja v jutranjem, popoldanskem in večernem času tri do štiri ure. Presledki, med katerimi se zapornice ob času premikanja odpro, trajajo včasih po pol do tričetrt ure. Zato jp razumljivo, da so ljudje in vozniki nejevoljni, ker morajo čakati in ob slabem vremenu postajati pred spuščenimi zapornicami. Nujno potrebno bi bilo> da železniška uprava navedene nevzdržne razmere odpravi s tem, da zgradi nad progo za pešcc prehod. Kljub obstoječemu načrtu za poglobitev proge, bi za železnico naprava ne bila proč vrženi denar, ker bi jo prav lahko kasneje uporabila še v kakem drugem mestu. Zato prosimo merodajne činitelje, da podvzamejo vse potrenbo, da .-e ta naprava čimpreje zgradi in tako odpomore obstoječim nevzdržnim razmeram. Zadoščenje šolskemu nadzorniku Petrlinu Kočevje, 8. aprila. Ko smo na tem mestu poročali o zadoščenju, ki ga je prejel okrajni šolski nadzornik Al. Petrlin na grožnjo suspendiranega učitelja Lojzeta Zupanca v Stari cerkvi pri Kočevju, smo mislili, da je s tem zadnjim aktom sodišča zadeva urejena in končana. Na veliko začudenje pa smo v 6. številki »Branika« brali, kako Lojze Zupanc izliva svoj žolč na ovaditelja, šolskega upravitelja v Stari cerkvi g, Kokotca, katerega zasluga, da je, da je bil vedno nedolžni in nekrivi Zupanc od tukajšnjega sodišča obsojen. Naj nam Zupanc oprosti, če mu na ta njegov članek šele sedaj odgovarjamo. Zakasnitev je nastala pač zaradi tega, ker je Kočevje od Ljubljane, kjer se »Branik« tiska, sicer samo 60 km oddaljeno, pa vendar lista ni bilo mogoče najti v vsem Kočevju, Po izrednem naključju smo ga dobili v roke, pa ne morda v Kočevju, temveč v Kamniku, Zupanc v svojem poročilu pravi, da je bil na tožbo šolskega upravitelja Kokotca na sodišču spoznan krivim in obsojen. Nato nadaljuje, da je znana politična kuhinja v Kočevju premešala v tem dopisu vse njegove politične grehe in ni mogla z molkom niti mimo znanih škocijanskih dogodkov, ki jih v dopisu omenja le čez mero previdno. Nato govori o žolču, ki ga je ta kočevska politična kuhinja izlila na njega, ker pač ni v prijateljskih odnošajih z gospodom, kateremu je s kuhinjskim nožem hotel preparati trebuh, če ne bo kaj kmalu rešil njegove pritožbe. Govori tudi o osebnih nasprotstvih s šolskim nadzornikom, kakor tudi s šolskim upraviteljem, s katerim je, kakor celo sam priznava, fizično obračunaval v prisotnosti otrok njegovega razreda, itd. itd. Skušali bomo v naslednjem na kratko odgovoriti na Zupančeve trditve. Predvsem bodi ugotovljeno, da sc pozna, da Zupanc ni jurist, ker spravlja ovaditelja in pričo v en koš in kakor je iz njegovega dopisa razvidno, Zupanc noče vedeti, da ovaditelj ni šolski upravitelj Kokotec, temveč okrajno glavarstvo v Kočevju. Dolžnost upravitelja je torej bila, da takšnega nezadovoljneža in hujskača naznani svoji nadzorni oblasti, katere dolžnost je bila zadevo preiskati. Ker se je popolnoma zanesljivo izkazalo, da je imel Zupanc namen izvršiti zločinstvo nad nadrejenim uslužbencem, ga je tukajšnje okrajno glavarstvo ovadilo državnemu tožilstvu v Novem mestu, kjer je bil upravitelj Kokotec predlagan za pričo. Popolnoma odveč je sedaj Zupančeva trditev, da je nemogoče, da bi svojemu predstojniku preparal trebuh. To je danes samo navaden izgovor oziroma kesanje, ki je pa prekasno. Za sodišče je namreč popolnoma dokazano, da je Zupanc to rekel in so vsi dokazi, ki jih je Zupanc v različnih oblikah ponudil sodišču, imeli samo namen zmanjšati njegovo krivdo, oziroma sodišču prikazati njegovo popolno nedolžnost. Predlogom sodišče seveda ni ugodilo. Postopek, ki ga je nad Zupancem storila naša prosvetna uprava s tem, da ga je suspendirala, p* danes prav nihče ne obsoja, kvečjemu takšni, ki so Zupancu enaki Zato je popolnoma pravilno, da se v*1 takšni nezadovoljneži, ki postavljajo s svojim nedostoj' nim obnašanjem svoje učiteljske tovariše v slabo ItA za vedno odstranijo iz šol, ker s svojimi izgredi kvarno vplivajo na zaupano jim mladino. ' Maribor Vinotoč Makovec, Vinski dol pri MuriborU» odprt! . < . Shod ministra dr. Mihe Kreka. Danes zvečer ob 8 6e vrši v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 občni zbor krajevne organizacije JRZ za mesto Maribor, *• katerem bosta poročala župan dr. Alojzij Juvan in podžupan Franc Žebot Občni zbor je združen s »hodoffli na katerem bo govoril minister dr. Miha Krek o notranjem in zunanjem političnem položaju. Dostop unaj člani JR 21 VELIKI JEZ Roman iz irskih boiev za svobodo »No, ne bo dolgo čakala«, jc rekla grofica Kendalska. Šil smo dalje in naslonila se je čisto neprisiljeno na roko mladega moža. Ko sva se srečala s pogledi, se ji je posmehljivo posvetilo v očeh, ko da bi hotela reči: »Sedaj pač razumete ...« Razumel nisem ničesar. Lord Regi-nald se mi je zdel lep ko angel in postal sem zelo slabe volje. »Govorice, ki so razširjene v okolici o premoženju lorda Arbuklea.« Ko’ sem povedal to, sem pretiraval v upanju, da bo po tem pretiravanju prišla ugotovitev grofice KendaLske, ki bi izpopolnila ono, kar 6em že slišal. Toda Antiopa ni rekla ničesar; mogoče teh mojih besed sploh ni slišala. Tako sem ostal pri zelo nejasnih poročilih Williamovih, pri malo natančnejših v krčmi in pri tistem, kar sem slišal od kočijaža Jožefa. Slišal sem, da lord Arbukle starejši ni bil vedno lord Arbukle, tudi ne vedno gospod Thoma Arbukle. Preden je postal lastnik gradu v Irski in gradu Belsovea v Škotski in vile v Chelseju, je bil rudar v Walesu, rudarski uradnik v Trans-vaalu, žitni trgovec v Indiji. Imel je v življenju različne možnosti, da bi postal bogataš. Izrabil je možnosti, ki jih nudijo kolonije vsakemu pravemu brit-skemu podložniku Robati bojevnik jc bil mrtev, pred desetimi leti so ga umorili. Našli so njegovo še toplo truplo pičlo miljo od gradu Clareja v logu, Zaprli so nekega podnajemnika, ki je pred pričami grozil njegovi milosti, ker ga je odpustil. Toda dokazal jc, da ga tedaj ni bilo v kraju in morali •o ga izpu«titi. In !ady Arbttklejeva? O njej prav za prav nisem ničesar vedel ko to, da je s svojim možem v nasprotju. Bila je iz odlične rodbine, tretja hčerka lorda Somervillea. Treba je vedeti — kasneje sem izvedel, da so bile moje slutnje pravilne — da imovi-na Somervillov tedaj še dolgo ni več ustrezala imovini njihovih prednikov in da je morala potomka tega velikega imena privoliti v poroko z nekdanjim rudarjem iz Walesa. Že dva dni sem bil stalno zaposlen s temi bolj malo znanstvenimi raziska-vanji. Moje misli so zapustile Antiopo samo tedaj, kadar so bile pri lady Flori. Mnogokrat pa sta se obe sliki celo strnili. Ali ni bila to prava zloraba zaupanja? Če sem si že po krivici prisvojil mesto profesorja Gčrarda, tedaj bi bila moja dolžnost najmanj, da bi se vsaj poglobil v preučavanje stvari, pri katerih bom sam navzoč. Toda take misli me niso mučile dolgo. Treba mi je bilo samo predstaviti si lady Floro na travniku ali pa Antiopo v njeni žalni obleki in pomisleki so odpadli. Prišli smo do stopnic, ki so držale v vilo. »Ah, gotpod Gčrard,« je vzkliknila Antiopa,.»zavidam Vas, da tu šc niste videli vsega. Vila Clare je prava paša za oko Kako zapuščen in žalosten se Vara bo zdel odslej naš ubogi Ken-dale .. i Ne, ne, nikar ne ugovarjajte. Počakajte vsaj, da vidite. Vedeti morate,« je še pristavila in se pri tem še močneje oprla na Reginaldovo roko, »vse to je naredil in si izmislil tale otrok .. Prav toliko okusa ima, kakor je lep.« »Draga Antiopa,« je Šepetal mladi mož in se sramežljivo-vznešeno smehljal, »prenehajte, neznosni ste.« »Ne, ne, jaz povem samo to, kar je. Prav toliko okusa ima, kakor je lep, gospod Gžrard. Samo njegov politični nazor je strašen: kdo bi mu to prisojal, ko je tako eleganten in neženl Anarhist je in revolucionar in kdo ve kaj še! Ko sem bila še majhna, sem mislila, da so revolucionarji oni, ki nosijo okoli vratu pokockano ruto in ki plešejo po mizah med praznimi steklenicami in pojo divje pesmi. In vendar je Reginald revolucionar. Vse sedanje je treba uničiti! Nič me ni treba ščipati za roko. Prisezite Reginald, da niste revolucionar!« »Ljubi Bog, kako ste smešni, Antiopa«, je rekel smeje se mladi moški v suknjiču breskvine barve. »Ali pa veste tudi, dragi gospod Gerard, kaj je ona? Ona je članica cele kopice skrivnih društev, ki so si zastavila nalogo, da bodo pregnale Angleže iz Irske Njeno ime je v zvezi s prerokbo, katera jo dela za nekako irsko devico Orleansko. Sedaj je pa na Vas, Antiopa, da prisežete, da ni res, kar sem rekel.« »Res je, čisto res«, jeodvrnila Antiopa. »V to hišo, kjer bom sedaj pila čaj, bom stopila nekega dne in to prav kmalu s plamenico. Toda kakor vidite, gospod Gerard, smo do tedaj še vedno dobri prijatelji« Pri teh besedah je pobožala mladega moža po licu. Nato pa je bruhnila v 6meh. V njenem vedenju je bilo nekaj, kar me je vznemirjalo. Zdelo se mi je prisiljeno in narejeno veselo. Ali je slutila Antiopa moje misli? Nadaljevala je očitno z spremenjenim in skoraj trdim glasom: »Pojdimo v hišo, dovolj je neumnosti. Ni lepo, da prepuščamo Vašo mamo čakanju.« V veliko galerijo, kamor smo najprej prišli in kjer običajno vise družinske slike, nisem opazil nič takega. Kako dobro sem to razumel! če bi bile stene okrašene s podobami iz družine Somervillskih, bi dokazovale, da hiša Arbuklejevih ne premore nobenih prednikov. Tla so bila kakor šahovnica pokrita s črnimi in belimi kamni. Veliko zrcalo v okviru iz ebenovine je obsegalo skoraj vso steno... Skozi steklena vrata se je videlo na vrt, ki je položno padal proti morju. Na vrt je že padala megla. V tem ohlapnem razkošju si ni bilo mogoče misliti grofice Kerdalske. A mladi Reginald je tu kar žarel od zadovoljstva! »Mama,« jc vzkliknil lord Arbukle, »tukaj smo.« Odprl je vrata iz mrežastega lakiranega lesa, ki so nadomeščala vrata, odgrnil žametne zastore in naju povabil, naj vstopiva. 20 lepih in dragocenih daril čaka posetnike tega filma! 1 Najlepši tilm sezone z dražestno Danielle Darrleux jssz Zloraba zaupanja n._Al| Danes (soboto) klliemo telefon. rV&Ol * abonente od 10-11 dop. in od 17-18 ure pop.; v nedeljo samo dop. od 10-12 Predstave v soboto oo 16., 19 16 ln 21.15 url, v nedeljo ob 15., 17., 19 in 21 url UTJUr letnih na dvorcu Zenda | Kot smo zabievall v članku objavljenem v petkovi »tevllm »Slovenca" Priporočamo Vam nabavo uiklA IIJklKJklkl Tel-fon vstopnic v predprodaji! BllniV UNUlini 22 21 tempe ratim j p' Predsedstvo mestne občine ljubljanske naznanja, da je 7. aprila 1.1. umrla častna meščanka ljubljanska gospa častna dvorna dama Nj. Vel. kraljice, odlikovana z redom Sv. Save 4., 3. in 2. stopnje, Češkega Belega Leva 4. stopnje, redom Bolgarskega damskega križa za državljanske zasluge in redom Rdečega križa. Na karitativnem in kulturnem polju prezaslužno pokojnico bo Ljubljana ohranila v trajnem in častnem spominu. Kroglo si je pognala v glavo Etela Molnar iz Subotice, pa je kljub temu ostala pri polni zave6ti m sama vstopila v reševalni avtomobil. Etela se zadnja leta z možem na razumela ter se pred dnevi končno sporazumno od njega ločila. Pretekli teden le z možem in sinom prišla v Subotico na dopust. Pri odvetniku sta z možem naredila ločitveno listino. Preden pa je pobrala svoje stvari, je še prišla pogledat sinčka. Nekaj trenutkov kesneje so že Počili štirje streli. Ko je mož pritekel v sobo. je našel Etelo v naslonjaču 6 prestreljenimi senci, vendar pa pri polni zavesti. Policijskemu komisarju ie samomorilka izjavila, da se je poskušala ubiti, ker ni mogla prenesti ločitve. Ko je prišel ponjo reševalni avtomobil, je sama stopila vanj, Zdravniki 60 I* v bolnišnici takoj izvlekli kroglo iz glave, s če-rofcr je postalo verjetno, da bo ostala pri življenju. Zaradi dveh oslov, ki jih je pripeljal na maške-radni ples v Novem Sadu, je moral pred sodišče zaradi žaljenja časti trgovec z. avtomobili, Mirko Fuks, i2 Novega Sada. Jahaško društvo je priredilo letos februarja maškeradni ples, katerega najbolj svojska točka je bila šala Miirka Fuksa, ki je dal Pripeljati dva osla in ju skozi dvorano voditi kot vodnika dolge vrste maskiranih veseljakov in dam. Sala je uspela bolj kakor so pričakovali. Do epiloga Pred sodiščem pa je prišlo zaradi izjave Fuksa, s katero je v telefonskem pogovoru žalil trgovca Milana Popova, člana odbora Jahaškega kluba, ki se je zanimal za vlogo obeh oslov na plesu. Fuks je Moral plačati na kazni in stroških enega jurja. Društvo »Smrt policiji« je odkrila policija v Sremski Mitroviči pred nekaj dnevi. Mladi pobalini v starosti od 12 do 15 let, večinoma mladi pokvarjenci, so se zarotili proti policiji in jo »uradno« nazivali sovražnika št 1. Fantiči so v začetku kradli manjše stvari, kasneje pa so se lotili tudi vlomov, ker jim je šlo vse lepo od rok. Poglavar je bil 15-letni Paja Majinski. Nazadnje so izvršili prav drzen vlom v poštni oddelek na mitroviški postaji. Odnesli 6o 25 kilogramov žice in jo nesli prodat nekemu starinarju. To pa je bila zanje poguba. Tolika Množina žice je zbudila v s>tarinariu sumnjo, da je stvar prijavil policiji. Tako je bilo odkrito tudi društvo »Smrt policiji« Dečki so se za zločine navdušili zaradi gangsterskih filmov, ki so jih hodili gledat redno vsi. Vse bodo oddali v poboljševal-nico, Puščavnika svoje vrste do odkrili orožniki v gozdovih pri vasi Trnovi blizu Banjaluke Pri pa-trolnem obhodu so zagledali v gozdu golega moškega z dolgo brado, ki je skakal po drevju kakor veverica. Ko so ga prijeli, so ugotovili, da je neznanec mutast. Kmetje pa so pripovedovali, da se je mož pred leti vrnil iz Amerike s precejšnjimi prihranki Iz bojazni, da ga ne bi kdo okradel, ie nesel denar v banko, a spotoma izgubil hranilno knjižico. Odpeljal se je nazaj v mesto in poskušal dvigniti denar brez knjižice. V banki na same besede niso šli ter kajpak odklonili izplačilo vloge. Moža je nesreča tako potrla, da je znorel in onemel. Potikati se je začel po gozdu in se hranil z zelišči in divjimi živalmi, ki jih je lovil z roko. Ko so mu orožniki pokazali denar, je zavriskal in splezal z drevesa na tla, Nato so ga oddali v umobolnico. •« ■ - - Pravega krivca nesreče v bližini Zemuna, ki je z&htevala smrt mladega inženirja Basariča, še niso Motovili. Večina misli, da je kriv voznik tramvaja, *i je zavozil preko železniške proge, čeprav je videl, da prihaja od strani vlak, Da pa bi nedvomno Ugotovili krivca, bodo najbrž izvršili rekonstrukcijo nesreče. Izid rekonstrukcije bo obenem odločilen, kdo ima poravnati škodo, ki je nastala: ali belgrajska občina ali železnica, V Požarevcu se nahaja v zaporih številna družba zastrupljevalcev, ki so si pri Stanki Nenaličevi in njenem možu nabavljali razne strupe in na tiho spravljali s poti svoje sorodnike. Zločinci so večinoma doma iz Krenopolja in bližnjih vasi. Lani je v teh vaseh umrlo veliko ljudi, ki so vsi imeli podobno bolezen: začeli so čutiti silne bolečine v želodcu in prebavilih, mnogo trpeli in potem po vrati umirali. Preprosti^ ljudje si pojava niso znali razložiti. Šele orožniki 60 zaradi neke brezimne prijave zasledovali sorodnike umrlih. Ugotovili so, da je Stanka NenaliČeva s svojim možem izdelovala razne vrste strupov ter jih za drag denar prodajala tistim, ki 60 se hoteli iznebiti sorodnikov in «e tako dokopati do njihovih dedščin. Preiskava *e do danes ni mogla ugotoviti točnega števila Vseh žrtev. Posebna komisija bo dala izkopati trupla vseh ljudi, za katere obstoja rahel sum, da so Umrli zaradi zastrupljenja. Do sedaj so izkopali dvajset trupel, vendar pa rezultati še niso znani. Zaenkrat se nahaja v zaporih dvajset zastrupljevalcev. Z nabito lovsko puško se je igral 15 letni Bogdan Vuksan iz Svinjice pri Petrinji. V odsotnosti staršev je Bogd an iztaknil očetovo lovsko dvocevko in se z njo ■gral v družbi svojega mlajšega brata. Naenkrat pa se je puška sprožila in so šibre zadele Bogdana v glavo in mu jo raztrgale. Sodišče bo obtožilo očeta, ki je pustil doma nabito puško. 50 ljudi se je zastrupilo s sirom v vasi Dušanorac pri Belgradu. K sreči je bila zdravniška pomoč takoj pri roki ter so si vsi rešili življenje. Sir je prinesla v vas prodajat neka kmctica in ga ponujala po izredno nizki ceni. Zato je vso zalogo tudi hitro prodala. Kmetice še niso našli, da bi ugotovili pravi vzrok zastrup-Ijenja, sumijo pa, da je imela sir shranjen v bakrenih Posodah. Novega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov bodo volili 20. t. m, v Sarajevu. Volijo člani žilnih odborov vakufsko-mearifskega zbora v Sara- in Skoplju Že lani bi morali izpeljati volitve, ven-**** se niso vršile zaradi sporov, ki so bili na dnevom redu v skopljanskem vakufsko-mearifskem zboru. Sarajevu bodo izvolili iz svoje srede tri kandidate, °d katerih izbere kralj enega za reis-ul-ulemo. Do smrti bo sedel v ječi Peter Boltežič iz Petri-nie, ker je dal ubiti svojega očeta. Boltežič se je dogovoril s skupino ciganov, ki so prišli v vas, naj mu ybijejo očeta, a za nagrado pridrže denar; ki ga bi unel oče pri sebi. Cigani so naročilo izvršili in ople-nui mrtveca. Boltežič je spravil očeta s poti zato, da bi sam prevzel posestvo. . Po podatkih osrednjih carinskih blagajn so carinski dohodki v tretji desetini meseca marca etos znašali 45 milijonov 338.940 din. Lansko leto v istem času ti dohodki znašali 40,455.914 din, dcLpomeni’ da 80 se *i dohodki letos zvišali za *>«83.026 din ali 12.07%. V času od 1. aprila 1937 ,° '’!• marcn 1938 je bilo vplačanih 1.051,528.381 oi«®rj®v- Za iali čas je v proračunu določenih 181(iin’ kar Pomeni, da je bilo vplačanih liri .1 1 yeg, kakor pa je predvideno po računu v primeri s prejšnjim letom je bilo 21i/ioo?P a do 31 marca J938 plačanih lM28.470 din več nli v odstotkih 25.17. Dom kraljice Mariie pri Sv. Martinu na Pohorju ■ letovišče naših otrok Maribor 8. aprila. V nedeljo, dne 3. aprila 1938, je zopet dajalo Diuštvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru na svojem občnem zboru letni obračun svojega velikega in požrtvovalnega dela za oskrbovanje Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Predsedovala in vodila je občni zbor ga. Marija Maistrova. Iz obširnih poročil funkcionarjev je razvidno, da je postal Počitniški dom že precej znan. Sloves o prijetnem letovišču širijo otroci sami po Sloveniji, kakor tudi izven nje. Otroci so vsako leto bolj zadovoljni. V higienskem oziru je dom lepo urejen: veliki, zračni, snažni prostori, snažna posteljnina, zračne kopeli ter novourejeni kopalni in plavalni bazen, kamor priteče segreta in očiščena voda, toplovodne naprave v objektih, zaduhle petrolejke nadomešča električna luč. Vse to, prav posebno pa dobra in tečna hrana, napravi letovanje za otroka privlačno. Tudi starši prav radi zaupajo svoje otroke, ker so prepričani, da so pod stalnim nadzorstvom v vzgojnem in zdravstvenem oziru. Zato pa je bilo v pretekli sezoni največ prijav. Letovalo je v letu 1937. na Počitniškem domu skupno 443 otrok v treh skupinah po 30 dni od 14. junija do 11. septembra 1937., in sicer na sledeče stroške: banovinske 110, mestne občine mariborske 103, mestne občine celjske 32, iz zdravstvenih domov 37, dečjega doma v Mariboru 36, na lastne stroške 119, na društvene 4 in Nabavljalne zadruge 2. Od teh je bilo 142 sirot, polsirot in zelo ubožnih slojev, iz zavodov 36, delavskih otrok 121, uradniških 79, otrok iz samostojnih poklicev 65, Oskrbnina je znašala 480 din za 30 dni. Za zdravstvo otrok je v vsakem oziru odlično preskrbljeno, kajti otroci so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Gradbena dela so bila v tem letu dovršena pri novem domu za dečke, v bolniškem paviljonu, pri kopalnem bazenu in pri električni napravi, in to na podlagi večkratnih komisijskih pregledov. Dela je vodil z veliko požrtvovalnostjo g. Ivan Robnik. Slovesna blagoslovitev novih objektov, doma za dečke, bolniškega paviljona, bazena in električne naprave je bila dne 18. julija 1937 po knezoškofu dr. Iv. Tomažiču ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije polkovnika Božoviča, g. bana dr. Natlačena, župana mariborske občine g. dr. Juvana, okrajnega načelnika g. dr. Šiške. Ob navzočnosti odbornikov in odbornic ter domačega prebivalstva so otroci, ki so bili na letovanju, primemo pozdravili in se poklonili visokim gostom. Veliko presenečenje je doživelo v tem letu društvo, ker je prejelo visoko kraljevo nagrado — II. nagrado v znesku 10.000 din, kot priznanje za uspešno delovanje. Nagrado je izročil dne 10. novembra 1937 g župan zastopnikom društva. Tudi gospodarstvo je dobro razvito. Vso povrtnino daje vzorno urejen domači vrt. V seziji dobivajo otroci okoli 100 litrov mleka. Lep sadovnjak se razprostira ob livadah, K u6pehu vzorno urejenega gospodarstva pripomore gospodarska šola, ki goji gozdne nasade, in tovarna za dušik v Rušah, ki daruje vsako leto vse potrebno umetno gnojilo. Do lepega uspeha so pripomogle tudi oblasti, kakor kr. banska uprava in mestna občina mariborska. Nič manj nego 40.000 din so darovale skupno tovarne Hutter in drug, Thoma, Rosner, Doctor in drug, Ehrlich, Zlatorog i. dr. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z gospo predsednico Maistrovo na čelu. SLOGA Telefon 27-30 MANEZA Izza naših meja V Krkavcih pri Kopru je bila pred časom uvedena italijanska pridiga in tudi italijansko cerkveno petje pri nedeljski glavni maši. Zaradi novih prijateljskih razmer se je zopet ustanovil domači pevski zbor. ' ' V Trstu so pri regulaciji mesta, kakor je že znano, odkrili sledove rimskega amfiteatra. Regulacijsko delo se je tako za čas ustavilo in vse je usmerjeno sedaj v raziskovanje terena. Ugotovili so, da je bil amfiteater obrnjen proti morju in odprt proti stari ulici Riborgo, kjer je bil domnevno vhod. Teater je imel zelo velik obseg. Med izkopaninami so našli med drugim kip boginje Atene ter nekaj drugih kipov, za katere ne vedo še, kaj so predstavljali. Med drugim so našli tudi več razmetanih delov (roke, glave, noge itd.) kipov, katerim iščejo ostale dele. Dela so v največjem razmahu in se še ne ve, kaj razvaline vse skrivajo. Velikanski gozdni požar pri Ilirski Bistrici. Pretekli teden je izbruhnil na Sv. Antonu nad Ilirsko Bistrico požar, ki je grozil uničiti ves gozd borovcev. Prišli so gasilci celo iz Reke in so požar ne le omejili, ampak tudi pogasili. Toda v noči je zapihal veter in požar se je znova razplamtel. Gasilci niso š£ dobro pospravili svojega orodja, ko so bili zopet klicani na pomoč. Gorelo je ves dan in vsako gašenje je bilo brezuspešno, jker je pihal močan veter. Prvotno so mislili, da bo škoda milijonska, saj je požar zajel borovce kar šestih občin. Vendar pa je ogenj drevje le oplazil in šel dalje, ne da bi zgorela debla. Tako bodo kmetje lahko gozd izsekali in prodali debla državi, ki potrebuje les za telegrafske drogove. To je prišlo kmetom še celo prav, ker bi sicer gozda ne smeli izsekavati. Kakor smo že poročali, povzroča povsod po Krasu letošnja suša z dneva v dan nove požare, ki povzročajo mnogo škode, še več pa skrbi. Oglašujte v Slov. domu! Državno prvenstvo v teku čez drn m strn Po slovensko bi ta tek najbolje označili kot tek »čez drn in strn«, ki tudi popolnoma ustreza angleški besedi cross country, poleg tega pa je oznaka pristno slovenska in domača. S tem tekom »čez drn in strn« otvarjajo lahkoatleti svojo sezono. Slovenci v tem teku vodimo absolutno in imamo državno prvenstvo že deset let. Le pri lanskem državnem prvenstvu v Celju je zagrebška Concor-dija z našimi slovenskimi tekači dosegla isto število točk kot ASK Primorje, Prvo mesto pa je moštvu Primorja prinesel Ive Krevs, ki je bil tudi lanski državni prvak. Jutrišnje državno prvenstvo pričakujemo s trdnim upanjem, da bomo tradicijo teh tekov vzdržali in da 6i bo ponovno osvojilo državno prvenstvo slovensko moštvo. Najmočnejša borba med Štafetami moštev bo med zagrebško Concordijo, ASK Primorjem in Ilirijo. Zagrebčani ®o prijavili številno tekmovalno skupino, s katero se hočejo čim bolje postaviti, V njenem moštvu imamo Starmana, Srakarja, Šinde-larja, Šarbeka, brata Krajcarja, Galesa in Trami-ščaka. Tudi Ilirija postavi za jutri številno zastopstvo na čelu s starim mednarodnim reprezentantom Bručanom Jožetom, za katerega čujemo, da se je na jutrišnji tek dobro pripravil. Močno zastopstvo pa postavi tudi ASK Primorje, ki ima tudi največ izgledov, da si osvoji državno prvenstvo moštev. Lanski državni prvak Ive Krevs bo jutri naletel na ostro konkurenco ne samo v Bručanu, ampak tudi v zagrebških tekačih, ki so se na to državno prvenstvo pripravili že s številnimi cross-countryji doma v Zagrebu. Med drugimi moštvi je prijavljen še mariborski Maraton, medtem ko bodo ostali klubi poslai le svoje najmočnejše tekače. Jutrišnji tek nam torej obeta lepo in izredno zanimivo borbo Prav posebno zanimanje pa vlada še zaradi tega. ker bi si ASK Primorje z jutrišnjo zmago dokončno priborilo dragocen pokal bana dravske banovine. Primorje bi z jutrišnjo zmago izpolnilo pogoje, da si za trajno osvoji ta pokal, kajti to bi bila njegova tretja zaporedna zmaga. Prav tako pa bi si tudi Krevs s svojo zmago v prvenstvu poedincev priboril v trajno last pokal ljubljanskega župana. Zmagal je lani in predlanskim in če zmaga še jutri, je izpolnil vse pogoje, da preide pokal v njegovo trajno posest. Tek se začne jutri dopoldne točno ob 11 na Stadionu na Tyrševi cesti, Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Sušak Split Kumbor Rab Veter (sraer. jakost) 0 w3 NE, WNW, 0 0 0 E, SSE; Pada- Vremenska napoved. Spremenljivo oblačno, nestanovitno, precej hladno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo iz noči do 7.40 večinoma oblačno, nakar se je pričelo polagoma jasniti. Ob 8.10 je bilo večinoma jasno. Ob 9 se je zopet pooblačilo in se je oblačnost do 11.50 zelo spreminjala. Ob 12 se je popolnoma pooblačilo. Ob 13.5 je na severu parkrat zagrmelo in obenem je pričelo deževati. Deževalo je od 13.5 do 14.50. Ob 16.20 se je pričelo jasniti, od 17 dalje v noč pa je bilo popolnoma jasno. Proti jutru je padla slana kljub temu, da se je pojavila gosta megla. Ljubljana danes KolHar Danes, sobota, 9. aprila: Marija. Nedelja, 10. aprila: Cvetna nedelja. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ranior, Miklošičevo c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Prirodoslovno društvo zaključi za leto 1937-39 serijo poljudnoznanstvenih predavanj s predavanjem g. prof. dr. Maksa Vrabra o »Botanični ekskurziji v Karpate in Podolje«, ki bo v torek, 12. aprila, ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze. Velikonočne počitnice na ljubljanskih stro-kovno-nadaljevalnih šolah bodo trajale od vštetega 14, do vštetega 26. aprila, da že na velikonočni četrtek ni več pouka, spet pa se prične šele v sredo po beli nedelji. Popis mater. Mestni socialni urad zbira podatke onih ma-ter, ki so imele 10 ali več otrok, ter vabi vse te matere, da sc zglase v uradu do prihodnjega četrtka. Na 88. rednem občnem zboru SKAD »Danice« je bil dne 5. aprila 1938 izvoljen sledeči odbor: predsednik Štular Franc, stud. techn.; podpredsednik Grafenauer Bogo, cand. phil.; tajnik Mahnič Joža, stud. phil.; blagajnik Tominec Janez, stud. iur.; gospodar Hozjan Vinko cand iur.; arhivar Gradišnik Janez, stud. phil. Revizorji: Gaiperšič France, cand. iur.; Lipovec Vinko, cand. phil.; Prijatelj Jože, stud. iur. Razsodišče: Ločniškar Lado, cand. iur.; Udovič Jože, cand. phil.; Majerle Vinko, abs. iur. Fračiškunska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi na Cvetno nedeljo, dne 10 aprila ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani pasijonsko matinejo: »Jezusovo trpljenje v živih slikah« v režiji in a sodelovanjem g. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Besedilo po evangelijih izbral dr. P. Roman Tominec. Sodeluje celoten an-sambl dramske družine frančiškanske prosvete. Petje žalostink vodi g. Jože Zakrajšek. Za to izredno prireditev vlada splošno zanimanje in prosimo, da si p. n. občinstvo nabavi vstopnice po možnosti že v predprodaji v pisarni Pax et bo-num po 6, 4, 3 in 2 din. Zaradi religiozne vsebine in svečanega predvajanja prosimo p. n. občinstvo, da ee pri predstavi vzdrži aplavdiranja. Ljubljansko gledališče DRAMA, začetek ob 20. Sobota, 9. aprila: »Šimkovi«. Znižane cene od 20 dinarjev navzdol. Nedelja, 10. aprila: »Rdeče rože«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 11, aprila: Zaprto, Torek, l„ aprila: »Nočna služba«. Premiera. Premierski abonma. OPERA, začetek ob 20. Od 7. do 12. aprila opera zaprta. ROBERT LORD POD CRNO KRINKO Nick Stumpas in Barham sta hitro dvignila roke, bolj iz navade, kakor da bi s tem hotela izkazovati pokorščino. Bila sta čudno, neprijetno presenečena. Mislila sta skoraj, da je z njima pri kraju. Pa menda vendar ni Smiles prešel k policiji? Kaj naj bi se bilo zgodilo? »Smiles! Za božjo voljo, ali si znorel?« je zajecljal v strahu Nick. »Je pa vendar v New Yorku kakšna bolnišnica, kjer bi te lahko pozdravili,« je še dodal Barham. »Konec je z vama, ničvredneža! Sta že naredila oporoko?« se je zadrl nanju Smiles. »Toda, Smiles, midva sva vedar prišla,« je poskušal govoriti Nick, ki je med tem že čisto zbledel. Smiles ga je strogo ustavil: »Stel bom do tri. In tedaj naj moj ravnatelj stori isto ko jaz. Pazi dobro, Skoti« Smiles je začel počasi dvigati samokres, nameril je točno v Nickovo čelo. Skot je vzel na muho Barhama. »Ena ... dve ...« »Počakaj vendar, počakaj, Smiles!« je v smrtni grozi zavpil Nick. »■., dvaaaa in ...« že je Smiles zamižal na eno oko, da bi bolje pomeril, tedaj pa je nenadoma bušknil v smeh in vrgel samokres na mizo. »Ha,... ha ... ha ... razbojnika! Ali se tako pride k meni, ne da bi povedala cenjeno ime. Zdaj sem vaju že naučil pameti ... Ha ... ha ...« Tudi Skot je mirno pospravil samokres v žep, si spet popravil naočnike ter se vljudno poklonil pred Nickom in Bar-hamom, ki sta še vedno držala roke kvišku. Smilesov obraz je bil miren, le oči so mu veselo igrale. Se kar naprej se je smejal. »Roke dol, cigana! Saj vendar tu ni telovadnica.« »Uh ... prekleto ... Dajte mi malo žganja,« je vzdihnil Nick ter se spustil ves skrušen v udobni naslanjač. Barham je s kazalcem in palcem zamahnil po zraku, kakor bi lovil muhe. Zagnal se je po sobi, kakor bi jih res lovil. Smiles ga je začuden gledal, kaj naj to pomeni. »Kaj pa vendar počneš, norec?!« »Lovim muhe, ki lete iz tvoje trapaste butice. Poslušaj, ti, zverina, ali tako sprejemaš prijatelje?« Že je Zdaj so se že vsi štirje smejali. Kmalu je strežnik prinesel pladenj z žganjem. Malo so ga srknili in šele potem prišli v pravi tir. »Torej, kaj je? V vašem mestecu je precej vroče. Bral sem liste. Kar nadejal sem se, da vaju bom v kratkem videl. Po pravici vama povem, da sem si že kar želel, da bi videl spet vajine dražestne rilce.« »Seveda je vroče pri nas. Saj tako vse veš. Prišla sva malo na oddih, Hkratu pa bova poročala nekaj stvari vrhovnemu vodstvu. Nadejam se, da si ti še vedno v vrhovnem vodstvu Ku-Klux-Klana.« »Jasno! Če ne bi bil, bi me prav gotovo ne bilo več tu. Za upokojene člane imamo okrevališče v krematoriju! Ha, ha, ha,« se je spet na vso moč zasmejal Smiles. »Torej, praviš, da sva pri tebi za nekaj časa varna? Upam, da nama ne bo dolgčas. Ali imaš v baru kakšne boljše umetnice?« je vprašal Barham. »Prijatelj Nick se od danes zelo zanima za umetnost.« »Oho, dečka... Pazita! Naš posel in moj bar sta dve čisto različni stvari! V baru imam popolno samostojnost! Le potolaži se, ne bo ti dolgčas.« »Roslušaj, Smiles, ali me imaš res kaj rad?« je resno vprašal Nick. Smiles se je spet strašansko zakrohotal in odgovoril sladko: »Tako te imam rad ko otrok dudljo, srček moj!« »Nekaj bi te rad prosil.« »Koliko dolarjev potrebuješ?« »Ne potrebujem denarja, pač pa ...« Nick postaja sanjav. »To ne bo dobro,« ga je ustavil Bar-ham. »Prosim te, da bi vzel v baru lepo, siromašno dekle, za plesalko.« »Prijatelj moj, zmeri si vročino. Zdi se mi, da te trese mrzlica.« »Prav zares te prosim, Smiles. Dekle je zdaj že tu, v tvoji hiši. Prišla je k prijateljici, neki Gloriji.« »Gloriji?« se je začudil Smiles. »Potem utegne kaj biti. Glorija je dobro in resno dekle,« »Ce mi to storiš, potem ti obljubim, da te bom še desetkrat raje poslušal, ko boš pripovedoval svoje dogodivščine iz svetovne vojne. Obljubljam ti tudi, da ne bom nikdar nikomur povedal, kako smo se tedaj mlatili v Harlemu!« »Molči, molči! Nimam rad povesti! Ta, tvoja, kako ji je že ime?« »Aleen.« »Torej, ta tvoja Aleen je že nameščena!« »O, hvala lepa, Smiles! Ce ne bi imel tako zoperne šobe, bi te zdaj poljubil.« »Zdi se mi, da je bil že zadnji čas, da se odstranita iz Pine-Lakea, drugače bi vaju brž prijeli, ko sta tako neumna,« je dejal Smiles. »Saj je le Nick postal malo bolj otročji,« se je zagovarjal Barham. »Jaz prav nič ne maram za ženske!« »Kaj hočeta, prijatelja moja! Ugajala mi je vožnja po sinjih višavah. Potem sem med potjo naletel še na angelčka. Kaj naj vendar storim?! Zaljubil sem se na prvi pogled. To se mi je zdaj zgodilo že drugič v življenju. Prvič je bilo v rani mladosti. Srečal sem srčkano dekle, pa sem se zagledal vanj. Ravno, ko sem ji hotel poljubiti roko, je prišel stražnik, ki me je vzel s seboj. Namesto v šolo, sem šel malo v poboljševalnico. Tam sem se potem temeljito pozdravil. Zdravljenje ni bilo tako kratko.« »Pustimo to, kar je bilo, je bilo,« je spet ugovarjal Smiles. »Če hočemo govoriti o preteklosti, ne bomo prišli nikdar do konca-« »Torej, dosti razgovora! Rad bi se šel malo kopat in zatem v posteljo, da se odpočijem. Ta polet me je čisto izčrpal,« se je oglasil Barham, »Sta prišla sem z letalom? To se vama je po vražje mudilo,« se je spet pošalil Smiles. »Slovenski don« Izhaja vsak delavnik ob U. Mesečna oarotntna I* Din, ut ln«tem*tw> » Din Uredništvo. Kopitarjeva o Ilca 4/IU Jelelon 4001 do 4005. Uprava. Kopitarjeva nllca *■ Za Jugoslovanske tiskarno « Ljnbljanii & Cel Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože KoAiček. S kolesom 45 880 km v eni uri Kratek pregled kolesarskih rekordov v enourni vožnji nam kaže, kako zelo smo se že približali skrajnim mejam človeških moči in za kako malo je bilo mogoče popraviti rekord. Od prvega rekorda v 1. 1893 pa do danes je bil ta rekord popravljen skoraj za 11 km. Prvi, ki je postavil rekord v enourni vožnji s kolesom, je bil Francoz Henri Desprange, ki je leta 1893 prevozil v eni uri 35.325 km. Desprange in njegov naslednik Berthet, ki si je priboril ta rekord 1. 1907, sta bila edina amaterska dirkača, ki sta bila tudi svetovna rekorderja. Berthet pa je pozneje prestopil v profesionalizem in je kot tak dvakrat izboljšal ta rekord. Henry Desprange pa se je proslavil tudi s tem, da je na njegovo pobudo osnoval francoski športni časopis :>L’auto« znamenito »Tour de France«, ki jo vozijo vsako leto. Ta dirka >Križem po Franciji« je ena najtežjih in najbolj popularnih kolesarskih dirk na svetu. Desprangeov svetovni rekord v enourni vožnji s kolesom je držal samo poldrugo leto. Že meseca oktobra 1894 ga je Francoz Dubois poboljšal skoraj za cele tri kilometre: prevozil je 38.220 km. Tri leta kasneje je Belgijec Van den Eynde prevozil 39.240 km. Leto dni kasneje pa je Amerika-nec Hamilton prvi potegnil preko 40 km. V eni uri je prevozil 40.788 km. Ta rekord je držal polnih sedem let. Šele 1. 1905 ga je popravil Francoz Petit-Breton na 41.110 km. Leta 1907 je prišel prej omenjeni Berthet na 41.520 km. Tik pred svetovno vojno pa imamo celo serijo rekordnih poskusov, ki so vsi uspeli. Leta 1912 Švicar Egg 42.122 km, leta 1913 Nemec Weise 42.306 km, mesec dni kasneje Berthet 42.741 km. Toda to leto je bil rekord izboljšan še dvakrat: še isti mesec Švicar Egg 43.525 km, meseca septembra pa zopet Berthet 43.775 km. Tik pred izbruhom svetovne vojne je prišel Švicar Egg na znamko 44.247 km. Polnih 19 let je držal ta sijajni Eggov rekord. Šele avgusta 1933 je Holandec Van Hout popravil na 44.580 km. Toda Van Hout je bil svetovni rekorder samo štiri dni: zamenjal ga je Francoz Richard s 44.777 km. Meseca kotobra 1935 je prišel Italijan Almo na dirkališču v Milanu na 45.090 km. 14. oktobra 1936 Francoz Richard tudi v Milanu 45.398 km, za njim je prišel Holandec Staats s 45.585 km, nato pa Francoz Archambaud v Milanu še za 220 m boljše. Današnji rekord je 45.880 km. Drugačni pa so kolesarski rekordi v vožnji z motornim vodstvom. Doseženi so bili skoraj neverjetni rezultati. Že leta 1908 je Anglež Wills dosegel skoraj 100 km. Leta 1909 Francoz Paul Guignard v Miinchnu 101.623 km. Petnajst let tega rekorda ni mogel nihče izboljšati. Leta 1925 pa je Belgijec Leon Vanderstuyft dosegel 115.090 km, mesec dni kasneje Francoz Brunier 120.598 km, nato pa leta 1928 še enkrat Vanderstuyft z 122.771 kilometri, kar drži še danes. Programi Radio Ljubljana Sobota, 9. aprila: 12 Plošča za ploščo se v venček poreže, * vsako ljudem se veselim postreže — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo se v venček poveže, z vsako ljudem se veselim postreže — 14 Napovedi — 17 Klavir in harmonij (gdč. Melita (injezda in g. Kaškarov Dimitrij) - 17.40 Strokovno So^tvo pripravlja temelje načrtnemu gospodarstvu _ (g. Inž. Rado Kregar) — 18 Ruski sekstet — 18.40 Psiho-tebaičpi oddelki in njihovi rezultati (g. Avgust Kuhar) 19 Napovedi, poročila _ u.ao Nac. nra — 19.50 Spored — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 >Sem jezdil po svetu slovenskem pove >d, udrihal in bil sem jih i bičem, pristrigel sem mnogim že tičem predolgi jeziček, predolgo perot. Jaz, »Škrat«, nisem star, sem še mlad, a pikal sem huje kot gad.* Pisan večer iz prispevkov v humorističnem listu »Škratu«, ki so ga v letih 1883—1885 izdajali v Ljubljani .Tanko Pajk, Ivan Železnikar, Srečko Magolič. Za radio izbral in sestavil Niko Kuret. Sodelujejo člani rad. gled. družine ter Jožek in Ježek — 22 Napovedi — 22.15 Plošče. Drugi programi Sobota, 9. aprila: Belgrad: 20 Nar. posmi, 31.30 Ork. kono. — Zagnli: 20 Vok. kone., 21 Musorgskega skladbe, 31.30 Tamburice, 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 19.10 Ork. konc., 22.20 Zab. kone., 24 Nar. in plesna gl., 2 Plesna in zab. gl. — Budimpešta: 20.40 Operni ork.. 21.45 Ork. kone., 23 Plesna gl. — Trst-Milan: 17.15 Ork. kone., 21 Wagnerjeva opera »Parsifal« — Rim-Bari: 21 Simf. kono. — Praga: 20 Straussova opereta »Cigan baron«, 22.30 Kavarniška godba — Varšava: 20 Kal-manova opereta »Montmartrska roža« — Sofija: 21 Sopran, 22.30 Lahka in plesna gl. — B er lin-Hamburg-Vratislava-Kiiln-Stuttgart: 19.10 Dunaj — Lipsko: 12.10 Plesna gl., 20 Heubergerjeva opereta »Operni ples« — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba — Strasbourg: 21.S0 Orkestralni in solistični koncert. Kaj je Selenskij vse priznal v moskovskem procesu »Priznal bi tudi, da je nosil kruh na luno" Nova slika sovjetskega raia Neki ameriški časopis je objavil tole zanimivo sliko, ki je sestavljena iz samih manjših slik in predstavlja razbite avtomobile, s katerimi so se v zadnjem času ponesrečili številni potniki. — Ta slik« naj bi bila vsem ameriškim preveč drznim avtomobilskim vozačem v svarilo. Polet z raketo v vsemirje V kratkem bodo rakete letele višie kot vse dosedanje stratosferske gondole V zadnjem moskovskem procesu, ko je Stalin spravil »s poti« spet celo vreto vsaj nekdaj tako uglednih sovjetskih mož, so se v precej jasni luči pokazale ne samo politične razmere, ki vladajo danes tudi v Stalinovi Sovjetiji, pač pa je »kar mimogrede« prišlo na dan tudi precej zanimivega, kar spada prav za prav že v sovjetsko gospodarsko in socialno življenje. Stalin se je tudi ob procesu zavedal, da bo prišlo v svet le preveč zanimivih podrobnosti, kakršne 6e danes dogajajo v Rusiji, in je zato vrhovnemu sodišču, ki je sodilo zadnje obtožence, naročil, naj tem obtožencem pri njihovem zagovoru ne dovolijo, da bi »kgij preveč« govorili. Stalin je morda mislil, da se bodo obtoženci skušali na vsak način rešiti smrtne kazni in da bodo v svojo razbremenitev morda navedli tudi kaj takšnega, kar bi utegnili drugod po svetu razlagati kot slabo posledico Stalinovega gospodarjenja. Ni se pa niti Stalin sam malo začudil, ko je videl, da vsi obtoženci brez strahu prizna vaj J vsa kar jim je očitala obtožnica. Celo preveč so se mu zdeli zgovorni, kajti v teh, čeprav kratkih zagovorih so današnjo sovjetsko Rusijo, nekam čudno, za Stalina neprijetno, predstavili. Zanimivo je n. pr. to, kar je priznal Selenskij: Ta mož je bil lani predsednik državne trgovske družbe »Centrosojuz«. Obtožnica pravi, da si je na tem visokem položaju dovoli! tudi to, da je z nekaterimi svojimi najbližjimi prijatelji nalašč preprečeval dovoz hrane ljudstvu v neštetih krajih, in sicer samo zato,' da bi izzval nerazpoloženje tega sestradanega ljudstva proti sovjetski vladi. Zato pravi obtožnica — so morale zaradi njegove brezsrčnosti stradati številne množice ljudstva v Beli Rusiji, v Leningradu, v Tuli in nekaterih drugih krajih. Selenskij je na splošno začudenje pred sodniki priznal, da ljudje res po njegovi krivdi večkrat niso dobivali kruha. In ko ga je sodnik vprašal, kaj je bilo s preskrbo mleka in surovega masla, je Selenskij spet priznal, da je prav on sabotiral dovoz te vrste hrane. Cel6 to je dejal, da je nalašč pustil, da se je vse surovo maslo pokvarilo i*> postalo neužitno. Pa še več: priznal je tudi, da je prav zaradi Japonski vojaki prodirajo skozi ŠansJ. , njega moralo sovjetsko delavstvo zmrzovati, kajti pozimi jim je dal na razpolago le letno obleko, poleti pa narobe, vse to samo zato, da bi to delavstvo čim bolj razburil in spravil v nerazpoloženje. Bilo pa je po njegovem lastnem zatrjevanju še cela vrsta drugih stvari, posebno nujnih življenjskih potrebščin, ki jih je zadrževal toliko časa po skladiščih, da so se pokvarile, ljudstvo pa da je pri tem trpelo silno lakoto. Ko sem videl vso to revščino in glad med ljudstvom — je dejal pred sodniki Selenskij —, sem bil zadovoljen, ker sem dosegel svoj namen, kajti ljudstvo je bilo naravnost divje in je grozilo, da bo pobilo vse sovjetske mogotce, če jim padejo v roke. Tudi si ni branil očitka, da je v kruh, namenjen delavcem, nalašč deval steklene črepinje in igle. Sodišče je 6icer hotelo na vsak način doseči, da bi obtoženci kaj priznali. Prav nič pa jim spet ni šlo v račun, ko so gladko brez odpora priznali prav vse, še več, kot jim je pa očitala obtožnica. Celo sodišče samo je podvomilo, če je vse to res, kar priznavajo obtoženci. Še bolj neverjetna pa je bila splošna evropska javnost. Pravijo celo, da bi bil Selenskij tudi priznal, da je nosil kruh, namenjen za sovjetske delavce, na luno, če bi mu le to očitali. Pa naj že bo vse to, kar je izpovedal, res ali pa ne. Če ni bito res, potem je pač priznaval vse zato, ker je bil prepričan, da ga bo doletela krvava Stalinova roka, če prizna ali ne. Če je bilo pa res, pa je to zgovoren dokaz, kako lep je ta sovjetski komunistični raj v Rusiji, kako se godi ruskim delavcem in kakšno je sovjetsko gospodarsko in socialno življenje. Vesti, ki so jih prinašali pred leti najrazličnejši časopisi o raketnih poletih v vsemirje, so do nedavnega že skoro čisto potihnile, V zadnjih mesecih pa so posebno na Angleškem začeli znova zelo mnogo govoriti o tem, da ne bo več dolgo, ko se bo Angležem le posrečilo zgraditi takšno raketo, ki bo odletela v vsemirje in dosegla najmanj toliko kot dozdaj najbolj drzni poleti balonov v stratosfero. Na Angleškem imajo zdaj že posebno družbo, ki se imenuje »Družba za polet v vsemirje«. Predsednik i te družbe je neki učeni fizik. Še več uspeha kot tej ■ angleški družbi, pa pripisujejo poskusom, ki jih je zad-| nje čase naredil profesor Goddard z univerze v Clarku v Združenih severoameriških državah in o katerih se je časopisje pred nedavnim tudi že na široko razpisalo. Te svoje poskuse je prof. Goddard delal in jih še dela v nekem visokem stolpu, ki stoji na robu puščave v New Mexiko, kakšnih 20 km proč od mesta Rosvvell. Goddard se prizadeva, da bi zgradil takšno raketo, s katero bi mu bilo mogoče polčteti vsaj v tiste j višine, ki jih najnovejše stratosferske gondole niso mogle doseči. Goddard je za zdaj naredil samo poskusno raketo. Dolga je 5 metrov in jo žene en motor. Brnenje tega motorja je mogoče slišati še na daljavo 15 km. Ko raketa vzleti, pusti za seboj gost trak dima, raketa pa je videti kot ognjena strela, ki je šinila proti nebu. Ko doseže največjo možno višino, se obrne in začne padati spet proti zemlji. To padanje je počasno, silno varno, zaradi česar vsa merila, ki so nameščena v raketi, ostanejo pri pristanku na zemlji popolnoma nepoškodovana. Goddardu se je sicer dozdaj posrečilo izstreliti to raketo še samo do višine 2000 metrov. Prav nič pa ne Čeprav je naša ljubezen do prijateljev in sorodnikov še tako velika, vendar tuja sreča ne zadostuje, da bi bili tudi mi sami popolnoma srečni. * Nobena stvar ni večja kot to, da je človek zmožen veseliti se. * Marsikdo zato ne dovoli, da bi ljudje vedeli za njegova dobra dela, ker se zaveda, da ima tudi gotove napake. •t Korajža je tolažba slabotnih. dvomi o tem, da bo njegova raketa, če jo bo mogel z velikimi finančnimi žrtvami nekoliko bolj izpopolniti, kmalu poletela do takšne višine, ki jo dozdaj še nobeno stratosferska gondola ni dosegla, in da bo na ta način kmalu tudi omogočen stalen promet vsaj skozi stratosfero, če ne še skozi večje nadzemeljske višave. Goddard pa dozdaj še ni ničesar povedal, če se bodo s temi raketami lahko vozili tudi ljudje. Ker se pa učenjaki toliko prizadevajo, da bi naredili najnatančnejše avtomatske merilne aparate, ki ne potrebujejo navzočnosti ljudi, se zdi, da za zdaj človeku še ne bo treba tvegati tega potovanja v vsemirje. Svojevrsten šport na kuhinjski mizi. Na to »praktično« misel so prišli seveda v ameriški Floridi.