•Zasavski tednik- glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik. Zagorje ln Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane SuStat • Naslov: Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, rrg revolucije - . \ Telefon 60-181 - TRBOVLJE, 12. oktobra 1960 Cena 10 din — Leto XIII. PRED RAZPRAVAMI 0 NAČRTU PETLETNEGA PERSPEKTIVNEGA NAČRTA GOSPODARSKEGA RAZVOJA Uresničenje želja delovnih ljudi bomo začeli z razpra-o osnutku petletnega perspektivnega načrta gospodar-, 6Sa razvoja. Verjetno je, da , Proti koncu leta razpravljanji 0 njem tudi Zvezna ljudiska ^Pščina, da bi tako že z No-jj3 letom 1961 pričeli z njego-Ovajanjem. , “^r še ni znano, kaj vsebu ^Oetletni1 perspektivni načrt vladarskega razvoja v pori°bnois,tih, kazno je pa, da se oasa država v naslednjih pe-letih tako razvila, da bomo jr10 o njej govorili kakor o ki je že povsem premami:4 Preteklost in se tako uvr-»J4 med. gospodarsko ralzvite sveta. Tako je na pri-5. znano, da bo njen indu-‘ifki potencial kar za 85 od-s nad dosedanjim nivo- industrijska proizvodnja ^ Pa iz leta v leto naraščala okoli 13 odstotkov. V načrtu petnega perspektivnega pla-- 'e iasno izraženo mn eni e dq V ^oliUična kriza v Kongu tjl JOOagu ne gre in ne gre. Po l'4&it, poročilih odpadajo od i, ‘Ontibc njegovi piristalU, iker tj *® strinjajo z njegovo poititi-«ej l*T je to giibanje zavzelo re-HoM^eseg. Nova formula je: usta-t »??v začasne koalicijske vlade tlM^nia podpredsednikoma brez ttŠJ?e"h'ka in Lumumbe. Za to Num Se navdušuje tudi prcd-«taj0k predstavniškega doma Ka- ^t®D PROCESOM V TURČIJI v Turčji se bo oiv§ * oktobra proces proti premierni Menderesu in sodelavcem, objavljena °ivWiCa obtožuje funkcionarje vtph , rež*ima veleizdaje, ponc- b '« tatvin. 'Uranska vlada proti v upornikom to&d ^nska armada je pričela Ju operacije proti odrejat » av‘h prdstašev, ki so, J&A *'l0 v Havand, prdšfld iz jilla* ^*kcMe »o v pokrajini Las foio * Washington je odločil, da ,'ti.1u poslnlii določene ko-, keSa orožja. Vse to «2}®*° v političnih krogih v » k<)t nov element po- Tei atmosfere v odnosih '*r*avanii Karibskega pod- hb 5tbAN1?NE LETO IZREDNO 7.A-ClNp ',E GENERALNE SKUP-s " OZN O RAZOROŽITVI? premier HruSčev Jc Juft 0 7• hovim predlogom, nam-/lhe sklicanju Gene- > Sten« Vip^Cliine OZN, ki naj bii prihodnje leto in hi o razorožitvi. Indij-to0dlo®mic,r Nehru je podpri ta s sovjetskega premiera. ^ °O.S KO—N E M S KI SESTANEK v BONNU K^avd.11 nj prinesel drugega kot o « *h d<* Kn lij da jc Ulia ° načrtu predsednika dc It ’ kl «o nastala zadnje ča-6«, ''‘so odstranjena. Razgovor ocena da širšem ok-tamikajšnih an,t®ke zveze in evrop-Je niso odstranjena. ima 99 Članov 'l>,*v>ivm?‘u,'lca OZN Je postala 1 -,a. atrl5ka država Nlgerl-K;l Se nil sprejeta, Vpra- irj« •m** sedVi1 <:ma Kitajske v OZN žaraj ....* v,Se odloženo. OZ.N ima K,riari|,.,„a,lov. Med letošnjim fri*' v z,” Je bilo na novo spre-ii moštvo svetovne organl-At, hke ""Sl1** držav, v glavnem ČS»OtU-N1 EerlJ a je bila spre-^vvani., n° ln brez formalnega in«, ' * RAiCi JR PREPOVEDA- H "epov '!, notranje ministrstvo tb>tv Iran ?„° demonstracije, ki k&tt S ' napraviti lz vpr?h gradnji ncmiklh o-JSf lJI. Demonstracije J, *5kega *p*t<';ilH pripadniki od-S,,v ob«:^'>Ja ln interniranca ‘vo „,raa°»ll VI notranie ml-ni n ničemer pojasnilo t, £ R EME h(lSn?D 13- OKTOBRA ifcSh 2<> OKTOBRA: bbj'he J>,4tobra penevne pa- dni ^nfn« gre pri tem povečanju proizvodnje za trajno tendenco, ki ni značilna samo za nekaj prejšnjih let. Razumljivo je tedaj, da je tako mnenje plod skrbnega in vsestranskega proučevanja sedanjega razvoja in možnosti, ki jih imamo v prihodnje. Znan je tudi že podatek o proizvodnji koruze: v letu 1965 je b-omo pridelali kar deset milijonov ton; pšenice preko pet milijonov ton; mesa bomo priredili kar milijon ton itd. Ko že govorimo o deležu posameznih gospodarskih področij. je zlasti važno še poudariti, da so spremembe dokaj izrazite. Omeniti moramo, da petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja predvideva tudi postopno odstranjevanje neso- razmerij v našem razvoju, ki so jih povzročili splošni pogoji prvih povojnih let, zlasti še potreba po koncentraciji vseh sil v bazično industrijo. Zato je toliko razveseljivejša ugotovitev, da smo prvi, toda zelo velik korak storili v tej smeri že v zadnjih letih, ko kmetijska proizvodnja od tedaj dalje ne zaostaja več za splošnim razvojem v naši državi. Zanimiiv je tudi podatek, da be-mo v prihodnjih petih letih pri nas zgradili pet sto tisoč novih stanovanj, na novo pa zaposlili okoli milijon prebivalcev. Perspektivni načrt gospodarskega razvoja vzporedno s tem računa tudi s povišanjem življenjske ravni prebivalstva. Tako računajo, da se bo življenjska raven v primerjavi s sedanjim stanjem zvišala kar za okrog 50 odstotkov. Narodni dohodek bo — kot računajo — znašal v 1965. letu preko 600 dolarjev na prebivalca, medtem ko je pred vojno znašal samo 100 dolarjev. Omenimo naj še, da bo živelo v mestih in industrijskih središčih 1965. leta že 59 odstotkov vsega prebivalstva. na vasi pa 41. odstotkov. Pred vojno je živelo na vasi kar 75 odstotkov prebivalcev. Teh nekaj podatkov nam pove, kakšna bo v ekonomskem pogledu naša država 1965. leta. Seveda nas pa - ti1 podatki opozarjajo tudi na naloge, ki nas čakajo v prihodnjih petih letih. Kakor smo že omenili, bomo kmalu začeli razpravljati o petletnem perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja. To bo priložnost, da vzporedno z nalogami plana razprayijamo tudi o nalogah in možnostih komun, podjetij, zadrug itd.' Razprave bodo prinesle več koristnih predlogov, ki jih bo prav gotovo mogoče koristno uporabiti pri sestavi družbenih načrtov, zlasti še tistih, ki s0 zamišljeni za daljše obdobje, Pri teija naj poudarimo, da naši družbeni načrti v prihodnje samo določajo smer gospodarskega razvoja, ko smo opustili prakso, da bi z njim; določali vse, kaj se bo gradilo in kaj .proizvajalo. Razumljivo Je, da bo petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja dan v razpravo z namenom, da naj bo naš nadaljnji ralzvoj in njegov tempe odraz resničnih želja delovnih ljudi naše države. Zaradi tega je dolžnost vseh nas, da plan dobro proučimo in analiziramo, in da — kar je najvažnejše — k načrtu prinesemo svoje pripombe. Zlasti pa je važno še poudariti, da bo razprava o planu naj lepša priložnost, da poiščemo in izkoristimo vse možnosti ter napravimo razdelitev vlog v nalogah, ki čakajo našo skupnost. Aktualno - sekcije Pokongresna dejavnost organizacije Socialistične zveze je zavzela širok razmah. Prvo, za kar sirno in še težimo, je, seznaniti čim več članstva Socialistične zveze. Zveze komunistov, Ljudske mladine in ostalih organizacij z materialom petega kongresa SZDL Jugoslavije, njegovimi sklepi, resolucijami in statutom. Občinske organizacije Socialistične zveze, ki so postale jedro in težišče dela te množične politične organizacije, zdaj uresničujejo tudi spremembe v statutu SZDL. Skoraj povsod smo že prilagodili krajevne organizacije Socialistične zveze krajevnim potrebam i-n željam večine članstva. Tam, kjer ni bilo možnosti, da imamo krajevno organizacijo, smo ustanovili podružnico. Krajevne organizacije po skoraj vseh zasavskih občinah se zdaj s pospešenim delom pripravljajo na bližnje, pomembne krajevne volilne konference. Ponekod so šli še dalje pri izvajanju statuta SZDL. Krajevne organizacije ustanavljajo sekcije kot novo obliko dela v krajevnih organizacijah SZDL. Statut Socialistične zveze takole označuje sekcijo: — Da bi uspešno izpolnjevala naloge, ustanovi krajevna organizacija sekcije za raznovrstne dejavnosti, ki združujejo člane Socialistične zveze in ostale državljane v skladu z njihovo zainteresiranostjo na določenih problemih družbenega življenja. Sekcijo vodi sekretariat sekcije, ki ga imenuje krajevna organizacija. — Pri ustanavljanju sekcij moramo težiti predvsem za tem, da ustanovimo tiste sekcije, ki bodo najbolj interesirale članstvo in ostale državljane. Ne smemo pa dovoliti, da bi sekcije krajevnih organizacij posebno na vaseh, zamenjale morda prosvetno društvo ali kakšno drugo organizacijo. Društvo je eno, sekcije se pa ustanavljajo izključno za interese in določena vprašanja članstva SZDL in državljanov. Seveda pa moramo pri ustanavljanju sekcij vzporedno misliti na prostore, ki bodo sekcijam predvsem potrebni. Investicijski programi Igra na srečo Zadnje čase imamo vse pogosteje možnost ugotavljati, da investicijski programi za razne rekonstrukcije in novogradnje, ki jih pripravijo in izdelajo projektantske organizacije, niso realni. Gospodarske organizacije imajo zaradi tega — iz objektivnih vzrokov (podražitev nekaterih vrst gradbenega materialh) iz iz subjektivnih razlogov (netočne in neodgovorne kalkulacije) vrsto težav. Razumljivo je, da se o tem problemu. ki ni svojstven samo za naše zasavske občine, piše tudi v dnevnem časopisju. Razumljivo je, da se projektanti oziroma kalkulantj lahko v investicijskem programu zmotijo za sto tisoč ali milijon dinarjev, še posebej, če je rekonstrukcija oziroma novogradnja večjega obsega. Nemogoče se nam pa zdi, da se lahko sploh pripeti kaj takega, kot se je dogodilo pri gradnji novega tovarniškega dimnika v Steklarni v Hrastniku. Za gradnjo tega tovarniškega dimnikja je projektantska organizacija izdelala investicijski program in načrt. Po vsem tem naj bi veljala gradnja dimnika 13 milijonov dinarjev (beri: trinajst milijonov din). Sedaj, ko gredo dela v zaključno fazo, pa v hrastniški Steklarni že vedo, da jih bo nov tovarniški dimnik stal kar 22 milijonov din (beri: dvaindvajset milijonov din). Vsak komentar ali opravičevanje s strani ziastopni-kov projektantskih organizacij jc tu prav gotovo odveč. Nobena skrivnost ni, če zapišemo, da imajo tovariši v projektantskih organizacijah lepe mesečne prejemke. Vprašanje je pa, če jih s takim neodgovornim delom sploh zaslužijo. Primer tovarniškega dimnika Steklarne v Hrastniku to jasno dokazuje. Skoro nemogoče si je misliti, da sta se projektant in kalku-lant pri gradnji tovarniškega dimnika zmotila kar za 9 mi* Teden varnosti v TrbovPah TUDI TO JE TEHNIKA - OB LETOŠNJI PARADI DNEVA MLADOSTI V TRBOVLJAH Kot smo že poročali o pripravah za Teden varnosti pri delu in prometu, ki bo v času od 16. do 23. t. m., je občinska komisija HTZ v Trbovljah izdelala obširen program za to priložnost. Ta spored z ustreznimi napotili so prejeli vsi kolektiv iin sindikalne podružnice. Ena izmed najvažnejših akcij bo organizacija razstave o stanju hi-giensko-tehnične zaščite na področju občine. Med drugim bodo na njej prikazana tudi sodobna osebna zaščitna sredstva. Ta prikaz bo ločen po gospodarskih strokah, in sicer za rudarstvo, ki je najpomembnejša veja v občini, sledi prikaz v strojni industriji, gradbeništvu itd. Prikazana bodo nadalje propagandna sredstva, statistični pregledi nesreč pri delu in njihovih vzrokov, razni slikovni material o teh nesrečah ter o neurejenih delovnih mestih oziroma razgovoru v Bonnu med premi erom Dcbrejem auerjum vse kaže, da na- TELEGRAMI -*^ura penuvne pa-i-i . hladno, nato pri-V»h? Vr„"nev»0 razdobje le-6aheie. 0.’ena >n postopoma V 'l(>-; , 'K 2<>. oktobra mo-ti/ ohladitvijo, sneg a« nižin. Nato /opel tepe. a Sprya lilad-slano. LJUBLJANA — V petek je bila v Ljiuibljani skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO, ki jo je vodil predsednik OLO Ljubljana, Franc Popit. Na seji so med drugim razpravljali o vprašanju prenosa posameznih funkcij z okraja na občine in »la krajevne odibore. TRBOVLJE — V nedeljo dopoldne je v dvorani Delavskega doma govoril predsednik okrajnega odibora SZDL Ljubljana, Boris Mikoš o nekaterih zunanje političnih vprašanjih in o vlogi Jugoslavije na XV. zasedanju Generalne skupščine OZN. HRASTNIK — V petek je bil v Hrastniku občni zbor DPD Svoboda I Hrastnik, prejšnjo soboto so pa zborovali člani DPD Svoboda II iz Hrastnika Na programe obeh hrastnišklh DPD se bomo še povrnit)!. TRBOVLJE — Zadnjo soboto ln nedeljo je bil v Trbovljah troboj športnikov Litostroja tz Ljubljane, Metalne iz Maribora in domače Strojne tovarne. Člani omenjenih delovnih kolektivov so tekmovali v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu In nogometu. Najuspešnejši so biili športniki Iz Litostroja, pred športniki trboveljske Strojne tovarne ln ma riborske Metalne. ZAGORJE OB SAVI — V okviru prireditev ob Tednu otroka v zagorski občini s0 v kraju ustanovili občinsko zvezo Društev prijateljev mladine. Program dela te zveze vsebuje med drugim tudi skrb za otroške ustanove in otroško varstvo. LITIJA — Na zadnjem sestanku komisije za probleme borcev in invalidov ObLO in sekretariata občinskega odbora ZB' NOV so razpravljali o možnostih upokojitve nekaterih borcev in invalidov NOV. Tako so .predlagali za upokojitev zaradi slabega zdravja 40 borcev in Invalidov. TRBOVLJE — Te dni So v Trbovljah zbori volivcev, na katerih volivci poslušajo poročila o sklepih zadnjih zborov volivcev, o polletni realizaciji družbenega plana in poročila o važnih odlokih, ki jih je sprejel trboveljski občinski ljudski odbor. ZOGORJE OB SAVI — Vče raj je bila v sejni sobi občin skega odbora v Zagorju ob Sa-,v! seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Za gorje ob Savi. TRBOVUE — Krajevni organizaciji ZROP v Trbovljah. »Jožeta Umeka-Zepla« in »Fran ca Vreska-VIlija« sta imeli v nedeljo letni skupščini. Udeležba je bila zelo dobra, na skup- ščinah so pa razpravljali o nalogah in Izvolili delegate za občinsko konferenco ZROP ki bo v nedeljo , 16. oktobra v Delavskem domu. HRASTNIK — Jutri bo v Hrastniku posvetovanje vseh zborovodij, kapelnikov in ravnateljev glasbenih šol v Godbenem domu. na katerem bodo razpravljali o pripravah na proslavo 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. TRBOVLJE — V petek, 7. oktobra, so zborovali člani krajevne organizacije ZB NOV »Franca Fakina«. Danes bo imela skupščino krajevna organizacija ZB NOV Zasavje, v petek pa krajevna organizacija ZB NOV Rudarska cesta. TRBOVLJE — V soboto, »5. oktobra, bo ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah letna konferenca Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje. LITIJA — V litijski občini imajo v teh dneh sektorske konference za odbore osnovnih organizacij SZDL. Na njih raz pravljajo o novih metodah dela SZDL, o ustanavljanju sekcij in podružnic. ZAGORJE OB SAVI — Pr končanih občnih zborih Svoboe in prosvetnih društev v zagor skl občini bo tudi v Zagorju v soboto letna konferenca Sveta Svobod in prosvetnih društev. pomanjkljivo izvedena zaščita na posameznih delovnih krajih. Razstavo bodo uredili naši priznani strokovnjaki ter bo le-ta v veliki veži Delavskega doma v Trbovljah. V dneh 17., 18., 19. in 20. oktobra t. 1. bodo v predavalnici Delavskega doma v popoldanskih urah predavanja s področja HTZ. Ta predavanja so namenjena članom kolektivov, na katera vabimo, da bi bila številno obiskana. Teme predavanj so: O zaščiti proti nevarnostim električnega toka na delovnih mestih in v gospodinjstvu, o zaščiti dela pri rudarskem podzemeljskem delu, o zaščiti dela v industriji gradbeništva ter zaščiti dela v strojni industriji. Predavali bodo naši priznani strokovnjaki, ki že dalj časa delajo na tem področju. Kolikor bomo uspeli, bodo predavanja poživljena tudi s filmi. V okviru tedna je nadalje akcija za varnost v prometu. Zanjo bo na razstavi poseben oddelek. Poseben poudarek bodo dali vzgoji šolske mladine v tem pogledu. Zanjo bodo kino predstave, na katerih bodo predvajali filme, ki obravnavajo varnost prometa na cesti. Te predstave bodo prve dni Tedna varnosti in upamo, da bomo naleteli na polno razumevanje šolskih vodstev glede obiska. Občinska komisija HTZ bo v tem tednu skupno z zborom proizvajalcev ObLO Trbovlje organizirala širše posvetovanje o stanju hi-gienskotehnične zaščite v občini. Na posvetovanje bodo vabljeni vsi politični forumi, predstavniki DS in UO, upravniki podjetij, zastopniki sindikalnih podružnic, predsedniki HTZ komisij v podjetjih, skratka vsi tisti, ki jim je zaupana skrb za varnost ljudi pri delu in prometu. Poročilo za ta posvet bo sestavila občinska HTZ komisija ter ga bo podal njen predsednik. Na ta posvet že sedaj opozarjamo, ker je velikega pomena za nadaljnje delo glede izboljšanja varnosti pri delu. To akcijo je pa posebno treba usmeriti v naše delovne kolektive, ki naj se res temeljito pripravijo in obdelajo stanje HTZ v svojih podjetjih. Organi delavskega samoupravljanja naj skupno s sindikalno organizacijo ter ljudmi, ki jim je zaupana skrb za varnost pri delu. sestavijo obširen pro- gram dela za Teden varnosti. Vanje naj zajamejo razna interna predavanja v kolektivu, razgovore s člani kolektiva, analizo raznih zgod, seje delavskih svetov in upravnih odborov ter sindikalnih podružnic o stanju tehnične zaščite pri delu, ureditev delovnih mest v smislu HTZ predpisov itd. Predvsem naj bi se ob tej priložnosti izvedlo temeljito čiščenje in pregled vseh delovnih mest, skladišč, dvorišč itd. Obnovijo naj se vsi svarilni napisi, navodila, razni plakati in podobno. Glede podrobnejše sestave programa, kaj vse naj vsebuje oziroma kakšno naj bo delo v Tednu varnosti, so bila obveščena vsa podjetja in sindikalne podružnice po občinski HTZ komisiji v Trbovljah. J. J. Občni zbor DPD »Svobode« Zagorje Pretekli teden je imelo v stekleni dvorani novega Delavskega doma v Zagorju ob Savi redni občni zbor delavsko prosvetno društvo “-SVOBODA-Zagorje. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora in po razpravi so navzoči, med katerimi je bilo precejšnje število novovčlanjenih mladih Svobodarjev, sprejeli načrt dela za novo sezono. O načrtih zagorskega delavsko prosvetnega društva Svoboda v novi sezoni bomo več poročali prihodnjič. lijonov din (beri: devet milijonov din). Po vsem tem je naš naslov »Investicijski programi — igra na srečo« povsem upravičen. Sprašujemo se le, koliko časa sc bodo take stvari še dogajale. (ma) Uspeli zbori volivcev v hrastniški občini Prejšnji teden so v hrastni-škj občini zaključili zbore volivcev, na katerih so volivci obravnavali perspektivne plane krajevnih odborov ter delo stanovanjskih skupnosti. Predlogi, ki so jih prinesli volivci na svojih zborih, bodo organom občinskega ljudskega odbora osnova za sestavo petletnega perspektivnega plana hrastniške občine. Udeležba na vseh zborih volivcev je bila prtov dobra. Tako se je v Zebniku zbralo preko 60 odstotkov vseh volivcev. Prav tako dobra je bila udeležba v Vrhovem in drugod na vasi. V Hrastniku so imeli zbore volivcev v okviru stanovanjskih skupnosti ter se je na enem izmed zborov zbralo do 250 volivcev in še več. Zadnji zbori volivcev so pokazali spet korak naprej, namreč, da So navzoči živo posegali v razpravo ter prinašali konkretne predloge. Pri obravnavanju krajevnih perspektivnih planov so ljudje dajali zdrave pobude ter prihajali s takšnimi predlogi, ki jih bo mogoče izvršiti, večji del celo z lastnimi silami. Zaključeni zbori volivcev so nadalje opozorili na potrebo sklicanja zborov volivcev - proizvajalcev po gospodarskih organizacijah. Na zadnjih zborih volivcev v Hrastniku je bilo opaziti Se nekaj, namreč, da se jih niso udeležili po večini le upokojenci in žene, kakor je bilo to v navadi na prejšnjih zborih volivcev, ampak dh so prišli nanje volivci iz proizvodnje in mladina, ki so vsi skupno sodelovali v razpravah ter prinašali zdrave pobude in predloge za razvoj in napredek občine. ZA ŠE VEČJO POVEZAVO Z OSTALIMI KOLEKTIVI PRED NOVIMI NALOGAMI Na zadnji seji tovarniškega komiteja ZK v STT so razpravljali o delu tovarniške mladine. Ta je v Strojni tovarni Trbovlje vključena v treh aktivih, v katerih je 235 mladincev ali 30 % vseh zapo- LIDIJA ŠENTJURČEVA MED SVOJIMI VOLIVCI Prejšnji teden. 6. in 7. oktobra, je zvezna poslanka za revirje, tovarišica Lidija Sentjurčeva obiskala naše revirje. V četrtek. 6. t. m., je imela v dvorani Partizana v Hrastnika širše zborovanje političnega aktiva hrastniške občine, na katerem je govorila o zunanjepolitičnih vprašanjih. V petek, 7. oktobra, je imela podobno zborovanje v Delavskem domu v Zagorju, kjer je prav tako govorila o zunanji politiki. Dopoldne 7. oktobra ob pol 10. uri so se pa zbrali v predavalnic] Delavskega doma v Trbovljah politični aktivisti vseh treh revirskih občin, katerim je tovarišica Sentjurčeva odgovarjala na postavljena ji vprašanja iz gospodarstva, nadalje je govorila o petletnem planu, zdravstvu in socialnem zavarovanju. Ob zaključku je tovarišica Lidija Sentjurčeva še opozorila na nekatera najvažnejša zunanjepolitična vprašanja. -ar slenih. Iz analize opravljenega dela so ugotovili, da je najboljši aktiv v tovarni aktiv montaže. Ta je dosegel v delu najboljše uspehe. Drugi je aktiv tovarniške obdelovalnice, ki je bil vseskozi najboljši, j* pa v delu precej popusta. Kljub raznim dobrim lastnostim se je pa vendar pokazalo, da je mladina STT vse premalo povezana z ostalimi kolektivi, oziroma da so stiki z mladino ostalih tovarn precej popustili. V teku leta so mladinci Strojne tovarne sicer imeli več izletov, ekskurzij in stikov z mladino Litostroja in Metalne ter z domačimi delovnimi kolektivi, kot na primer z Mehaniko, Rudnikom Trbovlje-Hrastnik, podjetjem Varnostjo v Zagorju, mladino podjetja Sava prav tam, ter še drugimi. / / Pohvalo in priznanje USPEŠNO DELOVANJE ŠOLSKIH PIONIRSKIH ZADRUG IN AKTIVA MLADIH ZADRUŽNIKOV V TRBOVELJSKI OBČINI Marsikdo, je skraja, ko je sllšaj Ul bral o ustanovi jan Ju »Plontr-*kih zadrug« na šolah In »Aktivov mladih zadružnikov« pri kme-ttjsldb zadrugah, zmajeval z glavo, češ — kaj Je pa Se tega tre- Zdaj pa, lahko ugotavljamo u-cpehe letošnjega dela teh mladinskih akcij, moramo priznati, da je bila zamisel dobra ln da je rodka lepe uspehe — seveda le tam, kjer so bili požrtvovalni vzgojitelji, ki so mladince pri dNu vodili tn jih učili. Na primer na Dobovcu: že pred pomladjo je bilo za mlade »kmetijske pionirje« prirejeno posebno strokovno predavanje združeno s predavanjem barvnih diapozitivov o prehrani rastlin, o izdelovanju ln učinkovanju umetnih gnojil hi o drugih temeljnih gojenja rastlin, prav tako so Imeli pionirji praktičen pouk ln vajo O pravilnem obrezovanju sadnega drevja. Zasadili so poskusni nasad višenj, prevzeli v oskrbo poskusni nasad ribeza, in z veliko natančnostjo so zasnovali ter vse leto oskrbovali poskusni krompirjev nasad, kjer so prelz-kužali s načinov gnojenja z u-metnlml gnojili, sami so ga Izkopali ln ob ugotavljanju rezultatov dobili strokovno razlago, kako pomembni so taki poskusi za kmetijsko proizvodnjo, s svojimi pripombami m pokazali, da so vsi le tudi sami pravi strokovnjaki v kmetijstvu, zlasti v pridelovanju krompirja, ki je na Dobovcu pač najvažnejša kmetijska rastlina. Podobno poročilo bi bflo treba ponoviti za šolsko pionirsko zadrugo v Cečah: tudi tam so priredili predavanje, tudi tam so se pionirji učili obrezovati sadno drevje — še več: tudi cepiti so se naučili In so skupno precepili colo gTedo dreves na šcgikem vrtu: Tudi poskusne nasade višenj bi ribeza so napravili In Jih oskrbovali, prav tako gnojilni poskus na krompirju. Le da je v Čečah vse to bilo še teže, ker hodijo semkaj v šolo le učenci prvih štirih let, ki so skoraj še premladi za strokovno delo bi ker je šolski vrt v Čečah premajhen, tako da so morali zasajat: poskuse na najetih njivah. Šolska pionirska zadruga v Trbovljah Ima nasprotno na razpolago prostoren šolski vrt, ki so ga letos pionirji pod vodstvom svojih vzgojiteljev tako temeljito ln lepo preuredili, da ga je bilo res veselje obiskati. Poskusne nasade oskrbujejo zares vzorno. Imajo celo lastno drevesnico, vrt je tudi sicer lepo urejen ln oskrbovan. In aktiv mladih zadružnikov pri KZ Trbovlje — kaj je ta delal čez poletje? Po zaključku zimskega pouka so se vsi člani aktiva shajali redno vsak mesec vsai po enkrat. Na teh sestankih so razpravljali o Izvedbi, poteku In uspehu raznih akcij ki jih Je aktiv organiziral kar lepo število: najprej skupno obrezovanje sadnega drevja, skupna košnja ln sušenje na zadružni ekonomiji, razne strokovne ekskurzije z avtobusom. tako na primer v maju na vzorna posestva in kmetijske ustanove v okolici Ljubljane, v juniju na Primorsko v avgustu ogled tovarn za umetna gnojila, kmetijskih posestev ln srednje kmetijske šole v Mariboru itd, več članov aktiva je tudi samostojno izvedlo strokovne poskuse z umetnimi gnojili, na isti način kot v šolah, s tem so izdatno prispevali k poznavanju zemlje v svoji okolici ln k pravilnem« uporabljanju gnojil. Največjo požrtvovalnost so pa pokazali člani aktiva, ki so skozi celo poletje skupno »gulili« vsako drugo nedeljo knjigo »Prometni predpisi«. Izmed teh Je deset najbolj korajžnih že opravilo pri Avto—m oso društvu izpit iz te tvarine ln prejelo ustrezne legitimacije, druga skupina jim bo pa še sledila. Vidimo torej, da zaslužijo svl pionirji v šolskih zadrugah in aktiv mladih zadružnikov pri KZ Želeti je, da bi tudi vsi prejeli Trbovlje pohvalo ln priznanje, nagrade, ki so bile razpisane ob začetku letošnje akcije, ki je potekala v obliki tekmovanja. b. STANOVANJSKA IZGRADNJA V LITIJSKI OBČINI Prihodnja leta več stanovanj V Litiji je bila pred krat- ker so v Industrijskih sredl-kim seja upravnega odbora ščih občine (v Litiji, Šmart-sklada za zidanje stanovanj- nem in Kresnicah) precejšnje skih hiš. Na seji so analizirali dosedanjo stanovanjsko izgradnjo v litijski občin; in ugotovili, da se le-ta razvija po smernicah, ki jih je izdelal UO sklada in potrdil litijski občinski odbor. Sicer bi bilo treba stanovanjsko izgradnjo še poživiti, Skrb za invalide NA RUDNIKU TRBOVLJE - HRASTNIK Na kratko po domovini 1 SODOBNA ELEKTRONIKA V času od 15. do 23. oktobra t. 1. bo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani 7. mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije In nuklearne tehnike. Prikazani bodo najnovejši dosežki na področju avtomatizacije, merilne ln vakuumske tehnike. — Za letošnji mednarodni sejem »Sodobna elektronika« vlada ne samo pri nas, temveč tudi v svetu Izredno veliko zanimanje, kar nam potrjuje, da sl Je ta ljubljanski ln Jugoslovanski specializirani sejem utrl pot v svet. — Do sedaj se je priglasilo za razstavljanje na tem sejmu 18 držav: ZDA, Japonska, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Italija, Švica, Danska, Anglija, švedska, Franclja, Poljska, CSR, Belgija, Avstrija, Madžarska, Nizozemska, Liechtenstein ln Jugoslavija. Od domačih razstavljavcev bodo sodelovale ljudske republike: Srbija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina ter Blovenila. OTVORITEV MLADINSKEGA KINA V LJUBLJANI Prejšnjo sredo so v Ljubljani odprli v dvorani kina -Soča« Mladinsko filmsko gledališče. Ustanovitelj kina » p je Okrajna zveza prijateljev rpladlne. Prvi gost te M nove ustanove je bil znani ustvarjalec mladinskih rl- S> sanlh filmov Dušan Vukotič, ki je ob otvoritvi kina govoril o nastajanju filmske risanke. Mladinski kino Je pričel z rednimi predstavami, ki bodo redno trikrat dnevno. ZARADI SLABIH ZAVOR 45 RANJENIH V ponedeljek, 3. t. m.; Je prišlo v Beogradu do hude prometne nesreče. Pri trčenju tramvajev Je bilo 45 ranjenih. Nesreča se Je zgodila zaradi slabih zavor. 3 4 JAPONSKI SIMFONIČNI ORKESTER V JUGOSLAVIJI V Jugoslavijo Je prispel te dni simfonični orkester japonskega radia, ki šteje 110 članov. Dne 10. oktobra je nastopil v Beogradu, dan zatem pa v Zagrebu. Dirigent Je Yuzo Toyama. Orkester Je na veliki turneji po Aziji ln EvropL LETOS TRI MILIJONE TON KROMPIRJA Letošnji pridelek krompirja v naši državi - okrog 3 milijone ton — bo samo za 300.000 ton manjši od rekordne letine, ki smo Jo dosegli leta 1957. Letošnja obilna letina krompirja bo v marsičem nadomestila deficitarnost ostale zelenjave, ki Jo bo, kakor so Izračunali, letos okrog 200 tisoč ton manj kot lani. 5 6 BELINGER V BEOGRADU Kakor poročajo lz Jeruzalema, bo Izraelski policijski stotnik Sellnger v kratkem pripotoval v Beograd, kjer bo pregledal dokumente dejavnosti vojnega zločinca Elchmanna v okupirani Jugoslaviji. Sellnger je v zadnjih mesecih obiskal že več evropskih držav, po katerih zbira obtežilni material proti temu vojnemu hudodelcu. VSI PREBIVALCI V JUGOSLAVIJI BODO ZAVAROVANI Po podatkih Zveznega zavoda za socialno zavarovanje je to zavarovanje v naši državi zajelo doslej 3 ln pol milijona ljudi. Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva bo pa zajetih še novih 10 milijonov ljudi, kar pomeni, da bo že z začetkom prihodnjega leta zajeto s socialnim zavarovanjem skoraj celotno prebivalstvo naše države. 7 Na Rudniku Trbovlje-Hrast-nik je zaposleno precejšnje število invalidov, ki so v podjetju različno razporejeni, prdevsem na deloviščih zunanjih obratov rudnika, pa tudi pri delih v jami, ki ne terjajo prevelikega telesnega napora. Pri premeščanju invalidov so se pa do sedaj pojavljale različne težave. Marsikateri invalid se smatra, ko zapusti svoje prejšnje delo, za manjvrednega kot ostali delavci kolektiva. Ustvarjanje manjvrednostnih kompleksov prizadetim pa povzroča tudi silno počasno reševanje odločb za priznanje nadomestila po Okr. zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani. Na rudniku je namreč večje število invalidnih oseb, ki svojih pravic za priznanje nadomestila iz različnih vzrokov še niso mogle uveljaviti, največ zaradi pomanjkanja dokumentacij o službovanju Iz časov, ko so zapustile svoje prejšnje delo. Daši je treba za uveljavljanje pravic do rente uvesti nov postopek, bi vendar bilo nujno ln priporočljivo, da zavod v takšnih primerih upošteva mnenje podjetja, v kolikor ni mogoče predložiti dragih ustreznih dokazil za dosego rente. Glede na že izdane odločba o višini nadomestila je pa med Rudnikom in Zavodom za socialno zavarovanje dosežen sporazum, da bo Rudnik po odločbi pripadajočo razliko Izplačeval skupno z ostalimi osebnimi dohodki v breme socialnega zavoda. Pri zaposlitvi delovnih invalidov se pa največkrat porajajo težave predvsem zaradi kvalifikacije, ko invalidi ne morejo dobiti enako kvalificiranega delovnega mesta, kot so ga imeli pred invalidnostjo, kar jim pa po dosedanjem sistemu pri upokojitvi škoduje. Posebno značilno v rudarstvu je namreč ravno pri dosedanjem sistemu kvalifikacij, da mora na primer jamski kopač zaradi nezgode, bolezni ali iz drugih vzrokov zapustiti svoje prejšnje delovno mesto ter se aposliti pri drugem ustreznem delu, ki ga pa Podjetje v večina primerih n» more nudatl. Z notranjim sistematičnim zaposlovanjem in s sodelovanjem podjetja s socialnim zavodom je pa pričakovati precej izboljšav. Jože Laznik, Trbovlje potrebe po stanovanjih, so- pa — žal — sredstva sklada vse premajhna Zato je sklad z;, zidanje stanovanjskih hiš pričel akcijo za zbiranje sredstev, da bi se tako povečale možnosti za obsežnejšo stanovanjsko izgradnjo. Pripomnimo naj. da je v delovnih kolektivih v litijski občini že precej delavcev. ki so pripravljeni z naplačili sodelovati pri stanovanjski izgradnji. Verjetno je, da bi gospodarske organizacije Iz litijske občine bolj sodelovale pri stanovanjski izgradnji, pa ne morejo. Skoro vse so namreč v rekonstrukciji, za letos ni bilo mogoče vlagati kakih večjih sredstev za potrebe družbenega standarda. Bolje bo pa v prihodnjih letih, ko bodo podjetja zaključila rekonstrukcije in zvišala ustvarjeni družbeni bruto produkt od sedanjih 6 milijard din na okoli 10 do 11 milijard din. Letos gradijo stanovanjska bloka v Litiji in Šmartnem, DO SEDAJ ZGRAJENIH 180 STANOVANJ v Ijah Strojni tovarni v Trbov-so posvetili veliko skrb vprašanju, kako delovnemu človeku preskrbeti potrebno stanovanje. Od ustanovitve podjetja pred dobrimi desetimi leti pa do danes je tovarna zgradla 180 stanovanj v skupni vrednosti 393 milijonov dinarjev. Razen teh družinskih stanovanja Ima podjetje tudi sodoben Samski dom V STT se zavedajo, da z vsem tem, zlasti glede na povečanje kapacitet dvorane, še vedno niso storili dovolj za preskrbo članov kolektiva s stanovanji, kajti pri sedanjem staležu vseh zaposlenih je še vedno 107 prosilcev za stanovanja. To V TOVARNI USNJA IN KRZNA V ŠMARTNEM PRI LITIJI JE ZAČELA POIZKUSNO OBRATOVATI GALANTERIJA DEŽEVJE PRETEKLEGA TEDNA JE MARSIKJE POVZROČILO KATASTROFE. - TUDI TEMU AVTOBUSU V KISOVCU PRI ZAGORJU VODA NI PRIZANESLA IN JE OBTIČAL V VODI ZAVARUJTE VAŠE PREMOŽENJE Marsikateri želji ste se marali odreči, ker ste morali svoje stanovanje po potrebi opremiti la urediti. Skrbi vas: lahko nastane požar po kakšni nesreči, zaradi neprevidnosti sosedov, lahko udari strela ald nastane kratek stik v električni napeljavi, more priti povodenj ali pa vdere v stanovanje vlomilec ln odnese najdragocenejše stvari, lahko se razbije dragoceno steklo, na primer zrcalo, In podobno. Odložite nekaj tega na zavarovanje. Zagotovili sl boste povračilo škode tudi tedaj, če škode ne bi mogli preprečiti. TRBOVELJČANI! V dneh od 17. do 20. oktobra 1960 vas bodo na domu obdskall tidelavoi DOZ in vam dali podrobnejša pojasnila o možnostih zavarovanja. ^ V desetih letih, odkar £ opravljajo Tovarno usnja In ^ krzna v Šmartnem pri Li-0 tiji neposredni proizvajalci, « so skoraj za dvakrat po-* večali vrednost proizvodnje, 0 storilnost pa za 40 %. Obratu (j za proizvodnjo podplatnega a usnja se je pridružila tudi 0 krznarija a konfekcijo, stari 0 objekt za proizvodnjo nsnja 0 pa so rekonstruirali. Nedavno 0 tega je začela poizkusno 0 obratovati tudi galanterija, 0 ki bo predvsem izdelovali 0 zimske krznene copate , In 0 drugo lažjo obntev. število bo pa le naraščalo spričo rekonstrukcije oz. povečanja tovarniških naprav in s tem novega števila potrebnih delavcev. S tem v zvezi so v podjetju izdelali načrt za gradnjo stanovanj v letih 1961 do 1965, ki se razdeli v tri faze. V prvi fazi je predvdiena gradnja stanovanj glede na sedanje potrebe in perspektivne potrebe brez upoštevanja povečanja števila zaposlenih. Druga faza predvideva gradnjo stanovanj, če se bo podjetje povečalo za 1450 zaposlenih. V tretji fazi gradnje stanovanj Je pa všteto, če bi se staleš STT povečal na 1700 ljudi ln bi letni produkt tovarne predstavljal vrednost preko 10 milijard dinarjev. — V prvem razdobju do leta 1965 se predvideva potreba 207 novih družinskih stanovanj. Sredstva za gradnjo teh bi pridobili 327 milijonov dinarjev iz kreditov, iz lastnih sredstev pa 109 milijonov. Iz lastnih sredstev bi iz »klada skupne porabe pridobili okrog 85 milijonov dinarjev, 24 milijonov pa lz neplačil stanovanjskih reflek-tantov. stanovanja za učiteljstvo T Gabrovki, stanovanjsko stavbo na posestvu Grmače-PonoviMi uredili so šolo v Mamolju, pri* čeli z gradnjo novega šolskej ga poslopja v Šmartnem P*1 Litiji, skoro bo pa dograjen8 poslovno stanovanjska stavba Komunalne banke in Zavod* za socialno zavarovanje. Stanovanjske hiše gradi tudi v« delavcev in uslužbencev. V načrtu je nadalje, da bodo že prihodnje leto začeli s Sistematično izgradnjo novega stanovanjskega naselja na desnem bregu reke Save v Litiji- VOLITVE DELEGATOV ZA OKRAJNO KONFERENCO ZK V STT se pripravljajo na k®8' ference osnovnih organizacD ZK. na katerih bodo Izvodili d** legate za okrajno konferenca ZKS Ljubljana. V 11 osnovni" organizacijah bodo Izvolili * delegatov. Na teh konferencah bodo obravnavali letošnje dela komunistov STT ln v komun1 Trbovlje ter sprejeli nove loge za člmiSršo aktlvlzaclja vseh, predvsem za Izpolnite* letnega proizvodnega plana k za Izobraževanje v kolefctk* tovarne. OBISK V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE V petek, 7. oktobra, dopoldo® je obiskala Strojno tovarno * Trbovljah zvezna postanka ® revirje, tovarišica Lidija S*®** jure. V tovarni Je razpravi!*** o razvoju podjetja ln o sist«*J* izobraževanja. Ogledala sl J« *® tej priliki tovarniške napi*®* ln se pohvalno izrazila o n*' predku podjetja. '*r V ZDRUŽENIH OBRTNIH DELAVNICAH V HRAST' NIKU POSTOPOMA UVfl' JAJ0 NAGRAJEVANJE Združene obrtne delavnice * Hrastniku so bile ustanovil*8® šele v letošnjem letu. V pr*® šestih mesecih letošnjega 1*‘! je kolektiv ustvaril blizu 8 S® lijonov din dohodka, od t*C blizu 3 milijone din la*® skladov, katere bo pa lahko r rabil šele po zaključnem raČ*8 za letošnje leto. Podjetje oP** , ija usluge v glavnem za hr*8 niško Splošno gradbeno podi* je. Postopoma uvajajo nafTN® vanje po učinku, zaposlujejo “ SO delavcev in uslužbencev. : V Tovarni usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji »o uredili obrat družbene prehrane, zgradili nekatere športna Igrišča, prlzpevall precej sredstev za ureditev kinodvorane, p« tudi sleer pomagajo pri reševanju krajevnih problemov. PO SVETU mm Na tem mestu smo že zadnjič pisali o delu Generalne skupščine In konkretneje o resoluciji, ki so Jo predložile Gana, Jugoslavija, Indonezija, Indija ln ZAR; resolucija je, kot Je znano, ugotovila slabo stanje v mednarodnih odnosih in zahtevala, naj ae predsednik ZDA ln predsednik vlade ZSSR nemudoma sestaneta, kar naj bi bil prvi korak do tega, da se sedanje drsenje hladni vojni nasproti zaustavi ln da se začne mednarodno stanje postopoma zboljševati. Povedali smo tudi stališče obeh nemogoč. Ce se prej ne sestaneta predstavnika tistih dveh držav, zaradi katerih je prišlo do neuspeha v Parizu, je popoln nesmisel namesto tega sestanka predlagati četverni, toliko bolj, ker ima eden od četvernih partnerjev (Francija), sedaj bistveno drugačne poglede na sestanke na vrhu kot jih je imela v času Pariza. Avstralski predlog je bil torej le mina za resolucijo petorice. Da Je temu tako, dokazuje tud) dejstvo, da Je samo pet držav glasovalo zanj. Ko je avstralski poskus doživel so ga predlagale Norveška, Argentina ln Japonska, čeprav o tein izpre-minjevalnem predlogu sploh glasovali niso. Kaj takega se v analih Združenih narodov še ni zgodilo. Zato je Indijski premier Nehru umaknil predlog resolucije petih držav, tako, da je postal brezpredmeten tudi izpreminjevalnl predlog nanjo, predlog, ki Jo je bistveno spremenil In ji odvzel vso njeno konstruktivno vsebino. Zakaj je torej resolucija, ki je imela najplemenitejše namene ln cilje, ln ki so jo vsepovsod po svetu po- prečna Je sicer, da bi Sprejeli resolucijo, ki ji ni po volji, toda s tem se je moralno osramotila pred vsem svetom.« Tako je zapisal nek indtj-ski Ust. Prvi del zasedanja Generalne skupščine Je torej skoraj za nami. Premier Hruščev odpotuje v četrtek naravnost domov, nakar se bo kmalu začelo delo po skupščinskih odborih. In kako stoje stvari v mednarodnih odnosih? Preden je britanski premier Mac-mllan odpotoval v London, se Je še enkrat sestal s Hruščevom. Ko Jo Poštni predal 82 V zadnjem tednu smo prejeli od naših bralcev precej pisem, v katerih nas vprašujejo, kako je z zamenjavo poškodovanih In zamazanih bankovcev. Pišejo nam, 1* aadnje dni v trgovinah in gostilnah ter drugod niso mogli plačati s poškodovanimi ln zamazanimi bankovci ozirom* to hoteli imeti prodajalo! za tak denar določeno odškodnino. O tej stvari »mo ze pozanimali na podružnici Narodne banke v Trbovljah ln izvedeli naslednje: Od 1. oktobra dalje podružnica Narodne banke v Trbovljah ln podružnice Komunalnih bank drugod po Zasavju zaračunajo pri zamenjavi poškodovanih ali zamazanih bankovcih naslednjo odškodnino: m poškodovan ali zamazan bankovec za 5000 din 500 din za poškodovan ali zamazan bankovec za 1000 ddn 200 din za poškodovan ali zamazan bankovec za 500 din 100 din za poškodovan ali zamazan bankovec za 100 din 20 din V zadnjem času je bilo namreč opaziti, da so državljani slabo ravnali z denarjem, saj je bilo precej bankovcev vseh vrst poškodovanih, zamazanih, zamaščenih ali n* kak drug način neprimernih za nadaljnji denarni obtok Zato je Narodna banka FLRJ izdala navodila, po katerih se od 1. oktobra dalje zaračuna pri taldh bankovcih odškodnina. Podružnica Narodne banke v Trbovljah in P°" družnlce. Komunalnih bank po Zasavju pa še vnapr« zamenjujejo bankovce, ki »o izrabljeni, brezplačno m zaračunavajo odikodndne. V podružnici Narodne banke v Trbovljah so nam povedali še, da bodo pripravlld za izplačila plač nepoškO* dovane ln nezamazane bankovce in da ni nobene bojazni-ds bi dobili že pri plači take bankovce. Poudarili so P8j da morajo zato paziti potrošniki, da jim kje drugje ne D Atentat z bumerangom »velikih«: predsednik ZDA je naštel kopico zadržkov in pomislekov proti takemu sestanku, predsednik vlade ZSSR pa je naštel pogoje, pod katerimi bi ae bil pripravljen sestati. Skratka, odgovor obeh »velikih« je bil takšen, da je bilo na dlani, da nikomur ni najbolj po godu, da bi prišlo do srečanja, ki so ga predlagale predlagateljice resolucije kot prvi korak k nadaljnjemu zboljšanju v mednarodnih odnosih. Z določenih vidikov — predvsem blokovskih In prestižnih — stališča, ki sta jih do resolucije pokazali obe »super - državi« nit) niso pretirano presenetila. Toda nadaljnji potek in nadaljnje mahinacije z resolucijo pa so razlog za resno razočaranje in ogorčenje. Najprej resolucija ni dobila prioritetnega reda, to je, o njej niso razpravljali takoj potem, ko jo Je Skupščina z veliko aklamacijo pozdravila In že s samim aplavzom pokazala simpatije zanjo. Ko se je zatem začela razprava o resoluciji. Je Avstralija dala izpreminjevalni predlog, ki pa je bil v bistvu nova, vsebinsko drugačna resolucija: namesto takojšnjega sestanka med predsednikom ZDA in predsednikom vlade ZSSR, kot je to zahtevala resolucija petorice. Je Avstralija predlagala sestanek »velike četvorice«, to je ZDA. ZSSR, Franclje in Britanije. Nesmiselnost takega predloga Je očitna že na prvi pogled. Pariški sestanek, na katerem »o sodelovale te štiri velesllp. Je doživel brodolom (vsaj uradno), ker so bili bilateralni odnosi med ZDA |n ZSSR tako slabi, da je bil tudi sestanek četvorice neuspeh, so Japonska, Argentina ln Norveška predlagale na resolucijo petorice nov izpreminjevalnl predlog: namesto odstavka, ki govori o nujnosti sestanka med predsednikom ZDA in predsednikom vlade ZSSR naj bi prišel odstavek, v katerem se pozivajo ZDA In ZSSR naj čimprej obnovijo stike. Tudi nesmisel takega Izpreminjevalncga predloga Je očiten, kajti zakaj pozivati dve državi, naj obnovita stike, ko pa Ic-ti niso bili pretrgani in se šc sedaj odvijajo bolj ali manj normalno. Tudi v lem primeru Je bilo na dlani, da Ima izpreminjevalnl predlog prvenstveno namen, razvodeneti resolucijo petih držav, ki je enako odločno pozvala Zahod kot Vzhod, naj vsak opusti pot, ki vodi v hladno vojno, in naj krene po poti, ki Je edino možna, to le po poti enakopravnih pogajanj in razgovorov. In sedaj pride nekaj, kar je pri vsej stvari povzročilo največje razočaranje In ogorčenje. Resolucija ni dobMa potrebne dvotretjinske večine (zahodni biok Je glasoval proti, vzhodni se Je glasovanja vzdržal), predsednik skupščine, irski predstavnik Boland pa Je enoslavpo proglasil, da je bil z ozirom na to, ker resolucija ni dobila potrebne večine, sprejet izpreminjevalnl predlog, ki zdravili kot resen in trezen, hkrati pa tudi uresničljiv prispevek k zboljšanju sedanjega mednarodnega stanja, doživela tako usodo? Nedvomno nobenemu od obeh blokov ni po godu, da bi Izvenblokov-ske države bile aktiven element v svetovni politiki, element, ki bi vplival tudi na odnose med obema blokoma, na politiko obeh blokov. Položaj Izvenblokovskih držav v svetu se je zadnja leta že toliko utrdil, da dajeta oba bloka izvenblokovskim državam politično-etlčno priznanje: oba bloka si tudi prizadevata dobiti naklonjenost teh izvenblokovskih držav in Jih pridobiti za svoje poglede, ali vsaj nekatere od svojih oogledov. Z drugimi besedami, vsak blok Je s hvaležnostjo pripravljen sprejeti podporo Izvenblokovskih držav za kako svojo pobudo, ne eden ne drugi pa ni pripravljen trpeti, da bi Izvenblokovske države nastopile kot samostojen faktor z lastnimi pobudami. ali celo, da bi mora'n oba bloka sprejeti kako pobudo od Izven-hiokovsklh držav. Da Je na tej točki zahodni blok bolj rnnljiv In bolj brezobziren. Je pokazalo sedanje zasedanje Generalne skupščine, oziroma mahinacije, ki so se jih poslužlll. da so izigrali resolucijo petih. »To je Pirova zmaga za Ameriko; pre- prišel v I.ondon, je bil poln optimizma, češ, s premierom Hruščevom sva se dogovorila |n sporazumela, da bo spomladi Izredno zasedanje Generalne skupščine, na katerem bomo razpravljali o razorožitvi. Ob tej priložnosti Je bilo baje govora tudi o novem sestanku na »vrhu«. Hruščev da se Je zavzemal za tak sestanek že januarja (20. januarja prevzame novi predsednik ZDA posle), Macmllan pa, da je vztrajal, naj bi dali novemu gospodarju v Bell hiši vsaj nekaj mesecev, »da se oddahne od predvolilne kampanje« in da prah pozabe pokrije vse tisto, kar Je bil povedal v volilnem boju ... Premier Hruščev pa je govoril po ameriški televiziji. Na vprašanje, »ali smatra za možno, da se bo sestal z bodočim predsednikom ZDA*, je odgovoril: »Ne samo za možno, marveč za nujno in osebno sem prepričan. da bo do (akega sestanka prišlo.« Mili Ione ameriških televizi jskih ooslušalrev je Hruščev razorožil s spretnimi odgovori na provokativno zastavljena vprašanja. Skratka. Hroščev Je kljub zelo razburkanemu poteku zasedanja Generalne skupščine •'ovcdal. da nrlde za vsako novlhlo sonce in voščil ameriškim poslušalcem — lahko noč, brez skrbi.. .1 dali takih bankovcev. BREZ KRIVDE KRIVI K vsemu temu se nam zdijo umestne naslednje P® pombe: Prav Je, da smo začeli tudi v naši državi us***S# državljane, da bodo čuvali denar. Sodimo pa, da bi b umestno, ds bi o tem obvestili tudi državljane, ki 8* mislijo, da trgovci ali drugi nočejo vzeti denarja 1» •* prič« alt kaj podobnega. Vse doslej Je bilo namreč t* ^ da so podružnice Narodne banke kot podružnice K*1* f nalne banke dale podjetjem In ustanovam navodil*> svest s zamenjavo poškodovanih ali zamazanih banko* In ao lahko tako ; atroinlkl tudi sami videli, da Je ** tako. ei Zdi ze nam, da bodo pri tem nekateri državljani •" krivde krivi« In da bodo morali tako plačati odškoduj čeprav sami niso polkodovall ali zamazali bankovce*-doslej se namreč ni kdo ve kako pazilo na to, * *** e|. stanju so bankovci. lijema ro bili le poikodovanl ban* ytt Navodila Narodne banke FLRJ so prilla tako rek ,«iie čes noč. Doslej Je marsikdo tudi pri plači dobil **®**rgd* In malenkostno poikodovane bankovce in bo moral ^tttl tega, ker ni vedel, da bodo s 1. oktobrom začeli strožji nadior nad stanjem bankovcev, plačati odškod j,,, čeprav ni sam storil nič takega, da bi bankovec ali P ^1»' doval sil zamazal. 8matramo, da Je prav, da ti»ti> ** „ * kovce poškodujejo ali kako drrgače onesposobijo ** pl daijnjl denarni promet, plačajo za to odškodnino. bilo umestneje, da bi Narodna banka FLRJ izdala »»* In obvestila državljane, da bi morda v določenen* „J» zamenjali take bankovce, potem naj bi pa Izvajali t od' navodila. Mimogrede naj že omenimo, da se nant * p*’ Ikodnlna. zlasti še za poškodovan tlsočdlnarskl tlsočdtnarski bankovec kar precejšnja It da bi bil* »ja®8?’ neje ln pravilneje prej uveljaviti ul--ep. ki g» ••.j, k®' V danem primeru bodo pa mnogi, ki so »brez vi«, morali plačati kar čedne zneske, če bodo menjati poškodovane ali zamazane bankovce. IZ PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH Široko zasnovani načrti Zaključni podatki o izobraževalni dejavnosti na področju Občine Trbovlje za obdobje 1959-60 kažejo, da je trbovelj-Delavska univerza ob Oktivni podpori občinskega Komiteja ZKS in njegove ideološke komisije, občinskega Odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta, občinskega Komiteja L MS, občinskega Sve- ta Svobod in prosvetnih društev ter nekaterih gospodarskih organizacij opravičila ustanovitev ter bila na ravni družbenih nalog in ni zaostajala za njimi, da je živela z delovnimi kolektivi in državljani in jim s pomočjo izobraževanja pomagala uresničevati njihove naloge. OSNOVNE NALOGE TRBOVELJSKE DELAVSKE UNIVERZE V SEZONI 1960-61 Med najvažnejše naloge trboveljske Delavske univerze ** v sezoni 1960-61 postavlja drugim: — zagotoviti uspešno delo v OoJrazličnejših oblikah izobraževalnega in idejno-vzgojnega Oela (od proučevanja gradiva 7* kongresa SZDLJ do vseh Ostalih oblik za odrasle, za **®»e organizacije, za mladino, do večernih političnih šol itd.); — sodelovati pri oblikovanju programov za delo izobraževalnih centrov v podjetjih in pomagati — predvsem s predavatelji — pri izvajanju političnega dela vseh oblik šolanja in usposabljanja; — izvajati ostalo izobraževalno in vzgojno delo na pod- ročju poljudne znanosti, organizacije rednih šol za odrasle itd. V okviru programa idejnega dela v trboveljski občini v sezoni 1960-61 je občinski komite ZKS Trbovlje naglasil, da Je Delavska univerza osrednja ustanova za izvajanje vseh oblik idejnega dela. Program tudi poudarja, da lanskoletne izpušnje na področju idejnega dela narekujejo nove kvalitetnejše oblike in metode, tako zaradi same organizacije predavanj, krožkov, večernih šol itd. Klasične oblike predavanj niso v celoti več primerne; vse bolj pa postajajo aktualne nove oblike, kot: razprave, razgovori, ljudske tribune, klubsko življenje, oblike »Vi vprašujete — mi odgovarjamo-« in druge, v katerih se bo Idejno delo razvijalo na nov — uspešnejši način. TRBOVELJSKA DELAVSKA UNIVERZA SE BO V NOVI SEZONI POSLUŽEVALA NASLEDNJIH OBLIK: »VI VPRAŠUJETE -MI ODGOVARJAMO« Pri Delavski univerzi bo imenovana posebna komisija Miroma aktiv, ki bo odgovar-XI državljanom na njihova vPrašanja, organiziral razgovore o vprašanjih, ki jih bodo Ustavljale družbene in politič-ne Organizacije ter posamez-!~ki. pri delu se bodo poslu-žfvali pismenih odgovorov, °ojau v časopisju in podobnih oblik. ‘Razgovori ob sedmih« V okviru teh razgovorov bo-“° organizirane večerne razprave o najrazličnejših aktual- družbenih in političnih Problemih pri nas. Udeleževali ?e jih bodo vodilni člani od-Oorov SZDL, sindikalnih podružnic, LMS, oblastnih organov, člani svetov, vodstveni Koder Zveze komunistov in drugi držvaljani. Razgovori Oodo organizirani v klubu °olavske univerze in v klubih Organizacij in društev. »LJUDSKA TRIBUNA« Za aktualne sodobne probleme družbe in komune ter zu-Panje politike bo v okviru 'Ljudske tribune« pripravlje-hlh najmanj osem do deset Predavanj, namenjenih aktivi-(Jom in državljanom. Ta predavanja bodo v Delavskem domu, predavali bodo pa vodilni tovariši iz republiških in tx,eznih vodstev. “VEČERI NA VASI« V okviru te oblike bodo Predavanja, razgovori, kultur- ne prireditve, razprave iz posameznih področij življenja, skratka: zajeli bodo vse oblike prosvetljevanja ljudi na vasi. Državljani bodo sami izražali svoje želje o vsebini teh večerov, ki bodo poljudnoznanstvenega, družbenega in političnega značaja; s področja kmetijstva, zdravstva, umetnosti, kulture in podobno. »KLUBSKI VEČERI« Zraven ostalega dela bi v okviru klubskega življenja uvedli tuc: obliko »Spoznavaj- mo sv-t in domovino«. V nje) naj bi biti tako na vasi kot v mestu zajeti večerni razgovori, predavanja, razprave s področja gospodinjstva, zdravstva, kulture, prosvete, družbenega življenja; razgovori o filmu, časopisih, literaturi in predavanja posameznm družbenih ved po zanimanju organizacij in državljanov. Na ta način bo omogočeno najširšemu krogu državljanov v stanovanjskih skupnostih nadaljnje pro-svetljevanje in idejno-politič-no izobraževanje. PROGRAM IDE0L0ŠK0-P0L1T1ČNEGA IZOBRAŽEVANJA V trboveljski občini bodo v sezoni 1960-61 v sistemu načrtne vzgoje in usposabljanja kadrov dali glavni poudarek idejno-političnemu usposabljanju mlajšega perspektivnega kadra. Tako bodo delovale kar tri večerne politične šole, in sicer dva oddelka za mlajši perspektivni kader in kader iz proizvodnje, uslužnostne obrti, šolstva, družbenih in političnih organizacij in en oddelek za mlajši prosvetni kader iz vseh šol trboveljske občine. Razen tega bosta v sezoni 1960-61 delovala dva oddelka mladinske politične šole. Sola bo dajala mladini širšo politično razgledanost in jo usposabljala za delo v organih družbenega upravljanja, v organizacijah in komitejih Ljudske mladine in drugod. Med seminarji in tečaji s področja ideološko-političnega DRUŽBENO EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE Izpopolnjevanje vedno ob-^znejše funkcije proizvojalca J) uPravl)alca zahteva tudi bolj shematično izobraževanje ka-v gospodarskih organi-*~ci)ah in izven njih. Tako bo okviru trboveljske Delavske “n‘»erze v sezoni 1960-61 delo-“‘a večerna šola za delavsko o“Soupravljanje, ki bo ena od Pllk sistematičnega družbeno-fonomskega izobraževanja. je v prvi vrsti namenje-2? predsednikom delavskih D et°u in upravnih odborov fT^Podarskih organizacij, čla-Ir*Tn delavskih svetov in klčVni*1 ° u(yrov> članom . ubov mladih proizvajalcev odbornikom sindikalnih Južnič. j »le *en redne šole za delav-0 upravljan** bodo organi- organov družbenega samoupravljanja (za vodje hišnih svetov, za stanovanjske skupnosti, za upravne odbore bolnice, za šolske odbore, za člane skupščine socialnega zavarovanja, za člane svetov občinskega ljudskega odbora in za zbor proizvajalcev ObLO), razen tega bodo pa pripravili še nekaj predavanj s področja gospodarstva in socialnega zavarovanja. izobraževanja velja omeniti seminar za novo sprejete člane Zveze komunistov, marksistične krožke na šolah (gimnaziji, ekonomski srednji šoli in industrijsko kovinarski ter industrijsko rudarski šoli), marksistične krožke po stanovanjskih skupnostih (ti krožki naj bi vključevali poleg političnih in družbenih delavcev tudi mladino in vse ostale državljane, ki kažejo zanimanje za poglobljeni študij marksizma in sodobnega socializma), študij članov Zveze komunistov po osnovnih organizacijah, izobraževanje vodstvenega kadra Zveze komunistov (za člane komitejev In vodstveni kader ZK bodo v okviru razgovorov »Ob sedmih zvečer« redno vsaka dva meseca razprave o aktualnih ldejno-političnih problemih s področja življenja komun, v okviru tega bo še enodnevni strnjeni seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij ZK in sekretarje rudniškega in tovarniških komitejev ZK); glede na pomembnost nalog V. kongresa SZDLJ bodo v obliki seminarja seznanili vodstva krajevnih organizacij in podružnic z nekaterimi najaktualnejšimi nalogami; za vodstva sindikalnih organizacij bodo priredili enodnevni seminar; izobraževanje v organizacijah Ljudske mladine bodo pa pripravili posebej za osemletke, srednje šole, za delavsko ter za vaško mladino. STROKOVNO IN SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE Med oblikami strokovnega in splošnega izobraževanja naj omenimo večerno osemletko, večerno ekonomsko srednjo šolo, večerna oddelka Tehnič- trboveljska Delavska univerza v sezoni 1960-61 nudila tudi predavanja s vodročja izobraževanja staršev, pedagogike in psihologije, mentalne higiene, estetske vzgoje, tehnike, agronomije, zdravstva itd., ki, vzete kot celota, ne pomenijo samo dvig splošnega kulturnega nivoja, ampak so neposreden doprinos k usposabljanju društvenih upravljalcev in predstavljajo močno oporo pri vsestranskem utrjevanju in nadaljnjem razvoju naše socialistične družbe. Priznati velja, da so načrti trboveljske Delavske univerze za sezono 1960-61 izredno široko zasnovani prav na vseh področjih izobraževanja. Želeti je, da so načrti Delavske univerze tudi v celoti uresničijo. MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODE TRBOVLJE n - NAJBOLJ USPESNA SEKCIJA SVOBODE. PRIBLIŽATI LJUDSKO KULTURO NAJŠIRŠIM DELOVNIM MNOŽICAM PO NAŠIH OBČINAH Svobode in šole naj bodo eno V času do 15. oktobra bodo po naših občinah na dnevnem redu občinske konference Svobod in prosvetnih društev, na katerih bodo med drugim sprejemali programe bodočega dela, ki naj zajamejo v kulturnoprosvetno dejavnost najširše ljudske množice. Ob iskanju novih oblik dela se bo dejavnost naših Svobod in prosvetnih društev razen v že obstoječih društvenih sekcijah razvijala predvsem v klubih in družabnem življenju članov. Zelo važno je nadalje, da se bo to delo približalo tudi našim najmlajšim. Vsi delovni programi Svobod so sestavljeni na osnavljanju novih sekcij, tako tudi v pritegnitvi naših najmlajših. Svobode in prosvetna društva na široko odpirajo vrata našim šolam — osemletkam, gimnazijam, srednjim ekonomskim šolam, glasbenim in drugim šolam ter teže za najtesnejšim sodelovanjem z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami na terenu. Nasprotno so se tudi šole odločile za najtesnejše sodelovanje s Svobodami oz. prosvetnimi društvi. Odpadlo bo tudi vprašanje, pod katero »firmo« naj se razvija kulturnoprosvetna dejavnost, saj je bilo to bolj formalno vprašanje, glavno je — delo, za katerega naj se zavzamejo čim širše plasti. Tako se je na primer v trboveljski občini ob občnih zborih Svobod oz. prosvetnih društev vključilo vanje preko 1000 pionirjev. Zavzetje te poti je pravilno, saj vodi k množičnosti in tudi k pomladitvi vse naše kulturnoprosvet-ne dejavnosti nasploh. Šole kakor Svobode ter prosvetna društva na široko odpirajo vrata za udejstvovanje in obeta se tedaj široka dejavnost. V novo sezono stopajo naše Svobode in prosvetna društva bogato pripravljena ter hočejo v svojem delu dostojno počastiti 20-letniCo naše revolucije, o čemer pričajo tudi programi, ki so jih naše Svobode sprejele na zadnjih občnih zborih. Poudarek na množičnosti uprizoritvah glet)£* i pionirskem gleda- li PROSTORIH TRBOVELJSKE KNJIŽNICE, KI SE BO sTotI^TkeM PRESELILA V NOVE PROSTORE TRBOVELJSKE LPNlCE 6ENIATXNIATX delaj Je seminarji za člane °4h„skitl svetov in upravnih lap.K^’ tpr komisi) pri de-«- K‘b svetih „ gospodarskih Or0„Z, »vetih v gospodarskih HCernl*acl)ah v strnjeni obliki. ha f “°a kmalu vrnil v enoto, tako da je moral poslej Anton Z. sam opravljati čevljarsko obrt; kadar pa ni bilo dela, mu je bilo dolgočasno in je zato često odhajal z belogardističnimi patruljami. UMIK PRED KAPITULACIJO Pozneje se je četrti vod šeste čete kostanjeviških belogardistov prestavil v Novo mesto in naprej v Mačkuc in Dalni vrh. Iz Dalnega vrha so se začeli umikati pred enotami NOV skozi Mokronog, Mimo in Gabrovko pri Litiji do Gradiških Laz nad Litijo. Anton Z. je tedaj slišal, da je ena njihovih patrulj nekje v bližini Gradiških Laz srečala dva partizana, ki sta povedala, da so v Litiji že partizani. Ker so bili namenjeni v Litijo, je po-tem komandir šeste čete belogardistov Miha B. ukazal, da so krenili proti Radečam. V Radeče so pa šli skozi Presko in p>o dolini Sopota. ANTON Z.ZE MISLI NA POT PREKO MEJE, PA SE PREMISLI Ko so prišli belogardisti v Radeče, je bilo tam zbranih že več tisoč Nemcev, četnikov, ustašev in belogardistov. Po sestanku, ki so ga imeli oficirji vseh teh sovražnih formacij, je prišel k skupini, v kateri je bil tudi Anton Z. vodnik četrtega voda šeste čete belogardistov iz Kostanjevice Anton S. in povedal, da je kapitulacija. Svetoval je še, da bi se jih zbralo kakih petdeset in da bi odšli proti Avstriji. Anton Z. je z veseljem sprejel ta predlog belogardističnega vodnika. Potem je pa opazil, da so nekateri belogardisti posamič ali v skupinah zapuščali Radeče in se vračali domov. SESTANEK ŠTIRIH IN ANTON Z. SE ODLOČI ZA POT DOMOV Hitro se je sešel s Francetom K., s katerim je bil skupaj v četrtem vodu; z belogardistom, ki je bil doma nekje pri Ribnici in še z nekom. Odločili so se, da bodo skupaj odšli proti domu. Ko so zapustili Radeče, so šli v gozd in se premikali skozi gozd »Jadna« ter vasi Gradišče in Ravne na Okrog. Pod vasjo Okrog so pa sklenili v gozdu prenočiti. Vsi štirje belogardisti so bili tedaj še v belogardističnih uniformah, orožje so pa odvrgli v Radečah. Anton Z. in Franc K. sta se Še Isti večer javila domačim v Okrogu. Po prvi noči, prespani v gozdu, $ta se belogardist, doma iz okolice Ribnice, in oni drugi odločila, da bosta nadaljevala pot. ANTON Z. IN FRANC K. POSTANETA SKRIVAČA Anton Z. in Franc K. sta pa sklenila, da bosta ostala še naprej v gozidu in se skrivala. V gozdu nad Selcami sta sl v zemlji uredila bunker in se v njem skrivala. Hrano pa sta dobivala od sorodnikov. K Francu K. je prišel čez nekaj časa neki partizanski oficir, pozneje pa še domači. Pozneje se je tako Franc K. v mesecu juniju ali juliju odločil, zapustiti skrivališče in se priglasiti partizanski vojski. ANTON Z. PA VZTRAJA SE NAPREJ Anton Z. je ostal zvest svojemu sklepu. Po odhodu Franca K. se je premaknil v pečine pod mostom med vasmi Slavina, Podsrmec in Selce. Prebival je v dveh pečinah. Že prve dni skrivanja je dobil od brata civilno obleko in se preoblekel. Belogardistično obleko je pa uporabljal poslej za ležišče. V gozdu sta mu pa prišla še posebno prav šotorsko krilo in koc, kar mu je ostalo še od hlapčevanja v belogardistični vojski. Brat France se je prve dni po osvoboditvi preselil iz Okrogov nazaj v Selce. Tako je lahko Anton Z. dobival hrano pri bratu; ponjo je bodil vsak drugi ali tretji dan. Kuhal si je sam, kuril je pa največ ponoči. NA JESEN SI ANTON Z. V HLEVU BRATA FRANCA NAPRAVI DRUGO SKRIVALIŠČE Anton Z. se je na zimo 1945. leta odločil, da si bo v hlevu brata Franceta napravil še drugo skrivališče. Odstranil je pod nad hlevom v šupi in si v votlini uredil ležišče. V tem drugem skrivališču je Anton Z. prebil zimo 1945-46. Pomlad, poletje in jesen 1946. leta je preživel v glavnem v gozdu nad vasjo, ki ga domačini imenujejo »Jangov hrib«. Tam je imel v zemlji skopan bunker. Tudi kuhal si je tedaj spet sam. Zimo 1946-47 je spet preživel v bunkerju v bratovem hlevu. Tako je preživel vsa leta do 1956. Pomlad, poletje in jesen v gozdu, zimo pa v skrivališču v domačem hlevu. Od 1956. leta dalje je bil večinoma doma, v bunkerju oziroma skrivališču v hlevu. Tako je živel do nedelje, 25. septembra letos, ko se je javil organom TNZ v Ljubljani. ZARADI SLABE VESTI SI JE SODIL SAM Mračnjaštvo, v katerem je živel sam Anton Z. in tudi vsa okolica, je zapustilo v njem precej sledov. Zaradi sodelovanja v sovražni formaciji med narodnoosvobodilno vojno se Anton Z. ni upal pokazati. Vsa leta po osvoboditvi je tako, ne samo nad družino Franceta Z., ampak nad vso okolico, ležala mora. Ljudje so skrivača Antona Z. nekajkrat videli, vendar o tem niso govorili; najbrž zaradi sramu, ki so se ga začeli zavedati. Mračnjaštvo In nezaupanje v novo ljudsko oblast, ki se je zakoreninilo v glavi Antona Z., nekdaj zagrizenega belogardista, je imelo — kakor smo že omenili — svoj odraz v vsem početju skrivača Antona Z., ko se je taisti belogardist zaradi preteklosti bal zagovora In raje čakal v ilegali, da se bo kaj spremenilo... Verjetno se ob vsem tem ni zavedal posledic, katere je imelo samo skrivanje. Verjetno ni vedel za primer, ko je bil v letih po osvoboditvi v eni od akcij, ki jih je pripravilo TNZ, eden od skrivačev ranjen. Kljub rani je imel še toliko moči, da se je zavlekel v bunker. Rana se mu ni hotela zaceliti in je tako v bunkerju umrl. Domači, ki so ga potem našli v bunkerju, so ga zaradi bojazni pokopali kar na njivi. Sele na intervencijo organov TNZ, ko so izvedeli za ta pokop, so domači poskrbel; za dostojen pokop. Kakor Anton Z. si je tudi ta skrivač sam sodil, ta čas celo z lastnim življenjem. PES - ZVEST POMOČNIK ANTONA Z. Anton Z. je imel v psu zvestega pomočnika takrat, ko se je 'skrival doma. ^rž ko je pes koga zagledal ali pa zavohal, je začel lajati. Tako je imel Anton Z. vselej dovolj časa, da se je pravočasno skril. Zadnje čase se Anton Z. ni več tako »strogo« skrival. Že pred leti ga je videla v gozdu nad vasjo sovaščanka Alojzija M. Pred približno mesecem dni in pol ga je videla tudi Francka V. iz Slavine, ko je v hlevu krmila živino. Pred meseci je pa Antona Z. videla tudi 19-letna S. iz Selc, ki ga pa verjetno ni prepoznala, ker je še premlada, da bi mogla poznati Antona Z. iz časov pred vojno in začetka vojne. Ljudje so sicer Antona Z. videli, toda... NEČAKINJI STA SMELI VIDETI ANTONA Z. POTEM, KO STA KONČALI OSNOVNO SOLO Razumljivo je, da so ves ta čas živeli sorodniki Antona Z. v precejšnjem strahu. Zato tudi ni smel nihče priti k hiši. Tistega pa, ki je prišel, so pa sprejeli z nerazumevanjem. Nečakinji Antona Z. sta se morali tako zadrževati samo doma, če sta pa že kdaj šli zdoma, je pa vodila njuna pot v cerkev. Potem, ko sta odrasli šolskim klopem, sta sami le redkokdaj mislili na to, da bi se lahko poročili. Saj bi v tem primeru prišel v hišo tuj človek in... Strica sta spoznali, ko sta s končali osnovno šolo. Pa še takrat so jima sveto zabičali, da ne smejo nikomur izdati to skrivnost, ker bi bili sicer vsi v družini nesrečni. KONČNO JE ANTON Z. SEL IZ SKRIVALIŠČA Organi TNZ iz Ljubljane so s pomočjo sorodnika, ki je sodeloval v NOV in še nekega znanca pripravili Antona Z., da se je odločil, da zapusti skrivališče. To je storil v nedeljo, 25. septembra letos. Ko se je potem v družbi sorodnika in znanca peljal proti Ljubljani, se ni mogel nagledati sonca, ki ga sedaj skozi 15 let skrivanja, na katerega se je Anton Z. sam obsodil, ni imel. Son:e mu je bila največkrat luna, če se je ponoči prikazala. Nekateri so za vroče Ameriški film. (Some like It Hot). Scenarij: Diamond in Wilder. Režiser: BILLY WILDER. Nastopajo: Marilyn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon, George Raft. Proizvodnja: Mirisch-United Artists, 1959. Distribucija: Vesna film, Ljubljana. Burleska o doživljajih dveh revnih glasbenikov. Joe in Jerry nimata sreče v korum-pirani okolici Chicaga. V letu 1929 vlada tukaj prohibicija in nadvlada gangsterjev. Na nesrečo se udeležita kot priči velikega pokol ja med gangsterji in se morata pred njimi skriti. Zato se preoblečeta v ženski in odideta z nekim ženskim orkestrom na Florido. Tu doživljata prijetne in neprijetne doživljaje, ki so seveda kronani s srečnim koncem. Film »Nekateri so za vroče« oživlja stare čase z dveh strani; ni samo parodija na čase okoli leta 1929 z gangsterji in sploh norostjo te dobe, temveč spominja in oživlja burlesko iz otroške dobe filma. Režiser Wilder je znal na novo oživeti filmsko zvrst, ki je že docela izginila v ameriškem filmu. Trojica odličnih igralcev je steber tega sila uspelega filma: Tony Curtis, Jack Lemmon in Marilyn Monroe. Film bo na sporedu v kinu Svoboda Trbovlje II že od četrtka 13. oktobra do ponedeljka. 17. oktobra. Ni in ni mogel verjeti, da je svoboden. Ljubljane skoro ni prepoznal. Dva huda petelina ZA ANTONA Z. JE BIL 9. MAJ 1945 SELE 25. SEPTEMBRA LETOS Za nekdaj zagrizenega belogardista Antona Z. pomeni 25. september letošnjega leta dejansko 9. maj. 1945. 25. septembra letos se je šele odločil, da zapusti »ječo«, na katero se je obsodil sam zaradi slabe vesti in bojazni pred zagovorom in čakal... Ta »ječa« je vplivala tudi na njegovo zdravje. V skrivališčih se je nalezel revmatizma, ki ga je dajal vse od jeseni 1945. leta pa do 1954. leta. ANTON Z. ZDAJ ŽIVI PRI BRATU FRANCETU V SELCAH IN UŽIVA SVOBODO Tistih sprememb, ki jih je pričakoval Anton Z. dolga leta v skrivališčih, ni in jih tudi ne bo. Z vse večjimi koraki stopamo na poti v socializem. Naše življenje je iz dneva v dan lepše in svetlejše. Smo svobodni v svobodni domovini. To zdaj čuti tudi Anton Z. Že tolikokrat opisani novi socialistični odnosi med ljudmi so našli svoje mesto tudi v primeru skrivača in nekdanjega belogardista Antona Z. Po razgovoru na TNZ v Ljubljani Anton Z. kar ni mogel Verjeti, da bo šel domov. Res. Se isto popoldne se je spet odpeljal nazaj v Selce. Za Antona Z. »ječe«, na katero se je sam obsodil, ni več. Zanj je šele zdaj svoboda. To čutijo razen njega še vsi domačini in okolica. M6ra, ki je vsa leta po vojni ležala nad to vasjo v okolici Litije, ni več. Tega se skupaj z Antonom Z. najbolj vesele sorodniki, pri katerih zdaj ta živi. Sklenili so, da bodo temeljito obnovili in uredili hišo in nadoknadili vse tisto, kar so v petnajstih letih po osvoboditvi zamudili. Brigitte Bardot je dokončno sklenila, da se bo ločila od svojega moža Jacquesa Charriera: svojemu odvetniku je že naročila, naj napravi vse potrebno. Ko tiskovne agencije poročajo o tej ločitvi, ki nikogar ne preseneča, dodajajo, da je B. B. povzročila hud pretep med svojim možem in igralcem Samijem Freyem. Spopadla sta se kar na cesti, pred nekim barom v pariškem predelu Saint-Germain-des-Pres. Pravijo, da je bil prizor zelo podoben prizorom iz filma divjega zahoda. Slavni igralki je končno uspelo spraviti oba igralca v svoj luksuzni avto in ju naglo odpeljati izpred radovednih oči množice, ki je bila priča pretepu. Toda tudi v avtomobilu razgreta mladeniča nista prenehala z medsebojnim obdelovanjem. Pravijo, da je Sami Frey zaročenec igralke Pascal Audret, toda istočasno tnu je ugajala tudi B. B. in narobe, kar pa njenemu Jacquesu ni bilo prav. Zato se je kratko in malo z njim spoprijel Da boste vedeli, kje sem bil zadnje dni, vam moram sporočiti, da sem se potepal po Kostrevnici pri Litiji. Tam sem radoveden opazoval gasilske vaje, pa ne dolgo: nekdo je namreč gasilcem lz »žlehtnobe« nasul bensladkorja v bencin, pa so morali ltt domov. Korajžno sem jo nato ravsnll v Col-niše nad Zagorjem, da bi si ogledal tamkajšnje »žegnanje« In veselico. Napravili so pa samo žegnanje, z veselico namreč ni bilo nič, ker je odbor za gradnjo vodovoda prišel do prepričanja, da je bolje, če svojo zabavno prireditev napravi kdaj drugič. Prav Je storil. Tudi v Litiji sem se oglasil. Tam sem krotil in miril šolsko mladež, ki je na železniški postaji divjala po travi in po čakalnici. Ko sem jo ugnal, so ml oči naenkrat obtičale na toplomeru na poslopju kolodvora: ves začuden sem opazil, da stoji tamkaj po 42 letih še danes napisano »Lal-bach - Ljubljana! Ugotovil sem, da se je na tej postaji čas ustavil.,. Presenečen sem nato tudi Jaz odplaval proti Trbovljam, kakor paprika ln zelenjava, ki je plavala zadnjo soboto proti Trbovljam. Ucvrl sem jo po dolini navzgor In se spet ves lznenaden ustavil pred »skakalnico« — hočem reči, postajo za avtobus na Obrtniški cesti. Kaj sem hotel: obrnil sem se na bližnji hišni svet in ga lepo poprosil, naj uredi in očisti cesto v Zg. Trbovljah. Kadar Je deževje, je namreč zaradi zabitega kanala na pločnikih vse polno vode, da je kar preveč. V tem velikem revirskem kraju zveš vedno kaj novega: tako so mi tamkaj na primer povedali, da je neko pismo po trboveljski pošti romalo od Zavoda za socialno zavarovanje do Zdravstvenega domn( ki sta narazen kakšnih tisoč metrov) od petka do torka! Hrzina, kajne? Nato sem se na svojem pohajkovanju ustavil pri novi stanovanjski stavbi, ki jo gradijo Državne železnice. Napravili jo bodo tako, da bo imela vhod od zadaj. Ker ml podoba te hiše ni prav nič všeč, sem sklenil investitorjem predlagati, da poslopje potem, ko bo skončano, zasučejo. Tako, kot napravijo v Ameriki. Do prihodnjič lep pozdrav vsem! Vaš Pepče ROM UV V NADALJEVANJIH | Skrivnost dveh bratov Tedaj se Je Arthur G1ne obrnil, da skrije solze, ld so ga polile. »Alford, ste že kdaj mislili na tisti Čudežni studenec?« »Pa res!« je zaklical Diak. »To je dobra ideja!« Tekel je, kar je mogel, daleč pred drugimi k reki In začel broditi po vodi. 61. »Koliko je ura?« je vprašal Harry. Že dve uri ni spregovoril besedice. Zamišljen je čepel na tleh in tuhtal. »Dajte mi svetilko, Harry,« Je prosila Leslle Gine in pogledala na •vojo zapestno uro: »Tri četrt na sedem je. Oh, Harry, jaz sem tako lačna« »Res? Jaz niti ne, le tako prazno glavo imam. Kako sva sploh zašla v to strahotno luknjo?« »Zelo bolni ste bili, Harry,« je dejalo mlado dekle obzirno. »Blodne mdsli so vas prignale semkaj.« On se je spet zatopil v svoje misli. »Da, sedaj se spomnim,« je rekel Harry čez kakšnih pet minut. »Imel sem grozne sanje, spim pa sploh zelo malo. In vendar zabavlja Dick čez moja patentna sredstva. Čuden je naš dobri Dick, vendar zvest kot ilato.« Že desetič je posvetil s svojo svetilko proti stropu. »Strop je obokan!« Mraz ga je spreletel po telesu. »Upam, da se nama ne bo nič zgodilo.« »Strop drži,« ga je pomirila Leslie. »In če prideva venkaj, bova napravila veliko slavje.« »Nikdar ne bova prišla Iz tega zidovja. To Je konec chellordskega redu.« Nekaj časa je razmišljal. »Oh, ne! Dick je še tu. Nanj bo prešlo družinsko ime in posestvo. Leslie, ali ni čudno, da mi brat ni nikdar dovolil, da bi se oženil? To je edino, česar pri Dicku ne razumem, saj ne ve, kaj je zavist in Ijubosumnje.« »Mislim, Harry, da se motite. On le ne mara, da bi poročili napačno žensko.« »Tudi najina zaroka mu ni bila všeč,- je rekel ogorčen. »In boljšega dekleta kot vas sploh ne bi bil našel. Seveda je res, da se nobena nevesta ne bi mogla z menoj ponašati, toda..,.« »Halo!« Doneč glas je zazvenel od nekod v obokanem zidovju. Leslie je opazila, da se je njen spremljevalec zdrznil in začel trepetati. »Halo!« Leslie je prižgala luč in stekla proti kraju, od koder je prihajala dnevna svetloba. »Halo!« »Ste vi, Dick?« . Od zgoraj je zaslišala hripav glas: »Hvala bogu!« V prostoru, kjer so viseli stalaktiki, se je naenkrat začul strahoten smeh: Leslie Gine je grozila strašna nevarnost — bila je sama z zblaznelim človekom! 62. Zgoraj se je zasvetil košček zahajajočega sonca. »Je Harry z vami, Leslie?« »Da.« »Ste lačni?« »Zelo. Pa nič zato — vzdržim tudi dvanajst ur brez hrane. Cepdva v neki luknji in ne moreva nazaj, ker se je strop rova za nama zrušil. »Kaiko dolg je rov?« Leslie je za trenutek pomislila. »Okrog štiri sto metrov.« »In kako daleč je od vas v rovu do zrušika?« »Največ devet metrov.« Leslie ni zaslišala njegovega vzdiha. »Leslie!« »Kaj je, Dick?« »Spustil bom do vas kompas. Povejte ml, v katero smer je obrnjen hodnik pred vami.« Minuto pozneje je dobil pojasnilo. »Natanko proti zahodu.« »In koliko korakov je od tal te špranje do rova?« »Osem.« »Potem je hodnik direktno pod strugo reke,« je dejal Inženir, ki je 'ni zraven Dicka. »Ali špranjo lahko razširimo?« -Nemogoče, Mr. Alford. Razstreljevanje bi trajalo tedne.« Tu se je vmešal Puttler. »Zakaj ne bi preložili reke Ravensrill v njeno prvotno struge...?« Deset minut pozneje je bila Mary Wenner marljivo na telefonu. Vs6 podjetnike, kolikor jih je bilo dvajset milj naokrog, je mobilizira® da takoj stopijo v akcijo. Kmalu nato so se vile cele kače raznlo samokolnic, vozov, avtomobilov in omnibusov proti Fossawayu. Iz vse" krčem, iz vfeh hiš in delovnih skupin, da, še celo iz kinematografov, ^ pobrali V6e razpoložljive ljudi. Vsako uro jih je bilo več, dokler bi mrzlično delalo več kot tisoč ljudi pri luči acetilensikih svetilk, da <*»' važajo zemljo visokega jeza. Vedno nižja je postajala mogočna zemeljska plast jeza ln kmalu P® polnoči je stekla voda Ravensrilla po prvotni strugi kot nekoč Pre° stoletji. . »Ce sedaj naletimo na skalo, se lahko obrišemo pod nosom,« Je d« Inženir. »Skoraj bi stavil, da so tla peščena.« »Ali pa kremenčeva.« . »Ne, sir. V Ravensrillu še nismo naleteli na kremen ec. Za nas je ugodno, ker bomo v peščeni zemlji hitreje napredovali.« Ko so Jašek, ki so ga začeli kopati, zatesarili, in bili nekaj meUv globoko v zemlji, je neki delavec zaklical: »Kremenec!« »Najbrž samo kakšna tanka plast,« je dejal inženir. Bil je presen ec Splezal je po lestvi navzdol. nJ- Sedaj je delo postajalo teže. Treba je bilo napraviti ogrodje '*} mestitl žerjav. Dick je medtem svoj prosti čas porabil za obisk Čudež« studenca. . hjcO »Ali si ti, Dick?« mu je Harri odgovoril na njegov klic. »An daš kakšno orodje, da vam bom pomagal z druge strani?« 6nraflP Da ga ne bi spravil v slabo voljo, mu je Dick spustil skozi je lomilni drog. Harryju pa delo ni šlo dovolj hitro od rok. Drog se že nekajkrat zataknil in končno zagozdil, da ga ni mogel prem Začel je kleti in robantiti. , „e\ b1 »Potrudi se vendar, za vraga! Ne mika me, da bi še dolgo <- v doli. Razen tega imam, kakor sam veš, doma obilo dvla« sC po- > Dicka Je silno zaskrbelo: predobro Je poznal simptome, ki s° Javili pri bratu pred napadom... tj b® »Bodi previden pri delu, Harry,* ga Je Dick opominjal, "da usuje na glavo kamenje s stropa!« , Odgovorila mu je Leslie, kajti Harry Je takoj, ko Je drog spei ta kamenja, stekel stran. »Dick, ali mi ne morete preskrbeti za Harryja kakšnega P0«1 nega sredstva, če bo potrebno?« v »Počakajte, Leslie, takoj vam ga bom poslal.« t& v*** Hišni zdravnik, ki ga Je Dick popoldne poklical semkaj primer, je Alfordu izročil dve rjavi tableti. (Konec pri*100