Sufi**
ciue
Leto VII	številka lì	cena 350 SIT	30. november 2005
Leto VII	številka lì	cena 350 SIT	30. november 2005

Rojstvo nove tovarne.....................................str. 11
Za jubilej opereta Hmeljska princesa.....................str. 16
cTUTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/712 07 00 faks: 03/712 07 55
' ——
m
SLAŠČIČARNA, KAVARNA
Latkova vas 221, PREBOLD Tel.: 03/ 700 21 13
POSLOVNE ENOTE:
•	ŠEMPETER, tel.: 03 / 570 10 80
•	LJUBLJANA, tel.: 01 / 433 11 05
•	ŽALEC, tel.: 03 / 571 94 58
Vabi vas kolektiv VANILIJA
		
èà		POSTELJE ZUPAN ZUPAN MOJCA s.p. Vransko 41
Tf MESTNI PLINOVODI T DISTRIBUCIJA PLINA d. o. o.		041 623-327
		041 668-981
PE ŽALEC, Ul. Ivanke Uranjek 1 Tel.: 713 23 20, faks: 713 23 21		mojca.zupanl@siol.net
Uradne ure:		MASIVNE BUKOVE POSTELJE, OMARICE IN KOMODE, 'tTlff-■
Ponedeljek in petek: 11.00- 12.00		VSE VRSTE LATOFLEKSOV IN
Sreda: 11.00 - 12.00 in 16.00 - 17.00		VZMETNIC
Naš dom odprl vrata
V soboto je na Vranskem odprl vrata dom za starejše, ki so ga poimenovali Naš dom. Slovesnosti se je kljub močnemu sneženju udeležilo veliko ljudi, med njimi je bil minister mag. Janez Drobnič. Vodja župnijske Karitas Vransko Martina Felicijan, ki ima največ zaslug za ta dom, je v svojem govoru povedala, da
odprtje doma sovpada s tednom Karitas, katerega geslo je Skupaj stopimo na sončno stran življenja. Tudi ideja za izgradnjo tega doma izhaja iz vizije Karitas Majhni domovi v domačem kraju. Zbrane so nagovorili tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik, minister za družino, delo in socialne zadeve mag. Janez Drobnič,
domači župnik Jože Turinek in mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, ki je dom tudi blagoslovil. Vsi so izrazili pohvalo in zahvalo vsem prizadevnim za ta dom.
Ključe novega doma je v. d. direktorica Majda Hrastnik izročila najstarejši varovanki doma 94-letni Faniki Planinc, ki je dom odklenila in ga s tem simbolično predala namenu.
V	začetku bo v domu 40 varovancev, za katere bo skrbelo 17 zaposlenih. Vrednost investicije znaša 337 milijonov tolarjev.
V	domu je 20 enoposteljnih in 8 dvoposteljnih sob, 2 apartmaja, jedilnica, prostor za fizioterapijo, kuhinja, upravni prostor in kapelica, za katero je podarila zvon župnijska Karitas Gotovlje. Na slovesnosti je nastopil tudi mešani cerkveni pevski zbor župnije Vransko.
T. Tavčar
Z adventom v veseli december
Adventni venčki so na ogled v dvorcu Novo Celje.
KQTni*
2 %" 5
KOTflIX
TIK
GSM 041/612 283 TelefofVfax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 E-mail
igor.kotnlh@slol.net
GRRDNJC IN SUKOPWSKRRSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec SUKOPLESKRRSKA IN ZIDARSKU DEIA - IZDetAVR VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE. OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DEIA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
s/Zo/i/ej/carjf ao xe o</ /e/a 4965 KOMPl€TN€FINIUIZflCIJ€OßJ€KTOV
Nekakšen uvod v decembrske prireditve po dolini je tradicionalni adventni sejem v avli dvorca Novo Celje. Sejem je v nedeljo že privabil številne obiskovalce.
Na prvo adventno nedeljo so obiskovalci lahko občudovali in kupili adventne venčke, okraske, domače dobrote in prijazna novoletna darilca, priložnost za to pa boste imeli še naslednje tri nedelje. Poleg sejma adventne nedelje popestrijo adventni koncerti, po vsej dolini pa se bodo do konca leta zvrstile številne prireditve.
K. R.

cV
ednja

ettf


/
O a
9 771580 096004
Sneg pomagal prodajati
Zimska pravljica? Za otroke prav gotovo. Morda kakšen teden ali dva prezgodaj, a če hitimo s krašenjem in osvetljevanjem ulic in hiš pa s prednovoletnimi prodajnimi akcijami, zakaj bi se hudovali nad snegom, ki bolj kot vse drugo poskrbi za prijetno decembrsko razpoloženje. Seveda poleg veselja povzroča težave na cestah in pločnikih, prazni občinske pr oračune in povzroča jezo tistih, ki tudi na najbolj snežen dan ne morejo ostati doma. Pa vendar ne bi bilo prijetno, če bi novembrski sneg ostal s zadnji v tem letu.
Veliko bolj predvidljiv kazalec decembrskih praznikov kot sneg so gneče po trgovinah. Letos imamo morda še kakšen razlog več, da namesto ob adventnem venčku doma del nedelje preživimo v trgovini. Tega po novem letu ne bomo mogli več, kajti vlada in državni zbor sta uresničila referendumsko voljo ljudi. In sploh bo novo leto prineslo veliko sprememb. Tiste, ki se tičejo davčne zakonodaje, bodo za nas bolj ugodne, pravijo. Upajmo, da bo res tako. In upajmo, da sindikati res nimajo prav, ko opozarjajo na to, da bodo socialne in ekonomske reforme prizadele tiste, ki imajo že zdaj najmanj.
Kdo bi vedel, kaj se bo v resnici zgodilo. A upanja ne smemo izgubiti...
Smučarski klub Gozdnik Žalec je tudi letos pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Od petka do nedelje je sejem v telovadnici UPI obiskalo veliko ljudi. Letos mu je dobrodošlo reklamo napravilo še pravo zimsko vreme.	T.	T.
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Branko Murko,
Rakovlje 52, Braslovče
2.	Bojan Golouh,
Cesta 13. julija 61, Ljubljana
3.	Ilija Jelisavac,
Bevkova 12, Žalec
Zanimanje za smučarsko in drugo opremo je bilo veliko.
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19, ŽALEC Tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 Mobitel: 041 635 868 E-pošta: info@zottel.si Domača stran: http://www.zottel.si
PROIZVODNI
PROGRAM:
INOX
sodi za vino
•
INOX
mlini za grozdje
•
INOX
mlini za jabolka
Tri milijarde težak proračun
Svetniki Občine Žalec so imeli v začetku tega meseca 25. redno sejo. Najprej so potrdili spremenjen odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja SIP Šempeter, v prvi obravnavi pa je bil predlog odloka o proračunu občine za leto 2006.
Zazidalni načrt SIP Šempeter je bil spremenjen na predlog investitorja družbe AC Šempeter, ki namerava graditi poslovni objekt s parkirišči na območju med poslovnim objektom Pluton in bencinskim servisom v Šempetru v skupni površini 2,35 hektarja. Prej naj bi porušili objekt, v katerem je bila nekdaj dvorana telovadnega društva Partizan.
V nadaljevanju seje je občinski svet kljub nasprotovanju opozicijskih svetnikov imenoval nove člane v odbore in komisije občinskega sveta. Ti so nadomestili svetnike iz strank, ki so v žalskem občinskem svetu v opoziciji in so pred časom odstopili v znak protesta zaradi tega, ker naj ne bi mogli vplivati na odločitve odborov in komisij. Sledila je obravna-
va predloga proračuna občine za leto 2006, na katerega so svetniki že podali številne pripombe. Proračun Občine Žalec naj bi imel v prihodnjem letu dobri 2,9 milijardi tolarjev prihodkov, za 108 milijonov tolarjev pa se bo občina zadolžila. Iz teh sredstev bodo financirali rekonstrukcijo lokalnih cest Socka-Podkraj in Zabukovica-Matke, gradnjo podružnične šole na Ponikvi in sofinancirali izgradnjo regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Celju.
Poleg tega so v prvi in drugi obravnavi sprejeli spremenjen odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je izzval precej vročo razpravo. S spremembami so se po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Aleksandra Žolnirja odpravila določila, ki niso bila skladna z zakonom, in se natančneje opredelila tista določila, ki so se v praksi izkazala za dvoumna. Tako med drugim spremenjen pravilnik določa, da v primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
ne vpliva na legalizacijo objekta. Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zazidanega zemljišča preneha, ko se nelegalno zgrajen objekt odstrani in ko investitor oziroma lastnik zemljišča to dejstvo sporoči občinski upravi. Hkrati se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži zemljišče na takšnem območju.
V nadaljevanju seje je bil v drugi obravnavi sprejet odlok o oskrbi s pitno vodo in čiščenju komunalnih voda, prav tako sta bila potrjena pravilnik o merilih za dodelitev finančnih sredstev iz proračunske rezerve in spremenjen pravilnik o štipendiranju. Svetniki so potrdili predlagan odmik veljavne prostorske zakonodaje za rekonstrukcijo objekta Rotovnikovih v Gotovljah.
Med aktualnimi informacijami je župan Lojze Posedel svetnike seznanil, da se je sestal z direktorjem Engrotuša Aleksandrom Svetelškom in da bosta o tem sestanku pripravila skupno izjavo za javnost. K. R.
OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec
Na podlagi 67. člena Zakona o urejanju prostora Občina Žalec obvešča, da podaljšuje rok za
POBUDE ZA SPRO IN PRO ŽALEC
do četrtka, 15. decembra 2005
Pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine lahko poda vsakdo. Pobude morajo biti podane na obrazcu za pravne (OBR-PRAVOS) oziroma na obrazcu za fizične osebe (OBR--FIZOS), kjer vsakdo navede osnovne podatke o pobudi ter pobudo tudi obrazloži in dokumentira.
Obrazci se nahajajo na sedežih vseh krajevnih skupnosti Občine Žalec in Mestni skupnosti Žalec ter v sprejemni pisarni Občine Žalec. Občina se je odločila za podaljšanje roka zaradi velikega števila zamudnikov.
Izpolnjene obrazce je potrebno oddati po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, oziroma osebno v sprejemni pisarni Občine Žalec.	ŽUPAN Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja
javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2006 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
1.	Predmet razpisa in razpisna področja
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih dejavnosti:
A.	redna dejavnost društev in redno vzdrževanje društvenih prostorov,
B.	investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme.
2.	Pogoji
Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo kultura društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ki so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem razpisu.
3.	Okvirna vrednost sredstev po razpisnih področjih:
A.	redna dejavnost društev in redno vzdrževanje društvenih prostorov: 13.700.000,00 SIT,
B.	investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme: 3.300.000,00 SIT.
4.	Obdobje za porabo dodeljenih sredstev
Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2006.
5.	Razpisni rok
Razpis se prične 30. 11. 2005 in zaključi 30. 12. 2005.
6.	Način dostave predlogov
Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec najkasneje do 30. 12. 2005.
Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
7.	Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
8.	Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	prijavne obrazce za posamezno razpisno področje.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja v času razpisnega roka oz. po elektronski pošti. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh ZKŠT: http://www.zavod-kstz.si/
9.	Odpiranje vlog in obveščanje o izboru
Odpiranje vlog bo januarja 2006. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
Rdeči križ Slovenije, KO v Rdečega križa Žalec	v Mestna skupnost Žalec
vabita na srečanje krajank in krajanov, starih 70 let in več. Srečanje bo v soboto, 3. decembra 2005, ob 10. uri v prostorih I. OSNOVNE ŠOLE ŽALEC.	
Za kulturni program bodo poskrbeli učenci osnovne šole in ansambel Brigite (kraljice jodlanja) in Boštjana iz Kamnika.	
»Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen.« (Henry van Dyke)	Voščimo dobro zdravje in srečne dni v letu 2006. Vera, upanje, ljubezen v srcih naj živi.
Predsednica KO RK Žalec Irena Potočnik	Predsednik MS Žalec Ernest Ramšak
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z.spo) Ur. list RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2006
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine:
VSEBINE	
3.1	INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM
3.1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-urni programi)
3.1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-urni programi)
3.1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki)
3.1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - 80-urni programi
3.1.5	Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta - 80-urni programi
3.1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci)
3.1.7	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami - 80-urni programi
3.1.8	Interesna športna dejavnost študentov - 80-urni programi
3.2	ŠPORTNA REKREACIJA - 80-urni programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let
3.3	KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov
3.4	VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov
3.5	ŠPORT INVALIDOV - 80-urni programi
	RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
4.1	IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV
4.2	ZNANSTVENO IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST
4.3	ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
4.4	MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
4.4.1	Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (OI, SP, EP ipd.)
4.4.2	Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, Olimpijski teki ipd.)
4.4.3	Organizacija medobčinskih, občinskih in drugih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in druge športne prireditve)
4.4.4	Udeležba športnikov iz Občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih
4.5	ŠPORTNI OBJEKTI - vzdrževanje, novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme
4.6	INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije
4.7	ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA
4.8	DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ
Prijava na razpis
Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v Občini Žalec.
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v Občini Žalec,
•	da so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih,
•	občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke,
•	imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu.
Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 30. novembra 2005 dalje ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba Št. 52 - Dragica Breznikar). Obrazci so na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu: www.zkst-zalec.si pod organizacijsko enoto ŠPORT.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2006« na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, do vključno 31. decembra 2005.
Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna Občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do 1. februarja 2005, o višini odobrenih sredstev pa takoj, ko Komisija za šport zaključi z ocenjevanjem, predvidoma do 1. marca 2006.
Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju Občine Žalec za leto 2006.
Informacije: ZKŠT Žalec, OE šport, tel. 712 12 67 (Uroš Vidmajer)
OBČINA ŽALEC
Vrbenčani praznovali
Občina po meri invalida
Letošnji dobitniki priznanj in plakete KS Vrbje s predsednikom sveta KS Vrbje Dušanom Pungartnikom
V KS Vrbje so s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in veliko gasilsko vajo sklenili enotedensko praznovanje krajevnega praznika. 11. novembra praznujejo v spomin na obdobje druge svetovne vojne, ko je bila ustanovljena osvobodilna fronta in požgana Debičeva domačija, ter v spomin na leto 1980, ko so krajani na referendumu izglasovali svojo krajevno skupnost.
Slavnostne seje so se med drugimi udeležili župan Lojze Posedel, podžupan Ferdinand Haler, vodja žalske upravne enote Marjan Žohar, predsednik Krajevne skupnosti Griže Ivi Krasove in predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak. O opravljenem delu
in načrtih je govoril predsednik sveta KS Dušan Pungartnik. Po njegovih besedah od lanskega do letošnjega praznika na področju komunalne urejenosti ni bilo storjenega veliko, saj je Krajevna skupnosti Vrbje pred tem doživela temeljito komunalno prenovo in je zdaj med najbolj urejenimi. Pričeli pa so z zamenjavo kritine na Domu krajanov. Za svoje potrebe so poleg sredstev občinskega proračuna pridobili tudi kar precej evropskega denarja. S programom PHARE za čezmejno sodelovanje Slovenije in Avstrije ter čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj so s projektom Ekološko-turistične obogatitve ribnika Vrbje, katerega prijaviteljica je bila Raz-
vojna agencija Savinja Žalec in v kateri sodelujejo tudi partnerji, kot so Inštitut za geografijo in prostorske raziskave Univerze v Gradcu, Občina Žalec in drugi, uspeli pridobiti določena sredstva za izpeljavo tega projekta, ki je ocenjen na skoraj tristo tisoč evrov.
O delu gasilskega, turističnega, kulturnega in upokojenskega društva so poročali njihovi predsedniki. Sledila je podelitev priznanj in plaket krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli Pavlina Glušič, Matilda Breznik, Karolina Ferme, Romana Jurhar, Irena Aram in Anton Čretnik, plaketo pa Nada Šertl. V kulturnem programu je nastopil kvartet Garmada, za lepo obloženo mizo pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena Občine Žalec.
Letošnje praznovanje se je pričelo z odprtjem razstave ročnih del članic društva upokojencev, sledilo je srečanje starejših krajanov, v Vrbju je gostovala dramska skupina Kulturnega društva Šmiklavž pri Slovenj Gradcu, ki se je predstavila s komedijo Figole fagole, krajani so se odpravili na strokovno ekskurzijo v sosednjo Avstrijo, kjer so si skupaj s partnerji programa Ekološko-turistične obogatitve ribnika Vrbje ogledali možnosti izkoriščanje naravnih parkov za turistične namene.
T. Tavčar
Leto 2005 obeležujemo kot evropsko leto invalidov. Občina Žalec se je pridružila skupini slovenskih mest, ki si bodo prizadevala seznanjati javnost, s katerimi težavami se srečujejo invalidi, z njihovimi pravicami in možnostmi. Občine se bodo trudile ustvarjati družbo, v kateri ni ovir in predsodkov, ki bi lahko vodili k socialnemu izključevanju. Torej družbo, ki bo spoštovala različnost in v kateri bodo invalidi živeli čim bolj neodvisno.
V torek, 22, novembra, so organizirali okroglo mizo z naslovom Težave invalidov zaradi arhitektonskih ovir in drugih problemov, ki jim imajo invalidi v Občini Žalec. Nanjo so bili povabljeni člani občinskega sveta, člani posameznih oddelkov občine, direktorji javnih zavodov, ki imajo opravka z invalidi, ravnatelji osnovnih šol, predsedniki KS, predstavniki invalidskih društev in še nekateri. Toda predavalnica v
I.	OŠ Žalec je bila skoraj prazna. Kljub temu je bila okrogla miza zelo plodna in uspešna, saj je dala veliko predlogov, pobud in nakazanih smernic za nadaljnje delo v tem projektu. Ugotovili so, da je bilo v Občini Žalec v zadnjih nekaj letih že marsikaj storjenega za izboljšanje življenja invalidov, predvsem pri odpravljanju arhitektonskih ovir. S sprejetjem
akcijskega programa se bodo intenzivneje lotili reševanja te problematike na vseh področjih, ki zadevajo invalide in njihovo življenje.
In kaj pravi o tem projektu Janez Meglič? »Z današnjo okroglo mizo smo začeli aktivnosti za sestavo akcijskega programa, ki bo najosnovnejši dokument za to, da bo lahko občina kandidirala za pridobitev listine Občina po meri invalida. Čeprav danes z udeležbo ne moremo biti zadovoljni, smo pa vseeno uspeli dogovoriti osnovne zadeve, da bomo lahko pristopili k izdelavi akcijskega programa, ki ga bo občinski svet nato tudi sprejel. Pridobitev listine je veliko priznanje občini, ki resnično pokaže razumevanje za
odpravo arhitekturnih ovir, ki preprečujejo možnost udeležbe invalidov na športnih, kulturnih in drugih prireditvah, dostop do bank, pošt, šol in drugih javnih ustanov, kakor tudi na druge javne površine, kot so parki, pokopališča... Za pridobitev listine je pomembno, kako občina podpira invalidske organizacije, kako informira občane in invalide in jih seznanja z njihovimi pravicami in možnostmi. V naši občini smo lahko s tem zadovoljni in upamo, da bo tako ali še bolje tudi v prihodnje. Menim, da je naša občina na dobri poti, da postane res občina po meri invalidov. Vsekakor pa bomo morali stopiti skupaj, saj nas čaka še veliko dela.«	D. Naraglav
Celju, nastopajo v šoli in kraju. Na centralni šoli pojejo in plešejo tudi prvošolci. Plesno-glasbena skupina deluje pod vodstvom učiteljice Cvetke Pušnik.
Otroci prepevajo tudi na podružnični osnovni šoli Ponikva. Od 34 učencev jih kar 28 prepeva v otroškem zboru, ki ga vodi učiteljica Andreja Pušnik. Ko je pred štirimi leti prišla v službo na Ponikvo, je pogrešala petje in smeh, zato je najprej uredila glasbeni kotiček, iz katerega je nastal zbor. Zbor sodeluje na vseh prireditvah v kraju, 3. decembra pa pripravlja dobrodelni koncert. Lansko šolsko leto so se povezali z žalskim otroškim zborom in nastopili na območni reviji na Vranskem, kar je bilo za mla-
de pevce pravo doživetje. Prav tako na Ponikvi deluje ritmi-čno-glasbena skupina, ki ima 17 članov, fantov in deklet, vodi pa jih učiteljica Anja Krajnc Zakonjšek. Pred časom je vodila otroški zbor Pedenj-ped, zdaj pa se z glasbo ukvarja na Ponikvi.
Od vseh je po izobrazbi glasbena pedagoginja le Zdenka Markovič, ostale so razredne učiteljice, ki imajo rade glasbo in so se sposobne ukvarjati z njo, dodaja Markovičeva. Na to in priznanje je ponosna tudi Meta Jakop, ki usklajuje in vodi kulturne dejavnosti na šoli. Njeno delo zagotovo ni lahko, saj šola skupaj s podružnicama šteje več kot 600 otrok, dejavnosti pa je tudi izredno veliko.
Priznanja v projektu Kultur-
na šola leta podeljujejo Zveza kulturnih društev Slovenije, Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. In kaj pravi na priznanje za imenitnost v glasbi ravnateljica Tatjana Žgank Meža? »V šoli so pomembni vsi, tako priznanje je dejansko plod dela vseh učiteljev. Vsak posameznik zmore bolj malo, vsi skupaj pa dosti. Pomembno pa je, da te pri delu nekdo opazi. Nas je opazila predstojnica Zavoda za šolstvo Celje gospa Marinka Marolt in ona nas je prijavila na razpis. Zatem smo prišli v ožji izbor desetih predlaganih šol in izmed teh smo dobili priznanje za imenitnost na glasbenem področju. Za to pa so seveda zaslužne naše učiteljice.«	K. R.
Imenitnost žalske šole v glasbi
Učiteljice, zaradi katerih učenci radi pojejo, igrajo in plešejo.
Žalska osnovna šola je v Sloveniji sicer najbolj znana po bienalu otroške grafike, letos pa je v projektu Kulturna šola leta 2005 prejela priznanje za imenitnost v glasbi. In imenitni niso toliko zaradi vrhunskih glasbenih uspehov, pač pa ker velik del šolarjev poje in pleše.
Seveda ne gre zanemariti vrhunskih dosežkov, ki jih je v 27 letih dela s šolskimi zbo-
ri dosegla Zdenka Markovič. Mladinski zbor je pred leti sodeloval na festivalu mladinskih zborov v Celju, osemkrat pa na reviji v Zagorju. Samo preko Zagorja je bila možna uvrstitev na celjski festival. Udeležijo se ga lahko samo izredno kakovostni zbori. Zdenka Markovič pravi, da cilj njenega dela z zbori ni več sodelovanje na tekmovanjih, ampak predvsem spodbujanje pevske kulture. S
pripravami na tekmovanje lahko otroka zamoriš, saj je treba vse leto trdo delati. Otroci radi pojejo zabavne skladbe, so pa seveda v izbor pesmi vključeni tudi slovenski skladatelji. Ob koncu vsakega šolskega leta se zbori predstavijo na zaključnem koncertu, nikoli ne manjkajo na regijski oziroma območni reviji pevskih zborov, od koder se uvrstijo tudi na medobmočne revije. Vsi zbori sodelujejo na šolskih, krajevnih in drugih prireditvah. V zadnjem času sodelujejo tudi z zborom OŠ Dekani.
Zdenka Markovič na centralni šoli vodi mladinski zbor, kamor se je letos vpisalo 90 učencev. Verjetno jih bo na koncu manj, a številka zagotovo veliko pove. Mlajši zbor šteje 50 pevk in pevcev, vsa leta pa na šoli deluje tudi mala vokalna skupina. Na podružnični šoli v Gotovljah vodi še otroški zbor, ki ima 22 pevcev.
Na centralni šoli deluje tudi Orffov instrumentarij, ki ga vodi Ksenija Kuzma. Na razredni stopnji (od 2. do 4. razreda) je vanjo vključenih 20 učencev, 12 deklet iz višje stopnje pa ob vseh dejavnostih komaj še najde čas za vaje na 14 dni. Že trikrat so sodelovali na državnem srečanju Orffo-vih skupin, dvakrat nastopili na prireditvi Brezova metla v
"Vadventni SEJEM
27. november, 4. december, 11. december, 18. december 2005 od 10. do 17. ure
odprtje:
1. adventna nedelja, 27. november, ob 10. uri v avli dvorca Novo Celje.
Praznična ponudba adventnih dekoracij, izdelkov domače in umetnostne obrti, domačega kruha, peciva, sirov, suhega sadja in medu.
adventni koncerti
•k nedelja, 27. november, ob 17. uri
KONCERT: nastopajo učenci razredne stopnje Osnovne šole PETROVČE
★	nedelja, 4. december, ob 17. uri
KONCERT: nastopa Mešani pevski zbor A-Cappella KD Petrovče
★	nedelja, 11. december, ob 17. uri
KONCERT: nastopa BLAŽ PENTEK - kitara in vokal
•k nedelja, 18. december, ob 17. uri
KONCERT: PETRA KOPRIVEC - klavir, NINA NOVAK - violina Nekaj misli o Božiču bo spregovorila ZLATKA JAMBROVIČ
■k*
Vstop prost, vabljeni!
Turistično društvo Petrovče in ZKŠT Žalec
Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252
Znanje, beseda, dotik
•	Akupunktura, psihoterapevtsko svetovanje, sprostitev
•	Računalniško vodeni pregledi zdravstvenega stanja: OBERON 4021 je dosegel uvrstitev med medicinske aparate razreda 2a! (CE 0086)
•	V skupini je prijetno: vaje za telesno in duševno zdravje: Chi Gong, Tai Chi, meditacija
Sedaj levi breg
Dela pri urejanju levega brega Savinje na polzelski strani
V avgustovski številki Utri- vzdrževalna dela na desnem pa smo pisali, da so se pričela bregu Savinje v Parižljah. Pod-
Letos že drugi rebalans
Na 18. redni seji občinskega sveta so polzelski svetniki obravnavali 12 točk dnevnega reda. Najprej so poslušali poročilo državne revizorke Brigite Ferlin Novak o notranjem revidiranju poslovanja Občine Polzela za letošnje leto. Poleg poročila je revizorka podala tudi mnenje o ustreznosti, zanesljivosti in uspešnosti nadzorov v občini ter priporočilo za odpravo ugotovljenih slabosti. Določene ugotovitve in priporočila o postopkih, ki niso bili v skladu z obstoječo zakonodajo, je župan Ljubo Žnidar na seji dodatno pojasnil svetnikom, da narava dela in pa časovna omejitev za realizacijo posameznih nalog v nekaterih primerih nista dopuščala izvedbe vseh zakonsko predpisanih postopkov, ki so izredno togi in za manjše občine slabo pisani. Zato so občine, če želijo izvesti določene naloge v najkrajšem času, prisiljene kršiti zakon, še posebno če želijo prihraniti velik del proračunskih sredstev. Drugače pa pri revidiranju ni bilo ugotovljenih kršitev, določene pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, so bile že med samim postopkom odpravljene oziroma dopolnjene.
Svetniki so v nadaljevanju seje
sprejeli rebalans proračuna za leto 2005, ki je že drugi v tem letu. Za rebalans se je občina odločila predvsem zaradi nekaterih novih ocen prihodkov po sprejetju vladnega rebalansa in pa nalog na občinski ravni, za katere se konec proračunskega leta ugotovi, ali bodo realizirane. Tako so se prihodki zmanjšali za 8 odstotkov oziroma za 62 milijonov tolarjev, odhodkovna stran pa je nižja za 14 odstotkov oziroma za 103 milijone tolarjev. Zaradi nižjih realiziranih prihodkov je bilo potrebno nekatera poplačila obveznosti prerazporediti v leto 2006 in tako zagotoviti uravnoteženost proračuna. Kot je dejal župan Žnidar, gre tu predvsem za poplačilo obveznosti iz investicij. Občina je imela predvideno zadolževanje v višini 50 milijonov tolarjev, v rebalansu pa je predvideno le 13 milijonov. V potrditev so bili dani tudi trije amandmaji.
V prvi obravnavi so svetniki obravnavali predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Polzela, ki vključujejo del naselja Polzela. V predlogu odloka sta zasnovani dve novi območji, imenovani Ob železnici in Ob Strugi, kjer je predvidena stanovanjska grad-
Sanacije cest po neurju
V Občini Prebold so se intenzivno lotili odpravljanja posledic avgustovskega neurja, ki je najbolj prizadelo krajane zlasti na področju Matk in Marija Reke. Poleg škode na domačijah in zemljiščih občanov so bili močno prizadeti nekateri odseki cest. Kmalu so stekla dela za trajnejšo sanacijo poškodovanih cestnih odsekov. V začetku novembra sta dva odseka dobila tudi novo asfaltno prevleko. Za vse to je bilo potrebno kar dobro razvezati občinsko mošnjo. Odsek Resnica-Boker v Marija Reki, cesta prej ni bila asfaltirana, je stal 15 milijonov tolarjev, odsek ceste Pražnikar-Ramšak v
Matkah pa 13 milijonov.
V Marija Reki so 13. novembra pripravili tudi uradno odprtje saniranega in asfaltiranega odseka ceste v dolžini dobrega kilometra. Ob odprtju, ki je potekal v mrzlem in meglenem vremenu, je o novi pridobitvi spregovoril Andrej Zagožen, svetnik v občinskem svetu Občine Prebold. Slavnostni trak je ob pomoči župana Vinka Debelaka in predsednika Krajevnega odbora Marija Reka Bernarda Tratnika prerezala domačinka Marija Tratnik, po domače Boker. Obnovljeni odsek ceste je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc.
D. N.
Ob slovesnem prerezu traku
Zbirni center za dve občini
Lokalni zbirni center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov so s prerezom traku predali namenu direktor Javnih naprav Celje Marko Zidanšek ter župana Franc Sušnik in Vilko Jazbinšek.
jetje za urejevanje hudournikov PUH iz Ljubljane je pred časom končalo z deli.
Medtem pa se je 24 krajanov levega brega Polzele spraševalo in na Ministrstvo za okolje Republike Slovenije poslali peticijo, kdaj bodo pristojni pričeli z deli na levem bregu. Pri tem jim je ob strani stala tudi Občina Polzela. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so v teh dneh delno uredili tudi levi breg Savinje, tako da so otok sredi struge Savinje odstranili, delno pa so uredili tudi breg Savinje.
T. Tavčar
nja. Velikost območja je 557.405 kvadratnih metrov. Zasnova območja je delno podana z obstoječo pozidavo in lastništvom zemljišč ter z že zgrajenimi individualnimi objekti. Predlog odloka je izdelan v skladu s smernicami, ki so jih podali upravljavci komunalnih in energetskih vodov, omrežja zvez ter ostali nosilci urejanja prostora. Prav tako so z lastniki zemljišč potekali uskladitveni sestanki, njihovi predlogi so bili upoštevani v naj-večji možni meri. Po krajši razpravi so se določili, da bo predlog odloka v 30-dnevni javni obravnavi. Svetniki so obravnavali in sklepali tudi o višini enkratne denarne pomoči za novorojenčke, ki sedaj znaša 20 tisoč tolarjev, o pravilniku o oddaji naročil majhne vrednosti in o prodaji, menjavi in nakupu nepremičnin v Občini Polzela ter sprejeli predlog sklepa o začasnem financiranju Občine Polzela za prihodnje leto. Svetniki so bili seznanjeni tudi z sklepom višjega sodišča o prisilni izselitvi družine iz občinskega stanovanja, s katerim upravlja SIPRO Žalec. V devetih letih se je nabralo kar 6 milijonov neporavnanih stroškov.	T. T.
V poslovno-obrtni coni Čeplje pri Vranskem so pred dnevi namenu predali lokalni zbirni center Občine Vransko in Občine Tabor za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov. Zbranim so ob odprtju spregovorili župana obeh občin Franc Sušnik in Vilko Jazbinšek ter direktor Javnih naprav Celje Marko Zidanšek. Kulturni program so pripravili osnovnošolci.
Pri naložbi, vredni okoli trideset milijonov tolarjev, so sodelovale celjske Javne naprave v vlogi pooblaščenega upravljavca zbirnega centra in obe občini. Dvaindvajset milijonov je stala izgradnja centra, osem milijonov pa oprema. Z investicijo je zaokrožen sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Tabor in Vransko, kot ga predvideva vsebinski koncept zakonodaje v Republiki Sloveniji.
Tako imajo vsa gospodinjstva, ki so vključena v sistem ravnanja z
Braslovški svetniki so na redni seji občinskega sveta prejšnji teden razpravljali in sklepali o predlogu proračuna Občine Braslovče za prihodnje leto, ki je bil v prvi obravnavi. Krajšo obrazložitev so podali župan Marko Balant, računovodkinja Marija Tepič in direktor občinske uprava Milan Šoštarič.
Proračun Občine Braslovče naj bi imel v prihodnjem letu nekaj več kot 731 milijonov tolarjev prihodkov in skoraj za 110 milijonov več odhodkov. Razliko naj bi pokrili s 50 milijoni, ki jih bo imela občina na računu ob koncu letošnjega leta, za 45 milijonov naj bi se zadolžila, za 15 milijonov pa bodo prodali bančne papirje. Največ denarja, kar 331 milijonov, bodo porabili za izobraževanje, od tega nekaj manj kot polovico za gradnjo nove telovadnice. Druga največja postavka v proračunu so gospodarske dejavnosti s 163 milijoni, sledi javna
odpadki, možnost, da odpadke pripeljejo in jih oddajo na posebej urejen prostor. V zbirnem centru bodo ločeno zbirali steklo, plastiko in folijo, les in zabojnike, gradbene
uprava s 103 milijoni, stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj s 60 milijoni, za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij pa bodo porabili 48 milijonov tolarjev. Razprava, v kateri je sodelovalo vseh 15 svetnikov, je bila pestra. Veliko je bilo govora, da bi morali več denarja nameniti za malo gospodarstvo, za vodovod v južni Podvrh, za že začete investicije in kulturo, ki bo za dejavnost sedmih društev po predlogu proračuna prejela le nekaj več kot dva milijona tolarjev. Vseh petnajst svetnikov je dalo svoi glas za predlog proračuna, ki bo v javni obravnavi do 8. decembra. Do takrat bodo občani lahko dali svoje pripombe in predloge, vpogled v proračun pa bo mogoč na sedežih krajevnih skupnosti in na občinski upravi v času uradnih ur. Proračun naj bi sprejeli na seji občinskega sveta 28. decembra.
Kar precej časa so svetniki razprav-
odpadke, papir, biološke odpadke, belo tehniko, kovine in ostale odpadke.
Center bo odprt vsako soboto od 8. do 12. ure.	T. Tavčar
ljali o poročilu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o predčasni razrešitvi predsednice nadzornega odbora Ludvike Brus pa bodo odločali na naslednji seji. Kot vzrok za predčasno razrešitev pa komisija navaja, da se je Brusova preselila v Občino Polzela. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave medobčinski inšpektorat s sedežem v Velenju, kamor je vključenih deset občini. Svetniki so potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah, ki je definirano kot območje individualne stanovanjske gradnje in športnih površin s spremljajočimi objekti.
Svetniki so razpravljali tudi o soglasju k imenovanju doktorja Franja Velikonje za direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom doktorja Jožeta Potrate Žalec, soglasja pa niso dali.	T. T.
Občina se bo zadolžila
Naši otroci uspešni in razigrani
Za uvodni del dobrodelnega koncerta so poskrbeli najmlajši iz preboldskega vrtca.
Upravni odbor sklada OŠ Prebold, organizacijske enote vrtec, je v nedeljo, 20. novembra, organiziral dobrodelni koncert. Zbran denar bodo namenili za nakup didaktičnih sredstev. Preboldska dvorana je bila na dan koncerta nabito polna. Prireditev sta vodila Simona Turecki in David Stergar. Uvodoma so nastopili otroci iz vrtca. V nadaljevanju so se občinstvu predstavili mladi in starejši harmonikarji Orkestra frajtonarjev Roberta Goličnika, ansambel bratov Avbreht, ansambel Navdih, ansambel A JE
TO, ansambel Planinski odmev, harmonikar Jure Vučič - zmagovalec različnih tekmovanj in ansambel Roberta Goličnika, ki je poskrbel tudi za tehnično plat prireditve. Zbrane pa je nasmejal humorist Marko Jevšnik - Matevž.
Podpredsednica sklada vrtca Magda Motoh je predstavila delovanje sklada, namestnica ravnatelja OŠ Prebold, organizacijske enote vrtec Milica Podgoršek, pa je predstavila vrtec. Izrekli sta zahvalo predsednici sklada Jerci Mrzelj Gojzdnikar, ki je dala idejo za organizacijo
dobrodelnega koncerta in ga v veliki meri tudi organizirala. Zadovoljstvo nad koncertom je izrazil tudi ravnatelj OŠ Prebold Milan Jezernik.
Preboldski vrtec deluje letos v osmih oddelkih, v katerih je skupno 137 varovancev. Zanje skrbi 23 zaposlenih. Od tega je 16 strokovnih delavk, kolektiv ima tri kuharice, čistilki in
perico ter hišnika. Kot pravi vodja vrtca Milica Podgoršek, se vsi zaposleni, ki ustvarjajo vsakdanji utrip življenja v vrtcu, zavedajo, da je vzgoja otrok kompleksna dejavnost, izredno zahtevna in odgovorna, kajti otrokom moramo pomagati, jih vzgajati, da se razvijejo v zdrave in srečne osebnosti.
D. Naraglav
Za Kekcem žive jaslice
Na dvorišču preboldske graščine, kjer so imeli poleti svoj dom Kekec in drugi liki iz Vandotove povesti, sedaj pod budnim očesom Janka Pirca nastaja hlevček, ki bo dajal zavetje sveti družini v soboto, 24. decembra, ob 22. uri in v ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri.
DPD Svoboda Prebold, Občina Prebold, Društvo podeželskih žena Občine Prebold in Osnovna šola Prebold so ponovno združili moči in za decembrske predpraznične večere pripravili žive jaslice. V dveh večerih bodo nastopili godba na pihala, mla-
dinski pevski zbor OŠ Prebold, moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold in cerkveni pevski zbor župnije sv. Pavel Prebold. V goste pa bodo prišla Podkrajška dekleta, mešani pevski zbor iz Laškega, moški pevski zbor iz Radeč in drugi, kar naj velja za presenečenje. Člani gledališke skupine DPD Svoboda Prebold bodo odigrali zgodbo o Jezusovem rojstvu. Projekt nastaja pod režiserskim vodstvom Cirila Jagriča. Članice Društva podeželskih žena Občine Prebold pa bodo postregle s toplimi napitki in dobrimi prigrizki. D. N.
Oskrunili grad Žovnek
Vhod v grad popisan z grafiti
Člani Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče so drugo nedeljo v mesecu prišli na svojo redno tedensko akcijo na grad Žovnek. Ob priho-
du pa so pretreseni ugotovili, da so imeli pred kratkim nezaželene obiskovalce.
V okolici društvene brunarice je ležalo veliko odpadkov, raz-
bite steklenice, plastični kozarci, ostanki ognja, ki so ga kurili prav pod napuščem brunarice, nikjer ni bilo več oglasnih desk, na katerih so objavljene informacije o gradu Žovnek. Nezaželeni obiskovalci so se povzpeli po zidovih in nasilno vstopili v obrambni stolp in pri tem poškodovali nekaj na novo pozidanih delov vhoda. Kamniti nosilci vhoda v grad so bili popisani in porisani z grafiti, s katerimi so neznani obiskovalci pokazali svojo stopnjo kulture in poznavanja preteklosti ter pomena žovneškega gradu. Kot je dejal predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče Franc Kralj, so povzročili veliko škodo, saj bo treba vhod v celoti očistiti z brušenjem kamenja. Policija je opravila ogled, člani društva in Občina Braslovče, ki je lastnik gradu Žovnek, so enotni, da se začne kazenski pregon za storilce vandalskega dejanja na gradu Žovnek.
T. Tavčar
Obeta se nov blok in dom za starejše
Preboldski svetniki so v novembru zasedali dvakrat. Na 32. redni seji 3. novembra so prvič obravnavali predlog proračuna občine za leto 2006 in ga dali v javno obravnavo. Med drugim so razpravljali o predlogu pogodbe o soinvestitorstvu Občine Prebold pri gradnji Doma za starejše, na 33. seji pa odločali o prodaji zemljišča v Dolenji vasi, na katerem naj bi kmalu zrasel večstanovanjski objekt.
Predlog proračuna za leto 2006 je predstavil župan Vinko Debelak. Predlog proračuna predvideva dobrih 724 milijonov tolarjev prihodkov, prav toliko pa tudi odhodkov, saj po mnenju župana ni primerno, da bi se v zadnjem letu pred novimi lokalnimi volitvami zadolžili. Poleg tega bo občina zadolžitev potrebovala ob gradnji kanalizacije. Župan je med drugim omenil, da so v predlogu proračuna sredstva na področju socialnih transferjev nekoliko višja kot letos. Država namreč načrtuje ekonomske in socialne reforme, ki bodo lahko na začetku povzročile težave socialno šibkejšim državljanom, zato bo imela Občina Prebold v rezervi sredstva za blažitev morebitnih težav na tem področju. Predlog proračuna upošteva tudi razvojne načrte občine. Če naštejemo le nekatere načrtovane investicije na različnih področjih: dvigalo v zdravstveni postaji, obnova strehe planinskega doma v Marija Reki, obnova stopnic Na zelenici, izdelava lokacijskega načrta za krožišče v Latkovi vasi, pločnik Latkova vas - Dolenja vas, načrtovanje
in gradnja kanalizacije, šolska knjižnica, nov parket v stari šolski telovadnici, sofinanciranje gradnje glasbene šole, do konca prihodnjega leta pa mora občina izdelati strategijo prostorskega plana. Precej sredstev bo namenjenih ureditvi središča Prebolda, prav tako bo potrebno rešiti prostorski problem občinske knjižnice.
V nadaljevanju 32. seje so preboldski svetniki obravnavali predlog pogodbe o soinvestitorstvu pri izgradnji doma za starejše občane, katerega investitor je ART Posest, d.
o.	o.. Občina naj bi v projekt vložila komunalno opremljeno zemljišče (5.400 m2), del objekta (idejna zasnova predvideva pravzaprav štiri štiri-etažne objekte) pa bo zgrajen za potrebe občine. Možno bi bilo v njem urediti občinsko knjižnico. Svetniki so župana pooblastili za nadaljnja pogajanja in pripravo pogodbe. Zatem so obravnavali zamenjavo zemljišč med občino in Natašo in Matejem Vedenikom. Ker je bil to pogoj, da se lahko nadaljuje izgradnja pločnika ob regionalni cesti, so svetniki potrdili zamenjavo.
Pod točko Razno so obravnavali predlog ponovnega imenovanja mag. Franja Velikanje za direktorja Zdravstvenega doma Žalec. Čeprav je edini kandidat za direktorja, predlog za soglasje ni dobil večinske podpore svetnikov, ker naj bi se v preteklem obdobju ne angažiral dovolj za ureditev stanja na področju zdravstvene oskrbe v Občini Prebold. Preden so se preboldski svetniki za zaprtimi vrati lotili razprave o predlogu proračuna
Občine Prebold za leto 2006, so 17. novembra opravili še kratko redno sejo občinskega sveta. Župana Vinka Debelaka so pooblastili za podpis pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča v Dolenji vasi, na kateri bo zgrajen večstanovanjski objekt. Investitorja so izbrali na razpisu, v objektu ob tako imenovanih hausih pa naj bi bilo okoli 30 stanovanj. Investitor mora v šestih mesecih po podpisu pogodbe pridobiti gradbeno dovoljenje, z gradnjo pa zaključiti v 23 mesecih. Občanom, ki imajo na omenjenem zemljišču vrtove, bo občina ponudila drugo lokacijo.
Svetniki so župana pooblastili tudi za podpis novih pogodb o najemu poslovnih prostorov v Zdravstveni postaji Prebold. Najemnina po novem znaša štiri evre za kvadratni meter, štirje najemniki pa morajo plačevati še obratovalne stroške. Nova najemnica, splošna zdravnica, je oproščena plačila najemnine do konca tega leta. Župan je svetnike seznanil tudi z osnutkom pogodbe o sodelovanju pri gradnji poslovne cone v Latkovi vasi. Projekt poteka v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Celje ter nekaterimi občinami, na državnem razpisu za pridobitev sredstev za opremljanje poslovnih con pa so dobili 60 milijonov tolarjev. Regionalna razvojna agencija Celje naj bi prevzela celoten inženiring v poslovni coni, od Občine Prebold pa zahteva, da nanjo brezplačno prenese lastništvo zemljišč. To se županu in svetnikom ni zdelo sprejemljivo, zato se bodo pogajanja še nadaljevala. K. R.
Tudi preboldska občina lepa in urejena
Skupinska slika letošnjih dobitnikov priznanj za lepo in urejeno okolje
V začetku novembra je v preboldski dvorani potekala zaključna prireditev letošnje občinske akcije Naš kraj lep in urejen. Akcijo pričnejo s cvetlično tržnico v mesecu maju, na kateri je mogoče vnovčiti bon za nakup cvetja, ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Na ta način občina spodbuja občane k ureditvi domov in vasi.
Kulturne niti so imeli na zaključni prireditvi v rokah predstavniki kulturne sekcije PGD Sv. Lovrenc na čelu z moderatorko prireditve Katarino Grenko. Svoje so dodali gostje, harmonikar Andrej Stergar in Ženski pevski zbor Gotovlje. V programu so sodelovali učenci OŠ Prebold, ki so predstavili delovanje in program EKO šole, kamor so vključeni od letošnjega šolskega leta.
Posebna komisija, ki ocenjuje urejenost hiš, kmetij, vasi - zaselkov, podjetij, trgovin, gostišč, gasilskih domov in letos tudi kampov, ni imela lahkega dela. »Veliko je lepo urejenih hiš, kmetij ... in težko je izbrati najlepše,« je dejala Vilma Jeromelj, ki vodi ocenjevalno komisijo, ter dodala: »Vsekakor pa je to razveseljujoče, saj dokazuje, da se vedno bolj trudimo za urejeno in lepo bivalno okolje. V veselje nam je bilo spoznavati vaše hiše, kmetije, zaselke ... vašo domiselnost in kreativnost. Naj bo tako tudi v prihodnje.«
Na prireditvi je zbranim spregovoril župan Vinko Debelak, ki je izrazil zadovoljstvo nad tovrstno akcijo, čestital je vsem dobitnikom priznanj in jim zaželel, da tudi v bodoče z veseljem skrbijo za svoje bivalno okolje in s tem za lepšo in prijaznejšo podobo občine.
Za najlepše urejeno hišo z vrtom so priznanja prejeli: Amalija in Ivan Cukjati iz Dolenje vasi, Slavica Jurkovič iz Kaplje vasi, Marija
in Franci Maček iz Latkove vasi, Pavli in Ivan Cestnik iz Marija Reke, Jožica in Rudi Hribar iz Matk, Ljudmila Jaklič iz Prebolda, Anica Kupec iz Sv. Lovrenca in Hilda Gregorčič iz Šešč.
Za najlepšo urejeno kmetijo je komisija izbrala kmetijo Sonje in Jožeta Kregarja iz Dolenje vasi, kmetijo Frančiške in Jožeta Kralja iz Kaplje vasi, kmetijo Fanike in Stanislava Jagerja iz Latkove vasi, kmetijo družine Lipovšek iz Marija Reke, kmetijo Fanike in Jožeta Vebra iz Matk, kmetijo Mojce in Francija Huša iz Prebolda, kmetijo Ivice in Stanka Teržana iz Sv. Lovrenca in kmetijo Vilme in Francija Drče iz Šešč.
Za najlepšo vas - zaselek je komisija tokrat proglasila zaselek v Preboldu Na terasi, za najlepše urejen večstanovanjski objekt blok na Graščinski cesti 8, za najlepši gasilski dom pa je bil izbran Gasilski dom PGD Matke. V kategoriji go-
stišč je priznanje prejela Avtopralnica in bistro Majda iz Dolenje vasi. Najlepše urejena trgovina je trgovina Veronika iz Sv. Lovrenca. Priznanje za najbolj urejeno podjetje je prejela Jerica Merzelj Gojznikar iz Kaplje vasi, za najbolj urejen kamp pa Kamp Dolina iz Dolenje vasi. Posebno priznanje je letos komisija podelila Lidiji in Darku Marcenu iz Matk.
Po končani prireditvi je sledilo družabno srečanje v preddverju Dvorane Prebold, kjer je bila na ogled razstava fotografij Tomaža Škorjanca z motivi hiš in kmetij, posnetih med ocenjevalnim delom komisije. Krizanteme v lončnicah, ki so krasile oder v času prireditve, je podarilo Vrtnarstvo Maja iz Arje vasi. Pomemben delež k prijetnemu počutju ob zaključku prireditve pa so tudi tokrat prispevale članice društva podeželskih žena Občine Prebold.	D. Naraglav
Z dobrodelnim koncertom do novih igrač
Zadovoljstvo, veselje in hvaležnost so le delčki, ki bi jih želeli izreči ob uspešno realiziranem dobrodelnem koncertu za
sklad Vrtca Prebold. Zavedamo se, da organizirati takšno prireditev zahteva velik zalogaj dobre volje, energije, skrbi in odgovornosti, ki so povezane tudi s finančnimi sredstvi. Zato bi se želeli zahvaliti vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešno izpeljanemu koncertu.
Vrtec Prebold
Urejena pešpot na pokopališče
Pešpot na preboldsko pokopališče
Občina Prebold je letos del proračunskega denarja namenila tudi za urejanje pokopališča in še posebej za ureditev pešpoti. Na ta način bodo razbremenili parkirišče ob mrliški vežici. Marsikdo bo zdaj raje parkiral na javnih parkiriščih v kraju in se peš podal na pokopališče.
Z ureditvijo pešpoti, ki bo tudi osvetljena, bo hoja prijetnejša in varnejša. Vrednost gradbenih del, ki jih je izvajalo podjetje Ograjenšek, je pet milijonov tolarjev, k temu pa bo potrebno prišteti še izvedbo razsvetljave.	D. N.
Če bi gorel Novem
Prijetno srečanje gasilk
Udeleženke letošnjega srečanja
Z vaje Novem 2005
Ob koncu meseca požarne varnosti je bila v podjetju Novem na Ložnici pri Žalcu izvedena taktična gasilska reševalna vaja. Namen vaje je bil preizkusiti usposobljenost in pripravljenost za gašenje in reševanje.
Taktična vaja se je pričela s predpostavko. da je zagorelo na lakiranem avtomatu. Zaposleni so najprej poizkusili pogasiti začetni požar, kar pa jim ni uspelo. Po obvestilu Regijskega centra za obveščanje Celje, da je prišlo do razširitve požara, je
stekla akcija enot v občinskem gasilskem poveljstvu Žalec. V akciji so s svojo tehniko in operativnim članstvom sodelovala prostovoljna gasilska društva iz Žalca, Ložnice pri Žalcu in Gotovelj. Še pred prihodom gasilcev je bila zaradi razširitve požara v prostorih, povezanih z lakirnico, opravljena evakuacija zaposlenih. Gasilci so pogasili požar, zavarovali okolico in varovali sosednje objekte. Opravljena vaja je pokazala pripravljenost gasilcev in zaposlenih za kar najbolj učinkovito ukrepanje ob morebitni nesreči, kot je denimo požar.
V	vaji so bile preizkušene vse faze posredovanja, in sicer od začetnega gašenja do postopkov evakuacije, zavarovanja in tudi gašenja in varovanja objektov.
Vajo so si ogledali tudi žalski župan Lojze Posedel in svetniki. T. Tavčar
V	mesecu požarne varnosti je vseh 32 prostovoljnih gasilskih društev iz petih občin Spodnje Savinjske doline, združenih v Gasilski zvezi Žalec, pripravilo dneve odprtih vrat. Gasilske domove, njihovo delo in tehniko za gašenje in reševanje si je ogledalo veliko najmlajših iz vrtcev in učenci osnovnih šol.
Najmlajše občane mesta Žalec je z delom prostovoljnih gasilcev in njihovo tehniko seznanil poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Žalec Miroslav Lovrek. Otroci so se popeljali z gasilskim vozilom, se seznanili s humanimi dejavnostmi, ki jih opravljajo prostovoljni gasilci brezplačno, v rokah podržali cev, iz katere je brizgala voda ... Bili so zelo radovedni in so z navdušenjem poslušali razlage gasilcev.	T. Tavčar
Tudi letos je ob mesecu požarne varnosti komisija za članice pri Gasilski zvezi Žalec organizirala tradicionalno srečanje gasilk GZ Žalec in Prebold. Srečanja, ki so ga pripravili v Domu krajanov na Gomilskem, se je udeležilo 170 gasilk.
Zbrane je pozdravila voditeljica prireditve Sabina Sorčan, tajnica GZ Žalec, ki je poseben pozdrav namenila tudi gostom: članu predsedstva GZ Slovenije in poveljniku GZ Žalec Franciju Naraksu, poveljniku savinjsko-šaleške regije Francu Finkštu, podpredsedniku GZ Žalec Dušanu Pungartniku, poveljniku GZ Prebold Branku Verku, županu Občine Braslovče Marku Balantu, podpoveljniku GZ Žalec Janiju Šaleju, poveljniku občinskega poveljstva Žalec Zvonetu Kotniku ter poveljnikoma OP Tabor in OP Vransko Ivanu Derči in
Vladu Reberšku. Namen vsakoletnega srečanja gasilk je predstaviti delo in uspehe minulega leta ter pridobiti kakšno svežo idejo ali zamisel za nadaljnje delo v tej najštevilčnejši humanitarni organizaciji. V kulturnem programu so nastopili pevci z Dobrovelj (vsi tudi gasilci), Eva Černec s flavto in članice ženskega pevskega zbora Gotovlje.
Pomagati povsod, kjer se pomagati da, s sredstvi, ki so na razpolago, in pri tem včasih tvegati celo lastno življenje, so plemenite lastnosti gasilcev. Te lastnosti imajo tudi gasilke, ki se v okviru svojih zmožnosti aktivno in požrtvovalno vključujejo v delo gasilskih organizacij. Komisiji za članice
obeh gasilskih zvez sta v sliki in besedi pripravili pregled pomembnejših aktivnosti v obdobju od zadnjega srečanja do danes. Vsa pohvala velja članicam obeh komisij: GZ Žalec, ki jo vodi Savina Naraks, in GZ Prebold pod vodstvom Andreje Kumer, ki so skozi vse leto pripravljale aktivnosti. Zahvala pa velja predvsem članicam, ki so se vseh aktivnosti udeleževale. Prav tako se zahvaljujejo vodstvoma zvez ter občinam in županom za moralno in finančno podporo. Sklepna misel obeh predsednic je bila, da kljub uspehom ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Temu bodo skupno sledile pri delu v prihodnje.	F. Č.
Gasilci odprli vrata
Otroško radovednost malčkov iz žalskega vrtca je tokrat potešil poveljnik Miroslav Lovrek.
Sprejem novih članov
Kviz gasilske mladine GZ Prebold
V dvorani preboldskega gasilskega društva so zadnjo soboto v oktobru pripravili kviz gasilske mladine Gasilske zveze Prebold. Mladi so se na tovrstnem tekmovanju srečali že četrto leto. Letos je bila organizacija v rokah PGD Prebold - Dolenja Vas - Marija Reka.
Mladi gasilci so tekmovali v dveh starostnih kategorijah. Prvo kategorijo so sestavljali mlajše pionirke in pionirji v starosti od 7 do 10 let, drugo pa mlade gasilke in gasilci v starosti od 11 do 14 let. Mlajši so se med sabo pomerili v znanju iz požarne preventive, gasilske abecede, v splošnem gasilskem znanju, znanju vezanja vozlov, sestavljanju lika in šaljivi igro. V starejši kategoriji so mladi gasilci morali pokazati tudi svoje znanje iz poznavanja gasilskega orodja.
Tekmovanje je vodila predsednica mladinske komisije pri Gasilski
zvezi Prebold Katarina Grenko, znanje je ocenjevala posebna komisija, za pravo navijaško in tekmovalno vzdušje pa so poskrbeli gledalci iz posameznih gasilskih društev.
V mlajši kategoriji so bili najuspešnejši mladi gasilci iz Sv. Lovrenca, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili ekipi iz Groblje. V starejši kategoriji je bila najboljša ekipa iz PGD Groblja, druga je bila ekipa iz PGD Sv. Lovrenc in tretja ekipa PGD Kaplja vas. Mlade tekmovalce so pozdravili in jim čestitali za dosežene rezultate predsednik gasilske zveze Prebold Jože Veber, poveljnik zveze Branko Verk in poveljnik preboldskega gasilskega društva Darko Kranjec. Pozdrave in čestitke je ob tej priložnosti mladim gasilcem izrekel tudi podžupan Občine Prebold Franci Škrabe in jim zaželel dober uspeh tudi na regijskem tekmovanju.	D. Naraglav
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure
PREGLEDI VIDA ZA OCALA IN KONTAKTNE LEČE četrtek, 8.12. in 22. 12. 2005 NAROČITE SE!
- DECEMBRSKI POPUST -
10 % popust na komplet korekcijskih očal ZNIŽANJE SONČNIH OČAL
OD 20 % DO 50

obiščite nas in videli boste bolje
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO »LIPA« GOTOVLJE
ORGANIZIRA
KMEČKO TRŽNICO S SEJMOM POD LIPAMI
vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 12. uro na območju središča vasi Gotovlje
PRVI SEMANJI DAN BO V SOBOTO, 3.12. 2005.
Po nakupih se bo ta dan gotovo oglasil Miklavž.
Na sejmu in tržnici pričakujemo ponudbo domače in umetne obrti, domače hrane živalskega in rastlinskega izvora, sadik, potaknjencev, raznovrstnih pijač, zdravilnih zelišč in čajev, gospodinjskih, vrtičkarskih in kmetijskih potrebščin, tekstilij, stkanih ali spletenih na obrten način. Ponudbo kmečkih gospodarstev. Možno se bo tudi dogovoriti za nakup živih živali, hišnih ljubljencev, drobnice in perutnine.
Ponudniki blaga, ki so najavili svojo udeležbo, zagotavljajo, da bo na tržnici in sejmu vse:
»od šivanke do plišastega slona, od trsa do glaž'ka, od prašička do špile pod mizo, za lačne in žejne, za firbce in kupce«. Preživite z nami prijetno sobotno dopoldne.
Vljudno vabljeni!
Turistično društvo LIPA Gotovlje
IVA,
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11
Predsednik Zdenko Terpin med svojim govorom
Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je pred dnevi znova pripravilo slovesen sprejem novih članov v to veteransko organizacijo, ki šteje že okrog 600 članov.
Na slovesnosti je zbranim spregovoril predsednik veteranske organizacije Zdenko Terpin. Nove člane je seznanil z delom njihove organizacije, aktivnostmi in pravicami, ki jih imajo kot veterani po 50. letu starosti. Spregovoril je tudi o času izpred 15 let, ko seje začela
pot slovenske samostojnosti. Posebej je poudaril tudi čas neoddaje orožja JLA in skladiščenje le-tega na tajnih lokacijah pri družinah in čas vojne. Izrazil pa je tudi obžalovanje, da mnogi ne znajo ali nočejo razumeti časa, ki je bil ključni za današnjo samostojnost in neodvisnost Slovenije.
Predsednik Zdenko Terpin je ob zaključku skupaj s podpredsednikom Milanom Vogrincem novim članom podelil članske izkaznice. Veteranska organizacija se je okrepila za 36 novih članov. D. N.
OB 7. OBLETNICI
<F4UJZ<ESS<PVA ACSina
v Žalcu, ul. Savinjske čete 1, tel.: 710 37 13
se je pridružil še MOSKJ	SALON
- delovni čas: pon.-pet. 8.-18. ure, sob. 8-13. ure.
Na novo pa je odprt tudi
T<SJZ<E<SISKJ SALON na SJMSKJ CESTA 35 V Š<EMT<E<mp
(hiša župnišča), tel.: 570 12 70.
Delovni čas: pon.-pet. 8.-18. ure, sob. od 7.-13. ure.
Tudi letos razstava in koncert
Tradicionalno martinovanje DU Tabor
Z odprtja razstave
Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki združuje invalide vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo razstavo ročnih del svojih članov in humanitarni koncert. Kot je povedal ob odprtju razstave predsednik zveze Janez Meglič, je razstava posvečena 35-letnici delovanja društva in 3. decembru, mednarodnemu dnevu invalidov.
V avli je svoje izdelke na ogled postavilo štiriindvajset članov društva. Zbranim sta spregovorila podžupan
Med nastopom vokalne skupine Primule s Polzele in voditeljica dobrodelnega koncerta Jožica Ocvirk
Občine Žalec Marijan Tu-ričnik in predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest
Ramšak, ki je razstavo tudi odprl. Za popestritev dogodka je poskrbel harmonikar Bojan Brodej.
Poslušalci dobrodelnega koncerta so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Udeležence koncerta je pozdravil žalski župan Lojze Posedel, vsem pa se je ob koncu zahvalil predsednik društva Janez Meglič. Na dobrodelnem koncertu so po njegovih besedah zbrali 520 tisoč tolarjev, ki jih bodo namenili za njihov socialni program.
T. Tavčar
Prijetno srečanje na Trju
S srečanja starejših krajanov v telovadnici POŠ Trje
»Lepo je poznati nekoga, s katerim lahko deliš solze in smeh, lepo je, če lahko s kom deliš svoje spomine in sanje, lepo je, če si lahko vzameš trenutek drug za drugega, lepo je, če lahko živimo drug ob drugem kot prijatelji.« S temi besedami je udeležencem tradicionalnega srečanja krajanov, starih nad 70 let, zaželela dobrodošlico predsednica Krajevne organizacije RK Galicija Dragica Tratnik.
Letošnje srečanje je bilo prvič organizirano v novi Podružnični osnovni šoli na Trju, ki je postala poleg hrama učenosti prijeten prostor za organiziranje raznih prireditev. Srečanje so pripravili v telovadnici šole, kjer ni manjkalo petja, glasbe in prijaznih besed predsednice RK Dragice Tratnik, predsednika sveta KS Galicije Vlada Majerja in podžupana Občine Žalec Marijana Turičnika. S svojo prisotnost-
jo je dal srečanju pomembno težo tudi domači župnik Janko Cigale. Tratnikova in Turičnik pa sta posredovala tudi pozdrave, ki jih je udeležencem namenil župan Lojze Posedel, ki se tokrat srečanja zaradi službenih obveznosti ni mogel udeležiti.
Za prijeten program uvodnega dela srečanja so poskrbele Pevke treh vasi, ki so s starimi ljudskimi pesmimi obudile marsikakšen spomin na mladost, svoje pa sta z igranjem na harmoniko dodali še Janja Ograjenšek in Melita Podgoršek. V družabnem delu srečanja je za prijetno razpoloženje skrbel glasbeni duo Jasa.
Kot je povedala predsednica RK Dragica Tratnik, živi v KS Galicija 140 krajanov, starih 70 in več let. Med njimi so tudi štirje devetdesetletniki, najstarejši je France Falant, ki bo januarja dopolnil 96 let.	D. Naraglav
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji
Predsednica DU Tabor Danijela Zupanc med pozdravnim nagovorom udeležencem letošnjega srečanja
Društvo upokojencev Tabor, ki letos praznuje 50-letnico svojega delovanja, je v sodelovanju z Občino Tabor tudi letos organiziralo tradicionalno martinovanje z družabnim srečanjem članov in občanov, starih 80 in več let. Tokratna Martinova sobota pa je bila zaradi 50-letnega jubileja društva slavnostno obarvana. Društvo upokojencev Tabor je ob ustanovitvi štelo 52 članov, danes jih šteje 203. V okviru društva se odvijajo najrazličnejše aktivnosti, vsako leto organizirajo tudi pohod iz Tabora do Kisovarjeve domačije in martinovanje. Tokratni kulturni program je bil v znamenju ljudske pesmi, ki so ji s svojimi glasbili dajali vsebino flavtistka Diana
Pajk in harmonikarja Zmago Štih in Neža Lesjak. Povezovalec programa je bil Tone Koz-melj, dolgoletni predsednik DU Tabor. Ob 50-letnici društva sta zbranim spregovorila župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek
in predsednica DU Tabor Danijela Zupanc.
Vsi občani, stari nad 80 let, so bili tudi tokrat deležni posebne pozornosti. Najstarejši med njimi je 95-letni Franc Kumer.
D. N.
Polepšali so jim vsakdan
Z razstave izdelkov iz gline
V mesecu oktobru so v Domu upokojencev Polzela pod vodstvom mentorice Nevenke Andoljšek organizirali delavnico, v kateri so ustvarjali z glino. V dveh kreativnih delavnicah je sodelovalo 32 stanovalcev doma, ki so svojo ustvarjalnost izrazili s čudovitimi izdelki. Mojstrovine so razstavili ob tednu odprtih vrat doma upokojencev.
Ob odprtju sta govorili direktorica doma Eva Lenko in mentorica Nevenka Andoljšek, ki je med drugim povedala, da so ustvarili 64 lepih izdelkov iz gline in jih nato razstavili. Z delavnico so polepšali vsak-
danjik stanovalcev doma in predstavili dejavnosti tudi občanom Občine Polzela. V krajšem kulturnem programu so
nastopili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec, oddelek Polzela.
T. Tavčar
Posvoji punčko in reši otroka...
Že ves mesec november so člani šolske skupnosti na Osnovni šoli Polzela vključujejo v nekatere akcije UNICEFA, med drugim bodo z nakupom sončka in obeska za ključe pomagali podhranjenim otrokom v Nigru.
Otroci v oddelkih podaljšanega bivanja so s svojimi učiteljicami izdelali punčke iz cunj, ki so naprodaj v razstavnem prostoru šole. To je projekt UNICEFA, s katerim bodo prispevali za cepljenje otrok držav v razvoju. Punčka iz cunj je igrača, poznana v vseh kulturah sveta. Danes simbolizira otroke držav v razvoju, ki potrebujejo pomoč. Vsaka posvojena punčka zagotovi cepljenje otroka proti šestim nalezljivim boleznim. Otroci in odrasli imajo dve možnosti, ali punčko naredijo in pošljejo na UNICEF ali punčko odkupijo v vrednosti štiri tisoč tolarjev.
Na šoli so do zdaj izdelali 28 punčk iz cunj. Od tega je posvojenih že 15. Te aktivnosti bodo dobile svoj epilog na že tradicionalnem dobrodelnem koncertu Otroci otrokom, ki ga pripravljajo L decembra ob 17. uri v mali telovadnici osnovne šole. Pred in po koncertu bo mogoče
Punčke iz cunj na razstavnem prostoru
kupiti božično-novoletne izdelke otrok in priložnostno glasilo. Na koncertu in sejmu bodo sodelovali otroci iz vrtca, šole, glasbene šole, tamburaši, osrednji gost pa bo pevec in ambasador UNICEF-a Lado Leskovar.
Člani šolske skupnosti, ki jo vodi ravnateljica Valerija Pukl, so organizatorji celotnega projekta, pri čemer želijo poudariti, da je izkupiček dobrodelnega koncerta namenjen izključno šolskemu skladu. T. Tavčar
UČENCI ŠOLE
S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
vabijo na DAN ODPRTIH VRAT z delavnicami in prodajo, ki bo v torek, 6. decembra 2005, od 10. do 12. ure v II. osnovni šoli Žalec, Šilihova 1.
Tudi letos iskrica sreče za otroke
December je tu, mesec obdarovanj in pošiljanja božič-no-novoletnih čestitk. Vse več podjetij se odloča, da denar, ki bi ga ob koncu leta porabili za poslovna darila, raje podarijo v humanitarne namene. Tudi letos so se v podjetju Pluton gradnje, d. o. o., iz Šempetra odločili, da namesto novoletnih daril poslovnim partnerjem nadaljujejo s projektom »Podarimo iskrico sreče«, ki je namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin.
Tokratna humanitarna akcija je že tretja po vrsti. V letu 2003 je 17 učencev prejelo kolo z vso opremo, trije dijaki pa računalnik. Lani so na zimovanje na Pohorje peljali 50 učencev, ki so prejeli tudi smučarske kombinezone, dedek Mraz pa jim je prinesel še darila. O akciji je direktor podjetja Pluton gradnje Zvone Petek povedal: »Odločili smo se podariti nekaj drugačnega, nekaj, kar bo otroke spremljalo vse življenje. Okrog 45 otrok bomo v drugi polovici letošnjega decembra
peljali na petdnevno zimovanje na Pohorje, kjer bodo doživeli trenutke, ki ostanejo za vedno v spominu, trenutke, ki so drugačni od vsakodnevnih dogajanj. Vsi, ki na kakršen koli način delajo z otroki, vejo, koliko pomenijo taki trenutki, zato želimo tudi zaposleni v podjetju izbirati oblike in metode dela, s katerimi otrokom - mladostnikom na neprisiljen način pomagamo priti do življenjskih izkušenj in določenih znanj, ki jih bodo v življenju potrebovali. Tovrstni obliki doživetega
Starejši pomagajo svojim vrstnikom
V okviru Zveze upokojencev Slovenije poteka projekt Starejši za boljšo oziroma višjo kakovost življenja, katerega cilj je izboljšati življenje prebivalcem Slovenije, starejšim od 69 let, ki živijo doma. V projekt se je vključilo tudi Društvo upokojencev Vrbje, za koordinacijo pa skrbi Katica Petrin.
Najpomembnejši poudarek omenjenega projekta je v tem, da mora biti vanj zajeta celotna starejša populacija na območju, ki ga pokriva določeno društvo upokojencev, in ne samo člani društva. Za izvajanje projekta so bila izbrana društva upokojencev, ker imajo dobro razvito mrežo upokojencev, izkušnje s prostovoljnim delom, v mnogih društvih že razvito mrežo prostovoljne pomoči, starejši
laže vzpostavijo stik z vrstniki, najboljša motivacija pa je, da v tem projektu pomoč organizirajo pravzaprav zase. Lani je bilo v projekt vključenih 12 društev, letos že 26, do leta 2010 pa naj bi tak sistem dela prevzela vsa društva upokojencev v Sloveniji.
Pred izvedbo projekta mora društvo organizirati okroglo mizo, na katero povabi ostale predstavnike organizacij, ki se ukvarjajo s starejšimi. S projektom želijo namreč izboljšati kakovost življenja starejših, ki živijo doma, ob tem pa ničesar odvzeti drugim organizacijam, ki se ukvarjajo s podobnim delom. Projekt v društvu vodi predsednik in najmanj dva koordinatorja ter prostovoljci oziroma poverjeniki. Ti izvedejo anketo med vsemi sta-
rostniki. Vsak prostovoljec po potrebi, vendar redno obiskuje anketirance. Podatki se vnašajo iz anketnega vprašalnika v računalnik v društvu in se redno ažurirajo, upoštevati pa se morajo vsa zakonska določila glede varovanja podatkov. Če anketiranec pisno potrdi, lahko prostovoljec dobljene informacije posreduje centru za socialno pomoč, patronažni službi ali drugim organizacijam, ki mu lahko tudi materialno pomagajo. Pomembno nalogo ima koordinator projekta, saj mora organizirati lokalno koordinacijo strokovnjakov javnih zavodov in nevladnih organizacij, da bodo skupaj reševali zapletene primere potreb starejših.
Kako torej izboljšati kakovost življenja starejšim od 69 let, ki
pravimo šola življenja, v kateri otroci spontano - neprisiljeno pridobivajo znanje po principu lastnih izkušenj in pod strokovnim vodstvom mentorjev.«
Pri izvedbi akcije s podjetjem Pluton gradnje sodeluje Društvo prijateljev mladine Žalec, kjer pravijo, da je najlepše v življenju deliti drobne in velike radosti, se veseliti s prijateljem njegovih dosežkov in uživati v trenutkih njegovega uspeha. In njihov prijatelj oziroma prijatelj otrok je tudi Zvone Petek.
K. R.
živijo doma? Najprej spoznati njihove potrebe s pomočjo ankete. Poiskati tudi tiste, ki ne znajo, ne morejo ali nočejo iskati pomoči. Vzpostaviti stalne stike z javnimi službami in nevladnimi organizacijami ter jim posredovati podatke o potrebah ljudi. Organizirati pomoč v lastnih vrstah (servisne dejavnosti, ustvarjalne delavnice, obiski osamljenih, urejanje vrta ali stanovanja, odmetavanje snega pozimi in podobno). Seznanjati lokalno skupnost o kakovosti življenja in potrebah starejših ter vzpostaviti nadzor civilne družbe nad delom vseh, ki se ukvarjajo s pomočjo na domu in odločajo o starejših. V Društvu upokojencev Vrbje prav v teh dneh zaključujejo z anketiranjem starejših krajanov.	K. R.
ISKRICA SREČE V OČEH
-	2003 - 17 učencevje prejelo kolo z vso opremo, trije dijaki pa računalniško opremo;
-	2004 - 50 učencev smo peljali na zimovanje na Pohorje (Trije Kralji), vsi učenci so prejeli smučarske kombinezone in bili deležni obiska dedka Mraza z božično-novoletnimi darili (Zvone Petek).
Prijazna misel in dobra dela, lepa beseda in čvrst stisk roke niso tolažba,
SO ZAGOTOVILO ZA PRIJAZEN JUTRI.
Najmočnejšo svetlobo oddaja sonce v očeh.
Najmlajši potrebujejo veliko sonca.
Dajemo mu moči.
NAŠ POSLOVNI USPEH JE TUDI POMOČ OTROKOM V STISKI! Razklenili smo svoje dlani, ponudili in prižgali iskrico v očeh najmlajših, osrečili sebe in njih, ker prijaznost dobrega dejanja ustvarja ljubezen in spoštovanje tistim, ki so naše »ISKRICE V OČEH OTROK« potrebni. NE ČAKAMO NA PROŠNJE, VIDIMO, KAM JE TREBA DATI! Prijatelji!
Naj Vas s slehernim dnevom prihodnje leto poplača za zvrhano mero dobrih dejanj in z njimi smelih, uspešnih in vedrih spoznanj...
B R A O N J E
Ivan Cankar Tabor. V petek, 23. decembra, bo otroke v vrtcu in šoli obiskal Božiček. Na božični večer v soboto, 24. decembra, bo božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo (odhod izpred stare šole v Lokah ob 16. uri). V torek, 27. decembra, pa bo ob 18. uri v Domu krajanov tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki.	D. N.
Veseli december
V	času veselega decembra se bo v Občini Tabor zvrstilo kar nekaj prireditev.
V	ponedeljek, 5. decembra, bo ob 17. uri Dom krajanov obiskal sv. Miklavž. Sobota, 10. decembra, bo v znamenju samostojnega koncerta Moškega pevskega zbora Kulturnega društva
Anketa_______________________________________________
Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje po novem
Zdravje je vrednota, ki se je zavemo ponavadi šele takrat, ko zbolimo. Takrat se tudi zavemo, kako drago je zdravljenje. Če ne bi imeli urejenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, bi za zdravila morali odšteti precejšno vsoto denarja. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje imamo sklenjeno z različnimi zavarovalnicami. Zakonodaja je bila pri prostovoljnem dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju po mnenju Ministrstva za zdravje precej nepregledna in nerazumljiva, zato je bil sprejet nov zakon. Zavarovalnice morajo po zakonu, najkasneje do konca tega meseca, torej do danes, pisno obvestiti svoje zavarovance o spremembah, ki jih uveljavlja novi zakon, in jim ponuditi pravično prilagoditev pogodbenega razmerja s 1. marcem 2006. Na to temo smo pripravili tudi tokratno anketo. Naključ-
no izbrane sprašujemo, ali vedo, da morajo v skladu z novim zakonom na novo urediti zavarovanje in ali imajo namen ostati pri isti zavarovalnici.
Jože Lenart: »Tematika mi je poznana, saj berem ča-s o p i s e, marsikaj pa sem zasledil tudi na televiziji in slišal po radiu.
Kot vem, spremenjeni zakon prinaša enotne zavarovalne premije zavarovancev za vse zavarovalnice in to ne glede na starost, spol oziroma zdravstveno stanje. S sprejetjem novega zakona pa naj bi bil povečan tudi nadzor države na trgu tovrstnega zavarovanja, kar mislim, da je za nas zavarovance dobra stvar. Zaenkrat bom ostal pri isti zavarovalnici kot doslej, če pa se bo pokazalo, da bo katera bistveno ugodnejša, se bom prestavil.«
Lidija Kociper: »Zadnje čase je veliko govora o tem, na televiziji in v časopisih pa je tudi veliko reklam vseh treh zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsaka se trudi, da bi pridobila čimveč zavarovancev, saj je očitno to dober posel. Spremenjenega zakona še ne poznam dovolj dobro, da bi lahko govorila o bistvenih spremembah. Pri kateri zavarovalnici bom imela sklenjeno to zavarovanje, pa ta trenutek še ne vem. Najbrž bom za začetek ostala kar pri sedanji.«
Igor Trupej: »Zadeva okrog prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja mi je poznana, saj jo spremljam preko medijev. O tem pa posebej govori tudi zloženka, ki so jo v vsa gospodinjstva v Sloveniji poslali Zveza potrošnikov Slovenije, Minis-
trstvo za zdravje in Slovensko zavarovalniško združenje.
Mislim, da je bila to dobra poteza omenjenih, saj smo zavarovanci s tem dobili poglobljeno informacijo o prostovoljnem dopolnilnem zavarovanju po novem. Kje bom imel sklenjeno to zavarovanje, pa se zaenkrat še nisem odločil.«
Milan Vogrinc: »Glede na to, da rad berem časopise, sem bil s to tematiko seznanjen že takrat, ko so dejali, da bo to izravnalna shema za zavarovalnice. Doslej še nisem veliko koristil tovrstnega zavarovanja, česar sem seveda vesel, in si želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Z do-sedanjo
zavarovalnico smo bili v podjetju in jaz osebno zadovoljni, tako da zaenkrat ne vidim potrebe po spremembi. Če se bo pokazalo, da ni več tako, kot bi si želel, se bom prestavil. Upam, da bo zdravstvo ostalo na istem nivoju in da ne bodo zmanjševali dosedanjih pravic, kot se napoveduje.« Danilo Florjančič: »S to tematiko sem več ali manj seznanjen. Menim, da je glavna pridobitev spremenjenega zakona o prostovoljnem dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju v tem, da zavarovalnice ne bodo več mogle delati razlik med zavarovanci glede na starost, saj bo premija pri vseh zavarovalnicah enotna. Nova zakonska ureditev pa naj bi, kot zagotavlja ministrstvo za zdravje, tudi izboljšala varstvo pravic zavarovan-
cev in prispevala k večji konkurenčnosti zavarovalnic. Tudi sam se bom odločal za tisto, ki mi bo dajala najboljše pogoje.«
Ivanka Pivaševič: »Mislim, da bom ostala kar pri isti zavarovalnici, saj mi tako ne bo potr e b n o ničesar spreminjati. V kolikor bi se pokazalo, da bi imela pri kateri drugi zavarovalnici bistveno boljše pogoje, se bom prestavila. Menim, da večjih razlik ne bo, saj bodo vse poskušale obdržati sedanje zavarovance oziroma si pridobiti nove. O tem, kakšne spremembe prinaša novi zakon o dopolnilnem zavarovanju, ne vem prav veliko, tisto, kar vem, pa sem v glavnem zvedela preko medijev. Sicer pa bo teh informacij zagotovo veliko tudi v prihodnje.«
D. Naraglav
Slovenija in Slovenci v Evropi in na Balkanu
ki so uspešno privedle Slovenijo v Evropsko skupnost, in še čem. Kljub veliki zasedenosti se je povabilu rada odzvala, saj je, kot je dejala vedela, da bo tokrat med svojimi ljudmi, v kraju, kjer je preživljala svojo mladost in pridobivala osnovnošolska znanja. V imenu zbranih je gostji izrekel pozdrav in dobrodošlico Vlado Skok.
S perspektive objektivnega opazovalca vseh teh razmer, ki se danes dogajajo v EU in v Slovenji, je predstavila drugačno plat, kot smo jo vajeni iz medijev ali iz ust politikov. Dejala je, da ni bila nikoli vpeta v strankarske ali ideološke poglede same tematike Evropske unije in svojega profesionalnega dela. Poudarila je tudi, da je vedno skušala ohranjati neko razdaljo, profesionalno akademsko avtonomijo. Kljub temu da je vedno delala raziskave, to nikoli niso bile raziskave po naročilu, v prenesenem pomenu besede, ampak na osnovi strokovnih potreb in zastavljenih ciljev. D. N.
Regijska konferenca
Člani regijskega odbora Mlade Slovenije savinjsko-šaleške regije so se 4. novembra zbrali na volilni regijski konferenci. Konference so se udeležili še poslanec NSi Drago Koren, predsednik RO Nove Slovenije Drago Podgorelec, predsednica ženske zveze Vilma Tekavc, podpredsednica Mlade Slovenije Marjeta Polajnar in predsednik MO NSi Velenje Mirko Pernovšek.
Vsem je zaželel dobrodošlico predsednik regijskega odbora Mladih Slovenije savinjsko-šaleške regije Aleksander Reberšek, ki je v nadaljevanju tudi podal poročilo o delu regijskega odbora v minulem obdobju. Ob zaključku regijske konference so za naslednji dve leti izvolili novo vodstvo regijskega odbora Mlade Slovenije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Aleksander Reberšek z Vranskega.	D. N.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, s 703 30 30; trgovina Žalec ® 713 30 82; slaščičarna Žalec m 713 30 83; trgovina Griže •s 713 30 80; slaščičarna Petrovče s 713 30 84; trgovina Ostrožno n 428 20 60; trgovina Vrbje ® 713 30 86; bar Vrbje ® 713 30 87; slaščičarna Šempeter n 703 30 46; slaščičarna Polzela -e 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80, trgovina Kamnik s (01) 830 82 70; trgovina Laze e (01) 834 70 12.
Spoštovani kupci!
Letos je zima pohitela kot že dolgo ne, vsaj kar se snega tiče, saj smo ga bili zadnji dve leti deležni šele v februarju. Ob tem, da nas je sneg malo zaposlil in razgibal pri odstranjevanju z naših dvorišč, je naredil veselje predvsem otrokom. Ti pa bodo v dneh, ki prihajajo, še večkrat deležni prijetnih dogodkov in veselja, ki jim ga bodo naredili trije dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Da bodo njihova darila čim lepša in tista prava, jih velja priskrbeti v naših trgovinah. Ob tem pa imejte v mislih naš slogan
Zvestoba se nagrajuje
Mislimo, da to naše skupno geslo, vse odkar pripravljamo vsakoletno srečanje v okviru Vranskih poletnih večerov, vsakič na novo potrdimo z odmevno prireditvijo in nagradami, ki naredijo marsikomu praznovanje še lepše in prijetnejše.
Upamo in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. V prihajajočem veselem decembru pa veliko prijetnih dni, zabave in uspešnih nakupov v naših trgovinah.
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
S predavanja prof. dr. Irene Brinar
Na to temo je v predavalnici Garnega šport hotela Prebold potekalo zanimivo predavanje prof. dr. Irene Brinar s Fakultete za družbene vede. Predavateljica Brinarjeva je tudi sodelavka ekspertne skupine, ki deluje pod nazivom Team Europe pri EU V Bruslju. Pri določenih projektih sodeluje tudi z evropsko komisijo, med drugim je ocenjevalka evropskih projektov. Poleg tega veliko predava doma in v tujini, med drugim tudi na Fakulteti za menedžment v
Kopru, na centralni evropski univerzi v Budimpešti, na Evropskem inštitutu v Firencah v Italiji in počne še veliko drugega.
Ker je Irena Brinar po rodu Preboldčanka, doma iz Latko-ve vasi, kjer živijo njeni starši, je to priložnost izkoristilo Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold, ki deluje pod vodstvom Vlada Skoka, in jo naprosilo, da članom društva in ostalim občanom spregovori o Sloveniji in Slovencih v Evropi in na Balkanu, o poteh,
Zmagal skriti pevec rakar
V okviru projekta Phare Ekološko turistična obogatitev ribnika Vrbje je od 28. septembra do 17. oktobra potekal fotografski natečaj. Na natečaj je prispelo 31 fotografij šestih avtorjev.
Ocenjevalna komisija je prvo nagrado prisodila fotografiji z naslovom Skriti pevec rakar, avtorja Dareta Turnška, drugo nagrado fotografiji Zima se poslavlja Venclja Ferranta in tretjo fotografiji Senca Mirana Oroži-ma. Slavnostna podelitev nagrad bo 13. decembra v Domu krajanov Vrbje.
Razvojna agencija Savinja, ki je nosilec projekta Ekološko turistična obogatitev ribnika Vrbje, je pred dnevi skupaj s partnerji v projektu, predstavniki Krajev-
Zmagovalna fotografija Dareta Turnška
ne skupnosti Vrbje in udeleženci fotografskega natečaja obiskala avstrijsko Štajersko, kjer so si ogledali tri primere upravljanja z jezeri kot primeri dobrih
oziroma slabih praks. Na obisk jih je povabil avstrijski partner v projektu Inštitut za geografijo in regionalne raziskave Univerze v Gradcu.	K. R.
Tudi preboldska šola EKO šola
Letošnje šolsko leto je eko šola postala tudi OŠ Prebold. Ne glede na to, da ima naziv eko šole šele od letošnjega leta, je v tej smeri delovala že vrsto let in gre tako le za neko nadgradnjo dosedanjega dela po načelih in smernicah eko šol, ki se morajo s svojim delom vsako leto na novo potrjevati.
Sredi minulega meseca so na osnovni šoli pripravili dan šole in prvi eko dan. Ravnatelj Milan
Jezernik je skupaj s predstavnico eko šole Matejo Kočevar in predstavnico učencev Nejko Golič v spomin na ta dan posadil lipo. Učenci so se v skupinah podali v gozd, kjer so imeli različne aktivnosti. Nekateri so se odločili osrečiti starejše krajane s kostanjem, mladi navdušeni biologi so se ukvarjali s proučevanjem malih živalic, spet tretji so prisluhnili drevesom in se preizkusili v poeziji, nekateri so likovno
ustvarjali, nekateri sadili drevesca in počeli še marsikaj.
Zelo zanimivo pa je bilo tudi druženje z lovcem in gozdarjem, ki sta jim marsikaj povedala o problemih, ki jih povzroča človek v gozdu. Tovrstnih in podobnih aktivnosti tudi v prihodnje ne bo manjkalo, mladi eko frajerji pa se bodo trudili, da bodo opravičili naziv eko šole, kar so zatrdili na letošnji zaključni prireditvi Naš kraj lep in urejen.	D. N.
Zbrali 11 ton nevarnih odpadkov
Jesensko zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki ga vsako leto organizirajo Javne naprave Celje tudi v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, je za čisto okolje zelo pomembno. Z nevarnimi odpadki je zaradi njihove strupenosti in nevarnosti potrebno ravnati še posebej pazljivo. Z nevarnimi odpadki se srečujemo vsak dan v delovnem in domačem okolju. Ker so težko razgradljivi, predstavljajo nevarnost za človeka in okolje, zato nevarne odpadke zbirajo, predelujejo in uničujejo pod
strokovnim nadzorom, ločeno od ostalih odpadkov. Tudi v letošnji jesenski akciji so v Javnih napravah Celje zbirali odpadna motorna olja, jedilna olja in maščobe, premaze, lepila, smole, ki vsebujejo nevarne snovi, topila, kisline, pesticide, baterije in akumulatorje, zavržena zdravila, embalažo, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi, električno in elektronsko oprema in pršila.
V vseh šestih spodnjesavinjskih občinah so zbrali skoraj 11 ton teh odpadkov. Od tega največ v žalski občini - 4.730 kg, sle-
dijo občine Braslovče - 2.215 kg, Vransko - 1.467 kg, Prebold - 1.015 kg, Polzela - 668 kg in Tabor - 866 kg. Skupaj je nevarne odpadke oddalo 473 občanov od tega 223 v Žalcu, 89 v Braslovčah, 64 na Vranskem, 45 v Preboldu, 30 v Taboru in 22 na Polzeli. Zanimiv je tudi podatek, koliko teh odpadkov pride na prebivalca v posamezni občini. Največ, 59 dekagramov v občinah Tabor in Vransko, 46 v braslovški občini, 23 v žalski, 22 v preboldski in 13 dekagramov v občini Polzela.
T. Tavčar
november 2005
PODJETNIŠTVO
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3. 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2005 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4. gospodarska infrastruktura in javne storitve (UL RS št. 53/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1.: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 39-42/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
-	Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, občinam, lastnikom in upravljalcem javnih stavb za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov javnih stavb in ustanov in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (UL RS, št. 54/05) Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca marca leta 2006. Informacije: e-mail: dragotin.zivkovic@gov.si
-	Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003 - 2005 (projekt GEF). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.06.2006. (UL RS, St. 53-54/05)
Ministrstvo za gospodarstvo
-Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj-Ukrep 1.1.: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 71-72/05) Obrazec za najavo je objavljen na spletnih straneh ministrstva (http://www.mg-rs.si). Najava mora biti posredovana na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v RS, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna namenjenega za kulturo (UL RS, št.97/05) Poziv se začne 04.11.2005 in zaključi s porabo razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 04.02.2006. Informacije: ga. Marjeta Prezelj, e-mail: Marjeta.Prezelj@gov.si
-	Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju drugih manjšinjskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št.97/05) Poziv se prične 04.11.2005 in zaključi s porabo razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 04.02.2006. Informacije: ga. Marjeta Prezelj, e-mail: Marjeta.Pre-zelj@gov.si
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 4/05). Rok prijav je odprt do 31.12.2005. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, na tel. 300 13 09, vsakdan od 8. do 10. ure (kontaktna oseba mag. Eva Lavrenčič).
Agencija RS za regionalni razvoj
-	2. javni razpis v okviru Sosedskega programa Slovenija -Madžarska-Hrvaška 2004 - 2006 (UL RS, št. 103/05) Rok za prejem vlog je 01.02.2066 do 14. ure. Dodatne informacije po faksu in elektronski pošti: 01/431 33 60, 02/ 333 13 24,05/
731 85 31, 01/ 431 33 60, e-mail: vesna.silic@gov.si, laura.lajh@gov.si, olga.abram@gov.si, tea.pirih@gov.si.
Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb (UL RS, št. 26-28/05) Vloga se odda na pošti in mora biti oddana najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Agencije:www.gov.si/aure.
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (UL RS, št.26-28/05) Rok za predložitev vlog je do objave zaključka javnega razpisa v Uradnem listu. Dodatne informacije: razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani sofinancerja: www.gov.si/aure in po tel.01/300-69-90, vsak ponedeljek in sredo od 9.-12. ure.
Ad futura, znanstveno - izobraževalna fundacija RS
-	Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav začne teči od 18.11.2005 do 08.09.2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni.
Zavod RS za zaposlovanje
-	Popravek javnega razpisa za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk (UL RS, št. 78/05) Namen razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ali za krajši delovni čas pri neprofitnih delodajalcih. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe Zavoda do:
Za tretje odpiranje do 12.00 ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januarja 2006 do 24. ure.
Za četrto odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2004 do 24. ure.
-	Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je ustvarjanje novih delovnih mest za posebej ranljive skupine brezposelnih oseb s spodbujanjem subvencioniranega zaposlovanja težje zaposljivih oseb, ki so starejše od 50 let, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom.
Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe Zavoda do:
Za drugo odpiranje do 12.00 ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januarja 2006 do 24. ure in
Za tretje odpiranje do 12.00 ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2006 do 24. ure.
-	Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom pri neprofitnih delodajalcih, z možnostjo podaljšanja njihove zaposlitve do največ pet let.
Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe Zavoda do:
Za drugo odpiranje do 12.00 ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januar 2005 do 24. ure in
Za tretje odpiranje do 12.00 ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. april.2005 do 24. ure.
-	Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih (UL RS, št. 79/05) Namen javnega razpisa je dvig usposobljenosti in zaposljivosti invalidov in drugih brezposelnih oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ter vzpostavitev pogojev za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti, na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS. Rok za tretje odpiranje je: do 12. ure 20. januarja 2006.
-	Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2006 (UL RS, št.97/05) Prvi rok predložitve vlog je 23.11.2005, po tem datumu pa v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Zadnji rok za predložitev vlog je 05.10.2006. Informacije na spletni strani: http://www.ess.gov.si
Ekološki razvojni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih nalož 34PO05A (UL RS, št. 15-16/05). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološkem skladu RS, javnem skladu Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01/241-48-20, telefax: 01/241-48-60 in na spletni strani www.ekosklad.si.
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 330BO5A (UL RS, št. 71-72/05) Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31.1.2006. Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali po pošti na naslov: Eko sklad, j.s., Trg republike 3,1000 Ljubljana.
Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica
-	Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« - spodbujanje razvoja turističnih destinacij -financiranje turistične infrastrukture in namen »C« - prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con (UL RS, št. 82/05) Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15.3.2006. Drugo odpiranje bo 16.1.2006 in zadnje odpiranje 15.3.2006. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani:http://www. rdf-sklad.si ali pri kontaktni osebi ga. Katji Zgonc, tel.: 01/836 19 53, fax: 01/ 836 19 56, e-mail: katja.zgonc@rdf-sklad.si
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: wwiv.pcmg.si
Informacijska točka	omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč
in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših internetnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12 -14 ure, sreda od 8 do 12 ure, četrtek od 8 do 15 ure in petek od 8 do 12 ure
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole, idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si
Jankovič pred razrešitvijo v Taboru
Zoran Jankovič na enem od zadnjih sestankov v vlogi predsednika uprave Mercatorja v Taboru
Nekaj dni pred njegovo razrešitvijo je predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič obiskal Tabor. Povabil ga je župan Vilko Jazbinšek, da bi se pogovorili o možnostih izboljšanja trgovske ponudbe v občini Tabor.
V Občini Tabor sta dve trgovini, ena je v lasti Kmetijske zadruge, ki ne more pokrivati potreb občanov, druga pa je v lasti Savinjske trgovske družbe in je od lanskega leta franšizna trgovina Mercatorja. Ker si v občini želijo ustreznejšo trgovsko ponudbo, ki jo zagotavlja znak Mercatorja, in ker so bili obveščeni, da se lastniki Savinjske trgovske družbe umikajo iz trgovinske dejavnosti, je župan Vilko Jazbinšek naslovil pismo na predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankoviča, v katerem je razložil trgovski položaj v občini in izrazil željo, da Mercator ostane v Taboru oziroma poveča svoj tržni delež v tem delu doline z izgradnjo večjega trgovskega objekta v njihovi občini.
Zoran Jankovič se je s članom uprave Marjanom Sedejem odzval povabilu. V Taboru so ga pričakali tudi nekateri drugi predstavniki savinjskih občin, ki si prav tako želijo Mercatorja za najbolj šega soseda. Vilko Jazbinšek je po podrobnejši predstavitvi njihovih potreb in želja Jankoviču ponudil možnost odkupa zemljišča za izgradnjo trgovine ali drugih potrebnih objektov. Zoran Jankovič je to sprejel kot dobro potezo, član uprave Marjan Sedej pa je k temu pristavil, da ekonomski izračuni, ki so jih opravili za področje Občine Tabor, ne govorijo v prid takšni investiciji, bi jo pa bilo precej lažje opravičevati, če bi občina pri tem sodelovala s svojim deležem. V zvezi s tem je predlagal, da bi
občina z darilno pogodbo Mercatorju dala zemljišče ali pa trgovsko družbo oprostila plačila komunalnega prispevka. Kot je dejal Jankovič, naj bi Mercator v naslednjih petih letih vsako leto namenil 10 milijard tolarjev za gradnjo, obnovo in širjenje trgovin v Sloveniji. Njihova odločitev je, da pridejo v vsak kraj Slovenije, kjer je zadosti ekonomskih razlogov, da trgovina posluje pozitivno in uspešno. Taborski problem je, kot je dejal Jankovič, predvsem v kupni moči in v premajhnem številu prebivalcev. Da je trgovina uspešna, mora imeti mesečno od 14 do 15 milijonov tolarjev prometa. Velikost takšne trgovine je približno 115 kvadratnih metrov, kar je, kot je dejal Marjan Sedej, velikost ljubljanske trafike. Jankovič je dodal, da se Mercatorju ne splača graditi trgovine, ki bi imela manj kot 300 kvadratnih metrov.
In kaj na vse to pravi župan Vilko Jazbinšek?
»Zavedamo se, da smo ekonomsko šibki za naložbene načrte, vendar pa trdim, da smo zelo elastičen in razvijajoč sistem. Vse analize namreč temeljijo na statičnih podatkih iz preteklosti in ne upoštevajo razvojnih možnosti, ki jih naše okolje vsekakor premore. Prepričan sem, da se bo Tabor razvijal v smislu nove poselitve tako, da se bo povečevalo število prebivalcev oziroma
povečevala kupna moč. Nekaj pa morajo za to narediti tudi ljudje sami. Zato bom pozval prebivalce naše občine, da poskušajo biti čim bolj lojalni domači trgovski ponudbi, tako da se bo povečal promet v naši trgovini in bomo dosegli statistično vrednost, ki je potem zadostni parameter, ki ga morajo imeti trgovci pri svojih kalkulacijah, sicer ne gredo v naložbe. Ne glede na današnji sestanek in ekonomske poglede obeh gostov sem optimist in upam, da bo Mercator ostal v občini in vsaj z obnovljeno in posodobljeno trgovino opravičil dobro ime najboljšega soseda in boljšo trgovsko ponudbo v občini.« Glede možnosti, da bi Mercatorju podarili zemljišče za gradnjo večje trgovine, pa je dejal: »Takšen predlog je razumljiv, saj si vsakdo skuša zmanjšati neto investicijsko vrednost, vendar pa v tem trenutku občina ne razpolaga s takim premoženjem, vsaj ne na teh lokacijah, ki so zanje zanimive, da bi jim lahko več ponudili in si tako izboljšali možnosti za investicijo.«
In kaj je ob zaključku dejal Zoran Jankovič? »Zelo sem vesel povabila župana in ostalih predstavnikov občin iz Savinjske doline, v kateri smo že močno prisotni. Če bo vse tako, kot načrtujemo, in če bo svoje izpolnila tudi občina, bomo že letos oziroma v začetku prihodnjega leta začeli z izgradnjo novega trgovskega kompleksa na Vranskem. Za Tabor bo odločitev padla drugo leto, ko bomo pretehtali vse možnosti, vsekakor pa bomo svojo prisotnost v dolini še krepili. Dolgoročno imamo namen v Žalec prestaviti tudi vso tehniko, izgradnje oziroma posodobitve pa bodo postopoma deležne tudi vse naše trgovine v dolini.«
Zorana Jankovič je na veliko presenečenje javnosti in celo njega samega nov nadzorni svet 15. oktobra nekrivdno razrešil.	D. Naraglav
ŠIVANJE ZAVES PO MERI
brezplačno svetovanje na vašem domu
if*

s*-
CfeUKOVAUSM STUDIO NN
Nina Polajžer Koželj s.p.
KIDRIČEVA ULICA 22
ŽALEC
tel.:03/7 1 O 05 54
www.studio-nn.com
grafično oblikovanje tisk
a.hlrlkl.-VJf
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
STAVB MO KLEPARSTVO IM KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KaSAZE 69/E, 3301 PETROVČE
TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
W A V ' V
Z vami že I 20 let I
Rojstvo nove tovarne
Vodstvo tovarne na tiskovni konferenci (skrajno desno Robert Grah, dr. Alfred Sche-fenacker in ob njem Klaus Holeczek)
Natanko leto dni po uvedbi stečaja nekoč mogočne Tekstilne tovarne Prebold, ki se je ponašala z lovoriko najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu, je na njenem »pogorišču« zrasla nova, sodobna tovarna nemškega koncerna Schefenacker. 15. november 2004 bo ostal v spominu kot eden najbolj žalostnih dni preboldskega gospodarstva, 15. november 2005 pa dan veselja, dan rojstva nove tovarne in novih možnosti in priložnosti za vso lokalno skupnost, še posebno za zaposlene, ki jim bo zagotovljena socialna varnost. Trenutno je teh le 48, to število pa naj bi se s širitvijo proizvodnje že prihodnje leto povzpelo krepko čez 200. Med njimi bo v prvi vrsti okrog 120 delavk nekdanje tekstilne tovarne, ki so ostale na cesti po uvedbi stečaja.
V Preboldu podjetje SAPS, katerega lastnik je zdaj v celoti koncern Schefenacker, že izdelujejo zadnje zavorne luči za avtomobilske znamke BMW, Mercedes in Smart, že januarja pa naj bi stekla proizvodnja za zadnje avtomobilske luči. Kot je povedal Robert Grah, koncernov zastopnik za Slovenijo in solastnik Schefenackerjevega
obrata v Slovenskih Konjicah, nameravajo Nemci v Slovenijo postopoma preseliti vso proizvodnjo žarometov z Madžarske in deloma tudi iz Nemčije. To pa pomeni, da naj bi imeli v Preboldu največji obrat za proizvodnjo žarometov zunaj svoje matične države. Zakaj se je vodstvo koncerna odločilo imeti proizvodnjo v Sloveniji, je na novinarski konferenci ob odprtju nove tovarne povedal Robert Grah. »V veliko veselje mi je in hkrati si štejem v čast, da smo
uspeli prepričati vodstvo skupine Schefenacker še enkrat (prvič Slovenske Konjice op. a.), da je Slovenija pravilna odločitev za nadaljnjo širitev skupine. Naša skupna ocena je bila, da so stroški dela in logistike še kolikor toliko sprejemljivi. Poleg tega je na tej lokaciji še zadosti prostora za širitev proizvodnje, saj imajo hale skoraj 20.000 kvadratnih metrov površin, približno toliko merijo tudi zunanja zemljišča, ki jih bomo v prihodnjih letih, če bo potrebno, pozidali. Vesel sem, da smo se odločili za Prebold, saj so tu logistične povezave bistveno ugodnejše, kot če bi tovarno postavili na prvotno mišljeni lokaciji v Zasavju. Če v Zasavju ne bi imeli težav z dovoljenji, najbrž danes ne bi slavili v Prebold. Tu so nas sprejeli z odprtimi rokami in v izjemno kratkem času uredili vsa potrebna dovoljenja za začetek obnavljanja nekdanjih hal za novo tovarno. V res rekordnem času smo uspeli obnoviti in dograditi poslovne prostore in tako postaviti temelje za podjetje, za tega otroka, ki naj bi zrasel v močnega moža, v močno podjetje. Današnji dogodek je velika stvar za lokalno skupnost, za Slovenijo in za vse nas, še posebej zato, ker se kapital in proizvodnja vedno bolj selita iz Evrope na Bližnji in Daljni vzhod in s tem
Nekdanje delavke TTP so zamenjale tekstil za proizvodnjo luči za avtomobile.
povzročata zapiranje delovnih mest tudi pri nas. S to odločitvijo smo uspeli nekaj delovnih mest dodatno odpreti, zato bi ob tej priložnosti želel poudariti, da nam je bilo izkazano veliko zaupanje, v roke pa položena velika odgovornost, ki je ne smemo zapraviti. S skupnimi močmi moramo pomagati temu otroku, da bo shodil, odrasel in postal sposoben prilagajati se vsem svetovnim trendom in izzivom. Ob današnjem dogodku se moram zahvaliti Ministrstvu za gospodarstvo za pomoč, sodelavcem SGA-ja in SAPS-a, projektu MR in projektantom, lokalni skupnosti in vsem ostalim, ki so sodelovali v tem projektu, katerega rezultat je današnji uradni zagon proizvodnje.«
Robert Grah po uspešni izpeljavi projekta v Preboldu prepušča direktorsko mesto preboldske tovarne Klausu Holeczeku. Slednji je povedal, da ne bodo zaposlovali le manj kvalificirane delovne sile, ampak tudi strokovnjake, ki jih bodo iskali po vsej Sloveniji. Lastnik dr. Alfred Schefenecker pa pravi, da v Preboldu vidijo potenciale za ras podjetja tudi v. razvijanju novih tehnologij za nove trge. Nemci so v novo tovarno vložili približno 5 milijonov evrov, približno toliko denarja pa še načrtujejo za nakup novih proizvodnih linij. Pri dosedanji naložbi je sodelovala tudi Slovenija, ki je v okviru programa za spodbujanje tujih vlaganj dodelila 272 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Novi lastniki pa so se s tem tudi pogodbeno obvezali, da bodo zaposlili najmanj 200 ljudi. Slovesnost ob odprtju nove tovarne je bila nekaj posebnega, za kar so poskrbeli govorniki, vključno s preboldskim županom Vinkom Debelakom. Ta dan je bil zelo vesel tudi stečajni upravitelj Branko Djordjevič, saj mu je s prodajo velikega dela nekdanje TTP uspel izjemen podvig. Njegovo osnovno vodilo je bilo v Prebold pripeljati kupca, ki bo ustvaril nova delovna mesta.	D. Naraglav
Avtomobilski koncern Schefenacker je med Savinjčani zaenkrat malo znan, prav tako podjetje SAPS, d. o. o.. Ob začetku nove proizvodnje v Preboldu je bilo slišati ugibanja, ali v Savinjsko dolino prihaja konkurenca zelo uspešnega podjetja Novem car interior design, ki je prav tako dobavitelj najbolj znanih proizvajalcev avtomobilov in zaposluje že 620 delavcev. Da so odnosi med podjetjema vsaj zaenkrat dobri, lahko sklepamo po prisotnosti direktorja podjetja Novem Ivana Podpečana na slovesnosti ob odprtju preboldske tovarne Schefenackerja.
Za Utrip je Ivan Podpečan povedal: »Družino Grah poznam že dolgo. Glede na to, da smo oboji v avtomobilski panogi, se poznamo in si tudi izmenjujemo izkušnje. Schefenacker kot skupina in proizvodni program glede na naš program absolutno ni nobena konkurenca, ker sta to dva segmenta, ki sta popolnoma ločena. Res pa imamo enake kupce oziroma proizvajamo dele za enake avtomobile. Je pa dejstvo, da v Sloveniji trenutno ni zadosti strokovnih kadrov. Zelo sem kritičen do dogajanja v naši državi v zadnjih desetih, petnajstih letih. Vsi so drveli v šole, kjer se učijo, kako se denar »tala«, nihče
Ivan Podpečan
pa se ne uči, kako denar ustvariti. Mi in Schefenacker potrebujemo kadre, ki znajo kaj narediti, teh pa Slovenija nima dovolj. Na dolgi rok bo glavna omejitev Slovenije v kadrih. Nezaposlenost pri nas se bo večala ne zato, ker ni možnosti, ampak zato, ker nimamo strokovnih kadrov, ki bi znali organizirati in strokovno voditi delo ter razvijati nove programe. Glede na poznanstva od prej smo s Schefenackerjem naredili tako imenovani »gentleman agreement«, da si kadrov ne bomo kradli. Dva zelo strokovno usposobljena sodelavca sta se zaposlila v Preboldu z mojim soglasjem. Načrtujemo celo, da bomo spodbujali določene možnosti, da bi se izobraževali navzkrižno, da bi vsi napredovali. Upam, da bo res tako.«	K. R.
Product
s h o w
Del proizvodnega programa luči za prestižne avtomobile
Schiedel z novo proizvodno linijo
Nova proizvodna linija
Prvi ponedeljek v novembru so v podjetju Schiedel, d. o. o., Prebold namenu predali linijo in betonarno za proizvodnjo zidakov Final. Poleg zaposlenih so se slovesnosti udeležili tudi nekateri predstavniki iz ostalih Schiedlo-vih podjetij in Holdinga z dr. Rudijem Raussom in dr. Petrom Ortnerjem na čelu. Slednja sta skupaj z nacionalnim direktorjem Dejanom Bošnakom in vodjo proizvodnje Matjažem Jančigajem prerezala slavnostni trak.
Nova naložba ima svoje korenine že v letu 1999, ko se je
podjetje odločilo, da razvije zidak, ki bo uporaben za zidavo dimnikov nad streho. Pri načrtovanju so se držali predhodno sprejetih zahtev, ki so narekovale, da je notranja geometrija enaka obliki plaščev, zunanja pa obliki opeke. Poleg tega mora biti montaža enostavna, brez uporabe dvigal, zidanje izvedeno z običajno malto, sistem pa mora zagotavljati stabilnost dimnika in biti predvsem ekonomičen. Po dobrem letu načrtovanja in izvedenih prednostnih testiranjih se je izoblikovala sedanja podoba zidakov Final in njihova proizvodnja.
Kot so povedali na slovesnosti, je bila v letu 2000 podpisana pogodba o dobavi stroja za izdelavo zidakov. Stroj je bil dostavljen in montiran v začetku leta 2001. Zasnovan je bil kot stroj, ki omogoča večplastno proizvodnjo, to je več zidakov enega nad drugim. Zaradi zahtevne oblike zidakov se je postopek izkazal kot neustrezen in zidaki so se lahko proizvajali največ v dveh slojih. Bilo je izredno veliko izmečkov, ki so včasih presegli vse razumne mere. Zidake je stroj odlagal na jeklene platoje, ki jih je bilo po-
trebno, in to vsakega posebej, odnesti na mesto sušenja. Zelo velik problem je predstavljalo tudi čiščenje orodij - modelov, ki se je izvajalo ročno. V letih 2003/04 je bil napravljen koncept posodobitve zidakov Final, kije obsegal betonarno, linijo za transport in rekonstrukcijo obstoječega stroja v enoplastno proizvodnjo in posodobitev krmiljenja. Projekt je izdelal projektivni biro IBS Sumemer, betonarno je dobavilo in izdelalo podjetje Gradis Tosin iz Ljubljane, transportno linijo in rekonstrukcijo obstoječega stroja ter posodobitev krmiljenja je izvedlo podjetje Gorenje In-dop iz Velenja, gradbena dela pa podjetje Remont Celje. Fe-
bruarja letos je bila izvedena poskusna proizvodnja.
Nova linija, katere skupna investicija je blizu pol milijona evrov, naredi pri izdelavi enojnih zidakov v 8 urah 1200 zidakov oziroma 288 000 zidakov letno. Produktivnost se je povečala za 50 odstotkov, kar je še posebno pomembno, pa linija v vseh pogledih
zagotavlja varno delo. Sicer pa na novi liniji delajo le trije delavci.
Kot je povedal Matjaž Jančigaj, razvoj proizvodne linije še ni končan. V načrtu je avtomatizacija barvanja zidakov in zaščita okolice pred hrupom. Realizacija teh del je predvidena za prihodnje leto.
D. Naraglav
Med slovesnim prerezom traku (od leve) Matjaž Jančigaj, Rudi Rauss, Peter Ortner in Dejan Bošnak
Stanovanjska zadruga Atrij z.o.o.
Lava 7, p. p. 1045 3001 Celje tel.: 03 42 63 110 faks: 03 42 63 136 e-mail: sz-atrij@siol.net
PRODAMO
ŽALEC
•	dvorana, velikosti 250 m2 z garderobo in sanitarijami, tla izvedena v lepem parketu, cena najema po dogovoru; ŽALEC
•	več skladiščnih prostorov velikosti od 200 do 1000 m2,
dober dostop in ostala infrastruktura, cena najema od 5 do 3 EUR/m2;
CELJE
•	Zvodno, industrijska hala velikosti 400 m2 v eni etaži, 2 etaži, starost ca. 20 let, nedokončana stanovanjska hiša velikosti 80 m2, starost 10 let, parcela velikosti 7.800 m2, pretežno gozd, cena 15 mio SIT, koda 769;
NAZARJE
•	gradbena parcela 2.300 m2, lepa idilična lega, v prostorskih planih predvidena za gradnjo, cena 35 EUR/m2.
november 2005
TURIZEM
• TURISTIČNI KOTIČEK •
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec
Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja
javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju Občine Žalec za leto 2006
Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v Občini Žalec v letu 2006.
Na javni poziv za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Žalec;
-	so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon;
-	da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov;
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter projektov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
Obrazci za prijavo so na voljo na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52), na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a (PE Turizem), in na spletni strani www.zalec.si od 30. novembra 2005 dalje. Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako »Ne odpiraj - sofinanciranje turističnih programov in projektov 2005« na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, do 31. decembra 2005.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do 1. februarja 2006.
Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju Občine Žalec za leto 2006. Informacije: ZKŠT Žalec, PE turizem, tel. 712 12 69 (Sabina Palirl
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Telefon: 03 710 04 34, faks: 03 712 12 62 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Priznanja za najlepše podeljena
Predstavniki zmagovalne kmetije Ušen iz Zg. Grušovelj
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je 18. novembra potekala zaključna prireditev akcije Najlepši kraj, hiša in kmetija, ki jo vsako leto pod pokroviteljstvom Občine Žalec organizirata Zavod za kulturo, šport in turizem in Zveza turističnih društev Občine Žalec. Na ta način želijo izboljšati kakovost življenja in spodbujati razvoj urejenega in zdravega okolja ter poskrbeti za turistično privlačnost krajev in učinkovitejšo promocijo Občine Žalec.
Tudi letos je prireditev povezoval radijski voditelj in igralec Jure Sešek, ki je uvodoma postregel z zanimivim pogledom na turizem izpred sto in več let. Posegel je v čas Janeza Hausenbichlerja, dr. Mihaela
Bergmanna, Rajka Vrečarja in drugih Žalčanov, ki so imeli že takrat razvit čut za lepo urejeno okolje in turizem. O tem priča pred sto enajstimi leti ustanovljeno Društvo za olep-šanje trga Žalec. Prireditev so popestrili Okrogli muzikantje. Priznanja sta podelila župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednica Zveze TD Občine Žalec Ivica Čretnik, ki sta v svojih govorih poudarila pomen tovrstnega projekta in rezultate, ki se odražajo v lepo urejenem okolju hiš, kmetij, krajev, podjetij, šol in obnovljenih objektih kulturne dediščine. Izrazila sta tudi zadovoljstvo nad letošnjo akcijo, ki je znova pokazala vsestransko angažiranost občanov za lepo urejeno okolje in s tem
tudi na težko delo ocenjevalne komisije.
V	kategoriji za najlepšo hišo je prvo mesto osvojila družina Zdenke in Iva Teržana iz Podloga, na drugo mesto se je uvrstila družina Sonje in Darka Mazeja iz Petrovč, na tretje pa družina Eme in Draga Rezca iz Žalca. Za najlepšo kmetijo je komisija izbrala kmetijo Ušen iz Zg. Grušovelj, na drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstili kmetiji Drofelnik iz Studenc in Zupanc iz Dobriše vasi.
Za najlepši poslovni objekt v občini je komisija tokrat izbrala podjetje Matjaž, d. o. o., Petrovče, na drugo mesto se je uvrstil Kozmetični salon Evelina, tretje mesto pa je osvojil Mercatorjev trgovski center Levec, ki je bil pred časom povsem prenovljen.
V	kategoriji najlepši kraj ali del kraja je komisija tokrat izbrala središče Ponikve ob cerkvi, na drugo mesto se je uvrstilo naselje Zavrh nad Galicijo, na tretje pa stanovanjsko naselje Grič v Kasazah.
Med osnovnimi šolami je prvo mesto osvojila Podružnična OŠ Trje, drugo mesto je komisija pripisala Podružnični OŠ Liboje in tretje njeni matični šoli, OŠ Griže.
Tokrat so prvič podelili tudi priznanja za obnovljene objekte kulturne dediščine. Prvo mesto je v tej kategoriji osvojila Roblekova vila (ob Erinem poslovnem centru). Hiša je bila sedež velikega posestva in domovanje nekdanjega žalskega župana Frana Robleka. Drugo mesto je komisija namenila stari kaplaniji, ki se nahaja ob cerkvi sv Miklavža v Žalcu, tretje pa Jožekovi kapeli v Studencah, ki stoji ob cesti Velika Pirešica - Ponikva v zaselku Vrhe.
D. Naraglav
Podelitev priznanja Danilu Goriupu za obnovitev Roblekove vile
Zlata medalja za kulinarično artistiko
Konjska glava, oblikovana iz buče
V Hotelih Bernardin v Portorožu je oktobra potekal 52. gostinsko-turistični zbor, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za turizem. Tokratnega zbora se je udeležilo 432 tekmovalcev, ki so se pomerili v 22 tekmovalnih kategorijah s podkategorijami, in 85 ostalih razstavljavcev. Med tekmovalci je bil tudi letos Tomaž Turk iz podjetja Gostišča in hoteli Štorman, ki je tekmoval v kategoriji kulinarična artistika in osvojil zlato medaljo.
Lahko bi dejali, da gre v tretje rado. Tomaž je zadnja tri leta med najboljšimi kulinaričnimi artisti. Na 49. GTZ
Tomaž Turk (desno) z Zvonetom Štormanom
na Bledu je prejel priznanje, lani v Radencih si je prislužil bronasto medaljo, tokrat pa je posegel po najvišjem mestu.
Tomaž Turk je bil v podjet-
ju znanega gostinca Zvoneta Štormana najprej vajenec, po končani šoli pa se je v podjetju tudi zaposlil. Kot kuhar je pokazal velik smisel za okraševanje jedi in omizij in v podjetju so se odločili za njegovo izpopolnjevanje. S kulinarično artistiko se ukvarja že pet let. Postal je izvrsten mojster rezljanja s posebnimi noži.
V podjetju Gostišča in hoteli Štorman so zelo veseli njegovega uspeha, saj je to tudi dobra promocija njihovega podjetja. Seveda je bil zlate medalje zelo vesel tudi Tomaž, saj je z njo poplača ves trud, ki ga namenja tej kulinarični dejavnosti.
D. Naraglav
Primanja domačijam in srečanje starejših
Dobitniki priznanj za najbolj urejeno domačijo v letu 2005 s predsednico TD Go-milsko Boženo Kosu
Turistično društvo Gomil-sko je tudi letos organiziralo tradicionalno prireditev Vesela jesen na Gomilskem. V štirih dneh se je zvrstilo več prireditev, osrednja pa je bila 29. oktobra v dvorani Doma krajanov, kjer so skupaj s KS Gomilsko organizirali srečanje krajanov, starih nad 70 let, in podelili priznanja za najlepše urejeno domačijo.
Priznanje za najlepše urejeno domačijo so letos podelili družini Mahor iz Zakla, družini Ledinšek iz Šmatevža, družini Širše iz Grajske vasi in družini Mandeljc, po domače Greglovim, z Gomilskega. Priznanja je dobitnikom izročila predsednica TD Božena Kosu, ki je ob tem predstavila akcijo za najlepše urejeno kmetijo in aktivnosti, ki jih je dru-
POTEPUH
vi & Mi m
POTEPUH klub
PREDBOZI:CNI IZLETI» Božičkovo mesto CHRISTKINDL in STEYR 1 danodhod10.12-.,17.12.,Adventne ^ skrivnosti v SALZBURGU in OBERNDORFU.odhod	Ledene jaslice in božični sejem v GRADCU^
odhod 11, 11,111!,, NOVOLETMETlna slovenskem in hrvaškem primorju, zdraviliščih, smučiščih,
KRÄHJSKÄGÖRA-NOVI POTEPUHOVI APARTMAJI ■ najem 112-3 app od 73.900 SIT, 1 BAD KLElNKlRCHHčl ■ novoletni termin že ;
TAIZAfllJÄ-12-dnevno potovanjes safarijem in oddihom vZamibaiji alivDubaju-odhodižeod Ml Sil
LAST 1N1ITE: KENIJA,odhod 9.12., hotel 4*. 7 x polni penzion, letalo, 165.510 SIT, EGIPT, odhod 9.12., 7x pol, hotel 5* 119,900 SITT
e-mail: Dotepuh@siol.net, www.mb-dolinar.si plačilo na več obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel; 03/713 23 00,031713 23 01; fax: 03/713 23 08
štvo pripravilo v letošnjem letu. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Braslovče Marko Balant in dobitnikom priznanj čestital za urejene domačije, poseben pozdrav pa je namenil vsem starejšim krajanom. Dejal je, daje zelo vesel, ker je prireditev predvsem prijetno druženje vseh generacij in s tem tudi porok za uspešno delo krajevne skupnosti in TD tudi v prihodnje. Pozdravne besede in dobro počutje je v imenu KS izrekel Dušan Tiselj. Kulturnemu programu so dajali vsebino učenci POŠ Gomilsko in POŠ Trnava, mladi gledališčniki KD Gomilsko in domača vokalna skupina pod vodstvom Urške Tekavc.
D. Naraglav
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1
3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Vrnitev
odpisanih
Dobri poznavalci človeškega bitja vedo, da človek ne more nadzirati »notranjega dogajanja« v telesu. Tako je človek vedno bolj ali manj sam sebi odtujen. Ta odtujenost je najmanjša pri ljudeh, ki uspejo s pomočjo raznih tehnik (joga, energetske samopolnit-ve ipd.) telo obvladovati sorazmerno duhu. Življenje in tragikomičnost sodobnega človeka pa pričata, da mnogi ne obvladajo niti duha, kaj šele telesa. Z natančnim opazovanjem se lahko naučimo, kdaj naš sogovornik ne misli to kar govori oziroma kdaj mu govor ubira druge avtoceste kot grimase na obrazu in kretnje telesa. Obvladovanje enega in drugega je za sodobnega človeka, katerega posel so »public relations« enako pomembna nuja kot na primer obiskovanje različnih tečajev retorike. (Sploh slednje je zelo v modi pri majhnih politikih z moč-virniškimi ambicijami!) Tako lahko z lahkoto ugotovimo iz skisanih nasmehov finalistk na izboru miss (ki niso zmagale), kaj si mislijo o Coubertai-novem načelu ( Važno je sodelovati!). Podobno nas je naše bivše LDSovsko vodstvo razveseljevalo z mimikrijo utapljajoče potnice Titanica takoj po lanskih državnozborskih volitvah. To jim seveda niti ne smemo zameriti, saj smo se tudi mi doma držali kot bi na loteriji v nedeljo tik pred dnevnikom (iz ust simpatične na pol gole in anoreksične predstavnice državne loterijske komisije) zadeli sijajno trojko. Hvala bogu čebelarsko leto 2004 je zatonilo v kletni zatohlosti najelitnejšega ljubljanskega hotela in nas napolnilo z nasmeškom, retorično genialnostjo in optimizmom jelka Kacina, bistroumnostjo in ekonomsko sproščenostjo dr. Mateja Lahovnika in dobrodošlemu neutrudnemu delovnemu elanu Zdenke Cerarjeve. Temperatura je na višku bi rekel (je rekel) v svoji resnici
Za spremembe zdravstvenega sistema v korist zdravja ljudi
V petek, 18. novembra 2005, je v Klubu CD potekala 3. seja konference SD z naslovom Za spremembe zdravstvenega sistema v korist zdravja ljudi. Uvodničarka mag. Julijana Bizjak Mlakar je poudarila, da reforme na področju zdravstva, ki jih predlaga vlada in minister za zdravje Andrej Bručan, ne gredo v pravo smer. Spremembe so v zdravstvu potrebne, vendar morajo biti spremembe takšne, da bodo v korist zdravja ljudi, ne pa v korist posameznih lobijev oz. v korist dobičkov posameznikov.
Konferenca je med drugim podprla spremembe, ki bodo pomenile povečevanje demokratičnih standardov, ohranjanje socialne države, odpravo nepotrebnih birokratskih postopkov v javnem sektorju in nepotrebno trošenje javnega denarja, okrepitev nadzora ter učinkovito preprečevanje državne korupcije.
Še posebej je konferenca podprla krepitev deleža javnega sektorja v zdravstvu v primerjavi z zasebnim sektorjem. Najostreje pa je obsodila podeljevanje koncesij v zdravstvu v zasebno in ne v javno korist, ki ne temeljijo na jasnih pravilih, dobrem nadzoru in merljivih kazalcih učinkovitosti ter kakovosti dela zasebnikov. V SD nasprotujemo privatizaciji zdravstva, ki slabi javno zdravstvo, draži in ogroža osnovno zdravstveno varnost ljudi, zmanjšuje solidarnost in pravičnost zdravstvenega sistema, ki zmanjšuje dostopnost do zdravstvenih storitev in ogroža temeljne že dosežene standarde zdravstvenega varstva. Zato je bila sprejeta zahteva, da se podrobno in v korist javnega interesa določi pravila glede javnega in zasebnega partnerstva.
Med ostalim je konferenca tudi podprla predlog županov iz vrst SD, da se vzdržijo podeljevanja koncesij v
Reforme
Slovenska ljudska stranka
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
zdravo živeči predsednik vseh Slovencev (ki je nedavno tako mimogrede na Kosovem polju obiskal pet nun in sedem pomočnic navkljub nasprotovanju celotne slovenske politike). In ker je na vsakem kongresu z več protikandidati veliko poklicanih, a le malo zbranih, se je to zgodilo tudi z našim. Danes, komaj mesec po bitki na kosovskem polju (ki jo je obiskal tudi dr. Janez Drnovšek; brez svojega štirinožnega svetovalca in kot smo kasneje videli je bil to šele začetek obdobja Drnovškovega prebujenja), je še prezgodaj reči, kdo so zmagovalci in kdo poraženci. Drugo leto ob takem času, po lokalni volilni bitki, bomo že bližje odgovoru. Zaenkrat le še čakamo, da nas bo nesojeni rešitelj liberalnega stvarstva nagovoril (in nam kot Nietzschejev Zaratustra, ki nagovarja sonce) rekel: »Ti velika zvezda! Kaj bi bila tvoja sreča, če bi ne imelo teh, ki jim svetiš!« Kdo sedaj med nami je li-beralec/liberalka leta, se raje ne bomo prepirali, kajti nočemo da bi prišlo do duge velike krize v stranki. Vseeno pa tvegam, da je bila naj »faca« ldsovske druščine 2005 Breda Krašna, ki ji je kot »noname« kandidatki baze uspelo priti v podpredsedniški polfinale na kongresu v Ljubljani.
vodja lokalne pisarne LDS : Gregor Vovk Petrovski
Slovenska ljudska stranka bo kot vladna stranka vztrajala, da se socialni položaj ljudi z najnižjimi dohodki zaradi reform ne bo poslabšal. O reformah se v zadnjem času veliko govori in zdi se, da jih vsi poznamo. Pa jih res? Upal bi si trditi da ne. Velika večina državljanov pozna le nekatere, v javnosti najbolj izpostavljene in tudi že neodgovorno spolitizirane.
Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, kot se predlog reform uradno imenuje, je razdeljen na štiri razvojne prioritete. In sicer:
•	konkurenčnost in gospodarska rast
•	učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in poraba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta
•	učinkovita in cenejša država
•	moderna socialna država in večja zaposlenost.
Predlog reform predvideva davčno reformo, reformo sistema socialnih transferjev in trga dela, spremembe v pokojninskem sistemu, spremembe v zdravstvenem sistemu, ukrepe za spodbuditev konkurenčnosti, ukrepe na področju univerzitetnega sistema in dvosmernega pretoka znanja, ukrepe za drugi val privatizacije in umik države iz gospodarstva, ukrepe za izboljšanje administrativne usposobljenosti in absorbcijske sposobnosti za črpanje sredstev
EU, ukrepe za bolj učinkovito in cenejšo državo, ukrepe za angažiranje dodatnega privatnega kapitala ter ukrepe za večjo učinkovitost javnih gospodarskih služb.
Vlada zagotavlja, da bo na teh področjih nadaljevala delo v skladu s strategijo razvoja Slovenije in vladnim programom.
V Slovenski ljudski stranki bomo vztrajali, da se zaradi reform položaj slovenskega kmeta, kmetijstva in razvoja podeželja ne bo poslabšal. Drugi pomembni vidik, na katerega v Slovenski ljudski stranki opozarjamo ves čas poteka javne razprave o teh reformah, je pomen socialne pravičnosti predlaganih reform. Slovenija je socialna država in takšna naj tudi ostane.
Slovenska ljudska stranka bo kot vladna stranka vztrajala, da se socialni položaj ljudi z najnižjimi dohodki zaradi reform ne bi poslabšal.
Neposredni cilji predlaganih reform so predvsem hitrejša gospodarska rast in zaposlovanje. Gospodarska rast in gospodarska razvitost pa sta predpogoj za doseganje večje blaginje in ohranitev socialne države. Prepričani smo, da so izhodišča za pripravo reforme prava, pravočasna in primerna. Slovenija je na razvojnem razpotju in reforme potrebuje.
Aleš Vehar, glavni tajnik SLS
Zelo bi bili naivni, če bi nemirov s požigi avtomobilov v Franciji, nato še v Bruslju in Berlinu, verjetno pa še kje v Evropi ne vzeli z vso resnostjo. Prav nobenega zagotovila ni, da je kaj podobnega v Sloveniji nemogoče, saj so pogoji izpolnjeni pravzaprav v celoti. Priseljencev imamo dovolj, evropska odprtost mej je dodala nemoten pretok ljudi in sredstev, globalizacija pa je že prav tako korenito posegla v našo deželo.
Priseljenci so problem v vsej Evropi, izkušnje pa kažejo, da je največ težav ravno s tistimi iz islamskih dežel. Žal je potrebno odgovorno ugotoviti, da gre za neke vrste nasilno ekspanzijo islama, saj iz zgodovinskih virov razberemo, da je bilo tovrstnih poskusov že veliko in nekateri so se končali in se še končujejo celo krvavo. Priseljenci so prišli iz ekonomskih razlogov, ostali so na začasnem delu, nato pa seje zgodilo: delaje zmanjkalo, oni pa pričakujejo pomoč držav delodajalk. Očitno je to preveč, saj vsaka država prvenstveno ščiti lasten narod, to pa povzroča najprej nemire, z globalizacijo pa se ti nemiri razvijajo v vedno bolj nasilniške oblike, vse do končne kritične točke, to je terorizem.
Osrednja slovenska tema meseca novembra je, kot kaže, sindikalni protest v Ljubljani. Način, ki so ga izbrali sindikalni voditelji, zanesljivo sodi v čas, ki ga Evropa pozna le še v analih zgodovine. Mislim, da gre za neke vrste ščuvanje državljank in državljanov k uporu aktualni oblasti, nihče od teh agitatorjev pa ne pride z receptom, kakšna je drugačna možnost za izhod iz brezna, kamor so nas pahnili prav ti, ki sedaj reformam nasprotujejo. Vsakomur je jasno, da brez nekaj odrekanja ni možno spremeniti prav ničesar in predlagane reforme težo bremena nalagajo z največjo mero socialnega občutka za vse sloje. Vlada je izdelala zelo pretehtan program, ki temelji na sorazmerno majhnem odrekanju za maksimalen cilj. Vsakršno dodatno popravljanje posameznih delov reform je velika nevarnost za zrušitev celotnega predloga, kar pa očitno nekomu ugaja. Dejstvo, ki je neizpodbitno, je naslednje: vsak dan zavlačevanja le podaljšuje agonijo, poglablja brezno nastajajoče krize in povečuje ceno, ki jo zahteva rešitev nastalih težav. Prav zato moramo ukrepati takoj.
Občinski svet je v prvem branju obravnaval proračun za leto 2006. Skoraj tri milijarde težka vreča je po besedah župana premajhna, da bi ugodili vsem zahtevam in željam, toda bodimo realni. Ob bolj smotrni porabi in dovolj pretehtanih prioritetah, predvsem pa ob izdelani viziji, bi bilo sredstev sorazmerno dovolj. A župan se oprijemlje reka Kdor ima vizijo, ga peljite k zdravniku, zato nimamo vizije, zdravnik čaka, denarja pa primanjkuje. Jasno, stvari so med sabo zelo tesno povezane, kajti ob tako zgodnji volilni propagandi, kot jo je pričel župan pred prihajajočimi lokalnimi volitvami, človek resnično pomisli le še na kupovanje volilnih glasov. Zato je fabula zgodbe nekako takale: prepotrebne vizije ni moč kupiti, vsaka zamujena zdravniška pomoč je navadno usodna, denar, ki je odšel, pa se ne vrne več. Travmatološki izvidi Občine Žalec niso vzpodbudni. Potrebna je intenzivna reanimacija, predvsem na gospodarskem delu, saj nam gospodarstvo, ki bi naj ponujalo nova delovna mesta in ustvarjalo dohodek, leži v šok sobi. S taksami, prijavami na neprave evropske razpise in odpiranjem delovnih mest, ki ne prinesejo dodane vrednosti, ne bomo ozdravili ničesar, temveč bomo trepetali do tistega trenutka, ki si ga nihče ne želi. Finančna disperzija, kot smo ji priča ob predlogu proračuna za leto 2006, nima nobene osnove zadovoljiti občank in občanov, ki si želimo resničnega razvoja in ne zgolj stopicanja na mestu. Za takšen cilj se je potrebno najprej otresti starih kalupov, sprejeti jasen plan, kaj želimo, nato pa odločno vztrajati pri začrtanih ciljih. Vendar povsod so mi potrdili, da se takšnemu pristopu pravi Vizija. Miklavž jé doslej ni prinesel še nikomur, zato naj prinese vsaj otrokom nekaj veselja, slaščic in razigrane radosti. Prihajajoči adventni čas izpolnimo kar najbolj doživeto, v miru, odprtosti in pričakovanju.
Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz
SOCIALNI
DEMOKRATI
Mnenje DESUS-a ob socialnih in ekonomskih reformah v RS
zdravstvu, dokler to področje ni dokončno in jasno urejeno in so za to področje sprejeta jasna pravila. Odgovori predsednika Pahorja na vprašanja glede predlaganih vladnih reform
Podlaga za reforme je enotna ocena Ropove in Janševe vlade, ki jo povzema uvod v Strategijo razvoja Slovenije, da Slovenija za nov razvojni zagon in uvrstitev med najbolj razvite države potrebuje “temeljite strukturne spremembe”. Ponavljam, temeljite strukturne spremembe. Zato je imela Janševa vlada ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da pripravi predlog reform. V tej fazi se socialnim demokratom še ni potrebno opredeljevati do posamičnih ukrepov, saj so šele komaj dobro predlagani, menim pa, da je naša soodgovornost, da vsaj na začetku razprave o teh ukrepih ustvarimo ozračje, ki bo reforme sprejemalo kot nekaj upravičenega. Večkrat sem v zadnjem letu opozoril, da se namreč velika večina Slovencev potreb po reformah ne zaveda, da se jih mnogi bojijo, da je treba ta strah spoštovati in da ga je mogoče premagati samo ob temeljiti in pošteni javni razpravi in sposobnosti vlade za vodenje socialnega dialoga.
Socialni demokrati želimo tvorno sodelovati v razpravi. Pogoj za podporo ukrepom, ki naj bi praviloma dvigovali konkurenčnost gospodarstva, je njihova socialna vzdržnost. Drugače povedano: za nas sta pomembna dva cilja reform - povečanje konkurenčnosti in povečanje socialne stabilnosti. O posamičnih ukrepih se bomo pogovarjali in odločali tako, kot bodo prihajali na dnevni red državnega zbora, zaenkrat pa lahko na podlagi izmenjave stališč ocenim le, da predlog enotne davčne stopnje ne uživa našega zaupanja.
OO SD ŽALEC
Vsi, ki so v Demokratični stranki upokojencev poklicani in odgovorni za boljše bivanje starejše generacije ljudi v RS, se v tem trenutku resnice slovenskih reform globoko zavedamo, da je Slovenija resnično na razkoraku, ko mora narediti odločilni preboj na področju konkurenčnosti svojega gospodarstva, če želi dohiteti najbolj razvite evropske države - svoje zunajtrgovin-ske partnerice. Prav tako se v stranki zavedamo, kakor tudi v poslanski skupini, da mora Slovenija ostati socialna država kljub vsem potrebnim reformam. K temu nas zavezuje tudi osnovna opredelitev stranke, da se ohrani nivo doseženih socialnih pravic. Prav tako smo mnenja, da sprejeta pokojninska reforma iz leta 2000 daje pozitivne rezultate, zato so nesprejemljivi predlogi, ki bi ponovno posegali v nadaljnje zniževanje pokojnin. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da so za dosego reformacijskih ciljev možne različne poti in ne »šok terapija«. V stranki večino predloženih reform podpiramo, imamo pa pomisleke zlasti na ukrepe, ki se nanašajo na davčno reformo, na predlog ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema ter na ukrepe, ki so povezani s socialno državo in večjo zaposlenost. Uvedbo enotne stopnje DDV le pogojno podpiramo, ker to pomeni poseganje v celotno gospodarstvo ter tudi v socialni in ekonomski položaj vseh tistih državljanov, ki so davkoplačevalci, še zlasti pa delavcev, vseh prejemnikov socialnih pomoči ter upokojencev. Po našem mnenju ukrep pomeni dejansko povečanje cen dobrin in na tak način zmanjšanje kupne moči prebivalcev RS. Podpiramo pa ukrepe za povečanje konkurenčnosti, kakor tudi delitev sredstev za velike projekte nacionalnega pomena. Ti projekti dajejo največje učinke. Prednost pa naj imajo predvsem pripravljeni projekti ne glede na velikost in vnaprej znane kriterije
DeSUS
in pogoje za koriščenje sredstev. Tudi s predlogom ukrepov za privatizacijo in večji razvoj finančnega sistema se strinjamo. Menimo, da je potrebno privatizacijo pospešiti in da mora biti privatizacija odprta, zlasti ko gre za naložbe KAD-a in SOD-a. Ne kot doslej, ko so se nekateri postopki in prodaje realizirali na transparenten način, za kar je bila oškodovana država, na drugi strani pa majhni delničarji. Zato vztrajamo, da se pri privatizaciji ter umiku države iz gospodarstva dosledno spoštuje načela, ki so bila sprejeta v koalicijski pogodbi. V celoti podpiramo, vključno z uveljavljanjem in odločanjem o socialnih pravicah, izvedbo celovite analize socialnih transferov kot morebitne podlage za spreminjanje obsega teh pravic in njihovega ovrednotenja ter zmanjšanje tistih pravic, ki dejansko odstopajo od sprejetih norm in omogočajo v nekaterih primerih boljši položaj, kot ga imajo zaposleni. Res je, da vse predlagane spremembe terjajo temeljite razprave predloženih ukrepov. Dejstvo je, da se že pri pokojninski reformi podaljšuje obdobje za določitev pokojninske osnove na povprečje 18 let, ki še ni realizirano in bi ga bilo smiselno podaljševati šele, ko bomo to dosegli oziroma ko se bo povprečno uživanje pokojnin povečalo na to obdobje. Predlagamo, da se pokojninska blagajna očisti tistih obveznosti, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja in plačil v pokojninsko blagajno. Plače sedaj zaposlenih oziroma bodočih upokojencev v tem času presegajo prejšnje plače. Veliko bo še potrebno storiti, da ne bo starejša generacija povsem obubožala in da ne bo ostala samo prejemnik socialnih pomoči. Zato smo tukaj, da opominjamo, da skupaj gradimo sistem demokratične države Republike Slovenije in njeno bodočnost.	IVAN JELEN
vas vabi na
OKROGLO MIZO na temo
VANDALIZEM = TERORIZEM
v sredo, 7. decembra 2005, ob 18. uri v dvorano KZ Šempeter.
Skupaj bomo iskali rešitve za ta dejanja, vabljeni pa so pristojni s tega področja v Savinjski dolini in Občini Žalec.
Vabljeni!
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
160 let šolstva v Galiciji
Vzgoja je umetnost in skupno poslanstvo
Letos so v Galiciji praznovali že 160 let šolstva. Prireditev ob tem jubileju je bila v telovadnici Podružnične osnovne šole Trje.
O zgodovini šolstva je na slovesnosti govorila vodja šole Nada Jelen. Poudarila je, da je bil 25. oktobra 1845 v Galiciji nameščen prvi učitelj Franc Kramar. S poučevanjem je pričel v mali cerkveni leseni koči, ki je stala na prostoru sedanje kaplanije. S 150 leti pa se ponaša prva šolska zgradba v Galicji, ki je bila večkrat prenovljena, nazadnje lani, ko so v njej
uredili stanovanje. 63 let je gališka šola vključevala otroke iz Pireši-ce, s Pernovega, iz Železnega, Hramš, Zavrha, Sentjun-gerta in Gorice. V najboljših letih je bilo šoloobveznih otrok več kot 270. Šola je bila do leta 1890 enorazred-na, do leta 1956 pa samostojna osemletka; po tem letu je kot štirirazredna šola postala podružnična šola Osnovne šole Žalec. Leta 1970 je postala podružnica Osnovne šole Petrovče, kar je še danes. Pomemben mejnik v gali-škem šolstvu je ustanovitev šole v Veliki Pirešici leta 1908. Šolo so obiskovali otroci iz Pirešice, s Pernovega in iz Železnega. Odslej so se v Galiciji učili in zoreli v dveh šolah, kot je v monografiji o Galiciji iz leta 1989 zapisal upravitelj gališke šole Jože Kruleč. Pireška
šola je pomenila le razrešitev gališke, ki je bila prenapolnjena. Zanimivo je tudi to, da so 47 let tukaj poučevali le moški. Šolstvo v Galiciji je močno zaznamoval učiteljski par Klemenčič; učitelj Jože Klemenčič je bil upravitelj v Galiciji kar 41 let, žena Ivana pa 37 let učiteljica.
Na obeh šolah so bile zelo skrbno vodene kronike, iz katerih je mogoče razbrati vse pomembnejše dogodke v šoli in kraju. Zabeleženo je število otrok po spolu in po razredih v vsakem letu. Tako izvemo, da je bilo na gališki šoli, še pred delitvijo na pireško, največ 276 otrok, leta 1931 110 in leta 1983 32 otrok. Pireško šolo je prvo leto obiskalo 98 otrok, 1980 36, leta 1988 pa je število naraslo na 63 učencev. Ob odprtju nove šole na Trju leta 2002 so gališko in pireško šolo zaprli. Danes štirirazredno Podružnično osnovno šolo na Trju obiskuje 90 otrok. Kot je na slovesnosti povedala ravnateljica matične Osnovne šole Petrovče Irena Kolar, so z novo šolo na Trju zares veliko pridobili. Šola je zelo lepa in funkcionalna, ima veliko telovadnico in dobre pogoje za učenje. Tudi žalski župan Lojze Posedel je izrazil veselje in zadovoljstvo, da je tudi sam prispeval k izgradnji nove šole na Trju.
Ob visokem jubileju so pripravili razstavo v avli nove šole na Trju. Učence pa so obiskali krajanke in krajani, ki so obujali spomine na nekdanje šolske dni.
T. Tavčar
Zdrava skrb za otroka: Sence, ki spremljajo naša življenja, je bil naslov okrogle mize, ki so jo z mentorico Mojco Cestnik pripravili učenci, predstavniki Osnovne šole Polzela, v goste pa povabili Bogdana Žorža. Za omizjem so v pogovoru sodelovali ravnateljica Valerija Pukl, župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, psihologinja Tatjana Kroflič, socialna pedagoginja Maja Bubik in višja medicinska sestra Marjana Jager.
Obnovljeno malo telovadnico so do zadnjega kotička napolnili vzgojitelji, učitelji, starši in drugi gostje. Scena na prizorišču je bila mavrična, na mizah sveče, voda in suho sadje, ob stenah panoji s predstavitvijo Bogdana Žorža, počutje udeležencev pa nadvse prijetno. Katere so značilnosti dobre volje? Zakaj je zasvojenost rak sodobne vzgoje? Ali razvajenost vodi v zasvojenost? Bogdan Žorž je na zelo zanimiv in duhovit način razložil, zakaj postane otrok razvajen, kakšne so posledice in kako v tem primeru ukrepati. Kot najboljša terapija je delo, starši pa se morajo zavedati, da razvajanje ni ljubezen, ampak neke vrste zasvojenost, ki ima lahko hude posledice, saj otroka prikrajšamo za izkušnje, ki bi jih pridobil, če bi samostojno reševal probleme. Hkrati ga na tak način ne moremo vzga-
Plesi v krogu
jati za odgovorno vedenje. Kot poseben problem je izpostavil pomanjkanje časa, med katerim sta na prvem mestu spoštovanje na vseh ravneh in duhovna dimenzija človeka, ki edina daje življenju tudi smisel. Od zasvojenosti do odvisnosti je torej le korak, zato je prav, da se vsakdo, ki opazi problem, takoj odzove. Najslabše je, po mnenju Žorža, ničesar storiti.
Ravnateljica Valerija Pukl je povedala, da že drugo leto poteka na šoli projekt Ob znanju kultura srca. Poskrbeti želijo, da bi se otroci in starši zavedali problemov nasilja in zasvojenosti. V šoli in njeni oklici je opaziti velik napredek, drugo pa je vprašanje, kje so skupaj dogovorjene meje s starši o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni. Dogovorjena pravila poskušajo čimbolj uveljaviti v praksi. Župan Ljubo Žnidar je
izrazil veliko zadovoljstvo, da se šola skupaj z vrtcem in starši začenja zavedati tovrstnih problemov, saj so si v preteklosti predolgo zatiskali oči. Občina želi mlade z bogato ponudbo športnih igrišč preusmeriti v športne aktivnosti, ki zagotovo vodijo k zdravemu načinu življenja. Pogovor je sklenila ravnateljica z zahvalo gostu večera, otrokom in staršem: »Vzgoja je naše skupno poslanstvo, ki sloni na veliki odgovornosti nas vseh. Današnji večer nam je zagotovo odstrl širši pogled na vzgojo - tudi z vidika otrok. Skupaj z Bogdanom Žoržem sem prepričana, da ni problema, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti - seveda le družno. Vzgoja je umetnost in želim si, da bi postajali vedno večji umetniki na tem področju za dobro otrok.«
T. Tavčar
Med govorom Nade Jelen
V štirih delavnicah več kot sto otrok
Delavnico, v kateri so otroci ustvarjali z glino, sta vodili Mihaela Jezernik in Barbara Zupanc.
Prve letošnje počitnice, delno praznične, delno pa tudi ustvarjalne, so se končale. Otroci so lahko počitniške dni preživeli tudi v ustvarjalnih delavnicah, ki jih je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
V plesni delavnici, delavnici za izdelovanje nakita, glasbeni delavnici in delavnici oblikovanja iz gline je po besedah vodje za
kulturo na žalskem zavodu Lidije Koceli sodelovalo več kot sto učenk in učencev, ki so se v treh dneh marsikaj naučili in tako počitniški čas koristno izpolnili. Delavnice so vodili Breda Stepan, Maja Dolšak, Damjana Božiček, Vesna Pobežin, Katja Florjančič, Mihaela Jezernik in Barbara Zupanc.
T. Tavčar
Plesno delavnico je vodila Breda Stepan.
Otroci so se ob pomoči Maje Dolšak in Damjane Božiček preizkusih v izdelovanju nakita.
Na Osnovni šoli Polzela je potekala plesna delavnica pod naslovom Plesi v krogu za interno izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev. Iz-
vajali so plese, prilagojene predvsem za učence nižjih stopenj, delavnico pa je vodil Jordi Briton, učitelj plesa v krogu iz Španije.
Jordi Briton, ki vodi tovrstne delavnice, je odličen pedagog oziroma učitelj, sodeluje na raznih mednarodnih plesnih festivalih, trenutno pa živi v Sloveniji. Kot je dejal, je naše telo tempelj, plesi pa so meditacija, prepletena z glasbo, ki se izraža v plesnih vzorcih s svojo simboliko in pretokom energije. Plesi nas sproščajo in nam pomagajo, da pozabimo na vsakodnevni stres in smo bolj prisotni v sedanjem trenutku. Plesi v krogu so preprosti in lahki, so za vse starosti in ne potrebujemo partnerja.
T. Tavčar
if Mercator
Veseli december v Trgovskem centru Levec UGODNOSTI, PRIREDITVE, POPUSTI, DARILA
Risanke na video kaseti ali DVD Čokolada Gorenjka
s celimi mandlji, 300g Žito Gorenjka
Lešnikove napolitanke
oblite s čokolado 1kg Medex, Ljubljana
Vse naštete izdelke lahko najdete od 17. 11. do 6. 12. 2007 v supermarketu Levec, v supermarketu blagovnice Žana ter samopostrežnih prodajalnah v Preboldu in Polzeli.
Ugodno ponudbo ter dodatne popuste Vam v mesecu decembru nudijo tudi trgovine v Trgovskem centru Levec.
V četrtek, 15.12. 2005 ob 11.00 uri vabimo vse otroke na brezplačno gledališko predstavo MOJCA POKRAJCULJA.
799.-
399.-
877.-
Za večjo varnost starejših
Tekmovanje v logiki
Policist Jože Pavlič med predavanjem
V Domu upokojencev na Pol- sko postajo Žalec za njihove zeli so v sodelovanju s Policij-	stanovalce pripravili predava-
nje o varnosti v cestnem prometu. Za zanimivo predstavitev pomembnih informacij glede obnašanja v cestnem prometu, katerega udeleženci so tudi stanovalci doma, je poskrbel policist Jože Pavlič s Policijske postaje Žalec.
Ob tej priložnosti je vsem slušateljem razdelil informativne zgibanke in kresničke za varnejšo pot v prometu. Tovrstno izobraževanje je še posebej koristno, saj je znano, da so prav najstarejši, poleg otrok, med najbolj ogroženimi v cestnem prometu.	T. Tavčar
Srčno-žilne bolezni in naravni pripravki
S predavanja o srčno-žilnih boleznih in pripravkih naravnega izvora (skrajno levo predsednik Koronarnega kluba Ivan Vidmajer)
Koronarni klub Savinjska dolina je na temo Srčno-žilne bolezni in pripravki naravnega izvora organiziral zanimivo predavanje magistre farmacije Saše Kranjc Smajila iz Žalskih lekarn oziroma Lekarne Petrovče. Predavanja v sejni sobi Občine Žalec so se udeležili člani kluba in drugi, ki jih ta tematika zanima.
Dejstvo je, da je vse več bolnikov, ki imajo težave s srcem in ožiljem. Tem bolnikom in vsem, ki želijo preventivno delovati in zmanjšati tveganje za tovrstna
obolenja, pomagajo med drugim tudi Koronarni klubi, ki jih je v Sloveniji že več kot deset. Med najmlajšimi je Koronarni klub Savinjske doline Žalec, ki je bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma. Predsednik kluba je Ivan Vidmajer, rekreativne in sproščujoče vaje pa izvajajo Milica Podobnik, Barbara Pod-sedenšek, Tadeja Osetič in Andreja Vranič.
V žalski klub je včlanjenih 60 bolnikov, število članov pa se še povečuje. K temu prispevajo tudi predavanja. Mag. Saša Kranjc
Vpeti v svoje okolje
Tekli so tudi za zdravje.
Svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktober, katerega tema je bila letos »Duševno in telesno zdravje skozi vsa življenjska obdobja«, so v Domu Nine Pokorn - Grmovje letos obeležili nekoliko drugače. Medse so povabili uporabnike pomoči družini na domu, ki jo izvajajo za občine Žalec, Prebold, Braslovče in Polzela. V domu pa se tudi drugače dogaja vedno kaj zanimivega.
Srečanja se je udeležilo štirideset uporabnikov storitve pomoči družini na domu in njihovih svojcev. Udeležence srečanja je pozdravila direktorica doma Zdenka Ferlež, nato pa so jih popeljali na ogled doma. Kot je povedala vodja domskega varstva Nada Maj-ger, so se ob zaključku zbrali v graščini, kjer so se poveselili ob zvokih harmonike in pokušnji slaščičarskih izdelkov njihovih stanovalcev, ki so se posebej
Smajila je nazorno predstavila srčno-žilne bolezni in razložila, zakaj do njih prihaja in kako jih preprečevati oziroma zdraviti. Podrobneje je spregovorila tudi o posameznih zdravilnih rastlinah in pripravkih, ki pomagajo zdraviti te bolezni oziroma jih preprečevati. Pri lajšanju bolezni in v preventivnem smislu lahko veliko pomagajo tudi druženja članov v klubu, sprostitvene vaje in druge društvene aktivnosti.
V Koronarnem klubu Savinjske doline, ki ima svoj sedež na Hmeljarski 3 v Žalcu (nad trgovino Juteks), se člani dobivajo štirikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17. ure ter ob torkih in petkih od 9. do 10.30. V tem času poteka tudi vadbeni program. Prednost dajejo predvsem dihalnim vajam in temu primernemu razgibavanju telesa. Pomembno vlogo ima sproščanje po vadbi, ki ga bolniki še posebno obožujejo. V njihovem programu ne manjka skupnih sprehodov, izletov, piknikov in podobnih aktivnosti, ki so povezane z bivanjem in medsebojnim druženjem v
potrudili prav za ta obisk. Ob slovesu so si obljubili, da se kmalu spet srečajo.
V Domu Nine Pokorn si prizadevajo, da bi se čim bolj vključevali v okolico, trudijo pa se tudi živeti zdravo. Zato so se stanovalci doma udeležili dveh športnih prireditev v Žalcu v organizaciji ZKŠT. Tekli so po žalskih ulicah in sodelovali pri testu hoje, kjer se jim je pridružil tudi župan.
Že pred petimi leti pa so v Domu Nine Pokorn pričeli s šahovskimi srečanji. Sestale so se ekipe iz Osrek, Galicije, Društva slepih in slabovidnih Celje in stanovalcev Doma Nine Pokorn. Letošnje leto je dom tovrstno - tradicionalno srečanje organiziral že drugič, in sicer v tednu, ko je bil obeležen dan duševnega zdravja. Prijetne vezi, ki so jih stkali v teh letih, jim narekujejo, da bodo s tovrstnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje.
K. R.
Predzadnjo oktobrsko soboto se je na dvaindvajsetih šolah po Sloveniji odvijalo jubilejno 20. državno tekmovanje iz logike. Ena od organizatork je bila tudi OŠ Griže, kjer so tekmovali učenke in učenci OŠ Braslovče, OŠ Polzela, OŠ Vransko - Tabor, OŠ Antona Aškerca Velenje, OŠ Miha Pintarja Tolede, OŠ Gorica Velenje, OŠ Livada Velenje, OŠ Šoštanj, OŠ Gustava Šiliha Velenje in OŠ Griže.
Za zlato in srebrno priznanje se je v Grižah potegovalo enain-šestdeset učenk in učencev iz 7.,
naravi. Prav družabnost prispeva k temu, da vsaj malo pozabijo na vsakdanje zdravstvene težave in zaživijo bolj polno, seveda v skladu z zdravstvenimi možnostmi.
Predsednik kluba Ivan Vidmajer si želi, da bi se jim pridružilo čim več ljudi, ki imajo tovrstne zdravstvene težave. Prisrčno pa so vabljeni tudi tisti, ki imajo že opraviti z dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, holesterol in podobno, ali pa se želijo preventivno temu izogniti. Danes (30. novembra) boste lahko ob 15. uri v prostorih kluba prisluhnili predavanju in se udeležili učne delavnice na temo nenadna srčna smrt (oživljanje in defibrila-cija). Predaval bo Matej Mažič.
D. Naraglav
Dar jeseni
Blaž Jelen in Anica Skok ob zbranih živilih
Škofijska Karitas Maribor že nekaj let vzpodbuja dobre ljudi k darovanju živil za ozimnico za tiste, ki si je sami ne morejo priskrbeti. Tej vzpodbudi že nekaj let s humanitarno akcijo Dar jeseni sledi polzelska župnijska Karitas. Akcijo vsako leto pripravijo prvo soboto v mesecu novembru, pred zahvalno nedeljo. Predsednik polzelske Karitas Blaž Jelen je povedal, da poskušajo potrkati na dobroto krajanov, ki jim je jesensko obilje v shrambah samo po sebi umevno, in jih opomniti, da za mnoge napolnjena shramba še zdaleč ni dosegljiv cilj. Po njegovem mnenju je bil letošnji odziv dober. Vsekakor pa se tisti, ki so sobotno priložnost zamudili, lahko oglasijo v župnijski Karitas na Polzeli.
T. Tavčar
8. in 9. razredov. Uvod v tekmovanje so s kratkim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Griže. Tekmovalce, mentorje in delavce šole so pozdravili predstavnik Zveze organizacij za tehnično kulturo Tomaž Škulj, župan Občine Žalec Lojze Posedel ter ravnatelj šole Franci Žagar. Prebrali so tudi pismo, ki ga je ob tej priložnosti na šolo in
tekmovalce naslovil minister za šolstvo Milan Zver.
Najvišje priznanje so si prislužili štirje tekmovalci. Srebrno priznanje sta osvojila Barbara Bajcer (OŠ Livada Velenje) in Matic Hudournik (OŠ Šoštanj), zlato priznanje pa Nejc Arlič (OŠ Gorica - Velenje) in Anja Pustoslemšek (OŠ Vransko - Tabor).	D. N.
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2005
V svetu, ki prinaša vsak dan kaj novega, v katerem se spreminjajo zahteve na trgu dela pa tudi politični in socialni okviri, se lahko uspešno znajdemo le z nenehnim izpopolnjevanjem. Izobraževanje v šoli je le »velika priprava« na proces, ki traja vse življenje.
Učenje pripada vsem generacijam, ljudem vseh slojev, na vseh ravneh - vse to skušamo zasidrati v srca ljudi prav s tednom vseživljenjskega učenja (na kratko TVU) - slovenskim praznikom učenja.
TVU smo letos priredili že desetič, pritegnil pa je bogato paleto sodelujočih: UPI - Ljudsko univerzo Žalec kot koordinatorico in izvajalko prireditev, Društvo za pomoč in samopomoč Želva-Eure-ka, Medobčinsko matično knjižnico Žalec, RACIO, Družbo za razvoj človeškega kapitala, Razvojno agencijo Savinja, Slovensko društvo hospic, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Žalec, Zavod RS za zaposlovanje, OS Celje, UD Žalec, in druge. Vsem izvajalcem TVU prireditev se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.
S številnimi, predvsem pa pestrimi dogodki, ki so bili za udeležence brezplačni, smo izvajalci tovrstne prireditev dokazali, da za učenje ni nikoli prepozno in da je možnosti zelo veliko. Sodeč po številu obiskovalcev prireditev, nam je uspelo prebuditi radovednost čim širšega kroga ljudi in jim omogočiti, da bi v predstavljenih programih in delavnicah odkrili kaj zase, da bi začutili veselje do osvajanja novih znanj - kar je pravzaprav tudi namen TVU.
Se vidimo ponovno oktobra naslednje leto, ko bomo TVU praznovali že enajstič!
Mihaela Anclin UPI - Ljudska univerza Žalec Svetovalno središče Žalec Območni koordinator
Utrinek z delavnice Okraski iz slanega testa na UPI - Ljudski univerzi Žalec
V /
IO1**
1996 - 2005
f'O'to	z
ežzMava kdedwiev I)© razZiaiih motivov
Šlandrov trg 41, Žalec
Za jubilej opereta Hmeljska princesa
Danes se zdi že samo po sebi umevno, da ima Žalec kulturni dom, v katerem lahko nastopajo ne le domače ljubiteljske skupine, ampak tudi veliki gledališki in celo operni ansambli. Prav kultura je namreč ohranila slovensko podobo naših mest in vasi. Pa vendar se pred leti niso vsi strinjali s tem, da mesto potrebuje takšen objekt, gradnjo pa so spremljale številne težave. A Dom II. slovenskega tabora je letos star 20 let in za svoj praznik bo Žalčanom in vsem Savinjčanom ponudil ogled operete Hmeljska princesa, v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem. Ob jubileju bo izšla tudi brošura, v kateri bo povzeto dogajanje v zvezi z gradnjo in številnimi prireditvami v domu.
Začetek priprav na gradnjo kulturnega doma v Žalcu je bil opredeljen z referendumskim programom. Prvi gradbeni odbor je bil imenovan leta 1979, leta 1982 pa je Občinska kulturna skupnost imenovala nov gradbeni odbor, ki ga je vodil predsednik Skupščine Občine Žalec Viljem Petek. Razloga za gradnjo doma sta bila dva: občina, ki je takrat štela 40 000 prebivalcev, ni imela primerne dvorane, v kateri bi se načrtno razvijala raznolika kulturna dejavnost (v Juteksovi dvorani so bile kinopredstave, Hmezadova dvorana, ki je sprejela do 250 ljudi, je gostila od kongresov do plesov in drugih priložnostnih prireditev); drugi pomemben razlog za novogradnjo pa je bila občinska knjižnica, ki se je takrat stiskala v trisobnem stanovanju.
Prvi projekti so bili narejeni razkošno, dom je bil kopija kulturnega doma v Krškem, predračun pa je močno presegal razpložljiva sredstva. Pa še ta denar je del politike želel preusmeriti drugam. Številnih zapletov in težav pri gradnji in po njej se spominja tudi član gradbenega odbora Eran Sadnik, ki je bil predsednik Delavsko prosvetnega društva Svoboda Žalec. Da je bil začetek gradnje kulturnega doma skoraj že odpovedan, je izvedel slučajno: “Po naključju sem srečal Staneta Lesjaka, ki me je vprašal, če vem, kaj je novega. In mi je povedal, da se kulturni dom ne bo zidal. Vprašal sem ga, kaj naj naredim. Povedal mi je, da ima isti dan zasedanje komite. Nisem bil komunist, vendar sem šel takoj na komite in vprašal, ali lahko pridem na ta sestanek. Res sem prišel na sestanek, na katerem so bili prisotni člani komiteja, predsednik Skupščine občine Viljem Petek in predsednik Izvršnega sveta Ervin Janežič. Razprava je potekala v smeri, da se kulturni dom ne bo
gradil, čeprav je bil že zakoličen, in da je treba ta denar, zbran s samoprispevkom preko kulturne skupnosti, v celoti preusmeriti za celjsko bolnišnico. Takrat bi naša občina za bolnico dala največ v regiji in s tem se absolutno nismo strinjali. Kulturni dom smo potrebovali tudi zato, ker smo staro dvorano že prodali Juteksu, kino pa je bil medtem v gasilskem domu. Viljem Petek je vprašal, kdo mu da nalogo, da prekinemo z izgradnjo kulturnega doma, nakar je bila tišina. Zaprosil sem za besedo in predlagal, naj se vsak posameznik opredeli, ali je za to, da se gradi kulturni dom, ali ne. Prvi se je za nadaljevanje gradnje izrekel neki mladinec in potem za njim še drugi, tako da je bila sprejeta odločitev, da se z gradnjo nadaljuje. Ob tem moram poudariti, da sta se zelo izpostavila predsednika Skupščine in Izvršnega sveta, ki sta rekla, da bosta v primeru ustavitve gradnje odstopila.”
Težave pa so se nadaljevale tudi med gradnjo in po njej. Ni bilo materialov, denarja je bilo malo. “Sam sem bil tako rekoč vsak dan na gradbišču. In nekega dne sem videl, da je prostor za orkester, ki bi moral biti vkopan, zasut z materialom. Predsednik režijskega odbora mi je rekel, da je denarja za ta del premalo. To bi pomenilo, da v novem kulturnem domu ne bi mogli imeti nobene opere in s tem se nisem mogel sprijazniti. Rekel mije, naj sam najdem rešitev. Ker sem bil prej v službi pri Ingradu, sem uporabil svoja poznanstva in tako smo uspeli najti rešitev, da smo poglobili prostor za orkester in to financirali z društvenim denarjem od kina. Sam sem sprojektiral inštalacije. Skratka, ves čas smo morali iskati rešitve za razne probleme,” pravi Eran Sadnik. Dom je bil uradno odprt 14. septembra leta 1985, vendar je bil razen stolov v dvorani skoraj povsem neopremljen. Po besedah Erana Sadnika je društvo pozneje dokupilo še 20 stolov v dvorani (poleg 400), sedežno opremo v avli, naredili so pisarne, opremili garderobo, veliko razburjenje je povzročila ureditev bifeja v avli. Toda tudi to je bilo potrebno, če naj bi dom služil ne le kulturnim predstavam, ampak tudi kongresom in seminarjem, kot na primer Gorjupovim dnevom. Bližina hotela je nadvse ugodna, kar je danes splošno priznano dejstvo, pred leti pa se niso vsi strinjali z vizijo Erana Sadnika. Zanimivo je tudi ime. Ko se je dom gradil, je bilo načrtovano, da bo imel ime po Edvardu Kardelju. Eran Sadnik se ne spominja dobro, kako je bilo potem sprejeto ime Dom II. slovenskega tabora, je pa odločno nasprotoval prvotnemu predlogu. Prostore v domu so dobili Občinska kulturna skupnost, Zveza kulturnih društev in Občinska matična knjižnica.
Dom je bil šest let v upravljanju
DPD Svoboda Žalec, čeprav je društvo skupaj z vodstvom delovalo na povsem ljubiteljski osnovi. Program je oblikoval poseben odbor pri društvu. Že takoj po odprtju doma je nastopila ljubljanska filharmonija, s celjskim gledališčem je bil sklenjen dogovor, da bodo imeli v Žalcu vaje, v zameno pa naj bi Celjani v Žalcu poskrbeli za gledališki abonma. Tudi s Cankarjevim domom je bilo vzpostavljeno sodelovanje. Vse delo v društvu je bilo opravljeno ljubiteljsko in Eran Sadnik danes pravi, da se mu še nikoli nihče ni zahvalil za to. Bile so tudi težnje, da bi društvo postalo lastnik doma, vendar so morali priznati, da bi bili stroški vzdrževanja prevelik zalogaj. Pozneje je bil upravljalec doma Zavod za kulturo, v okviru katerega je delovala tudi knjižnica in katerega direktorica je bila Anka Krčmar. Številne prireditve v knjižnici je nemogoče povzeti v tem članku.
Kar lep del preteklosti doma predstavljajo težave s streho, zaradi slabe izvedbe del so bile celo tožbe. Na pepelnico leta 1997 je padajoč stropni blok opozoril, da s celovito rekonstrukcijo ni mogoče več odlašati. Denar je Zavod za kulturo zbiral tudi z dobrodelnimi koncerti in prodajo likovnih del. Tesno povezana z žalskim kulturnim domom je tudi Jožica Ocvirk, danes vodja območne izpostave Javnega sklada RS zakulturne dejavnosti, takrat pa tajnica Zveze kulturnih društev Občine Žalec. Razprav o potrebnosti gradnje novega kulturnega doma se spominja takole: “Takratna strategija je bila, da vsaka krajevna skupnost v občini dobi primerne prostore za ljubiteljsko kulturo. Skoraj vse okoliške krajevne skupnosti takratne Občine Žalec so to že dosegle, delno z referendumskimi sredstvi, delno z lastnimi krajevnimi samoprispevki in s sredstvi občinske kulturne skupnosti, razen Prebolda in Žalca. V Žalcu ni bilo nobenih pogojev za koncertno in gledališko dejavnost. Zgodba o pričetku gradnje je zelo zanimiva. Mislim, da ima vse zasluge za to, da imamo danes ta dom, takratna občinska struktura, ki ni poslušala zahtev politike, da je treba sredstva samoprispevka preusmeriti drugam. Kulturniki smo bili zelo veseli, da bomo v novih prostorskih pogojih lahko delali veliko bolje. Zdelo se mi je, da smo se prevečkrat izgovarjali, da ne moremo delati, ker ni ustreznih prostorov. V dokaz, da želimo ustvarjati, smo leta 1982 še v neustreznih prostorih po dolgem času naredili enega zahtevnejših projektov - opereto Planinska roža. Ves čas pa je bilo prisotno
vprašanje, ali bomo zmogli zadostiti vsem pričakovanjem, da bodo prostori izkoriščeni tudi z domačim potencialom. Poskrbeti je bilo treba za osnovni program, za gostovanja, ki jih je takratno vodstvo domačega društva in v nadaljevanju Zavod za kulturo ter Zavod za kulturo, šport in turizem imenitno začelo realizirati.”
Po šestih letih je upravljanje z domom prevzel Zavod za kulturo, ki ga j e vodila Anka Krčmar, danes direkotrica Medobčinske matične knjižnice Žalec: “V prostorih kulturnega doma in v Savi-novi hiši sem preživela 19 svojih najbolj ustvarjalnih let. To so leta, ko sta bili kultura in umetnost na prvem mestu v mojem vsakdanu. Trudila sem se ljudem bogatiti življenje, saj imam rada zadovoljne ljudi, predvsem pa ljudi, ki jim je knjiga ali neka druga kulturna dobrina potrebna kot vsakdanji kruh. Ne vem, ali se sliši zelo domišljavo, če rečem, da sem pri tem svojem poslanstvu opravila pomembno delo. Sama sem zadovoljna, drugi ali pa čas, ki je neizprosen sodnik, pa bo ali pa je že pokazal, če je tako res. Delala sem z ljudmi, ki so bili dobri sodelavci, sooblikovalci programa, sponzorji, ki so mi bili naklonjeni zaradi delovne vneme in vere, da se da vse doseči, če delaš dobro in imaš pred sabo jasen cilj. Pa smo kljub temu pogosto doživljali težke čase, ki so me kdaj prekalili, pogosto pa prizadeli. Običajno pa to ni tema ob jubilejih, zato je moj pogled uprt v tisti čas, ko bo Medobčinska splošna knjižnica imela ustrezne prostore in dovolj strokovnih delavcev, da bodo naši uporabniki rekli, da brez knjižnice ne bi mogli živeti. Da bi bilo to kmalu, je moja edina želja ob 20-letnici doma,” je povedala Anka Krčmar.
Praznovanje 20-letnice pripravlja sedanji upravljalec, to je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Njegova direktorica Tanja Razboršek Rehar je povedala: “Zavod za kulturo, šport in turizem je upravljalec Doma II. slovenskega tabora zadnja tri leta. Ko smo razmišljali, kako proslaviti teh dvajset let, smo prišli do zaključka, da ne bi delali klasične proslave s podeljevanjem priznanj, kajti z zgodovino tega doma so povezani tako lepi kot tudi verjetno malo manj lepi dogodki za nekatere, ki so sodelovali pri njegovih začetkih. Zato smo se odločili, da bomo dali več Žalcu in žalski občini, pa tudi okolici, če bomo na oder po dolgem času spet postavili lastno delo. Odločili smo se za opereto, saj je tradi-
cija operet v Žalcu zelo dolga. Nismo želeli ponavljati že večkrat uspešno izvedene Planinske rože, ampak smo se odločili za Hmeljsko princeso, ki je še bolj značilna za naše okolje. Že od junija intenzivno delamo na tem projektu, ki je zelo zahteven tako po organizacijski kot finančni plati. Začeli smo nekoliko naivno, kasneje pa smo pridobili sponzorje in projekt je občina vključila tudi v rebalans, tako da smo že zbrali približno polovico potrebnih sredstev, drugo polovico pa pričakujemo od vstopnine. Odločili smo se, da bomo to obletnico praznovali v decembru, ker je december lepši mesec za praznovanje, pa tudi uporabno dovoljenje za dom je bilo izdano v decembru. K sodelovanju v projektu smo povabili Žalča-ne, ki so že sodelovali pri operetah, in naleteli na zelo topel odziv. Z veseljem je pristopila Andreja Zakonjšek kot glavna solistka. Pred enajstimi leti, ko je pela Planinsko rožo, je bila še zelo mlado dekle, ki je šele pri-
čenjalo operno pot, danes pa je že uveljavljena operna pevka. Prav tako ostaja dirigent Franci Rizmal, posebej za to opereto pa smo oblikovali operetni orkester, v katerem je 26 glasbenikov iz naše in vseh občin bivše žalske občine. Nekaj je učiteljev glasbe, drugi so še študentje. Zbor je tudi oblikovan posebej za to priložnost in ga imenujemo kar operetni zbor,
vodi ga zborovodja Matjaž Kač in ima 28 pevk in pevcev. Režiser je Miha Alujevič iz Celja, ki je s sabo pripeljal tudi mlado in zelo dobro kostumografinjo in scenografinjo Ivono Stanič. Pri koreografiji smo prosili za pomoč Ano Vovk Pezdir, ki bo pripravila tudi baletno točko.” Na odru ali za odrom bo za projekt skrbelo več kot 70 ljudi. Vstopnice za premiero niso več v prodaji, na premiero pa so povabili tudi vse, ki so sodelovali pri gradnji doma, vse upravljalce in sponzorje, pa tudi soprogo skladatelja Radovana Gobca in sina Mitja Gobca. V decembru bodo poleg premiere še štiri ponovitve, s predstavo pa bodo tudi gostovali.
Tanja Razboršek Rehar dodaja: ”V imenu sedanjega upravljal-ca Zavoda za kulturo, šport in turizem se ob 20-letnici zahvaljujemo vsem tistim, ki so pripravljali načrte za dom že v začetku 80. let, vsem, ki so bili v prvem ali v drugem gradbenem odboru, pa vodstvu DPD
Svoboda Žalec, ki je bilo šest let upravljalec doma in hkrati snovalec uspešnih kulturnih dogodkov, kajti tu so gostovale tudi opere, kot je Traviata. Zahvaljujemo se tudi za desetleten prispevek Zavodu za kulturo in njegovi direktorici, ki je postavila kulturo v Žalcu na primeren nivo, ki ga želimo ohranjati in če nam bo uspelo, še nadgrajevati.”	K. R.
Andreja Zakonjšek je hmeljska princesa, levo Marjan Trček v drugi glavni vlogi, desno režiser Miha Alujevič
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 1. december, ob 18. uri
odprtje razstave fotografij MIDVA, Valentine in Borisa Šket;
Savinov likovni salon Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. december, od 12. do 16. ure
Miklavžev sejem; avla 1. OŠ Žalec
(tajništvo I. OŠ Žalec, 713 24 22).
Petek, 2. december, ob 18. uri
kuharski tečaj (pripravljanje kanapejev in pogrinjkov);
Pri Žagar
(Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317).
Petek, 2. december, ob 19. uri
koncert ob 25-letnici ŽPZ Gotovlje;
dvorana KZ Gotovlje
(KD Gotovlje, 041 522 112).
Petek, 2. december, ob 19.30
Sobota greha, komedija, gostovanje KUD Galicija;
Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 040 233 016).
Sobota, 3. december, od 9. do 13. ure
TA VESELI DAN KULTURE -brezplačni ogledi zbirk v Savinovi hiši (TIČ Žalec, 710 04 34).
Sobota, 3. december, ob 8. uri
bolšji sejem;
Tržnica Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34).
Sobota, 3. december, od 9. do 12. ure
v pričakovanju božiča, prikaz izdelave božično-novoletnih aranžmajev; dvorišče Antičnega parka v Šempetru (TD Šempeter, 700 20 56).
Sobota, 3. december, ob 18. uri
dobrodelni koncert POŠ Ponikva; Zadružni dom Ponikva (POŠ Ponikva, 040 509 992,
572 85 22).
Sobota, 3. december, ob 18. uri
Herbie - s polnim gasom, film za otroke in mladino;
Kino Liboje (Dom Svoboda Liboje) (KD Svoboda Liboje, 040 308 953).
Sobota, 3. december, ob 18. uri
predstavitev književne revije VPOGLED s priložnostnim programom;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 4. december, od 10. do 17. ure
adventni sejem; avla dvorca Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 4. december, ob 16. uri
likovna delavnica za starše in malčke od 2 do 5 let z obiskom Miklavža; Gasilski dom Levec (TKD Levec, 547 31 51).
Nedelja, 4. december, ob 17. uri
adventni koncert, mešani pevski zbor A-Cappela;
avla dvorca Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 4. december, ob 19. uri
Hmeljska princesa, opereta, premierna uprizoritev;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 5. december, ob 16. uri
Miklavž je bolan, veseloigra s petjem in prihod Miklavža s spremstvom; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 5. december, ob 18. uri
obhod Miklavževe skupine po kraju Levec
(TKD Levec, 547 31 51).
Torek, 6. december, od 10. do 12. ure
dan odprtih vrat II. osnovne šole Žalec z delavnicami in prodajno razstavo;
(II. OŠ Žalec, Šilihova 1).
Torek, 6. december, ob 17. uri
mladinski abonma in izven: Josip Vandot, KEKEC (Slovensko mladinsko gledališče);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. december, ob 17. uri
Cicibanov abonma in izven: Klarisa Jovanovič, CINGULI RENGULI, glasbenogledališka predstava (Društvo Bontonček);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 10. december, ob 10. uri
državno prvenstvo v SAMBI; telovadnica I. OŠ Žalec (Športno društvo Špartanec,
041 928 139).
Sobota, 10. december, ob 17. uri
Zvezdica Zaspanka, lutkovna predstava;
Gasilski dom Levec (TKD Levec, 547 31 51).
Sobota, 10. december, ob 20. uri
laninski ples planinskega društva empeter;
Gostišče Rimljan v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 10. december, ob 20. uri
Hmeljska princesa, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 11. december, od 9. do 19. ure
2. razstava jaslic Savinjske doline z blagoslovom ob 15. uri; gasilski dom Drešinja vas (Jože Stepišnik, 570 72 13).
Nedelja, 11. december, od 10. do 17. ure
adventni sejem; avla dvorca Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 11. december, ob 17. uri
adventni koncert, Blaž Pentek - kitara in vokal;
avla dvorca Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 11. december, ob 19. uri
Hmeljska princesa, opereta Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 12. december, ob 20. uri
gledališki abonma PONEDELJEK in izven: Marko Kurat, NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, komedija (Prešernovo gledališče Kranj);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 13. december, ob 20. uri
gledališki abonma TOREK in izven: Marko Kurat, NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, komedija (Prešernovo gledališče Kranj);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 13. december, ob 17. uri
predavanje dr. Cvjete Pahljina na temo nenasilje in smisel življenja; predavalnica I. OŠ Žalec (Društvo Mavrica).
Četrtek, 15. december, ob 19. uri
abonma narodno-zabavne glasbe in izven: ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA in ANSAMBEL SLAPOVI;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 16. december, ob 20. uri
Hmeljska princesa, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. december, ob 20. uri
Hmeljska princesa, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17., in nedelja, 18. december, od 9. do 19. ure
2. razstava jaslic Savinjske doline; gasilski dom Drešinja vas (Jože Stepišnik, 570 72 13).
Nedelja, 18. december, od 10. do 17. ure
adventni sejem; avla dvorca Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34)
Nedelja, 18. december, ob 16.30
“Čudna bolezen” in “Kdo je zadnji”, dve enodejanki, gostovanje KD Standrez (Italija);
Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 040 233 016)
Nedelja, 18. december, ob 17. uri
adventni koncert, Petra Koprivec - klavir, Nina Novak - violina, Božič v srcih - Zlatka Jambrovič; avla dvorca Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 19. december, ob 16.30
veseli december v čarobnem kotičku: Zrcalce, lutkovna predstava, Vrtec Žalec;
atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 20. december, ob 16.30
veseli december v čarobnem kotičku: Žogica nogica, lutkovna pravljična igra, Škratovo gledališče Celje; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 21. december, ob 16.30
veseli december v čarobnem kotičku: Igrače na potepu, lutkovna igrica, plesna skupina ZKŠT »Pet pedi« in vrtec Šempeter; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 21. december, ob 20. uri
5 ŽENSK.COM, komedija, gostovanje Špas teater, za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 22. december, ob 16.30
veseli december v čarobnem kotičku: Palček, gledališko-lutkovna predstava, Mini teater Ljubljana; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. december, ob 16. uri
Pika Nogavička in dedek Mraz, otroška predstava, ter prihod dedka Mraza;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. december, ob 16. uri
božična tekma v streljanju;
Strelišče Liboje (Strelsko društvo Liboje,
051 381 074).
Petek, 23. december, ob 17. uri
Božično-novoletni turnir v namiznem tenisu;
telovadnica OŠ Petrovče (ŠD Petrovče, 570 70 70).
Petek, 23. december, ob 17. uri
srečanje z Božičkom in razstava ptičjih hišic;
zelenica nasproti Mercatorja v Levcu (TKD Levec, 547 31 51).
Petek, 23. december, ob 19. uri
mladi talenti se predstavijo;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Petek, 23. december, ob 19.30
črna komedija, premiera, AG VRBA; Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 040 233 016).
Sobota, 24. december, ob 23.15
pohod z baklami k polnočnici v Galicijo;
zbirno mesto parkirišče POŠ Trje (TD Galicija, 031 243 725).
Nedelja, 25. december, od 15. do 18. ure
Božična skrivnost v jami Pekel;
Jama Pekel
(TD Šempeter, 700 20 56).
Ponedeljek, 26. decembra, ob 10. uri
žegnanje konj:
cerkev v Galiciji
(TD Galicija, 041 444 993).
Ponedeljek, 26. december, od 15. do 18. ure
Božična skrivnost v jami Pekel;
Jama Pekel
(TD Šempeter, 700 20 56).
Ponedeljek, 26. december, ob 17. uri
novoletni turnir v namiznem tenisu; Zadružni dom Ponikva (ŠD Ponikva, 031 539 579).
Ponedeljek, 26. december, ob 19. uri
tradicionalni božično-novoletni koncert in počastitev 125-letnice Godbe Zabukovica;
Dom Svoboda Griže (KD Godba Zabukovica,
041 601 452).
Torek, 27. december, ob 20. uri
božični koncert - Moški pevski zbor SAVINJSKI ZVON z gosti;
Cerkev sv. Petra v Šempetru (MPZ Savinjski zvon Šempeter,
031 747 765).
Petek, 30. december, ob 20. uri
Kadar mačke ni doma, komedija, gostovanje Špas teater, za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34).
Sobota, 31. december, ob 23. uri
silvestrovanje na prostem; avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
vmmmmmmmmmmmmmmmmm
OBČINA PREBOLD
Petek, 2. december,
Ta veseli dan kulture;
Knjižnica Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 3. december, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri
miklavževanje za otroke preboldske občine;
Župnijska cerkev Sv. Pavel Prebold; PGD Sv. Lovrenc, župnijski urad Prebold
in Občina Prebold (Andreja Kumer, 031 640 432).
Petek, 9. december, ob 16. uri
božično-novoletni sejem učencev OŠ Prebold;
telovadnica OŠ Prebold;
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 10. december, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sreda, 14. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert pevskih zborov OŠ Prebold; telovadnica OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 17. december, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 24. december, ob 22. uri in
ponedeljek, 26. december, ob 16. uri
veselo pričakovanje božiča ob glasbi in živih jaslicah; dvorišče Graščine Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 24. december, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert pihalnega orkestra Prebold; dvorana Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Ponedeljek, 26. december, ob 16. uri
čajanka;
Gasilski dom Kaplja vas;
(kulturna sekcija PGD Kaplja vas, 041 783 049).
Likovne ustvarjalne delavnice za otroke;
Gasilski dom Kaplja vas;
(kulturna sekcija PGD Kaplja vas,
041 783 049).
Sobota, 31. december, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
OBČINA POLZELA
Sobota, 3. december, ob 14.30
praznovanje rudarjev Občine Polzela; farna cerkev v Andražu, nato v Zadružnem domu v Andražu (Franc Dobnik, 572 02 35).
Nedelja, 4. december, ob 14. uri
MIKLAVŽEVAJE;
farna cerkev Andraž
(Janez Furman, 041 773 222).
Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri
nočni pohod na Mrzlico,
Miklavžev pohod; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Berni Palir,041 813 909).
Nedelja, 11. december ob 15. uri
vesela urica ljudskih melodij in napevov;
Dom krajanov v Andražu (Milan Zabukovnik, 040 215 545).
Sobota, 17. december, ob 15. uri
božični sejem in krasitev jelke; parkirišče pred občinsko stavbo (Alenka Žnidar, 703 32 20,
031 795 685).
Ponedeljek, 19. december, ob 16. uri
prireditev ob dedku Mrazu;
Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Nedelja, 25. december, ob 18. uri
božični koncert;
cerkev sv. Marjete na Polzeli
(Stane Podbregar, 041 662 805).
Ponedeljek, 26. december, ob 17. uri
božični koncert mešanega pevskega zbora Andraž; farna cerkev v Andražu (Dani Sitar, 041 204 760).
Petek, 30. december, ob 8. uri
božično-novoletni pohod na goro Oljko; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 031 611 879).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 3. december, ob 19. uri
potopisno predavanje o Maroku v Kulturnem domu Letuš;
Društvo prijateljev mladine Letuš (Katja Dimeč, 031 695 332).
Sobota, 3. december, ob 21. uri
koncert Petra Lovšina s skupino Legalo Kriminalo v Domu krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko.
Sobota, 3. december
zimski pohod na Mrzlico (1122 m)
- Miklavžev pohod;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Petek, 9. december
3. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja v Kulturnem domu Letuš;
Komedija v izvedbi KUD Veseli oder iz Velike Nedelje: Cilka in Drašek; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 10. december, ob 10. uri
novoletni turnir v odbojki v dvorani DTV Partizan Braslovče;
DTV Partizan Braslovče (Alfred Brinovec, 041 531 336).
Torek, 13. december, ob 17. uri
ura pravljic z likovnim poustvarjanjem v Knjižnici Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče.
Četrtek, 15. december, ob 19. uri
Literarni večer z gosti v Domu krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko.
Sobota, 17. december, ob 19. uri
božično-novoletni koncert ŽPZ Letuš z gosti MPZ Šmartno ob Paki v Kulturnem domu Letuš;
Kulturno društvo Letuš v sodelovanju z vrtcem in šolo iz Letuša
(Eva Mogel, 5885 308).
Sobota, 17. december, ob 19. uri
zaključek leta na koči pod Reško planino;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Toni Ramšak, 041 526 678).
Petek, 23. decembra, ob 17.30
božično-novoletni sejem in krasitev novoletne jelke pri OŠ Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Braslovče.
Petek, 23. decembra, ob 19. uri
Božični koncert v OŠ Braslovče (Prosvetno društvo Braslovče).
Nedelja, 25. december
božični pohod z baklami na Sv. Križ (1051 m)
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Katarina Šketa, 031 873 838).
Ponedeljek, 26. december, ob 10.30
tradicionalno žegnanje konj na Gomilskem pri Domu krajanov Gomilsko
Konjeniško društvo Mustang in TD Gomillsko.
Sobota, 31. december, ob 22.30
pričakovanje novega leta na prostem v Grajski vasi;
Turistično društvo Gomilsko.
Sobota, 31. december, od 23. ure dalje
pričakovanje novega leta na gradu Zovnek;
Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek.
Ponedeljek, 2. januar, ob 8. uri
17. novoletni pohod na Dobrovlje
(857 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Martin Slemenšek, 041 579 326).
Advent v Drešinji vasi
I 7^
Leto je naokoli in približuje se adventni čas, ko izdelovalci jaslic Savinjske doline oživijo tradicijo slovenskega postavljanja jaslic in prikažejo jaslice iz različnih materialov, od najstarejših papirnatih, kaširanih, do rezljanih v lesu, ulitih v razne mase ali žganih v glino. Obenem pa predstavijo svoje ideje o ustvarjanju okolja, v katerem se nahaja sv. družina, ki je središče slehernih jaslic.
Razstavo bodo pripravili v gasilskem domu v Drešinji vasi v mesecu decembru in si jo boste lahko ogledali 11., 17. in 18. decembra od 9. do 19. ure, med tednom od 16. do 18. ure oz. po dogovoru. Blagoslov jaslic s kulturnim programom bo v nedeljo, 11. 12. 2005, ob 15. uri.
K sodelovanju in ogledu II. razstave jaslic Savinjske doline vabimo vse, ki jim božični čas pomeni nekaj več.
Turistična sekcija GD Drešinja vas
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
Četrtek, 1. december, ob 19. uri
predstavitev knjige Jožeta Galiča ZARADI PESMI (Prireditev je za »Ta veseli dan kulture«)
Torek, 6. december, ob 18. uri
predstavitev knjige Marijana Salobirja SRNEK; nastopili bodo Savinjski rogisti.
Četrtek, 15. december, ob 18. uri
društvo Znamenje bo predstavilo GRMIČEV ZBORNIK.
Torek, 20. december, ob 17. uri
VESELA PRAVLJICA z Ireno Štusej in božičkom.
Večer s Ferijem Lainščkom
Jubilej sv. Jurija
Anka Krčmar, Vesna Radanovič in Feri Lainšček
MCPZ sv. Jurij Gotovlje
Ljubitelji dobre knjige so v žalski medobčinski matični knjižnici preživeli lep večer z zakladnikom prekmurskega jezika Ferijem Lainščkom. Njegov obsežen, raznolik in tematsko bogat literarni opus je predstavila Anka Krčmar, odlomke njegovih del pa je v knjižnem jeziku in sončnem prekmurskem narečju brala Vesna Radanovič.
Prav težko so se poslušalci ob koncu večera poslovili od obeh, saj so slišali toliko zanimivega o avtorjevi mladosti, o pravljicah, ki sta mu jih pripovedovala starša, saj mu drugega zaradi revščine nista mogla dati; sta pa naredila pisatelja, ki je za svojo literarno dejavnost prejel številne nagrade in priznanja, naj omenimo samo nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla,
nagrado kresnik za roman Namesto koga roža sveti in nagrado večernice za zbirko pravljic Mislice. Po njegovih dveh romanih sta posneta filma, pravkar pa snemajo film Ljubezen, traktor in rokenrol po njegovem romanu Vankoštanc. Bralci so si bili skoraj edini, da je njegov najboljši roman Ločil bom peno od valov, pa tudi pisatelj je obljubil nadaljevanje tega imenitnega romana, s katerim je obstal čas pred prvo svetovno vojno, ko se je porajalo domače meščanstvo. S svojim melodiko prekmurskih ravnic in z junaki nikoli povsem doumljene prekmurske duše, ki jo pogosto usodno zaznamuje ljubezen, je dočaral čudežni svet, ki so ga z melodijami z zgoščenke skupine Hal-goto nadaljevali v prisrčnem klepetu in se razšli z vedno živim prepričanjem, kako lepo je biti bralec.	T. Tavčar
V Gotovljah na vasi in v cerkvi se je pelo, se prepeva in se bo prepevalo. Moški cerkveni pevski zbor sv. Jurij je bil ustanovljen februarja leta 1995 na pobudo župnika in takratnega dekana žalske dekanije Branka Zemljaka. Zbor, ki šteje štiriindvajset pevk in pevcev iz kraja in tudi od drugod, vodi Mojca Florjančič.
Kot je povedal predsednik zbora Danilo Florjančič, imajo vaje enkrat tedensko, sodelujejo pri bogoslužjih in drugih cerkvenih obredih ter z zbori in na prireditvah v kraju in drugod. Pred kratkim so posneli svojo zgoščenko in glasbeno predstavitev v oddaji Cerkveni zbori se predstavljajo na radiu Maribor.
Ob 10-letnici zbora so nastopili v gotoveljski župnijski cerkvi, v goste pa so povabili Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marjeta s Polzele. Pred-
stavitev je vodil Martin Der-stenšek, član zbora. Zbor je ob tej priložnosti prejel dekanijsko priznanje.
T. Tavčar
Knjižnica si zasluži ekslibris
Slikarska razstava arhitekta
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je še danes do 18. ure odprta razstava likovnih del Franca Ferran-ta. Avtorja in njegovo delo je ob odprtju razstave predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak.
Dvajseti november je dan slovenskih splošnih knjižnic. V Preboldu so obiskovalci v okviru tega dne poleg knjig dobili tudi jabolko - za zdravje, lep dan in za prijetne trenutke ob branju knjig. Preboldska knjižnica, ki deluje v okviru Medobčinske matične knjižnice Žalec, je od leta 2003 preurejena in deluje v knjižničnem sistemu izposoje cobiss. Število knjižnih enot narašča, prav tako tudi število bralcev - članov knjižnice. Knjižničarka Nuša Dvoršek pravi, da bodo v letošnjem letu dosegli število štiristo bralcev, kar pomeni, da je skoraj vsak dvanajsti občan član preboldske knjižnice. Žal ima ta mnogo premajhne prostore za svojo dejavnost, rešitev tega problema pa se
Franc Ferrant je otroštvo in mladost preživel v Žalcu, gimnazijo in tehnično fakulteto je obiskoval v Zagrebu, nato pa z delom pričel v celjskem projektivnem biroju. V tem času je projektiral šolo v Polulah, novo
iz leta v leto odmika. Knjižničarka pravi, da se vračajo časi, ko so knjižničarji v Preboldu odlagali knjige kar na tla.
Kljub prostorski stiski pa bralci radi zahajajo v preboldsko knjižnico, kjer si poleg knjig lahko izposodi-
tovarno Peko pa tudi delavska naselja v Tržiču. Od leta 1958 do 1960 je ustvarjal na Dunaju in v Kölnu, nato pa začel delati v lastnem ateljeju v Münchenu, kjer je ves čas do upokojitve projektiral upravne stavbe, industrijske objekte in stanovanjske hiše. Občasno je rad slikal v pastelu in olju ter oblikoval majhne plastike iz terakote. Ustvarjati je začel že zgodaj. Pri delu so ga vzpodbujale mamini sestri in profesorica Šulentič na zagrebški gimnaziji.
Ob odprtju razstave je v kulturnem programu nastopil Blaž Ferjane na čelu, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel.
T. Tavčar
jo filme in prelistajo revije. Najmlajši se vsak teden zberejo na uri pravljic. Za večje prireditve ni prostora, zato tradicionalne bralne večere prirejajo v preboldski graščini, pozimi pa v preboldskem hotelu. Kdaj bo drugače, je sedaj le uganka.	D. N.
Dan slovenskih splošnih knjižnic so tudi v Medobčinski matični knjižnici Žalec praznovali nadvse slovesno. Številni ljubitelji knjige in knjižnice so pozdravili ekslibris, ki ga je za knjižnico izdelal likovni umetnik Arapad Šalamon, ustvarjalec malih grafik - ekslibrisov svetovnega slovesa, kot je v strokovnem nagovoru povedala likovna kritičarka Marian Premšak.
Žalski knjižnici je izdelal ekslibris zato, »ker si ga zasluži, ker je živa knjižnica, saj si prizadeva
Za nekoga je odhod v pokoj lahko stresen, za drugega težko pričakovan trenutek, za nekoga tretjega novo obdobje ustvarjalnosti in uresničevanje tistega, za kar je v času zaposlitve primanjkovalo časa. Marta Vošnjak iz Šempetra se je ob upokojitvi povsem predala likovnemu ustvarjanju.
O njenem življenju je tekla beseda ob odprtju njene razstave v Domu krajanov na Gomil-skem. »Priznati moram, da je bila zame to najlepša in najbolj doživeta prireditev ob odprtju neke razstave. Bila je polna topline in domačnosti, ki so jo izžarevale zapete pesmi domačih deklet in prebrane pesmi avtorice Magde Šalamon. Pesmi so bogatili tudi diapozitivi z njene poti v Nepalu. Še posebno sem bila presenečena nad tolikšnim obiskom meni dragih oseb, od sorodnikov, slikarskih prijateljev, znancev do mojih nekdanjih sošolk iz Grajske vasi. Zelo sem vesela, da sem lahko razstavljala v kraju, kjer sem preživljala svoja mladostna leta. Organizatorjem na čelu z Božo Kosu se za ta večer prisrčno zahvaljujem in obljubljam, da se bom z veseljem odzvala na povabilo k postavitvi še kakšne samostojne ali skupinske razstave na Gomilskem.«
za svoje bralce in zato jo imajo ljudje radi,« je povedal avtor. Med številnimi osnutki so navzoči skoraj do konca ugibali, kateri je pravi, dokler ga nista, uokvirjenega, odvila direktorica knjižnice Anka Krčmar in Janko Krašovec, eden najstarejših in najzvestejših bralcev. Slovesnost, ki jo je obogatilo petje sopranistke Nataše Krajnc, se je pričela s svečanim spustom balonov, na katerih je pisalo Slovenske splošne knjižnice - stare modrosti, nova spoznanja. Mavričnost balonov je v osvetljeno noč ponesla
Martina poklicna pot se je pričela v Tekstilni tovarni Prebold, kjer se je zaposlila po končani šoli za oblikovanje. V tovarni je Marta risala tiskarske vzorce in bila ena izmed najuspešnejših mojstric svojega poklica. Ta pa je še posebno prišel do izraza potem, ko je po 13 letih služ-
be v tovarni odšla med samostojne obrtnike - podjetnike. V svoji tiskarni je oblikovala okrasne našitke in po naročilu dvajset let tiskala produkte za skoraj vse slovenske konfekcije. Njene tiskane stvaritve, ki jih je delala za razna podjetja, je bilo mogoče videti na dežnikih, senčnikih, oblačilih športnikov in raznih drugih izdelkih povsod po državah naše nekdanje skupne države in drugod po
upe in pričakovanja knjižnic in njihovih uporabnikov.
Heda Vidmar je v času prireditve marljivo izrezovala motive za kazalko in jo potem v spomin odtisnila za vse udeležence s podpisom avtorja Arapada Šalamona.
In kakšen je ekslibris Medobčinske matične knjižnice Žalec? Na njem je simbolično z oljenko in svetlobo predstavljena knjiga. Na ogled je tudi na razstavi Ekslibrisi knjižnic in knjižničarjev do konca novembra v Medobčinski matični knjižnici Žalec. T. Tavčar
Evropi. Z upokojitvijo pa se je za Marto začelo drugo, prijaznejše življenje.
»Prvi dan upokojitve sem nakupila barve, papir, čopiče, platna in vse potrebno za slikanje in ustvarjanje brez naročil in brez rokov. Vključila sem se v likovno sekcijo Žalec, kjer sem našla
prijatelje, kritike in pomočnike pri ustvarjanju tistega, kar sem hotela in želela ves čas svojega poklicnega dela. Danes sem neizmerno srečna in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Vsekakor želim ustvarjati, predvsem pa čim več delati skupaj z likovniki in na ta način pridobivati nova znanja in izkušnje, ki bodo moje likovno izražanje dvignili še na višji nivo.«
D. Naraglav
Pretesna, vendar prijetna preboldska knjižnica na dan obeležitve dneva slovenskih splošnih knjižnic
Avtor razstave Franc Ferrant, žalski župan Lojze Posedel in Lidija Koceli
Tudi knjižnice praznujejo
Ustvarjanje brez naročil
Magda Šalamon (levo) in Marta Vošnjak (desno) ob svoji sliki
Branje ljudem s posebnimi potrebami
Mavrica, prvenec Brine Krašovec
Junija letos je bilo v Ljubljani posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije na temo Knjižnice spodbujamo branje. Na srečanju je med drugimi svoj prispevek z naslovom Dan, ko v knjižnici pojem predstavila direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar. Posvetovanje je bilo deležno velike medijske podpore: o njem so govorili na nacionalni televiziji, pisali v časniku Delo in v Knjižničarskih novicah, zato sodimo, da bi gotovo zanimalo tudi vas, kako knjižnice spodbujamo branje.
V tednu vseživljenjskega učenja leta 2003 smo v žalski knjižnici ustanovili Knjižnično bralni klub. Vanj smo s sodelovanjem medijev vabili vse, ki želijo ljubezen do knjig prostovoljno in brezplačno deliti še s kom, s tistimi, ki jim zaradi invalidnosti in drugih težav knjige in prireditve v knjižnici niso dostopne. Na začetku je število članic nihalo, zdaj pa se je ustalilo. Srečujemo se enkrat mesečno. Na srečanjih beremo,
se o prebranem pogovarjamo in beremo drugim. Učimo se branja za druge, pripovedovanja in kreativnega pisanja. Minevata dve leti, kar enkrat mesečno obiskujemo stanovalce Doma Nine Pokorn in Doma upokojencev na Polzeli. Stanovalce Doma Nine Pokorn s svojim prihodom dvakrat mesečno razveseljuje bibliotekarka Anka Krčmar, v Domu upokojencev na Polzeli pa vsako zadnje četrtkovo popoldne v mesecu pripravlja bralne urice, kot jih imenujejo, bibliotekarka Jolanda Železnik Od tipajočih začetkov in negotovosti, kaj brati, so po dveh letih druženja nastala ustvarjalna srečanja, na katerih ljudje, ki niso vpeti v samostojno izveninstitucionalno življenje, poslušajo, izražajo želje, kaj brati in poslušati, pripovedujejo, berejo svoje pesmi... Srečanja pričenjava in zaključujeva s slovensko ljudsko pesmijo. Nadaljujeva s pogovori o tem, kaj so brali, ustvarjali in doživeli od zadnjega srečanja. Osrednji del je branje različnih literarnih zvrsti in pogovor
o prebranem. Beremo tekste, povezane z mesecem srečanja: božič in novo leto, slovenski kulturni praznik, martinovo, dan žena, mesec, ko praznujejo knjige, in drugi praznični in spominski dnevi. Pred slovesom se dogovorimo o prihodnji bralni temi. Naša srečanja so postala iskrena ter prijateljska in nama v veliko veselje. Brati slepim, slabovidnim, bolnim - ljudem s posebnimi potrebami ni zgolj veselje, pač pa priznanje in ponos. Prijetno je približati knjigo ljudem, ki težko ali sploh ne morejo brati, krepiti medsebojne odnose in izboljševati kakovost življenja ter socialno stanje ljudi s posebnimi potrebami.
Letos nam je na literarnem večeru v Medobčinski matični knjižnici Žalec uspelo združiti in spoznati obiskovalce obeh domov. Ob prebiranju svojih pesmi in literarnih prispevkov so se stkale nove vezi. Ugotovili smo, da drug drugega potrebujemo in se veselimo naših snidenj.
Anka Krčmar in Jolanda Železnik
Vpogled - nova literarna revija
Mare Cestnik
Rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, ki ga zadnja leta Slovenci praznujemo kot Ta veseli dan kulture, bo odslej tudi rojstni dan nove literarne revije Vpogled. Izdajatelj je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, glavni in odgovorni urednik pa je pisec romanov in potopisov Mare Cestnik. Pot med bralce bo revija pričela na petkovi predstavitvi, v začetni nakladi 400 izvodov. Njen urednik obljublja tehtno in zanimivo branje, vpogled v razmišljanje pišočih Savinjčanov in tudi literarnih ustvarjalcev od drugod. Mare Cestnik je prepričan, da Savinjska dolina potrebuje literarno revijo: »Mislim, da je branje ena tistih rešilnih bilk, ki nas vleče iz zagat sodobnega sveta in sodobnega načina življenja. Dobra knjiga, dobro pisanje, dobro branje je vedno tista zlata zaloga človeškega dobrega. Želja po literarni reviji je bila skrita že od zbornikov, ki smo jih izdajali v okviru občinskega odbora Književne mladine Slovenije. Izdajatelj me je povabil zraven kot glavnega in odgovornega urednika. Teh
stvari, priznam, nisem še nikoli počel, so pa velik izziv že zaradi tega, kako delati z besedili, za katerimi se skrivajo živi in konkretni ljudje. To je izziv in po svoje velika odgovornost. Ko sem pristopil k sodelovanju, sem postavil nekaj pogojev, ampak naj se to ne sliši kot kakšno izsiljevanje oziroma pogajanje. Prvič, da književna revija, čeprav jo financira žalska občina oziroma Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, nikakor ne ostane samo v okviru Občine Žalec. Zavzemam se za čim večjo odprtost oziroma za nekakšno dvojnost, da je še vedno ohranjen prostor za savinjske avtorje, tudi če ne dosegajo neke objektivno priznane kakovosti, po drugi strani pa pritegniti zraven avtorje, ki so povezani s Savinjsko dolino ali pa tudi ne. Že v prvi številki bo poleg imen, ki se več ali manj redno pojavljajo po Savinjski dolini, predstavljen Ivan Dobnik z daljšim intervjujem, Peter Zupanc pa objavlja svojo daljšo zgodbo. Sprva material kar nekako ni začel pritekati, potem pa se je naenkrat odprlo in nekaj materiala imamo že za naslednjo številko. Moram priznati, da me preseneča, koliko je piscev, ki svoje pisanje bolj ali manj skrivajo po predalih.«
Snovanje nove revije se je pričelo v začetku tega leta, najprej pa je bilo potrebno poiskati pisce. »Začeli smo spomladi letos z nekakšnim ustanovnim sestankom, na katerega so bili povabljeni ljudje, za katere se je vedelo,
da so se ali se še ukvarjajo z literaturo, pisanjem, ali pa tudi samo z ljubiteljskim ustvarjanjem. Potekalo je manjše reklamno prizadevanje preko lokalnih medijev, ampak večina teh stvari se vendarle dogaja preko osebnih znanstev, prijateljstev, preko manj formalnih dogovorov. Nameravamo sodelovati tudi z literarnimi društvi, ki jih je v okolici kar nekaj, na primer literarno društvo Vransko, Šentjur, Celje. Ob ustanavljanju revije je sicer obstajala ideja, da bi tudi mi delovali kot društvo, moram pa priznati, da zaenkrat za to še ni potrebe. Zagovarjam mnenje, da se takšne formalne oblike ustanovijo šele takrat, ko imajo kaj konkretnega pokazati. Revija, ki bo po obliki in vsebini že kar ambiciozna, v njej bo poleg tako imenovanega zrelega branja bolj uveljavljenih avtorjev, mentorski del, celo literarno kritiko bomo gojili, pa tudi branje v podobah, se pravi naveza literature in slike. Revija bo odprta tudi za esejistiko in za prispevke z drugih področij kulture in dogajanj v tem prostoru.« Revija bo vsaj zaenkrat izhajala dvakrat na leto. In zakaj takšno ime? »Ime Vpogled je preprosto in pomenljivo. Mislim, da že ime samo pove, kaj revija ponuja. Pišoči ljudje so pravzaprav v celotni zgodovini pismenosti ustvarjali in spremljali družbene in druge spremembe. Ta vpogled je začasen za ta prostor in čas, zagotovo pa bo imel kakšne značilnosti premikov in sprememb.«	K. R.
S predstavitve prvenca Brine Krašovec
V Savinovi hiši v Žalcu so pripravili jesenski literarni večer s slovenskimi književniki. Večer je bil razdeljen na dva dela. V domačem programu se je s pesniškim prvencem pod naslovom Mavrica predstavila Žalčan-ka Brina Krašovec, izbrane pesmi pa so interpretirali Žan Borštner, Lea Meh, Sabina Plaznik, Zoran Rajič in Jožica Potrč.
O zbirki sta spregovorila urednik zbirke, pesnik in pisatelj Robert Titan Felix in v imenu domače književne revije v nastajanju Savina Vybi-hal. V gostujočem knjižnem programu so nastopili člani Društva slovenskih pisateljev pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav s projektom
Knjižna zbirka Triglav. Najlepše ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov, zbrane v knjigi Vsaka ljubezen je pesem, so plod medsebojnega sodelovanja. Knjiga je zasnovana s pomočjo
odličnih slovenskih pesnikov; ti so za zbirko prispevali svojo ljubezensko pesem in po pet pesmi iz slovenske književnosti, od sodobne do ljudske. Nastala je knjiga, s katero lahko bralec zaplava v široke globine ljubezenskih razmerij in potuje skozi pokrajine vrhunske slovenske ustvarjalnosti. Pet pesnikov nove slovenske knjižne revije Poetikon je bralo svoje ljubezenske pesmi. Brali so Ivan Dobnik, Zoran Pevec, Bina Štampe Žmavc, Ivo Stropnik in Jure Jakov. Na bas kitari se je predstavil kantavtor Matej Krajnc. Za bogat jesenski literarni večer, ki ga je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, se je vsem sodelujočim zahvalila Lidija Koceli.	T. Tavčar
V gostujočem programu je nastopilo pet pesnikov.
Knjige so za uporabo
...Tisti, ki prihajate v prostore knjižnice s strahospoštovanjem in ne z željo po odkrivanju novih vsebin, ne zadovoljite osnovnega izhodišča knjižničarjeve dejavnosti, kako prepoznati, se mu približati in pritegniti posameznika, da postane uporabnik vsebin. Že res, daje površina knjige nadvse primerna za odlaganje skodelic kave, a njeno osnovno poslanstvo je vendarle uporabnost njene vsebine. Tista, zaradi katere se knjižničar in uporabnik znajdeta v referenčnem odnosu. S strani knjižničarja je ta odnos vedno zastavljen tako, da je razvidno, da knjižničar ceni svojo stroko, kjer uporabnik nima občutka, da je knjižničar tam po golem naključju, da je njuno srečanje naključno, temveč da je to ustvarjalno iskanje, katerega rezultat je ustrezna knjiga ali podatkovna baza. A vse pogosteje je ta odnos neenakovredno izpeljan s strani uporabnika, k čemur ga bržkone pripelje razočaranje nad neizpolnitvijo njegovih pričakovanj. Knjižničar postane predpražnik, v katerega si obrišejo slabo voljo, postane odlagališče najrazličnejših pridevkov, s katerimi skušajo skicirati njegovo neučinkovitost.
Profesionalno delo knjižničarja ni enostavno meriti. Končni razsodnik je pravzaprav res uporabnik. A če bo tudi on sam ustvarjalno sodeloval pri iskanju informacij in verjel, da je knjižničar pri tem usposobljen asistent, ne bo odšel brez zadovoljive informacije, če-
tudi bo pri tem usmerjen kam drugam...
Irena Štusej
Odlomek iz eseja Knjige so za uporabo (Ranganatha-nov 1. zakon) si lahko v celoti preberete na naslovu Medobčinske matične knjižnice Žalec: www.zal.sik.si.
Veselo popoldne
Kvartet Kapus sestavljajo loie Kapus, Rafael Novak, Ivan Kapus in vodja kvarteta
Rado Kapus.
V dvorani Kulturnega doma na Vranskem so KD Vransko, Zavod za kulturo šport in turizem Vransko ter Kvartet Kapus pripravili prireditev Veselo popoldne. Peli, igrali in plesali so družina Ferme, Nejc in Minca Marolt, mešani zbor Rado, Miha Pečovnik, Folklorna
skupina Grifon iz Šempetra ter kvartet Kapus, ki je ob šesti obletnici svojega delovanja predstavil svoji prvi zgoščenki. Na prvi z naslovom Ko pridem tja na sred vasi so posnete ljudske pesmi na drugi Domači kraj pa pesmi avtorja in vodje kvarteta Rada Kapusa.	T. T.
Z zaključnega turnirja v sezoni 2005
20 let Tenis kluba Polzela
Šport na kratko
V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja so Hopsi s Polzele gostovali pri ekipi kranjskega Triglava in srečanje izgubili z rezultatom 84 : 77, v drugi slovenski košarkarski ligi pa je ekipa Prebolda premagala Nazarje z rezultatom 76:69.
Odbojkarice Spodnja Savinjske so v 8. krogu druge sloven-
ske odbojkarske lige gostovale pri ekipi iz Škofje Loke in zmagale z rezultatom 3 : 2 v setih, druga ekipa iz Savinjske, ekipa Braslovč, ki prav tako nastopa v drugi slovenski ligi, pa je doma premagala ekipo Tabor 3:1. Moška ekipa SIP Šempetra je 3 : 0 doma izgubila proti ekipi Triglav iz Kranja.
Društvo šahovskih mentorjev Celje se je odločilo, da bo za oživitev šahovske igre pripravilo štiri turnirje, ki bodo
potekali od oktobra do aprila prihodnje leto, ter dve področni prvenstvi in regijsko prvenstvo. V ligi A in ligi B nastopa skupaj 60 mladih šahistk in šahistov, prvi turnir pa je bil minuli četrtek v Celju. V ligi A, kjer nastopa 20 šahistov, je zmagal Nejc Flander z Osnovne šole Braslovče, v ligi B, kjer nastopa 44 mladih šahistov, je drugo mesto osvojil Boštjan Ferlež, prav tako z Osnovne šole Braslovče.	T. T.
Ob zabavi tudi pomagajo
Teniški klub Polzela je bil tudi v letošnjem letu, ko praznuje 20-letnico obstoja, zelo aktiven. V klub je včlanjenih 85 igralcev, ki so lahko do leta 2004 igrali na igriščih pri Partizanu Polzela, od takrat dalje pa igrajo tenis na igriščih TK GIB Parižlje, katerih lastnik je Dani Cokan.
Predsednik kluba Jože Vrečko, ki je z aktivnostmi v klubu zelo zadovoljen, je zaslužen pri izgradnji novih igrišč, ki jih Občina Polzela skupaj s klubom gradi na novi lokaciji ob Savinji na Bregu pri Polzeli. Igrišča bodo razsvetljena, kar pomeni, da bodo tenisa željni lahko igrali tudi v nočnih urah. S tem
bo izkoriščenost igrišč veliko večja. Vsako leto na začetku sezone organizirajo članski turnir izžrebanih dvojic. V ekipni ligi, ki se je pričela leta 1996 med tedanjimi vaškimi skupnostmi, je sodelovalo 10 ekip. V letu, ki je za nami, je v ligi tekmovalo 12 ekip, v prihodnje pa želijo ligo razširiti, saj je zanimanje za igranje v njej veliko. V mesecu juliju je na sporedu liga posameznikov, ki se odvija v treh skupinah, in sicer se med sabo pomerijo člani do 45 let, nad 45 let in članice.
Klub je znan tudi po organizaciji enega največjih in najmočnejših turnirjev za rekreativce, ki se ga vsako leto udeleži oko-
li 80 igralcev iz raznih krajev Slovenije. Tovrstni turnir je bil letos že sedmi. Dvakrat letno sodelujejo v četveroboju, v katerem sodelujejo Tenis klub Šentjur, Šaleški teniški klub Velenje, Dream team iz Rogaške Slatine in Tenis klub Polzela. Predsednik kluba Jože Vrečko je povedal, da v klubu skrbijo za vzgojo mladih, za izvajanje osnovnih in nadaljevalnih tečajev tenisa pa sta zadolžena učitelja tenisa Vlado Travner in vaditelj Ivi Kapitler.
V mesecu oktobru so pripravili zaključni turnir za vse, ki so sodelovali na eni od navedenih aktivnostih in so člani Tenis kluba Polzela.	T. Tavčar
V polzelski športni dvorani je potekal osmi dobrodelni malonogometni turnir, ki je ugledal luč sveta pred dvema letoma na pobudo našega nekdanjega reprezentanca v velikem nogometu Primoža Glihe. Dobrodelni turnir na Polzeli je s pomočjo Občine Polzela pripravilo Športno društvo Ultra. Akcija Zabavamo se in pomagamo je naletela na dober odmev pri različnih lokalnih skupnostih. Na osmih turnirjih so zbrali več kot 4 milijone tolarjev, ki so jih namenili za pomoč socialno ogroženim družinam.
Turnirja na Polzeli so se udeležile ekipe športnih novinarjev
POP TV, športnega dnevnika Ekipe, ekipa bivših zvezd velikega nogometa, kot so Milko Djurovski, Primož Gliha, Gregor Židan, Zoran Ubovič, Robi Englaro, Robert Pevnik,
Branko Žibert. Alfred Jerma-niš, Petre Binkovski, Suad Be-širovič, Jože Prelogar in ostali, ter ekipe Športnega društva Ultra, ki je medse povabilo tudi svoje prijatelje. T. Tavčar
Drugouvrščena ekipa ŠD Ultra Polzela
'V'
Šestdeset let Nogometnega kluba Vransko
'V'
Pokal Šempeter open ostal doma

'	.. 9
Ekipa šempetrskega kluba na tokratnem tekmovanju skupaj s trenerjem Rokom Šusterjem
Nogomet, ki velja za najbolj popularno igro z žogo na svetu, ima tudi na Vranskem dolgoletno tradicijo. Pred 60 leti so na Vranskem ustanovili nogometni klub, v katerem so bili že od vsega začetka združeni tako mladi kot starejši igralci, ki so uspešno branili barve Vranskega.
»Tako kot marsikje drugod je NK Vransko doživljal trenutke zmagoslavja pa tudi obdobja, ko je delo v klubu skoraj popolnoma zastalo. Pojavljala se je tako igralska kot organizacijska kriza. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da se je na Vranskem vedno igral dober nogomet. Že v 60. in 70. letih minulega stoletja so domače legende mešale štrene ekipam iz večjih krajev. V 80. letih je bila na Vranskem močna mladinska ekipa, nastopala je celo v finalu pokala Slovenije. Še zelo svež pa je spomin na leto 1999, ko se je članska ekipa
brez poraza sprehodila skozi ligo MNZ Celje in se uvrstila v
3.	SNL, v pokalu Slovenije pa se je v šestnajstini finala do 84. minute upirala takrat evropskemu Mariboru. V prvih dveh sezonah v 3. SNL si je ekipa zagotovila obstanek, za kaj več pa na žalost ni bilo sredstev,« pravi predsednik NK Vransko Dani Jesenik, ki je vodenje kluba prevzel letos.
Novo vodstvo si je za glavni cilj za naslednjih nekaj let zadalo nalogo, da z mladimi, domačimi igralci doseže ponovno oživitev članske ekipe. Zaradi pomanjkanja domačih igralcev in neresnosti so bili prisiljeni začasno prekiniti delovanje članske ekipe. Njihovi upi so uprti v delo z mladimi in v vzgojo novega rodu nogometašev, ki bodo lahko uspešno nadaljevali tradicijo nekdanjih uspešnih nogometašev Vranskega.
»V letošnjem letu v klubu de-
lujejo sekcije malčkov, cicibanov, mlajših dečkov, starejših dečkov in kadetov v razponu od 8. do 16. leta starosti. Najbolj nas veseli dobra udeležba najmlajših otrok in še posebno oživitev kadetske ekipe, ki naj bi bila prva stopnica na poti k delovanju članske ekipe. Trenutno so v našem klubu večinoma igralci z Vranskega in bližnje okolice, želimo pa si boljšega sodelovanja tudi z ostalimi kraji, kot so Tabor, Gomilsko, Trnava, Prebold ... Z okrepljeno kadrovsko bazo ne bi imeli težav s pomanjkanjem otrok in resnostjo pri obiskovanju tekem in treningov. Otroci imajo zelo dobre pogoje za vadbo, ustrezen strokovni kader, zagotovljeno opremo za tekme in treninge, organiziran avtobusni prevoz na gostovanja po širšem celjskem območju, obisk na različne turnirje v zimskem času, zagotavljamo jim tudi enotna
oblačila za tekme (trenerke), možnost ogleda različnih tekem v Celju, po končani sezoni organiziramo enodnevni izlet s kopanjem v Čatežu in še bi lahko naštevali. Kljub temu da je vse to brezplačno, tako kot je brezplačna tudi vadba, zadostnega zanimanja tako med otroki in njihovimi starši presenetljivo ni. Tudi z infrastrukturo ni zaenkrat večjih težav, čeprav se trudimo, da bi zagotovili še dodatne vadbene površine za treninge, čakamo pa tudi na odobritev gradnje malega igrišča z umetno travo, kar bi bila za vse krajane Vranskega velika pridobitev. V klubu si želimo boljšega sodelovanja z našimi bivšimi igralci in veterani, saj le-tega v zadnjem obdobju skorajda ni bilo, vsekakor pa so v klubu vedno zelo dobrodošli. Zahvaljujemo se Občini Vransko, ki omogoča in podpira delovanje kluba, predvsem delo z mladimi. Trudimo se pridobiti posamezne sponzorje in darovalce in lahko rečem, da je bil tudi na tem področju storjen korak naprej. Vsem, ki so nam v zadnjem času kakorkoli pomagali, bodisi finančno ali materialno, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Vse zainteresirane otroke oziroma starše iz bližnje in daljne okolice Vranskega, ki se zanimajo za vadbo, pa vabimo, da se nam pridružijo.«
Več informacij v zvezi s klubom dobite tudi na telefonu 041 734 042 (Marjan) ali 041 577 105 (Dani).	D. N.
Ju-jitsu klub Aljesan Šempeter je 19. novembra organiziral odprto prvenstvo Slovenija open za kadetinje in kadete. Prvenstvo se je odvijalo v telovadnici OŠ Šempeter. Tekmovanja se je udeležilo okrog 60 tekmovalcev iz različnih krajev Slovenije, ki so se potegovali za pokal Šempeter open. Tekmovanje pa je štelo tudi za ekipno uvrstitev v okviru Ju-jitsu zveze Slovenije.
Šempetrski klub Aljesan, ki ga vodi Aleksander Jelen, je doslej v Šempetru organiziral že tri tovrstna tekmovanja. Veljajo za dobre organizatorje in dobre tekmovalce, saj se lahko pohvalijo s številnimi priznanji in naslovi prvakov v raznih kategorijah. Tudi na tokratnem so bili zelo uspešni, saj so osvojili kar šest pr-
vih, pet drugih in eno tretje, peto in sedmo mesto. Prvih mest v svojih kategorijah so se veselili Grega Habjan (do 44 kg), Luka Melanšek (do 50 kg), Tadej Kostanjšek (do 63 kg), Jasna Turnšek (do 46 kg), Barbara Stiplovšek (do 58 kg) in Sabina Predovnik (+ 58 kg). Drugo mesto so osvojili Žan Artelj (do 39 kg), Miha Ropo-tar (do 44 kg), Julijan Motoh (do 50 kg), Anja Laznik (do 46 kg) in Nastja Koljič (do 52 kg). Tretje mesto pa si je priborila Tjaša Zakonjšek (do 46 kg). Skupno uvrstitev sta s 5. in 7. mestom zaokrožila Karin Požun (do 58 kg) in Tilen Ha-dolin (do 50 kg).
Pokal Šempeter open je osvojila domača ekipa in s tem še enkrat dokazala, da sodi klub med najuspešnejše j-jitsu klube v Sloveniji.	D. N.
Namizni tenis
Dobitniki medalj
Konec oktobra je sekcija namiznega tenisa Športnega društva Petrovče organizirala občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za vse kategorije. Tekmovanja se je udeležilo 57 igralk in igralcev v sedmih kategorijah. Med dečki je zmago slavil Jaka Penezič, med deklicami Petra Čede, pri kadetih je bil najuspešnejši Marko
Magajne, pri kadetinjah Lea Ježovnik, med člani se je prvega mesta razveselil Zoran Gajšek, med članicami Martina Penezič, med veterani pa je bil najuspešnejši Anton Funda.
Prvi trije v mlajših kategorijah so prejeli kolajne, v starejši kategoriji pa pokale.
ŠD Petrovče NT sekcija
Prva ekipa Flamingo
Ekipa Flamingo iz Andraža.
Športno društvo Andraž je v letošnjem letu že drugič organiziralo medkrajevno ligo v malem nogometu. Na razpis se je prijavilo 10 ekip iz Savinjske in Šaleške doline. Tekmovanje je potekalo spomladi in jeseni ob sobotah na asfaltiranem igrišču v Andražu. Peter Hribernik je s svojimi pomočniki skrbel, da so srečanja potekala po pravilih nogometne igre malega nogometa. Po odigranem zadnjem,
19.	kolu so bili vsi igralci pogoščeni, prve tri ekipe so pre-
jele pokale, zmagovalna ekipa Flamingo iz Andraža pa je že drugič osvojila tudi prehodni pokal.
Končni vrstni red: 1. Flamingo Andraž 49 točk, 2. Netopirji Šmartno ob Paki 39, 3. KMN Frendi Polzela 35, 4. KMN Andsalote Polzela 25, 5. ekipa Bar Karantanija s Ponikve 23,
6.	ekipa MN Podgora 23, 7. ekipa ŠD Andraž 22, 8. KMN Ultra Polzela 20, 9. NK Kasaze 19, 10. ekipa Sova Ravne nad Šoštanjem 4 točke.
T. Tavčar
Spet liga Brglez.com
Košarkarsko društvo Koš Polzela je letos že 12. leto zapored pripravilo medobčinsko košarkarsko ligo. Tokrat v sezoni 2005/06 sodeluje 10 ekip s širšega celjskega območja, srečanja pa se kot vsa leto igrajo ob nedeljah v polzelski športni dvorani.
Rezultati 1. kroga: Veterani Pivovarne Laško : Radio Fantasy 61 : 78, Parižlje : Picerija 902 Gornji Grad 78 : 63, Tweed ŠKŽ Žalec : Odgovor
Polzela 65 : 60, Brglez.com Polzela : Gomilsko 81 : 71. Srečanje med GG Steklarstvo : Werinox se bo dodatno odigralo. Po 1. kolu na lestvici s po dvema točkama vodijo Radio Fantay, Parižlje, Tweed Žalec in Brglez.com Polzela. V 3. kolu 4. decembra se bodo pomerili: Gomilsko : Odgovor, Parižlje : GG Steklarstvo, Veterani Piv. Laško : Werinox, Brglez.com : Picerija 902 in Twedd Žalec : Radio Fantasy.	T. T.
Najboljši udeleženci (na posnetku) so prejeli diplome in pokale.
Ob zaključku sezone
V okviru odprtja novega ruskega kegljišča je Športni klub Levec 22. oktobra 2005 za vse krajane organiziral športno tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo okoli 80 krajanov vseh sta-
rosti, ki so se med sabo pomerili v streljanju z zračno puško, pikadu in kegljanju na novem ruskem igrišču, za katerega pa je bilo tudi največ zanimanja.
Dušan Lesjak
Odmevni uspehi
Domačinke najboljše
V	organizaciji Karate kluba Sankaku iz Celja je v telovadnici Podružnične osnovne šole Tr je v Galiciji pri Žalcu potekal
6.	mednarodni tradicionalni turnir za pokal Heledis.
V	konkurenci tekmovalk iz Hrvaške, Italije in Slovenije so največ prvih mest v članski konkurenci dosegle tekmoval-
ke Karate kluba Sankaku Celje, občanke Občine Žalec. V kategoriji do 52 kilogramov je zmagala Petra Nareks, do 63 kilogramov Urška Žolnir, nad 78 kilogramov pa se je prvega mesta razveselila Lucija Polavder. Na tekmovanju je nastopilo približno 100 karateistk.
T. Tavčar
Petra, Urška in Lucija
Dosežki žalskih karateistov
Ekipa Flamingo iz Andraža.
V hitrem tempu življenja se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti športa, rekreacije in zdravega načina življenja. Fitnes postaja vse bolj popularen način rekreacije tudi v savinjski regiji. Kot v vsaki drugi športni panogi tudi v fitnesu popularnost dvigujejo vrhunski tekmovalci, ki se udeležujejo prestižnih tekmovanj doma in v tujini.
Eno tovrstnih tekmovanj v fitnesu in bodibildingu je bilo 19. novembra v Kopru. Tekmovanja se je udeležilo okoli 80 tekmovalcev iz petih držav. Med njimi je bila tudi ekipa tekmovalcev fitnes centra Mlaki fit iz Žalca skupaj s svojimi zvestimi navijači, saj so tovrstna tekmovanja zelo zanimiva tudi za gledalce.
Tekmovanje je veljalo tudi kot državno prvenstvo, na katerem so naši tekmovalci v različnih kategorijah dosegli odlične re-
Na nagradnem ciklusu šahovskega turnirja ŠK Žalec so nastopili šahisti iz zasavske, šaleške in savinjske regije, skupno 16 najboljših šahistov.
Zmago si je priboril MK Dušan Brinovec (ŠK Žalec) s 6,5 točkami pred MK Hinkom Jazbecem (Trbovlje), Tomom Studničkom (Žalec), Francem Brinovcem (Žalec), mojstrom Vladimirjem Ivačičem, Milanom Matkom, Marjanom Kne-
zultate: Brina Romih, skupno drugo mesto in 1. mesto v kategoriji mis figure Slovenije, Aleš Siter, skupno 4. mesto in
3.	mesto v kategoriji Mr. Fitness Slovenije visoka, Matic Pukl skupno 6. mesto in L mesto v kategoriji Mr. Fitness Slovenije nizka in Srečko Pavline 4. mesto v kategoriji juniorji do 23 let. Aktualni svetovni prvak Damjan Mlakar se zaradi intenzivnih priprav na svetovno prvenstvo v fitnesu, ki bo 4. 12. 2005 v Nemčiji, tega tekmovanja ni udeležil. Na povabilo organizatorja je nastopil kot častni gost ter v vlogi trenerja bdel nad svojimi varovanci.
Priprave na tekmovanje zahtevajo večmesečne naporne treninge, strogo dieto, veliko odrekanja ter samodiscipline, zato iskrene čestitke tekmovalcem fitnes centra Mlaki fit ter obilo uspehov pri nadaljnjih tekmovanjih.	D. B.
zom ter Janezom Grčarjem.
V skupnem seštevku vseh turnirjev za leto 2005 vodi mojster Vladimir Ivačič s 118 točkami, sledijo Hinko Jazbec, Milan Lesjak, Dušan Brinovec, Tomo Studnički in Milan Matko.
Na nagradnem šahovskem turnirju ŠK Polzela je bil najuspešnejši in najhitrejši šahist Štefan Šinček pred Marjanom Vitancem ter Zvonkom Masnecem. J. Grobelnik
Tudi na 3. in hkrati zadnji tekmi za pokal Slovenije v karateju za deklice in dečke v Šenčurju pri Kranju je uspešno nastopilo 20 mladih žalskih karateistk in karateistov. Osvojili so skupno 24 medalj. Najbolje sta se izkazala Eva Nina Kozmus in Mark Malis, ki sta po dvakrat zmagala in se enkrat uvrstila na drugo mesto. Mark Malis je zmagal tudi v skupni uvrstitvi za leto 2005. Enak rezultat je dosegla tudi najmlajša Kiti Smiljan, ki je zmagala na vseh treh tekmah v izvajanju kat med najmlajšimi in tako osvojila pokal Slovenije v svoji kategoriji. Le za malo to ni uspelo Evi Nini Kozmus, ki je dosegla enako število točk kot prvouvrščena, ki je imela eno zmago več. V skupni uvrstitvi je zmagala ekipa v izvajanju kat med mlajšimi deklicami v postavi Eva Nina Kozmus, Špela Korošec in Irena Dedič. Na 3. tekmi se je zmage v jiyu ippon kumiteju veselila še Špe-
Zaradi sodelovanje slovenske ženske rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Rusiji je tako nastal daljši premor v
la Korošec in bila 3. v športnih borbah, Irena Dedič pa je zasedla 2. mesto. Dve 2. mesti je osvojila Patricija Čačulovič, na drugem mestu pa sta pristala tudi Lina Pušnik in Matej Seidl. Jernej Blatnik, Urška Kranjc in Igor dedič pa so osvojili 3. mesta. V ekipnih izvajanjih kat so žalski karateisti osvojili eno 2. in tri 3. mesta.
Karate klub Žalec je z osvojenimi 355 točkami zmagovalec pokala Slovenije, kljub temu da je do konca še ena (5. tekma), in sicer na Vrhniki.
Žalski karateisti so bili uspešni tudi na mednarodnem tekmovanju za pokal Hypo v Sevnici. Na tekmovanju je nastopilo 360 karateistov. Timi Topolovec je zmagal v športnih borbah dečkov do 40 kg, Dejan Vozlič pa med člani do 80 kg. Tretja mesta so osvojili najmlajša Kiti Smiljan v katah, Lina Pušnik in Matic Potočnik v športnih borbah.
prvenstvenem tekmovanju v 1. A ženski rokometni ligi. Tako se bo tekmovanje nadaljevalo šele v začetku januarja.	T. T.
Od leve proti desni: Damjan Mlakar, Brina Romih, Aleš Siter ter Matic Pukl
Šahovske vesti
Zalčanke druge
Pisma bralcev
Zahvala!
V	zadnjih oktobrskih dneh, ko je bil pred vrati 1. november, smo hiteli urejat grobove. V času, ko se vsi sorodniki zberejo, se je naši družini pripetila prava osebna drama.
V	naš dom v Gotovljah je zaradi trenutka nepazljivosti vstopil rdeč petelin, ki nam je razdejal celotno delovno površino, dim in saje pa so se vpili v naše omare, oblačila in v vsak naš sledeči dan. Kljub zelo hitremu posredovanju sosedov ter domačih in žalskih gasilcev, so ognjeni zublji uničili ogromno materialnih in osebnih dobrin; od dokumentov, slik, položnic in računov, uničeno pa je bilo skoraj vse pohištvo. V nekaj trenutkih je ogenj tako rekoč vzel s sabo ves naš trud in vlaganja, kakor tudi ogromno naših spominov na vse trenutke, ki smo jih v tem našem domačem zavetju doživeli in ki jih bomo za vedno nosili v spominu.
Naš strah pred posledicami tega dogodka ter z mislimi, kdaj bomo lahko zopet normalno zaživeli, ta strah so nam v kritičnih trenutkih pomagali pregnanti naši bližnji in sosedje, saj so nam takoj priskočili na pomoč, ko smo to najbolj potrebovali. Pomagali so nam s svojim delom in sredstvi. S tem pismom bi rada izrazila hvaležnost in zahvalo vsem, ki ste nam stali ob strani in v meni potrdili to, v kar že dolgo nisem več verjela, v medčloveško dobroto in pripravljenost na pomoč v težkih trenutkih.
Še posebno bi se rada zahvalila posameznikom in družinam Čater, Čremožnik, Radič, Novak, Vinder, gospodu Dolerju, gospodu Igorju Paniču, gospodu Viktorju Novaku, gospodu Štrajherju, gospodu Verdevu, gospodu Vojku Maku, sinovim prijateljem, mojim sodelavcem in podjetjem Berosi,
»Vse se začenja z odnosom, vse se razvija v odnosu in vse se konča s prekinitvijo odnosa. Zavoljo odnosa in s pomočjo odnosa je človek - človek.« (Brajša) Upoštevati moramo, da so velike individualne razlike v izražanju potreb po druženju z drugimi. Na splošno je približno 30 % starih ljudi prav zadovoljnih, ker imajo manj stikov z ljudmi, 70 % starih pa misli, da brez teh stikov in splošne dejavnosti ne bi bili srečni.
Inštitut Antona Trstenjaka Ljubljana ima razvitih več dopolnilnih programov za kakovostno staranje na področju medčloveških odnosov.
Do zdaj so razvili:
-	program za ozaveščanje vsega prebivalstva v kraju o kakovostnem staranju in o nujnosti priprave na starost,
-	program osebnega usposabljanja za kakovostno starost ob upokojitvi,
-	program usposabljanja družine za lepše sožitje s starejšim družinskim članom, program usposabljanja starejših ljudi za boljše
Vija, d.o.o., ter Občini Žalec in Stranki mladih Slovenije, še enkrat pa vsem sosedom, posebno gospodu Čatru za takojšnjo pomoč pri gašenju požara. Zahvala vsem za vse in še ena misel za konec: Kdor takoj da, dvakrat da.
Dragica Čremožnik z družino
Zima je tu!
Kdaj se bomo naučili, da moramo tudi živali, katerih edina krivda je v tem, da se niso rodile kot človek, obravnavati z dobroto in spoštovanjem? Kdaj bodo ljudje dojeli, da vendar živali čutijo in trpijo? Če si je človek prisvojil pravico živali podrediti, je torej odgovoren za njihovo dobro počutje. Dokazano je, da zaradi malomarnosti in brezčutnosti živali trpijo od rojstva do krute smrti. Zaščitniki živali prosimo vse ozaveščene ljubitelje živali, pomagajte nam še naprej. Če boste opozorili lastnika katere živali o grobem ravnanju, ste storili že veliko. Lahko ga prijavite pri Društvu proti mučenju živali, Policiji ali veterinarski inšpekciji. Pedagogi, učitelji, prosimo tudi vas, da učencem predavate o lepem ravnanju z živalmi. Prosimo duhovnike, da vernike pri sveti maši in mladino pri verouku učite, da so živali prav tako kot človek božje stvarstvo. Nihče jih nima pravice mučiti. Tudi veterinarji imajo pri svojem delu na terenu možnost oziroma je njihova dolžnost osveščati in opozarjati lastnike o pravilnem in humanem ravnanju z živalmi.
V času, ko mraz ogroža ne le ljudi, ampak tudi živali, je dolžnost in skrb vseh lastnikov, da bodo njihove živali zimo preživele na varnem, toplem in čistem prostoru. Na podeželju in urbanem okolju je še vedno opaziti kruto ravnanje s psi čuvaji, kajti o tem prihajajo številne prijave na Društvo proti mučenju živali.
razumevanje mlajših generacij,
-	program za boljše vživljanje v domu za stare ljudi,
-	program medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje in
-	program samoorganiziranja mreže v krajevno medgeneracijsko društvo za kakovostno starost.
Na podlagi izkustvenih standardov je znano, da približno 5 % ljudi, starejših od 65 let, zaradi večjih zdravstvenih in socialnih težav potrebuje skrb v instituciji, večina starejših pa torej še vedno ostaja doma. Mnogi med njimi potrebujejo različne oblike pomoči. Prav našteti programi omogočajo pripravo na kakovostno starost in občine, ki bodo sledile strategiji razvoja skrbi za stare 2006 do 2010, bodo tovrstne programe vključile v svoj program.
KRAJEVNI MEDGENERACIJSKI CENTER
Krajevni medgeneracijski centri (KMC) so najboljša in najcenejša sodobna možnost za uvajanje in povezovanje številnih od programov v skrbi za kakovostno
Žrtve mraza so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem zvesto čuvajo gospodarsko imetje vso dolgo zimo. Iz izkušenj vemo, da ni odveč ponovno opozoriti na osnovne pogoje: suho in toplo zavetje, dobro izolirana uta z nepremočljivo streho. Uta naj ne bo na vlažnih, mokrih tleh in naj bo dvignjena od tal. V njej naj bo vedno otep slame ali krme, ki se mora ob deževnem vremenu zamenjati. Vhodna odprtina naj bo zaprta z visečo, toplo zaveso. Pred uto naj bodo položene deske, da pes ne leži na cementu ali vlažnih tleh. V hudem mrazu spadajo psi v toplo hišo ali hlev, kjer naj imajo svoj prostor. Na mraz so posebno občutljivi psički in kratkodlaki psi. Privezani psi morajo imeti usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Veriga mora biti dolga najmanj štiri metre. Pri morajo dobiti najmanj dva obroka kalorične, goste in tople hrane na dan. Mladi psički se hranijo do enega leta večkrat na dan. Tudi
starost.
Prednost je v tem, da vsebuje široko paleto programov za različne potrebe starih ljudi in njihovih svojcev. Vsi ti programi se dogajajo v središču življenja krajevne skupnosti, mesta. Omogočajo starim ljudem ostati na svojem domu do smrti ali vsaj do skrajne onemoglosti. Zajamejo doslej neizkoriščene vire prostovoljstva, usposabljanja svojcev in tudi nove krajevne finančne vire, zato so v primerjavi s posameznimi programi ljudem dostopnejši in cenejši.
J. Ramovš našteva naslednje osnovne značilnosti krajevnega medgeneracijskega centra:
1.	biti mora čim bolj dostopna stavba sredi kraja;
2.	njena arhitekturna ureditev mora biti prilagojena predvsem starim ljudem ter številnim programom, ki se odvijajo v medgeneracijskem centru;
3.	v njem se mora neprestano odvijati čim več in zelo različnih programov za kakovostno staranje in to na način, ki spodbuja dejavno navzočnost mlade in
pozimi potrebujejo dovolj pitne, sveže vode, še posebno, če jedo suho hrano (brikete). Psi so družabna bitja, osamljenost in dolgočasje vplivata nanje kot na človeka, zato ne imejte gospodarju najbolj zvesto in vdano žival vedno na verigi ali pesjaku. Spustite ga vsaj enkrat na dan, da se sprosti, kajti pes mora čutiti, da je član družine. Verjemite, hvaležen vam bo. Prav tako ne imejte pse v zapuščenih barakah, skednjih, kleteh, garaža, balkonih in na tistih krajih, kjer daleč naokoli ni stanovalcev. Ne ubijajte živali na krut način, to je človeka nevredno dejanje in obenem kaznivo.
Do živali prijazne ljudi prosimo, da v prihajajočem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za lačne, žejne, premražene in zavržene muce, psičke ter druge živali. Spoštujmo vse živo in pomagajmo vsakemu živemu bitju, ki je potrebno pomoči!
Članica Društva proti mučenju živali
srednje generacije:
-	dnevno varstvo starih ljudi,
-	ponudbe starejših, da priložnostno varujejo otroke, jih inštruirajo in podobno;
-	razdeljevanje hrane starejšim in čajne kuhinje v centru,
-	pedikura,
-	številne druge servisne uslug za stare ljudi na temelju prostovoljstva in v obliki podjetniške storitve od zunaj; od rekreacijskih do izobraževalnih programov,
-	prostorsko središče krajevne univerze za tretje življenjsko obdobje,
-	osebno medgeneracijsko družabništvo,
-	medgeneracijske skupine,
-	socialni treningi za ljudi pred upokojitvijo do tistih za spoznavanje starosti in za lepše sožitje s starejšimi ljudmi v družini,
-	sedež socialne pomoči na domu;
4. voditi ga mora eden ali po potrebi več usposobljenih organizatorjev za socialne mreže in za menedžment organizacij tretjega sektorja, pri izvajanju posameznih programov pa so po potrebi
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
ZAPLETI PRI
SLADKORNI
BOLEZNI
Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Pojavljanje sladkorne bolezni izrazito raste s starostjo. Posledice bolezni so lahko zelo krute. Akutni zapleti sladkorne bolezni nastanejo hitro in zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Govorimo o ketoacidozi in hipoglikemiji. Ketoacidoza nastane zaradi hudega pomanjkanja inzulina v organizmu. To pripelje do verižnih reakcij, ki močno pospešijo izločanje tekočin iz telesa. Organizem tega ne more nadomestiti niti z zadostnim pitjem in rezultat je huda dehidracija ter vonj bolnika po acetonu. Zdravljenje je bolnišnično, saj je potrebna infuzija vode, elektrolitov in inzulina. Kadar pa je v krvi inzulina preveč zaradi zdravljenja, pride do hipoglikemije, sladkorja v krvi je premalo za normalno delovanje možganov. Pojavljajo se motnje zavesti, znojenje, razbijanje srca, tresenje, žeja, slabost. Bolnik mora v takih primerih čim hitreje zaužiti ogljikohidratno hrano, ki se hitro absorbira (mleko, kruh, sladko vodo). Če gre za izgubo zavesti, je najbolje bolnika hospitalizirati. Kronične okvare sladkorne bolezni nastajajo dalj časa in prizadenejo tkiva, organe. Sladkorna bolezen okvari velike žile - makroangiopatije, male žile - mikroangiopatije ter živce - nevropatije. Žilna prizadetost se pokaže z okvaro malih žil - kapilar v ledvicah in v očesni mrežnici ter z okvaro velikih žil, imenovano aterosklerozo.
Okvara ledvic (diabetična nefropatia) nastane zaradi prizadetosti žil v ledvicah, kar vodi do propada ledvičnih telesc. Pokaže se s pojavom beljakovin v urinu. Če sladkorna bolezen ni urejena, lahko takšne okvare vodijo do popuščanja filtracijske funkcije ledvic in končno v odpoved ledvic.
Okvara oči (diabetična retino-patija) nastane zaradi spremenjenih kapilar v očesni mrežnici. Te so razširjene in nagnjene h krvavitvam. Pri dolgotrajnem povišanem sladkorju v krvi najdemo na očesnem ozadju številne različno velike krvavitve, novo nastale kapi-
zaposleni različni strokovnjaki in laiki;
5.	izrazito mora biti usmerjen v sodelovanje svojcev starejših ljudi - ti in mladi upokojenci so najboljši prostovoljci;
6.	biti mora središče za ozaveščanje skupnosti o vsem, kar je povezano s starostjo in sožitjem vseh treh generacij;
7.	biti mora središče za pridobivanje prostovoljcev iz skupnosti za njihovo usposabljanje, in sicer prostovoljcev za družabništvo in vodenje skupin, za enkratne prevoze starih ljudi in za njihovo spremljanje na banko, k zdravniku, v cerkev ... kakor tudi prostovoljno učno in razno drugo pomoč upokojencev otrokom, mladim in srednji generaciji.
Pri ustanovitvi krajevnega med-
iare in razraščanje veziva. To vodi v slabovidnost in tudi do slepote. Okvara oči se pojavi že zelo zgodaj ob nastanku sladkorne bolezni, zato moramo bolnikom redno pregledovati očesno ozadje.
Okvara živcev (diabetična nev-ropatija) prizadene periferno živčevje predvsem spodnjih okončin. Pride do izgube občutka za dotik, bolečino, toploto. Povzroča lahko hudo pekočo in stalno bolečino v predelu stopal, goleni, stegen. Redkeje so prizadete zgornje okončine. Okvarjeno pa je lahko tudi avtonomno živčevje, kar se pokaže s spremenjeno funkcijo organov: stalne driske, nesposobnost praznjenja sečnega mehurja, oslabitev erektilne funkcije penisa...
Diabetično stopalo nastane zaradi okvare žil in živcev v stopalu ali celi nogi. Gre za skupek sindromov, kjer okvara živcev, zmanjšana prekrvavitev in vnetje pripeljejo do uničenja tkiva. Posledica je lahko tudi amputacija. Najprej nastanejo ranice, ki se ne zacelijo. K temu prispevajo še nepravilna obutev, nepravilna nega nog, nestrokovna pedikura, poškodbe in okužbe ran. Odsoten je tudi občutek za dotik, bolečino, temperaturo. Rana ne boli, zato ji velikokrat ne posvečamo dovolj pozornosti. Nevarna je tudi uporaba kemičnih sredstev za mehčanje trde kože in kurjih očes. Zaradi okvare živcev pride do spremembe napetosti mišic. Stopalo in prsti se deformirajo. Kjer so veliki pritiski pri hoji, nastaja trda koža, pod njo pa pogosto razjeda. Tudi znojenje je zmanjšano ali celo odsotno, zato je koža suha in razpokana in pogoste so okužbe.
Da bi lahko takšne zaplete preprečili, je nujno zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni. Preventivne meritve sladkorja v krvi so dobri kazalci zdravstvenega stanja. Če pa se bolezen že pojavi, je pravilno urejena sladkorna bolezen ključ za kakovostno življenje brez zgoraj naštetih zapletov. V Žalskih lekarnah vam nudimo preventivne meritve sladkorja v krvi. Pokličite nas in si zagotovite svojih pet minut!
Nataša Čater, mag. farm.
generacijskega centra ima pomembno vlogo občina ob sodelovanju države ter tretji sektor, kot so društva upokojencev, karitas, rdeči križ, zveza prijateljev mladine, skavti, taborniki ipd., ki se obvežejo za izvajanje določenega števila programov, in krajevna podjetja, ki bodo z donacijami podpirala določene programe. Članek naj bo spodbuda za razvoj medgeneracijskega centra tudi v Žalcu.
Vir: J. Ramovš, Kakovostna starost, Inštitut Antona Trstenjaka, Ljubljana, 2003
Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Zahvala
Zahvaljujemo se županu Občine Žalec ter abraha-movkam in abrahamovcem letnik 1955, ERI Velenje, društvu Mavrica ter podjetju Hana Ana, d. o. o., s Teharij za donacijo za nakup prenos-
nega računalnika z braillovo vrstico, ki bo najinemu sinu Gregorju omogočila nadaljevanje osnovnega šolanja v okolju, kjer živi.
Lepo je živeti med ljudmi, ki razumejo naše stiske in težave! Iskrena hvala!
Družina Hafner iz Žalca
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
M
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12,3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
KRAJEVNI MEDGENERACIJSKI CENTER
MLADI
november 2005
Startne liste na tekaški progi
Kultura mladih v srcu Slovenije
Če ste ljubitelj športa, verjetno večkrat spremljate smučarske polete, nogomet, atletiko ... Tekmovanje vas ponavadi pritegne toliko bolj, če se komentator vživi v tekmo. Se kdaj vprašate, čigav glas slišite ob spremljanju športnih prenosov? Večkrat je to glas Savinjčana PETRA KAVČIČA, ki si kruh služi z delom športnega novinarja na RTV Slovenija.
Si poročen in imaš družino. Delo športnega novinarja zahteva veliko potovanj in to verjetno pomeni, da ne moreš preživeti veliko prostega časa z družino?
Z družino preživljam čas po obrokih. Kadar sem doma, preživim večino časa z njimi, verjetno več kot kakšen drug moški. Večinoma sem z njimi
dopoldne, ker me popoldne ponavadi čaka delo. Kadar kam odpotujem za dlje časa, pa se seveda pogrešamo. Vendar smo se sedaj že navadili. So pa zato snidenja bolj vesela.
Katere športne discipline komentiraš in katero izmed njih najraje?
Komentiram atletiko, nogomet, smučarske polete, gimnastiko, rokomet ter nordijsko kombinacijo. Večkrat imam tekmo tudi določeno in nimam prav veliko izbire. Najrajši pa seveda komentiram atletiko, ker je najtežja, vsebuje več disciplin in zato moraš spremljati več stvari naenkrat. Verjetno tudi zato, ker sem se z njo tudi kot mlad ukvarjal in še danes tečem.
Tekma, ki se ti je v karieri naj-
bolj vtisnila v spomin?
Več je takšnih tekem. Ena izmed njih je rokomet, in sicer leta 2000 evropsko prvenstvo na Hrvaškem, tekma za 5. mesto, Slovenija proti Hrvaški v Zagrebu. Zmagala je Slovenija. Atletika, svetovno prvenstvo v Sevilli leta 1999, kjer je Gregor Cankar osvojil bron v skoku v daljino in to je bila prva kolajna za Slovenijo na atletskih svetovnih prvenstvih.
Kakšen smešen pripetljaj iz komentatorske kabine?
Teh je tudi kar nekaj! Izmed njih je potrebno izpostaviti atletski miting v Stockholmu, kjer je bila RTV Slovenija manjša televizija in je novinar dobil slabšo mesto, hkrati pa je to bil tudi moj prvi atletski miting. Bil sem na odprtem in pripravljalo seje na nevihto. Sedel sem skoraj v prvi vrsti. Bilo je tik pred tekom na 100 metrov. V rokah sem držal startne liste, zatem je malce močneje zapihalo ter mi odneslo papirje na tekaško progo. Marion Jones je pobrala liste in mi jih vrnila. Od tedaj naprej si liste vedno prilepim na mizo.
Nekaj časa si preživel tudi na polzelski šoli, kjer si učit športno vzgojo. Kakšni so tvoji spomini na ta čas?
Tam sem učil tri mesece in si
nabiral prve izkušnje z delom na šoli, do zdaj tudi edine. Bilo je zanimivo. Od tedaj je minilo že veliko časa in se spomnim bolj malo, vendar so spomini lepi. Na Polzeli so že tedaj imeli veliko dodatnih aktivnosti, glavni šport je bil košarka. Imeli so novo, svetlo telovadnico, kar je napravilo dobro vzdušje.
Največji plus ter največji minus v tvoji karieri?
Plus je vedno, ko dobro opraviš delo. To najbolj čutiš sam, še lepše pa je, če si pohvaljen od drugih. Plus pa je bil tudi to, da sem imel največ ur prenosa z olimpijski iger v Atenah leta 2004. Kadar slabo komentiraš, je zelo velik minus, bolj kot drugi pa si na to jezen sam. Minus je tudi vsako neopravičeno obrekovanje ljudi po časopisih, seveda tistih, ki nimajo izkušenj in mojega dela ne poznajo.
Če bi imel možnost ponovne izbire, ali bi se za poklic odločil drugače?
Večinoma sem zadovoljen s svojo izbiro, vendar so tudi tukaj, kot v vsaki službi, trenutki, ko se vprašaš: »Zakaj pa nisem kaj drugega?«
Kljub vsemu mi ni žal.
Miha Vidmajer,
8.	b OŠ Polzela
Juhuhu, jesen je tu!
Z rockom v novo šolsko leto
V oktobru so se na odru Doma Svobode v Grižah predstavile mlade glasbene skupine, ki igrajo pretežno glasbo iz mladosti svojih staršev. Koncert je pripravilo domače turistično društvo.
Koncert je pričela skupina Forgotten nation. V dobrih štiridesetih minutah so navdušili nekoliko zadržane mlade poslušalce, ki so se ob igranju skupine Renesansa le opogumili in prišli nastopajoče spodbujat pred oder. Zatem so lahko prisluhnili skupini Resonanca,
skupini, ki je bila pred časom znana pod imenom Čato band. In čisto za konec je navdušila skupina Dolly bell.
Udeležba na koncertu ni bila tako številčna, kot so pričakovali, res pa je, da tovrstnih koncertov v Grižah do sedaj še ni bilo. Morda bo dober glas obšel sosednje vasi in bo publika številčnejša prihodnje leto. Organizatorji si namreč želijo, da bi koncert pripravili vsako leto in bi tako postal tradicionalen, kar pa je seveda odvisno od posluha vodstva krajevne
skupnosti in glasbenih skupin. Marsikatera glasbena zvezda je svojo glasbeno pot pričela v kletnih prostorih ali klubskih prostorih krajevnih domov, kjer vadijo tudi mladi ene izmed skupin, ki je omenjeno soboto zapela pred domačim občinstvom v Grižah. Prav je, da mladim omogočimo, da se predstavijo svojim vrstnikom pa tudi staršem, ki so z zanimanjem v soboto prisluhnili nastopu svojih otrok.
B.T.
Jesen prihaja, mrzlo postaja, dež škropi, veter šumi.
Jabolka pobiram, orehe sušim in se zvečer ob ognju veselim.
Dolge hlače in topli jopiči niso več odveč, kajti toplo ni nič kaj več.
Lina Petek, 5. a OŠ Prebold
VE3EU DECEMBER ZA NAJMLaJSE
INFORMACIJE: TIC ŽALEC, tel.: 03 710 04 34
5. decembra Prihod Miklavža s spremstvom in veseloigra s petjem Miklavž je bolan,
Dom II. slovenskega tabora Žalec ob 16. uri
med 19. in 22. decembrom lutkovne igrice v čarobnem kotičku atrija Savinove hiše, vsak dan ob 16.30. uri
23. decembra, predstava Pika Nogavička in Dedek Dedka Mraza, Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstop za vse predstave
Zveza kulturnih društev Slovenije, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a so pripravili Dan kulture mladih v srcu Slovenije 2005. Srečanje se je odvijalo v petek, 21. oktobra, v Vačah pri Litiji pred domačijo Kimovec. Na srečanje so povabili skupine in mentorje osnovnih šol iz vse države. Celodnevni obisk je bil sestavljen iz več prireditev: od likovnih razstav, literarnih srečanj, uprizoritvenega ter plesnega dela do glasbene prireditve. Na nekaterih prireditvah so udeleženci sodelovali kot nastopajoči, na nekaterih kot gledalci. Strokovna žirija je po ogledu predstav izbrala eno osnovno šolo, ki je s svojo predstavitvijo najbolj navdušila in postala naj kulturna šola 2005.
Z glasbeno točko smo se pred-
Jesen
Tiho se je prikradla jesen, zdaj ne moremo več na bazen.
dnevi so mrzli, megleni, dežniki sodijo k obvezni opremi.
Listi so pisani, jabolka zrela, vse že po pečenem kostanju diši. Škornji so topli, jopica debela, prehlad in gripa na nas preži.
Žan Rizmal, 5. a OŠ Prebold
stavili tudi učenci I. OŠ Žalec. Nastopili smo s krajšo glasbeno točko, z odlomkom iz predstave, ki je nastala pod mentorstvom Polone Kuder ob odprtju 12. bienala otroške grafike v Žalcu. Prireditev so zaključili s podelitvijo priznanj. Učenci I. OŠ Žalec smo s svojo predstavitvijo navdušili vse zbrane. Prejeli smo priznanje za imenitnost v glasbi. Učenci in mentorji smo bili ves dan gostje prirediteljev. Na območju GEOSS-a smo si ogledali tudi znamenitosti in se seznanili z nekaterimi priznanimi slovenskimi umetniki, kot sta na primer akademski slikar Jože Meglič in dramski igralec Tone Kuntner.
Zala Vogrinc, 7. b
I.	OŠ Žalec
Noč čarovnic
Buče nasmejane so prižgane.
Majhne, velike, oranžne, rumene in zelene so se na zabavi zbrale.
Čarovnice s črnimi klobuki, v noči zasijale, se smejale in z njimi veselo zaplesale.
Hana Brčkalič, 4. b OŠ Petrovče
Jesen
Ko jesen je prišla, otroke šola je pozdravila. Kmetje so na njivo odšli in pridelke pospravili.
Narava drugačna je postala, saj v jesenskih barvah je zazijala.
Za noč čarovnic sem bučo naredila,
potem pa jo ven položila. Bila je strašna in je vse strašila.
Vsi so se bali in vsi so bežali. Kmalu pa je sonce posijalo in je bučo pregnalo.
Tilen Selič, 5. b OŠ Prebold
Klementina Črepinšek, 4. b OŠ Petrovče
Ura pravljic
Otroci z zanimanjem poslušajo pravljico.
Občinska knjižnica Polzela je v svojih prostorih pripravila uro pravljic za najmlajše. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili pravljici o Miški Mrvici, ki jim jo je prebrala knjižničarka Nina Trbovšek.
Ob tem so bili radovedni in pozorni na vsako malenkost, pozneje pa so svoja razmišljanja spravili na papir, se igrali in peli. Upodobili so svoje pravljične
junake, naučili so se pesmico o miški, na koncu pa se posladkali.
Kot je povedala knjižničarka Nina Trbovšek, so otroci zelo hvaležni poslušalci, ki jim je prav zato lepo brati. Da bi najmlajšim praznični december še polepšali, bodo tudi v tem mesecu pripravili uro pravljic, takrat seveda na temo božično-novoletni čas.	T. Tavčar
Zlatoporočenca Tilčka in Rafko Novak
Prvo vrsto so napolnili pari s 55 in 50 let zakonske zveze.
Praznovanje zakoncev
V polzelski župniji okrogle obletnice zakonskih zvez že vrsto let proslavljajo vsi pari hkrati. Na slovesnosti v polzelski župnijski cerkvi se je pred dnevi zbralo več kot 60 parov.
Med jubilanti sta bila tudi zakonca Anica in Stanko Kosec, ki sta praznovala 55-letnico zakonske zveze, 50-letnico zakona - zlato poroko pa so praznovali Cvetka in Anton Mešič, Marija in Marjan Rožič, Nada
in Vinko Drča, Marija in Rudi Pečnik ter Ivan in Elizabeta Pencl.
Slavje so pričeli s sveto mašo, ki so jo polepšali polzelski cerkveni zbori, sledile so poročne zaobljube in pogostitev. T. T.
žili tudi župan Občine Šmartno bo Paki Alojz Podgrošek, krajani Malega Vrha, kjer je imela Marija svojo hišo in bila med sokrajani zelo priljubljena, ter sorodniki iz Celja in Vojnika. Po besedah socialne delavke Beti Prtenjak je Marija, ki je imela tri otroke in rejenko, žal so vsi že pokojni, prišla v dom pred petimi leti zaradi bolečin v nogah. Zaradi težav z nogami je večino časa v postelji, sicer pa je dokaj dobrega zdravja, zelo zgovorna in bistrega duha ter tudi v domu zelo priljubljena. Osebje in sostanovalce osvaja s svojo skromnostjo, prisrčnostjo in hvaležnostjo ter zadovoljstvom. V domu je zadovoljna in srečna.
Vsi obiskovalci so ji zaželeli še veliko dobrega zdravja in izpolnitev vseh želja, imela pa je le eno skromno željo, in sicer štruklje za kosilo, kar so ji domske kuharice z veseljem pripravile.	T. Tavčar
105 let Marije Hramec
Osebje doma pri Mariji Hramec ob njenem 105. rojstnem dnevu (prva z leve direktorica Eva Lenko)
Varovanka Doma upokojencev na Polzeli Marija Hramec z Malega Vrha pri Šmartnem ob Paki je pred dnevi praznovala 105. rojstni dan. Je najstarejša stanovalka doma in najstarejša prebivalka Savinjske doline. Konec oktobra je namreč
v 106. letu starosti umrla Ana Križnik z Vranskega.
Praznovanja, ki so ga pripravili na slavljenkin rojstni dan, so se poleg domskega osebja, ki skrbi za njeno zdravje in dobro počutje, direktorice doma Eve Lenko in sostanovalcev udele-
Tako so nazdravili zlati poroki zlatoporočenca Novak, župan Vinko Debelak, matičarka Darja Ažman ter vnuk in vnukinja, ki sta bili priči.
Z zlatoporočno mašo, ki jo je v preboldski župnijski cerkvi daroval domači župnik Damjan Ratajc, se je pričelo praznovanje ob 50-letnici zakonske zveze 72-letnega Rafaela in 71-letne Matilde Novak, rojene Delopst. Civilni obred sta v zelenem salonu Garne-ga hotela v Preboldu opravila preboldski župan Vinko Debelak in matičarka Darja Ažman.
Rafko se je rodil v Preboldu kot tretji otrok v Novakovi družini skupaj še z enim bratom in tremi sestrami. Osnovno šolo je obiskoval v Preboldu, potem pa se je izučil za elektrikarja, vendar svojega poklica ni nikoli opravljal, saj se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je dočakal tudi upokojitev. Že od 18. leta dalje je član Lovske družine Prebold in PGD Prebold. Tilčka pa seje rodila v
Topolšici kot tretja med petimi dekleti in dvema fantoma. Po osnovni šoli se je v Radljah ob Dravi izučila za kuharico, nato pa jo je pot za delom vodila v Savinjsko dolino, kjer je delala pri gostincih, zasluženi pokoj pa je dočakala v Tekstilni tovarni Prebold.
Prebold je bil tudi kraj, kjer sta se slavljenca spoznala in zaljubila in se 22. oktobra 1955 poročila. Kmalu sta si v Preboldu zgradila hišo, ki je postala topel dom njunemu sinu Rafku. Odražala ju je velika delavnost, zato sta leta 1966 prevzela skrbništvo na Lovskem domu na Golavi, kjer še sedaj skupaj s sinom, snaho in vnukoma skrbita za goste in člane lovske bratovščine. Ob njunem praznovanju se jima je pridružilo približno sto zlatoporoč-nih svatov in bila sta deležna mnogih čestitk in želja, ki so govorile predvsem o zdravju in o tem, da bi še dolgo ostali skupaj.	T. Tavčar
Literarni večer z Marijo Ano Petek
Okrog nas so ljudje, ki živijo polno življenje, ki jim vsak dan prinese nekaj novega in ki se vsakega lepega trenutka še posebej razveselijo. To so ljudje, ki se nas dotaknejo s svojim veseljem in svetlim pogledom v prihodnost. To so ljudje, ki iz noči napravijo svetel in jasen dan. Ena od teh je zagotovo tudi dolgo »skri-
ta« pesnica Marija Ana Petek iz Latkove vasi.
Marija Ana Petek se je z nekaj pesmi predstavila občinstvu že na I. letošnjem bralnem večeru. Tokrat je podrobneje spregovorila o sebi in svojih pesmih. V času izhajanja občinskega biltena Glas izpod Žvajge je v njem pod psevdonimom objavila nekaj pesmi in s tem prikrito stopila v javnost. Sčasoma se je le razvedelo, kdo se skriva pod imenom Mariana. Na tokratnem večeru je stopila v svet javnosti. Vsi prisotni so bili nad pesniškim opusom gostje zelo navdušeni in so predlagali, naj Knjižnica Prebold poda pobudo za izdajo njene pesniške zbirke.
Marija Ana Petek je napisala že veliko pesmi, ki so nastale v raz-
ličnih obdobjih njenega življenja. Osebnoizpovedne govorijo o njenem odnosu do njej ljubih oseb, pripovedujejo o žalosti in krivicah sveta, se dotikajo njene osebne bolečine. Veliko je veselih in razigranih pesmi, ki opisujejo življenje okoli nje in njene vnuke, ki ji polepšajo vsak dan. V svojih pesmih je zelo kritična do okolja in narave, ki zaradi malomarnosti ljudi počasi jemlje slovo. Sicer pa je Marija Ana Petek vesela, radoživa osebnost, ki rada razveseljuje ljudi, ki ljubi naravo in cvetje, ki ji nikoli ne zmanjka poguma povedati iskrivo besedo. V eni svojih pesmih pravi: »Ko v srcu stih nastane in nekako me prevzame: važno je, da ga zapišem, važno ni, da se podpišem.« D. Naraglav
Rudi Herman - v službi ljudstva 60 let
Rudi Herman z najvišjim gasilskim priznanjem - kipcem gasilca, ki mu ga je v Ljubljani na letošnjem gasilskem plenumu izročil predsednik GZ Slovenije Ernest Eory
Rudi Herman iz Prebolda je aktiven član gasilske organizacije že šestdeset let. Le nekaj mesecev manj je član Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold. Letos je za visoka jubileja prejel najvišje priznanje Gasilske zveze Slovenije, kipec gasilca, in častno Gallusovo priznanje za delo na pevskem področju.
Rudi Herman se je rodil leta 1928 v Preboldu, kjer je tudi preživljal svojo mladost, dobival svoja prva znanja in preživel leta okupacije. Še v času vojne 5. marca 1945 je postal član preboldskega gasilskega društva in se tako za vse življenje zapisal gasilski organizaciji, katere osnovni namen je pomagati človeku v nesreči, o čemer govori tudi njihov gasilski pozdrav
V	službi ljudstva - na pomoč.
V	tej vlogi Rudi Herman vztraja še danes, čeprav ne več kot operativni gasilec, ampak kot gasilec veteran, ki se z veteransko desetino udeležuje raznih veteranskih srečanj in tekmovanj. Je tudi predsednik nadzornega odbora matičnega društva, Gasilske zveze Prebold in častni predsednik PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka.
Rudi Herman je že kot mlad gasilec veliko dela vložil v gradnjo novega gasilskega doma. Leta 1954jepostal poveljnik društva. Ves ta čas se je izobraževal in pod njegovim mentorstvom je pridobilo znanje v gasilstvu mnogo članov društva in tudi ostalih društev. Opravil je tečaj za gasilskega podčastnika, gasilskega častnika, višjega
gasilskega častnika, tečaj za sodnika in tečaj za strojnika. Na področju tekmovanja je bila njegova velika zasluga, da se je društvo začelo udeleževati tekmovanj v gasilskih športnih disciplinah. Kot sodnik je sodeloval na mnogih republiških in državnih tekmovanjih. Dolga leta je bil poveljnik sektorja v takratni OGZ Žalec. Leta 1982 je prevzel mesto predsednika društva in ga uspešno vodil vse do leta 2003. Od leta 1988 do 1992 je bil Rudi Herman tudi predsednik Občinske gasilske zveze Žalec. Kot predsednik OGZ Žalec je pustil velik pečat na področju izobraževanja in opremljanja z gasilsko tehniko in opremo. Veliko dela je posvetil tudi mednarodnemu sodelovanju. Po njegovi zaslugi je bilo delo gasilske organizacije Slovenije predstavljeno v Avstriji in Nemčiji, pa tudi v ostalih državah, ki so se udeleževale srečanj in tekmovanj. Dokaz za delo na mednarodnem področju sta odlikovanji GZ Avstrije in GZ Nemčije. Veliko več pa je v njegovih vitrinah gasilskih odlikovanj,
ki jih je prejel za svoje delo v domačem društvu, OGZ Žalec in GZ Slovenija. Kipec gasilca je prvo tovrstno priznanje v GZ Prebold. Prejel je tudi državna priznanja in priznanja nekdanje Občine Žalec, Občine Prebold in drugih organizacij in društev.
Rudi Herman je aktiven član MPZ DPD Svoboda Prebold. Skoraj šestdeset let že prepeva v tem zboru, ki je letos praznoval 85-letnico svojega delovanja. Rudi je najstarejši član zbora in že 22 let tudi predsednik zbora. V službi v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delal kar 42 let, je bil vseskozi vpet v samoupravne organe podjetja in sindikat, v KS Prebold, v Občini Prebold pa je več kot 20 let skrbel za pokopališko dejavnost. Vseskozi je deloval tudi v organih KS Prebold, z ustanovitvijo nove občine leta 1999 je štiri leta deloval tudi kot svetnik v občinskem svetu.
Danes mu veliko časa vzame delo v lastnem vinogradu in pri hiši v Kaplji vasi nad tovarno, kjer uživa jesen življenja.	D. Naraglav
Ansambel Mira Klinca praznoval 20-letnico
Ansambel Mira Klinca na jubilejnem koncertu v Libojah
»Miro Klinc je glasbenik, pevec in humorist. Skorajda ne vem, čemu bi dal prednost. Ker pa povsem obvlada vse vrste harmonik, klarinet in spremljevalne instrumente, ga lahko najprej imenujem glasbenika. Glasbo, petje ali humor jemlje nadvse resno. Vsako od teh področij mu pomeni način življenja, konjiček in predvsem resno delo,« je v spremni besedi v zbirki pesmi ob 20-letnici delovanja ansambla Mira Klinca zapisal Tone Gaberšek, avtor največjega števila
besedil pesmi, ki jih izvaja ansambel Mira Klinca. In z glasbo je ansambel tudi proslavil svojo 20-letnico.
Jubilej so obeležili s koncertom v Libojah in z izdajo nove zgoščenke Nismo vsi muzikantje zabušantje, na kateri je 15 skladb, ki jih izvaja ansambel, in 5 humorističnih skladb, ki jih Miro Klinc predstavlja v vlogi Klobase-kovega Pepija. Občinstvo v dvorani je na popoldanskem in na večernem koncertu uživalo ob izvrstni glasbi Mira in ostalih članov ansambla. Svoj
delež so k prijetnemu vzdušju dodali še povezovalka koncerta Jožica Skorja, humorist Štamperlov Pepi, nekateri nekdanji člani ansambla in številni gostje. Vsak jubilej je priložnost za pogled v preteklost, na prehojeno pot. In kakšna je bila Mirova?
Ko je bil star šest let, je dobil prvo diatonično harmoniko. Njegovi prvi učitelji so bili Janko Dobrotinšek, Ivan Zorko in Franci Zeme. Kmalu zatem ga je mama, ki je bila samohranilka in z majhnimi dohodki, vpisala v celjsko
glasbeno šolo. Ker takrat še niso poučevali harmonike, se je odločil za učenje klarineta, na harmoniki pa se je s pomočjo glasbene šole sam izpopolnjeval. Pri 15 letih je končal glasbeno šolo in pričel uresničevati svoje sanje o samostojni glasbeni skupini. Ustanovil je svoj prvi trio, s katerim je nastopal v veselih druščinah ter po gostilnah in tudi na kakšni veselici. Tako je bilo vse do vojaščine. Po vrnitvi od vojakov je leto in pol igral v ansamblu Potepuhi, kasneje pet let v ansamblu Savinjskih 7, kjer je igral klarinet. Neutrudno je vadil na diatonični harmoniki in leta 1981 in 1982 postal absolutni zmagovalec tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne. Uspehe je jeseni leta 1982 kronal še z naslovom absolutnega zmagovalca na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Saurusu v Italiji. Novembra 1985 je ustanovil svoj ansambel, s katerim danes praznuje 20 let delovanja. V teh dveh desetletjih je ansambel Mira Klinca, ki se je sicer delno kadrovsko spreminjal, posnel LP, 7 zgoščenk in 13 avdio kaset v slovenščini in 3 LP in 3 avdio kasete v nem-
ščini. Posneli so okrog 180 skladb, od katerih so mnoge prave uspešnice. Poleg tega so posneli nad 90 glasbenih spotov za TV Slovenija. Njihova skladba Ciganska polka se je kar dve leti vrtela kot avizo za oddajo Po domače. Veliko spotov so posneli tudi za VTV Velenje, TV Celje, nekaj celo v tujini. Večkrat so se veselili zmage na glasbenih lestvicah slovenskih radijskih postaj in časnikov. Čeprav se niso udeleževali glasbenih festivalov, saj je Mirovo mnenje, daje glasbo težko pravično oceniti, so kljub temu pri poslušalcih nizali uspeh za uspehom, razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne glasbe po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Prirejali so samostojne koncerte, igrali na velikih prireditvah, ob odprtjih, jubilejih, praznovanjih ... in tako vsestransko in angažirano bogatili slovensko narodno-zabavno glasbeno sceno. Kot pisci besedil so z ansamblom sodelovali Ivan Sivec, Tatjana Rodošek, Brigita Kobe, Vera Soline, Branko Zupanc, Majda Rebernik, Ivica Cvikl, Vera Pipai, Janez Šešler in Tone Gaberšek. Danes mu pri tem pomagajo žena Milena, nečakinja Alenka Frece, Gregor Rakovnik, Martin Pustinek, Jože Belej in Dejan Brečko. Nekaj po-
sebnega pa je tudi Mirov humor. S pristnimi in preprostimi domislicami zna spraviti v smeh vsakogar, še posebno pa je učinkovit, ko se prelevi v lik Klobasekovega Pepija. Sicer pa je Miro, kot je zapisal tudi Tone Gabršek, predvsem družinski človek, ljubeč mož in pozoren ter zgleden vzgojitelj svojih dveh otrok. Kot glasbenik je vztrajen in natančen. Prepričan je, da ni nobena skladba tako dobro zaigrana, da ne bi mogla biti še bolje. Jezi ga, ker so nekateri prehitro zadovoljni s svojo izvedbo. Njegove melodije ne poznajo vsakdanjosti. V glasbenem izrazu išče vedno nekaj več, predvsem harmonijo in skladnost z besedilom. Tudi kot humorist ne posega samo po satiričnih tekstih, ampak rad postreže tudi s skladbami, ki vodijo poslušalca k razmišljanju o lepotah in težavah vsakdanjega življenja.
Za Mirom Klincem je 20 let plodnega in uspešnega glasbenega ustvarjanja, naj bo tako tudi naslednjih dvajset. Sam pa pravi: »Ne vem, kaj vse še čaka naš ansambel v prihodnje, a velik del mojih pričakovanj je zajetih v besedah, da rad preživel bi vesel kratko to življenje, saj treba ni, da bi bili vedno žalostni.«	D. Naraglav
Življenje med rožami
Spomini, stari šestdeset let
Marsikomu, ki se pelje po cesti iz Prebolda proti Šeščam, se v Sv. Lovrencu, tako rekoč na koncu vasi, pogled za trenutek ustavi na hiši, od pomladi do jeseni obdani z zelenjem in številnim cvetjem. Pravzaprav gre za park v malem, ki bi bil vsakomur v ponos. Milki in Ne-žiki Marušič je lahko še toliko bolj, saj sta obe stari krepko čez osemdeset let, skupaj kar 170 pomladi.
Milka in Nežika imata mladostna leta in jesen življenja na skupnem imenovalcu, vmes sta hodili vsaka po svoj poti. Rojeni sta bili v Zavratcu - Studencu pri Sevnici, kjer sta nabirali prva šolska znanja. Že v rani mladosti sta vzljubili zemljo. Starejša Milka se je v tej smeri tudi izobraževala, in sicer na kmetijsko-gospodinj-ski šoli, kjer se je edina od 42 deklet naučila cepiti drevesca in je v tem pravi strokovnjak. Že stari oče je bil dober sadjar, Milka pa ga je kmalu prekašala.
Življenje je teklo svojo pot, bilo bi prav lepo, če ne bi prišla vojna in z njo izselitev v Nemčijo. V
izgnanstvu sta morali trdo delati. Milka je prišla v tovarno oblačil. Vojno sta preživeli. Rojena je bila tudi ljubezen in po vrnitvi iz Nemčije sta Milka in njen izbranec to kronala s poroko v Mariboru. Skupaj sta nekaj časa živela v Celju, nato v Žalcu, leta 1975 pa sta kupila hišo v Ločici. Trinajst let zatem se je Milka preselila v Gornjo vas oziroma sedanji Sv. Lovrenc, kjer živi s sestro Nežiko.
Slednja je po končani vojni ostala doma in vse do leta 1971 živela v domačem kraju. Nekaj mesecev je živela v Prekmurju, nato pa jo je pot pripeljala v Savinjsko dolino - k Lenkovim v Trnavo, kjer je bila varuška. V šoli v Orli vasi se je zaposlila kot kuharica, nato pa kot varuhinja. Leta 1983 se je upokojila in se preselila k sestri v Sv. Lovrenc, kjer se ponovno začenja njuna skupna pot.
Dela jima ne manjka, dan je večkrat prekratek. Pozimi pa si krajšata čas z ročnim delom. Nežika pa je tudi prava mojstrica v pletenju peharjev iz posebne trave.
D. Naraglav
V žalskem hotelu so se prejšnji teden zbrali nekdanji sošolci, ki so leta 1945 končali osnovno šolo. Od takrat je minilo 60 let. Nekaj jih ne živi več, nekaj pa jih organizatorji srečanja niso mogli izslediti. Kljub temu se jih je na sreča-
Bolšji sejmi so zelo priljubljeni in privabljajo veliko obiskovalcev in tudi sejmarjev. Tako je bilo tudi v Žalcu, kjer te sejme vsako prvo soboto v mesecu organizira Zavod za kulturo, šport in turizem. Približno 15 sejmarjev iz raznih koncev Slovenije, ki so ponujali vse mogoče, od stare krame do prav zani-
nju zbralo triindvajset, od tega devetnajst sošolk in štirje sošolci, ki so s spomini poromali v čas svoje mladosti in učenja ter težko pričakovane svobode in zmage svobodoljubnega sveta nad mračnjaštvom in terorjem nacifašizma, ki je tudi
mivih stvari, se je zbralo na tržnici v Žalcu. Na sejmu smo lahko videli opremo in obleke nekdanjih vojakov, oznake njihovih činov, denar, razglednice, star porcelan in keramiko, tudi nekaj krožnikov Schutzo-ve tovarne v Libojah, star gramofon, pohištvo, vezenine, slike in še marsikaj drugega.	T. Tavčar
njim grenil življenje v šolskih klopeh.
Z minuto tišine so najprej počastili spomin na sošolke in sošolce, ki jih ni več med živimi. Srečanje so organizirali Vera Orovič, Ladica Zupanc in Ernest Ramšak, ki je vsem
zbranim izrekel prisrčen pozdrav in dobrodošlico in zaželel prijetno druženje, za kar so poskrbeli člani mladinskega zbora I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič. Zbranim je spregovoril tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in izrazil zadovoljstvo, da je lahko v družbi ljudi, ki so živeli v težkih časih vojne in bili podvrženi okupatorjevim pritiskom in poskusom potujčevanja. Dejal je, da je z velikim veseljem sprejel pokroviteljstvo nad srečanjem, saj se ne zgodi pogosto, da se dobi skupaj generacija, ki ima za sabo že 60 let od zaključka osnovne šole in ki je veliko prispevala k razvoju in napredku domovine.
Zbranim jubilantom je spregovorila tudi ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, ki je prav tako izrazila veselje, da je lahko med njimi. Na čas pred 60 leti je vse spomnila tudi fotografija, ki so jo prejeli vsi udeleženci srečanja.
Tisti, ki so se kdaj ukvarjali s konji in vprego, so z nostalgijo opazovali posamezne dele konjske vprege.
_ ^
Bolšji sejem tudi v Žalcu
Srečanje družin v znamenju 15-letnice
Pred odkritjem spominskega obeležja na
Letos mineva že 15 let od pomembnih dogodkov v zgodovini slovenskega naroda, ki so prispevali k samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pomembno in častno vlogo so pri tem odigrale tudi družine, ki so tajno skladiščile in varovale oborožitev Teritorialne obrambe in civilnih struktur. Te družine so bile za svoje zasluge v vojni za Slovenijo odlikovane s po-
______
domačiji Rovšnik - Jug
mačiji Rovšnik, po domače Jug, kjer je bilo skrito orožje Sekretariata za ljudsko obrambo Žalec. Zbranim je spregovoril predsednik Območnega združenja ZVVS Spodnje Savinjske doline Zdenko Terpin, ki je bil v času osamosvajanja načelnik manevrske strukture Narodne zaščite, ki je nastala v popolni tajnosti. Poudaril je pomen dogodkov v letu 1990 in še posebej pomemb-
pa naloge ne bi bilo mogoče izvesti, če ne bi pri tem neprecenljivo vlogo odigrale prav ve, spoštovane družine. Izpostavljeni ste bili resnim nevarnostim, vendar ste zaupano nalogo opravili častno in v ponos vsega slovenskega naroda. V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo globoko spoštujemo vaš prispevek, ki ste ga dali za samostojno Slovenijo.«
Podrobneje je dogodke na tisti čas osvetlil Henrik Kranjc, ki je bil takrat zaposlen na sekretariatu za ljudsko obrambo in tudi zadolžen za disperzijo orožja sekretariata na tajni lokaciji na Dobrovljah. Skupaj z županom Občine Braslovče Markom Balantom in Zdenkom Terpinom je odkril spominsko obeležje na hiši. Slovesnost so zaključili s priložnostno pogostitvijo, nato pa so se odpeljali do Doma borcev, kjer je potekala osrednja slovesnost tradicionalnega srečanja družin z
Skupinski posnetek udeležencev srečanja
sebnim priznanjem. Od oktobra dalje in v spomin na 15-letnico tega dogodka bo na vsaki kmetiji odkrito spominsko obeležje. Na področju Spodnje Savinjske doline bo 13 tovrstnih obeležij. Prvi dve so slavnostno odkrili na Dobrovljah, ostala obeležja pa bodo v sodelovanju z občinami, kjer živijo družine dobitnice priznanja Slovenska družina, odkrili v prihodnjih tednih. Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline vsako leto organizira srečanje teh družin. Letos so to srečanje, v sodelovanju z družinami in Občino Braslovče organizirali na Dobrovljah, kjer so pripravili priložnostni slovesnosti z odkritjem spominskih obeležij v spomin na oktobrske dogodke, ko so oborožitev in strelivo TO in Sekretariata za ljudsko obrambo iz skladišč odpeljali na tajne lokacije k posameznim izbranim domačijam v Savinjski dolini.
Udeleženci letošnjega srečanja, ki je bilo že šesto po vrsti, so se zbrali na do-
no in častno vlogo, ki so jo odigrale družine: »Vsi se še dobro spominjamo meseca maja 1990, ko so takratni štabi TO dobili sramotni in ponižujoči ukaz o predaji oborožitve TO v skladišča JA. Ponosni smo lahko, da do realizacije tega ukaza v Občini Žalec ni prišlo, enako pa se je zgodilo tudi v večini občin takratne zahodnošta-jerske pokrajine. Zadeva pa s tem še ni bila zaključena. Že v mesecu oktobru 1990 je prišlo do ponovnih groženj, da bo JA poskusila nasilno odvzeti oborožitev TO, ki se je še nahajala v skladiščih. Izdan je bil ukaz, da je potrebno oborožitev in strelivo TO disperzirati na tajne lokacije, enako odločitev pa so sprejeli tudi na sekretariatih za ljudsko obrambo, kjer so tudi razpolagali z ne tako majhno količino oborožitve. Izredno zahtevno in odgovorno nalogo je bilo potrebno realizirati v strogi tajnosti in z minimalnim številom oseb. V realizacijo naloge se je vključila tudi takratna milica, predvsem za zavarovanje transportov. Seveda
odkritjem spominskega obeležja na domu in podelitvijo spominskih obeležij ostalim družinam.
Slavnostni govornik je bil župan Občine Braslovče Marko Balant: »Vsi, ki so
pred 15 leti prevzeli nalogo skladiščenja in varovanja orožja, so bili izpostavljeni zelo veliki nevarnosti. Če pomislimo na to, da je bilo skrivanje orožja po takratni jugoslovanski zakonodaji eno najhujših kaznivih dejanj, ker je predstavljalo grožnjo takratnemu sistemu, se verjetno šele sedaj dobro zavedamo kako pogumno so te družine prevzele nase tako nevarno nalogo... Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem članom družin za takraten pogum in vsem, ki ohranjajo spomin na ta pomemben dogodek, z željo, da se še velikokrat takole srečamo in se spominjamo dni, ko je nastajala naša domovina.«
V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Braslovče. O takratnih dogodkih je podrobneje spregovoril takratni komandant 81. območja TO Žalec Adi Vidmajer, ki se je skupaj s sodelavci in vodstvom občine odločno uprl oddaji orožja JA. Sledilo je slovesno odkritje spominske plošče na Domu borcev in podelitev spominskih obeležij družinam Artelj in Lobnikar iz Marija Reke, Cijan iz Šešč, Čremožnik iz Dobriča, Završnik iz Zg. Grušovelj, Jan-žovnik iz Dobrovelj, Likeb iz Založ, družinama Alojza in Danija Satlerja iz Založ, družini Damjane Kos iz Pra-preč, Zlatka Freliha iz Pon-graca in Planinskemu domu v Marija Reki.
Ob tej priložnosti so nekdanjim pripadnikom manevrske strukture narodne zaščite podelili tudi spominske znake ob 15-letnici ustanovitve MSNZ. D. Naraglav
Telefon: 03/712 12 80
V	spomin
V	začetku novembra se je za vedno poslovil ALOJZ CEDE - IZTOK, nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih visokih odlikovanj, kot zadnji od številnih preboldskih upornikov, ki so leta 1941 presenetili nemškega okupatorja pod vodstvom kaplarja, ki je želel »napraviti to deželo zopet Nemško«.
Lojze, kot smo ga poznali domačini, se je rodil leta 1921 v številni družini na mali kmetiji v Kaplji vasi pri Preboldu. Pri krojaškem mojstru se je izučil tega poklica in navzel svobodomiselnosti ter bil že pred drugo svetovno vojno član raznih društev in prijateljeval z vrstniki podobnih idej. Sredi leta 1941 je bil poslan v Nemčijo, od koder je že jeseni pobegnil domov, sodeloval je v OF in zaradi izdaje mu je grozila aretacija, sredi marca 1942 je odšel v partizane in postal borec aprila 1942 ustanovljenega I. štajerskega bataljona. Sodeloval je v boju savinjskega bataljona novembra 1942 na Dobrovljah, kasneje se je vključil v zaščitno četo IV. operativne cone, kateri je poveljeval komandant Stane. Po srečnem naključju je z njim odšel iz taborišča pohorskega bataljona nekaj dni pred njegovim uničenjem. Poleti 1943 je vodil samostojni minerski vod v Posavju in bil navzoč ob ustanovitvi Šlandrove brigade 6. avgusta 1943, v kateri je postal komandant 3. bataljona. Ob spopadu s sovražnikom je bil ranjen in po izdaji maja 1944 ujet v partizanski bolnišnici. Nekaj ranjencev so postrelili kar tam, njega pa so poslali v Begunje na zaslišanje in mučenje, grozila mu je smrt, a je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče Mauthausen, od tam pa zopet po srečnem naključju v podružnico na Ljubelj, kjer so gradili cestni predor. Tam je doživljal vse strahote taborišča, lakoto, pretepanje in zaničevanje, brez pomoči brata Ivana in svakinje Ančke verjetno ne bi preživel. S skupino petih Francozov je oktobra 1944 pobegnil in se preko Koroške ponovno pridružil partizanom v Zgornji Savinjski dolini. Poslanje bil na Dolenjsko, od tam pa v Beograd, kjer je dočakal konec vojne leta 1945.
Zaradi izdaje sta bili v Celju ustreljeni njegova 62-letna mati in 25-letna sestra, komaj 22-letna sestra pa je umrla v taborišču, tudi oče je bil poslan v taborišče. Po vojni je bil odpuščen iz vojske, zaposlil seje in živel v Laškem, kasneje pa z družino v skromni hiški v Trbovljah. Po vojni in tudi kasneje ni rad govoril o sebi in strahotah, ki jih je doživel, zagotovo pa gaje smrt najožjih prizadela, toda tega ni pokazal. Šele tedaj je bil pripravljen na razgovor o preteklosti in neverjetno, kako natančno seje spominjal dogodkov, prijateljev in drugega iz svojega življenja.
V	enem od pogovorov sem mu omenil, da to, kar je preživel on, zmorejo samo odločni in hrabri ljudje, pa mije odgovoril: »Mogočeje tako razumeti, toda če nimaš sreče, vse drugo odpove«. Pred letom dni sem ga obiskal in v razgovoru, ko se je predvsem zanimal za dogajanje v rojstnem kraju, je nenadoma dejal: »Veš, utrujen sem, nimam več prave volje, ni mojih prijateljev in znancev, ohranja me samo še moja družina«. Slutnja, da se bliža konec, gaje verjetno bolj slabila kot vse tegobe.
Ohranimo ga v spominu kot moža, ki je v najtežjih trenutkih stal pokončno, in mu bodimo zelo hvaležni.
Vladimir Skok
ansambla TONETA RUSA
» gostoma IVANOM HUDNIKOM ter ANJO ROPOTAR
Koncert bo potekal v živo
Dvorana kmetijske udruge Šempeter, v petek, 16,16,6005 ob 19, uri
ŽREBANJE VSTOPNIC
Predprodaja vstopnic od 28.11.2005 dalje: • prodajalne BRGLEZ (Petrovče, Žalec, Šempeter, Polzela) • frizerstvo STYLE (Prebold) • Optika NATAŠA in Optika SMOLE (Celje) ter dve uri pred prireditvijo.
Goreč v ljubavi do mladine
Spomin na priljubljenega nadučitelja še ni zamrl, učenci z ravneteljico Tatjano Zgank Meža so mu prižgali svečke in zapeli nekaj pesmi.
šole Anton Šumljak, katerega
Učenci podružnične Gotovlje so ob letošnjem dnevu mrtvih počastili tudi spomin na prvega nadučitelja v Gotovljah. To je bil
nagrobni kamen je z donatorskimi sredstvi obnovila
I.	OŠ Žalec in ga ponovno postavila na njegov grob na
pokopališču v Gotovljah. Ob tem so pripravili krajši kulturni program, obnovljen spomenik pa je blagoslovil domači župnik Branko Zemljak.
Anton Šumljak je bil rojen leta 1873 na Teharjah (bil je sošolec in prijatelj znanega pisca Savinjske doline Rajka Vrečerja). Po učiteljišču v Mariboru je služboval v Zidanem Mostu, Šoštanju in v Žalcu. Ko so Gotovlja-ni leta 1901 zgradili novo šolo, so si zelo prizadevali, da bi Anton Šumljak postal njihov nadučitelj. Čeprav so mu sokrajani odsvetovali, da bi se takoj preselil v komaj pozidano stavbo šole, se je naselil v njej skupaj z ženo Marijo, ki je bila nadomest-
na učiteljica, in sinkom. Že pomladi leta 1903 je zaradi jetike umrla žena, decembra istega leta 1903 je umrl tudi nadučitelj. Pokopan je v Gotovljah. Kot je zapisano v šolski kroniki, so mu učitelji žalske in laške regije s prostovoljnimi prispevki postavili nagrobni spomenik, ki je bil pozneje prestavljen, I. osnovna šola Žalec, katere podružnica je gotoveljska šola, pa ga je z donatorskimi sredstvi obnovila in postavila nazaj na grob. Kdo je bil Anton Šumljak? “Bil je še mlad, a jekleni značaj. Goreč v ljubavi do izročene mu mladine. Ves plameneč za domovino in narod svoj.” (napis na spomeniku).
K. R.
ROČNI VOZIČEK NA DVEH KOLESIH
avtor
JANEZ
KORENT
IGOR
TORKAR
IT.
POPEVKAR
TON,ZVOK
KRUTI
RIMSKI
CESAR
NAZIV
VDOVA J. LENNONA
SLIKAR
MARKOVIČ
PISMENO
POTRDILO
UPNIKU
NOVA
VRSTA,
ODSTAVEK
PRIPOVED.
PESNIK
NEKD.KEN.
ATLET
BARIJ
PAS PRI KIMONU
SL. GLASB. SKUPINA
ODMEV,
JEK
IVAN LAH
MESTO V BELGIJI (YPRES)
PREBIVALCI DRŽAVE V S. AFRIKI
ODLIČEN
DIRIGENT
HUNSKI
VOJSKO-
VODJA
ŠAHOVSKA
FIGURA
IME DVEH POLETNIH MESECEV
NEGRI
PERNATA
ŽIVAL
SL. POPEVKARICA (MAJDA)
BIBLIJSKI
OČAK
GLAVNO
MESTO
KITAJSKE
PREDMET
BREZ
IMENA
PREBIVALKE IRSKE
VULKAN NA SICILIJI
VRSTA
TLAKA
VRHNJA
PLAST
KOŽE
VOJKO
VIDMAR
HELENA
BLAGNE
IT. PISEC (UMBERTO)
PRITOK
SAVE
ANG. FILM. IGR. IN REŽISER (OLIVER)
GR. BOG. SREČE
ZELEZOV
OKSID
DOLINA
AZIJSKA
DRŽAVA
AZIJSKO
ŽITO
NEKD. AVSTRIJ. ALP. SMUČ. (KARL)
PRILETEN
MOŠKI
ŠVED. IGR. (EWA)
VZDEVEK
IT.PIS.
ANNE
RADIUS
FR. PISATELJICA (EMMA-NUELLE)
SODOBNIK
KELTOV
KAVBOJ.
KRČMA
BODEČ
PLEVEL
MUSLIM.
SODNIK
AM. PEVKA (BRITNEY)
ALBERT
CAMUS
SPANSKO
ŽIME
TENORIST
(ENRICO)
NARAVO-
SLOVEC
STRUPENA
KAČA
OTOK NIZ. ANTILOV
ERBIJ
DRAMA A. ČEHOVA
DEL
ŽIVAL.
TELESA
NAD-
STROPJE
MOZO-
LJAVICA
RAHLA
PRST
SLAVNOST.
OGENJ
NEKD. TUR. VELIKAŠ
VESELJAK,
UKAČ
MADZ.
ŽIME
NORD.
BOGINJA
MORJA
PERZEJEVA
MATI
POJAV
NAVODI
SIDRAM.
IGRALKA
(POLONA)
MEH. SLIK. (DIEGO)
TRINITRO-
TOLUEN
RAST
UTRIP
APOTEKA
UVODNI
ČLANEK
CITA
POTOKAR
PISATELJ
JOKAI
RAVNINA
OKRASNA
LILIJEVKA
MEDNAROD.
JEZIK
MLAKA
NOGOMET.
KARIČ
AVSTRIJ.
KIPAR
AZIJSKA
DRŽAVA
(TEHERAN)
BELG. SLIK. (JAMES)
VAN DER NEER
EGIPT.
KRALJICA,
CEZARJEVA
LJUBICA
GLAVNO
MESTO
GRČIJE
ZVITEK
DEL VOZA
PISATELJ
FLISAR
KRAJ V SLOVEN. GORICAH
STANE
SEVER
OZVEZDJE J. NEBA
KDOR
DELA
ZASTONJ
CERKVENI
PEVSKI
ZBOR
OBROBEK
KRAJ PRI MARIBORU
DANA
ANDREWS
RIM.
BOGINJA
PLODNOSTI
EMA
PRODNIK
KRAJ PRI NOVI GORICI
FINSKI
ARHITEKT
(ALVAR)
NEM.
FILOZOF
(THEODOR)
REKA NA JUGU ŠKOTSKE
LJUDSTVO V LAOSU
PISATELJ
MURNIK
ROMULOV
BRAT
KRAŠKI
POJAV
NOMAD. PLEMENA V JUŽNI
FR. FIZIK, NOBELOVEC (LOUIS)
NEBESKI
SEL
BIBLIJSKI
PREROK
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa - pokrovitelj ŽALSKE LEKARNE: NASVET-DOBRO-DENE-DESET-LET-ZA-VEČ-ZDRAVJA-ŽALSKE LEKARNE. Izžrebani nagrajenci: 1. Žan Luka Šumečki, Kardeljev trg 3, Velenje; 2. Lara Kristan, Partizanska 31, Žalec; 3. Andreja Ancelj, Dolenja vas 122, Prebold.
Nagrajenci prejmete nagrade v LEKARNI ŽALEC, Prešernova ul. 6, Žalec.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je GALERIJA AC, Olga Markovič, s. p., Šlandrov trg 2, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000,3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, najkasneje do 12. decembra 2005.
Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih dohodkov možna le še do konca novembra
Zakon o dohodnini (ZDoh), ki je bil v Uradnem listu objavljen
20.	maja 2004, kmetijam prvič daje možnost obdavčitve dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/70015 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota, nedelja:
7.00-	9.00
na podlagi dejanskih dohodkov in ne le pavšalno na podlagi katastrskega dohodka. Ta možnost je opredeljena v 35. členu ZDoh. Kmetje, ki bi želeli ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih dohodkov, se morajo priglasiti s posebnim obrazcem, ki je bil objavljen v Pravilniku o obrazcu za priglasitev ugotavljanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter o načinu in rokih predložitve obrazca davčnemu organu v Uradnem listu 22. novembra 2004. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih dohodkov pomeni vodenje knjigovodstva, ki je lahko enostavno ali dvostavno. 284. člen Zakona o davčnem postopku vsebuje določilo, da začne zavezanec ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih dohodkov s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po letu vročitve odločbe s strani davčnega organa. V istem členu tudi piše, da davčni organ izda odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve, kar z drugimi besedami pomeni, da
mora zavezanec, ki želi za celotno kmetijsko dejavnost voditi knjigovodstvo, le-to priglasiti davčnemu organu do konca novembra za naslednje koledarsko leto.
V petem odstavku 35. člena ZDoh piše, da zavezanec lahko ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov pod pogojem, da eden od zavezancev od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru gospodinjstva postane zavezanec kot nosilec za celotno osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost gospodinjstva ter pod pogojem, da takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi pri davčnemu organu. V tem primeru mora davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov najmanj pet davčnih let. Šesti odstavek 35. člena ZDoh pa poleg tega določa, da je potrebno v primeru, ko se kmetija ukvarja tudi z dopolnilno dejavnostjo,
z vidika ugotavljanja davčne osnove obe dejavnosti obravnavati kot enotno dejavnost. Če je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji drug član gospodinjstva, kot je nosilec kmetije, mora biti za davčne namene nosilec kmetije nosilec vseh dejavnosti, torej tudi dopolnilne dejavnosti. 149. člen ZDoh določa, da se do ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike, vendar najdlje do vključno leta 2007, dejansko ugotovljeni dohodki kmetije vštevajo v davčno osnovo zavezanca v letu, na katerega se nanašajo, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine na člana gospodinjstva. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine na člana gospodinjstva se dohodki, zmanjšani za obvezne prispevke za socialno varnost za člane gospodinjstva, razdelijo na toliko enakih delov, kolikor je članov gospodinjstva, vključno z nosilcem dejavnosti, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodarstva. Kmetija, ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove na podlagi knjigovodskih podatkov, je
seveda oproščena plačevanja davka od katastrskega dohodka. To oprostitev davčni organ prizna po uradni dolžnosti in torej ni potrebno oddajati vloge za oprostitev.
V letu 2005 nobena kmetija ni izkoristila možnosti obdavčitve po dejanskem dohodku, kar je glede na dejstvo, da so bile napovedane in pričakovane spremembe zakona, glede na nepriljubljeno dodatno uradovanje, ki ga knjigovodstvo prinaša, in glede na kratek rok od objave pravilnika do izteka roka za prijavo, razumljivo. Tudi v letu 2006 ni pričakovati, da bi se za tak način ugotavljanja davčne osnove odločilo veliko število kmetij, prav gotovo pa je kar nekaj kmetij, ki bi jim bila obdavčitev po dejanskem dohodku ugodnejša kot obdavčitev po katastrskem dohodku. Natančno je potrebno pretehtati eno in drugo možnost z vsemi prednostmi in slabostmi ter se na tej osnovi na vsaki posamezni kmetiji odločiti za ugodnejšo rešitev. Splošnega pravila glede tega namreč ni.
Da ne bo pomote - doslej smo govorili le o možnosti vstopa celotne kmetije z vsemi de-
javnostmi v sistem obdavčitve po dejanskem dohodku, kar je prostovoljno in ne obvezno. Kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so po 57. členu ZDoh izvzete iz obdavčitve po katastrskem dohodku (živinoreja na pretežno kupljeni krmi, trsničarstvo, drevesničarstvo, intenzivno vrtnarstvo, proizvodnja vina in oljčnega olja za prodajo...), je po črki zakona obvezno registrirati in zanje ugotavljati dejanski dohodek na podlagi knjigovodskih podatkov. Te dejavnosti je mogoče priglasiti kadarkoli med letom in za različne dejavnosti so lahko različni nosilci za davčne namene. Tako v primeru prostovoljnega vstopa celotne kmetije kot v primeru obvezne registracije dejavnosti kmetija ne spremeni pravnega statusa. Zavezanec ostane kmet - fizična oseba in ohrani vse pravice iz naslova zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov. Spremeni se le višina davčne osnove iz kmetijske, gozdarske in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
mag. Neva Pajntar, sektor za kmetijsko svetovanje pri KGZS
Prilagoditi razvojni program podeželja
Vzdrževanje hmeljskih žičnic
Občine Spodnje Savinjske doline so konec julija 2005 na podlagi razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristopile k dopolnitvam Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline in oblikovanju lokalne akcijske skupine (LAS) s ciljem, da bi program, ki je bil sprejet v letu 2004, prilagodili Predlogu Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013.
Konec avgusta 2005 se je tako Občina Braslovče v imenu vseh šestih občin SSD prijavila na razpis MKGP in uspela zagotoviti 50 %-no sofinanciranje stroškov dopolnjevanja RPP za obdobje 2006-2013 in oblikovanja LAS, ki ga moramo zaključiti do konca prvega polletja 2006, v mesecu novembru pa je bila podpisana pogodba z RA Savinja o upravljanju programa in aktivnostih za dopolnitev RPP, s čimer je Razvojna agencija Savinja tudi uradno prevzela naloge koordinatorja vseh aktivnosti do konca leta 2006, organizatorja vseh potrebnih animacijskih, motivacijskih in izobraževalnih delavnic v tem obdobju, naloge promocije in strokovne podpore pri vzpostavitvi lokalnih akcijskih skupin, predvsem pa bo v sodelovanju z vsemi občinami na območju Spod-
nje Savinjske doline nudila strokovno podporo vsem potencialnim investitorjem in nosilcem izvedbenih projektov, preko katerih bomo načrtovane cilje razvoja podeželja na območju Spodnje Savinjske doline realizirali v praksi. Pričeli smo tudi z izvajanjem delavnic, preko katerih želimo v času do sre-
dine prihodnjega leta ugotoviti dejanske potrebe našega okolja in vključiti projekte, za realizacijo katerih bomo lahko pritegnili tudi državne in evropske vire sredstev. Vse, ki želijo biti del razvoja podeželja Spodnje Savinjske doline, vabimo k sodelovanju!
Danica Jezovšek - Korent
Hmelj je rastlina, ki za svojo rast potrebuje oporo. Zato so v nasadih hmelja postavljene konstrukcije, ki jih imenujemo žičnice, na katere potem vsako leto pritrdimo vodila. Žičnice so lahko lesene ali betonske - odvisno iz katerega materiala so drogovi.
Že nekaj časa ugotavljamo, da so žičnice zelo dotrajane. Posledice tega so trganje tekačev, popuščanje sider, lomljenje stebrov in nenazadnje lahko pride tudi do rušenja žičnic. Vzdrževanje žičnic je tako v jesensko zimskem času zelo pomemben ukrep, ki ga nikakor ne smemo izpustiti. Po potrebi moramo zamenjati sidra, tekače, drogove, sidrne vrvi, po končanih delih pa žičnico še napnemo in poravnamo. Sidra menjamo na 10 do 15 let - odvisno od tal, kjer je
nasad ter vrste materiala iz katerega so sidra. Sidra iz akacijevega lesa ter v težjih tleh imajo daljšo življenjsko dobo, kot sidra iz kostanjevega lesa in v peščenih tleh. Še posebno moramo biti pozorni na pravočasne menjave vogalnih sider. O menjavi sider vodimo zvezek menjave, kjer beležimo leto in mesto menjave sidra. Dolžina sider naj bo od 160 do 180 cm, premer pa najmanj 30 cm. Sidrna palica mora biti pritrjena na sredini sidra. Globina jame naj bo 180 cm. Skopljemo jo s kopačem ali ročno.
Obvezno moramo tudi zamenjati vse nalomljene in strohnjene drogove. Betonske drogove, ki so nalomljeni oziroma okrušeni, jih zamenjamo ali popravimo z objemkami.
Prav tako moramo preveriti in po potrebi zategniti ali zamenjati vogalne, čelne in stranske sidrne vrvi. Popravimo ali zamenjamo pa tudi žične vrvi (tekače). V nekaterih žičnicah so še vedno stari - dotrajani plastificirani tekači. Te je potrebno čim-prej zamenjati. Zamenjati pa je seveda potrebno tudi vse druge načete tekače.
Po končanih menjavah žičnico še napnemo in poravnamo.
Ob koncu pa le še misel: Zavedati se moramo, da si lahko s pravočasno in natančno obnovo žičnic prihranimo marsikatero nevšečnost v prihodnjem letu.
Irena Friškovec, univ.dipl.inž.agr.
Kmetijsko-gozdarski zavod Celje
Republika
Slovenija
Ministrstvo za kmetijstvo,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
MINISTRSTVO OBJAVLJA
JAVNI POZIV
NA USKLAJEVANJE GERK-ov,
NAMENJEN VSEM
NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV,
KI NISO DOBILI VABIL NA USKLAJEVALNI SESTANEK
GERK (Grafična Enota Rabe zemljišč Kmetijskih gospodarstev) je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Vzpostavitev evidence GERK je od leta 2006 dalje pogoj za izvedbo uveljavljanja ukrepov kmetijske politike, predvsem za uveljavljanje podpor, in je potrebna za vodenje podatkov v registrih trajnih nasadov.
Ministrstvo poziva vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki niste prejeli vabila na usklajevalne sestanke za vnos GERK-ov, da se dogovorite za usklajevalne sestanke na vaših Upravnih enotah od 1. decembra 2005 dalje.
GERK-e so dolžni uskladiti vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo subvencije ali so vpisani v registre trajnih nasadov. Vsi, ki bodo uveljavljali subvencije v letu 2006, morajo imeti vrisane GERK-e najkasneje do 1. januarja 2006, ker bo stanje GERK-ov na ta dan osnova za predtisk zbirne vloge za subvencije 2006.
Pred samim sestankom je priporočljivo, da nosilci KMG preverite grafične podatke o zemljiščih in usklajenih sosednjih GERK-ih, ki sijih lahko ogledate v spletni aplikaciji RABA:	pregledovalnik podatkov na naslovu
http:\\rkg.gov.si\GERK\.
Vlaganje zahtevkov za subvencije bo možno le za predhodno usklajene GERK-e!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC ■
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50,713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786	,
■	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	n i
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure	i
	NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	i
mm	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	BI'
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
LEKARNA ŽALEC
SAMOKONTROLA SLADKORNE BOLEZNI
Eureka v knjižnici
V Krajevni knjižnici Petrovče so v oktobru postavili na ogled svoja likovna dela člani Društva za pomoč in samopomoč Eure-ka-Želva iz Žalca. Pod vodstvom mentorjev Nevenke Andoljšek, mag. Rastislava Kneza in Vlada Novaka je 11 članov društva izpovedalo svoja notranja občutja in razpoloženja: žalost, tesnobo, izgubljenost, a tudi veselje in sanje o lepšem življenju.
Po motiviki sodeč - le-ta izraža tudi barvito svetlobo in optimizem (akvarel, cvetje) - kaže, da člani likovne delavnice pri ustvarjanju svojih del uživajo, se notranje sproščajo in vsaj za nekaj časa pozabijo na svoje zdravstvene težave in probleme. Zbrane v knjižnici je pozdravila predsednica Kulturnega društva Petrovče Jana Naglič - Jug, za prijetno vzdušje pa sta poskrbeli sestri Neli in Carmen Zidar - Kos, ki sta zaigrali na svoje citre. Razstavo je odprl predsednik Krajevne skupnosti Petrovče Iztok Uranjek. Nad razstavo niso bili navdušeni le domačini, marveč tudi gostje iz Avstrije, ki so pokupili približno 11 eksponatov (likovnih del).
Pri lektoriranju tega članka v prejšnjem Utripu je bil spremenjen izraz samokontrola. Da ne bi prišlo do nerazumevanja pri sladkornih bolnikih, prispevek še enkrat objavljamo.
Dobro urejena sladkorna bolezen je prvi pogoj za preprečevanje ali odložitev razvoja kroničnih zapletov sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši vzroki za zbolevanje in umrljivost sladkornih bolnikov. Sodobni tehnični pripomočki (gluko-metri) ponujajo sladkornemu bolniku veliko svobode in uspeha pri obvladovanju svoje bolezni.
Samokontrola pomeni določanje glukoze v krvi, ki jo izvaja sladkorni bolnik sam s pomočjo sodobnih merilnikov. Za samokontrolo niso absolutno potrebni glukome-tri, pomagamo si lahko tudi s testnimi lističi (senzorji) za določanje glukoze v krvi ali urinu. Ti metodi sta manj natančni, zgolj orientacijski in
ne zadostujeta za dobro ureditev sladkorne bolezni. Za zdravljenje sladkorne bolezni samokontrola ni popolnoma potrebna, vendar je brez nje zdravljenje manj točno in manj uspešno. Pravi cilj samokontrole je samovodenje sladkorne bolezni, kar pomeni, da na podlagi dobljenih rezultatov o koncentraciji sladkorja v krvi določamo odmerek inzulina. Samokontrolo moramo izvajati smiselno. Glukozo v krvi nadziramo takrat, ko ta podatek potrebujemo za spreminjanje odmerka zdravila ali za potrditev hipoglikemije. Pogoste kontrole brez ustreznih ukrepov niso smiselne. Pri uvajanju zdravljenja z inzulinom potrebujemo v začetku 3-4 meritve na dan pred glavnimi obroki in pred spanjem (ponavadi ob 22. uri). Tako ugotovimo osnovni vzorec glukoze v krvi. Če želimo bolezen še bolje urediti, potrebujemo tudi vrednosti glukoze v krvi po obrokih in med 2. in 4.
uro, kar ponazarja celodnevni vzorec glukoze. Ko sladkorno bolezen uredimo, ni potrebno več tako pogosto kontrolirati glukoze v krvi, zadostuje en celodnevni nadzor na teden. Nadzor glukoze v krvi samo zjutraj ne zadostuje, pogosto so te vrednosti nizke, hkrati pa se ugotavlja visoka vrednost HbAlc (povprečna vrednost krvnega sladkorja v zadnjih treh mesecih, merjena v %), kar govori o visoki vrednosti glukoze čez dan, zlasti po obrokih. O izvajanju samokontrole je treba voditi dnevnik, vanj je potrebno vpisati izmerjene vrednosti glukoze, čas meritev, pod opombe pa zabeležimo morebitne napore, praznovanja, bolezni, prekrške. .. Zapisani podatki služijo bolniku za pridobivanje izkušenj, da bo v prihodnosti v podobnem položaju pravilno ukrepal, hkrati pa postal samostojen in samozavesten. Ob nadzorih v diabetološki ambulanti pacientov dnevnik ponuja vpogled v urejenost
sladkorne bolezni skozi daljše obdobje, kar naj bi se ujemalo tudi z izvidom testa HbAlc. Na podlagi rezultatov lahko zdravnik ustrezno spremeni način zdravljenja. Enkratno določanje glukoze v krvi ob nadzoru v diabetološki ambulanti ne zadostuje.
Pomembna je tudi samokontrola krvnega tlaka in če je možnost vsaj enkrat na leto določamo tudi maščobe v krvi. Te podatke vpisujemo v dnevnik samokontrole, prav tako zdravila, ki jih jemljemo in njihov odmerek. Pomembno je, da vpišemo vsa zdravila in tudi druge zdravilne pripravke, ki jih uporabljamo. Veliko zdravil namreč vpliva na sladkorno bolezen in dia-betolog mora imeti vpogled v predpisano terapijo, saj s tem lažje nadzoruje potek zdravljenja in odmerke inzulina. Priporočljivo je, da sladkorni bolnik dnevnik samokontrole nosi vedno s seboj in ne samo na pregled v diabetološko ambulanto.
Ob odkritju sladkorne bolezni se pacientom pogosto zdi položaj brezupen. Z dobrim sodelovanjem z diabetolo-gom in drugimi zdravstvenimi delavci, z osveščanjem o svoji bolezni in predvsem z lastno doslednostjo lahko pacient kljub bolezni kakovostno živi, kar pomeni manj ambulantnih pregledov, bolnišničnega zdravljenja, manj kroničnih zapletov in podaljšano življenjsko dobo. Določene težave, ki nastopijo ob bolezni, lahko bolniki rešijo tudi v lekarni, kjer v okviru projekta Farmacevtske skrbi svetujemo o zdravi prehrani, gibanju, negi, predvsem negi nog, kar zagotovo zmanjša zaplete bolezni in izboljša kakovost življenja sladkornim bolnikom.
Helena Hrastovec, farm. tehn.
GflFMNr
Polzela
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 5. decembra 2005 do 10. januarja 2006
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE!
m ;E
Delovni čas prodajalne: pon-pet: od 8. do 18. ure sob: od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si
‘Krovstvo-kCeparstvo
Pokrivanje kritin: • CREATON
BRAMAC
•TONDACH • ESAL ANHOVO
RONKO
Gsm: 041 417 737
Jeklene kritine: QfiJQJjQ, J°r‘s •c*e Jeklena kritina s posipom Metro Bond
Montaža žlebov, snegolovov, RF-DIMNIKI Montaža strešnih oken
VELUX
Ronald Kovač, s. p., Kidričeva 4, 3310 ŽALEC, tel.: 041 417 737
PONUDBA VZAJEMNE	® VZAJEMNA
ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE	Jaz zate, ti zame.
V zadnjem času se na trgu pojavlja obilica različnih informacij v zvezi s spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kije stopil v veljavo s 1. septembrom 2005. Naj poudarimo, da vam za samo preureditev vaših pogodb ni potrebno storiti ničesar, saj se bodo vaše obstoječe zavarovalne pogodbe samodejno preoblikovale v skladu z novim zakonom. Obenem pa vam ob tej priložnosti želimo predstaviti tudi ponudbo, ki jo je za svoje zavarovance pripravila Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.
Vzajemna je največja specializirana zavarovalnica za dopolnilna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji. Zaupa nam več kot 1,1 milijon zavarovancev. Letno zberemo skoraj 57 milijard tolarjev premije, dnevno pa izplačamo kar 188 milijonov tolarjev za zdravstvene storitve naših zavarovancev. Pri svojem delovanju združujemo tradicijo, znanje in visoko raven kakovosti naših storitev. S svojim obsegom poslovanja Vzajemna dosega najvišjo stroškovno učinkovitost med vsemi zavarovalnicami, saj je delež stroškov poslovanja v letu 2004 dosegel le 7,9 % v skupni zbrani premiji. Svojo ponudbo nenehno dopolnjujemo z dodatnimi storitvami, ki predstavljajo novosti na slovenskem tržišču.
1.	ZAVAROVALNA PREMIJA
Glede na obseg in najnižje stroške poslovanja bo Vzajemna svojim zavarovancem lahko ponudila tudi najugodnejšo mesečno premijo v višini 4.737 tolarjev.
2.	SOLASTNIŠTVO PRI ZAVAROVALNICI
Vsak zavarovalec pri Vzajemni je obenem tudi solastnik Vzajemne. Vzajemna je za vse svoje člane odprla osebne račune, na katerih bodo zabeleženi njihovi solastniški deleži v Vzajemni. Vsi zavarovalci pri Vzajemni bodo prejeli certifikate, ki dokazujejo njihovo lastništvo v Vzajemni.
Skupščina Vzajemne je 12. oktobra 2005 sprejela spremembe statuta, s katerimi uvaja osebne račune za svoje člane, t. j. zavarovalce. Na osebnih računih bodo zabeleženi deleži članov v kapitalu Vzajemne. Na ta način postaja lastništvo Vzajemne bolj jasno, saj bo tako vsak zavarovalec poznal višino svojega deleža, s katerim bo razpolagal ob statusnem preoblikovanju družbe.
Lastništvo v Vzajemni je enkratna priložnost za zavarovalce, ki je v tem trenutku ne more ponuditi nobena druga družba na slovenskem tržišču.
3.	OSTALE UGODNOSTI ZA NAŠE ZAVAROVANCE
Za zavarovance Vzajemne smo v letu 2006 pripravili naslednje ugodnosti:
•	Zavarovanci Vzajemne so od 1. 1. 2005 brezplačno včlanjeni v sistem Vzajemna. Drugo mnenje, s katerim lahko pridobite drugo zdravniško mnenje po zelo znižani in dostopni ceni (za člane od 11.000 do 40.000 tolarjev, za nečlane pa po ceni od 100.000 do 400.000 tolarjev). Starši lahko pridobite drugo mnenje tudi za svoje otroke, dokler so obvezno zavarovani po vas. V letu 2005 je koristilo sistem Vzajemna Drugo mnenje že več kot 200 zavarovancev Vzajemne.
•	Zavarovanje Vzajemna 5000, s katerim si zavarovanci Vzajemne lahko zavarujejo svoje zdravje v tujini z jamstvom do 5.000 EUR za samo 1 tolar.
•	Zavarovanje Vzajemna Tujina je zavarovanje za višje zavarovalne vsote in večji obseg zdravstvenih storitev na poti v tujino. V letu 2006 za izbrane programe zavarovancem Vzajemne ponujamo 5 % popust ob sklenitvi.
•	Z izbiro enega od nadstandardnih paketov zdravstvenih zavarovanj si lahko zavarovanci Vzajemne zagotovijo višji obseg pravic in višji standard zdravstvenih storitev - ob sklenitvi v letu 2006 nudimo zavarovancem Vzajemne 5 % popust.
•	Storitev Vzajemna Zeleni gumb omogoča samostojnost in udobje v domačem okolju, predvsem starejšim osebam. S pritiskom na gumb lahko oseba vsak trenutek vzpostavi stik z našo službo za sprejem klicev in z nujno pomočjo. Za zavarovance Vzajemne je storitev na voljo po skoraj 30 % nižji ceni.
•	Zavarovanci Vzajemne imajo možnost sklenitve dodatnega nezgodnega zavarovanja.
•	Vsem zavarovancem Vzajemne omogočamo nakup filmov iz serije Zdravo gibanje skozi življenje po ugodni ceni 2.090 tolarjev (redna cena v prodaji je 4.990 tolarjev).
•	In še izjemna ponudba za zavarovance Vzajemne v sodelovanju s turistično agencijo Kompas Holidays. Vabimo vas na ogled prazničnega Dunaja, letovanje v Istri in Moravskih toplicah (od 10 % do 40 % popust za zavarovance Vzajemne).
Za vse dodatne informacije smo na voljo: Vzajemna PE Celje, Ljubljanska c. 18 d, tel: 03 425 0 150 ali na brezplačni telefonski številki 080 20 60.
Lepo vas pozdravljamo,
Direktorica Poslovne enote Celje Damjana Jager, univ. dipl. ekon.
MALI OGLAS
V Savinjski dolini kupimo STAREJŠO HIŠO, MANJŠO KMETIJO ali PARCELO.
Informacije: 041 454 999.
MALI OGLAS
Ženitna posredovalnica ZAUPANJE posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti.
Informacije: 031 505 495, 572 63 19,031 836 378.
MALI OGLAS
Dekleta, veliko poštenih fantov vas želi spoznati za skupno življenje. Pri navezovanju stikov vam brezplačno pomagajo v ženitni posredovalnici Zaupanje, telefon 031 386 378.
V	SPOMIN
Stojanu Vrhovcu - taboriščniku in članu veteranske organizacije Združenja borcev in udeležencev NOB ter dolgoletnemu ravnatelju OŠ Prebold
V	soboto, 19. novembra, je po dolgi bolezni preminil naš tovariš in dolgoletni tajnik Krajevnega in nato Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Prebold, častni občan Občine Prebold in dolgoletni ravnatelj OŠ Prebold.
Tovariš Stojan Vrhovec je bil rojen 29. oktobra 1926 v Ljubljani v učiteljski družini. Že med vojno je končal 1. letnik učiteljišča, potem pa so ga l. 1942 italijanske okupatorske oblasti izključile iz šole in še mladoletnega zaprle. Koje po kapitulaciji Italije septembra 1943 leta v Ljubljanski pokrajini prevzel oblast nemški okupator, gaje leta poslal v koncentracijsko taborišče Dachau. Preživel je taborišče in se po koncu vojne l. 1945 vrnil v Ljubljano in dokončal šolanje. L. 1948 se je zaposlil na Ministrstvu za prosveto v Ljubljani in nadaljeval študij na Višji pedagoški šoli, kjer je l. 1950 tudi diplomiral. Po diplomi je bil ravnatelj na gimnaziji v Črnomlju, nato v Murski Soboti, kasneje je bil na lastno željo premeščen v Prebold in 1. septembra 1953 nastavljen za ravnatelja Osnovne šole Prebold. Na tem položaju je ostal vse do upokojitve l. 1977.
V	času aktivnega dela je veliko prispeval k razvoju šole in skrbel za sodelovanje šole s krajem. Začelje v težkih materialnih pogojih, saj se je pouk opravljal v vseh razpoložljivih prostorih v kraju. Nujne so bile investicije, zato je že leta 1961 zgradil prizidek s štirimi učilnicami, nato pa nadaljeval z izgradnjo vodovoda, novimi sanitarijami, telovadnico, kuhinjo in dodatno še z osmimi učilnicami. Od 1970 do 1977je predsedoval tudi Temeljni izobraževalni skupnosti v Občini Žalec, kjer je posebej skrbel za financiranje osnovne dejavnosti šol.
S svojo strokovnostjo in umirjenostjo je pozitivno deloval na kolektiv, saj je OŠ Prebold v tem času postala priznana po kakovostnem izobraževanju. Poleg strokovne angažiranosti je aktivno sodeloval v skoraj vseh družbenopolitičnih organizacijah. Ob vseh aktivnostih je svoji štiričlanski družini namenjal očetovsko skrb in z veliko lastnega dela zgradil stanovanjsko hišo.
Za zasluge pri svojem delu je prejel več državnih in občinskih odlikovanj in priznanj. Med drugim medaljo zaslug za narod, red dela s srebrnim vencem in red republike z bronastim vencem, srebrni znak KS Prebold in leta 2001 za življenjsko delo naziv častni občan Občine Prebold.
Tako kot njegovi sodelavci, učenci in krajani ga bomo tudi v naši organizaciji ohranili v trajnem spominu, saj je po upokojitvi kar 14 let prostovoljno opravljal funkcijo tajnika in nekaj časa tudi nadomeščal predsednika. Nenazadnje pa nam je vsem s svojo aktivnostjo in tovariškim odnosom do sodelavcev in sogovornikov nevsiljeno zapustil zgled tudi za naša ravnanja.
Predsednik Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Prebold Viljem Petek
V SPOMIN
STOJANU VRHOVCU
(1926-2005)
častnemu občanu Občine Prebold in dolgoletnemu ravnatelju OŠ Prebold Občina Prebold
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
VLADA ADRINEKA
iz Kasaz
(17. 11.1937- 19. 10. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in sočutje v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Mlinariču za govor in godbi Liboje. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žena Marica, sinovi Vlado, Marjan, Martin in Milan z družino
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate ho za vedno ostal.
v SPOMIN
25. novembra 2005 mineva leto dni, odkar nas je tiho in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
IGNAC MASTNAK
iz Pongraca
Hvala vsem tistim, ki z dobro mislijo ali svečko postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Kot sonce je vedno žarela, v vsakem je luč zanela.
S svojo vedrostjo in toplino zapolnila vsako je praznino.
Na lep jesenski dan zaspala je v večni san.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame in sestre
JERNEJE KOLAR, roj. KAJTNA,
iz Griž
(10. 9. 1937-9. 11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo Zvezi borcev Griže, Planinskemu društvu Zabukovica, Društvu upokojencev Griže, Krajevni skupnosti Griže in Pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni
Tiho ji je tekla reka življenja,
tiho in neopazno je tekla solza njenega trpljenja.
Otrpnilo je srce,
ostala pa nam je bolečina.
ZAHVALA
Tiha in neopazna, kot je bila, nas je v 87. letu zapustila draga
TREZIKA BOŽIČEK
s Pernovega
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, predvsem osebju Doma Nine Pokorn, gospodu govorniku in gospodu župniku iz Galicije.
Žalujoči: sestra Mici in ostalo sorodstvo
Veš, da ne mine dan, ko si želim, vsaj sredi sanj, da bi znal na drugi svet poslati poljub in par besed...
(Štefan Predin)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta
KARLIJA ZAVRŠNIKA
se od srca zahvaljujeva vsem, ki ste nam v času njegove bolezni in ob njegovi smrti stali ob strani, nama pomagali in naju tolažili.
Hvala za zadnje slovo, prelepo cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu in duhovniku gospodu Mirku Škofleku za opravljen pogrebni obred, govorniku Dušanu Banku za poslovilne besede in pevcem za žalostinke.
Hvaležna žena Zofka in sin Bojan
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
V SPOMIN
13. novembra je minilo leto dni, odkar smo za vedno izgubili našega
ljubega moža, brata in strica
TOMA KOVAČA
iz Letuša
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spominjate nanj.
Vsi njegovi
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil ljubi mož, ati, ata in brat
TINI ČULK
iz Zabukovice
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za številne pisne in ustne izreke sožalja. Posebno se zahvaljujemo bratom in sestrama z družinami, gospodu Jožetu Preložniku, družini Pospeh, Silvi in Srečku, Mileni, Ivanu in Mariji, Mileni Lipovšek, podjetju Ingrad Gramat, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki Ropotar za ganljiv govor ter pevcem in trobentaču.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Romana, hčeri Sabina in Mateja ter sin Sergej z družinami in ostalo sorodstvo
Zdaj, ko prišla je jesen, za vedno ti zaspala si v globoki sen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
ZORE ŠUSTER
iz Pariželj (1914-2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in za potrebe cerkve ter za številne pisne in ustne izraze sožalja.
Hvala praporščakom, gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede, trobentaču za odigrano melodijo in pogrebni službi Morana za vso pomoč.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
Za vedno si zaspal naš dragi stric in svak
STANKO REZMAN
(22. 3. 1945-3. 11.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala patronažni službi ZD Žalec za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala njegovim zvestim prijateljem, ki ste ga v času bolezni obiskovali, hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu društvu Ponikva ter ostalim gasilskim društvom, govornikoma gospodu Jelenu, gospodu Pustineku ter pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep jesenski dan.
Takrat še nihče slutil ni, da bo to zadnji dan, ko bo zamrl tvoj smehljaj in ugasnil tvojih oči sijaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage življenjske sopotnice, mamice, hčere, sestre in tete
MARTINE JEGRIŠNIK, roj. METLIČAR,
iz Zabukovice (18. 4. 1965 - 22. 10. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu za poslovilne besede, godbi na pihala Zabukovica in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki se je boste spominjali in ustavili ob njenem preranem grobu.
Žalujoči: Franci, sinovi Andrej, Denis in Franci, mama Olga z Juretom, bratje in sestre z družinami
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev.
Tu si pustil svetlobo.
Nič se ne more ponoviti...
V SPOMIN
MARJANU JUTERŠKU
(10. 3. 1938 - 17.12. 2004)
Mineva leto žalosti in boleče praznine, ostajajo pa spomini in sledi tvojih pridnih rok...
Vsem, ki postojijo z dobro mislijo ob tvojem poslednjem domu, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi ati in dedi
MILORAD MILADIĆ
iz Žalca
(11.9. 1953-10. 10. 2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi patru Jožetu za lep obred, pogrebni službi Ropotar, gospodu Kisovarju, Henriku Kranjcu za ganljiv govor in Savinjskemu oktetu za zapete žalostinke.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, sina in brata
BOŠKA
VESELINOVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, Ribiški družini Šempeter in vsem za denarno pomoč, darovano cvetje in sveče, tople stiske rok in besede tolažbe.
Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in tistim, ki ga boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil naš dragi
ALOJZ KOS -Mežnarjev Loj z
iz Grče pri Šempetru
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom Grče, prijateljem, znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospe Joži Huš za večletno vsestransko pomoč.
Hvala pevcem s Ponikve, članom gasilskih društev, govornikoma, gospodu župniku Krašovcu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: brat Darko in sorodniki
POGREBNE STORITVE
loan Ropotar, s.p.
tet.: 700 14 85 GSM: Obl 613 269 GSM: 041 748 906 Starot/aška ut. 12, Šempeter DetoOni čas: od 00. do 26. ure
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 16. decembra v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Ni smrt, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Vekovečna dragih je bližina.
Smrt je le združitev na večer.
Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 25. november 2002, ko nas je nenadoma zapustil naš najdražji
JOŽE PLEVČAK
iz Ločice ob Savinji Tvoji najdražji: žena Inka z družino
Mama, Tvoje srce je omagalo,
Tvoj dih je zastal, a spomin nate bo v naših srcih za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljube mame, stare mame in babice
CVETKE SOREC, roj. POHAJAČ,
iz Petrovč 262 (25. 3. 1925 - 23.10. 2005)
Zahvaljujemo se vsem za tolažilne besede, za številne sveče, za darovane maše, cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, Izletniku Celje, Turistični agenciji Relax, pevcem Savinjskega okteta, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Drešinja vas, družini Arnšek, govorniku gospodu Banku, hvala za odigrano žalostinko pri odprtem grobu, patru Vanču za lep obred, Pogrebni službi Ropotar, gospodu Kisovarju za vodenje obreda.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sinova Branko in Sandi ter hči Olga z družinami
HVALA VAM
za misli in besede tolažbe, za oceane cvetja in morja lučk, ki jih bomo prižigali v praznem času žalosti našemu
MARKU MAGRIČU
iz Letuša
Hvala vsem vam, ki ste nas v slapu topline nevidno objeli s pentljastim trakom mavrične svetlobe, katerega drobno prepletene niti blažijo žalost in pomagajo, da naša srca ne zledenijo.
Iskreno se zahvaljujemo Policijski upravi Celje, Policijski postaji Velenje, Policijski postaji Žalec, Zvezi borcev Žalec, Veteranski organizaciji Sever, Veteranom vojne za Slovenijo, Krajevni skupnosti Letuš za spremstvo, častno stražo, odigrane pesmi in poslovilni govor, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za nesebično pomoč ter pogrebni službi Usar.
Vedno njegovi: žena Meta, hči Amalija z Dušanom, hči Klara z Borisom, tašča Stanka ter neutolažljiva vnuka
Martinovanje na Vimperku
Spet pri Doriju v Berlinu
Utrinek z martinovanja
God svetega Martina, ki po stari šegi spreminja mošt v vino, so veselo proslavili tudi na Vimperku nad Polzelo. Martinovanja, ki sta ga pripravila krajevni odbor Podvin in Turistično društvo Polzela, se je ob lepem jesenskem vremenu udeležilo veliko častilcev tega svetnika. Martinovanje pa seveda ne bi bilo pravo, če ne bi bilo na voljo veliko jedače in pijače, za kar so poskrbele Podvinčanke. Kvintet Lastovka je zapel nekaj veselih napitnic, na harmoniko pa je igral Dejan Starc.	T. Tavčar
Udeleženci tokratnega potovanja na nekdanjem Hitlerjevem olimpijskem stadionu
Berlin je že desetletja mesto, ki je dajalo in še daje kruh tudi precejšnjemu številu Slovencev. Že nekaj let, še posebno pa v zadnjem času, je to mesto postalo priljubljena turistična destinacija za Slovence. Veliko zaslugo ima za to župnik Izidor Pečovnik - Dori.
Po njegovi zaslugi je slovenska katoliška skupnost v Berlinu deležna številnih gostovanj slovenskih glasbenikov, pevcev in drugih kulturnikov, ki imajo svoje nastope
v veliki prireditveni dvorani pod cerkvijo sv. Elizabete. V letošnjem letu smo se tudi Savinjčani dvakrat zabavah v tej dvorani. V začetku februarja smo skupaj z berlinskimi Slovenci in ansamblom Mira Klinca v dvorani pustovali, na Martinovo soboto pa smo z Mladimi Dolenjci proslavili god sv. Martina. Da smo doživeli utrip Berlina v dveh različnih letnih časih in bili udeleženci omenjenih zabav, je zasluga Romana Brgleza, ki je organiziral potovanje v Ber-
lin. Tako je bilo tudi v mesecu oktobru, ko je v Berlin popeljal dobitnike nagrad, ki so bili kot kupci izžrebani na tradicionalni Brglezovi prireditvi v okviru Vranskih poletnih večerov Zvestoba se nagrajuje. Uro pred začetkom martinovanja je bila v cerkvi slovenska sveta maša, ki jo je snemala televizija, ki pripravlja dokumentarno oddajo o življenju Slovencev v Berlinu.
Letošnje martinovanje bo najbolj ostalo v spominu Mihci Orti iz Ločice pri Polzeli, saj je domov odpeljala lesen sod, ki ga za pastoralni svet katoliške misije vsako leto izdela sodar z Dolenjske. Podpredsednica pastoralnega sveta Marjanca Muhič ji je skupaj z župnikom Dorijem in vinogradnikom Jožetom Slavincem z veseljem izročila nagrado.
D. Naraglav
Razveselili
najmlajše
Ob svetovnem dnevu otroka je Zveza prijateljev mladine Braslovče v dvorani zadružnega doma pripravila zabavno prireditev, ki je bila namenjena predšolskim otrokom in otrokom do 4. razreda OŠ. Program so pričele učenke 9. razreda OŠ Braslovče, osrednji program pa je vodil čarovnik Ronald.
Otroci so bili nad čarovnijami zelo navdušeni. Kot je povedala predsednica ZPM Braslovče Andreja Rojnik, so prireditev izvedli s pomočjo sponzorjev in prizadevnih članov društva.
T.T.
LEKARNA ŽALEC
VAM POMAGA DO NEGOVANEGA OBRAZA IN ZDRAVEGA LASIŠČA
TOREK. 13. DECEMBER 2005
od 10. - 18.30 ure
NEGA OBRAZA S KOZMETIČNIMI IZDELKI “NUXE”
SREDA. 11. JANUAR 2006
od 11. - 19.00 ure
PREGLED LAS IN LASIŠČA Z MIKROKAMERO
PROSIMO, DA POKLIČETE NA TEL.ŠT.: 03 712 02 50 IN SI ZAGOTOVITE ČAS ZASE”
“KOŽA JE OGLEDALO NAŠEGA ZDRAVJA, POSKRBIMO, DA BO SIJOČA”
November se je poslovil od nas z obilico snega. Po dolini ga je zapadlo okoli 30 centimetrov
in tisti, ki so imeli svoje jeklene konjičke parkirane zunaj, so imeli kar precej dela s čišče-
njem. V dokaz, da je bilo snega res za veliko centimetrov, objavljamo fotografijo. T. T.
S konji in osli 8000 kilometrov poti
V dneh pred prvim majem je čez Slovenijo potovala skupina popotnikov na konjih in z osli. Pred dobrim tednom so znova potovali skozi Savinjsko dolino, tokrat na poti nazaj domov na Madžarsko.
Skupno bodo na tem potovanju premagali več kot 8000 kilometrov.
Popotniki so na svojem potovanju oblečeni v uniforme husarjev - vojakov iz 16. stoletja, ko je vladal madžarski kralj Janos Seopolyoi. V skupini petih popotnikov, ki jih vodi 34-letni Peter Csepin, sta 29-letni Robert Molnar in 28-letni Andra’s Bota. V ženskih oblekah takratnega časa pa sta popotnici Anita Horuath in
LEKARNA ŽALEC
VAM POMAGA “PREBUDITI” VAŠO KOŽO
TOREK. 6.12.2005
od 11.00 do 16.00 ure
NEGA OBRAZA Z NARAVNO KOZMETIKO DR. HAUSCHKA
Prosimo, da pokličete na tel. št.: 03/712 02 50 in si zagotovite trideset minut zase!
Naravna kozmetika Dr. Hauschka se predstavlja z izdelki za nego obraza, lasišča, telesa, dekorativne kozmetike, pa tudi s pripravki za ustno higieno.
NAGRADNO VPRAŠANJE:
GLEDE NA TIP VAŠE KOŽE LAHKO IZBIRATE MED DVEMA VLAŽILNIMA DNEVNIMA KREMAMA NARAVNE KOZMETIKE DR. HAUSCHKA.
KATERIMA?
Odgovore pošljite do 15. decembra 2005 na naslov: LEKARNA ŽALEC, Prešernova 6, 3310 Žalec.
Pripišite še vaše osebne podatke.
Trem srečn(ežem)-icam bomo podarili izdelek naravne kozmetike Dr. Hauschka.
“NARAVNA KOZMETIKA DR. HAUSCHKA -VZPOSTAVIMO VEZ MED SVOJIM FIZIČNIM IN DUHOVNIM BITJEM.”
Madžarska skupina popotnikov sredi Žalca Kemenjik Csepin. Vsi so veliki ljubitelji zgodovine in zato so se odločili za tovrstno promocijo svoje države, ki ima bogato in pestro preteklost.
Izvedli so že več tovrstnih
na poti proti domu
potovanj. Letos so si za svoj končni cilj izbrali Santiago de Compostella v Španiji. Cilj so dosegli že pred tremi meseci, zdaj pa je pred njimi le še tristo kilometrov.	D. N.
Čarovnik Ronald