S te v. 38.
PoSteint ptpiaiMi * gotovini.
V Ljubljani, Četrtek, 16. februar ja 1922.
Leto II.
•ratofštm in mrarolitn t to-Ottaries' itto (tet. 6 — le Utori •refialšlna šts« 50 — f*!efo» * ajKdSRišine ste« iti asm
Izhaja vsak dejavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
»a celo leio K 240 —
M pol leta K 120 —
V upravi stane mesečno K 18’— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K MO
CENE PO POSTI:
us četrt leta K 60*— ta 6u mesec K 20*—
Dr. B.:
Za našo ttgar.
V kratkem izide druga številka Socialne misli. Potrebno je, da obrne krščansko delovno ljudstvo vso svojo pozornost na ta svoj mesečnik. Na listih le revije je uapisano vse teženje in hrepenenje tlačenih stanov po socialni in duševni osvoboditvi v imenu krščanstva. V številki, ki se nahaja ravnokar v tisku, je jasno, odločno in naravnost izpovedano, da mora biti vera največje in najbolj silno gibalo v boju zatiranih, ogoljufanih in ponižanih množic, ki vpijejo iz dna svoje bede po socialni pravičnosti.
Vera, v kateri so utelešene največje in oajpopolnejše vrednote človeštva, mora bili mtjsikiejša duševna opora vseh tisiih, ki obu-PUjejo nad krivičnostjo in nečlovečnostjo sodobne družbe ter se vojskujejo z vsemi silam: Proti sistemu, ki omogočuje to zatiranje po božji podobi ustvarjenih ljudi. Vera je sicer ha svetu za vse ljudi in vse sloje, a ne more biti nikdar in nikoli zatočišče izkoriščevalcev, ki bi hoteli pod okriljem krščanstva m.ios'ti brezskrbno svoje dobičke! Vera je vesoljna in namenjena celemu človeškemu rodu, a ie sme nikdar služiti gospodujočim slojem, da bi * njeno pomočjo v svojo korist slabili ali onemogočali pravični boj revežev za socialno ravnopravnost. Ni je večje predrznosti in greha, kakor če se izrabljajo najidealnejši, to je verski, nagoni bednih slojev za to, da odnehajo od svojih pravičnih žalitev in puste Še nadalje oblastnikom, da se polaščujeje sadov tujega dela. Vera ne gleda ne na levo no na desno, se ne ozira ne na vplivne in ne na bedne, ne zre ne na mogočnike in ne na slabotne, temveč na to, kar je prav in kar mora po zakonu pravice veljati v človeštvu. Če je stremljenje po dobičku življenjska podlaga gospodujočih slojev, tedaj mora krščanstvo hjihovo početje obsoditi in zavrniti, četudi ;e &hogo drže vseh vnanjih predpisov ver*’. Krščanstvo se ne ozira na oblike, temveč na vsebino, se ne drži površine, temveč prodira bft dno, kjer leži jedro vsega.
Če bi bila gonilna sila proletariata zgolj želja po nadvlad ju, bi krščanstvo proletarsko gibanje obsodilo. Toda nikjer ne najdeno hajmanjšega verskega razloga, ki bi zabra-Djeval teptanemu razredu, da se bojuje proti nasilnikom za svojo socialno svobodo. Množice, ki trpe krivico, imajo v imenu nesmrtnega dostojanstva človeka celo dolžnost, da svoje sile organizirajo in gredo v boj za pra-vice! Če bi se izkoriščani razred ne strnil v bojne vrste, bi bil sokriv na nečlovečnosti vladajočih razmer, bi bil kriv trpljenja svojih otrok in svojih žena. Boj delovnega ljudstva le bil kakor vsak boj nujen in potreben vselej, kadar se je vršil za uresničenje pra vice, ko ni bilo nobeno druge poti, tembolj je neizogiben danes, ko zlo slavi svoje največ je triumfe in je dobro poteptano na tla kakor še nikdar preje.
Jasno in določno izraža Socialna misel ta temeljna načela krščanskega proletariata. Po devolucijah naše dobe so stopili vsi socialni Problemi v ospredje javnega življenja. Toda Evolucije, ki smo jih doživeli, so povzročile strašno krizo nele v kapitalističnem svetu, temveč tudi v vrstah svetovnega socializma. Celotni »istem marksizma je v krizi. Svetovni Proletariat je razklan, iskanje novih poti ga j« razdvojilo. Vse dosedanje spoznanje mark-®ističnega socializma in kon uniz:	je pre-
vrženo. Življenje zahteva novih idej, ljudstvo hrepeni po novih smernicah. Socialna misel je podala na pot vesoljuega iskanja. Zakaj tudi v krščanskem svetu se je socialno nt: ^tjonje do dna izpremenilo. Vse človešt-v brez razlike išče izhoda iz zablod naše dobe. Tudi slovensko kršč. ljudstvo hoče doprinesti delež k rešitvi sveto%'ue kulturne iu socialne krize. Da se je Socialna misel lotila tet* dela, je ponos krščanskega delavstva iove-hije. Slovensko delovno ljudstvo bo znalo svojo revijo ščitili in jo bo zaneslo v zadnji kotiček uaše zemlje. Okoli Socialne misli naj s® zgrnejo vsi naši idealni ljudje v enota i fronto proti krivici in nasilju, za resnično pokristjanjenje naše družbe!
Rednfeciia «r*^S*ltra.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Jutri se prvič sestane odbor za redukcijo uradništva, da razpravlja o temeljnih načelih, po katerih se bo odpuščalo odvišno število uradnikov.
V	odboru je 7 poslancev in zastopniki državnih uradnikov. Jugoslovanski klub zastopa dr. Anton Korošec, njegov namestnik P« .io posl. Skoberne.
Priznanje sovjetske Rusije in mala antanta.
Jugoslavlfa proti priznamo.
Belgrad, 16. febr. (Izv.) Sestanek ministrskih predsednikov držav male antante dr. Beneša, Bratiania in Pašiča bi se mora! vršiti 22. t. m. v Belgradu. Ker pa je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš odpotoval v London in Pariz, ministrski predsednik Pašič in z nlm dr. Ninčič pa odpotujeta v Bukarešt. da prisostvujeta oficielni zaroki kralja Aleksandra z rumun-
Eozneje. V Bukarešti bo Pašič skušal prido-iti rumunske politike za nekatera vprašanja, v katerih se ne strinja s stališčem Češke. Tako glede priznanja sovjetske Rusije, D očim je Češka za brezpogojno priznanje, smatra belgrajska vlada, da v Rusiji ni nobene stabilne vlade in je torej ni mogoče priznati. Govori se tudi, da se namerava Pašič sporazumeti glede nekatSerih
sko princezo Mariolo, se ta sestanek vrši drugih vprašanj, ki se tičejo Rusije.
Pretš isCninc s*:««sliis!s dijakom.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Današnje Službene Novine prinašajo pravilnik o podeljevanju štipendij in podpor za hrano in stanovanje akademski omladini. Po pravilniku umrejo dobivati podpore sledeči visokošoLb 1. Katerih starši ne plačujejo letno nad 30 dinarjev neposrednih davkov, 2. dijaki, ki o maturirali z odličnim ali prav dobrini uspehom in ki polagajo kolokvije in izpite na univerzi s prav dobrim uspehom. V Belgradu, Zagrebu in Subotici znašajo podpore mesečno 200 dinarjev, v Ljubljani pa 100 dinarjev. Dijakinje prvih dveh semestrov pravnih in medicinskih fakultet sploh nimajo pravice do podpor in štipendij.
Iz navedenega poročila ni razvidno, kaj je smatrati za štipendije in kaj za podpore, dalje je nejasno, ali bo nakazovalo podpore ministrstvo za prosveto po pokrajinskih upravah in vseučiliških oblasteh ali pa po akademskih podpornih društvih. Vsekakor pa je
vladno stališče, da gredo podpore samo oj-ličnjakom, napačno, ker odlika na univerzi ni odvisna samo od talenta in pridnosti akademika, temveč od brez števila drugih čiuite-Jjev, zlasti danes, ko dijaštvo dobesedno strada iu prezeba. Dejstvo, da dovoljuje pravilnik ljubljauskim visokošolcem za 50 odstotkov manj podpore kot ostalim, dokazuje, da so neprestano na delu skrivne sile (ki j h pr. poznamo), delujoče proti obstoju ljubljanske univerze. Kajti na ta način hoče Svetozar Pribičevic za ušesa potegniti ljubljanske akademike v Zagreb in Belgrad, in ko enkrat v Ljubljani slušateljev ne bo, tudi profesorji ne bodo več potrebni.
Zdi se, da se bo usoda ljubljanske univerze odločila edino-le na političnem polju v boju za in proti avtonomiji. Zato bo treba posvetiti temu vprašanju več pažnje kot do sedaj.
RmsftmK zopet !S£e posojila.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Finančni mi-niter je izdelal pogoje za drž. posojilo, ki ga je ponudila Jugoslaviji angleška banka Bolton. Ponudnik bi bil moral priti te dni v Belgrad, vendar se je njegov prihod od-j godil, ker v Londonu merodajni krogi .še j niso odobrili pogojev naše vlade.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Neki švicarski sindikat je ponudil naši državi 50 milijonov frankov posojila. Dr. Kumanudi je ponudnikom vposlal naše pogoje, pod katerimi bi se mogli vršiti podrobni dogovori.
Belgrad, 16. febr. (Izv.) Včeraj popoldne od 3. do 7. ure se e vršila seja ministrskega sveta. Dovoljen je bil kredit 1 milijona dinarjev za sprejem in kronanje kralja. Dovoljeni so bili še nekatri dingi krediti. Zakon o narodnem gledališču v Belgradu se razširi na vsa gledališča v državi. Sprejeti so bili tudi novi krediti za podpiranje ruskih beguncev.
Zs izenafienfe
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Danes se je začela razprava v prvem odseku finančnega odbora o državnih dohodkih za J. 1922. Odsek je razpravljal o neenakosti davkov v poedinih pokrajinah. V imenu Jugoslovanskega kluba je nastopil posl. Karol Škulj za izenačenje davkov v celi državi. Njegovim izvajanjem se je pridružila cela opozicija.
RazdellteH *&!«£.
Belgrad, 15. febr. Pododbor za upravno razdelitev države je končal razpravo
, O
zakona o oblastni in »rezki samoupravi in je danes prešel v pretres zakona o splošni upravi. Ker ima odbor stavljen rok, da mora končati svoje delo do 18. t. m., bo ta zakonski predlog odstopil narodni skupščini v nadaljnjo razpravo. Dotlej pa bo pododbor nadaljeval svoje delo o upravni razdelitvi države na oblasti. Ako se ta rok ne bo podaljšal, dokler skupščina ne konča debate o teh dveh zakonskih načrtih v podrobnostih, bo pododbor odstopil načrt zakona o upravni razdelitvi države plenumu narodne skupščine. Ker se je delo pododbora raztegnilo zaradi tiskanja teh zakonskih predlogov, bo pododbor naj-brže zahteval od narodne skupščine, naj podaljša stavljeni rok.
e
oin&o.
Sarajevo, 16. febr, (Izv.) Osrednji odbor Jugoslovanske muslimanske organizacije je na svop seji sklepal o tem, ali naj ostanejo muslimani še v vladi ali ne. Po dolgi debati so sklenili, da ostanejo in imenujejo za svoje kandidate poslanca Kor-kuta in Vdovica.
Kronani* Wm 20*
(Izvirno poročilo /-Novemu času.:.)
Rim, 14. februarja 192*2.
Prevzet po veličastnih vtisih, ki sem jih doživel ob kronanju Pija XI., bi rad podal vsaj slabo sliko posameznih prizorov. A vem vnaprej, da bi bilo vse opisovanje prazen trud, zato hočem enostavno poročati nekaj glavnih dejstev.
Za vstop v Petrovo baziliko o priliki kronanja so se izdajalo vstopnice. Rim se je potezal zanje kakor za dragocene srečke in namesto 30.000, kakor so prvotno nameravali, je bilo izdanih nad 40.000 vstopnic. V nedeljo zjutraj ob 4. uri so varnostne straže zasedle določena mesta na trgu pred sv. Petrom in istočasno so začeli prihajati ljudje, ki so si hoteli zagotoviti ugodno mesto. Ob 5. uri je bilo že zbranih pred cerkvijo 15.000 ljudi, ki so vsi drhteli v občutnem jutranjem mrazu. Ob 6. url, ko so cerkev odprli, so se zlile množice va-njo, kakor veletoki. Dotok je naraščal od minute do minute in se zajezoval na trgu. Ob 8. uri dopoldne je bila bazilika tako polna, da bi tudi ena oseba ne mogla več vanjo, a tudi ne iz nje. Ljudje so stali po oltarjih, ob kipih, povsod, kjer je bilo prostora za eno nogo.
Cerkev je bila sijajno okrašena z ban* žunastimi preprogami svitlorumene barve z zlatimi obšivi. Vatikanske straže v slikovitih uniformah so delale špalir. Oltar stolice sv. Petra je bil okrašen z rdečim bar-žunom in tiaro na vrhu. Na štirih straneh abside so stale tribune za diplomate in duhovščino. V cerkvi so bile nameščene tud? štiri rešilne postaje.
Čimbolj se je bližala ura papeževega prihoda, tembolj je naraščala nestrpnost m hrepenenje množic. Cerkvena vrata so za-prli.
V	tem se je v Vatikanu po notranjih stopnicah, ki vodijo v kapelo najsv. Zakramenta, razvil sprevod. Spredaj so šli cere-monierji, prokuratorji in nešteti drugi vatikanski funkcionarji, noseč znamenja papeške oblasti, potem opati, škofje in nad-škofje, patriarhi in kardinali. Za njimi je počasi stopal sv. oče, obdan od štirih Švicarjev z golimi meči, za njim poveljniki straž in dvorni dostojanstveniki.
Dospevši v kapelo najsv. Zakramenta je papeža pozdravil nadduhovnik vatikanske bazilike Merry del Val, ki je imel kratek nagovor; nato je papežu poljubil roko in nogo, a papež ga je objel.
Množica v cerkvi je zadrhtela v svetem navdušenju: Visoko na stolu se je prikaza! sv. oče v svojem belem oblačilu in dvigni! roko k blagoslovu. Ganotje je bilo toliko, da ni našlo glasu; samo roke so se dvigale, z belimi robci. A papeževa roka ni nehala blagoslavljati.
Začela se ie sv. maša. Papežu sta stregla na desni kardinal dekan Vanutelli, na levi kardinal diakon Bisleti ter množica prelatov. Pred glorijo so se kardinali zadnjič poklonili sv. očetu, poljubljajoč mu prsi ozir. roko in nogo. Prt sv. obhajilu je papež obhajal tudi oba kardinala, ki sta mu stregla.
Po sv. maši se je približal slovesni trenotek kronanja. Sv. oče se je vzpel na prestol, ki so ga obstopili kardinali. Zbor je zapel staro himno o kronanju, kardinal Vanutelli je z ganjenim glasom molil Oče naš; nato se je približal pftpežu s tiaro kar-
Bratooa taSoest. 31
Povest iz irske zgodovine. Prevci M. K.
(Dalje.)
»Ne smemo tako misliti! Hitro, Ryan, zaprezi in se pelji po Dr. M Donald, ja* pa ostanem ta čas tukaj.«
Hlapec je zapustil sobo iu čez četrt ure je zdrdral voz po dvorišču proti mestu.
Pater Fitz-F.oy je sede! ob postelji ponesrečenca in se spomnil onega trenutka, ko je bdel pri svojem bratu, ki ga je ubil ta, Hugo Peadock. Kako se je maščevalo morilčevo delo! Bližali so se mu strašni dnevi, dnevi kazni za njegova hudodelstva.
»Si iniguitates observaveris Dom'n c, Domine, quis sustirublt! — če boš na greh gledal Gospod, Gospod, kdo bo obstal!« — je mrmral in zamišljen povesil j glavo.
Oskrbnik je migal z ustnicami, kakor da bi iskal mokrote. Župnik mu je skušal vliti nekaj kapljic vode in videti je bilo, Ja je bil žejen. Iz nezavesti se pa šo vedno ni vzdramil. Župnik je vzel brevir m začel moliti. Od časa do časa je vzdignil glavo, če se že morda ne čuje voz, a dolgo casa je bilo vso tiho.
Šele po dveh urah je nastal zunaj ropot in v sobo je vstopil zdravnik. Prijazno je pozdravil župnika in mu podal desnico.
Hlapec mi je nekaj pravil,« je spregovoril, s da se je oskrbnik Peadock s svojim vozom ponesrečil. Najbrž je zopet pregloboko pogleda! v kozarec. Ali je že dal kakšno znamenje, da še živi?«
_ >Ne,« je odgovoril župnik, ~ samo en požirek vode sem mu dal.«
Vedi Bog,« je mrmral, vda si tak pijanec glave ne razbije. Nobena kost ni | zlomljena. Pa,« je nadaljeval počasi, »to je tudi nemogoče, vse to zadobiti pri samo i f’ttom padcu. Le poglejte, gospod župnik,
po celem telesu je črn in krvav. Tu se je moralo tudi knj drugega zgoditi.«
.Najbrž,« je odgovoril duhovnik. »Kdo ve, v kakšni družbi je bi!!«
. Veste,« mu je reke! doktor tišje, »tu je že več kot celo butaro palic zaslužil, med nama povedano, in jaz mu jih privoščim.
»Ne bo umri?
»A, ta je močne narave kakor bi'r. Whiskey ga seveda lahko drži nekaj i za na bolniški postelji, pač se pa prav nič ne bojim zanj.«
»To bi bilo že prestrnsno, ko bi vedno tako živel, kakor do zdaj.«
»Seveda, seveda! A trenofno ne moremo nič pomagati. Zdi se mi, da so se mu možgani malo pretresli. Jaz pridem jutri zgodaj nazaj in bilo bi dobro, če bi hoteli tudi Vi priti čez nekaj časa, ker ne vemo, kaj še lahko nastopi.«
Zdravnik je Še dal nekaj navodil za ponoči in zapovedal, da mora biti vedno
Str^n %
dinai Bi&ieti in mu jo položil na glavo s slovesnimi besedami: ' Sprejmi tiaro, okrašeno s tremi kronami, in vedi, da si oče knezov in kraljev, voditelj sveta, namestnik našega Odrešenika Jezusa Kristusa, kateremu bodi čast in slava iz vekov v veke.«
Po cerkvi je zaorilo in zabučalo: Množice so pozdravljale novokronanega papeža, pevski zbor je zapel himno: >Ti £>i Peter a z lodžije so donele srebrne trobente.
Med nepopisnim navdušenjem množic je sv. oče po isli poti kakor ob prihodu zapustil cerkev sv. Petra, neprestano blagoslavljajoč množice.
Na trgu pred cerkvijo je valovila nepregledna množica nad 200.000 ljudi. Predvsem so bili tu seveda Rimljani in Lombardi ter Italijani sploh, toda med njimi so bili pomešani tujci in pripadniki menda vseh narodov sveia. Vso to množico je preveval en sam up in strah: Da-li se sv. oče še tudi topot prikaže na zunanji lodžiji, da podeli vernemu ljudstvu svoj blagoslov. To vest je bil prinesel neki rimski list, a se je iz vatikana demontirala. Kljub temu se množica ni hotela raziti in je trdovratno in hrepeneče upirala svoje oči v lodžijo. Njeno zaupanje je ni goljufalo.
Bilo je čez 1. uro popoldne. Tedaj se v celi širini trga razvrste vojaške čete; ravno nasproti baziliki se postavi kraljeva straža na konjih. Nad trgom se poiavi aeroplan, kroži nekaj časa nad množico, nato se pa izgubi v sinjini. Trenotki pričakovanja so neznosni. Tedaj se na centralnem balkonu široko odpro vrata, služabniki razprostro preprogo s papeževim grbom in kmalu nato se obdan od kardinalov prikaže Pij XI. v svojem belem papeškem oblačilu in s tiaro na glavi. Množica pade na kolena, čete prezentirajo orožje, a papež dvigne roko k novemu blagoslovu. Navdušenje prekipi vse meje in pod nebo se orijo stotisočeri klici: Živel papež! Živel Pij XI.!
Trenotek je bil veličasten, nepopisen tn nepozaben. Sam sv. oče ni mogel odoleti vtisu in je za hip zavzet obstal. Nato se je okrenil k odhodu, toda množice so ga še enkrat priklicale nazaj in še enkrat je dvignil roko, proseč na te hrepeneče množice blagoslov miru.
Tako se je završilo to znamenito kronanje Pija XI. Dal Bog, da bi novi papež ne samo Italiji, ampak celemu svetu izpolnil nade, ki jih polaga nanj!
 ... ■ "	■	-	r	MM	—
®sftašw?a predfeorza*
Zurich, 18. febr. (Izv.) Budimpešta 0.79, Eerlin 2.56, Malija 24.90, London 22.33, Newyork 513, Pariz 44.32, Praga 9.70, Dunaj 0.17, avstr, krona 0.09, Zagreb (.65, Varšava 0.15, Holand ko 191.25.
Zagreb, 16. febr. (Izv.) Budimpešta 47.75—47.78, Berlin 155—155 50, Italija 14.95—15, London 1345—1349, Newyork 303—304.50, Pariz 25.50—26.57, Praga 586—588, Dunaj 4.85, Zurich 60.25.
Ssfa fibHiisflepi s ust
Sinoči ec je nadaljevala seja obč. sveta. Električni lok, Obč. svetnik Orehek je poročal v imenu upr. odbora: Ker se je premog podražil za 655,000 kron tn druge potrebščine za nad milion kron, se je sklenilo, naj se povišajo cene električnemu toku za raz-
kdo pri bolniku, nakar se je odpeljal domov.
Tudi pater Fitz-Roy jo odšel in naročil, če bi se bolniku poslabšalo, priti takoj po njega.
Ko je prišel drugo jutro župnik na pristavo,‘je že našel zdravnika tam.
.»Kako je?« je vprašal.
Dolrtor je zmignil z ramami.
»Huda vročina, blede. Dekla, ki jo pri njem bdela, mi je pravila, da že ve« ur govori o požigu in uboju. Požig — hudo vročino ima in palica, kdo ve, kje jo .je dobil, sodeluje v njegovi fantaziji.«
Sedel je in Stel na žili udarce srca.
V	tem trenutku je začel Hugo l’ea-dock zopet bloditi.
»Ne, ne, ne vezati!« je klical, »jaz nisem tega Lici II k
Skušal je roko odtegniti, a zdravnik jo je držal krepko.
>Neumni Macrin! Dobro, da ne moreš ničesar več povedati,« je mrmral oskrbnik.
:>Kdo je to?« jo vprašal na tihem zdravnik župnika.
>Tu je ime hlapca, ki je bil osumljen, da je zažgal našo hišo in se nato obesil <:
^Spominjam se. Hm, zdi se ml, da je Hi’go Peadocl. nekaj vedal o tem.«
>Proč, Dunctan, nikdar in nikoli no dobiš Meggy! Kaj me gledaš tako debelo? Ha, moja palica .je dobro zadela! Zdaj ležiš tukaj!«
Zdravnik je začudeno pogledal župnika.
,O Vašem bratu govori,ju res?«
Župnik je potrdil in krčil pesti. Hlad je bil in s, srdom je gledal na oskrbni!' i.
Doktor je zmajal z glavo.
svetljavo od SO v, aa t K, za motorje od 50 na 60 m za električno železnico od 30 na 40 vinarjev za h ek to vatno uro.
Električna železnica. Z ozirom »a to povišanje el ek tj-, toka saproša ravnateljstvo električne železnice, ttaj se povišajo vozni listki na 2.60 K. Pri tej priliki je obč. svetnik Kremžar (SLS) poudarjal, da nam ue more biti vse eno, kaj je na trditvah tramvajske družbe o slabem gospodarskem položaju. Na eni strani nam družba neprestano preti, da bo ustavila obratovanje, če se p poviSanje ne dovoli. Za Ljubljano bi bila snaniSa Skoda ko za družbo samo. toda s tem so -/rženi na cesto Številni uslužbenci z družinami. Vsled tega bomo zopet morali dovoliti povišanje. Na dragi strani pa nikakor ne gre, da bi bila za občino edino merodajna pripovedovanja ravnateljstva te družbe. Mestna občina mora vedeti, kakšen je v resnici finančni položaj te družbe, ker ima po pogodbi občina interes, da to ve, Saj bo v par letih občina prevzela tramvaj in tudi za zgradbo novih tramvajskih prog je r smislu pogodbe finančno stanje dražbe merodajno, Zato predlaga, naj se izvoli posebna komisija strokovnjakov iz občinskega sveta, ki naj dožene na podlagi knjig pravo stanje dražbe. Le pod tem pogojem glasujemo za povišek,
■— Predlog odseka je bil na to sprejet; predlagana komisija pa se izvoli pozneje.
Nova mestna igredba in ljudska knhmja
—	obstnurani. Obč. svet. Orehek predlaga (SLS); Naj se zaradi hiša za uradne prostore mestne elektrarne in mestnega vodovoda, ki naj bi stala ca. Vodnikovem trgu iv. imela tri nadstropja. Poslopje bo stalo 12,000 000 K in bo obsegalo tudi prostore za ljudsko kuhinjo, ki bi imela prestora za 2000 oseb, — Dr. Triller je predlogu nasprotovat in izjavil, da ge bo JDS klub upiral z vsemi sredstvi proti izpeljavi sklepa. — Dr. Stanovnik naglaša. da se čudi, zaka se JDS upira tej stavbi, ki je potrebna. Opozarja! je, kakšne neproduktivne stavbe je gradil bivši mestni svet, n. pr. Mestni dom in hotel Tivoli. Vsi načrti tistih dveh mestnih stanovanjskih hiš so se morali prena-rediti. Povdarjal je dalje, da če bi imeli demokrat j e kaj socialnega čuta, bi ae bili zasedli kazine s kavarno, ker se je nameravala v kazini ustanoviti ljudska kuhinja. — Dr. Triller je namigaval, naj bi se gradil novi rotovž. Prepričan sem, da bo dr. Triller takemu predlogu ravnotako nasprotoval, kakor je nasprotoval danes. — Obč. svetnik Ogrin (SLS) je povdarjal, da je vsota, ki se namerava izdati za zgradbo trinadstropne hiše na Vodnikovem trgu, v sedanjih razmerah naravnost bagatela. Druge občine, kakor n. pr. Zagreb, izdajajo za zgradbe neprimerno višje vsote, kakor jih izdaja Ljubljana. V hiši naj se prirede tudi rnale trgovine, v katerih naj bi se nastanili prodajalci v lopah na Vodnikovem trgu. — Obč. svetnik Frelicb (JDS) je zahteval zgradbo rotovža, nasprotoval zgradbi hiše in ja izjavil, da zelo dvomi, če je ljudska kuhinja socialno potrebna. Povedal je tudi, da bi lahko govoril dve leti o stanovanjski beii. (Klici: »Hvala! Hva'a!« ■— Smeh.) Med Frelichovim govorom so zapustili občincki svetniki JDS izvzetnši občinskega svetnika Turka dvorano in onemogočili glasovanje, ker je za take sklepe potrebna kvalificirana večina. Župan dr. Perič je naznani!, da ho uglobil vse občinske svetnike, kateri so onemogočili glasovanje, z globo 20 kron, (Odobravanje.)
Vodovod v Hradeckega vas. Upravni odbor za. vodovod je z večino glasov sklend, da ne priporoča prošnje za napeljavo vodovoda v Hradeckega vas, marveč naj se zadeva še proučuje. — Obč. svetnik Kremžar (SLS), je naglašal, da se čudi, kako jo odbor prišel da takega sklepa. Vodovod v Hradcckega vasi bi bil svoj čas mnogo manj stal ko danes — to je res. A kljub temu je nujno potrebno, da se napravi že iz sanitarnih in javnovarnostnih za zgradbo vodovoda v Hradeckega vas. — izbruhne večji požar. Studenci, ki so tam, ne zadoščajo in tudi ne nudijo nobene sanitarne garancije. Predlaga, naj se takoj dovoli kredit aa zgradbo vodovoda v Hradeckega va.s — Dr- Pestotnik opozarja, da bi vodovod stal SOO.OOO kron in da je to preveč. — Pri ghso-vanju se predlog obč. svetnika Kremžarja sprejme z večino.
Mestna razsvetljava. Poročevalec Orehek (SLS) predlaga, naj se dovoli mestni plinarni J rniljon kredita za popravo kandelabrov, da se tako pomnoži po mestu plinova razsvetljava ter razbremeni elektrarna. Doktor Triller in Rupnik zahtevata, naj se v plinarni rabi angleški ali ostravski premog, ker bo sicer od trboveljskega naprava kmalu uničena, pa tudi koksa trboveljski premog ne daje.
Nedeljski trgovski počitek. Po poročilu obč. svetnika S r e b o t a (SLS) se sklene resolucija za enoten nedeljski počitek v trgovskih obratih«
Nova mestna klavnica in hladilnica. Poročevalec S r e b o t (SLS) predlaga, naj se vo-tira 30,000.000 kron za napravo nove mod era o klavnice in hladilnice, s katero bo združena tudi tovarna za led. Na strani ob kanalu se naplavi rampa, do katere se spelje železniški lir s proge dolenjske železnico. — Sprejeto.
Kdo je povišal orne mleku. Na vprašanje občinskega svetnika Kralja, kdo j« povišal cene mleku na 10 K za liter v takozvanih mest-fjih mlekarnah, je izjavil župan, da mestna občina po naredbah vlade nima več moči predpisovati maksimalne cene. Nato se je javna sefa zaključila.
L feSrKarja 1922.,
IZ TAJNE SEJI,	s
Te-jao sejo vodi podžupan Jug. Regali-•rajo se- starostne doklade za uradnike mest- i nega stavbenega urada. — Trgovski lokah v Kresiji, kjer ie dotlej tvrdka Gerkman la Le* j nasst. sc oddajo g. Strojauiku, — Meščanska podpora se odtegne osebam, ki so dovolino j preskrbljene. — Za mestnega fizika $e imeE-aje dr. Rus v VIL plač. razredu, mcetai zdravnik dr; Demšar se pomaka® v VIL razred, za mestnega zdravnika se imenuje dr. Tone Jamar v Vili, razredu. — .Hran. uradnik H rac se ime- j nuje za hraa. tajnika, Iv. Hiter pa ad perso- ! nam za hran, kontrolorja v IV. razredu. Josip ( Omahen se pomakne v kategorijo nižjih teh- , ničnih uslužbencev. Plinarniški uslužbenec : Jos, Smrekar se imenuje za stalnega slugo. Povišajo se mag sluge s 1. jan. 1922: Ivan Subadobnik v 10, plač. stopnjo, Iv, Pavline v 9., Jos, Jezovšek v 8., Jos. Kionta v 6, Kare! Kresar v 4., Ign, Prelc v 4,, Iv. Kavčič v 5. j plač. stopnjo. Uslužbencema reč. postaje Kuralti in Zdravlču se zvišajo dragicj&ke doklade, prvemu za 1000 K,, drugemu za 700 K, —* Stalno se namesti s 1. jan. 1922 Ivan Gajšek na mestni pristavi. — Dalje se povišajo. Rihard Svetlič, rac, revident 7, razr.; Kunaver, nadofic, 9, razr.; Iv, Dražil, mag. pis. nadofic.
9. razr.; Jos. Hafner, mag. pis. ravnatelj, dr, Letnar, mag. tajnik 8. razr. Matija Miklavčič se poviša v uradniški status in se mu prisodi čin 11. razreda, — Ivu Bari« in Iv. Rohačku se dovoli plačevanje takse za sprejem v občinsko zvezo v mesečnih obrokih. Soglasno se sklene priporočati podelitev gosti niske koncesije vdovi ge. Mariji Zajčevi na Poljanski cesti. Dalje se ?e sklenilo priporočati naslednje gostilniške koncesile: Anton Kolan, Marija Zgonc, Ant. Valjavec, Jos. Špan, Apolonija Hafner, Janez Gorenc. Koncesija za točenje čaja in kave se dovoli Jošku Lavter, Sklene se priporočiti koncesijo za izvoščka prosi cu Grošelj. Dalje se priporoča naslednje koncesij: Manufaktura M Hribernik, manufaktura »Textilia«, litografija C.arnak, podružnica knjigarne Učit. tiskarne Slov. trg. dela. družba za špecerijo in manufakturo, Fr. Šantel za posredovanje z zemljišči. Dovoli »e prenos posredovalnice služb Tereziji Nowotny. — Ob 9. url je g. podžupan zaključil sejo,
tfolltičnl dogodki.
-f- »Enotna protiklerikalna fronia«, tako se glasi geslo, ki ga je proglasil dr. Kukov ae v imenu demokratske stranke v Središču. Kmetijski Ust mu odgovarja na to, da bi on
bil za enotni protiklerikalni blok, ako bi se
pritegnilo k njemu tudi socialistično delavstvo! Sicer pa glasilo kmetske liberalne l -r-žoazije za Kukovčevo idejo ni nič navdušeno, ker bi od takega bloka i.reli političen dobiček samo demokrati, za katere bi samostojni kmetje šli po kostanj v žerjavico. Antikleri-kalizem je namreč danes tako obrabljena fraza, da bi se samostojneži z njim med ljudstvom samo kompromitirali, in to oni dobro vedo. Vsled tega se zdaj izgovarjajo, češ, prot* klerikalizmu smo že, samo če bi še delavci bili zraven, tako da bi začelo pokati iz vseh topov na klerikalni tabor; zdaj za enkrat pa je še nevarno... Pustimo to in si oglejmo te tisto z delavstvom. Socialpatrioti vlečejo delavstvo že skoraj 74 let z antiklerikalizmom za nos, češ, ko se uniči v javnem življenju »klerikalizem«, bodo delavstvu letela pečena piščeta v usta. Klerikalizma v javnem življenju ni več, vlade so vse v rokah deloma liberalne buržoazije, deloma socialdemokratov, v Rusiji se je zažgala baklja svetovne revolucije
—	nobene ovire od strani »klerikalizma« "i več, da bi socialdemokratski voditelji izpolnili svoje obljube. In kaj vidimo? Zvezali so se z buržujskimi vir'1—ni, se s komunisti sprli, delavstvo razcepili v tri internacionale, sami sede v vladah, delavstvo pa še nikoli ni bilo tako na slabem kot je danes. Salamensko zabit bi moral biti tisti delavec, ki bi zopet šel na anttklerikalni lim. V inte- esa dekvstva je, da se združi r eno samo prjti-buržoazno fronto iu to bo mogoče takoj, ko delavstvo neha poslušati svoje socialbui-žoazne voditelje, pripozua vero kot svoje najmočnejše orožje v boju zoper avoje tlačitelje in opusti od buržujev izmišljeni antiklerikalizem. In to se bo, o tem smo globoko prepričani, prejalMej tudi zgoliio. Namesto bur-žujskega antiklerikalnega bloka bomo imeli antieks-: 1 oatatorskl blok združenega proletariata v imenu najvišjih vefskomoralnlh idej pravice, enr, :osti in pravega bralstva. Da ’■« to zgodi, to mora biti cilj vsake krSčanske ljudske stranke. Takrat bo »autlklerikaliz... ): Sel v muzej med staro šaro.
-j- Za ministre — proti duhovništvu. Na seji fin. odbora dne 14. t. m. je liberalni poslanec dr. Šečerov glasoval za visoke dnevnice ministrom in za znižanje duhovniških plač. Liberalnega s-svobodoumnja-ka« je temeljito učil pravice posl. Klekl, ki je v svojem govoru navedel bedno stanje katoliškega klera. Postopanje dr. Sečerova je vzbudilo sp!o5no ogorčenje.
-f Upor v Indiji, o katerem je govoril lord George v angleški spodnji zbornici pretekli teden, je zelo nevarnega značaja. Kakor poročajo najpovejše vesti iz Was-hingtona, so bile angleške oblasti v Madrasu prisiljene, oborožiti vse Evropejce in jih dati policiji na razpolaga
Ste*
V	Tripolisa vre. V zadnjih bojih 8 ustaši v Tripolisu so imeli Italijani 25 mrtvih in 100 ranjenih. — Angležem gre trdo v Indiji in ns Irskem, Lahu pa v Tripolita-niji. Cel svet se otresa človeških pijavk.
3)nevni dogodki
~~ Poslanec Nemanič m belokranjske
pogorelce. V Belokrajini so iskre iz loko* motiv povzročile ob progi več požarov, a uprava drž. železnic se nič ne zmeni za po vračilo nastale škode. Radi tega je posla* ne« Nemanič posredoval pri ministrstvu za promet. Minister je poslancu obljubil, da bo storil vse, da zagrebško ravnatelstvo drž. železnic v najkrajšem času poravna nastalo škodo.
— Prepovedan list. Minister za riotra* nje stvari je prepovedal v naši državi uvoz in razširjenje lista »Neues politisches Volksblatt«, ker piše proti interesom Jug<> slavi je.
— Država zida. Na oglu Nemanje ceste v Belgradu začno tekom aprila zidati novo palačo ministrstvu za šume in rade.
•— Kredit G milijonov kron je dovolilo ministrstvo za narodno zdravje za rasšir-jenje in prenovlienje dri. bolnice v Kraljeviči.
— Nefrankirane pošiljke v Avstrijo. Dognano je, da se veliko število pisemskih pošiljk iz naše države v Avstrijo odpravlja ne-plačano. To se godi zato, ker plačajo naslovniki v Avstriji za take pošiljke manjšo naknadno pristojbino, kakor je ona, ki bi jo moral plačati pošiljatelj pri predajL Na ta način trpi naša uprava škodo. Da se v bodoče ne bodo več oškodovale koristi državne blagajne, je ministrstvo sklenilo, da se ukoristi s pravico, ki mu jo daje III. Sen sklepnega zapisnika glavnega madridskega dogovora ter da se od L marea t 1. m pisemske pošiljke i* naše države v Avstrijo nvede obveza« frankoranje. Neplačane pošiljke m Avstrijo se od 1. marca t. i. naprej ne smejo več odpravljati, nego * njimi je potepati tako: kakor r nedostarljivimi. — Direktor pošta i telegrafa za Slovenijo.
— Nove tvoinice, V Majšpergu pri Ptuju začne obratovati v najkrajšem času tvomica tanin, ki bo strgala les ter izdelovala lepenko in drage tesne izdelke. —- v Rušah pri Mariboru pa začne poslovati jeklarna Kolumbus, last Otmarja Beblerja.
«— Centralizacija šolstva. Glavni prosvetni savez je vstavil v načrt zakona o narodnih šolah določbo, da morajo biti predsedniki šolskih odsekov učitelji
— Aretirani , Srbi v Parira, Ministrstvo OTtiauje zadeve je nedavno imenovalo nekega Mo-mira Nikoliča kot časnikarskega referenta pri nažam pariškem poslaništvu. Njegova naloga je bila, da potom francoskega tiska vzbudi simpa* tije za našo državo. To svojo nalogo je tako temeljito izvrševal, da ga je pariška policija pred par dnevi aretirala in zaprla. Obenem jo zaprla nekega Ostojiča iu še par drugih Srbov, ki eo v družbi ogoljufali nekega Iraneoza. V Belgradu, kjer je bil Nikolič v vseh krogih prav dobro znan, je aretacija vzbudila veliko razburjenja. Ministrstvo za zunanje zadeve r* ga je brzojavno odpustilo iz službe.
— Tri kobile ukradene ao bile v Sisku. Vredne so 62.000 kron.
Jujabljattskl dogodku
lj‘ Mra? 'e pouehal. Medtem ko ie bilo -včeraj še —15 stopinj C mraza, je kazal toplomer danes zjutraj le še —3 stopinje C, Barometer pada. .Danes dopoldne jc padlo nekoliko snega. Najhuje zime fr. koncc.
lj Kolesarji prihranite si pot. Prejeli smo: Kakor je bilo že objavljeno, je policijsko ravnateljstvo v Ljubljani do 14. t. m. protiposiavno zahtevalo, da mora biti ko* lekovano naznanilo o biciklu s 5 Din kolkom in ravnotako izkaznica, torej skupaj 10 Din. Pravilno bi se moralo kolekovati samo naznanilo s 5 Din. Nekdo je poslal izkaznico na finančno delegaci o, da mu povrne proti postavno plačanih 5 Din, Tu je dobil odgovor, da mora napraviti prošnjo v Belgrad in ako bo neugodno rešena, ima čast plačati še 7 Din, Tako torej. Ko bi kak privatnik proiipo,stavno zaračunal kako pristo bino in bi je ne vrnil, bi mu rekli drugače ... A mi ubogi zemljani..,
Ij 0 ljubljanski bolnici (oddelek št. 3) smo zopet dobili pritožbo: Poročali ste zadnjič, da so v 10 dneh umrle na porodu 4 mlade ženske. Takoj naslednji dan je umrla zopet ena, mlada porodnica, moja sorodnica. Nerazumljivo mi je, čemu umirajo zadnji čas porodnice, dočim prejšnje čas© nismo čuli zlepa kaj sličnega. — Mi le ugo-iavljamo to kot žalostno dejstvo, ki se vt® sme več prezreti. Rekriminacije, ki jih navaja ostali del našega dopisa, opuščamo, ker vemo, da bo preiskava objektivno do-I^nala vzroke teh žalostnih dogodkov.
lj Por;tu* razprava proti morilca i- ra" cnnskega nadr.vctnika Avguština Zajca bo 27. februarja 1922, Morilca Antona Jalena bc zagovarjal dr. Oblak,
. Izdaja konioreli »Novega Ča*a«, Urednik Id odgovorni urednik Franc Kremtafi* Tiska Jugoslovanska tiskarna v L|uWiaei«