VI, št. 243. P»?*«lna platona v «otvenskih tUr .mikov, glas bodočih pijonirjev kul-VsrVn na,Dredka glas ljudi, ki so temelj vDv ?a društva in vsake države, glas bočega v puščavi, ki ne vpije po refor-, aa> no izpremembi državnega krmila, ernveč po zelju in repi. Ne vem. kako je .hirala na ta glas naša iavnost, mene udaril v obraz in zardel sem kakor ^ado dekle. Ni dvoma, da bo klic obupa naŠih akademikov našel tudi odmev vsaj Dri onem delu našega naroda, ki še pridava principe družabnega življenja ki misel in hrepenenje po naivečjem »za-s‘Užku« še ni okužilo možganov, ki še čuti v Sebi moralno dolžnost skrbeti za napredek in razvoj ne samo lastnega trebuha. temveč tudi celega naroda celokupne države. Toliko moralne sile in smisla za družabno življenje mora imeti in ima še v sebi slovenski narod, da ne bo dovolil, da njegovi akademiki umirajo od lakote ali Da zapuste univerzo, ker nimajo zelja in krompirja, če bi tega ne bilo. bi bilo žalostno. Žalostno pa je in sramota za državo, v kateri so akademiki prisiljeni apelirati na usmiljena srca njenih državljanov, da si v svoji revščini preskrbe najpotrebnejše za življenje. Znana formula »nema para »absolutno ni upravičena. V državi, kjer narod dela. kjer je red in mir. kjer je zem-lia dovoli bogata, industrija in trgovina dovoli razvita da hrani in preskrbuje vse državljane, tam je denarja, samo da ta denar ni dostopen vsem državljanom. Evropska vojna, ki končno ni bila nič drugega nego velika špekulaciia velikega evropskega kapitala, ie s svorimi milijonskimi človeškimi žrtvami le okrepila oligarhijo tega sodobnega božanstva. Morala, ki je tudi že pred voino pešala ie danes v družabnem življenju popolnoma ugonobljena. Ljudje, ki so špekulirali s človeško krvjo, so si ustvarili tekom vojne trden zlat temelj za življenje, s tem ie vojna vsekala v socialno življenje še boli globoko brazdo in razdelila ljudi še boli lasno na dve nasprotujoči si skuoini brez simetrije. na omizje bogatašev in ubogega La- zarja. ki sedi pod mizo in pobira drobtine, ki padario na tla. Ta ubogi Lazar so danes vsi nižji in srednji sloji, predvsem pa in-, teligenca. Največja nesreča pa obstoji v tem da udje ubogega Lazarja že prihajajo k spoznanju, da ie na mizi mnc°‘o jedi inptk jače, glava pa se še vedno ne zaveda svo-j ie ponižane beraške uloge. Že pravilno j razumevanje pojma država nam pove jasno in točno, da Lazarju, ki je večji in več dela nego celo omizje, nikakor ni me-, sto pod. temveč za mizo. da ie on ne samo potreben temveč in predvsem tudi vreden koščka kruha, ki se v izobilju valia na mizi. K temu spoznanju prihajajo udje. glava pa uporno spi in le semtertja poprosi: dajte mi več drobtin, ne morem živeti, lačna sem. Delitev Lazarja na ude in glavo pa s tem še ni končana. Možgani v tej glavi so razdeljeni na nešteto medsebojne* popolnoma ločenih in nasprotujočih si oddelkov ki jih teži samo skupna misel o pomanjkanju drobtin, ne najdejo pa skupne poti do kruha na mizi. In tako prosi ena skupina drobtine na enem koncu omizja, druga na drugem, tretja na tretjem. vse skupai pa so uboge in lačne. Basen Krylova drži voziček stalno na istem mestu. Organizacija ie temelj vsakega skupnega življenja, individualna revščina ali beda posameznih slojev ostane beda toliko časa dokler hodijo ti sloji k skupnemu cilju po raznih potih. , „ če ljudje, ki jim pomotoma pravimo država^ ne znaio ali pa nočejo pametno razdeliti denarja, ki ie v državi, če ga tro- Zunanjost človeka in njegov značaj. Dr. Edmond Locard, ravnatelj labo-ratorija tehnične policije v Lyonu. beleži n?koUko zanimivih podatkov o ocenjeva-Hudi po njihovi zunanjosti. Najprej posluje staro resnico, da so oči često zrcalo aŠe: zato priporoča, pri preiskova- li11 človeka posvetiti prvo pažn.io niego-očem. V zenici ljudskega očesa se rcalijo vse nianse človeških občutkov: ^žnia. ljubosumnost, jeza. lokavost ne-2aupnost. simpatija, nežnost. Ijubav, ?trast itd. Manjše važnosti je hoja. oblika ‘n velikost oči kajti njih pravi izraz je le l °hem plamenčku, ki žari v zenici. Kdor ^a Prikriva, je ali slabič ali pa h navec. afo angleški stariši in učitelji učijo de-0,ke in dečke, naj gledajo vsakemu člo-eku ravno v oči. — Pri nas pa še vedno eka zastarelo pravilo, da ie znak dobre ^z5oie tudi v tem. da devojke in žene r‘ razgovoru z moškimi obračajo pogled Ua. Da, celo mnogi možje imajo nelepo navado. da med razgovorom opazujejo svoie čevlie ali karkoli, da le ne motrijo svojega sogovornika v oči osobito. ako ie starejši in celo imenitnejšega stanu. Tako vedenje bi našega človeka na Angleškem zelo slabo označilo. Ravno tako čudne oa so tudi manire onih. ki med razgovorom s pogledom iščeio navdihnjenja po nebu ali do stropu. — Zelo značilna so tudi usta. Najmanjši migljaj usten lahko izda človekov značaj, dvignjeni pa radost. Debelejše ustnice označujejo občutljivo nrav. tanke pa ostroumnost. Tudi smeh ie izboren tolmač iskrenosti, lahko na tudi predrznosti, jrluposti in hlmienja. In vendar je današnji moderni človek sposoben, da vestno prikriva svoje občutke in da svojemu licu ter celo očem daje popolnoma drug izraz nego bi ga do svojem duševnem razpoloženju in značaju moral imeti. Sicer je pa vendar na človeku še ena stvar, ki ga najbolje označuje, a ii nosvečaio na:maM pozornosti: to je uho. Človek posebno žena. ki ima povešene uhlje, ie zahrbna in opasna. Posebno se ie treba čuvati onih. katerih ušesa imaio na vrhu razširjeno obliko trikota. Po Darvinu pomenja to degeneracijo člo- j veške pasme in povratek k opičjim pradedom. Tudi hoja igra veliko in važno vlogo pri razpoznavanju ljudskih značajev. Značajna je tudi gestikulacija; ako pazljivo motrite kakega človeka, lahko iz edine njegove geste zaključite, kakšen je nie.gov poklic in kakšne so njegove na-vade. __ Pračlovek na lovu. Ker je lov bil življenjska podlaga prazgodovinskega človeka in je tvoril središče vse njegove kulture, je za spoznavanje onih pradavnih časov " važnn vedeti, kako je pračlovek lovil. Raziskovalci so zbrali že obilico materiala da nam morejo odgovoriti na tozadevna vprašanja. Cesti preostanki nekaterih ži valskih vrst najdeni na krajih, ki smo iih spoznali kot kulturne plasti pračloveka nam tolmačijo, kake živali So padale predzgodovinskemu človeku v plen. Vrste oiožia se dajo dognati iz proučevanja orodja, ki se je našlo na krajih, kjer so prazgodovinski lovci pustili tudi pre-ostanke svojega kosila. O značaju pra- šiio za manj potrebne stvari, nego je izobrazba naše akademske mladine, je to žalosten fakt. nad katerim se lahko zamisli slehrn akademik slehrn državni nameščenec pa tiidi slehrn kmet in delavec. ki državo plačuje. Več zavesti in spoznanja pravice, ki jo ima vsak pošten človek do življenja na zemlji z ene strani, z druge mani egoizma koristolovstva in oboževanja zlatega teleta, pa bodo zaceljene sramotne rane na telesu našega naroda. Sicer pa. v trpljenju je življenje, v zelju in repi pa je moč. DR. 0. R.: Ravno pot Kdor pozna socialistični program, ve. da je lep in izvedljiv. Že pred vojno so socialistične stranke zbrale na ta program silne množice delavnega ljudstva, ki so ponosno korakale k začrtanim ciljem. Naenkrat je oa sledil polom, kakršnega mogoče svet še nikdar ni doživel. Vse te množice, ki so imele navidezno vsaj enoten cili so na ta cilj pozabile ter so po večini brez odpora odkorakale v bratomorni boj. Zgodilo se je mnogo slučajev, ko so te množice iavno zatajile svofa načela, še več. dogodil se je celo slučaj, da so socialisti slovesno zažgali svoio rdečo zastavo. V nemškem parlamentu je ob izbruhu vojne izjavil cesar: »Ne poznam nobene stranke več. poznam še samo Nemce. Vsi so ploskali — tudi socialisti. Istotako ie izjavil predsednik francoske republike da pozna le Francoze, in tudi tam so socialisti ploskali. Vsi socialisti, ki so res socialistično čutili so se tedai vpraševali, kaj vse to pomeni? Ali je bila vse komedija, kar je socializem učil? Z gnevom v srcu so iskale množice novih potov, pa ne samo tiste množice, ki so se čutile prevarane, temveč tudi tiste, ki so same zažigale rdeče zasave. Potem se ie pa začela debata o krivcih vsega tega poloma. In danes ie ta debata v toliko zakliučena. da vemo. da socialistični program ni ničesar zakrivil, temveč so krivci socialisti, ki so ta pro- gram oznanjali, živeli in ravnali se oa oo njem niso. Telo brez duše ne more živeti in vse socialistične teorije, dokler so napisane le na papirju in ne v ljudskih dušah, ne bodo rešile človeštva. Nauke socializma je treba prenesti v živo življenje, v socialistične organizacije, ki morajo tvoriti prve obrise nove boljše in pravičnejše človeške družbe. Naša stranka je svoi preporod v tej smeri prestala. Spoznala ie storjene napake in jih hoče z vso silo odpraviti. Odločni koraki, ki smo jih v to smer napravili so zbudili pri onih elementih, ki hočeio uvajati socializem s starimi napakami veliko nezadovoljstva. Pri nastopu v volitve v ljubljansko občino so še enkrat napeli vse moči. da zavedejo stranko iz razrednega stališča v malomeščanske kompromise. Še zadnje dni pred vložitvijo kondidatnih list so napeli vse sile. da bi zmešali naše vrste in sestanek, ki so ga zintrigirali pri »Novem svetu«, nam kaže da le bilo treba velike čuječnosti, sicer bi imeli danes tudi ml skupno listo s klerikalci. Da bi bila s tem Ideja razrednega bo'a zopet za dolgo dobo ubita, je iasno vsakomur. Ponosni smo lahko, da ie v tem boju socializem zmagal in da smo postavili svoio listo čisto, kakor je čist naš program. Nastop naše stranke bo povzročil, da se bodo duhovi ločili po razredih. Kapitalisti na eno, proletarci na drugo stran. Kapitalizem predstavljajo »Jutrovi« demokrati in delavstvo predstavljamo mi. Vse druge liste so pa malomeščanska mešanica katero bo razvoi šele prisilil, da se odloči ali k nam ali k kapitalistom. S tem svojim korakom ie naša stranka zadobila zooet ono mesto, ki ii gre. In pokrajinski odbor naše stranke nai se zaveda. da kolikor je preslišal psovk, vse potrpljenje ki ga je moral imeti, da vse to niso prevelike žrtve za to. kar je v Ljubljani napravljenega. Naša stranka le danes v LJublianl edina predstavnica delavskega razreda. Oni sodrugi, ki so ii k temu častnemu stališču pripomogli, naj vedo. da socialistična Ljubljana zna biti hvaležna. zgodovinskih pokrajin nas poučijo tedanje živalske in rastlinske vrste. O starejši kameniti dobi se posebno vsiljuje doslej nerešena uganka, kako je pračlovek mogel s svojim naiprimitivnej-šitn orožjem uspešno trebiti tedanje velike divje zveri. Zadnje čase pa so začeli proučevati lovske načine še danes živečih prirodnih ljudstev, ki se nahajajo še vedno na silno primitivni stopnji in tako so s primerom dognali, da si ie pračlovek z vednim lovom pridobil posebno spretnost. da je n. pr. lahko ubil medveda z enim samim ostrim udarcem kamenite sekire preko gobca. Najdene medvedske črepinje kažeio znake takih udarcev in zato ie verjetno da se pračlovek ni bal borbe z medvedi ter je s svoio kamenito sekirico imel uspeha posebno pri mlajši zverjadi. Uporaba loka in sulice je bila v naj-stareisi^ kameniti dobi čisto nepoznana. Iz mlajše kamenite dobe pa že naidemo sledove in preostanke lokov. Lovcem iz te novejše dobe moramo tudi že pripisovati poznavanje otrovanih pušic, kajti ličinki mrliškega strupa so jim bili goto-- Polom pri komunistih. V tržaškem komunističnem tedniku »Delu« je izšel 26. oktobra članek, ki P razločno obsoja ljubljansko kleri . munistično-Kocmurjevsko zvezo. . Gustinčič je Ljubljančanom znan. sa odšel šele pred 2 letoma iz L.mblia"e-munistom velja za malega bosra. q rim celo za velikega. Čeprav im db0> prostora, vendar objavljamo to ki bo marsikoga opozorila, da Je sliti z lastno glavo. orVi Posebno je treba opozoriti la v odstavek te obsodbe, ki dokazuje, komunistična pot tajna m da že nikdar ne more privesti prol® k,er se zmage. Tam kjer se dela taino.•< ^ zbirajo taini fondi v tajne nam • y_ delaio taini voditelji na tajnemiznik. skim denarjem, tam ne bodo _m g dar za trajno ohraniti zaupanja a še mani torej sodelovanje tega . Pri prvem neuspehu bodo oris■' , -em« navzkriž in si bodo očitali drus. ^ ft0 razne grehe, ki tih de avno buds ^ moglo presoditi pravilno, sai so r&g, leni talno, vsak bo lahko trdil. pa . ,oVa. nični. To ni tako samo zastra ^ nia z nasprotniki, temveč tud ovanju nem gospodarstvu. Pri tainem voditeli11-ne moreš dokazati nepoštenemu v ^ w vo dobro znani in po čestlh izkustvih so se lahko Prepričali, da se živali, oslabljene vsled otrovane puščice, dajo prav lahko premagati. Z lovom in strelo na se je pričel pračlovek počasi lotevati tudi velikih zveri tedanie dobe: pridobil si ie v strelianiu tako spretnost, da je s pšico predrl telo divjega prašiča, ali oa celo divjega bika. To lahko sklepamo iz tega, ker še danes z lokom premagajo cevlon-skega slona: zato moramo enako spretnost v streljanju z lokom priznavati tudi prazgodovinskemu lovcu, ki je premagoval n. nr. tedanjega mamuta. V borbi s takimi živalskimi velikani na .ie seveda prazgodovinskemu lovcu bilo za malo. da bi se loteval Dtičev ali oa ribjega lova. Šele iz mnogo oozne;še dobe imamo sledove da ie pračlovek uvrstil v svoj lovski šport tudi te dve vrsti. Praznover je pri Zulukafrih. V neciviliziranih deželah imajo čarovniki še jako velik vpliv na prebivalstvo katero jih spoštuje kot nekako ne moreš aoKazau ncuvai«*- ne m da ie goliufal. pošteni voditeli mi mogel dokazati svoje posten ■ eg.;tvi dimo socialisti da ie edma P ta pa ljudstva v splošni ljudski ko p -asno. Pa ie mogoča samo. če se vrši prav nič taino. ^kor Pf*. Na Laškem ni take cenzu ■ 0|Si p»- nas v Jugoslaviii. Tam sme!f, |ji0, Če čita sati vse. Kai si bo ljudstvo m stvari ta' v Gustinčičevem članku, »da b; se ko delikatne da ne ve kje ne more tih dotaknil in razlaga ^abe vaCjar se kdo z vsemi argumenti na dan. t]1jkovo ne' boii prinesti dokaze za nas0 sejei Upra1 poštenost, takrat bo ljudstvo' ^ doka vičeno mislilo da bi bila s - flj0Va. . dokazana tudi nepoštenost Komunah Je pa še nekai drugega. p* dobivaio denarno podporo 'z seVeda a® talnem delovanju pa Moskva p0d- more nikdar zvedeti kako s v} boli pore norabliajo. Kdor zna v e|0 po* leno govoriti, tistemu bob ve* sxiiiveC ^ sebno dokler ne pride kak nev V Id' ■ii« j -■■ ■ .n ■■ n ■ ■ y n* nadnaravna bltia ali napol bogov . fa„ diji s strahom spoštujejo pre ,eda. J kirie kot nadljudi iz višjega raw 5, nevedneži so nolni praznoverja j, fakiriev. V deželi Zulukafrov m deželah Afrike imajo obljexfiL*e 1« ? ke-čarovnike«. ki delajo čude • ,ihovO prebivalstvo kar zaljubljeno v ^. početie v katerem vedno vidijo , ^ dež in delo. kakršne« navadni ne zmoreio. ...................... . *zdrav' Kakor faklr.il m obiji. tako s . fa2- niki-čarovniki« pogosto poS -ujvaF'’ ^ nikl-čarovniki« pogosto p0Slu">,,ivalce ,v nih goljufij, s katerimi drze P xaS{h Č' temi. Čeprav so njih čarovnije ^ pfi-sto proste in se nikakor ne g meriati s »čarovnijami« svet« prcCeJ Hindu vendar te čudeže h itj popolno, da s tem očarajo djtj tud so se morali njih izva-aniem s0 jifl Američani in drugi EvropeJ ■ videli pri takem početju. , gtevii«111 Sledeča pri godba je l^111® južne AJ malo avtentičnih pripovedk & )0 »čud«' rike ki pokazuie kako se dog pitl 5Vol ži« in kako znaio razni obiji fr rajši sam vse podpore dobil. Potem se Da kregata tam Dred zlatim teletom v Moskvi. kdo ie boljši, kakor so se v Avstriji naši Dolitiki kregali na Dunaju in kakor se zdai kregaio v Belgradu, ali pa kakor se katol čani hodiio kregat k rimskemu pa-Dežu. Cesar in kralj in papež, nobeden ne ničesar o življenju slovenskega Ijud-stva. navadno veruje tistemu, ki lepše go-^0rj in se boli udano priklanja »Njegovi »eličanstveni avtoriteti«. Tega pošlje pojem Veličanstvo k ljudstvu za komisarja. ki ga more ljudstvo potem ubogati tako d(>teo. dokler se zopet kakemu drugemu zavistniku ne posreči s sladkim jezikom Spodriniti ga! , S tem načinom poslovanja so prišli komunisti prav tja. kjer so klerikalci že od Nekdaj: V Rimu ali v Moskvi sedi papež, j0 ie namestnik božji ali oa sovjetski — . ie vse eno — važno je le to. da gre iz n'ega vse dobro in slabo, pametno in ne-^no. on ie edina avtoriteta, on odločuje ° vsem. Ljudstvo pa strada in trpi čimdalje boli. dela vedno več končno sploh časa misliti, otopi popolnoma in sa-jj10 gleda na škofe in komisarie. kdai prinesejo rešitev iz Rima ali iz Moskve, na voje lastno delo za rešitev oa sploh do-H k’ ^a*'° 'e popolnoma prav, če so se pri /Poljanskih vol’tvah združili klerikalci s £0lnunisti. Ljubljana ni prva v tem oziru. ie to posebno še zato da se izcstiio P°®ii in da začno tisti proletarci, ki so šli komunistom samo zaradi opozici;e proti neredu uvidevat1, da ie treba za pravo P°t delati v lastni stranki ne Da pri vsa-em neredu stranko zapuščati in ustanav-novo. Pa poslušajmo Gustinčiča! Na btodmh potih. (K političnemu položaju v Sloveniji.) Od spomladi mi sili v roko pero, da bi po« ,.edal delavstvu v Sloveniji, da so ga spravili ‘JUdje kakor: Klemenčič, Stefanovič, dr. Lemež Fabjančič (moj bog!) na blodna pota. Poli* ^ni kozli, ki jih te švigešvage v delavskih vr« sfah streljajo, izzivajo že dolgo resno kritiko, °dnosno svarilo proletarcem Slovenije in ako ni. Sem storil tega preje, je tega krivo samo dejstvo, da so stvari v danih razmerah tako delikatne, da človek ne ve, kje in kako bi se jih dotaknil i« kako bi jih povedal, da bi jih razumela prav delavska ušesa Slovenje. Vsa težkoča moje kri« tike tiči v tem, da ne morem s tistimi argumenti na dan, ki bi takoj razsvetlili napačno pot, po kateri hodi proletarat Slovenije po krivdi svojih nesposobnih zaupnikov. Malo več kot pred trideset leti je šla skupina Angležev in Američanov na lov v soseščino dežele Zulukafrov. Na svojem potovaniu so se ustavili v selu domačih prebivalcev, med katerimi ie bil sveti mož »čarovni zdravnik«, ki je na Prigovarjanje enega izmed potnikov pokazal svojo čarovniško moč. Šel je k bregu ozke in plitke reke in vzemši malo poleno, ga položil v vodo. Poleno se ie pričelo pomikati po strugi s tekočo vodo a ie obstalo na povel;e čarovnika in stalo dokler je čarovnik velel. Nato ie pričelo poleno plavati po strugi proti toku reke in se zopet ustavilo, ko ie čarovmk zaukazal. Oči vidno ie bilo Poleno začarano in voda ga v svojem teku ni mogla premakniti, dokler ie v njega gledal čarovni »zdravnik«. _ Čarovnik je stal na bregu in Doleno se ie premika.o, kakor mu ie velel; ko ie ukazal polenu k bregu reke se je pomaknilo. Pobral £a ie in izročil enemu gledalcev. Skrbno Preiskavo so izvedli na polenu, če se ga ne drži kaka vrv ali lepilo, toda ničesar niso mogli najti. Američan, ki ie pregovoril »čarovnika«, uai gre pokazati svoi »čudež«, je pa Toda izdajstvo, ki ga pripravljajo zgoraj citirani konfuzionarji ali iz čisto osebnih mo« tivov, ali pa iz prostega idiotizma nad proleta* riatom Slovenije za bližajoče se ljubljanske in dr. občinske volitve, je treba končno vendarle označiti, kakor zasluži. Ti strahopetni politi« kastri hočejo uvleči razredno zavedni proleta« riat za ceno svojih mandatov v volilno akcijo, ki ne pomeni za proletariat Slovenije nič manj kakor podrepovanje disidentnim klerikalcem in različnim botegarskim konsumarjem ter boln.š« kim blagajničarjem. Kakor stoje stvari, hočejo v volilni blok z dr. Gosarjevo klerikalno frak« cijo, s socialističnimi disidenti (Kocmurjem, Go« louhom, Kopačem et consortes) ter z nebodi« jihtreba »ekstremnimi« avtonomisti Prepeluho« vega kalibra. Da bi šlo tu samo za Lovra Klemenčiča, dr. Lemeža, Stefanoviča in Fabjančiča, bi nam bilo lahko prav vseeno, kam ti omahljivci silijo in kje žele očetovati. Kdor je videl dr. Lemeža na vukovarskem kongresu in njegovo Canosso po kongresu, kdor je videl Stefanoviča kot obmej« nega komisarja, vojnega atašeja na Dunaju in čital njegovo atašejsko brošuro in kdor pozna Vladimira Fabjančiča tako dobro kakor jaz, ta se more čudom čuditi, da niso ti možje že zdav« naj tam, kjer vsi tisti špisarski bratci, ki so mešeni in pečeni iz istega testa. Toda tu gre za zdravo delavsko g banje proletariata Slove« nije, ki ga vsa brezprimerna reakcija novopečene jugoslovanske buržoazije ni mogla streti. Ne moremo torej dopustiti, da ga zamažejo in de« viirajo ljudje, ki stoje na čelu temu g banju s a« mo zato, ker ni mogoče izvesti v Sloveniji javne in odkrite kritike in pokazati proletariatu v pravi luči zablode, v katere ga vleče ta četvo« rica z vso svojo špisarsko naturo. Zatorej proletarci Slovenije, pozori Vezati se pri občinskih volitvah z malo« meščani zato, da se lahko pošlje v občinske svete par sodrugov, da se tam skrivajo za hrbti buržoazije in da se jim nudi prilika, da skle« pajo z njo prijateljstva, ali da se kot kompro« mitirani pri buržoaziji zopet rehabilitirajo, je neodpustljiva napaka proletariata. Dosedanji pol tični boji so nas preveč izvežbali, da bi po« novno delali take grehe! Tako mislijo tudi vsi tisti resni jugoslo« vanski sodrugi, ki vodijo, kolikor dopuščajo razmere, pol tiko razrednozavednega proletari« ata v Jugoslaviji. Zdi se mi potrebno, da to še posebno naglasim, ker sem poučen, da se zgo« raj navedena četvorica sklicuje na neko avto« riteto. To sklicevanje je falsifikat. Opozicija, ki se uveljavlja proti temu po» litičnemu šarlatanstvu v delavskih vrstah Slo« vcnije, je torej na pravi poti. Proletariat Slove« nije ji lahko mirno zaupa. Njena deviza je prava: ali gre razredno zavedno delavstvo v Slo« veniji samostojno v občinsko volilno borbo, ali pa se volitev popolnoma vzdržil Za nas niso buržoazni Gosarji, malomeščanski Golouhi, Pre« peluhi in podobni kalini manj reakcionarni od Tavčarja, Hribarja, Trillerjev in drugih kano« nikov. Svojo pravo barvo pa so pokazali dr. Le« mež in njegovi »komisarji« še s svojo avtono* mistično organizativno taktiko. To so stare Le« meževe bolezni. Na teh boleznih je bil enkrat že umrl, to je bilo na vukovarskem kongresu. Takrat mu je stal zvesto na strani Golouh, ki 1 ! Je pozneje v svoji lastni stranki mirno pogoltnil i vse svoje separatistične načrte. Morda bom imel še priliko govoriti o teh stvareh. Za sedaj pa: Proletarci Slovenije, dol s te blodne potil Ing. Dragotin Gustinčič. G. Golouha pozna Gustinčič prešla« bo. Nikakor ni nozabil na separatizem, ljudje. ki hočeio '.'neti vselej sami prav, bodo ostali separatisti vekomad. Gustinčič i tudi! Njegov centralizem pomeni tudi separatizem prav tako kakor klerikalni avtonomizem. Ljudstvo se bo rešilo samo« mogoče bo pa to šele takrat, ko bo jasno vedelo, kaj hoče: Od centralizma hočemo imeti samo zakone ki nai bodo enaki po vsem svetu. Upravljati se hočemo pa sami in edino iamstvo za samoupravo ie svobodna vol tev. Svobodno sl hočemo voliti svoie župane, okrajne in cokraiinske ela-varje in tudi državne predsednike — nikomur ne priznavamo, da bi bil po milosti božji določen za gospodaria. Ko bo vse delavstvo to razumelo, bo konec moskovskega in rimskega centralizma, posebno oa tudi lažnjive klerikalne »avtonomije«. Tedenski pregled- Ponedeljek. 23. okt.: Iz Belgrada po-, ročajo. da se v vladi že zopet prepirajo. —Oborožen upor v Vzhodni Galiciji proti Poljakom. — Sovjetska Ukrajina se je popolnoma združila s sovjetsko Rusijo. —> Nova angleška vlada želi odgoditve ori-entske konference. — Podpis zavezniške pogodbe med našo državo in Češkoslova-. ško. — Amerika in Kitajska poslali svoja vojna brodovja v Vladivostok. Torek. 24. okt.: Proslava kumanovske bitke z milijoni ljudskega denarja. — An-gorska vlada objavila svoje zahteve k ori-entski konferenci v Lausanni. Med drugim zahteva avtonomijo Macedonije in prizna^ va tam prosto pristanišče za Jugoslavijo. — V Atenah aretacija zarotnikov, ki so hoteli vreči kralja Jurija na korist Konstantinu. — Fašistovski kongres v Neapo-Iju. — S sklepom nemškega državnega zbora obdrži dosedanji državni predsednik Ebert svoje posle do leta 1925. — General Rennenkampf, znan iz rusko - japonske vojne, umrl v Draždanih. Sreda. 25. okt.: Bela Kunr se baje potika po švici, kamor je prišel s potvorje-nim potnim listom. — Na Madžarskem iz- zaslužil, da bi ga imeli še za večjega »čarovnika«. kajti znal ie pridobiti zaupnost obiia in tako izvedel za vso tajnost čudežnega oremikama polena po vodi. Kolikor je izvedel od »zdravnika-čarovni-ka«. ie to prevara ki se ie pogosto poslužujejo tudi drugi čarovniki, a obenem čisto enostavna prevara. Malo poleno, ki si ga ie izbral »čarovnik« na breeu reke. ni bilo pobrano kar tiavendan. Skrbno je bilo položeno na breg že orei da je bilo za vsak slučaj vedno pri rokah. K polenu sta bili pritrjeni dve dolgi, kakor struna tanki travi, skorai take barve kakor ie voda v plitvi reki. Travi ie tok zanesel preko reke in drugi konec je bil ob obrežju, kjer je čepel snorazumlienec »čarovnika«, zakrit med peresi tropičn:h rastlin. Poleno samo ie zanesla voda proti sredini reke. Po reki je teklo tako dolgo, dokler ni spora-zumFenec onostran obrežja potegni) napeto travo, tedai pa ie začelo poleno plavati proti toku. Napeljane so bile Še druge dolge trave, ki so pa povzročale da ie na novelie^ »čarovnika« smuknilo poleno nod vodo in pozneje zopet na dan. Vse se je vršilo s sporazumljenjem onega onstran reke. Tanke trave so bile skrbne pritrjene ob eno samo katera je bila oritriena ob poleno. Tako čarovniku ni bilo treba storiti drugega kot pri jemanju polena iz vode odščipniti travo. Čarovnik ie istega dne še enkrat pokazal svoi »čudež«, ko so bili navzoči tudi domačini, ki so kar trepetali ob čudnem pojavu. Od premikanja polena je namreč »čarovnik - zdravnik« napovedal želje duhov in vse. kar morajo prebivalci storiti da se iim bo dobro godilo. »Čarovnik« ie imel v tem svoj zaslužek. Američan ie povedal tudi drugim tajnost, ki jo ie izdal »čarovnik« in vsi navzoči* lovci so skrbno gledali, če bi mogli kaj opaziti. Vsaka trava ie bila v vodi nevidna. Čudež kot ie ta. kaže. kako lahko je orevariti nevedne ljudi. Na enak način delajo čudeže tudi iakirji v Hinduiu s čemur izkoriščaio razni »čarovniki« in sveti možie nevedno ljudstvo. Enostavne goljufije, ki iim ni bilo mogoče priti do dna, so že pogosto povzročile da so nastale razne verske sekte, goljufi »čarovniki« pa njih poglavarji. sanjajo Žide. — Odkritje špionažnega delovanja sovjetske trgovinske misije na Češkoslovaškem. Razkrinkani »trgovci« so zbežali. — Nemška vlada odredila, da veljajo zanjo samo potni listi sovjetsk h oblasti; ne pa carskih. — V Havru nova splošna stavka pristaniških delavcev in mornarjev. — V Novem Sadu otvoritev brezplačnega zdravilišča za delavce. Četrtek. 26. okt.: Kongres zemkorad-niške stranke v Banjaluki. Razkol. — Shod upokojencev v Ljubljani, ki so se k občinskim volitvam izjavili za kandidatno listo socialistične stranke. — Odbor za pomoč gladujoči Rusiji odposlal svojega delegata v Carigrad, da tam nakupi za 2 in pol milijona dinarjev živil in jih odpošlje v Rusijo. — Stavka pekovskih pomočnikov v Budimpešti. — Ruski gozdarji pozvali našo vlado, nai odpošlje svoje zastopnike na šumarski kongres v Petrogradu. — Fašisti sklenili 4. novembra vkorakati v Rim. — Poljska vlada pripravlja vojaške sile proti upornim vzhodno-gali-škim Ukrajincem. — Reparaciiska komisija zahteva zvišano množino premoga od Nemčije. — Razpust angleškega parlamenta. — Laška vlada sklenila demisioni-rati. Petek. 27. okt.: Volilni shod kompromisne občinske stranke, sestoječe iz klerikalcev, komunistov in — Kocmurjevcev v Ljubljani! Najlepše je to. da so »Zarja-ni«, ki hočejo biti socialisti in celo člani naše stranke priznali podjetnike tudi kot »delovno ljudstvo«, ker imajo pri klerikalcih podjetniki večino! — Naša vlada dobila povabilo na prisostvovanje orient-ski konferenci. — Ta vlada se je zaenkrat med sabo zopet »sporazumela«. Tortne bo demisionirala. — Laški fašisti pričeli nove nemire. Sobota, 28. okt.: Otvoritev glavnega invalidskega kongresa v Belgradu. — Fa-šistovska revolucija v Italiji. Fašisti prodirajo v vehkem številu, vojaško organizirani. proti Rimu. — V Avstriji se je ustanovila monarhistična stranka. Politična vest!. '+ V Ljubljani so pripravili v Ljudski posojilnici stanovanje za dr. Šušteršiča, ki se te dni vrne v Jugoslavijo iz Wol-tersa na Tirolskem. V klerikalnih krogih vlada zaradi njegovega prihoda velika napetost. + V Subotici so zaprli pred tedni lekarnarja Gjorgje G alfa, ki ni jugoslovanski državljan in se je moral vsak dan javiti pri policiji kot politično nezanesljiv. Pustil si je tiskati vizitke z besedilom: Gjorgje Galfi, diplomirani apotekar pod policijskim nadzorstvom. V ponedeljek je bil pred sodnijo oproščen obtožbe, da je zasmehoval z takimi vizitkami državno oblast. + V Belgrad je dospel bolgarski ministrski predsednik Stambolijski. V Bel-STradu upajo, da bo prišlo do nove balkan-e zveze, v katero bo stopila tudi Bol-garija. Ta zveza naj bi predvsem onemogočila vsako vmešavanje tujih držav v balkansko politiko. '^ Krediti za Belgrad. Ministrski svet je odobril sledeče kredite za mesto Bel- Med Češkoslovaško ?n Jugoslavijo ? se ie dosegel valutni dogovor, ki bo omogočil stabilizacijo dinarja in češkoslovaške krone. V političnih krogih si že ma-no'o roke. češ. da je gospodarski problem že rešen. Opetovano smo že povdarili, da ne venremo dosti v umetne načine usta-ljenia valute, pač na da verujemo v organizacijo dela, ki se bo morala pokazati na vseh koncih in krajih. + Na Grškem preganjajo člane društva, ki ie slično naši »Narodni odbrani«. Sedan'a vlada ie odredila aretacijo dveh voditeliev tega društva, ki sta pa še pravočasno zbežala v Rim. Zaprli pa so bivšega ministrskega predsednika Kalogero-pulosa. Kraljeviča Andreia so privedli v Atene: obtožen je. da ie kriv grškega poraza v avgustu lanskega leta. -r V Italiji so se povodom fašistov-skega prevrata spopadli fašisti in komunisti v vseh italijanskih mestih. Nova viada ie takoj nato razpustila komunistično stranko in odredila zasego njenega premoženja. + V Turnu so faš!sti obkrožili delavsko zbornico ter io zažeali. Socialistična stranka je izdala prodaš, v katerem poziva delavstvo naj ostane mirno, ker se z nasiljem itak ne da ničesar doseči. + Italijanska splošna konfederacija dela ie izdala proglas, v katerem se nanaša na oisanie komunističnih časopisov, ki poživljajo potom strankinega sindikalnega odbora proletarske organizacije, katere so nekdaj tvorile razpuščeno Delavsko zvezo, nai se takoj zbereio ter proglasijo splošno stavko. Proglas opozarja na neumestnost in nevarnost takega koraka v danem trenotku ter poživlja proletariat naj se zadrži mirno in ob strani dogodkov. -1- Fašistovsko poveljstvo v Italiji je odredilo demobilizacijo svojih čet. ker je fašistovska stranka že dosegla svoi namen. Vrgla ie namreč vlado in krmilo države je prevzelo fašistovsko ministrstvo z Mussolinijem na čelu. + Nemška krščansko-socalna stranka na Češkem ie te dni imela strankin kongres v Libercu. Govorili so tudi o nemških bojnih združenvih nacionalistov in narodnih socialistov. Krščanski socialisti bodo nastooili proti tem združenjem, če se bodo bojevala izven parlamenta. -f Zavezniška reparaciiska komisija , zahteva tudi od Nemčije, da se ukloni ter j Drivoli v Dostavitev stalne nadzorovalne | kom;sije. Zavezniki hočeio. nai postane poleg Avstrije tudi Nemčiia t>sta država, ki bo orisoeva'a s svo;imi financami za njihove imperialistične cilje. ljanska centrala Sl .000 Din od Udru iz Belgrada. Ali se je zgodilo s to . ..? tako, kakor z v maju umrlimi ods • - Javnost o naših razmerah m dovon poučena, zato bomo še večkrat ta huje pometali. j„,mn Blizu Freiburga ob Elbi so ne napadli roparji osebni parnik, u mornarje in potnike ter jih zvezane cali na nekem samotnem otoku, sam *: so se odpeljali z ladjo naprej. Zandarj vojaki so jih zasledovali ter jih ob iz Jade v Elbo prijeli. Strahovit samomor. Blizu DO s sel d or-fa v Nemčiji se je pripetil strahovit godek: Neki Kemmler se je hotel urno -ti, dobil je nekje granato, jo ^ nesel bližnji travnik, kjer jo je prižgal xx} usedel nanjo. Zapazili so ga neki n] S prijatelj, njegova zaročenka in njena ti. Planili so k nesrečniku, pa že prep no, v trenutku je eksplodirala granata raztrgala vse štiri. y Dramatična pravda v Nancijfl. Nanciju je živel bogat gozdarski n nik Boppe. Bil je oženjen in je h*1® u0 ke. Naenkrat pa se je zaljubil v mlado vdovo in se hotel radi nje ročiti. Žena ni marala razporociti s , je bila zelo verna. Neko noč se je ponoči nenadoma zbudila in opa > ji teče kri iz ust. Zbujen je bil ^enj mož, ki je držal revolver v roKi trem je postalo mahoma jasno, da jo J t p0-mož v usta. Kmalu nato je moz žena meril in jo ustrelil v oko. le “J njen zakričala, iz sosednje sobe J? P. (jrUge-sinček, da pokliče njene stans -ena ga nadstropja Mož je slabo z \akrat je okrevala. Pred sodišče s sveto-ni prišla, ker so na r°dbinSo® oe izseli« vanju sklenil, da se mora •p . storil, iz Francije. Tega pa vel?. neko n^a' temveč se je kmalu zaljubil j,e. Nato do dekle in razdedinil svoje nasto- ga je žena tožila. Kot izvede pisatelj pil sorodnik tožitcljice, slo nepri' Maurice Barrčs, ki je govoru zače|j stransko in globoko, da so .g bil ploskati v sodnijski dvoran1- , obsojen na 5 let prisilnega o • Stanovanjska beda v ^u^onih, ^ ki londonski list objavlja ste . morajo prenočevati po veza , sQ stovi ali pod milim nebom. L-. <021. '— našteli 2000, 1. 1920. — 2800,. še ve^* | 3200. Letos bo takih siromakov j ker je na Angleškem okoli polarug l jon brezposelnih. Jeseni* Promet brzovlaka Celovec -Trst se ukine. Vsled nezadostne^ prog* Dnevne vesti. Volni invalid nam piše: V zadnjih časih zahtevajo od nas vojnih žrtev neizvedljive stvari, (mamo močno organizacijo, žal, da ni močna za reveže, temveč za tiste, ki so pripadniki buržuazije. Ti protestirajo proti zahtevi po novih nad-pregledih, ki bi se morali vršiti za tiste, ki so bili lani priznani samo za začasne invalide. Ne gre za uboge groše, temveč za stalno upokojitev z večjo pokojnino, kakor jo je prisojala lani komisija, ki je Prad- 1 400 000 V“r“t Ty Poslovala precej krivično. Zastopniki in- reradbeII rtmnaSie1 ValidoV v komisiH P« naj bi nadzirali, da ^ ^ za v,odo- j se prizna vsakemu pravica. Državnim vod v k^^s^ dvonl- J milijona kron uradnikom bodo menda nekoliko poma-za vseučilisko njizmco. 252.000 K za cen- gali, tudi med nami imamo državne tralno kurjavo v gimnaziji in za do- uradnike — invalide — naj se pobrigajo gradnjo ginekološkega inštituta 4,060.000 , tudi za nas ostale! Drugod in tudi v last-kroiu J nem glasilu smo čitali, da je dobila ljub- kvence se ukine pričensi s brom t. 1. promet brzovlakov na Je„ Celovec - Jesenice - Trst. Prihod senice iz Celovca ob 7. 55 min., proti Trstu ob 8. 10 min., Pnh°°nndapr0' senice iz Trsta ob 21. 15 min., odhoa v senice ti Celovcu ob 21. 30 min. Večerni u ueiuvtu uu oi. »im*. - ■ -- in ur ki odhaja iz Ljubljane ob 19. 03 m • „ ma zveze proti Celovcu. Brzovia talle chen - Jesenice Trst in obratno še nadalje v prometu. merodajne Meje v Prekmurju. Z me 1 ! strani se nam poroča: Ko so se v džar-ljali v Prekmurju mejniki proti ^.rjje ski in tudi večkrat pozneje, so se ^ po Prekmurju vesti, da bo Pre.c J zoPet tega našega ozemlja prideije^ .ejit-Madžarski. V resnici je stavilaj* age*a vena komisija — kljub protes r0doV-delegata — tak predlog Ligi . j]0 od Po tem predlogu naj bi se oocck naše države 26 obmejnih obem 17.0OO njimi tudi Dolnia Lendava rT enci, ter prebivalci, med njimi^ 7000 , iga na- ■ zopet priklopilo Madžarski. ' rodov je imela nalog-, naj posreduje med našo in madžarsko vlado, da se to vprašanje prijateljsko uredi. — Sedaj objav- Liga narodov v svojem glasilu »Re-sume mensuel des travaux de la Societe jjes Nations« za mesec september, da se kljub vsem naporom ni posrečilo doseči *ned obema državama sporazum, po katerem bi se popravila meja. Naša država, [ja je bila sicer pripravljena dovoliti neko malo korekturo, pa le proti primerni kompenzaciji na drugem mestu. Madžarska pa je izjavila, da dovoli zahtevano kompenzacijo, toda le, ako se naša držaja podvrže razsodbi Lige narodov gle- Prekmurja. — Liga narodov je spre-vjdela, da je vsako nadaljno posredovanje brezplodno in je to sporočila konfe-lenci poslanikov v Parizu. S tem je Vprašanje meja v Prekmurju definitivno rešeno. Celo Prekmurje v dosedanjem obsegu ostane pri nas, mejniki se ne bo-c*° več prestavljali. Glasom razpisa min:strstva prosvete ^ dne 16. oktobra 1922, štev.6470 se sprej-*ne na Druskih visokih šolah tekoče šolsko leto 250 naših dijakov. Ako ie bua komu prošnja za spreiem odbita, io iy®'ie Enoviti. Tudi za ostale pokrajine (Bavarsko. Saksonsko in dr.) se^ ob/avi maiv-^'ttiirano število, ki bo določeno za nase ®>iake. Kdor vloži prošnjo za sprejem, naj jo javi tudi neposredno ali posredno vure-k° nemškega poslaništva v Belgradu m t‘r*) našemu poslaništvu v Berlinu. Koloktivna pogodba z blagainičnimi pravniki. Novo kolektivno pogodbo, ve-^vno izza 1. julija 1922. ki jo je Okrožni )ir®d za zavarovanje delavcev v Ljub-ljani sklenil z Zvezo blagarničnih zdravnikov v Sloveniji je Sred šni ured.za osi-^nranie radnika v Zagrebu odobril na ?eji svojega ravnateljstva dne 20. oktobra 1922. R V področju pokrajinske uprave za ^oveniio oddelka za kmetijstvo sta razdani mesti veterinarskega referenta pri °krarnem glavarstvu v Konjicah in pri »krainem glavarstvu v Črnoml u slednje s sedežem v Metliki. Natančneje določbe So v razpisu v »Uradnem L:stu«. Prva mednarodna razstava časopisov v Pragi. V mesecu decembru 1922 Prireja novinarsko podetje A. L. Pavlik Spol. Praga II., Vodičkova ul. 41 pod protektoratom društva čeških žurnalistov Prvo mednarodno razstavo v Pragi. Vsled tega se obrača imenovana tvrdka z javnim apelom na uredništva vseh časopisov političnih, strokovnih, beletri-stičnih itd. s prošnjo, da odpošlejo svoje časopise in revije na zgoraj navedeni naslov. Ker pa je v interesu slovenske javnosti in tiska, da bi bil dostojno zastopan, upozarjamo naše merodajne kroge na razstavo in jih pozivamo, naj prošnji Ugodijo. . . , Izključitev pijanih in nedostojnih potnikov od vožnje po železnici. Od ravna-^eljstva državne železnice smo prejeli. Zadnji čas se pogosto opaža, da nadlegujejo pijanci in suroveži v osebnih vlakih Potujoče občinstvo s nespodobnim vedenjem in preklinjevanjem ter pohujšujejo Gladino, ki potuje sama ali v spremstvu °draslih. Zato smo pozvali vlakospremno psobje, naj s vso odločnostjo izvaja določbo § 9 Železniškega obratnega reda, Klasom katerih se morajo osebe, ki so pijane ali ki s nespodobnim vedenjem pohujšujejo ali nadlegujejo sopotnike, izključi od vožnje po železnici. Potniki, ki bodo med vožnjo nadlegovali sopotnike, se bodo na prvi postaji izključili od nadaljne v°žnje in se bo proti njim kazensko postopalo ; pijanim osebam se ) a že pri osebnih blagajnah ne bodo izdajale vozovnice. Potujoče občinstvo pa naprošamo, da naj po svoji moči sodeluje, da se zatre ta žalostni pojav, ki škoduje javni morali in narodnemu ugledu. Od delegacije ministrstva financ smo prejeli sledeče obvestilo: Hrvaški in nekateri slovenski listi so objavili vest, da bo ministrstvo za^ finance raz? pustilo odbore za devize in valute pri podružnicah Narodne banke, češ, da so se zasledile velike zlorabe pri izdajanju odobrenj za nabavo deviz. — Da se raz? čisti položaj je odbor pri _ podružnici Narodne banke v Ljubljani brzojavil gospodu pomočniku finančnega ministra Plavšiču to*le; »Hrvaški in slovenski listi objavljajo vest, da se pdbore za de* vize in valute pri podružnicah Narodne banke razpuste, ker so se zasledile ve* like zlorabe pri izdajanju odobrenj za nabavo deviz. Odbor v Ljubljani je po= stopal vedno strogo in skrajno korektno po predpisih pravilnika in naredb, tako da so se zainteresirani krGgi na javnih zborovanjih in po listih opetovano pri= toževali radi prestrogega izvajanja na* redb. — S pavšalnim sumničenjem brez vsebine, brez navedbe konkretnih faks tov in brez predhodne preiskave, ki^ se pri tem odboru ni vršila, se krši uradna in osebna čast članov odbora in se od* bor v javnosti diskreditira. Zaproša se brzojavno obvestilo, če izhajajo te vesti iz oficijelnih krogov in v tem primeru, j če se nanašajo na ljubljanski odbor. Prosi se za odgovor najkasneje v roKu osmih dni. Če odgovor ne bi dospel v tem roku, bo odbor primoran, da ustavi poslovanje in odstopi.« —- Odbor prosi javnost, da vzame ta korak na znanje. Rezultat bo odbor pravočasno objavil v domačih listih. Preureditev selske službe pri poštnem uradu Zagradec na Dolsmskem. S 1. novembrom t. 1. se uvede pri poštnem uradu Zaarradec na Dolenjskem dostav-1'anje poštnih pošiljk na novo v krajih: Breg Zavrh in Orlaka. Glede na to se razdeli selska dostava v 4 okraje, in sicer sledeče: I. okraj; Grintovec. Kal, Ambrus. Primčavas. Višnje. Bakre. Brezov Dol in Kamni vrh. II. okraj: Deča vas. Drešča vas Breg. Češence. Tolčane, j'Gabrovka in Kitni vrh. III. okraj: Malo I Globoko, Vel. Globoko. Marinča vas. Ku-S željevec. Mali in Vel. Koren. IV. okraj: Vel. Reberce Male Reberce. Valjčna vas, Zavrh in Orlaka. Dostavljalo se bo v I. in IV. okraiu vsak ponedeljek sredo in petek. y II. in III. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze dela« v Ljubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 15. do 21. oktobra 1922 dela 244 moških in 126 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 258. — Dela jšče'o: železostru-garji. livarji, ključavničarji, elektromon-terji sedlarji kovači peki. mlinarji, mesarji. natakarji, natakarice, strojniki, kur-iači. šoferji, vzgojiteljice vajenci in vajenke itd. — V delo se spreimeio: gozdni delavci rudarji kleparji. _ mizarji, tesarji, zidarji, pleskarji čevljarji, krznarji, bolniški strežnik, služkinje, kuharice, vajenci vajenke itd. LfubSiana. Ljubljanski trg. Padanje cen se vrši nadalje Moka št. 0 se prodaja po 21 do 22 K kg na drobno. Izgleda. da se bo za kratko dobo ustalila cena na 20 K za kg št. 0. Kasneie smemo pričakovati zopetnega padca močnih cen. Slanina na drobno 100 do 106 I\ po kvaliteti, na debelo Y> 90 do 95 I< kg. domača mast 120 K. amc-rikanska 106 K. Smemo pričakovati, da bo cena slanini kot masti v kratkem še bolj padla. Debele prašiče plačujejo v Ljubljani pri oddaji v posameznih komadih po 58 do 64 I< kg žive teže. Mesa vseh vrst ie na trgu dovolj; kvaliteta po-voljna. Cene so ostale ria prejšnji višini vsled nenavadnega padca cen surovih kož. 15. oktobra so plačevali težke goveje kože še po 70 K kg. lahke po 60 K, telečje po 75 K današnja cena težki go- veji koži 50 K lahki 40 K, telečji 60 K. Pocenjenje kož bo imelo za posledico pocenitev usnja. — Današnje cene špecerijskega blaga so sledeče: kristalni slad^ kor 60 K, v kockah 70 I(. namizno olje 88 K. jedilno 78 K, kava Portoriko 192 K, Santos 128 K. Rio 116 K. riž I. vrste 38 K. II.vrste 32 K, testenine I. vrste 56 K. M. vrste 48 K. Na mestno pokopališče so hitele v sredo. 1. t. m. mnogobrojne procesije, da prižgejo na grobovih svojih dragih sveče ter se jim na ta način oddolžijo. Na pokopališču je kar mrgolelo ljudi, zakaj bil je lep solnčen popoldan. Ob 4. popoldne je zapel pevski zbor pod vodstvom g. Pre-iovca tri žalostinke. Videli smo le malokateri grob zapuščen, na katerem ne bi gorela vsai ena svečica. Opazili pa smo. da so ostali popolnoma pozabljeni grobovi vojnih žrtev — vojakov-domačinov in tujcev. Njihovi grobovi, zaraščeni z gesto travo, so dovoli bridko govorili. Komanda mesta Ljubljane zasluži najostrejšo grajo. Drugod se zanimajo za grobove umrlih vojakov ter jih lepo okrasijo. Pri nas v Jugoslaviji pa ne tako! Pa tudi ni čudno, če pomislimo, da sc merodajni krogi ne zanimajo niti za žive vojne žrtve. Kapitalistično gospodarstvo je okrutno, zato pa je dolžnosti vsakega, ki pride do tega spoznanja, da se prične boriti proti njemu! Zamenjava dežnika. Prosi se tistega gospoda, ki je v petek. 27. oktobra t. 1. ob pol 4. popoldne zamenjal dežnik v brivnici v Kolodvorski ulici, da ga prinese nazaj, nakar bo preiel svoj dežnik. Csija,, Razmere, Koks sem nabiral v cui-karni. da se preskrbim za zimo. Mraz ni prijetnost. Čepel sem v lešu. kjer vedno gori in mrtvaške postave vozijo odpadke iz peči. Marsikak proletarec naide v tem velikanskem kupu kurjavo — zastonj. Če ie ne bodo pobrali, pa bo koks sam zgorel. To vemo mi. — Nekega dne pa sem zapazil našega Janeza. Danes je bil zamazan. Ni čuda. ko je pa moral 8 ur pri peči delati, kjer topijo cink. delati ko živina, da si pribori kruhek. Razgovarjal se je z nekim bolje oblečenim gospodom ne vem kdo je bil. — Janez; Gospod! kako pa bo. Jaz sem slišal, da bodo cinkarno prodali te dni. — Gospod- Ne vem natanko. Sicer pa vas itak nič ne briga. — Janez: Kako da ne? 25 let sem^ delal pri tem podjetju. Pa mislite da mi ie vseeno, kako bo s cinkarno?' ___________ Gospod: Boga zahvalite, da ste v tovarni. — Janez; Kaj bom Boga zahv^ ljeval? Saj sem delal! Nisem lenaril Prid" no sem delal za cinkarno in državo je t0 podjetje nas vseh. Potem Da pravite tako. oa me zaboli i0 podjetje prodajajo. N.hče na ne ve o tem ničesar, kaj bodo drugi ljudje o tem rekli. Slabo bodo go-voiih in za lopove vas bodo zmerjali, ker ste prodali narodno imovino. - Qo-spod: Kai klepetate. Vi delate in imate zasluzek. A.a; vas potem briga nadalje?— Janez: Gospod, ni tako. 200 mojih tovarišev ste pred 2 leti vrgli na cesto. Re- jekli ste, da ni dela. Pa taki so bili vmes, ki so delali dolgo vrsto let v tem podjetju. Zgubili so zdravje, delavno moč. ker jih ie starost srečala pri peči. danes pa dobijo 300 kron na mesec, če sem človek, pošten, kot zahteva socializem, se moram brigati tudi za te. — Gospod: Kaj, socializem? Sedaj pa že vidim, da sta vas Koren, ali pa Leskošek nahujskala. — Janez: Kaj me bosta ta dva nahujskala f Vi nas hujskate! Lačni moramo biti, vse nenrilike nas tlačijo. Pa sem le pogledal kje si bom pomagal. Gospod, vi tudi veste, da je moč večja, če jih je 10 ko pa eden. Pa sem se organiziral, da nas bo več in da bomo močni. Organizacija pa ni Koren, ne Leskošek. Organizacija ie naša potreba. Sicer pa govoriva o bodočnosti cinkarne. Prosim vas. sai malo ,mi povejte, da ne bom v večnih skrbeh. Gospod: To je težavna stvar. Jaz tega pravzaprav ne smem. ker sem zato plačan. kakor vi. da delate (Janez je za-kašljal). Ker se pa zanesem na vas, pa obljubiti mi morate, da nikomur ne povejte, pa vam povem. — Janez: Obljubljam. sicer nerad, ali vendar Tu imate ičastno besedo, da bom molčal. — Go-jspod: Cinkarna silno malo nese, in to ,radi tega ker se tam na jugu nihče ne [briga za to, da bi se cinkarna razvijala, imeli smo radi tega ogromne izgube in 'država je bila prisiljena, oddati jo v najem.— Janez: ... bolje rečeno prodati. f~ Gospod: Tudi. če hočete. V Bel-gradu je bila lecitacija. Prvič ni bilo nič. (Drugič pa jo je zlicitirala neka družba Angležev, Nemcev. Francozov — torej ! kapital. Če bi ti ljudje cinkarno prevzeli. bi bilo itak dobro za vas in nas. Potem pa je vse to zaspalo in slišal sem, da 'ie Praprotnikova banka nekaj intrigirala. Sedaj bodo najbrž Praprotnikovi ljudje prevzeli to cinkarno. Več ne vem. ker , ima gospod predstojnik to tajnost globoko i v predalih zaprto. — Janez: Hvala ! vam.. Saj malo vem. Kako pa ali bodo stare uslužbence nazai sprejeli? — Gosp od: Ne vem. najbrž ne. Bojijo se organizacije. Posebno predstojnik. — J a -n e z: To ie dobro znamenje, da se bojijo, r— Prišel je nekdo, gospod se ie od Janeza poslovil in šel. Janez pa je za njim gledal in dejal: »Znajo, dobro nas znajo izmozga vati. Toda ne bodo nas. Samo ti prokleti sodelavci. Nekateri so pa res tako neumni in se ne organizirajo. Kaj, pa isi naj sami pomagajo.« — Takrat je zazvonilo in Janez je šel. Jaz pa tudi s trdnim namenom, da to Janezovo tajnost 'vsem povem. Pa če tudi Janez zameri Maribor. Orkester Glasbene Matice priredi 3. novembra koncert v Goetzovi dvorani, ,na katerem se bodo izvajale velike instrumentalne skladbe. Obenem pripravlja Glasbena Matica kvartetni večer Češkoslovaškega kvarteta (prej Zika) 9. novembra in nastop najboljšega hrvaškega pevskega zbora »Lisinskega« 19. novembra. Nekdo, ki se podpisuje za »bivšega socialista«, je v »Taboru« pomazal četrt kolone z grandioznim odkritjem, da socialisti sploh nimajo interesa pobijati draginjo. češ. čim večja je, tem bolj je ljudstvo nezadovoljno z državo in vlado, kar daje potem posredni povod, da letijo ljudje v socialistično stranko. Tako da se je te dni izrazil neki drugi »socialist«. Mogoče. Mogoče namreč v Mariboru, kjer je golouliovstvo v slepi borbi proti redu in disciplini v stranki brez kriterija sprejemalo v svojo organizacijo cele kopice politično dvomljivih individjjev, bivših komunističnih in podobnih kričačev, ki se jim pač dobro prilega ideologija omenjenega »socialista«, katera pa nima z našo socialistično ideologijo nič skupnega. Takšni značaji igrajo v sedanji golou-hovski organizaciji celo vodilno ulogo. Je pa značilno tudi to, da se je našel človek, »bivši socialist«, ki se je spravil na te tipe šele potem, ko je že zapustil organizacijo, namesto da bi proti njim nastopil v okviru te organizacije tedaj, ko so začeli prihajati vanjo. S tem, da se je šele sedaj oglasil in to celo v buržo-aznem listu, namesto da bi se postavil na stran tistih ljudi, ki hočejo v Mariboru z novo organizacijo uvesti nov duh, je dokazal, da ni bil tudi sam nikoli socialist in da se je štulil v stranko s prav istimi umazanimi nameni, kakor nesocialistični vodilni ideologi sedanje golouhov-ske organizacije. Moste pri Ljubljani. Dolgo časa se že ni nihče oglasil iz naše občine, v kateri se cedi mleko in med in je vse zadovoljno in srečno — imamo pa tudi župana, ki prav po očetovsko skrbi za nas. — Tako namreč trdi dopisnik v »Slovencu« od 22. t. m. ter hvali g. župana Oražma radi zaslug, ki si jih je pridobil za občinsko mesnico, ki je še nimamo. Je še le komaj razpisana služba za mesarja, ki bi jo prevzel. Vse to je treba malo natančnejše popisati. — Občinski svet sestoja pri nas iz 22 klerikalcev in 11 socialistov in komunistov. ki tvorijo socialistični klub občinskih svetnikov. Naš klub je dosegel, da se vršijo seje obč. sveta javno, in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne. Na tak način imajo naši volilci priložnost, udeleževati se sej in kontrolirati svoje zastopnike. Žal, da nisem videl doslej pri sejah nikogar, čeravno se vršijo v Ljudskem domu, kjer je dovolj prostora. Prišel bi lahko vsak, ki se vsaj malo briga za občinsko politiko. Pač pa so že rano polne krčme, kjer tratijo ljudje čas, denar in zdravje. Ni čudno, da nasedajo potem meščanskim listom, ki napeljujejo vodo na svoj mlin, se hvalijo s tujim delom in se šopirijo s pavovim perjem. — Naš klub se je dosedaj zavedal svojih dolžnosti. Zahteval je pri dosedanjih sejah sledeče: ustanovitev meščanske šole, otroškega vrtca, sirotišnico, občinsko mesnico in tržišče za poljske pridelke. Napreduje vse seveda počasi, to pa radi tistih, ki hočejo vse zasluge sebi pripisati, nimajo pa smisla za resno delo. Mislijo si namreč, da je vse že opravljeno, kadar so zapisani sklepi v zapisniku. Radi tega so tudi ceste polne blata, kadar je dež, in prahu ob lepem vremenu. — Naše delavstvo naj se začne zanimati, pridno naj čita naše Časopisje, naj se izobražuje, naj hodi k sejam, da nam pomaga z nasveti in pojasnili. Kritiziranje po gostilnah je samo v škodo. — Moščan. Tržič. Prejeli smo: Ni še dolgo, odkar se je vselil v naš »Delavski dom« mesar Janez Verdir. Obljubljal nam je prej, da bo meso ceneje prodajal kakor drugi mesarji. Prodaja pa meso vendarle po isti ceni ko drugod — 52 K za kg — čeprav so cene živini zelo padle. — Nedavno je rekel članu »Svobode«, zakaj spravlja nekega kleparskega pomočnika domov, ki je bil pijan. — Temu mesarju se je morala umakniti neka delavka z 2 otrokoma pod pogojem, da dobi drugo stanovanje, ki pa ni tako, da bi mogla v njem stanovati. Imela je doslej sobo in kuhinjo, naenkrat pa so ji vzeli tudi kuhinjo, da bo mogel mesar klobase kuha* ti, kakor je rekla njegova mati. — Treba bo v naših organizacijah malo inspiciratJ, da ne bo mrčesa med njimi. — Tržiskin* mesarjem pa še to vprašanje: čemu jaff' ko mesar Kuhar iz Zg. Dupelj prodaja meso po 40 K kg v tržiški predilnici? -r Ker je zadovoljen z manjšim dobičkom« — Opazovalec. Selo pri Bledu. Pri nas imamo vzor klerikalca, ki zasluži, da ga predstavim tudi širši domovini. Piše se Janez Soklič« — Tega moža je vprašal nekoč _ predstojnik radovljiškega sodišča, če je pristaš kake politične stranke; odvrnil Jp> da je klerikalec. G. sodni svetnik ga J® nato vprašal, če ni nedavno podpisa^ neko izjavo samostojnežev za ministra Pucka; Soklič je pritrdil. Ker se je to iP sod. svetniku čudno zdelo, mu je Soku lepo razložil, da mu samo ljudje pravijo, da je klerikalec, on da je pravzaprav naprednjak. Pri občinskih volitvah je nosilec klerikalne liste in g. župnik Pr*k vijo, da je vrl mož. Zares vrl mož, ® obrača plašč po vetru. — Imel je P®* stirja. ki mu je pasel živino na planini. pet mesecev mu je plačal — 1200 K. Kaim pa naj gre ubogi pastir, kjer bo mogel z veti za 1200 K ostalih 7 mesecev v letu/ Kako naj si kupi obleko? Stanovanja m- ma, kako naj živi? Za vse to se ktenk? lec nič ne briga! — Ko je bil na Selu pr 2 leti odstavljen načelnik gospodarskem odbora, se je vsilil na njegovo mesto klič, češ, da bo po ljudski volji gosp10 g ril, ko pa je imel vse v rokah, se tu ^ zmenil za vaščane, poti je popravljat ^ mo tam, kjer je sam vozil, za druge s * mnogo brigal. — V sirarni gospodari ^ zelo dobro, kjer se sir kvari v p1 ^ shrambah, udov pa ne vpraša, kiaj j0_ napravi s sirom, da bi preprečil sk — Pri zadnjih obč. volitvah pa mu J®p di takih razlogov izpodletelo, zaP ^ naj si, da nam nikdar več županil n ^ i = Vrednost denarja. 1 do-ar • 60 Din. 1 frank 4.30 Din, 1 lira 2.4» 1 češka krona 1.98 Din. 100 avs kron 8 par, 100 nemških mark 1« 5caj- V Curihu velja 100 naših kron 2.28 sv**-skih frankov. -g. = Pariz, glavno mesto evropskui . u leznic. Nedavno se je vršila v ^ mednarodna železniška konferenca. 0 imela nalogo, ustanoviti mednar zvezo za unificiranje in izboljšanje P £ % iev v gradnji in eksploataciji želeZTlcta- ozirom na mednarodno trgovino. . v navijali so to zvezo že na konferenca* Barceloni in Portorose. ustanovili P* jj v Parizu. Predsednik je Mange, J‘a^ c0, društva Orleans in starosta vseh tra fla skih ravnateljev. Francozi so ponosn ta svoj uspeh. ________ Po svetu. — Teža meseca in naše ženil ie- ^ rediti težo zemlje je že star probi1 ‘ ^ zanima učene glave. Prve d o njegovo rešitev sta že v letih t m 1776. na Škotskem podvzela Meskelainer: v novejši dobi sor Jolli posl užil zelo občutljivih 0I1a-ki se nahajajo v posebni zgradm .pekovske univerze. Na eno in drug . p lico je s kovinsko žico. dolgo dvaj &^ petindvajset metrov, privezana no jrner delica. Ako se kak predmet, na sK{r metalna krogi ji ca. položi v zgorn ^ delico. se točno iztehta njena teza* ^pe-se nato položi krogljica v spodn ^ lico, pokaže tehtnica ve«0 J^melJsk®* krrvcrliien radi vcčie bližine ® jnn središču bolj pritegnjena in zato po-aze večjo težo. Fizika Rihards in Kru-ger-Menzel sta dolgo let študirala isti problem na ta način, da sta v kazematih skandavske citadele operirala s svinče-nim blokom, težkim stotisoč kg. Po teh Preizkusih je precenjena orosečna gostost zemeljske krogle na 5.05; za vso zemelj-h kroglo se tako da izračunati njena Precejšnja teža: 5.960 trilijonov kg. — J novejši dobi se ie poskušalo odrediti tezo zvestemu spremljevalcu naše zemlje. ninka je baje izračunal da je mesečna Jj?asa 81.05 krat manjša kakor zemeljska. leza Potemtakem znaša 73.5 trilijonov *?'n- Zamislimo si da imamo nalogo, od-straniti zemljo in mesec in natovoriti vdajte. dolge po 100 vozov. Ako vsako sekundo odpeljejo po en vlak. bi tekom ^ne£a leta odpravili okrog 15% miliarde on. Za utovorjenie cele zemlje bi potre-4°,Val> 378 miliard let, za luno pa samo •o miliard let. Dolžina vlaka, ki bi naen-, [at odpeljal maso vse zemljske krogle, znašala preko 4%trilijonov km. 7- Vseučilišča v Rusiji. (Poroča Ani-korespondentka F. P.) Moskva. — 4oSa Vseučilišča bodo to jesen sprejela v i 0 dijakov. Število slušateljev, ki se ??le vpisati je letos veliko večje kot je J;° nrejšnja leta; civilna vojna, nemiri in yuge ovire so zadržale mnogo mladeni-~®v od učenja in zdai žele popraviti za-7uno. Dalje je med začetniki dosti sinov Pove buržoaziie ki se ie pojavila vsled Jjg.® Gospodarske politike. — Toda vse-nil Izobrazba v Rusiji ni več name-&!? m samo tistim, ki io lahko plačajo. ';©vil0 platnih prostorov na univerzah kftvZelo malo, komaj pet do deset odstot-driic . aiveč dijakov pošljejo unije, po-, znice komunistične stranke. Izobrazbi državna funkcija: država jo plača Unl, e *Judi- ki io prejemajo. — Na prvi 2-"Verzj v Moskvi je letos prostora za dii 1 Zažetnikov. Med temi je samo 110 akov, ki samj piačaio šolnino kateri pa ‘oram narediti zelo strogo skušnjo pred vstopom fn le najsposobnejši prosilci se prerinejo skozi. Nato je 108 mest za prostovoljce ki so sinovi delavcev in kmetov. oziroma sirote. Ti tudi tekmujejo pn izpraševanju in najsposobnejši imajo prednost. Ostalih 2000 mest je rezerviranih za delavske unije, podružnice komunistične stranke in vladne zavode. — Državni zavodi pošljejo delavca na univerzo v svrho. da se nauči predmeta, s katerim more koristiti državi. Na primer komisariat za zunanje zadeve ima v svoji službi nadarjene mladeniče, ki imajo talent za tuje jezike, veselje^ do zgodovine itd. Mogoče jih zanimajo študije problemov Azije ali zgodovina Kitajske in Japonske. Dotični mladeniči imajo J>rost vstoo na univerzo, kjer se posvete specialnim študijam in vrhtega imajo prosto hrano in stanovanje, nekaj denarja za postranske potrebe poleg tega pa so prosti vojaške službe. — Komunistična stranka ne pošilja samo svojih članov, temveč tudi sinove in hčere nadstrankarskih delavcev in kmetov na univerze, če le vidi v mladini nadarjenost in veselje do izobrazbe, ki more koristiti ruski republiki. — Prebivalstvo na Angleškem stalno narašča. Pesimistična trditev, da angleško pleme izumira, nikakor ne odgovarja statistiki o številu in naraščanju angleškega prebivalstva, ki je pričelo naraščati boli kot kdaj poprej v zgodovini. Zadnje ljudsko štetje je bilo leta 192(k katero je pokazalo, da se je pomnožilo število porok in tako tudi porodov obratno pa se je zmanjšalo število smrtnih slučajev. Rekord. kakršnega še ni dosegla Anglija v naraščanju prebivalstva, ie naravnost presenetljiv in dokazuje, da je bilo leta 1920: zaključenih toliko porok kot še nikdar prej, in sicer 20.2 od tisoč ljudi se je poročilo; število porodov je bilo 25.5 od tisoč, najvišje od leta 1909; porodov je več kakor v katerem koli letu. odkar je uvedena Statistika, in sicer je bilo navo-rojenčkov 957.782 in število smrtnih slu- čajev je najmanjše, kolikor jih pomni Statistika. Umrlo je od tisoč ljudi 12.4. _ — Mnogi sociologi pravijo, da je to veliko povojno razmnoževanje in ženitev povzročena po preobilem vživanju piva. Poroke po vojni so bile številne, vendar nastajajo dvomi, ali bodo ti zakonski pari tudi srečni, se vprašujejo sociologi. Zaznamki zadnjih treh četrtin leta kažejo, da so bile poroke v tem času številnejše kot pa v zadnji četrtini leta. To sklepajo, da je iz tega. ker v zadnjih treh četrtinah leta je bila v deželi večja prosperiteta. Ljudje so več zaslužili, dočim je v zadnji četrtini leta prosperiteta padla na ničlo. Mnogo je torej odvisno tudi od tega. kake razmere so v državi; če je živahnost v industriji, so tudi ženitve številnejše. -— Statistika na Angleškem tudi pokazuje, da se je število vdov pod 25 letom pomnožilo najmanj za desetkrat izza pred-« vojne dobe. Nezakonskih otrok se je med vojno kakor po vojni procentualno neprimerno več rodilo kot pred vojno. Med: letom 1920 je bilo rojenih 44.947 nezakonskih otrok na Angleškem, dočim je bilo pred vojno povprečno 3000 nezakonskih otrok rojenih v enem letu. — Veliko iz-premembo. ki je nastopila na Angleškem v tem oziru, je pripisati posledicam vojne. Odgovorni urednik: Anion PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ), Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. SVILA modni nakit* ^se potrebščine xa šivilje in krojače najceneje pri: A. ŠINKOViC nasl. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19. Nosile z&f&di n j ihovih velikih rednosti najboljše kakovosti peče I. delavska pekarna v Ljubljani, Kolezijska ulica 4 in ga oddaja v Mublja^l In okolici v onih prodajalnah, ki so označene s tozadevnimi napisi. I r, z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN") N O > P Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, utesni -------------- izdelki. -------—— M o N Telefon 866. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun Stev. 10.473. Tovarna Barva Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Sveflollka StaS-Podružnica; Šelenburgova ul. 3. Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Citalte na ^ uSU Dnevnik „NAPREJ“ stane mesečno..........Din 12'— Tednik „LJUD3KI