JUBKAJ K VINIČARSKEMU VPRAŠANJUI REPUBLl- KANIZEM SAMOSTOJNIH KMETUCEV IN OR.RJNCEV. (Dopis od Sv. Bolfenka pri Središču.) Naši »slabostojneii«, najnovejši čas največji republikanci, niso zadovoljni z dejstvom, da se nekateri naši dofcri viničarji zbirajo pod zastavo krščanskega delovnega Ijudstva. Slabostojnežem ne gre ntekor v glavo, da se alobodno organizirajo tudi viničarji in da bi se njih bedni «tan kolikor toliko pri sedajnih izvanredno slabih razmenh zboljšal. Viničarjiv delovno ljudstvo in manjši posestniki, zaaomnite si dobro, da so vaše bede v prvi vrsti in sploh fcrivi edinole slabostojneži in slab>ostojni demokrati, koji *o se izrazili že večkrat pri raznih prilikah, da viničar in 4elavec drugega ne zasluži, kakor suhi kruh in vodo. V anrojem »Kmetijskem listu« sicer vse obračajo, da bi si pri oznih volitvah pridobili glasove revnih viničarjev in vseh irugih siromakov, v resnid pa pravijo ti prijatelji ljudstva, da viničar mora le delati in nima pravice se brigati za dru- Ł© IUG. Viničarji in delavd bolfenske, šmiklavške, svetinjske ki Ijutomerske fare in vsega ormoškega okraja, oglejte si i&Ie slabostojne — sedaj republikanske prijatelje. To so 4«me kukavice! To so Ijuuje, ki vas rabijo le za težko dolo «n Tolitve, ker od tega živijo le ti, v.i pa morafe biti tiho, Da je to gola istina, dokaže dejstvo, da vsake kvatre spresnenijo svojo politično prepričanje. Kdor več da, tam je! Lepo in dostojno to ni za ljudi, ld se računijo za gospodo. Pomnite tudi, viničarji, zakaj da se slabostojni republikanci toliko bojijo vaše strokovne organizacije, zato ker «o njih gospodarske razmere postale vsled njih gospodskega življenja v zadjijem času že tafco slabe, da bo pri neIraterih že v ikratkem zapel sodnijski boben. Ti gospodje aiabostojneži so namreč danes že dolžni povsod, kjer je ¦»rol«; vas viničarje rabili bi še nekaj časa, da se podaljša njim njih gospodsko udobno življenje. Slabostojneži, plačajte svoje, največ nesramne dol^fove, ddajte sami, -če ne zmorete in ne privošCite revneanu viničarju in delavcu svojega pošteno in trdo zasluže«ega bornega kruha. Pustite politiko zmožnim možem, 4ci 90 bili, so in bodo ostali vedno naklonjeni revnemu člonrdcu in ki imajo vedno pred očmi dobrobit vsalcega najmanjšega delavca. Ne dobrikajte se napram siromakom le «b času volitev, ampak pomagajte rajši takrat, kadar je kdo potreben, če ste zato zmožni. Če pa niste zmožni vi •labostojneži, da bi v sili pomagali, bodite lepo tiho vi in ne tisti, ki delajo za vasl Ob tej prUiki vprašamo slabostojneže, kako se ujema «jih sedajni republJkanizein z orjunstvom, ki je vendar aiekaj strogo monarhično nacijonalnega? Ali so srbski prostovoljci pozabili svoje prisege nadjonalnega značaja? Res hudo za državo, ki plačuje in hrani ljudi, ki se ne drže prisege! Slabostojneže, orjunce, državotvorce in narod«jake,