Štev. 61 O Ljubljani, v petek, dne ZZ marca 1907. Velja po pošti: «a celo leto naprej K 26-— ta pol leta „ „ 13'— sa četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: ■s» celo leto naprej K 20" — *a pol leta „ „ IO1—-ta četrl leta „ „ 5' — «a «n mesec „ „ 1'70 ■'j pošilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. LOVEN Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ^eč ko trikrat . H „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6 uri popoldne. UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 7. — ■ - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 1SS. Železniška zveza z Dalmacijo. I z Z a g r e b a, 20. marca. Odkar je avstrijska vlada razglasila svoj program o gmotnem preporodu Dalmacije, se piše v hrvaških časopisih, posebno o železniški zvezi Hrvaške z Dalmacijo, toliko člankov in razprav, kolikor sc jih ni dozdaj skozi cela desetletja obelodanilo. Znano je sploh, da se vse dosedanje hrvaške vlade niso zanimale za gmotni napredek naroda. Najbolje je seveda taka vprašanja zanemarjala Khuenova vlada. Hrvaška je vsled tega v gmotnem pogledu silno zaostala, dočim si je Ogrska lepo pomogla, a naredila seveda tudi velik državni dolg, od katerega mora Hrvaška plačevati obresti, dasi se ni od tega posojila za njene investicije nič potrošilo. Sedanja hrvaška s lada pa ima voljo, da popravi pogreške prejšnjih vlad in tudi sedanji sabor je sprevidel, da treba porabiti vsa sredstva, ki so dovoljena, samo da se pospeši gmotni napredek naroda. Volja je tedaj tu pri vladi in pri saboru, toda moči bodo težko dostatne, ker Hrvati imajo opraviti z zaveznikom, ki jim sicer marsikaj obljubuie, dokler jilt potrebuje, ne misli pa izpolniti dane besede. Tako je tudi z železniško zvezo z Dalmacijo. Hrvati to zvezo zahtevajo že več let, toda Mažari so bili gluhi za to podjetje, dokler sc ni Avstrija oficijelno izjavila, da ie Ogrska proti tej zvezi. Zdaj pa Mažari Avstriji oponašajo, da ona zadržuje to zvezo, ker noče privoliti na mažarske zahteve glede železniške zveze Košice-Bohumin in na neke tarifne ugodnosti radi izvoza živine na zapad. Tudi noče Ogrska dovoliti, da bi se zvezala bodoča dolenjska železnica od Metlike s Karlovcem, a istotako se brani zve-zati Krapino z Rogatcem. Ker noče Avstrija odpreti Ogrski direktno pot v 1 'rušijo na Bo-humin, zato se brani Ogrska vsaki zvezi svojih železnic z Avstrijo. Po tem takem tudi ne pride še tako hitro do gradnje takozvane ličke železnice skozi južno Hrvaško v Dalmacijo, dasi so prinesli delegati hrvaškega sabora naj-povoljnejše vesti iz Budimpešte. Ali do zdaj ni bila še nobena iziava o železniški zvezi z Dalmacijo od strani ogrske vlade izdana ofi-cielno, kakor ic to storila avstrijska vlada za Dalmacijo, zato vsi trezni politiki ne verujejo Mažarom, in to šc tem manje, ker je iKiznato, da ogrska vlada ne bi sama prevzela gradbe te železnice, nego le privatni konsor-cij, a država bi dala le garancijo za 3% rento. Vrhutega se pa zahteva, da vloži Hrvatska od svoje investicionalne naklade 7 do 8 milijonov v to podjetje. A če se pomisli, da je ogrski erar prevzel vse šume v južni Hrvaški pred nekimi leti od investicionalne uprave za 1,600.000 gold., a bi dobil za te šume, ko se dogotovi železnica čez te kraje, najmanj dvajsetkrat toliko, potem se vidi, da hoče pri tem podjetju Ogrska dobiti od Hrvaške zopet toliko s.voto, s katero bi si mogla Hrvaška to železnico sama sezidati. Le škoda, da Hrvati Vedno preveč verujejo svojim niažarskim prijateljem in zaveznikom. Kmečki upor v Rumuniji. (Vnebovpijoče laži judovskega časopisja. — Vojaštvo ne mara streljati na svoje očete.) Judovsko časopisje, ki je odobravalo početje francoske vlade, ko je ukradla cerkvi milijone in izgnala iz dežele svoje najboljše sinove kot berače, sedaj vpije na vse pretege, roti zemljo in nebo ter s svojimi lažmi in izkrivljanjem dejstev izkuša pregovoriti avstrijsko, angleško in francosko vlado, naj intervenirajo diplomatskim potom pri rumunski vladi za Jude. Nobenega iuda še niso kmetje ubili. »N. Pr. Pr.« pa kriči: Krvava agrarna rcvolta! Kmetje se zbirajo in v divjem srdu nalijo veleposestva svojih tlačiteljev. V srce se morajo človeku smiliti te izstradane postave, katere so judje tako dolgo izžemali, da je zavrela vroča kri teh kmetov, ki na rodovitni moldavski zemlji nc morejo sebe in svojcev preži viti, ker iili odira judovski bogataš. Ni čuda, da se cclo vojakom gabi, ščititi judovske pijavke pred pravično jezo kmečkih sužnjev. Težko jim mora biti. ko snemajo na povelje puške z rame in .iili morajo nameriti v svoie očete in brate. V Botošanu neki stotnik ni \ edel kaj nai spričo nanagloma izbruh-lega ipora počne. Izgubil je glavo kakor Pravijo. Velel ie streljati v množico . Petna st 1 metov se jc zgrudilo mrtvih na tla štirinajst Pa ječi v smrtnih bolečinah. Treba jc po- misliti, da je rumunski vojak izborno discipliniran. In vendar je generalni blagajničar finančnega urada v Botošanu brzojavil finančnemu ministru, da nc bo mogoče obvarovati državne blagajne, da ne bi je kmetje oropali, ker se oblast ne more več zanesti na vojake. Tudi v vo akili je zavrela kmečka kri. Uprav ginljivo se laže zlasti dunajsko judovsko časopisje. Kmetje so oropali nekaj žganjarn in posestev, »N. Pr. Pr.« pa piše, da so uničena cela mesta in trgi. Internacionalna judovska akcija sc je že začela. Bivši avstrijski državni poslanec, dr. Straucher, je v imenu bukovinskih Judov naprosil ministrskega predsednika Becka in ministra za zunanje zadeve Aerenthala, naj posredujeta pri kralju Karolu za izraelske oderuhe. Angleški Judi izkušaio pridobiti za judovsko stvar kralja Edvarda, »Bund deutscher Frauen« pa je prosil rumunsko kraljico Elizabeto, naj sc zavzame za Jude. Kar se tiče kraljice Elizabete, znane pisateljice in pesnikinje (Carnien Sylva), ni izlepa upati, da bi simpatizirala z Judi proti kmetom. Carnien Sylva je iskrena prijateljica ubogega rumunskega kmeta, kar je dejansko m v svojih spisih dokazala. 21. t. m. poroča dunajsko judovsko časopisje. da so kmetje naskočili mesto Mihaileni in Jude pregnali. Oropali so posestva Baren, Negru, Dasha, Vcrpole in Rudestie. V Vasturu ie vojaštvo ustrelilo dva kmeta. V Bivolariju so kmetje ujeli državnega pravdnika ter ga imajo zaprtega kot talnika. O boju v I3oto-šanu poročajo šc, da so kmetje s kamni ranili stotnika Herescu in podpolkovnika Burdeanti ter več vojakov. Konečno ie prikorakal v Bo-tošan 15. pehotni polk in zaprli so 105 kmetov. — Zupan avstrijskega mesta Suczava se je podal na Rumunsko, da pri ondotnih oblastih prosi, naj varujejo Jude. Prva kompetentna vest iz Rumunije pa se glasi takole: »Agence roumaine« poroča, da so vesti listov o kmečki revolti pretirane. Vlada je napravila kmalu red. Nekaj nemirov je še v Zgornji Moldavi, v mestih pa je vse popolnoma mirno. Škoda! Zunanje vlade ne bodo imele prilike intervenirati v Rumuniji, judovsko časopisje pa bo prikrajšano za en triumf judovske misli. NAGODBENO VPRAŠANJE. Nagodbena pogajanja se bodo »nadaljevala«. — Hrvatje in samostojno ogrsko carinsko ozemlje. Nagodbena pogajanja se bodo po velikonočnih praznikih nadaljevala čemu? Morda se do tedaj Ogri premislijo in odnehajo. Morda jih spravi v boljšo voljo kaka »mala«, vojaška koncesija? XXX Dunaj, 21 marca. »Premdenblatt« poroča o nagodbenih pogajanjih sledeče: Ministri in strokovni referenti so sestavili dolg protokol, kjer so se zaznamovale vse točke, o katerih se obedve vladi strinjati in se je določila smer, v kateri naj se pogajanja nadaljujejo po velikonočnih praznikih. Predno bosta oba ministrska predsednika nadaljevala pogajanja, bosta cesarju poročala, kako stvari stoje. Slej ko prej se bosta obedve vladi pogajali o dolgotrajni nagodbi, ker tudi Ogri sedaj vidijo rešitev vprašanja v dolgotrajni nagodbi, katero so preje odklanjali. Budimpešta, 21. marca. Nasprotno od »Fremdenblatta« poroča glasilo Košutovo, da se je doseglo sporazumljenje samo glede na užitninski davek. Nobenega sporazumlje-nja ni glede na železniško vprašanje in čas, kako dolgo naj traja nagodba. Ogrska vlada je odločno bodisi proti dvajsetletni nagodbi, bodisi proti petnajstletni trgovinski pogodbi z Avstrijo. Budimpešta, 21. marca. V krogih neodvisne stranke se zatrjuje, da lx> Ogrska leta 1911 imela že svojo samostojno banko, leta 1917 pa svojo carinsko mejo. Carina na avstrijske izdelke naj bo tako visoka, da bo pospeševala razvoj ogrske industrije. Določi naj se za avstrijske izdelke 40odstotna carina splošnega carinskega tarifa. X' X X Dunaj, 21. marca. Vsi tukajšnji politiški krogi se povprašujejo, na kakšno stališče sc bo postavila Hrvaška v slučaju ustanovitve samostojnega carinskega ozemlja. Paragraf 4. ogrsko-hrvaške nagodbe. IS. novembra 1868 publicirane v hrvaškem saboru, izrečno določa, da ima Hrvaška pravico legalno sodelovati pri izpremembah temeljnih državnih postav, v kolikor se tičejo skupnih za- dev med Avstrijo in Ogrsko. Samostojno ogrsko carinsko ozemlje in gospodarsko neodvisna Ogrska to so stvari, ki se tičejo naj-vitalnejših interesov Hrvaške. Iu vendar se Hrvatje še ne ganejo. deželni zbori. Praga, 21. marca. Deželni zbor ie soglasno sprejel resolucijo nagodbenega odseka, ki poživlja vlado, naj pri nagodbenih pogajanjih z Ogrsko varuje avstrijske koristi iu se pripravi na gospodarsko ločitev. Gradec, 21. marca. Baron Rokitansky odgovarja dr. Hrašovcu. Povdarja, da se ne zanemarja slovensko kmetijsko zadružništvo. Osrednji odbor je prepričan, da sc poljedelstvo da povzdigniti le v sporazumu s Slovenci. Nato se sprejme še predlog Ornigov, naj se podpora za zvezo poljedelskih zadrug zviša na 8000 kron. Politični odsek štajerskega deželnega zbora jc z malo večino odklonil predlog barona Rokitanskega glede na uvedbo volivne dolžnosti. Cehi o zmagi ogrske vlade nad avstrijsko. Avstrijski ministri so se vrnili iz Budimpešte poraženi s povešenimi glavami. Ma-diari so zopet zmagali s svojo trmo in pogajanja so se razbila, kajti Ogri hočejo na vsak način svojo carinsko samostojnost. Mlado-češko glasilo piše o tem: »Kaj bo zdaj? Pogajanje se odgodi in dosedanje »recipročno stanje« bo trajalo dalje, dokler se ne snide novi državni zbor, ki bo tako ali drugače posegel v to dualistično žaloigro. Iz meglene negotovosti se vidita samo dve gotovi stvari, kakor skali iz morja: Da v treh letih (1900) Madjari urede svojo lastno ogrsko banko in da bodo imeli v desetih letih (1917) svojo carinsko mejo proti Avstriji. Mogoče pa, da bodo do tega časa imeli tudi svojo armado . . .« klofac pred sodiščem. Bivši državni poslanec Klofač, obtožen razžaljenja veličanstva, ie dobil pred kratkim vabilo k obravnavi. Toda ni se odzval. Ko mu je sodišče v drugič dostavilo vabilo z grožnjo, da bode sicer s silo pripeljan, sc jc vdal in šel k sodišču, kjer se ie dal zaslišati. štrajk1. B u d i m p e š t a, 21. marca. Med delavci v parnih mlinih v Budimpešti se je pojav ilo štrajkovsko gibanje. Dunaj, 21. marca. Okrožno sodišče je dva krojaška pomočnika, ki sta vdrla v neki salon za ženske obleke, da pogledata kaj pomočniki delajo, obsodilo na 10 dni zapora. proračun hrvaške za leto 1907. Pro račun za leto 1907 izkazuje izdatkov 23,434.000 K. Plače uradnikov, profesorjev, učiteljev znaša o 11,312.812 K, za orožništvo 1,081.872 K, za pokojnine 2,757.683 K. Stroški za javne zgradbe, ceste, vodovode, podpore, za poprave, za povzdigo narodnega gospodarstva znašajo 3,849.824 K. Za zdravstvo ie odločenih 1,112.330 K, za sabor 210.00 K. bogoslužje 630.01X1 K, ustanove 122.000 K; gledališče dobi 126.000 K, za pisarniške potrebščine 584.000 K, za potninc 410.000, za najemnine 322.000 K, najemnine za orožništvo 132 tisoč kron, za stvarne politiške, sodniiske in učne potrebe pa je odločenih 1,181.000 K. Pokritje se razdeli sledeče: Lastni dohodki znašajo 1,584.411, direktni iu indirektni davki 21.850.000 K. Torej je v financah kraljevine ravnoves e. Od leta 1869., ko je bil sestavljen prvi proračun, so se potrebščine povečale za celih 18,830.280 K. zarota proti republiki. (Montagnini. — Rouvier. — Za kulisami.) CIcmenceau je ljubka igračica v rokah levičarskega bloka. Komaj da se je ojunačil, nastopiti proti pariškim štrajkovcem, da ne bi Pariza v temi oropali divii »apaši«, postopači, ki bujno uspevajo v svobodni Franciji; zdaj ie postal zopet ponižna ovčica in jč krotko iz Jauresovc roke. Imajo ga na vrvici. »Halb zog sie ihti, halb sank cr hin.« Jaures je stavil v zbornici predlog, naj se izvoli odsek, kateremu naj vlada izroči v preiskavo diplomatske listine papeževega nuncija Mantagniniia, ki datirajo od časa. odkar so sc prekinile diplomatske zveze med Vatikanom in francosko vlado. Zbornica je izvolila odsek, Clc-mcnceau pa jc poslal v ogenj svojega ministra za zunanje zadeve Pichona, ki je odobraval sklep zbornicc, zavračal nacionalista Denis Cochina, češ vlada ni prekršila mednarodnega prava, ko je zaplenila Montagninijeve listine, kajti Montagnini je bil privatna oseba. Kaj jc vlado in stranke bloka napotilo, privleči zopet Montagnimjevo afero na dan, še ni docela jasno. Nekaj kulturnega boja po eksploziji na »Jeni« in po neprestanih štrajkih ne bo škodilo — tako si misli vlada. En škandal pokrije drugega. Ali se misli Jaurčs z Montagninijev o afero maščevati nad Clemen-ceaujem, s katerim sta se zaradi pariškega štrajka sprla in blamirati Clemenceauja z monsignorjeviini listinami, v katerih ni ničesar o kaki zaroti proti republiki ali pa hoče Jaures nasprotno dati kabinetu zopet pril.ko, izkazati se v kulturnem boju in zopet pričeti z gono, ki je zadnji mesec nekoliko ponehala? Levičarski blok pravi, da se mora Clemenceau postaviti kakor mož: Vatikan je namreč zapretil, da bo objavil francoske diplomatske listine, ki tudi datirajo od časa, odkar je bila diplomatska zveza s francoskim kabinetom prekinjena. S tem hoče Vatikan dokazati, da jc francoska vlada tudi še po formalnem sporu z Vatikanom smatrala Mon ' tagninija za oficialnega zastopnika Vatikana. To ne sme biti pravi blok — da bi papež strahoval in strašil republiko! Zato na junaški mejdan! Objavimo Montagninijeve listine, naj potem bo kar hoče. Seveda jc težko uganiti, kaj pridobi republika s tem, ako se dokaže, da so prejšnji ministri natihem obravnavali z Vatikanom. Levičarski socialistični blok najbrž hoče kompromitirati prejšnje buržoazijske ministre, ki so javno zatrjevali, da nimajo nobene zveze z Vatikonom, natihem se pa z nj.m pogajali. In s tem bi bilo dokazano, da so za vlado na Francoskem sposobni samo radikalci, možje prave rdeče krvi. Clemenceauju pa bi se tako zavselej zaprla pot nazaj in popolnoma bi bil v oblasti jakobincev. Seveda, stvar c nekoliko smešna. Montagninijeve listine niso za Vatikan prav nič kompromitujoče. Ce bi bile. bi jih bila francoska vlada že zdavnej objavila takrat, ko ie najbolj rabila umazano orožje proti Vatikanu. Nasprotno pa piše jakobinski list »Libre Parole«, da kompromitujejo prejšnje francoske ministre listine, ki iili ima Vatikan. Te listine dokazu ejo, da se ic minister Rouvier julija leta 1905. ko je žc bil iz Pariza odpoklican papežev nuncij Lorenzelli. z Vatikanom pogajal glede na imenovanja novih škofov, dasi .ic bila diplomatska zveza s sveto stolico formalno že prekinjena. Decembra 1905 sc je Rouvier trudil, da bi papeža pregovoril, naj dovoli katoličanom, ustanavljati bogočastna društva. Baje ima Vatikan dva zakonska načrta, ki ju je spisal Rouvierov tajnik, Rouvier pa lastnoročno popravljal. »Libre Parole« nadalje trdi, da se je Montagnini ponoči večkrat poga al z Rouvierom. Najbrž je to nekoliko prečrno slikano. Na vsak način pa ie res, da se je francoska vlada pogaiala z Montagninijem in ga imela za oficialnega zastopnika Vatikanovega, čeprav nc bo vse tako, kakor slika radikalna »Libre Parole«. S tem pa ic dokazano, da je Pichon v zbornici trdil neresnico, ko je izvajal, da ie Montagnini bila navadna privatna oseba m da je vlada bila upravičena, zapleniti njegov diplomatski arhiv. Dejstvo je, da je vlada to storila iz nizkotnega maščevanja in v nadi, da dobi kai, kar bo Vatikan kompromitiralo pred očmi francoskih katoličanov in celim svetom. Nada se ie izjalovila, kar pa sedaj vlada vpri-zarja, ie bitka na begu, ki naj reši vsaj nekaj izgubljene časti. FRANCIJA. Framasonski »Veliki Orient« jc od likvidatorja prav po ceni kupil bivši frančiškanski samostan v Parizu. Cerkev izpremene v zbo-rovalnico ter jo okrase s framasonskinii znaki. I'u bo odslej glavni sedež framasonskih lož. Framasoni so zložili precejšen fond, da pokupijo katoličanom oropana ccrkvena poslopja. ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVICO. London, 21. marca. Zagovornice ženske volivne pravice sufragctke so zopet priredile pred parlamentom demonstracijo za žensko volivno pravico. Policija je zaprla 66 demonstrantk, med njimi znano norveško sli-karico Naici-Pcters. RUSIJA. Varšava, 21. marca. \Volfov urad javlja iz Varšave, da so neznanci v Varšavi na cesti ustrelili dva železniška uradnika. Peterburg, 21. marca. Vlada jc odredila, da sc sebastopolsko pristanišče zapre in odpuste vsi delavci zaradi politiške agitacije. 2(XX) rodbin je brez dela in kruha.. NEMIRI V OSREDNJI AJVIERIKI. Newyork. 21. marca. Združene salva-dorske in nikaraške čete so popolnoma porazile honduraško vojsko. Vseh mrtvih in ranjenih je 1100. Baje je ta bitka najbolj krvava v celi zgodovini osrednjearneriških držav. London, 21. marca. »Times« poročajo, da nikaraške čete korakajo proti glavnemu mestu Hondurasa. Severnoameriške Ziedinje-ne države in Angleška sta poslale nekaj vojnih ladij v srednjeameriško vodovje, da ščitijo svoje podanike. REAKCIJA V BOLGARIJI. Ze predvčerajšnjim smo poročali, da jc policija v Sofiji zaprla pirotehnika Blaskova, ker je zapleten v zaroto proti vladi in da je komprornitovan tudi namestnik državnega pravdnika, Keremekčiev. Baje so anarhisti razdelili tudi med gimnazijce anarhistovske brošure. Sofija, 21. marca. Vlada je sobranju predložila zakon, kjer zahteva izredni kredit 300.(X)0 frankov za pomnožitev policije. Ooliunl bo]. (Dr. Benkovič proglašen za kandidata.) Včeraj zvečer smo prejeli naslednjo brzojavko iz Laškega trga: Zaupniki soglasno proglasili na shodu v Laškem za kandidata dr. Benkoviča. (Shod neodvisnih kmetov v Št. Petru.) Piše se nam: Poldrugi mesec se je že agiti-tiralo za ta shod po »Notranjcu«, po shodih, po zaupnikih in slednjič po brezštevilnih plakatih in uspeh — do skrajnosti žalosten. Im-pozanten shod, v procesijah bodo prihajali, vozovi od vseh krajev, udeležnikov pa — »čistih«, katere smo videli pa že vse v Bistrici in Bitniah, nekaj čez 200 — recimo tudi malo več 300, okrog 100 pa somišljenikov S. L. S. Torej od -1000 pričakovanih ie ostalo doma — samo 360011 Sodba splošna pa je ta, da nismo nikdar pričakovali, da je »kmečka neodvisna stranka«, pravzaprav narodno-napredna stranka, na tako slabih nogah na Notranjskem. 14. maja bomo samo še rekli: naj v miru počiva! (Kako pa se je shod v Št. Petru vršil?) O tem smo dobili tudi še naslednje poročilo: Kmet Kristan iz Orehka otvori shod in pred- 1 laga za predsednika g. Arkota (kakor nalašč, ko je vajen zvonca, če ne predsedniškega, pa kravjega. Op. por.). Ata najprvo izrazijo veselje nad tako obilno (!) udeležbo (iz celega okraja volivcev čez 6000 udeležnikov-so-inišljenikov atetovih do 250), da bi se posvetovali o kmečkih zadevah in bi zbrali kmeta za kandidata kot poslanca v državni zbor. (Kdaj ie bil že prej določen!) Ata imenujejo podpredsednikom gosp. Cuceka iz Knežaka (Na odru ga ni videti, je raje ostal med poslušalci in od daleč gledal impozanten shod.) ter reditelje shoda. (Sreča jim pa ni rnila, zakaj zlepa ne moreio dobiti štirih možicev, ki bi red delali v najbližji bližini atetovi; iz zadrege .iih reši klic navzočega, da bi bil Ces-nik iz Knežaka zelo pripraven zato, želji se je ustreglo.) Prvi govori Domicelj Lojze iz Zagorja, ki razlaga program nove kmečke stranke (beseda ititi teče jako slabo), zabavi a pri tem čez klerikalce, (katerim so svoj program ukradli) in njihove poslance, češ, da še niso ničesar storili za kmeta. — Prosen iz Vrbice pri Trnovem pravi, da ni zadovoljen s kmečko stranko, ker je samo 15 točk nastavila, on zahteva še šestnajsto, namreč, da bi se olajšale vojaške dolžnosti. (Liberalci dosedaj niti ene točke še niso izpolnili, da bodemo prišli do 16, treba bo še dosti shodov v Št. Petru.) Besedo dalje dobi zastopnik gorenjskih kmetov i. Jenko. (Pa sai ni to< Babčev fantek?) Spisan govor je irnel v tresočih rokah, govoril dolgo, povedal vsako reč dva-, trikrat, tako, da se je tudi »Narodovemu« poročevalcu malo za malo zdelo. Seveda tudi on pohvali obilno (!) udeležbo, pove, da se tudi na Gorenjskem kmetje organizu ejo (gotovo pod njegovim vodstvom) in izraža svoje veselje, da se probuja kmet na Notranjskem. (Žalostna nam majka, ko bi morali čakati še le »fantka« iz Gorenjskega!) Udari tudi seveda (ker spada v organizacijo kmečkega stanu) po S. L. S. Čujte, kakšne resnice natn je razodel. Voditelj S. L. S. si je s politiko pridobil dve grajščini. Rimski dohtar, kot poslanec, razlaga sv. pismo, kar kmetom nič ne koristi; penzionist in zraven še dvorni svetnik za poslanca ni zmožen in neki duhov-nik-poslanec (pa saj ne Žitnik) za kmeta nič ni storil, temveč samo duhovnikom plače zvišal. Poslanci S. L. S. so glasovali za 300 mili ono v za kanone! To je bil najdaljši, najdu-hovitejši (!) in najbolj utemeljen govor na celem zborovanju. Čast tistim, ki so ga morali verno poslušati in zraven še tiho biti! Seveda je k sklepu priporočil šc »Notranjca« (gremo pa res h koncu, ko mora Gorenjec Notranjcem ta list priporočati). — Četrti govornik ic A. Dietrich, trgovec v Postojni. Odkritosrčno pove, da je trgovec, pa vsejedno vnet za novo kmečko stranko, zakaj, če kmet dobro stoji, tudi trgovec dobro shaja. (Izborila misel, povsem resnična — torei trgovec je odvisen od kmeta, ne kmet od trgovca, zapomnimo si to!) Govoril je obširno, pa malo povedal. — Sedaj, ko smo že slišali marsikaj dobrega in tudi dosti obljub, je poskrbel še Ambrožič, bivši prooad'i kandidat za deželni zbor, da srno zvedeli ime novega kandidata, katerega on pozna od nog do glave, namreč g. Jožeta Dekleva. — Zapazili smo med tem časom, da inia;o ata Arko nekaj opraviti. Kai bi neki bilo? Česnik jim pove na uho, da bi dobro bilo, da bi se Dekleva sam pokazal, iščejo ga iščeio. slednjič ga najdejo in ga pro-siio, naj se pokaže volivcem. In — sreča, da so bila tla trdna — prikaže se kandidat Jože Dekleva z nekim papirjem v roki in treslo se jc — papir, roke, hlače in Dekleva — in povedal je na ves glas (!) da sprejme kand daturo (kako smo se ba'i, da se to ne zgodi), in da bo spolnoval pravila novo ustanovljene stranke. Pravi, da bo hud boj, a da bo treba iti z vsemi silami vanj. (Pošten — a nepotreben strah. Brez skrbi bodite g. Dekleva, kot poslanec Dunaja ne bodete videli izlepa!) — Na to sledi glasovanje. Vsi — in bili so res vsi, kar jih bo 14. maja zanj glasovalo — vzdignejo roke in bilo jih je okrog 200 — drugi pa so šepetali, bodete videli, koliko jih bo roke vzdignilo za Žitnika — 24. marca v Št. Petni ali 14. ma a pri volitvah. — Zadnji govornik je pa Cesnik iz Knežaka. Pohvali se kot pravega kmečkega prijatelja (v Knežaku ga dobro poznajo), da pozna kmečke težnje, da ie bil rojen celo pod slamnato streho, a takoj zaide v samohvalo in je tudi kmalu končal. — Arko zaključi shod s pozivom, da se vsi udeleže volitve 14. maja (pa kako radi, samo ne po vašem receptu). Nazadnje je pa še Lojze Domicelj pokazal svoj talent kot pevovod a in v gruči se je zapela — Lepa naša domovina— in shod je bil končan. (Op. por. Kadar se hočejo Zagorci zopet udeležiti kakega shoda, jim priporočamo lepše vedenje, ne vemo, ali so bili pijani od vina ali od veselja, ker razni vskliki res niso b,h umestni. Enako bi tudi g. Petrič lahko večkrat zatajil svoje navdušenje, ker se ni vselej popolnoma prilegalo.) (Shod socialnih demokratov v Cerknici.) O tem se nain še poroča: V nedeljo je prišel Kristan ponujat Kopača v Cerknico. Ker pa pri nas ni socialnih demokratov, sta onpcljala seboj železničarie z Rakeka, da bi imela vsaj nekaj svo ih. Naši somišljeniki so šli na shod, da bi spoznali soc. demokrate v pravi luči. Kristan otvori shod in da besedo Kopaču, ki v precej zmešanem govoru ponavlja svoje laži o klerikalizmu, velikanskem cerkvenem premoženju, militarizmu, klerikalni vladi itd. Ko je govoril o tem, da ie S. L. S. samo toliko storila, da so se škofu davki odpisali, zakliče priprost mož: »Zakai pa Vi niste šli za škofa študirat?« (Burno odobravanie in smeh.) Govoril je o povišanju duhovniških plač, o uradniških je pa molčal. Rekli ste, da ne morete razvijati programa soc. demokratov, ker je preobširen. Seveda zato sc Vam tudi ni zdelo vredno omenjati, da ste za razporoko, prosto šolo in ločitev cerkve od države. V svojem volivnem oklicu ste sicer razvili »svo « program; pa je pač preobširen, zato ste one točke izpustili. Zakaj pa ste liberalce le bolj božali; sai so bili tudi v državnem zboru. Tudi dr. Cham ni na cerkniškem shodu nič zabavljal čez demokrate. Kajne kakor v Ljubljani. tako mislite tudi drugod napraviti. Govori! je zaničljivo o sv. popotnici, češ, da marsikdo umrje od strahu, ko se mu prinese sv. popotnica, čeprav še ni nevarno bolan. Nečemo soditi, vendar se nam pa čuden zdi slučaj, ki se ie zgod,l kmalu potem. Zvečer je imel Kopač na Rakeku sliod; na shodu je bil tudi neki 62-letni zagrizeni soc. demokrat Martin Ileršič, ki je zelo zabavl al. Kmalu po shodu pa se zgrudi in ie bil mrtev. Umrl je brez sv. popotnice. Med Kopačevim govorom se je slišalo malo pritrjevanja, pač pa dosti ugovorov, tako da ie moral predsednik večkrat prosi ti za mir. Vse drugačno lice je dobil shod, ko se oglasi k besedi dr. Pcgan in pobija Kopačeva zavijanja. Vsled gromo-vitega odobravanja mora večkrat prenehati, tako da se celo Kristanu smili. Ko naši tako odobravajo, predsednik nemirno tolče po mizi. Ko neha govoriti dr. Pegan in poneha burno ploskanje, zapusti večina naših shod. Vedeli so, da jim demokrat e nc bodo dali več besede, da bi jim mogli ugovarjati. Kopač zopet ponavlja svoie trditve brez dokazov. Potem da predsednik Kopačevo kandidaturo na glasovanje in glasovali so zanj rakeški železničarji. Sam ic priznal Kopač, da bi se mu bilo slabo godilo na shodu, če bi ne bilo nove volivne postave, ko je videl pred seboj tako navdušeno množico. Rekli ste, da se že jasni m da je prišla svetloba med liudstvo. In res se ie precej z asnilo tudi na Vašem shodu seveda ne vaši stranki v korist. — Liberalci so sklicali shod ob 4. uri. Začeli pa so šele ob pol šestih, ko so naši prišli s soc. demo-kraškega shoda. Vabili so tudi naše na svoj shod, in nekateri so tudi šli. Bili so na shodu skoraj sami škrici. liberalnih kmetov ni bilo deset vseh skupai. Shod se ie vršil v znamenju umiranja, vsi so čutili, da gre proti koncu. Potem pa še njih kandidat, ki še govoriti ne zna! Med liberalci je splošna sodba, da ni sposoben za poslanca. Priporočajo ga Triller, Cham, Kabaj, Sterguljc, a vse priporočanje ni dosti pomagalo. Ob 6. uri pa predsednik že zakliuči klavrni shod. (Shod v Šembijah.) Na praznik sv. Jožefa so priredili impozanten, nepričakovano dobro obiskan shod v Šembijah, občina Knežak na Notranjskem. Govorili so gg.: kaplan Orehek A. iz Knežaka, kaplan J. Hrovat iz Trnovega in Janko Eržen, obč. ta nik v Knežaku. Obširni gostilniški prostori g. Josipa Faturja so bili natlačeno polni- Med govori jc vladalo veliko zanimanje, v ogorčenih medklicih so zborovalci dajah duška svo'i zoprnosti do liberalcev. Tako ie prav, možje in fantje! Proč z lažnjlvim liberalizmom! (Iz ormoškega okraja.) Pretečeno nedeljo, dne 17. t. m., ie i>o rani službi božji imela liberalna stranka svoi volivni shod pri gosp. Er. Štamparju v Vuzmctincih, župnije sv. Nikolaja pri Ormožu. Sklicatelj shoda in glavni govornik je bil dr. Božič iz Celja, ki je med drugimi neslanostimi izbruhnil, da ie treba pljuniti pred tistega, ki bere »Slov. Gospodarja«. Kaj pa bi sc nai storilo pred govornikom? Gospod !k)žič, mi smo hvaležni, da ste pokazali, da ste liberalec. Vsak kmet bi pač moral biti skrajno zabit in skrajno zloben, ki bi bil na vaši strani. Gospod Božič, vi nc veste, da ic vaš liberalni predsednik g. Er. Zabav- nik, kakih 30 let naročnik »Slov. Gospodarja.. Ta list ie veliko prej, kakor ste vi, g. Božič, trgali hlačice v šoli. budil naš narod, in ta list jc izključno list poštenih kmetov in katoliškega razumništva. Na ta liberalni shod so prišli ljudje od Sv. Nikolaja, Sv. Bolfenka in iz Središča, vendar pa ne mislite, da so vsi bili liberalni privrženci; veliko jih je bilo poštenih katoliških kmetov. Za ta shod so se trudili liberalni učitelji tega okraja. Nosila so se povabila od hiše do hiše. Liberalni bolfenski učitelj Slane neki vabi vedno k sebi Miklažev-čane in središke »purgarje«; toda motiti se mu dajo le ničlice, nerazsodni ljud!e, ki nekdaj v šoli niso pod milim Bogom ničesar vedeli, torej nevedneži in nerazsodni ljudje, politični otroci; razsodni ljudje več ne marajo za Slanca. (Volivna shoda na Koroškem.) Koroški Slovenci so priredili preteklo nedeljo dva volivna shoda. Poroča se nam o tem s Koroškega: Obojna shoda sta bi'a naravnost sijajna. Na Kočuhi je bil shod ravno tam, kjer so pred kratkim nemški nacionalci shod razbili. Gosp. Grafenauer eva kandidatura je bila z največjim navdušenjem sprejeta. Dasiravno so razdalje velike: dasi so hribi, grabni, slaba pot vmes, so prišli kmetje iz zadnjega zagorskega kota. Sploh opažamo, da se naš kmet vedno bolj oprošča nemško-liberalnega mišljenja. Na obojnih shodih govorila sta gosp. Grafenauer ter dr. Brejc. V Podlubelju so bile tri sobe pri Kajžerju nabito polne, ravno tako veža. G. nadučitelj se je v svojo veliko nesrečo upal na shod. Nek domači kmet in g. dr. Brejc sta ga pa tako osramotila, da je moral uiti, drugače bi ga bili kmetje pognali. Posebno v živo zadel je g. Grafenauer, ko je govoril o ločitvi zakona. (VVolfovo častno občanstvo preklicano.) Občinski svet v Barzdorfu na Češkem odvzel je bivšemu državnemu poslancu VVolfu častno meščanstvo. (Anžlovar — kandidat.) Cuje sc. da imajo učitelji podgrajsko-koperskega okraja svojega državnozborskega kandidata v osebi vpok. učitelja Miroslava Anžlovarja, ki biva zdaj v Trstu. Vendar pa, ker čutijo, da nimajo nobene zaslombe v ljudstvu, se ne upajo na dan s to liberalno kandidaturo. (Shod na Baču.) V nedel o dne 17. t. m. so priredili shod na Baču, občina Knežak na Notranjskem. Govorila sta g. kaplan Orehek in občinski tajnik g. Janko Eržen. Zbral se je cvet lepe vasi, najboljši možje v prav obilnem številu. Nedeljsko zborovanje pač najlepše dokazuje, da Bač ni na strani izdajav-skih liberalcev, za kar bi ga tako rad naredil Cesnik, ampak da po ogromni večini stoji na strani S. L. S. Bog živi zavedne može! (Volivni manever v amerikanskem slogu.) Iz notarske pisarne liberalnega Alojzija Pogana v Idriji je poletela v svet ta-le notica: Konzorcij za zgradbo železnice Vrhni-ka-ldrija-Sv. Lucija sklicuje na Marijin praznik, dne 25. t. m., ob 1. uri popoldne v hotel Vuga v Sv. Luciji na Goriškem javen shod interesentov. Na tem shodu bosta poročala ljubljanski župan g. Ivan Hribar in zastopnik deželnega odbora goriškega.« - Na prvi pogled se vidi, da je to volivni manever v amerikanskem Stilu. Ves čas se ta »konzorcij« Hribar-Jelovšek ni nič brigal za to. Celo vrsto let ta konsorcij ni prav nič delal, sedaj pa dela Hribar radi državnozborskih volitev' veter, pa se bo ravno tako blamiral, kot s svojim kompromisom z ljubljansko socialno demokracijo. Pomena ta Hribar-Jelovškov konzorcij nima, ker nihče za njim ne stoji. Iz cele stvari ne bo nič, dokler ne bodo stvari vzeli v roke drugi ljudje, ki so bolj resni in imajo kaj vpliva in pomena. Škoda za stroške, ker ta konzorcij jc že s svojo nedelavnostjo tekom let dokazal, da je nezmožen za vsako resno akcijo. Idrijsko železniško vprašanje bo »Slovenska Ljudska Stranka« vzela v roke. To bo imelo kaj pomena. Po volitvah bo Hribarjev konzorcij zopet izginil. Toliko v pojasnilo dobrovernim ljudem, da ne nasedejo. Sožalje izrekamo le še zastopniku goriškega deželnega odbora, da gre na Hribarjev lim. Ali še ne vedo na Goriškem, kaka politiška ničla je Hribar? Dnevne novice. Zahvala papeževa cesarju Fr. Jožefu I. Ob priliki vrnitve arhiva bivše pariške nunciature je sveti Oče izrekel našemu cesarju najtoplejšo zahvalo za posredovanje v zadevi vrnitve arhiva. Cesar ie takoj odgovoril in izrazil svoje veselje, da je irnel priliko sveti stolici izkazati uslugo, ki je svetega Očeta napolnila z zadoščenjem. Ob tej priložnosti je sveti Oče podelil ministru za zunanje stvari, baronu Aerenthalu, in poslaniku v Parizu, grofu Khevenhiillerju, veliki križ Pije-vega reda, poslaniškim svetnikom grofoma Nemesu in Palfyju veliki častniški križ Gregorjevega reda z zvezdo. Vrhu tega je sveti Oče poslal ministru za zunanje stvari svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom v dokaz svoje naklonjenosti. + Družbe sv. Cirila in Metoda pomladanske razglednice ima že na prodaj trgovina Ivan Bonač. Priljubile se bodo posebno še naši mladini tu naslikane skupine po cveticah skakajočih man šili in iz knjig beročih večjih otrok. — Simona Jenka razglednicam podpisano pomladnje bodrilo pa tudi vam odraše-nim prikliče spomin teh vaših ter vpodoblje-nih zlatih let. + Družbe sv. Cirila in Metoda velikonočne razglednice, ki kažejo slovansko oblečeni dcklici, so došle v ljubljansko Ivan Bo-načevo trgovino. Krasne, da se lahko merijo z vsakim drugim umetnim proizvodom, naj vam bodo, Slovenci, za vaša velikonočna voščila in v spomin velikonočnega razvcseljeva-nja naše mladine. — Ne več na družbo, nego edino-Ie na bukvarno Ivan Bonač v Ljubljani — pa pišite ponje. + Požar v Borovnici Dne 21. t m. so pogoreli dvema gospodarjema trije kozolci in dva skednja. Goreti jc začelo opoldan v kozolcu 1. Majarona. Pogorelo mu je tudi veliko mrve, 5 vozov in 4 pol edelski stroji. Franc Suhodolniku sta tudi pogorela dva kozolca in skedenj; v kozolcu mu je pogorelo za 8000 kron desk. Za poslopja Je bil zavarovan, za deske pa ne. Na licu mesta je bila takoj tukajšnja požarna hramba z dvema brizgaltti-carna. Ognjegasci so delali neumorno, vendar niso mogli nič rešiti, ker se je ogenj tako naglo razširil; v nevarnosti je bilo veliko drugih poslopij. Da ni večje nesreče, se je zahvaliti tuka šnji požarni brambi in pa požarni brambi z Verda, ki je tudi takoj prihitela na pomoč, ko je zvedela za nesrečo. Kdo je zažgal, se ne ve? + Umrl je v Gradcu upokojeni dvorni svetnik Avguštin pl. Pladung, star 90 let. — Poštna vest. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III/4) v Hraščah pri Postojni proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 700 K. uradni pavšal 175 K m letni pavšal 644 K za lokalno dostavi.ianje poštnih pošiljatev in za vzdrževanje selskega pismonoše. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Imenovanje. Za učitelja na »Delavski šoli« v Kastvi je imenovan arhitekt g. Vilko Sever, rodom Slovenec. Čiščenje sadnega drevja. V smislu deželnega zakonika imajo do 15. aprila odnosno 15. maja letos vsi kmetovalci, posestniki sadnih vrtov in seči, očišt.ti sadno drevje, grmov e in drevesa sploh po vrtih očišt.ti go-seničnih gnezd, jajec in ličink, ter jih z vejami vred odstraniti ozir. sežgati. Kdor bi se ne pokoraval tem odredbam, kaznoval bi se z globo ali pa bi se dala ta dela izvršiti na stroške dotičnega gospodarja. — Velik požar. V noči od petka na soboto je nastal požar v vasi Bodrež pri Kanalu, ki jc uničil 6 hlevov in eno hišo Antona Vidiča. Zgorelo je tudi šest goved in trije prašiči. Drugi pogorelci so: Miha Drašček, Ivan Drašček, Minko in Pečenko. Vsi so bili zavarovani. — V vodnjak padla. Včeraj popoludne je šla 20-letna Marija Puntar iz Kontovela po vodo k vodnjaku, ki se nahaja pod konto-velskim pokopališčem. Ko ie zajemala iz vodil aka vodo, se je v omotici prevrnila v vodnjak in ie v njem tudi utonila. Izseljevanje v Viktorijo (v Avstraliji) izselnikom brez premoženja ni pr,poročati, zlasti če niso zmožni angleškega jezika. Tuji rokodelci težko dobe delo, ker se morajo boriti z ondotnimi močnimi delavskimi zvezami. Ravno tako se kontoristom nujno odsvetuje, tja se seliti, ker je vedno več takih, ki ponujajo delo njih vrste, kakor pa tistih, ki žele takih delavcev. Edina v Viktoriji dobro došla in uspešna vrsta naselnikov so poljedelci, ki razpolagajo z malo glavnico v znesku 7000 do 9000 K. Zemlja se v obče ne kupi drago iu sc z dobičkom obdeluje. Vendar je takim izselnikom svetovati, da se ne naselijo sami, ampak da najprej pri drugih farmarjih delajo, da se seznanijo z razmerami. — Toplice na Dolenjskem. V začetku tega dneva smo obhajali izpovedno tridnev-nico. Sodelovali so p. Avguštin Kostelec, Cistercijan iz Zat.čine, p. Kornelij Petrič iz novomeškega samostana, pa župnik Zakraj-šek. Vrli troici Bog plačaj nernali trud! — Dr. Ivan Hubad se je v soboto povrnil iz Ljubljane, kjer je delal vojaške službene vaje. Bolniki so ga močno pogrešali. — V kopališču že pripravljajo za bližnjo sezono; razni delavci so najeti. Huda in dolga zima je gotovo marsikateremu pokvarila zdravje in bo treba iskati pomoič pri nas. Na skorajšnje sviden.e! V Ameriko se je včeraj peljalo skozi Ljubljano 150 poljskih Rusov in 60 Hrvatov. — Stavka mizarjev je v Cclovcu. Človekoljubno delo. Sarajevski nadškof dr. Jos. Stadler namerava ustanoviti zavod za slaboumne, kretine in božjastne. — Iz^ občine Zgornja Šiška. Vasi občine Zgornja Šiška so dobile nove, zelo lične sa-moslovenske napise. — Prvi občni zbor »K. s. Izobraževalnega društva v Dobu je vedel marsikaj povedati o društvenem delu tekom enega leta. Nismo sicer še dosegli vsega, kar smo želeli, cvet vrlih mož in vnetih mladeničev je vendar-le zbran v krogu našega društva. Bilo je štirinajst raznovrstnih prireditev, deloma poučnih deloma zabavnih. Prebralo se je toliko knjig, kolikor duš šteje delavska župnija, torej 2600. Osem dnevnikov in dvanajst tednikov »Slovenca« je pridno krožilo po vaseh in hišah, kjer bivajo društveniki. Na tem mestu bodi izrečena iskrena zahvala preč g. dr. Fr. Griv-cu in velečislani Matijevi hiši v Dobu za brezplačno pošiljatev enega »Slovenca«. Pri občnem zboru je predaval g. dr. Jožef Gruden o razvoju ustavnega življenja v Avstriji-Vsem poslušavccm je vidno ustregel z inte-resantnim in času primernim predavanjem, ki bi bilo prav, da bi je predavatelj kje priobčil, morda v »Domoljubu«. Sedaj pomladi razvijemo društveno zastavo, pod katero hočemo čvrsto naprej za vse dobro in blago. — Promet tujcev na Goriškem. Preteklo soboto se je ustanovila v Gorici »Deželna zveza za promet tujcev na Goriško-Gradiščan-sketn.« — Umrla je gdčna Ljudmila Zvokclj v Doleniah na Goriškem. Mednarodni shod za higieno In demografijo bo v Berolinu od 23. do 29. septembra. S shodom je združena higicnična razstava, na katero bodo tudi Avstrijci poslali mnogo predmetov. Udcieženci kongresa bodo imeli priložnost, da sc seznani o s higieničnimi na- pravami v Berolinu in v okolici. Znanstvene seje bodo dopoldne, popoldne se bodo ogledovali razni zavodi, ki so jih določili že čez sto v ta namen. Avstrijski komite za XIV. mednarodni kongres za higieno in demografijo ima svoj sedež na Dunaju (i. Schwarzen-bergstrasse 5) in daje vsa natančnejša pojasnila. — Patriotiška zveza tržaške mladine. (Lega patriotica della Gioventu Triestina) bo ustanovila svoj lastni dom. — Na neznan način ie Izginila neka 24-letna Ana Drobec iz Radgone na Štajerskem. Zadnji čas je bila v nekem graškern samostanu, katerega pa je zapustila, da si izvoli drugi poklic. Morala bi iti na Dunaj, toda ni prišla. Policija jo išče. — Veliki plazovi so se usuli na arlberško cesto na Tirolskem, tako, da je ustavljen promet. Plazovi so zasuli nekaj delavcev. Eden je smrtnonevarno ranjen. — Trst brez gledišč. Skoro da Trst ne bo imel nobenega gledišča za vprizarjanje •drame. Glediška komisija pod predsedstvom cesarskega namestnika jc prepovedala vprizarjanje iger v »Filodramaticu«, ker ni več varno in se skoro [Kidira. Takozvano »Gol-donijevo gledišče« tudi ni vporabno, moralo bi se zelo predelati, kar pa sedanji posestniki gledišča nočejo. Gledišča »Eenice« in »Ros-setti« so precej nerodna — nekake arene • v gledišču »Verdi* pa se vprizarjajo samo opere. — Ameriške novice. V Clevclandu si je izbil naš rojak Andrej Kremžar po nesreči pet zob. — Glavnega urednika »Domovine« je dal aretovati rev. Kerže iz Newburga zaradi dopisa: »Vedno lepše«. Razprava se ic določila na 8. marca. Urednik zaradi varščine ui zaprt. — Župnik Pakiž je preskrbel slovenski farni cerkvi »Marijinega Vnebovzetja« v Collin\voodn nov lep križev pot in novo krasno monstranco. Ob veliki navzočnosti je izvršil slovesni blagoslov elevelanški župnik K. Zakrajšek. Samo ene stvari nimajo še Colinvvoodčanje: zvona. — V Clevclandu je umrl Josip Kalčič, doma iz Srednje vasi, fara Drava. Zapustil je ženo iu tri otroke. »Novo Domovino« je kupila od sedanjega lastnika Jolma Grdine »Delniška tiskovna družba«. Predsednik odboru je dr. J. Seliš-kar, glavni urednik Rajko Eeigel, pomožni urednik pa Alojzij Pire. - Umrl je 50letni Jakob Jerman v Elly, Minn., doma iz Rože-naca pri Črnomlju. Zapušča soprogo s petimi otroci v starosti 7 do 18 let. — Ponesrečil je 18. t. tn. pri Zenith-rudniku rojak Franc Cim-žar. Stroj ga je udaril po glavi tako hudo, da je onesvestil. Ponesrečenca so spravili v bolnišnico. — V Jolietu so se poročili 11. m. m. John Kobe z Vrha na Dolenjskem z Marijo Dorniin iz Delnic, v sredo 6. m. m. Matija Kostelec iz Podgrada z Jerico Lukan z Vrha pri Vinici, dne 30. januarja so se pa poročili Jcžef Z. Metcš iz Zagogdaca. Stari trg, z Marijo Mavrin, Nemška Loka, in Josip Jajičar, Št. Jernej, z Marijo Lcvstek, vdovo Jakoba Jančarja, 23.Januarja Josip Horvatič, Stopi-če, z Uršulo Šekulo, Podgrad. V San Fran-ciscu, Cal., se je ponesrečil pri delu v Citi Marketu dne26. januarja in umrl 11. februarja Jožef Kajfež, star 27 let, doma iz Banjaloke na Dolenjskem. Poleg nekaj denarja je zapustil mnogo nepremakljive posesti. J. R. Monroe v Marionu ni bil malo presenečen, ko je dobil od ameriškga vojnega ministrstva zaostalo dvemesečno plačo, katero je reklamiral pred 42 leti. -— Sladkosnedeži so Američani. porabi povprečno na leto polovico toliko sladkorja, kolikor tehta sam. Pride namreč na vsakega Američana in seveda tudi Američanko 76 funtov. — Rojaku Mihe Ko-betiču v Manistique, Mich., je pogorela gostilna. Kobetič se je rešil skozi okno na sosednjo hišo. Škode ic 6000 dolarjev. — Iz Ca-lutneta se poroča: Pokopali so šestletno hčerko Mihaela Plavca s Tamaracka. Oče je v bolnišnici za umobolne in soprogo Andreja Brozovičevo z Rajmbaultowna Ano rojeno Stanuga. Zapustila je soprogu štiri nedorasle otroke; v Bluc Jacket je umrl 65letni Frančišek Jeriček, doma iz Stopič na Dolenjskem. V rojstni kraj Damelj je odpotoval Peter For-tun. — Rojak Fr. Papež v Calutnetu s ceste J ie prodal svoje posestvo za 7000 dolarjev. Papež odpotuje meseca junija v staro svojo štajersko domovino. —• V Yale (Crawford) je zasula 19. februarja plast premoga Franka Zupančiča in ga na mestu usmrtila. Rajnik zapušča vdovo Ano rojeno Kocjan in štiri nedorasle otroke. — Za zdravnike. Zastop zdravstvenega okrožja Trata v škofjeloškem sodnem okraju je v svoji seji dne 19. marca t. I. sklenil dati okrožnemu zdravniku, ki bi se za tamkaj razpisano zdravniško službo oglasil in stalno naselil, poleg sistemizovane plače tudi primerno odškodnino za stanovanje. Gospod zdravnik, ki bi se hotel tu naseliti, bi imel zelo razširjeno prakso, ker od Škofje Loke do Idrije ni nobenega zdravnika. — Smrtna grožnja. Sprla sta se Frančišek Trček z Loga s posestnikoviin sinom Vr-hovccm iz Dragomera. Trček je udaril Vr-hovca s polenom in ga lahko ranil. Trčka je Pa to tako v czilo, da je šel domov po puško. K sreči so mu iztrgali puško. Nesreča. V soboto si jc pri sekanju drv zlomil v gozdu v Cirknici pri Ložu 80-letni posestnik Pavel Znidaršič desno nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Tudi nekega Antona Podlogar a iz Rakeka so pripeljali v bolnišnico, ki si je zlomil nogo. — rod v poštnem vozu. Med Simrishatn-moni in Malmoom jc napadel neki našemlieni ropar poštnega uradnika in ga ranil s 6 streli. Ropar ic ukradel neko denarno pismo s 3000 kronami in več drugih pisem. Ropar jc skočil z voza, ko jc vozil vlak z vso naglico. — Upokojen bo koncem tega meseca generalni artiljerijski nadzornik fcm. Kropa-tsehek. Naslednik mu bo najbrže nadvojvoda Leopold Salvator. — Neznosne razmere na turjaški pošti. Z ozirom na dopis, objavljen dne 27. februarja smo od poštarja v Turjaku, g. Jerneja Žužka, prejeli naslednje pojasnilo: Ni res, da je na turjaški pošti nered. Res pa ie, da ni nobenih pritožb, razen od strani Janeza Prusnika, ki ima pa osebno sovraštvo do mene. Ni res, da si poštar na lahek način preskrbi seznam odjemalcev, za katere se je trgovec leta in leta trudil. Res ie pa, da sem dotičnemu trgovcu veliko odjemalcev za zobotrebce v tujini pridobil, katerim še danes blago pošilja. Dotični trgovec je nezmožen nemščine. Pisaril sem mu osem let in vsa pisma sem mu moral prečitati. Res je, da imam malo trgovino, katero vodi moja soproga z otroci, katere trgovine pa poštno ravnateljstvo ne more prepovedati. Ni res, da bi se bil kedaj zadri nad stranko, katera jc hotela naročiti kak list: »Nič ne naročim! Cc hočeš naročiti »Narod«, ti pa že pišem.« Res pa je, da vsakemu, kateri ni sam zmožen, spišem nakaznico ali pa položni list, če mi le čas dopušča. Kol.kor sc spominjam, sem pred kratkim trem naročnikom izpolnil položne liste za »Domoluba«. Ni res, da dobivajo stranke pisma in denar, katerim ni namenjen, a strankam, ki so prikrajšane se žuga, da se jih obrca. Res pa je, da skozi 12 let mojega službovanja v Turjaku ni dobila ne ena stranka denar, če ni bil nanjo naslovljen, istotako ni bila ni ena stranka prikrajšana vsled poštne krivde. Kaj tacega mi še ni nihče dosedaj zglasil, še manj pa dokazal. V takem slučaju bi me stranke znale dobro poiskati, saj imam nekaj posestva in premoženja. Tudi ni res. da sem zakupnik daca. Res pa je, da sem bil od užitninskega odkup-ninskega društva za velikolaški okraj soglasno izvoljen za načelnika temu društvu. Volil me je tudi Janez Prusnik iz Turjaka. — Mi vedoma nikomur nočemo delati krivice. Dopis smo prejeli od zanesljive osebe, ki ima sedaj besedo. — Umrl je v Veliki Busloviei pri Ilirski Bistrici Ivan Prime, trgovec in posestnik, daleč poznan in priljubljen mož. Blag mu spomin ! Smrt v ognju. Z Dol pri Litiji se nam poroča, da sc je Apolonija Brunk po domače Grdežova Polonca, nekoliko slaboumna vboga obžgala, ko jc v bregu požigala, da je kmalu na to v (hudih bolečinah umrla. sl Ravnatelj praškega konservatorija Knittei ie umrl, star 54 let. — Iz Aleksandrije nam poroča roiak: G. Andrej Gabršček je torej pričel svoje »misijonsko« delovanje v Egiptu. V družbi g. dr. vit. VVolffa in vit. Zibiliča ie takoj v ponedeljek obiskal slovenskega misijonarja p. Benig-na. Govoril je o varstvu deklet, kol,ko troš-kov napravljajo mnoge domačim občinam, o podporni blagajni in kako naj vsi organi delajo za nje. Gospod p. Benigen mu jc odgovoril na vprašanje, kaj on misli o tej zadevi: »Ako je vse na pravi podlagi in je izključena vsaka škoda, se razume, da bom i nadalje po svoji moči delal v prid Slovenkam, kar mi veleva moj stan. Siccr sem pa že pred leti prejel pismo od kri. šk. odbora za varstvo izseljencev iz Ljubljane, da bi prevzel zastopstvo Rafaelove družbe v Aleksandriji. Storil sem, kar sem mogel, seveda sam, ker naprošene pomoči, posebno od konzulata nisem dobil.« - G. Gabršček je obiskal tudi Kahiro m se nato povrnil v Gorico. Kako se bo to njegovo delovanje nadalje razvijalo pokazala bode bodočnost. — V nedeljo 24. svečana smo imeli Slovenci in Hrvatje, okoli 40 mož. sestanek v društveni dvorani »Kr£č. zveze.« Izvolil sc je odbor, da nadaljuje započeto delo za slov. šolo. Dr. Wolf je v ta namen sestavil pravila, o katerih se ie razpravljalo pri odborovi seji ta teden. V kratkem bo sklican občni zbor, da sc pravila odobre — in v jeseni bo otvorjena šola avstro-ogrske naselbine pod imenom šola Fr. Josipa I. .— Bivši dalmatinski državi poslanec Vukovič je ta teden došel v Alcksandrijo obiskat zeta dr. Wolffa. — Novi jeruzalemski pa-trijarh Filip Catnassei je dospel 4. t. m. v Alcksandrijo. Ostal jc tu nekaj dni. potem se je odpeljal v Kahiro, odondot pa v Jeruzalem. Štajerske novice. š Umrl je dnč 21. t. m. popoldne nagle smrti bogoslovcc II. letnika gosp. Jožef Ko-strevc, rojen l. 1883 v Pišecah. Na sprehodu v vrtu ga je zadela kap, ker je imel srčno bolezen. R. i. p.! š Restavracijo v mariborski kazini bodo poleti zaprli, ker so navadni obiskovalci tedaj na letoviščih, vinogradih in tako dalje. š Nedavno umrli admontskl opat HoH-mann jc v svoji oporoki /zapustil ptujskim ubožcem 4.000 kron. š Dezerter 87. pešpolka v Celju infante-rist Robert Pirkowitsch se je sam javil policiji v Mariboru. Koroške novice. k Nedeljski počitek pri poštnih uradih v Celovcu. Pri poštnem uradu v Celovcu s podružnicami je vpeljan ob nedeljah in praznikih sledeči počitek oziroma uradovanje od 17. t. m. naprej: Vsi uradi so dopoldne odprti od 8. do 11. ure; popoldne pa pri uradu I. od 4. do 5. ure, pri uradu II. od 3. do 4. ure. Popoldanske uradne ure so določene samo za prodajo poštnih vrednotnic in za prejem in oddajo vsakovrstnih pisemskih pošiliatev. Brzojavni in pa telefonični urad na glavni pošti pa ostane šc vedno celi dan odprt. Navadna pisma sc bodo pa ob nedeljah in praznikih popoludne pobirala samo ob polueni in pa ob I ob polsedmih zvečer. k Promoviran je bil danes na dunajskem vseučilišču N. Umschaden, sin posestnika Umschadna v Stranjah na Koroškem, za doktorja modroslovja. k Napad radi ljubosumnosti. Prctečeni petek popoldne je napadel v Beljaku operetnega tenorja Betza celovškega gledališča neki Kopetzky. Napadalec je tenorja od zadaj zagrabil, ga na tla vrgel in potem osuval. Povod napadu je bil, ker je Kopetzky mislil, da ima Betz z njegovo zaročenko v Beljaku razmer e, kateri je pa čisto nič ne pozna, ravno tako tudi ne napadalca. Betz bi moral ta dan v beljaškern gledališču igrati, ker je bil pa preveč potolčen, se je moral pa v Celovec nazaj peljati. Tudi v Celovcu bi moral v soboto v opereti »Modeli« nastopiti, so bili pa priino-rani igralca Del Zoppa iz Ljubljane naprositi, da je prišel pomagat. k Tat 3e vlomil v Celovcu v stolno župnišče ter ukradel stolnemu župniku g. Martinu Kovaču okoli 130 kron denarja in pa stol-no-kapiteljski križec z verižico vred. Tatvina se ie izvršila od 12. do 2. ure popoldne ter je vlomilec s ponarejenimi ključi odprl stanovanje g. župnika. k Sneg je pobelil včeraj zvečer Koroško. Mislili smo, da bo južno vreme nastopilo, jc pa naenkrat začelo prav gosto snežiti. K sreči je to samo kakih deset minut trajalo, potein pa, kakor bi odrezal je zopet ponehalo. Za nameček je pa potem zopet začelo drobno snežiti. Kakor kaže, bo letošnja Velika noč podobno bolj Božiču. k S tira sta skočila v enem dnevu dva stroja na Južnem kolodvoru v Beljaku vsled napačno prestavljenega premikalnika. V obeh slučajih zadene krivda čuvaja, kateri ie prekmalu prestavil premikalnik. Nesreča, se ni prigodila nobena. k Podsulo ie 13. t. m. v Celovcu pri podiranju Sandwirtovega salona na Staudcrje-vem trgu 40-letnega delavca Rainerja. Pri podkopavanju nekega zidu se ni v nravem času odmaknil. Zlomilo mu je desno nogo ter ic tudi dobil notranje poškodbe. Uii&UnnsKeToto lj Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani lxi imelo svoj občni zbor v četrtek, dne 4. aprila t. I., ob 10. uri dopoldne v dvorani knezoškofijskega duhovnega semenišča, II. nadstropje. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Slučajnosti. 4. Volitev odbora. lj Društvo za vzdrževanje »Elizabetine otroške bolnišnice« priredi svoj občni zbor v soboto, dne 23. t. m., ob 3. uri popoldne v magistratni dvorani. Ij I. redni občni zbor mojsterske bolniške blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d. se ie vršil dne 21. marca, ob polu 3. popoldne v dvorani »Mestnega Doma« ob precej obilni udeležbi. Ko se je konstatifala sklepčnost, pozdravi gosp. načelnik Tosti navzoče, predstavi magistratnega svetnika gosp. Šeška in zadružnega inštruktorja g. dr. BIo-dika, priporoča stvarnega posvetovanja v korist blagajni, in ko poda še nekaterim malkon-tentom potrebne lekcije, otvori zborovanje. Prebere se zapisnik zadnjega občnega zbora Zadruge, v kolikor se nanaša na bolniško blagajno. Nato se vrši polaganje računa za čas od 1. junija do 31. decembra 1906; iz tega posnamemo, da je imela blagajna 8414 K 62 v dohodkov in 5190 K 39 v izdatkov, torej čistega prebitka z gotovino vred za rezervni zaklad K 2324 23. Ker so pregledovalci računov vse v popolnem redu našli, se je podelil odboru enoglasno absolutorij. Pri točki 4 dnevnega reda se je razvila živahna debata o premembi pravil in so bile z malimi spremembami sprejete večinoma enoglasno, vse od odbora nasvetovane premembene točke. Vršila se je natb volitev odbora, nadzorstva in razsodišča za dobo dveh let. V odbor so bili izvoljeni enoglasno gg.: Anzlin, Dachs, Krapeš, Križ, Kenda, Plankar, Seydel. Tosti in Tron-telj. V nadzorstvo gg.: Petsche, Zajec Avg., Maček Jos., in v razsodišče gg.: Belič, Eder, Ciranig, Novak Fric in Schmidt Oto. Po obravnavanju nekaterih raznoterosti zaključi načelnik ob polu 5. uri zborovanje. Ij (ilede na našo včerajšnjo notico, da so se podrli stropi v hiši g. Počivavnika nas prosi hišni lastnik pojasniti, da se niso podrli stropi, marveč lc pol metra ometa in pa da se je odkrušilo nekaj fasade. lj Občni zbor. »Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko« ima v soboto, 6. aprila t. 1. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« svoj redni občni zbor s poročili tajnika, blagajnika in računskih preglednikov ter volitvijo odbora, računskih preglednikov in raznoterostirni. lj Vode so narasle. Vsled tajanja snega so vse vode znatno narasle; Ljubljanica kaže 1 -40 tn nad normalom, Sava pa pri Zalogu 0-40 m. Ij Gnojna skladišča po mestnih ulicah ljubljanskih. Magistratovo glasilo si drzne našim kmečkim občinam očitati zanikrnost! Kot šilo za ognilo konstatiramo le, da ni v nobeni kmečki občini nakopičenega toliko gnoja, kot po ljubljanskih ulicah. Kdor ne veruje, naj gre od »kazine« pa mimo nunske cerkve do restavracije Fricdelnove, pa se bo sam uveril; priča temu jc lahko tudi Malovrh, ki hodi vsak dan štirikrat mimo. Cele grmade — konjskih fig so nakopičene tam, ker so jih namesto odpeljali, enostransko na-metali na ogromne snežne plasti. Ce gre tujec mimo, sc mora zgražati. Ij Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Letošnji redni občni zbor se vrši v soboto, dne 6. aprila, ob pol 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, in si- cer: a) predsednika, b) glavnega tajnika, c) blagajnika. 2. Poročilo revizorjev blagajne. 3. Volitev odbora. 4. Volitev dve revizorjev blagajne. 5. Samostojni predlogi članov. lj »Glasbeni Matici« je darovalo obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K in posojilnica v Ribnici 50 K. lj Društvo slovenskih profesorjev vljudno vabi svoje člane in slovenske profesorje sploh na pnjateljski sestanek v petek, dnč 22. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijo »Narodnega doma«. Gosp. ravnatelj Wiesthaler bo poročal o učnih knjigah za srednje šole. Zlasti se prosijo tudi gg. poročevalci za posamezne predmete, da se vdeležijo tega sestanka. Ij II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ima v soboto, dnč 23. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Avguština Za ca v Sodnijskih ulicah svojo odborovo sejo. Po odborovi seji vrši se takoj seja pripravljalnega odbora za koncert dnč 19. maja t. I., kateri seji bode prisostvoval predsednik osrednjega društva iz Celja. Pri tej seji določili se bodo govorniki za shod dnč 19. maja t. 1. in razdelili dotični referati. Po se.ii vrši se društveni večer. Z ozirom na važnost prosi sc obilne udeležbe teh sej ter se k isti vabijo vsi člani društva in nečlani. Ii »Strokovno društvo tekstilnega delavstva« nam poroča: Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: predsednik Frančišek Jeraj, namestnik Alojzij Zaje, zapisnikarica L udmila Zaje, namestnik Jožef Kos, blagajnik Alojzij Pečn.k, namestnica Uršula Kremžar. Pregledovalci računov so: Jožef Lužovec, Ivan Štrukelj in Marija Jeras. Društveni glasili sta »Slovenec« in delavski strokovni list »Naša moč«. Ij Panorama Kosmorama ima tekoči teden razstavljen ciklus slik Vzhodne Indije, z glavnim mestom Kalktito itd. —- Zanimive so pokrajinske slike z raznimi tipi domačinov. Na več slikah se nam kaže slavnostni sprevod ob kronanju iu pestrobojna slika bogato nakičene gospode v fantastičnih opravah, v zlatu in srebru, zlasti pa tetoviranih prebivalcev. — Slike so res prav zanimive in vredne pogleda. lj Izgubila je neka gospodična od Šmido-ve proda.ialnice do stolnice novo denariiiCO z večjo svoto denarja. Kdor je denar našel, naj ga odda na policiji. lz slouanshc^ švčti sl Jugoslovanski sestanek ablturijentov se bo letos vršil v Drbrovniku. sl Razstava češko-moravskih umetnikov v Hodoninu na Moravskem. Za umetniško razstavo v Hodoninu, ki bode letos v majniku, kažejo češki umetniški krogi veliko zanimanje. V Hodoninu bodo topot razstavljena najbolj imenitna dela prvih moravskih umetnikov. sl Preveč inteligence na Češkem. Pri mestni električni železnici v Pragi sprejme se 60 novih sprevodnikov, in med množico prosilcev so celo trije prosilci, ki imajo tri državne izkušnje! - Na državni železu,ci so med pisarji trije diplomirani doktor.i in služijo za 25 gld. mesečno! sl Bendlova slavnost na Dunaju. Češka pevska društva na Dunaju so se zjedinila v en mogočen zbor, da proslave skupno desetletnico smrti Karla Bendla. Slavnost sc bo vršila 14. in 15. aprila 1907. Prvi dan bo veliki koncert v dvorani »Musikvereina«, drugi dan pa tx> pevska slavnost, na kateri bo predavanje o Bendlu in se bodo peli samo njegovi zbori. Število sodelujočih pevcev in pevk bo znašalo 400 glav. sl Srbski časnikar Božidarovič je v Londonu praznoval 40-letni jubilej kot časnikar. Preteklo je 15 let, odkar je londonski dopisnik »Novega Vranja« in 10 let, odkar je v Londonu predsednik društva zunanjih dopisnikov. sl Drugi shod srbskih časnikarjev se bo vršil letos ob Binkoštih o priliki petindvajset-letnicc obstoja časnikarskega društva. sl Protialkoholno gibanje med Srbi. 17. t. m. je bilo v Srbski čitalnici v Zagrebu predavanje o »antialkoholnern gibanju med Srbi«. sl Mednarodna razstava v Sofiji. Bolgar-ska vlada namerava povodom praznovanja petindvajsetletnice vladanja kneza Ferdinanda, ki se bo vršila leta 1912, prirediti mednarodno razstavo v Sofiji ter pripravlja vse potrebno že sedaj. Trgovinski minister bo zahteval vsako leto po dva milijona levov za stroške. sl Srbska banka je imela v letu 1906 prometa 403,455.594 K 68 h. Cisti dobiček znaša 287.265 K 42 h. sl XII. shod kmečkih zadrug v Srbiji se bo vršil to jesen v Belgradu. sl Zaveza sokolskih društev izda »spo-men-list« o prvem vsesokolskem izletu v Za-greb._ • Znameniti socialni roman poljskega pisatelja Boleslava Prusa, z njegovo s'iko, »Straža«, izide kot III. zvezek »Leposlovne knjižnice« še pravočasno pred velikonočnimi prazniki. Cena za broširan izvod K 2:40, za vezan izvod K 3-40. Kdor ni naročnik »Leposlovne knjižnice« in si želi to povest omisliti, naj jo blagovoli pravočasno naročiti pri »Katoliški Bukvami v Ljubljani. • Ravnokar je izšel I. zvezek vcleznatne-nitega dela: »Die grossen VVeltriitsel«. Phi-losophie der Natnr. Allen denkenden Natur-freunden dargeboten von P. Tilmann Pescli S. J. Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ter stane broširana K 12, vezana K 15. -_ Listnica uredništva. Š L I' c t e r. Danes prepozno dobili. Pride na vrsto. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854, — ■ !--«-■!—« »■•-•« - — „ . ** ■ ■ - Štev. telefona 210. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 zzrmzzzzrzzrr: priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno — 2469 160-36 ono pi^ro v p o tirih iu Ntcklcnicah, PROSTOVOLJCI TRETJEGA ARMAD-NEGA ZBORA NA PROUČEVANJE V TRŽAŠKO OKOLICO. Trst, 22. marca. Vsi prostovoljci III. ar-tnadnega zbora se na ukaz vojnega ministrstva podajo 3. aprila t. 1. za en mesec v tržaško okolico, da proučujejo ondotno ozemlje. Telefonska In bmlmm poročila. KANDIDATURA DR. BENKOVIČA. Sevnica ob Savi, 22. marca. Dne 21. t. m. so tukaj zaupniki »Kmečke zveze« iz Brežic, Rajhenburga ln Sevnice g. dr. J. Benkoviča, odvetnika v Brežicah, soglasno proglasili za državnozborskega kandidata. NAGODBENA POGAJANJA. Budimpešta, 22. marca. Glasilo neodvisne stranke »Budapest« javlia, da položaj nI tako teman, kakor ga slikajo. Ogrska vlada odkritosrčno želi sporazuma z Avstri'o in sklenitev nagodbe. Ako se to ne posreči, bo vlada gledala na to. da se ustanovi samostojno carinsko ozemlje. AVSTRIJSKO MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE NE BO POSREDOVALO ZA JUDE. Dunaj, 22. marca. »Frankfurter Ztg.« poroča z Dunaja, da avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve ne bo posredovalo za rumun-ske jude, ker je rutnunska vlada protljudov-ska in ker noče Avstrija motiti prijaznega razmerja z Rumunijo. KAZNI ZA RUSINSKE DIJAKE. L v o v, 22. marca. Proti rusinskim dijakom, ki so vprizorili protipoljske izgrede, se bo postopalo sledeče: 11 dijakov bo za vselej izključenih z univerze, 2 za štiri, 2 pa za dva semestra. ŠTRAJK NA DUNAJU. Dunaj, 22. marca. Štrajk pekovskih pomočnikov se še nadaljuje. Danes popoldne se bodo vršila pogajanja. Vest, da bo vojna uprava vpoklicala rezerviste, vojaške peke, je neosnovana. STRAH LAŠKIH SOCIALISTOV. Trst, 22. marca. Tu je predaval znani soclaldemokraški voditelj iz Italije Ferrl o »sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom.« Kakor je razvidno iz njegovega predavanja, se laški socialisti in anarhisti strašno boje, da ne bi se vlada v Italiji sporazumela s katoličani proti soc alističnim brezdotnovincem in petarderiem. Ako se med Vatikanom in Kvirinalom doseže sporazum, bi to po mnenju Fer-rijevem bil »moralični poloin Italije in povra-tek k srednjemu veku.« ODKRITJE MONTAGNINIJF.VIH LISTIN. Pariz, 22. marca. »Figaro« objavlja zaplenjene list ne papeževega nuncija Montagni-nija. Listine ne vsebujejo nič, kar bi kompromitiralo Vatikan. V listinah se nahajajo samo pisma papeževega tajnika Merry del Vala, ki je protestiral proti zaplembi cerkvenega premoženja in neke listine, ki dokazujejo, da se je prejšnji minister Rouvier I. 1(>05 pogajal z Vatikanom. Clemenceau je hudo blamiran. VATIKAN NE BO OBJAVIL LISTIN PROTI FRANCOSKI. R i ni, 22. marca. Vatikan ne bo objavil listin, ki bi kompromitirale francoske ministre, ker n| navada Vatikanova, prekrševatl mednarodno pravo. KMEČKI NEMIR! V RUMUNIJI. B u k a r eš t, 22. marca. 600 kmetov je blizu Botušanija napadlo neko veleposestvo ter ubilo veleposestnikovega knj govodjo, ki je kmete hudo odiral. Bukarešt. 22. marca. Tu preti ministrska kriza. Vlada je vse nemške urednike listov, ki so pisali proti kmetom in se zavzemali za iude, deloma zaprla, deloma pa izgnala 'z dežele. ANGLEŠKO-RUSK! SPORAZUM. Pariz, 22. marca. »Petit Parisien« poroča. da bo kmalu podpisan angleško-ruski sporazum glede na Perzijo in Afganistan. Sklenil se je tudi provizorični sporazum, da bodo angleški vojak' iz Indije varovali ruske, ruski kozakl pa angleške konzulate v Perzi i. Sporazum ne omenja nemške hagdadske železnice. ANGLEŠKA VLADA PROTI PODMORSKEMU TUNELU. London, 22. marca. Vladni tajnik Earl of Crevve ie v zbornici lordov izjavil, da angleška vlada ne odobruje načrta, zvezati Angleško s Francijo s podmorskim tunelom pod pomorsko cesto La Manche. Vsled tega bo predlog padel. RUSKE ČETE IZ MANDŽURIJE. H a r b 1 n, 22. marca. (Uradno poročilo.) Zadnje ruske čete so z generalom vred zapustile Mandžurijo. FRANCOSKA BANKA. Pariz, 22. marca. Francoska banka ie povišala d skont na 3'/s%. UMOR IN SAMOUMOR. Ljubno (Leoben). 22. marca. Vpokojeni železniški oficijal Franc Heismann je smrtnonevarno s samokresom ranil svojo ženo, potem pa sebe. Vzrok: Rodovinski prepiri. ABES1NSKI CESAR PAPEŽU. R i in, 22. marca. Abcsinski cesar je odlikoval papeža z etiopskim redom ter ga zagotovil, da bo varoval versko svobodo abe-sinskih katoličanov. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem *06 2 m, srednji zračni tlak 7 '6-0 mm a a Cas opa- ZOTUDJ& Stanje barometra t mm Temperatura po Celzija VotroTi Nebe S £ E 5 B E ■s a» £ 21 9. zveč. 41 V 4 1 sr. szah. da obl. 22 7. zjutr 743-8 - 1 2 sl. svzh jasno 0 0 22 i. pop 720 to 0 p. m. jzah del. obl. Srednja včeraišnta temu. — f -l" norm. - 4 6" Izjava. Z ozirom na dogodke zad< nj>h dni pni bratovščini sv. Jožefa, zlasti z ozirom na zlobno pisanje »Slovenskega Naroda", izjav Ijam: Nikdar nisem prejel, nikdar izdal kakega denarja bratovščine sv. Jožefa. Sploh z denarjem navedene bratovščine nič opraviti nisem imel, Kdor nasprotno trdi, laže! Če je izvestnim gospodom res na srcu korist bratovščine sv. Jožefa, naj mi dokažejo, da sem zakrivil kak primanjkljaj. Kličem jih pred sodišče! Civilnim ali kazenskim potom naj začnejo postopati proti meni, da se izkaže pred nepristranskim sodiščem, kedo ima prav. Ce mi krivdo na primanjkljaju dokažejo, plačam vse! Komur je torej do izboljšanja gmotnega stanja bratovščine sv. Jožefa, zgani se! Ljubljana, 21. sušca 1907. 6?6 i-i Pavel Velkavrh. Rogaški ,Styria=vrelec4 Zdravilna voda proti Zdravniško oteklini v želodcu in v„„ . krčem, Brigthovemu Poročena! Izborili vnetju ledvic, katarom zdravilni v £rlu in krh,J"» vželodcu zara— in črevih, diatezi, zaprtju, učinki I i949a i-i boleznih na jetrih itd. Dobiva se pri tvrdkah : M. Kastner in Peter Lassnik Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateliem in znancem, da je naš nepozabni ljubljeni soprog, oče, gospod Ivan Prime trgovec in posestnik dne 20. t. m. ob 8 uri zvečer v 43 letu svoje starosti po daljii bolezni previden s sv. zakramenti mirnu v Bogu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo 11. t. m. ob 3 uri popoldan. Dragega rajnika priporočamo v molitev. V c 1. Bu k o v i c a , ;o. marca 1907. 5,6 1-1 Žalujoči ostali. '..KVV«, Borzna poročila. yKreditna banka* v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 22 nurca 1907. ftalotti.nl p*plrf Denai Blago ,*/, maleva renu .= 5 8-75 */, »rebrna renta f9 % 10o lo t*/. «v8tri|Hk» kronsk« renu M8-H6 8'5 .*/, tlata ronto 7, kronski- 1K fO b 7. 94 41 H4 60 poaojik' doiele Kranjsk* 112-40 11210 9 1 ion >0 1 •*/. poftoJlU mesta Spije' . 13 3 340 . . Zadef . H 8 lOi 86 i'•',*/. h 20 99 0 ,7, *ast pisma >4»! d hip. b 1 0 0-0 ,"/, pe^t kom. k 0 t I07, p. 1 >A 8 1 0 81) 'i,7. «a«t pisma Innerst. hr. ■tO 101 - ' ,7« . ogr cen. dei. a> 99-75 101 -25 V/, , . hip bank« JO - 0 0 7,7, obl ogi lokalnih »el H 100 101 ,*/, obl češke ind. bani e 00 2f. 16 17, priur Trst-Porii! io» 1990 t'/,, prtor dol 4«l 0 ur ;*/„ , jui oni kup 3 4 fO 306 '0 '.,•/„ jvm pod. u t«l p '•> 9i fiu 0 60 nrctčK.« od 1 1*00', 151 7f> 162 75 „ » l*1^4 V6 - 49 15 161 15 «»n». itn« 1 icRtxli> '"H — ! S i! 272 hO #2 76 Ogi bfcflAC 49 26 8 5 1 srbsk* i fr« . 9? ('6 50 , tmAke -.aHiii-k.i iirscfe. M ->R S- 6 1 40 3 40 <>sidltne „ '0 6'J — 11 omoftks „ f» ! 0 vrakovske „ 83 96 ^Jubllsnski! „ .7 3 \vKtr rud „ 45 60 47 ?>o 6 28 26 chijr*k» „ 84 fiO 911 5 1 D-majske kom. „ 4^2 ifl2 - Otiei.. | ižne zele*nicc. 4' 75 1 '6 "5 Jiiavne železn C: 7 26 V71-.5 ivstr ogrske banfin* delnic® 17KH 1 7 ivstr kreditne nanko 79-76 <•79 5 1 Jgrške „ „ 801 2iviiostenskc „ 2 1 241 75 c^remogokop v Mostu (Brii* 29 - 30 ilpinske montan t 0 1 fiO ►010 'raške tel iiodr. druibe 2'fll 6 73 i.unR-Murai)yi f 57- Trbovljakt premog- druitbi 275 27 " ivsti oroine tovr dru«bi> 5f 563 »p,ke tUiikora« druib" 3r- 31" * ! ia ^ - C kr cekin . . , 9 i <> 16 Sii M&lilL . . 125 19 1 6 t0 marke , 4 23 f>2 »vcreignf. . 4 ]o 24 1 <4wkt 11 8 | 118 Q nški bankovci 9 4 •t -6« alo vsem sorodnikom, prijateljem in zna cem od blizu in daleč za mnog' številno spremstvo k zadnjemu počitku, /lasti pa še C stitemu gosp du d- kanu za tolažbo med boleznijo, darovateljem krasnih vencev in scer: slav. okrainemu odboru, slavni obči' i, posojilnici in požarni brambi v Gornjem gradi todbioi Kranjčevi, g A. Goričar v Mozirji in n dnini 1'urnat v 13očni, ,1'evskentu drušU u" trg. pev:em ..Lire" iz Kamnika za ginljivo petie, slavnim no-žarnim b ambam iz Moziria, Rečice, Ljubnega, Sv. Frančiška in Gor. grada. V Gornjem gradu 19 marca 1907. Rodbina Mikuševa. 638 3-2 Služba orsanista in cerkveniket se razpisuje v Sodražici. — Letna p'ača je 1000 kron. Nastopiti jo je s 1. majem t. 1. Župni urad Sodražica. KS V S y O O g. k r. dvorni A V JI v M H A P .■v* F. fH. flETSGHEK H dobi Vatel j ® 0 M --— A „PRI VELIKI TOVARNI" K Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 H priporoča svojo ravnokar došlo velikansko ztloso pomladanske Konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene. postrežba solidna. A. LUKIO, poslovodkiDja. 866 3 € Ut.' « » .. a.Ji Mt«« ' > ''Tt-^ w T- "* lr- Jti A M ji M jS tf J Podružnica : v Spljetu. s Delniška glavnica: i i K 2.000.000. i 3 Ljumjanslio Kreditna banka v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v lahkih lirah. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4' o Rentni davek plača banka sama. Podružnica s v Celovcu, s e Rezervni fond i i s : s K 200.000. : i i Priloga 67. fttev. »Slovenca" dni 22. marca 1907. b o ohranilo društvo trajen spomin. Nadalje sta s pregledala in ocenila predložena načrta za slikanje župne cerkve v Vodicah (Matej Koželj) in podružnice na Otočali, župnije Dobrava pri Kroni (Matija Bradaška). Slednjič se je določil dnevni red prihodnjega društvenega občnega zbora, ki se bo vršil v četrtek 4. aprila 1007 ob 10. uri predpoldan v dvorani duhovskega semenišča. »©©©©©caao »»»»»»»»»oc* d 3 5» Najvišje odlikovanje na mednarodni raz- a j stavi v Milanu 1900 (avstr. razsodišče), a % S 'i Zdravniki in bolniki 1 ž ® j hvalijo izborno lastnost j | salmijakovih pastil» « lekarja Piccolija v Ljubljani, ki v e pomirjujejo ka&elj in hripavost y ® in razredčujejo slez. g % © b g 1 škatlja 20 vin., 11 škatelj 2 K. — Zunanja ® c naročila izvršuje najtočnejše lekar Piccoli v © © Ljubljani, Dunajska cesta. C 9 2746 III d £ ČeSko pismo. (Masar.vk. Slovaški judje in učitelji. Pastoralne konference. Praznik sv. Cirila in Metoda. Dijaška prenočišča. Morava. Ljubljanska porota.) Praga, 16. marca. Tudi Masaryk kandidira in siccr na Va-laškem. A spominjamo se, da je obljubil, da pojde v Ameriko na shod svobodomiselcev v Itoston. Kako bo hkrati na Dunaju in v Bostonu? Eno bo moral pustiti, in mi mu želimo, da naj gre v Boston, ker ga veliko bolj privoščimo ameriškim svobodomisclcem, kakor pa češkemu narodu. Masaryk je rojen Slovak, a kljub temu velik prijatelj judov. V »Češki Školi« pa piše R. Žižka o judih na Slovaškem takole: »Ce pridete v slovaško vas, morate jesti in spati pri judu, ker čez tri četrtine vseh gostiln so judovske. Juda sc ne iznebiš drugače iz občine, kakor da kupiš njegovo žganjarijo in da se vsi zavežejo, da mu nihče ne proda ne hrane, nc ga vzame pod streho. Judje drže z vlado in so bič za ljudstvo, ki jih sovraži. Občujejo nemško, a znajo pa po štiri jezike. Zviti so in izobraženi ter grozno usiljivi in drzni, proti tujcu priliznjeni, ako čutijo dobiček. Večina je premožna, a so tudi revni judje, ki se potikajo p<> sejmih in gledajo, da tam kaj pribarantajo s slabo robo. Delati se jim ne ljubi. Na vaseh se jih ubranjujejo s konsutnni-nii društvi, ki dobro prospevajo.« Dalje pravi Žižka o Slovakih: »Oospod učitelj žanjc na polju; krčmar, Žid, pa se zove mažarskega patriota in govori doma le nemško. Svojih otrok nt da v občinsko šolo. V domačo šolo pošiljajo otroke samo »neumni kmetje«, ki plačujejo po 4 krone na leto. Ce ima učitelj 40 otrok, dobi torej na leto 160 kron.« Pastoralne vikariatne konference v praški škofiji se bodo letos posvetovale o sledečih vprašanjih: 1. Kako sc je treba bojevati proti modernemu geslu: »Prava religija nove dobe je edino Ic v delu in človekoljubju«? J. S katerih strani mora duhovni pastir poznati svoje vernike? Kako si dobi to poznanje zlasti v velikem mestu ? — 3. Kako naj duhovnik pridobi moške za cerkveno življenje? 4. Zakonske zadeve s stališča cerkvenega in državnega prava. Apostolat sv. Cirila in Metoda na Vele-liradu je prosil sv. očeta Pija X., da se sme na Češkem god slovanskih apostolov slovesno praznovati, in papež je dovolil v ta namen, da sc prenese praznik z dne 5. julija na drugo nedeljo v juliju. »Cech« izreka zato svetemu Očetu livaio in poživlja, naj se praznik praznuje z največjo slovesnostjo. klub čeških turistov obrača posebno skrb na dijake turiste ter jim preskrbuje »dijaška prenočišča« za počitnice. Lansko leto jc bilo na Češkem 209 dijaških prenočišč, ki so sprejela 6592 dijakov 7885 noči. Dijaki se vedno bolj zanimajo za to koristno napravo. S potovanjem v počitnicah sc okrepe telesno in duševno in pri tem spoznajo najlepše kraje svoje domovine skoro brez stroškov. Ali ne bi kazalo tudi na Slovenskem prirediti kaj podobnega ? Dobro se razvijajo stvari na Moravskem. Stranskega stranka vedno bolj propada, tudi notranje edinosti ni in celo v deželnem zboru se nc more klub zediniti, da bi enako glasoval. Katoliška stranka pa je edina in si je s svojimi, času primernimi predlogi pridobila ugled in zaupanje. Državnozborske volitve bodo vsled tega dobro izpadle. Ce pomislimo, da ie dobila katoliškonarodna stranka pri dc-želnozborskih volitvah čez stotisoč glasov, vkljub temu, da je skoro ravno toliko volivccv ostalo doma, upamo, da bo uspeh še boljši, kadar bo vpeljana volivna dolžnost, ki io jc predlagal poslanec Šramek. Na Krome-riškem kandidira katoliška stranka grofa Tinina, kar strašno jezi »Lidovč Noviny«. Sodba ljubljanskih porotnikov v pravdi kapucinov proti »Slovenskemu Narodu« daje <>Cechu« povod, da razmišlja o nravni kvaliteti- slovenskega liberalstva. Sklep »Cecha« je, da je »Slovenski Narod« tako smetišče, kakor »Pravo Lidu«. Dotični porotniki lahko natančneje čitaio o tej stvari v 75. številki »Cecha« z dne 17. marca. So torej vendar stvari, po katerih tudi Ljubljana slavna postaja! Poljsko pismo. Krakov, 19. marca. Judje v Galiciji dobe svoje poslance, saj so pri volivni reformi gledali, da so ustvarili celo vrsto gotovih judovskih volilnih okrajev. Pa judje so se tudi že razcepili v stranke. Asi-milisti sc hočejo prilagoditi drugim narodom iu so liberalnega mišljenja, zionisti so pravi abrahanioviči konservativnega kova; tretja stranka so socialni demokratje. Bivši poslanec dr. Byk ic asimilist in sc zelo huduje nad zionisti, ki se hočejo v Galiciji tudi krajevno popolnoma ločiti od krščanskega prebivalstva. Dr. Byk zahteva, da se naj judje narodno čisto prilagodijo Poljakom, siccr se jim bo slaba godila. V debati nemškega državnega zbora, kjer ic centrum bral levite knezu Bulovvu, se je oglasil tudi poljski poslanec Brejski, ki .ic našteval hude slučaje, kako se je vlada posluževala cclo vojakov za agitacijo proti poljskim kandidatom v volilni borbi. Prepovedovala ie Poljakom volivne shode in jim konfiscirala plakate, kandidate so pa pruski uradniki šikanirali na vse načine. Najgrše, kar počno Prusi proti Poljakom je pa to, da izključujejo iz šol gimnazijce, ka- terih stariši so politično delavni za poljsko stvar. Ko poljski liudski šolarji štrajkajo zaradi nemščine, se maščuje vlada nad njihovimi brati v srednjih šolali s tem, da jih brez vsakega povoda izključuje iz šol. Pet poljskih višjih gimnazijcev jc bilo zopet izključenih samo za to, ker so njih očetje poljski agita-torii. Iz odgovora pruskega učnega ministra Studta se je razvidelo, da hoče vlada svoje kanibalsko početje nadaljevati. Tudi pruska sodišča so skrajno pristranska. Poslanec Mieckowski je v državnem zboru citiral izrek pruskega sodnika, ki jc rekel: »V navadnih pravdah, kjer se gre za tatvino ali poneverjenje, sem ialiko objektiven, ne moreni pa biti objektiven v političnih pravdah, ker sem predvsem državni uradnik.« Državni sodnik torej sani priznava, da sodi krivično! To odkritje je naredilo mučen vtis na zbornico, a vlada ni na to odgovorila prav nič. Kolonizacijska politika pruska je pa zastala. Milijone so izvrgli Prusi, da bi poljske kraje ponemčili. Marsikateri Poljak je tudi svoje malovredno posestvo prodal vladi ali pruskemu naseljencu za drag denar in si j£ za izkupilo kupil boljše posestvo. Prusi izpre-videvajo, da tako njihova stvar malo napreduje. V letošnjem proračunu zato manjka postavka za kolonizacijo. Jubilej pisateljice Elize Orzeszko so slavile zlasti ženske šole. V Krakovu ic v ženski strokovni šoli bila dvorana lepo okrašena. Na steni je visel portret jubilantke, dekoracije so predstavljale podobo Matere Božje Censto-liovske z grbi Poljske, Litve in Rusije in z narodnimi emblemi. Gospa Andruszkiewicze-va je popisala gojenkam delovanje pisateljice v izbornem govoru. Rusko pismo. (Praznik svobode. — Dijaška univerza. Ruska zima.) Peterburg, 19. marca. Dne 4.marca je zopet vsa Rusija praznovala praznik osvobojenja, obletnico, ko je car Aleksander II. leta 1861. izdal manifest, ki je osvobodil ruskega kmeta iz stoletnega robstva. Cez 20 milijonov niužikov je skozi .'70 let ječa to v suženjstvu, ki ga je strla carjeva roka. Ta dan so šole in uradi zaprti, vse trgovine počivajo. Ljudstvo gre v cerkev, kjer mu pravoslavna duhovščina v patriotič-nili govorih slavi pomen tega dne. Zborovalna svoboda se pa krati vedno bolj. Petcrburški gradonačeluik generalmajor Dročevskij je izdal ravnokar strogo naredbo proti delavskim shodom. V nekaterih tovarnah so delavci govorili tudi o političnih vprašanjih. Zdaj ie najstrožje prepovedano govoriti na teh delavskih sestankih o političnih stvareh in tvorniška oblast je odgovorna, da nič nepostavnega ne govori. »Komitct portiji pravoga povjadka« de-nuncira vladi vse, kar ic opozicionelnega. Iz Kijeva, kier .ie vseučilišče središče opozicionelnega gibanja, ie poslal brzojavko Stolypi-nti, v kateri pravi, da je del vseučiliških profesorjev tako revolucionarnih, da dijake nagovarjajo k anarhiji, drugi profesorji so pa od teli tako terorizirani, da se ne upajo pokazati svojega mišljenja. Komitct pravi, da se naj revolucionarni profesorji takoj odstranijo in revolucionarno gibanic s silo zatre. Na kijev -ski univerzi so sc res dogodile stvari, ki se morajo strogo kaznovati. Povzročitelji so bili pa judje, ki so potolkli tudi krščanska razpela. Ruski dijaki so se tudi obrnili do vlade, da naj judovske revolucionarje, ki so krivi, da je vseučilišče zaprto, ukroti. Judje bi najrajši videli, da kristjani nekaj let ne bi imeli vseučiliških predavanj, da bi potem na zapadnih univerzah izobraženi judje zasedli njih mesta. Letošnja zima je bila kaj huda. Januarski inrazi so bili strogi. Naimrzlejši dan ic bil 9. (21.) jan. s srednjo temperaturo - 20'5" R, a ob zarji srno imeli 24Va0 R. 8. (20.) januarja ie normalna sredina ruske zime, m od tega dne smo imeli 13 dni sneg; snežena odeja je sedaj visoka še pol aršina. Splošno je bilo letos malo snega. Sneženec za sani smo imeli v mestu od 16. (29.) decembra do 1. (14.) februarja, skupaj sedem tednov. Zanimivo je. da je barometer dosegel na večer 9. (21.) jan., torej na najmrzlejši dan tako višino, kakršne še niso opazovali, odkar imajo v Rusiji meteorološka opazovanja, namreč 798-5 nun. Za itiinimom dne 13. (26.) februarja jc začelo močno snežiti. S severa ie pribežalo mnogo ptičev pred mrazom, kakor vsako leto. Evo vam najbolj znane poslance od severnega tečaja: Svire-stili, snegiri, ščuri, iu posebno mnogoštevilni drozdi-sjabiuniki, ki so prihiteli v velikih jatah. Iz Laplandijc so prišle senice-gajke (Poe-cile cincta) in jastrebinje sove (Surnia niso-ria). Ko ic mraz Ic vedno bolj pritiskal, so pribežale tudi bele polarne sove (Nyctca nivea). In zdaj liani kaže koledar že pomlad, pa samo na papirju. Zmrznjenih nosov in ušes je še vse polno! Vam je lahko tam spodaj na jugu, ki šc ne veste, kaj ie zima.__ Slovensko jledallSie. Na gledaliških lepakih smo čitali, da se pojeta na korist kapclniku Benišku operi »Ksenija« iu »Olumači«. Prva se je pela, druga ne, ampak namesto nje »Cavalleria rusti-cana«. Gospod »intendant« je vedel žc v torek, da nc bode mogoče uprizoriti »Gluma-čev«, pa se mu ni zdelo vredno tega občinstvu javiti, niti neposredno pred začetkom predstave. To bi zahteval že takt, ki ga mora gospod hofnieister poznati. »Narodove« objave čila le en del gledališkega občinstva, veliko pa iih vzame ta list v roke šele čez nekaj dni, ko sc posuši tisk .... Gledališče ui bilo dobro obiskano. Ik-nišek bi bil pač več zaslužil. Odkar obstoji slovenska opera, on neumorno in spretno vodi vse predstave in smelo rečemo, da ima za uspehe, kar iih je dosegla opera, povečini zaslugo naš kapelnik Benišek. Dasi ni prejel nikakega vidnega priznanja, bodi mu dokaz priljubljenosti viharen aplavz, ki ni hotel pojenjati, dokler se ui dvakrat pokazal na odru. Prva opera »Ksenija«, krasna skladba našega dičnega Parme, bi bila mnogo lepše uspela, če bi ne bil orkester tako vihravo bučen, ki je preglasil najlepše pevske točke in gnal pevce do forciranja. Edini intermezzo, ki sc lahko kosa z onim v »Cavalleria rusti-cana«, je ugajal. Vkljub temu pa je opera, ki ima toliko lepot v glasbenem oziru, ugajala, kar ie zasluga naših prvih moči: Oured-nika, pl. Rezunova, Skalove in Proehazkove. Tudi ob odprti sceni se .iim je izražalo priznanje z aplavzom. Umetni iu vendar tako nežni so glasi, ki nam done nasproti iz Parmovega dela, polni miline. Cujrno n. pr. »tičica gozdna«: kakor veselo žgolenje škrjančkovo v pomladnem jutru se glasi pesem, v orkestru pa odgovarja klarineta. »V duhu vsaj naj srečo svojo zrem«, ali pa: »da bi služila tu Bogu« itd., vse točke, ki jih s pravo radostjo čujerno. Seveda šele konec sezone se mora s hlastno naglico spraviti na oder delo domačega skladatelja, ko je že minilo vse zanimanje za gledališče. Pri tej priliki omenimo, da je Parma priljubljen tudi med Nemci. Leta 1903 je kapelnik Komzak v Badnu pri svojem koncertu izvajal ouverturo iz »Ksenije«. Ker se jc letos žc toliko ponavljalo, zakaj pa se ni nanovo uprizoril tudi »Grof Urh Celjski«? »Cavalleria rusticana« se je pela dobro; to velja tudi glede zbora, ki v »Kseniji« ni bil ravno poseben. No, da zamaši vrzel, je konečno »Cavalleria« dobra, dasi bi .io radi za nekaj časa pozabili. Ker pa so bili vsi pevci solisti pri dobrem glasu, je uspela ta opera docela. Za letos je menda opere konec, ker občinstvo ie repriz sito; od srede januarja nobene novitete! Tako bagatelizirano občinstvo še ui bilo nikdar pod prejšnjim vodstvom, čeravno tudi temu nismo imeli povoda peti slave. Znanstvo in umetnost * Kronika mesta Črnomlja in njega župe. Spisal Leopold Podlogar. Zgodovina žup ljubljanske škofije XIII. zvezek. Ponatis iz »Danice- 1905. leta. Ljubljana, 1906. Zalagateli I orno Zupan. Natisnil Dragotin Hribar. Bela Krajina nudi zgodovinarju mnogo zanimivosti. Celo oni zgodovinar, ki nima namena, pečati se izključno ali pretežno z zgodovino Bele Krajine, ampak samo s splošno zgodovino kranjske dežele, se bo moral zopet iu zopet zateči k zgodovini Bele Krajine, ker sicer mu ni jasno mnogo ravno liajzaniotanejših vprašanj. Zato je zgodovina vsakega posameznega kraja na tem ozemlju važna za našo vso širjo domovino. Kljub temu so se pečali naši sle ivenski zgodovinarji ravno z zgodovino teh krajev najmanj; do zadnjega časa so ležali podatki za zgodovino Bele Krajine razmetani in raztreseni po vseh knjigah. Razun zgodovine adlešičke tare izpod peresa znanega slovenskega pisatelja, g. župnika Šašelja ni bilo sploh nič zbranega. Zato pomeni kronika mesta Črnomlja velik napredek v tem oziru. Marljivi iu vestni g. L. Podlogar se peča z belokranjsko zgodovino, odkar živi v Črnomlju. Pisal .ie tozadevne članke v »Danici« in v »Izvestjili muzejskega društva«. Tako je tudi »Kronika« le ponatis iz »Danice«. V dveh letih po prvem natisu pa ie zasledil g. Podlogar zopet toliko zanimivosti zlasti zadnji čas v aktih krupskega arhiva, da bi, če bi pisal »Kroniko« danes, mnogoka.i doda! in izpopolnil. Želeti je, da bi nadaljeval g. pisatelj svoja preiskovanja v kakšnem strokovnem listu. »Kronika« bo služila vsestransko. Zanimala bo predvsem domačine, zlasti tudi priprosto ljudstvo. Služila bo pa tudi znanstveniku in bo bodrila k nadal.ineniu preiskovanju naše, lahko rečemo, častne povest-nice. V posameznosti se ne spuščamo. Vendar bo mogoče koga zanimalo, čc podamo še dve razlagi imena »Črnomelj«. Ljudstvo pravi, da so imenovali mesto tako zaradi njegovega od ognja opalenega in ožganega obzidja. Ta razlaga je analironistična. Prava pa se nam. zdi razlaga učenega jezikoslovca g. o. Škrabca. »Črnomelj« mu ie lastninski pridevnik a la Dragom!1, Krenili (na Ruskem), Jar.oslavlj, kar pomeni toliko kot Jaroslavov, Dragomov, Cernomov (sc. grad.) Letos obhajajo Crno-maljci trojno obletnico: petstoletnico, odkar uživajo mestne pravice, stoletnico, odkar imajo redno šolo in petindvaisetletmco požarne brambe. »Kronika« je najlepši dar ob tem slavlju. Zato pa bodi gospodu Leopoldu Podloga riti izrečna najlepša zahvala za njegov trud in njegovo požrtvovalno delo! * »Stabat Mater« v Gorici. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v dvorani »Trgovskega doma« v nedeljo, dne 2. t. ni., za redni X. koncert veliki oratorii češkega skladatelja Antona Dvoraka »Stabat Mater«, polni zbor, soli in orkester. Začetek ob pol 9. uri zvečer. * Društvo za krščansko umetnost je imelo v ponedeljek 11. t. m. odborovo sejo. Podpredsednik g. ravnatelj Ivan Šubic se je najprej spomnil v toplih besedah umrlega odbornika podobarja Andreja Rovška, kateremu Redka priložnost. (Riharjevi in drugi napevi) za mešan in moški zbor, uredil Josip S i c h e r I , organist v Ribnici. — Cena partituri I K. — Dobijo se ravno tam. 612 5—4 Oves semenski : ,Willkomm" dobi se od 100 kg dalje po 20 K prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. — M. Lavrenčič, Šifika pri Ljubljani. Razpisuje se služba cerkvenika in organista v Tunjicah pri Kamniku. Nastop o sv. Jurjll. 620 3-2 X»ipni urad Tuiijice. Največji vspeh nove dobe! je sloviti I)a snežno belo in popolno brez duha perilo in izredno varuje platcnino. Urez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2218 10 — 11 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg K n 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene , naitiko ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kvaii perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonialnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. No debelo pri L. Mlnlosu no Dunaju, i. Mdlherbastei 3. V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana malo Mina z mešanim blagom pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. B35 iu elikonočne pesmi W% ari MI&UTA IIDII^DA ZDRUŽEllIH PIVO VAREN ŽALEC hfi LA&KF ULLIll9llA UtiU&iKjA TRG w LJubljani, telef. it= Izborno pivo v sodcih In steklenicah. — Zalofli v •polaji Šiški, telefona štev. 187. —- --—- Ivan Podlesnik ml. Ljubljena — Stari trs Sfeu. 10 >^A^V.^\'7—>'.V. .>/>•/—•' • / • * • ' 'V. V^- > .y v<"A VV W. 79 - 8" v Reko. Mešanec rt 100 — B v kot osobni r> 77 ~ 850 v Trst. Brzovlak 6 — B B 9 4 nespremenjeno » na Dunaj. Osobni vlak B 33 — n a n 34 1135 1J20 na Dunaj Tudi na progi Ljubljana-Vrhnika se preobrne zaznamovanje vlakov, med tem ko je sprememba prihoda, oziroma odhoda teh vlakov skoro brezpomembna. Kar se t.če sprememb na c. kr. državni in dolenjski železnici, so iste žačasno še nedoločene. LJubljana, dne 16. sušca 1906. m „Andropogon" (Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.) Preprodajalci popust1 je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast jas, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zaiamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, m imaio novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. - Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseli mestih in večjih krajih dežele. ^ ^ VASO PETRIČIC-u. fe N te te te te te Glavna zaloga io razpošiljater t Ljubljani pri gosp. V zalogi imajo tudi gg.: U. pl Trnki czy in Anton Kane v Ljubljani, M Rant in Ant. Adamič v Kranju in lekarna „pri angelju" v Novem mestu. 873 52—4^ I Razpis. Za zgradbo okrajne ceste Čatež - Moravče v cestnih okrajih Litija in Trebnje, na 23.860 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 15. aprila t. I., ob 12. uri opoldne podpisanemu okraj no-cestnemu odboru litijskemu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: ,,Ponudba za prevzetje gradbe okrajne ceste Čatež - Moravče." V Ponudbi mora biti izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Cestni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v pisarni okrajnega cestnega odbora litijskega v hiši g. Franc Slanc-a v Litiji. Okrajna cestna odbora litijski En trebanjski. Litija, dne 20. sušca 1907. 633 3-1 St. 1283. Razglas. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v pokritje potrebnih desek za leto 1907 konburenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono in opremljene s pobotnico, v pri kaki c. kr. blagajni vloženi 10% varščini, zaračunjeni po zasluženi svoti te dobave, naj imajo na zunanji strani kuverte napis: ,,Ponudba za dobavo desek k številki 1283 ex 1907" in se morajo najdalje do IO. aprila 1907, 11. ure dopoldne pri podpisani c. kr. tobačni tovarni vložiti. Potrebujejo se sledeče množine in sicer: 4 m dolge, H mm debele mehke deske: 4 m dolge, 20 mm debele mehke deske: 1.UC0 kosov 19 cm široke 1.000 kosov 19 1.000 » 21 n » 1.000 JJ 21 4.000 » 23 n » 2.000 23 3.000 » 25 n n 1.000 25 2.000 n 27 n it 1.000 27 2.000 n 29 n >1 1.000 29 1.000 » 31 >t » 1.000 31 1.000 n 3J y> n 1.000 33 1.000 n 35 n n 1.000 35 1.000 » 37 n » 1.000 37 1.000 » 39 rt » 1.000 39 1*.000 kosov. 12 000 kosov. Zahtevana kakovost desek, oddajalni termini itd. razvidijo se iz priloženih posebnih, dobavnih pogojev in morajo ponudniki v svojih ponudbah izrečno izjaviti, da se z istimi strinjajo Cene staviti je loko c kr. tobačna tovarna v številkah in črkah. Na ponudbe, katere se vlože prepozno in na take, katere se naslanjajo na ponudbe drugih, kakor tudi na konkretualne ponudbe se ne bpde oziralo. Sicer pa veljajo za to dobavo splošni pogoji za dobavo gospodarskih stvari, gl. r. št. 6363 ex 1899. kateri so med navadnimi uradnimi urami pri podpisani c. kr. tobačni tovarni vsakemu na vpogled, in morajo ponudniki v svojih ponudbah sporazumljenje z istimi potrditi. Razsodbo o vložen h ponudbah pridržuje si c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju in ima isto tudi pravico, oddati dobavo ločeno po posameznih dimenzijah. Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do končne odločitve c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaji in se tako odpove določbam § 86^ a. b. drž. zak. in članov 318 in 319 trgov, zakona, glede na rok objavljenja razsodbe v svoji ponudbi C. kr. tobačna tovarna Ljubljana, dne 18. sušca 1907. G32 3-1 Moller, c. kr. ravnatelj. H I Podružnice: Pnp < menjalnicami: Orabtn 2S, Mala alran, Moat ulica 17, Žltkov. Br.o, Rad«., Ueika Lip*, Coft. Kimale*, Horarakl Zimberg, ■9dll.(, Sort Jlfl*, Pla«*, stiut* id Llbere«. Menjalnice na Dunaja: I. W*ll*tllc 10, II. T*borilr*nt 4, III Unf *rg*aat «9 (vogal Rtnnvtga), m. L8-irtngaaat 27, IV Wl«lncr Hmpl.triMc 12, V SchAnbrunnaratraaa« 88 a, VII Marlabllcratraaat 76, VIII Lcrchmltldtralraiat 132, IX. Alarratraaaa 12, X. Pavorllcoatraaaa J«, XVIII. W»hrlnin-.traa«a 82, XIX. DObllngcr Hauptjlr Ji, XXI. Haaplatraaia 12. Menjalnična delniška druiba i6o-3i MER C UR" Dunaj, I., Wollzeile 10 Ako kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7.000 000 Najkulantnejši mr nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. m /kmetija wi h) cskoitiptiniKje tztrebanii) wtavnic in obligacij, srečk in kuponov.