URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

# P r o l e ta r c i vs e h de ž e l i z d r u ž i t e s e t \ k C u ~ .. PRAVICA ^AS4 XO K O M U N I S T I Č N E P A R T I J E S L O V E N I J E EfeSfnimi plofana v gotariiii IZ D A N A Š N J E S T EV IEK E i D rag i kongres L judske prosvete Slovenije pričel z delom Italijanske oblasti omejujejo Slovencem možnost šolanja v slovenskih' šolah Več skrbi za otroške ustanove Delo mariborske podružnice Zgodovinskega društva pri proučevanju zgodovine kmetijstva Proces proti vohunsko-teroristični skupini v Skoplju — Fizlcultura — Šah Leto XI. Štev. m Ljubljana, nedelja, 29. januarja 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din 4.— tekmovan jem boljšo kakovost b , Msratf /S Za Dcčjo storilnost zahteva PtobrJzf Za boljšo kvaliteto, kakovost hlaoe^°D Ds°b orst industrije. Vsak dioiin ln osak državljan nove Jugo- ^laoer ra imeti vedno o vidu, da je L 'i n*t ne. samo proizvajalec, temveč. ■ f ° jn ik predmetov, ki jih proiz- hdi u-^jejo proizvodi slabe kakovosti njemu samemu in celoti. '<a so na dvig kakovosti t < T ? Premalo pozornosti, posebno koootfi sn..hotela na račun slabše ka ­ li er „ ln ižati polno lastno ceno, s či- ">ooanj So dosegli prav nasprotno. Tek- h j e Zli dvig kakovosti proizvodov, *orjo s °^L0] orHnnizirali, bo tesno pove- d°ril stalnim tekm ovanjem za večjo khfton P ° sedaj so že bila podobna *ii (e; *tn.Ja>tako na primer v maribor- lMela ; tovarni in drugod, ki pa so i?oorfn;P nekatcre kolektive, ne pa pro- *edaj ^ ? eedoti- Sicer na kakovost že tpidar ■ $amo oedno več pozornosti, titi 0rj e treba na tem področju okre- »»efj ^ ž a rijo in začeti z likvidacijo °o*tj ‘njektivnih vzrokov slabe kako- pbrotzoodov. ■W nr£anizaciji tekmovanja se ne h b L Posluževati raznih tekmovalnih fitpe/n ), temveč upoštevati, da imajo ji Oejp.^Posti posamezna podjetja in °f nL l,ndustrije še večje specifičnosti B*a e storilnosti dela. S h iu Je 'V ta rb 1* ra«!0 ? r ° : normo — količinsko — mo- rek »ogatiti 7 elementom kakovosti. 'H s nCr?ain-ip koločinske norme je Mkit ;S 'aditi s stopnjo kakovosti iz- l)r,Hnie" f.° povezati z nagrajevanjem 1 ° k o n f v delavcev: prav tako pa stal- °i n r° ‘irati, n kolikor posamezni dc- ^izt^^holagajo pozornost na kakovost [ole/,°°- ll kongres Ljudske prosvet Slovenije N p r i č e l i d e l io an. naJn,TŽnejšili nalog o tem tek­ ajo 1U P°oezava norme s kako- ^ o i z v o d a . Ta stvar je ponekod iit. a.ena ali pa se izvaja preveč po- f° d vprašanja ureditve je vse pol- se tičejo poostrene bor- IS storilnosti. Tako je eno važ- Zpr^ : Je anj, povečanje asortimana, po- V Jtl(j i r/^ U *«/l I I f f I (i / l <4, /''» M i--an!' kjer je to lažje izvedljivo . ,nle asortiman ^ je poleg pove- ?.* ide Hvasti in izboljšan ja kakovo- nDa ^n.ih činiteljen za dvig živ- , standarda prebivalstva. - i . k o je tudi zaradi kakovosti J ■t e borbo za stalnost delovne t ‘B«n* a delovna sila zahteva pri- S lif; J e novih, delavcev, po večini ne- l S o s t anUl- hnr povzroča m otnje v 3 rf*"\ Istočasno pa moramo pouda- o t j {e. Pri lem potrebno še bolj da leju }*ko utrditi brigadni način P°£oj za boljšo kakovost in te j nf>sl- ^ iern ‘f sama tehnološka plat k s t ? km ovanju; predvsem pa po- h*°lla 7 ’z? slroje in pravočasna po- ;*?, tete-. i p treba vk lju č iti ne samo ?tih, i 'cn° oseb je o posameznih pod- jfnhvrJn,peč tudi centre za napredek ?'že, krožke L judske tehnike, . nrenirjev in tehnikov, skratka J^tno0 j} či™ širše sodelovanje vseh s . tUiinJ? *m nai bo dvig kakovosti iHl tr.nr, j er}ciših nalog. Tako na primer J ° Prom, Podjetja pri tem sodelu­ je r>rihčtj?*cm Pri kontroli proizvodov, bi tfeba UH tržišče; večjo pozornost čr,JiOS0eti tudi prevozu, k jer se l Poškoduje, belega °anip *e bo začelo sredi pri- tJ*Pt 0r T^seca in bo skupna naloga i* 0rSa?- uPrari pod jetij in sindikal- K.toioknT'tC^'. Potrebno je opozoriti, K,a> ni kampanjskega zna- L,beČj0 p , ‘e zučetek pojačanega boja tišjega i , no!,t. Najkonkretnejša na- JpeL, ®kmovanja je, ugotoviti stič- 4 količino in kakovost jo n ki i r i° normirati. To je težka fh. in. ° Predvsem od naših, tehnič- r^og° m,r,rm^ri!kih kadrov zahtevala ^ dcla' P n tcm K mn~ a , Wi. da to ni samo admini- •^at0?n,0£? tudi ln predvsem poli- V ka i km ovanje je samo za- i'3i'shr~'iem moramo dobiti kon- '■ 7a nadaljevanje stalne a n<*jo kakovost. Ljubljana, 28. januarja. Danes se je pričel ob 15.30 v slav­ nostno okrašeni unionski dvorani v Ljub­ ljani II. kongres Ljudske prosvete Slove­ nije. Kongresu, ki bo trajal do 31. ja­ nuarja, prisostvuje okoli 730 izvoljenih delegatov iz vseh krajev naše republike. Razen teh je na kongresu nad 120 gostov — predstavnikov oblasta, kulturnih in znanstvenih ustanov, JA ter zastopniki izza meja živečih Primorcev, Korošcev ter Porabskih Slovencev. Slavnostni otvoritvi kongresa so pri­ sostvovali sekretar Prezidija LRS Franjo Lubej, podpredsednik vlade LRS dr. Ma­ rijan Brecelj, minister za znanost in kul­ turo dr. Jože Potrč, minister za prosveto Ivan Regent, minister za finance Zoran Polič, minister za gozdarstvo Jaka Avšič, predsednik Akademije znanosti in umet­ nosti dr. France Kidrič, rektor ljubljan­ ske univerze dr. Anton Melik, zastopnik zveznega ministrstva za kulturo in zna­ nost Vekoslav Perpar, član sekretariata IOOF Slovenije Franc Primožič, pred­ sednik Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf, zastopnik JA podpolkovnik Jože Šepie. Razen predstavnikov oblasti, mno­ žičnih organizacij in kulturnih ustanov so prišli na kongres tudi gostje iz drugih ljudskih republik. Zvezo KUD Srbije za­ stopa Saša Djuranič, Zvezo KUD Hrvat- ■ske Ivo Mikulič, prosvetno ministrstvo in Zvezo KUD Bosne in Hercegovine Kme­ ta Vojin, prosvetno ministrstvo in Zvezo KUD Črne gore Miloševič Jovan, mini­ strstvo za znanost in kulturo ter Zvezo KUD Makedonije Erminovski Dener. Kongres je prvi pozdravil podpred­ sednik ID LPS France Bevk, nato so bile volitve delovnega predsedstva, voljivne, verifikacijske in redakcijske komisije. V imenu CK KPS, IOOF ter ministr­ stev za prosveto ter za znanost in kul­ tu ro je pozdravil kongres tov. dr. Jože Potrč, ki je Vivodoma poudaril delež Ljud- skoprosvetnega dela v Ljudski fronti, in nadaljeval: Ljudska prosveta Slovenije je napra­ vila v kratkih letih po osvoboditvi, zla­ sti po I. kongresu tako temeljit razvoj, da zahtevajo organizacijske po.trebe nov statut. Ideje OF in Partije, to je ideje znanstvenega socializma in duh sociali­ stičnega patriotizma in humanizma so zajele široke množice našega delovnega ljudstva s tako silo, razgibale ustvarjalno moč ljudstva v mestu in na vasi do take višine, da danes ni več potrebno nepo­ sredno organizacijsko usmerjanje kultur- noprosvetnega delovanja ljudstva s strani OF, ampak je nujno potrebna nadaljnja osamosvojitev Ljudske prosvete, ki se izraža v rasti najrazličnejših kulturno- umetniških društev, v njihovi notranji krepitvi in dviganju umetniške in kul­ turne ravni njihovega ustvarjanja. Ta osamosvojitev kulturnoumetniških dru­ štev in njihova povezava v Ljudski pro­ sveti Slovenije omogoča hkrati sprostitev ustvarjalnih sil in iniciativnosti med naj­ širšimi množicami članov KUD-ov, so­ cialistično tekmovanje med njimi in tako njihov pospešen razvoj. Ne samo, da se nam ne sme izgubiti prav noben ljudski talent, ampak moramo vse sposobnosti našega ljudstva razvijati, ker to moremo, ker imamo za to vse pogoje. Ne mislim samo pogojev, la jih nudi ljudska oblast na sploh, ampak mislim na specifične pogoje, v katerih se danes borimo za so­ cializem in za nadaljnji razmah sociali­ stičnega demokratizma. Tudi Ljudska prosveta Slovenije lahko da svoj prispe­ vek v našem vsestranskem boju za na­ predek socialistične demokracije. Socia­ lizem ne pomeni samo napredno namesto zaostale države, ne pomeni samo dobrof civilizacije in visoko razvite tehnike, to­ rej bogate materialne baze, ki jo danes pri nas ustvarjajo milijoni s tolikim de­ lovnim poletom in z zavestno požrtvo­ valnostjo, ampak prav tako novega socia­ lističnega človeka, ki ustvarja pestro bo­ gastvo družbenih odnosov in nove, lepe kulturne navade. Naša doba in naša domovina je kakor nalašč taka, da mora zakonito roditi nove te:’, ■ #»*>« Sc-'čt' 'i in velike pojave. Z lastnimi silami, v boju proti sramotni, sovražni blokadi, s katero so nas hoteli informbirojevski voditelji brezobzirno vreči v bedo in v kremplje imperializma, gradimo sodobno industrijo in zadružno kmetijstvo. V na­ šem boju za globoko pravično stvar nas ne morejo zmotiti ne žalitve ne psovke, ne pobesnela in onemogla gonja ne pro­ vokacije. Ves svet gleda z napeto pozor­ nostjo ta čudni dvoboj med malim po- DR. JOŽE POTRČ M.BD GOVOROM gumnim in svobodoljubnim narodom na eni, in nedostojno iniormbirojevsko pro­ pagando klevet iz cele vrste dežel, ki jo organizirajo pobirokrateni voditelji VKP(b), na drugi strani. Žal nam je na­ rodov in delavskega razreda dežel, kjer voditelji ne samo skrivajo resnico o nas, ampak nam delajo krivico, kajti kleve­ tanje prinaša škodo ne klevetanemu, am­ pak le klevetniku in mora omajati vero v socializem. Zato čutimo še večjo od­ govornost in dolžnost, da storimo vse, kar je v naših močeh, da hodimo še hi­ treje po poti v socializem, a to kon­ kretno pomeni, da razvijamo vse možne oblike boja za demokratizacijo našega življenja, za gospodarski in kulturni dvig in da z vso resnobo življenjsko zaintere­ siranega naroda študiramo vzroke, ki so privedli do žalostnega pojava, da nam prav iz socialističnih dežel delajo takšne krivice in tako neodgovorno kradejo čast. Zato mora vse naše delo prevevati lju­ bezen do socialistične domovine, do na­ šega junaškega ljudstva in do pravice in resnice. Ljudska prosveta Slovenije mora iz teh čustev črpati moč, da izvrši na­ loge, ki jih ji nalaga program in statut. Vsak aktivist Ljudske prosvete Slo­ venije se mora zavedati, da je delo na kulturnoprosvetnem področju tudi emi­ nentno politično delo, da ni socializma brez kulturnega dviga. Le izobražen, razgledan, plemenit človek, ki je deležen gastva kulture lastnega in drugih na- dov, je sposoben vzbuditi v sebi speče sile in jih razvijati dalje v prid skupno­ sti. Trdo, naporno in požrtvovalno delo lahko rodi lepe uspehe le tedaj, kadar jih spremlja čustvo sreče in zadovoljstva. Zato bo imel izobražen, kulturen človek večje delovne uspehe kot neizobražen. 0 0 Zato moramo izkoreniniti pri nas vsako sled nepismenosti oziroma polpismenosti, izkoreniniti vsako nekulturnost, kar lah­ ko dosežemo seve le s konstruktivnim in zavestnim kulturnim delom. Dalje, tova­ riši, mislim, da nam naša socialistična domovina kljub vsem težavam nudi že toliko vidnih uspehov, da imamo dovolj vzroka, da se življenja veselimo, da se svojih uspehov in otipljivih perspektiv v najbližji bodočnosti od srca veselimo, da si ustvarimo lepo življenje za vse. Nekoč je užival sadove kulture le ozek krog vladajočih, da, če sploh smemo reči, da jih je znal uživati Danes uživa plodove kulture vse ljudstvo in lahko rečemo, da jih zna vsak dan bolje uživati in sc ve­ seliti, ker se zaveda, da ne dela niko­ mur krivice in da je ono samo tvorec vsega, kar imamo. Neizmerna so obzorja našega življenja, ogromna bogastva leže pred nami ne samo zakladi v zemlji, ki bodo jutri služili visokemu življenjske­ mu standardu našega ljudstva, ampak tudi neizčrpna bogastva kulturnih dobrin in lepot, ki jih ustvarja vse napredno člo­ veštvo, in ki leže danes neizkoriščene, neuživane, čeprav so jih niihovi tvorci ustvarjali zato, da bi osrečili ljudi. Tovariši, naša Partija nam kaže pot v to lepo bodočnost ter pravilno usmer­ ja in koncentrira vse sile, s katerimi pač danes razpolagamo, da jih maksimalno izkoristimo. Zato naj tudi Ljudska pro­ sveta Slovenije v tej splošni borbi za nadaljnjo demokratizacijo našega življe­ nja razvija vsak dan na višjo stopnjo de­ mokratično metodo vodstva, metodo pre­ pričevanja, pojasnjevanja, tovariškega, prijateljskega načina kritike, takšnega, ki hoče pomagati jn sicer s stališča ši­ roke razgledanosti in globoke vere v naše perspektive in v ustvarjalno moč naših množic. Borite se proti brezdušnemu, ne­ umnemu birokratizmu, proti komandira- nju, prepovedovanju in vsem oblikam administrativnih ukrepov, ki dušijo ini­ ciativo! Ne bojte se napak, te niso ne­ varne, če smo jih pripravljeni priznati in popraviti, saj veste, da le tisti, ki nič ne dela, tudi ne dela napak! Kritizirajte smelo, brez strahu, vse, kar najdete ne­ zdravega, borite se za dvig kvalitete, vzgajajte si okus, pridobivajte Sf kultur­ ne navade, učite in izobražujte sel Naš uspeh bo nujno zavisel od količine in kakovosti vloženega delal Naj živi II. kongres Ljudske prosvete Slovenije! Naj živi naš dragi učitelj maršal Tito! Sledili so pozdravi zastopnika zvez­ ne™ ministrstva za znanost in kulturo Vekoslava Perparja in delegatov mini­ strstev za prosveto in Zvez KUD iz vseh republik. V imenu Primorskih Slovencev je pozdravil kongres tajnik GO Sloven- sko-hrvatske prosvetne zveze Boris Race, v imenu gori&kih in beneških Slovencev Franc Paglavec, v imenu Zveze sloven­ skih prosvetnih društev za Koroško pa dr. Franc Zvvitter. Kongres so pozdra­ vili še podpolkovnik Jože Šeme v imenu JA, Rudolf Janko v imenu GO ZSS, Ma­ tevž Hace v imenu ZB, Silva Kmetova v imenu GO AF2 in Mitja Rode v ime­ nu CK LMS. Jutri začne kongres z red­ nim delom. Zvečer je bila v Operi za delegate in goste zaključena prireditev z nastopi fol­ klornih skupin. Razen domačih sta na­ stopili plesni skupini iz Dekanov (STO) in iz Bmcev (Koroška). Brzojavka maršala lita Panditu Nehru ob razglasitvi republike Indije Beograd, 28. jan. Ob proglasitvi re­ publike Indije je poslal predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Trto predsedniku vlade republike Indije Pan­ ditu Nehru tole brzojavko: »V imenu vlade FLRJ Vam prisrčno čestitam k proglasitvi republike Indije z iskrenimi željami, da bi njen razvoj in r.apredek čim bolj prispevala k boljši bo­ dočnosti in blagostanju ljudstva Indije ter ožjemu sodelovanju med narodi in utrditvi miru na svetu.« Brzojavka dr. Ivana Ribarja Radžendi Prasadu Beograd, 28. jan. Obi proglasitvi re- ;ednik Prezidija E ublike Indije je preds _____ judske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar poslal predsedniku republike Indije Ra­ džendi Prasadu tole brzojavko: »Ob proglasitvi republike Indije Vam pošiljam v imenu Federativne Ljudske re­ publike Jugoslavije prisrčne čestitke in želim novi republiki in njenemu ljudstvu napredek in srečno bodočnost.« Plenarni sestanek komiteja za socialno skrbstvo pri vladi FLRJ Beograd, 27. jan. — V Komiteju za socialno skrbstvo pri vladi FLRJ je 23., 24. in 25 t. m. zasedal plenum, ki 6 0 se ga udeležili ministri za socialno skrbstvo vseh ljudskih republik. Plenum je začel in mu predsedoval predsednik Komiteja za socialno skrbstvo tov. Gustav Vlahov. Po poročilu o uspehih dela na pod­ ročju skrbi za otroke je sprejel plenum konkretne sklepe na podlagi napotkov, ki jih je dal v svojem govoru pionirjem oh »Otroškem tednu« na pragu novega, 1950. leta, maršal Tito. Plenum je ugo­ tovil, da so organi skrbništva leta 1949. izdatno pomagali pri delu Sveta za za­ ščito matere in otToka. Sklenil je, naj resor socialnega skrbstva še bolj aktivno sodeluje v nadaljnjem delu Sveta in si prizadeva v zvezi s temi problemi do­ seči popolno koordinacijo med vsemi ustreznimi resori in množičnimi organi- 'Icnum se je postavil na stališče, da razdelitve hrane Mednarodnega dečjega fonda ne smemo razumeti kot začasno nalogo, temveč kot pomoč za razširjenje mreže ustanov za dodatno prehrano otrok. Pri organiziranju razdelitve do­ datnih obrokov mleka, ki ga bo dobivalo letos 1,300.000 otrok, si moramo priza­ devati, da bodo sodelovali vsi resori in množične organizacije, predvsem pa o r­ ganizacije AF2. Na nodlagi referata o skrbi za vojaške vojne invalide so bili sprejeti sklepi gle­ de čim hitrejšega in učinkovitejšega uve­ ljavljenja zakona o spremembi in dojjol- ndtvah zakona o vojaških vojnih invali­ dih, ki je bil sprejet na zadnjem izred­ nem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ. V zvezi s prenosom poslov socialnega zavarovanja z ministrstva za delo na re­ sor socialnega skrbstva je plenum pouda­ ril veliko odgovornost in vso težavnost nalog, ki čakajo organe socialnega skrb­ stva pri uveljavljenju novega zakona o socialnem zavarovanju. S tem zakonom so našim delovnim ljudem zajamčene pra­ vice, kj jih lahko daje samo socialistična dTŽava, kar je še en dokaz, kako zelo skrbita naša vlada in Partija za delovne ljudi naše države. * * * Skrivnost uspeha kovinarjev v Lescah Nov, a t o v a r n a e l ek t r i čn i h že r ni c v Z a g r e b u Kovinarji tovarne verig v Lescah v novem letu niso popustili v delovnem poletu, s kakršnim so si lani dvakrat za­ poredoma izvojevali prehodno zastavo kot najboljši kolektiv republiške kovinske industrije. Delovni kolektiv je zdaj iz­ polnil januarski plan, do konca meseca pa g-a bo še presegel za 10%. Borba kovinarjev v Lescah ni lahka. Proizvodni plan se zaradi naraščajočih potreb države in zaradi informbirojev- ske blokade od leta do leta povečuje, sortiment pa bogati. Toda kolektiv to­ varne veri^ zmaguje vse težave, kakor da mu je to igrača, saj plan celo zelo pre­ sega. Skrivnost tega velikega uspeha se skriva v tem, da gledajo prav vsi člani delovnega kolektiva na plan kot na svo­ jo osebno nalogo. Najboljši med njimi — osemkratni udarnik Jože Tonejc, Gizcla Beravs in Pavel Magdič — delajo že za drugo pet­ letko. Tonejc je s svojim ročnim strojem za elektrovarenje od 1. decembra, ko je izpolnil prvo petletko, zvaril okrog 4 va­ gone avtomobilskih verig; zdaj dela že za maj leta 1952. Vse delavke se uče pri Beravsovi, ki izredno spretno vari ve­ rige. Ko je pred 28 leti prišla v tovarno j kot nedoraslo kmečko dekle, je živo ču- I tila vso krivičnost kapitalističnega izko- | riščanja, /daj pa se zaveda da dela zase. | To je s Tonejcem tudi pisala tovarišu i Titu in mu obljubila, da bo drugo pet­ letko izpolnila še šest tednov prej, kakor je prvo. Tudi Pavle Magdič, kakor vseh 71 proizvodnih brigad, tovarni noče za­ ostajati. Vsak dan ocenjujejo po točkah pet najboljših brigad, na dvoriščni tabli pa objavljajo vsak dan najboljši in najslabši | oddelek. Razen vsakdanjih proizvodnih sestankov sindikata ter uprave je tudi { vsakih 15 dni širša sindikalna proizvod­ na konferenca vsako prvo nedeljo v me­ secu pa se sestanejo na svojem zboru udarniki in novatorji. Lani so tovarno razširili z novim od­ delkom za proizvodnjo vijakov. Da ni zastalo delo pri graditvi tega oddelka — ker je primanjkovalo graaenih delavcev ju »Projekt« iz Kranja — so to­ varniški delavci prispevali na slavbišču nad 20.000 prostovoljnih delovnih ur. Ka­ pitalna graditev bi bila izpolnjena le do 50%, tako pa so jo izpolnili za 120%. Z napori kolektiva pa so tudi izpolnili proizvodni plan novega oddelka, kjer so bili zajx>sleni še neizkušeni delavci. Letos se bo tovarna še nadalje raz­ širila. Prevzela bo vso proizvodnjo žič- nikov, ki so jih doslej izdelovali na Je­ senicah. Tako se bo zmogljivost tovarne v Lescah jrovečala za štirikrat. Kljub prizadevanjem, da izpolnjujejo uspešno proizvodne naloge, pa kovinarji v Lescah najdejo še dovolj časa za jao- fitično in kulturno delo ter za zdravo razvedrilo. Da bi še globlje spoznali bi­ stvo svoje borbe, so ustanovili pet štu­ dijskih skupin v katerih so zajeti vsi de- | lavci. Sklenili so, da bodo dvakrat na j mesec začeli delati v proizvodhji eno : uro bolj zgodaj, tako da se bodo mogli i med dopoldansko in po-mldansko- izmeno ! udeležiti ideoloških predavanj. Razen te­ ga so ustanovili dramatski in šahovski odsek* ter smučarsko sekcijo in telovad­ no društvo. * Da bi se izboljšala prehrana delav­ cev so sami ob vsestranskem razumeva­ nju uprave uredili tovarniško ekonomi­ jo, kjer bodo že letos redili 100 prašičev, 300 ovc, 5 glav goveje živine, 3 konje in 600 perutnine. Namesto plače za delo na ekonomiji bodo delavci prejemali dodat­ ne količine živil, n. pr. masti, jajc itd. S I tovarniškimi zabavami od časa do časa utrjujejo med seboj tovarištvo. Kolektiv je odločen, da ostane še nadalje na čelu slovenskih kovinarjev. Razvoj industrije stavbnega gradiva v LR Hrvatski Gradbena industrija v LR Hrvatski je v prvih treh letih petletke ne le povečala svojo j>roizvodnjo, temveč tudi začela iz­ delovati nekatere nove vrste izdelkov. — Po osvoboditvi so zgradili več indu­ strijskih obratov, med drugim: velike opekarne v Blatuši, Strmici pri Kninu, v Dalju, v Cerju Tužnem in eno največ­ jih ajmenic v državi v Ozlju. Ta apne- i nica ima šest vertikalnih peči. Namera­ vajo zgraditi še celo vrsto tovarn. Med novimi vrstami izdelkov je opekarska in­ dustrija začela izdelovati jx>sebne opečne votle bloke in novo vrsto žlebakov za ' primorske kraje, kjer z žlebaki pokrivajo. ! Lani je gradbena industrija na Hr- vatskem dosegla lepe proizvodne uspe­ he. Plan je presegla za 16%. Kako zelo je narasla proizvodnja gradbenega mate­ riala jx> osvoboditvi, sprevidimo že iz tega, da so leta 1946 opekarne dale že okrog 30(1 milijonov zidakov in strešni- i kov. Posjej je proizvodnja od leta do le­ ta naraščaja. Zelo narašča tudi proizvod- j nja lahkih gradbenih plošč. Plan določa, • da se bo proizvodnja že med petletko povečala za 2000% v primeri z letom 1947. _____