tETÖ XV, ŠTEV. j i SLOVENSKI Udaja Časopisno «diuznisk« podjetje 3£L»i »fta« tisk« , direktor» Bodi Jaihiba » Odgovorni aredmk: Sergei VoSojak i Tiska tiskarna »Slov. porolev les« , llreJniitvoi Ljubljana, loniićeva ■JJf1 *• telefon Ž3-522 do K-524 / Uprava» Ljubljana, fomSićeva •/*!•» telefon 23-522 do 23-521 t Oglasni oddelek» Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 2t-8fa, sa ljubljanske naročnike 28-4M, ta snnanje 21-832 / Poštni predal » / Tekoči rmfuu Narodne banke 60I-»T«-163 • Mesečna naročnina 200 din Cena io redlog zveznega proračuna letos. Po vskladjtvi stališč i odborov so ugotovili, da šota proračunskih izdatkov zmanjšana za 29 milijonov dinarjev. Do zmanjšanja proračunskih izdatkov je prišlo zaradi zmanjšanja izdatkov nekaterim ustanovam kot n. nr. upravi carin, upravi za državne materialne rezerve, upravi pomorstva in rečnega prometa ter upravi za ekonomsko to tehnično pomoč. teri proizvodi oproščeni davka na promet, pri nekaterih pa se bo ta davek zmanjšal. Z amandmajem zveznega izvršnega sveta na zvezni davek na dobiček kot ga je predlagal predlog družbenega plana, se predvideva oprostitev državnih posestev in zadrug od tega davka. To pa zaradi tega,- ker bi ta davek povečal njihove proizvajalne stroške, kar bi lahko povzročilo dvig cen kmetijskih proizvodov. Z druge strani pa amandma predvideva posebne določbe v primeru, če bi državno posestvo ostvarilo dobiček ob zmanjšani akumulaciji. V tem primeru bi se razporeditev dobička med državnim posestvom in okrajnim ljudskim odborom izyršila šele potem, ko bi bil plačan ves amortizacijski sklad. Zvezni Izvršni svet je dalje predložil tudi amandma, ki ureja vprašanje izkoriščanja sredstev, ki so gospodarskim podjetjem ostala na samostojno razpolaganje. Ta podjetja bodo v splošni investicijski sklad plačevala 50% sredstev za samostojno razpolaganje. Prav tako zvezni izvršni svet predlaga tudi ureditev odplačevanja anuitet zveznih investicij, kar ni bilo predvideno v predlogu družbenega plana. V amandmaju so posebej našteti objekti, ki böSo morali plačati te anuitete. O amandmaju na obračunske plače smo poročali včeraj. Vendar pa je treba dodati, da amandma na obračunske plače zagotavlja gospodarskim organizacijam možnost povečanja obračunskega sklada plač s sistemom udeležbe na dobičku do 10% v povprečku. Amandma zveznega Izvršnega sveta prinaša dosti sprememb tudi glede izkoriščanja deviznega sklada. Predlaga se, da izvozniki odstopijo centralnemu deviznemu sikladu določene vsote deviz po kurzu deviznega obračunskega mesta. To pa zato, da bi se izenačile razlike med tako imenovanimi čvrstim; in mehkimi valutami. Zvezn; izvršni svet bi bil pooblaščen, da ureja višino davka na dobiček iz deviznega poslovanja zato, da bi bil ta davek čim/bolj elastičen in da b; se lahko prilagodil gibanju tečajev na obračunskih mestih. V posameznih primerih bi zvezni izvršni svet lahko tudi povečal višino amortizacijskih skladov, katere bodo gospodarske organizacije koristile s plačevanjem v devizah. Določenim podjetjem nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa zastarelim podjetjem, bo namreč potrebna večja vsota od 10o/o amortizacijskega sklada za plačilo deviz za nakup onih predmetov in strojev, ki jih ni mogoče nabaviti doma. Da bi bilo mogoče čimbolj učinkovito urejati uvoz in izvoz je bilo predlagano, da se zvezni izvršni svet pooblasti, da lahko regulira izvoz m izvoz na ta način, da ju prepove ali Pa konti n g en ti ra. Zvezni izvršni svet bi tud; lahko določil najvišje cene onih proizvodov, pri katerih bi zaradi monopolnega položaja in pomanjkanja lahko prišlo do skoka cen. Tako elastični ukrepi omogočaj« lažje jn učinkovitejše poslovanje ter uspešno vplivajo na vse naše gospodarstvo. Na podlagi podrobne analize je zvezni izvršni svet prišel do zaključka, da bi skupna sredstva federacije bito mogoče povečati s povečano akumulacijo na podlagi večje proizvodnje in nižjih materialnih stroškov za 8481 milijonov dinarjev. Industrija in sploh gospodarstvo LR Hrvatske ni vprašala še 4574 milijonov dinarjev, LR Slovenija 3655 milijonov dinarjev in Bosna in Hercegovina 595 milijonov dinarjev. Iz teh povečanih sredstev zveze bi se povečal; izdatki za zvezne investicije in pa dotacije za LR Cimo goro in Makedonijo. Makedonija bi namesto 2660 milijonov dinarjev dobila 3987 milj. dinarjev. Ta povečana sredstva bi uporabila za melioracije in pa stanovanjsko izgradnjo. Črna gora pa bi dobila 4083 milijonov din namesto 3683 milijonov din V Istri so proslavili pomemben zgodovinski dan Raša, 2. marca. (Po telefonu.) V spomin na revolucionarne dogodke 1921. leta, ko so se labinski rudarji dvignili v oboroženo vstajo proti socialnemu in nacionalnemu tlačenju v tedanji kraljevini Italiji, za 37 dni prevzeli rudnik v svoje reke in ustvarili takozvano labinsko republiko, je drugi marec — dan, ko se je leta 1921 začela vstaja — proglašen za dan rudarjev Hrvatske. Proračunski izdatki zmanišani za 29 milijonov Svečanosti v ta namen so se začele že v ponedeljek 1. marca, ko so bile po vseh večjih, krajih labinskoga okraja svečane akademije, na obratih Strmec in Vinež, kjer so bile leta 1921 glavne borbe z redno italijansko vojsko, mornarico in fašisti, pa sol odkrili spominske plošče petimi padlim rudarjem, med katerifrä sta bila tudi dva Slovenca. Spominsko ploščo so odkrili tudi na sindikalnem domu v Podlabinu, kjer je v času labinske republike zasedal »Centralni komitS rudarjev« s kasneje v ZDA ubitim delavskim voditeljem Ivanom Pipanom. Tu je bil takrat sprejet tudi sklep o prevzemu rudnika v lastne roke rudarjev in sicer pod geslom: Kova je naša«, kar pomeni po naše »Rudnik je naš«. Glavna proslava je bila danes dopoldne v Raši pred poslopjem rudniškega upravnega podjetja, ko so že navsezgodaj v čast rudarskega praznika zagrmele detonacije številnih min in zatu- Spomenik padlim borcem 7 Piranu Koper, 2. marca. V Piranu bodo ob 13. obletnici ljudske vstaje Slovenije, dne 22. julija letos, odkrili spomenik padlim borcem. Spomenik bo izdelal kipar Oreste Dequal. Mestni odbor Zveze borcev je že začel z nabiralno akcijo. V Apatinu gradijo veliko rečno ladjo »Marjana V apatinski ladjedelnici, kjer so dogradili že celo vrsto rečnih plovnih objektov, gradijo sedaj med drugim veliko rečno tovorno ladjo »Marjan«, ki bo plula po Donavi in Savi, matično luko pa bo imela v Sisku. Ladja bo opremljena z Diesel motorjem 900 konjskih moči. Tako močnega motorja ninja doslej nobena naša rečna __M.B, kot je bilo pireje predvideno. V Cml gori bi se ta sredstva uporabila za stanovanjsko izgradnjo jn družbeni standard. Računajoč s temi naknadnimi sredstvi predlaga zvezni izvršni svet poivečanje proračunske rezerve za 1.7 milijard dinarjev. Ker so ukinjene subvencije zs gostinske usluge, ‘■-o prihranjenih 600 milijonov dinarjev. Ta zntsek bo šel v proračun, uporabljen pa bo za napredek turizma. Na drugi strani pa bi se s povečanjem zveznih Investicij in dotacij ljudskim republikam ter ostalimi izdatki zveze njena zadolžitev pri splošnem investicijskem skladu pri NB povečala za 1277 milj. dinarjev. M. P. Tovarna »Iskra« v Kranju izdeluje tudi že projektorje za predvajanje plastičnih filmov 3D Hladna vojna končana je po poročilih zahodnih agencij izjavil tujim novinarjem maršal Tito — Predsednik republike je tudi mnenja, da bi oborožitev Nemčije otežkočila njeno združitev lile sirene, rudarska godba pa je igrala budnico. Zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 5000 istrskih rudarjev in kmetov ter številne rudarske delegacije iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije, je začel Tomažo Dobrič, sekretar OK ZK in ljudski poslanec okraja Labin. Potem, ko so zopet zatulile sirene in zagrmele detonacije min v spomin na slavne dni leta 1921 ter 1941-1945, je le-ta prečital pozdravne brzojavke maršala Tita in člana izvršnega komiteja CK ZKJ Mihe Marinka. Nato pa so govorili Miha Trničič, član Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik centralnega odbora Zveze rudarjev Jugoslavije, nadalje ljudski poslanec Josip Sestan, Vinko Mi-levoj, član revolucionarnega rudarskega komiteja iz leta 1921, Meho Ložnica v imenu vseh rudarskih delegacij ter Marko Be-linič. Ob koncu pa sta spregovorila še sedanji direktor rudnika Mile Rukavina ter direktor rudnika za časa labinske republike ing. Dagober Marchlg. Vsi govorniki so naglašali socialno izkoriščanje in nacionalno preganjanje rudarjev za časa Italije in fašizma ter zavestno borbo labinskih rudarjev in končno uresničenje idej, za katere so labinski rudarji krvaveli že leta 1921, v sedanji sociali-l,z„tudiZkoDl.Megacsenj r4rdgov stični domovini. M. Smolinski Administrativni odbor Ljudske skupščine LAS se bo sestal 5. marca Predsednik administrativnega odbora Ljudske skupščine LRS je sklical 2. sejo administrativnega odbora v petek, dne 5. marca 1954 ob 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani na Trgu revolucije. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS Beograd, 2. marca. (Tanjug). Tuje ćsisopisne agencije so objavile danes izjavo predsednika republike Josipa Broza Tita tujim novinarjem na večerji, ki so jo priredili nijemu na čast prejšnji teden; v poročilih pravijo, da je predsednik republike pr; tem izrazil prepričanje, da je hladna vojna končana in je odstopila prostor diplomatskim posvetovanjem in pogajanjem med Vzhodom in Zahodom. V poročilih agencij je rečeno tudi, da se je po sodbi maršala Tita vojna nevarnost v zadnjih dveh letih zmanjšala. Kakor poroča zahodinonemška časopisna agencija DPA, je predsednik republike izjavil, da je berlinska konferenca deloma uspela in da je bil uspeh viden že iz poteka in tona konference in iz dejstva, da konferenca ni bila ustavljena. Glede nemškega vprašanja je predsednik izrazil mnenje, da bi vključitev Zahodne Nemčije v evropsko obrambno skupnost preden bi bilo rešeno nemško vprašanje, še bolj odmaknila združitev Nemčije In jo otežkočila. Med živahnim razgovorom s tujimi novinarji, je rečeno dalje v poročilu DPA, so maršala Tita med drugim vprašali tudi glede odnosov med Jugoslavijo in vzhodnimi državami. Poročilo agencije pravi, da je maršal s tem v zvezi dejal, da je normaliziranje diploma tskih stikov med Jugoslavijo in vzhodnimi državami v začetnem stanju in se počasi razvija, za normalizacijo gospodarskih zvez pa še ni nobenega znamenja. Ponovno je izrazil pripravljenost Jugoslavi- je, da hoče voditi neodvisno politiko do Vzhoda in Zahoda. Po poročilu agencije Reuter je predsednik republike izjavil tudi, da v določenem smislu optimistično gleda na sestavo nove italijanske vlade, ker se mu zdi, da ima predsednik Scelba smisel za stvarnost. Pripomnil je, da je med Jugoslavijo in Italijo vrsta problemov, ki jih je treba reši-ti in da bi se po njegovi sodbi tu nekaj dalo storiti. Poročilo pravi, da je maršal izrazil obžalovanje, da imata državi, katerih gospodarstva se med seboj lahko dopolnjujeta, tako slabe gospodarske zveze. Reuter tudi- poroča, da je predsednik republike v zvezi s sklepom, naj hi tudi Kitajska sodelovala na ženevski konferenci, dejal, da Je v skladu s stališčem Jugoslavije, da je treba Kitajsko pritegniti k mednarodnemu sodelovanju, da bi se rešili razni mednarodni problemi. V poročilu agencije je rečeno, da je maršal Tito dejal, da Jugoslavija nima namena ponuditi KltajSk; izmenjavo diplomatskih predstavništev, ker je Jugoslavija nekoč že sprožila to vprašanje, pa n,; dobila odgovora, zato se ne bi hotela še enkrat izpostaviti taki možnosti. Predsednik republike je dalje dejal, kakor pravi poročilo agencije Reuter, da bo Jugoslavija ostala pri svojem stališču — da hoče biti izven Atlantskega pakta, da pa nima nič proti temu, da sta njeni zaveznici iz Balkanskega pakta — Grčija in Turčija enakopravni članici Sejo predsedstva stalne konference mest FLRJ Beograd, 2. marca. Predsedstvo stalne konference mest in mestnih občin je na današnjem Maršal Tito rudarjem istrskih premogovnikov za proslavo labinske republike Raša, 2. marca. Ob proslav; dneva rudarjev in 33. obletnice Labinske republike je prejel kolektiv istrskih premogovnikov od gener. sekretarja predsednika republike dr. Jožeta Vilfana naslednjo brzojavko: »Prejeli smo vaše vabilo, naj bi tovariš Tito prišel na proslavo dneva rudarjev Hrvatske in obletnico zgodovinske Labinske republike. V imenu maršala Tita se vam najprisrčneje zahvaljujem za pozornost, pozdrave in želje, ki ste mu Uh poslali ob vaši proslavi. Tovariš Tito obžaluje, ker mu ni mogoče priti in pošilja s tem vsemu kolektivu svoje najboljše želje za plodno in uspešno delo, da bi v prihodnje dosegli še mnogo uspehov pri graditvi naše domovine.« General Peko Dapčevič v Kairu Kairo, 2. marca (AFP) Po vrnitvi iz Etiopije je generalni polkovnik Peko Dapčevič danes prispel v Kairo, kjer bo ostal nekaj časa. V Etiopiji je bil kot posebni odposlanec predsednika republike Josipa Broza Tita. sestanku določilo dnevni red letne skupščine te organizacije, ki bo od 5. do 8. maja v Splitu. Glavno vprašanje na skupščini bo proučevanje problemov socialne politike in socialne zaščite, posebno zaščite mater in otrok. Material za proučevanje teh vprašanj bodo pripravili strokovnjaki zveznega izvršnega sveta in strokovne komisije ljudskih odborov. Na skupščini v Splitu bo podano tudi podrobno poročilo o sestanku v Sarajevu, na katerem so razpravlja-li o izgradnji stanovanj, ter poročilo s sestanka y Beogradu, ki bo 15. Tucrca ;n na katerem bodo govorili o mestnem prometu. Kot navadno, bo na skupščini p-ečitar.o letno poročilo o delu stalne konference mest in izvoljeni bodo novi organi te organizacije. Na današnjem sestanku je bilo sklenjeno, da se ustanovi pri stalni konferenci komisija, ki bo proučevala stanovanjska vprašanja ter dajala predloge predsedstvu in skupščini stalne konference mest. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba na sestanek, ki bo 15. marca, povabiti tudi zainteresirana Industrijska podjetja, posebno ker so dani objektivni pogoji za izdelavo trolejbusov. Predsedstvo J« podrobno razpravljalo tudi o nedavnem sestanku predstavnikov nacionalnih rvat mest v Haagu. O tem Je poročal sekretar «talne kon-BfiBl firetgi Bjeličič. Ait3ant®kr-.ga pakta. Pripomnil je, da Jugoslavija dobiva orožje in vojaško opremo kot pomoč od Zahoda, da pa dobave žal zaostajajo, zlasti glede letal, topništva in tankov. Agencija France Presse poroča, da je predsednik Tito, odgovarjajoč na vprašanje glede Milovana Djilasa, izjavil, da ta dogodek ne bo mogel zavreti začetega procesa demokratizacije niti spremeniti njegovega poteka. Zahvalni brzojavki Stephanopulosa in Köprälüja Beograd, 2. marca. (Tanjug) Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je prejel od turškega ministra za zunanje zadeve Fuada Köprü-lüja brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje . za sporočilo, poslano ob obletnici podpisa ankarskega sporazuma. V brzojavki je rečeno: »Toplo se zahvaljujem za Vaše ljubeznivo in prijateljsko sporočilo. Ker ste eden izmed najbolj dejavnih tvorcev ankarskega sporazuma, Vam pripada polno priznanje tistih, ki so iskreno zvesti stvari miru in uspehom, ki jih je pokazal naš sporazum v prvem letu svojega obstoja. Vsi mi v Turčiji smo prepričani, da se bo ta sporazum čedalje bolj poglabljal, v največjo korist naših treh držav in vseh držav dobre volje. Bodite prepričani o mojem najiskrenejšem prijateljstvu.« Brzojavka, ki jo je državni sekretar Koča Popovič prejel od grškega' ministra za zunanje zadeve Stephanosa Stephanopulosa, izraža zahvalo za sporočilo jugoslovanskega državnega sekretarja ob obletnici podpisa ankarskega sporazuma. V brzojavki je rečeno: »Prisrčno se Vam zahvaljujem za sporočilo ob obletnici ankarskega sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Rad bi poudaril, da je bilo minulo leto z Vašo dragoceno pomočjo plodno in bogato uspehov v skupnih naporih, da bi utrdili naše zveze in dali sodelovanju naših narodov ustvarjalno vsebino. Prepričan sem, da bo ankarski sporazum, navdahnjen z visokimi načeli Organizacije združenih narodov, tudi to leto dal svoj dragoceni prispevek skupni stvari miru in mednarodne varnosti.« Gunner Myrdall pri maršalu Titu Beograd, 2. marca. Predsednik republike Josip Broz -Tito je sprejel danes ob 12. uri v Belem dvorcu izvršnega sekretarja evropske ekonomske komisije Organizacije združenih narodov g. dr. Gun-narja Myrdalla. Pri sprejemu sta bila navzoča generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan in državni podsekretar za zunanje zadeve Bogdan Cmobmja. Predsednik republike je po sprejemu pridržal g. dr. Myrdalla na kosilu. Norveški poslanik odpotoval iz Beograda Beograd. 2. marca (Tanjug) G. Erik Braadland, dosedanji izredni poslanik in pooblaščeni minister Norveške v Jugoslaviji, je danes zapustil Beograd in odpotoval na svojq novo službeno mesto. Zunanjetrgovinska zbornica ni potrebna Ljubljana, 2. marca. Dane* do-Podrin* J« bil v sejni dvorani toaovieiek« sboamic* z« Slovenijo' v Ljubljani plenom zunanjetrgovinskega odbora te zbornice. Udetežiilo se K* j« ned 120 predstavnikov nalih vseh količkaj vidnejših uvoasno-izvoomih to iindustirijekih podjetij, s drugimi besedami, plenum je predstavljal zbor slovenskih gospodarstvenikov, ki je tehtno obravnaval vpraSanja dnevnega reda. Pod prvo točko je bila razprava e predlogih za pospešitev izvoza v amislu sklepov na nedavni letni skup-ičind zbornice v Maribora. Tu je bilo ugotovljeno, da načrti novih uredb o deviznem poslovanju, ki se pripravljajo, že kažejo na to, da prihajamo končno le k temu, da upoštevajo se-etavljalci uredb utemeljene pripombe tie tih, ki bodo s svojo dejavnostjo izvrševali te nredbe. Ne glede na to •o d,r letati iznašali primere, do kakšne škode pride lahko za naša izvozna in proizvodna podjetja, ker •e rešujejo nekatera vprašanja prepočasi. O tem so govorih tov. Pečovnik iz rudnika svinca v Mežici, zastopnik Litostroja in mnogi drugi. Spričo strokovnosti vprašanj, ki v glavnem ne zanimajo širše javnosti, ze danes ne spuščamo v te probleme. Nekoliko drugače je s načrtom, da bo 9. t. m. v Beogradu ustanovna skupščina zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Ustanovitev te zbornice je določena z noro nredbo o trgovinski dejavnosti, v kateri je med drugim rečeno, da je članstvo v tej zbornici, ki se ustanovi, obvezno za vsa uvoznoizvozna podjetja. Svoje stališče do ustsnoviitve zunanjetrgovinske zbornice so zavzeli člani Trgovinske zbornice Slovenije že na svoji letošnji skupščini v Mariboru. Takrat so ugotovili, da interesi slovenskega im jugoslovanskega gospodarja kot celote ne zahtevajo ustanovitve take zbornice in so to ugotovitev tudi dokumentirali. Danes je. prišlo to mnenje le ostreje in odločneje do izraza. Bližnjo ustanovitev zunanjetrgovinske zbornice so delegat! plenuma označili kot poskus, da se zopet centralizira zunanja trgovina in da dobi nova zbornica, čeprav gre tu za družbeno organizacijo, že vnaprej značaj nekakšnega administrativnega aparata kot podaljška upravnih organov, ki danes usmerjajo zunanjetrgovinske posle. Razprava je ugotovila, da je treba preprečiti, kar ae je zgodilo ob ustanovitvi danes že pokojne zvezne trgovinske zbornice. Tudi takrat so mnogi pred ustanovno skupščino zavzeli odklonilno stališče, vendar je bila zbornica nato le ustanovljena in živela dobro poldnico leto, ne da bi po mnenju članov današnjega plenuma, ki so o tem razpravljali, izpolnila naloge, ki si jih je zadala. Za delo zvezne trgovinske zbornice je bilo po mnenju plenuma značilno. da 1. niso imeli uslužbenci te ebomice nobenih direktnih stikov z republiškimi trgovinskimi zbornicami in industrijo in da so sprejemali predloge teh družbenih organizacij oziroma podjetij z nerazumevanjem ah celo omalovaževanjem iu da 2. «parat ni bil dorasel nalogam. O tem oriča dovolj primerov. Vse kale. da bi prav isti aparat prišel sedaj v zunanjetrgovinsko zbornice, ki naj bi nekako postala naslednik biv- ie zvezne trgovanju zbornice •P1»*0 tega n m U stvari prav nit Predsednik zbornice tov. Cunder je nato članom plenuma obrazložil, da solidna zunanja trgovina m mogoča brez sodelovanja republiških zbornic to da zunanjetrgovinskih vprašanj ni mogoče reševati izolirano od vprašanj vsega drugega gospodarstva. Zato *e zavzema slovenska republiška trgovinska zbornica, zato, da ima vsaka republiška zbornica poseben odbor za zunanjo trgovino, vse republiške zbornice skupaj pa koordinacijski odbor, ki rešuje, kakor je bilo povedano že na skupščini v Mariboru, vsa za vse republike {n vso državo kot tako pomembna vprašanja g področja blagovne menjave. Ta odbor bi se sestajal po potrebi, imel bi pa glavni sekretariat z enim sekretarjem za notranjo Hanam zunanjetrgovinskega odbora Trgovinske zbornice LB Slovenije se Je soglasno izrek j 1 proti ustanovitvi zvezne zunanjetrgovinske zbornice Kmetijstvo naše republike v Totu 1954 se povečala to «ihn z« zunanjo problematiko. Sekretariat za zunanjo problematiko naj M bil posvetovalni organ ekonomskega oddelka državnega sekretariata za zunanje zadeve, id skrbi za to, da se vodi enotna zunanjetrgovinska politika. Po mnogih predlogih, ki so drug drugega dopolnjevali, je plenum končno sprejel predlog, da predloži Trgovinska zbornica Slovenije za dnevni red sestanka vseh republiških trgovinskih zbornic v Zagrebu dne S. in 6. t m. kot posebno točko ustanovitev zunanjetrgovinske zbornice ln stališče republiških trgovinskih zbornic do te ustanovitve. Na zagrebškem sestanku naj se izdela ustrezna resolucija, ki jo poneso zastopniki sestanka v Beograd še pred 9. marcem pristojnim organom oblasti, namreč ak«mu odboru skupščine oziroma ljudski «kup-«čtoi sami. Z» prmer, da na la-grehtom medrepubliškem sestanku »e bi prišlo do enotnega stališča, j« plenum sklenil, da dä trgovinska zbornica T.R Slovenije svoj predlog v že navedenem smislu zvezni ljudski •kupščfcni sam« ta da ae ustanovne skupščine zunanjetrgovinske zbornice v Beogradu dne 9. marca ne udeleži noben predstavnik slovenske industrije in trgovine. S tem sklepom bo »ezmanilo predsedstvo trgovinske zbornice LR Slovenije po pooblastilu današnjega plenuma vse poslance zborov proizvajalcev v ljudski Skupščini FLRJ ja v ljudski Skupščini LR Slovenije. fr Ob p o. prečni letini naj bi proizvodnja za 5% Predstavniki gorenjske industrije so izmenjali misli Vrednost v letu 1953 ustvarjenega družbenega proizvoda v kmetijstvu je v Sloveniji znašala 25,7 mllijarddln. Pozni mraz v maju je povzročil nad 2 milijardi škode v vinogradništvu in sadjarstvu. V drugih kmetijskih panogah je bila letina dobra, celo nekoliko nad povprečjem. V celoti se je kmetijska proizvodnja v letu 1953 povečala v primeri z letom 1952 za 3%. Nedvomno je na kmetijstvo lani ugodno vplivala reorganizacija kmetijskih zadrug, s čimer so bili podani pogoji za še demokratičnejši razvoj na tem področju. Danes je tudi kmetijska proizvodnja osvobojena vseh administrativnih vezi, nova uredba o kmetijskem zadružništvu, ki predvsem daje poudarek proizvodnji, novi davčni sistem na osnovi katastra, predvidena sprostitev prometa s kmetij- skimi zemljišči pa odpirajo nove možnosti pobudi kmetijskih proizvajalcev. Investicije v kmetijstvu so bile v letu 1953 realizirane v višini 1,5 milijarde din. Medtem ko so bile v letu 1952 izvedene investicije s pomočjo državnih kreditov, so bila v letu 1953 v navedenem znesku udeležena v znatni meri tudi zadružna posestva. Investicije so sldžile za postavitev večjih mlekarn in agroservisnih delavnic, za nabavo mehanizacije, obnovo nasadov, melioracije itd. Pomanjkljivosti v organizaciji trgovinske mreže, visoki prevozni stroški, pomanjkanje skladišč in neupravičeni zaslužki trgovskih podjetij so povzročili, da je ostal del kmetijskih pridelkov nezajet oziroma, da je potrošnik kupoval po previsokih cenah. Delavci premalo poznajo nove uredbe — Brez izdelanih elaboratov ni kreditov Jesenice, 2. marca. Na pobudo okrajnega odbora SZDL Je sklical okrajni sindikalni svet posvetovanje direktorjev, predstavnikov del. svetov in sindikatov vseh Industrijskih podjetij radovljiškega okraja. To Je prvo tako posvetovanje v Sloveniji in nedvomno je pobuda, ki Jo bo vredno posnemati. Posvetovanje je toliko bolj pomembno zaradi tega, ker Je bilo sklicano prav na pobudo Socialistične zveze, ki se bo morala vedno bolj zanimati za gospodarske In druge probleme v tovar nah. Nedvomno Je, da Je to ena najvažnejših nalog politične organizacije, ki je doslej marsikje ta vprašan jla preveč zanemarjala. Na zasedanja so ugotovili, da so v mnogih kolektivih delavci vse premalo seznanjeni z novimi uredbami in da prav od tod izvirajo vse nepravilne težnje. Delavci na primer menijo, da jim je odstotek obračunske plače tako ali tako zagotovljen in da ni vse skupaj prav nič odvisno od proizvodnje. »Delavcem bo treba vendar čimpreje razložiti, da je treba slednji dinar za plačni sklad ustvariti in opravičiti z izdelkom. Najprej je treba denar zbrati, da bi ga potem lahko delili« — je dejal v uvodnih besedah tov. Dante Jasnlč, predsednik upravnega odbora jeseniške železarne. Ker ta preprosta resnica ni povsod Jasna, bo naloga sindikatov, da jo čimpreje pravilno raztolmačijo v kolektivu. To so uvrstili prav zato med številne sklepe tega poslovanja. Pokazalo se je, da bi mnogi kolektivi tudi želeli kredite, ■ katerimi bi si kupili nove stroje, kajti strojni park je v mnogih podjetjih močno izrabljen. Le težko je dokazati, da so sredstva, s katerimi razpolagamo po pianu v letošnjem letu zaradi važnejših zgradb, potreb armade itd., izčrpana, saj bi okraj, če bi hotel izvesti svoje načrte, potreboval okoli 2 milijardi dinarjev, medtem ko bo zbral le okoli 509 milijonov. Kroparjl so zato v dokaj neugodnem položaju in bo morda le koristno, da razmišljamo o njihovem predlogu. Stroji, s katerimi so tik pred vojno izdelali v Sisku Letos bodo v velikem metalurškem kombinatu Sisak izročeni svojemu namenu še trije pomembni obrati, in sicer jeklarna, livarna in aglomeracija. Jeklarna v Sisku bo proizvajala jeklo predvsem za tovarno brezšivnih jeklenih cevi. Poskusno obratovanje te tovarne v sklopu metarurškega kombinata Sisak se bliža koncu in s tem rastejo tudi potrebe po jeklu. Železarni na Jesenicah in v Zenici ne moreta več kriti čedalje večjih naročil. Zaradi tega tudi pospešeno grade jeklarno v Sisku. Sprva so nameravali postaviti v tej jeklarni plinske generatorje, zaradi ekonomične j še proiz- Evrovo v lesni krizi Pri primanjkljaju 10 milijonov m* propada 60 milijonov ms odpadkov — Äpel stutt-gartskega kongresa na delegate — Odraz evropske krize tudi v Jugoslaviji V dragi polovici lanskega leta Je organizirala organizacija za poljedelstvo in prehrano (FAO) Organizacije združenih narodov y Stuttgartu veliko posvetovanje, ki se ga je udeležilo iz evropskih in čezmorskih držav nad 309 delegatov. Kongresa, na katerem so razpravljali o vzrokih lesne krize, ki je zajela vso Evrrpo, se je udeležil tudi ing. Oskar Jug. O svojih vtisih je poročal v okviru predavanja »Dvig proizvodnosti v lesnem gospodarstvu in izhod iz lesne krize v Evropi in to v Društvu inženirjev in tehnikov v Ljubljani. iz tega predavanja posnemamo naslednje: Stuttgartski kongres Je ugotovil, da leze evropsko gozdno gospodarstvo spričo sedanjega gospodarjenja z lesom bolj in bolj v krizo, ki jo bo treba čim prej paralizirati s tem, da uravnote-iimo proizvodnjo in potrošnjo lesa. Glavni vzroki za nastanek krile so namreč: 1. skrajno neekonomično ravnanje z lesom, 2. skrajno slabo izkoriščanje lesnih odpadkov in 3. nizka proizvodnost dela v lesnem gospodarstvu. Evropi primanjkuje letno po sedanjih ugotovitvah nad 10 milijonov m* lesa, obenem pa propada, ker jih ne izkoriščajo, 60 milijonov m1 lesnih odpadkov. Stuttgartski kongres Je razpravljal o tem, kako doseči, da bi se teh 60 milijonov m* odpadkov izkoristilo in predelalo v kompakten les ter končne izdelke, s tem kril primanjkljaj ter spravilo lesno gospodarstvo zopet v normalno stanje. Mnogo bi se dalo doseči tudi z dvigom storilnosti dela v lesnem gospodarstvu v evropskih državah na stopnjo storilnosti v ZDA, kjer je ta spričo odlične organizacije dela in delovnih procesov na zavidljivi višini. Glede uspehov, ki jih imajo na področju lesnega gospodarstva ZDA, je kongres ugotovil, da so razlogi zanje v dejstvu, da D razpolaga ta država z velikanskimi viri surovin, 2) plasira svoje Izdelke na izredno razsežno tržišče In 3) razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi, ki omogočajo me-kaniziranle lesne Industrije do Skrajnosti. Zelo mnogo Je bilo na kongresu govora o visoki ceni lesa, ki je v vseh evropskih državah po vojni izredno narasla, namreč povprečno za 570 •/•. Med ukrepi, ki naj bi vplivali na pocenitev lesa, je kongres navedel predvsem potrebo, da se gozdarstvo moderno mehanizira, da se zgradi ustrezna mreža gozdnih cest in drugih komunikacij, da se zmanjšajo v lesni industriji nepotrebne oziroma odvečne kapacitete in da sc v lesni proizvodnji racionalizira oziroma intenzivira delo ter v največjem možnem obsegu izporisti-jo odpadki. Kongres je na vse prisotne delegate apeliral, da združijo vse svojo sile v mednarodnih združenjih in da prenašajo izkušnje iz obrata v obrat in nenehno raziskujejo, kateri delovni procesi so najbolj ekonomični in s katerimi je mogoče najbolj in najhitreje dvigniti proizvodnost dela v lesnem gospodarstvu, da najde Ev-roipa rešitev iz sedanje hude krize. Svoj odraz ima evropska lesna kriza tudi v Jugoslaviji. Les je tako vsestransko uporabna surovina, da je še vedno ni mogoče zamenjati z dragimi snovmi. Industrializacija naše države je nujno posegla v lesni sklad naših gozdov, kar pa je treba sedaj, koliko se le da, popraviti. Znano nedavno posvetovanje vseh, ki imajo tako ali drugače opraviti z lesom, v Celju dokazuje, da so naši gozdarji že začeli razmišljati o tem, kako bi prišli tudi mi iz zagate.. Seveda je zato potrebno, da sklepi celjskega posvetovanja ne ostanejo na papirju, temveč da ukrepa oblast še strože in brez sentimentalnosti, kajti sicer ne bomo izdravili našega gozdnega in lesnega gospodarstva. Ne gre za to, da bi dvigali prah brez potrebe! Dejstvo je, da so naši gozdovi silno izčrpani ln da potrebujejo neprimerno več nege, kakor so je bili deležni doslej. Naloga lesne industrije pa je, da izkorišča les kar najbolj intenzivno in da tresno premisli, ko se loteva kakšne proizvodnje, ali je morda le ne bi bilo mogoče spraviti v tek z uporabo drugih surovin in ne ravno lesa. Ing. s. M. TO« ton izdelkov, so naredili leta 1S50 1800 ton, 1. 1952 2100, lani pa celo 2753 ton izdelkov. Res, da so dobili nekaj novih strojev, pred« vsem pa so dosegli te uspehe z boljšo organizacijo dela. Kljub tako veliki proizvodnji so lahko zadovoljili v preteklem letu le 69V« potreb našega trga. Kroparji so prosili za kredit (166 milijonov) in dobili tudi garancijsko pismo okraja, vendar pa jim je bil kredit odklonjen. No direktor je šele na koncu svojega izvajanja povedal, da niso izdelali elaborata in Je potemtakem razumljivo, da KropaTjem niso ustregli. Drugi kolektivi, n. pr. jeseniška železarna, so dobili kredite, vendar le na podlagi dobro izdelanega elaborata. V diskusijo so posegli nato še' predstavniki elektrogospodarstva iz 2irovnice, gozdne uprave, podpredsednik OLO tov. Bračič, direktor jeseniške tovarne in mnogi drugi, ki so nakazali še druge važne probleme in izmenjali izkušnje, ki bodo koristile nedvomno vsem kolektivom. Prav to izmenjavanje izkušenj je menda največja prednost tega posvetovanja, kajti kolektivi bodo nedvomno lahko delali uspešneje in zato so med sklepe uvrstili tudi sklep, da se bodo še večkrat zbrali na podobna posvetovanja. M. S. Sneg se taja — vode naraščajo Porast vodnega stanja na Savi, Neretvi in Kolpi Beograd, 2. marca. Vodno stanje Save pri Krškem in Zagrebu se Je danes zvišalo za en meter, pri Bosanskem Brodu ln Samcu za 1,4 metra, a pri Sisku in Jesenovcu za dva metra, v spodnjem toku Save se nivo vode znižuje. Kolpa je narasla za 1,8 metra, medtem ko je stanje na drugih pritokih Save normalnejše. Danes je zelo hitro narasla tudi Neretva pri Jablanici, kjer je poplavljena železniška proga in začasno ustavljen promet. Vodno stanje na Savi, Kolpi in drugih pritokih Save, je še vedno za okoli tri metre pod stanjem, ko navadno prič-no z delom redne obrambe proti poplavam. Na Savi pri Samcu je led očiščen od Samca do ustja Drine led poka, venadr se še ne premika. Led je očiščen tudi na Drini pri Zvorniku. Enote jugoslovanske ljudske armade še vedno razčiščujejo Donavo v Djer-dapu. Na veliki Moravi se led premika od Varvarina do Ćuprije. Uprave za vodno gospodarstvo ljudskih republik Srbije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine so Izvršile priprave za obrambo proti eventualnim poplavam. Zaradi porasta Save ln njenih pritokov je prebivalstvo neprestano pripravljeno. za obrambo proti poplavam. Poplave v črni gori Titograd, Z. marca. Danes so bile na Cetinju, kjer je preteklega meseca padlo največ snega v državi, večje poplave, ker v Crni gori že dva dni dežuje. Zaradi tega je bilo danes iz enega dela mesta izseljenih okoli petdeset družin, ker Je v njihova stanovanja vdrla voda. Mestna občina na Cetinju bo poskrbela za te družine. Ustavljen promet na progi Sarajevo-Mostar Sarajevo, 2. marca: Zaradi hitrega taljenja snega in zaradi dežja je Neretva nanadno pri Rami močno narasla ter prodrla skozi železniški predor, da je ustavljen promet na progi Sarajevo—Mostar. Tudi druge reke v Bosni in Hercegovini stalno naraščajo. Vendar še ni nevarnost poplav. Prekrški, simpatije po obrazu in še kaj Jeklarna, livarna in aglomeracija — trije novi objekti železarne vodnje pa bodo ogrevali Siemens - Martinove peči s plinom, ki ga bodo dobivali spočetka iz kavperjev obeh plavžev ter iz rafinerije v Sisku, pozneje pa po plinovodu iz Janje lipe. Aglomeracija je že dograjena. Sedaj čakajo na opremo, ki bo prispela deloma . iz naših tovarn in iz ZDA. Priprava rude v modernem obratu, ki ga imenujejo aglomeracija, bo pripomogla, da bo taljenje rude v plavžih hitrejše in ekonomičnejše. Predhodna priprava rude v aglomeraciji bo omogočila za okoli 10% ali za 4 vagone večjo proizvodnjo železa na dan. Dela napredujejo tudi na gradbišču livarne, ki bo začela obratovati predvidoma konec leta. Volitve delegatov za UL kongres Zveze komunistov Slovenije V Sloveniji so v teku organizacijske priprave za III. kon. greš Zveze komunistov Slovenije, ki bo, kakor računajo, 10. aprila v Ljubljani. Sedaj volijo delegate za kongres. V Ljubljani so osnovne organizacije v glavnem že izvolile delegate za uvodno konferenco, na kateri bodo sodelovali skupno z delegati mesta ln okraja Ljubljana okolica, ker so mestne in okrajne organizacije že spojene v eno. Na tej konferenci bodo izvolili za IH. kongres okrog 50 delegatov. Tudi v drugih krajih Slovenije so volitve za uvodne okrajne konference Zveze komunistov Slovenije, na katerih bodo izvolili določeno število dele. gatov. Izročitev odlikovanja Miroslavu Krleži Zagreb, 2. marca. Predsednik republiškega izvršnega sveta Jakov Blaževič je izročil danes književniku Miroslavu Krleži red Junaka socialističnega dela, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Pri izročitvi odlikovanja so bili navzoči podpredsednik izvršnega sveta Ivan Krajačič, sekretar Jure Ivezič in čian republiškega izvršnega sveta Anka Berus. »Vesna« v Beograda Beograd, 2. marca. Nocoj je bila v Beogradu za javne politične in kulturne delavce premiera slovenskega filma »Vesna«. Za film je v Beogradu veliko zanimanje in ga bodo od jutri dalje predvajali v vseh kinomatografih. Doslej je film gledalo nad 210 tisoč ljudi, okoli 20 kritik pa se je o njem zelo pohvalno izrazilo. LJUBLJANA, 2. marca. Odkar se je leta 1949 iz pet nacionaliziranih in slabo ali sploh neopremljenih obrtnih obratov ustanovilo Strojno kovinsko industrijsko podjetje v Vižmarjih pri Ljubljani — »SKIP«, se je Število delavcev povečalo od 73 na 240, vrednost njegove letne proizvodnje pa od takratnih 50 milijonov dinarjev (po današnjih cenah) na 400 mnijonov dinarjev v letu 1953. To je nedvomno uspeh, ki bi ga morali brez pridržka pohvaliti, če ne bi bilo prišlo pri tem podjetju do hudih finančnih prekrškov, ki so bili možni zaradi več kot lo-kaLpatriotične miselnosti organov delavskega upravljanja in neodločnega stališča direktorja Smrekarja. S tem, da so zahtevali od raznih privatnih obrtnikov račune za dela, ki v času te zahteve 5e niso bila izvršena oziroma sploh niso bila izvršena nikoli, je podjetje v letu 1952 utajilo dohodke in s tem prikrajšalo skupnost na družbenem urispevku, na prispevku za socialno zavarovanje in na davku na plače za skoraj 11.5 milijonov dinarjev. Pri Izvajanju prekrškov v podjetju je še prav posebej pomagal njegov avto-moto krožek, ki Je svojo zgrešeno dejavnost v času razkritja opravičeval s potrebo kadrovske vzgoje. Ta krožek je n. pr. kupil od privatnikov vrtala plošče, ki jih nrodri podjetju za znesek 900.000 din, pri čemer Je zaslutil skoraj wo.ono dinarjev. Ta zaslužek Je šel za izlet članov krotka na PMtHčka jezera. In za strdke »študijskega* Izleta v Avstrijo. 7: nekim 'sodobnim. Čeprav manjsi-m zaslužkom so nekoč plačali strogke »teh- Nabava ♦TfTTicnoirtnih lefal Beograd, 2. marca. Jugoslovanski »Aano-transport« je že pričel realizirati sredstva zveznega družbenega plana, namenjena za nabavo novih letal. Te dni bodo predstavniki JAT odpotovali v Kalifornijo, kjer bodo sklenili pogodbo za nakup novih aparatov. Po tej pogodbi bo JAT dobil že ta mesec prvo letalo, do konca prvega polletja tega leta pa še dve letali v skupni vrednosti nad milijardo dinarjev. Letala bodo dvomotorna z 48 sedeži, zelo primerna za promet na srednjih progah z brzino 450 km na uro ter z avtomatskim reguliranjem pritiska. Z uvedbo teh letal bo izboljšan notranji letalski promet ter skrajšan čas letenja v Pariz, Frankfurt in Istambui. Avstriji vračamo energijo Elektroenergetski sistem Slovenije je že v soboto odpovedal omejitev električne energije. Industrijski obrati v Sloveniji, pa tudi privatni potrošniki imajo zopet skoraj toliko električne energije, kakor jo običajno porabijo. Elektroenergetska situacija v Sloveniji se je izboljšala predvsem spričo dotoka vode na Soči, Savi in v Vinodolu. Na Dravi se je dotok vode povečal le neznatno. V Sloveniji obratujejo redno vsi večji industrijski obrati, med drugim tudi tri železarne: jeseniška, ravenska in štorska. Razen tega pa smo že začeli vračati Avstriji električno energijo, ki so nam jo dobavljale med najhujšo energetsko krizo tamkajšnje elektrarna. ničnega« posveta pri »Slepem Ja-nezu«. Tudi ploščice, ki so jih kupili pri »Gradbenem materialu« v Vižmarjih so preprodali za desetkratno nabavno ceno. s tem, da so privatniki preko kTožkov izvrševali razna popravila, so se učinkovito izognili veljavnim predpisom o plačilnem skladu. Izkazani dohodek so zmanjševali tudi s tem, da so knjižili razne investicije na režijske stroške. Mnoge nepravilnosti so se že dlje časa dogajale tudi pri trgovskem podjetju »Merkur« v Ljubljani. Direktor tega podjetja je n. pr. dvakrat potoval z osebnim avtom na Dunaj, podjetju pa je predložil stroške v znesku 2D.0U0 din oz. 33.000 dinarjev. Dalje si je dal pri blagajni podjetja izplačati vzorce, ki jih je prinesel s seboj brezplačno, v popravljal-nici dežnikov tega podjetja je organizacija dela in evidence tako slaba, da kontrola ni mogla ugotoviti dejanskega stanja. Izven dvoma je le to, da sta se davek na promet in davek na usluge napačno obračunavala. Direktor je osebno vodil prav svojo personalno politiko in odnos do kolektiva. Da bi imel ljudi v svojih rokah, je zlasti rad nameščal v podjetju ljudi, ki se jih drži madež sodelovanja z okupatorjem. Celo take brez državljanskih pravic je imel v svojem kolektivu. Delavce in nameščence, ki so odobravali njegove diktatorske metode, je hvalil, čeprav tega po svojem delu niso zaslužili; kjer je hilo mogoče, pa je grajal, črnil in po možnosti odpustil zlasti politično zavedne delavce, ki so imeli dovolj poguma, da so mu očitali njegovo napačno ravnanje. Tretji list v troperesni deteljici Je podjetje »Remont n«. Tu so se finančni prekrški začeli najprej pri sestavljanja tarifnega pravilnika. Ljudem so dajali višje kategorije, kakor so jim šle, in v tretje jim je res uspelo, da Je nadrejeni sindikalni organ pravilnik potrdil. Nepravilno so knjižili razne izdatke in preprodajali material. To je prekršek, za katerega lahko danes organ oblasti podjetje po novih predpisih likvidira. Pri prodaji keramičnih ploščic za celjsko bolnišnico so na primer zaslužili en milijon dinarjev. Dragi milijon so si iztisnili na račun preveč zaračunane amortizacije. Za knjigovodske predpise se v tem podjetju niso dosti menili. Vse te stvari so preiskovale v navedenih podjetjih komisije, ki jih je v ta namen imenoval mestni ljudski odbor. Poročila komisij so obravnavali danes na XXIV. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev. Po daljši razpravi, ki je bila dokaj zanimiva, sta oba zbora odobrila sklepe poročil, po katerih se zaradi navedenih prekrškov direktorji vseh treh podjetij odstavijo, glede manipulacij v podjetju »SKIP* pa bo končno besedo tako imelo sodišče. Imenovane so bile tudi komisije. ki bodo razpisale natečaj za mesto direktorjev v teh podjetjih. Pod drago točko sta obravnavala oba zbora odlok o uporabi planinskih Instrumentov za leto 1954. Ta odlok sta zbora sprejela z amandmajem, ki ga je dal ljudski odbornik Pečar in po katerem se projektantska podjetja ne izvzamejo od dolžnosti plačevanja predvidenih dajatev skupnosti, da pa se s temi dajatvami zaenkrat iz utemeljenih razlogov, dokler o zadevi ne bo dokončno odločila zvezna ljudska skupščina, prizanese Električni cestni železnici, Plinarni in podjetju »Udarnik« v sestavu Aerokluba Ljubljana. Od 70 članov mestnega zbora Je bilo prisotnih 46, opravičilo se Jih je 13, 11 pa jih kratkomalo ni prišlo na zasedanje, v zbora proizvajalcev, ki šteje 60 odbornikov, so bile te številke 47, 4 in 9. Kako omejiti mladinski kriminal? Konferenca o problemih mladinskega kriminala Maribor, 2. marca. Na pobudo obeh »vetov za notranje zadeve mesta in okolice Maribora je bila danes v Mariboru konferenca, na kateri so ob udeležbi ^oblastnih in skrbstvenih organov, zastopnikov društev in ustanov ter pedagoških delavoev izčrpno proučili problem mladinskega kriminala. Kazniva dejanja so zadnja leta v neprestanem porastu. Lani je bilo kaznovanih pred sodiščem za Maribor mesto 1845 mladoletnikov do 24 let ali 25 odstotkov vseh obsojenih. Pred sodiščem za Maribor okolico je bilo obsojenih 1279 mladoletnikov ali 37 odstotkov vseh, kair predstavlja ogromen odstotek, ki uvršča mariborski okoliški okraj na prvo mesto v Sloveniji. Med kaznivima dejanji je največ tatvin, pole« drugih prestopkov so v zadnjih letih številni tudi pobegi čez mejo. Na podeželju je med mladino največ tatvin pijač in jestvin, predvsem vlomi v zidanice in fantovski pretepi. Značilna je udeležba mlado-letnikov pri izvrševanju kaznivih dejanj v družbi s polnoletnimi storilci. Ta in _ drugi dokazi govore, da je bistveni vzrok mladinskih zločinov v njenem okolju, ne v mladini sami. Pri ostalih vzrokih mladinskih zlo-činov je v večini primerov odločilen vpliv alkohola. Razvrat, alkoholizem in razdor v družinah so najčešči vzroki, ki pahnejo mlade ljudi na pot kriminala. Zato so ocenili alko-hol kot sovražnika številka ena, ne samo v naši družbi, temveč posebej naši mladini. V razpravi, ki je dopolnjevala po-ročtlo načelnika Rosa so sodelovali vidna pedagoški delavci iz mesta m okolice, zastopniki sodišč, sindikatov in socialno skrbstvenih organov. K vzrokom mladinskega kriminala so dodali še neustrezna stanovanja, nezaposlenost mladine, ki dokonča osemletno oboezno šolanje, slabi filmi in literatura, pa tudi pomanjkljiva vzgoja s strani vzgojiteljskih kadrov. Po mnenju predsednika sveta za kulturo in prosveto tov. Ferlinca in profesor Šiliha manjka v naši vzgoji potrebne ostrine. Otroci so mehkužni, se vse preveč zavedajo le svojih pravic, premalo pa dolžnosti in prehitro podležejo slanim vplivom, ne kažejo dovolj trdne volje, da premagajo svoja slaba nagnenja. Med drugimi preventivnimi ukrepi so predlagali posvetiti več pažnje za poklicno usmerjanje mladine v domovih in ureditev mladinskih domov tako, da vzgojno zanemarjena mladina ne bo skupaj z ostalo. Vsi so biK edini v tem, da mora biti borba proti alkoholizmu prva skrb vseh odgovornih organov. Predlagali so tndi ustanovitev novega vzgojneg® doma v Mariboru. Udeleženci sestanka so poudarili tudi neodgovornost kinomatografskih podjetij pri nabavi filmov, ki kvarno vplivajo na mladino. Toplo so po-zdravili predlog tovarišice prof. Vide Rudolfove za ustanovitev lepe mladinske knjižnice. Po temeljiti analizi vzrokov mladinskega kriminala, je bil a na konferenci izbrana komisija, ki bo na podlagi ugotovitev in predlogov izdelala sklepe, ki bodo služili ljudskima odboroma društvom in organizacijam kot napotilo v borbi proti Škodljivim vzgojnim pojavom naše mlada». J. p. Plan n leto 1954 predvld*. va povečanje družbenega proizvoda, ker Je postavljen na osnovi povprečne letine, medtem ko je bila lanska letina pod povprečjem. Nadalje bo vplivala na povečanje družbenega proizvoda tudi izdatnejša oskrba z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in drugimi industrijskimi potrebščinami ob nekoliko znižanem regresu. Nadalje pa tudi izpolnitev kmetijske mehanizacije, novo obnovljene površine sadovnjakov, vinogradov in hmeljnikov, večje količine kakovostnega semenskega blaga, zboljšan stalež plemenjakov in selekcijsko delo v živinoreji ob izboljšani krmski bazi (močna krmila) ter prilično urejena zaščita rastlin in živali pred boleznimi in škodljivci. Našteta sredstva in ukrepi se že učinkovito realizirajo v kmetijskih zadrugah, ki bodo v letu 1954 i v organizacijskem i v materialnem pogledu svojo dejavnost še stopnjevale. Nedvomno bo prispevala tudi strokovna izobrazba kmečkega prebivalstva s tečaji in kmetijskimi šolami, — v zimi 1953/54 deluje nad 200 kmetijskih šol —■ k smotrnejšemu izkoriščanju razpoložljivih proizvod, sredstev. Vrednost realizirane kmetijske proizvodnje v poljedelstvu je v 1. 1953 znašala 16,5 milijard dinarjev, v letu 1954 pa naj bi znašala 16,6 milijard, v sadjarstvu je znašala lani 1,0, letos naj bi znašala 1,2 milijarde, v vinogradništvu 1,9, letos 2,9 milijarde, v živinoreji lani 17,2 milijarde, letos 17,4, v predelavi pridelkov lani 2,7, letos 3,7 milijarde, v gozdarstvu in postranskih dejavnostih lani 6,6 milijarde, letos pa 6,2 milijarde. Skupno je vrednost kmetijske proizvodnje lani znašala 45,8 milijard, letos pa naj bi znašala 48 milijard, to pomeni, da naj bi se povečala za 5%. Investicije v kmetijstvu se v zveznem merilu povečajo od 6,4 v letu 1953 na 15,3 milijarde v letu 1954. Računa se, da se bodo v istem razmerju povečali krediti za investicije tudi za državna posestva in zadružne organizacije v naši republiki. Poleg tega pa je predvideno tudi kreditiranje za investicije pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih preko njihovih zadrug. Pomembno vlogo v kmetijskih investicijah bodo imeli lokalni viri sredstev. Tista državna posestva, ki imajo dobro organizirano proizvodnjo, se bodo lahko uspešno razvijala. Določeno je znižanje obrestne mere od osnovnih sredstev za 2 odstotka ter začasno znižanje amortizacije namenjene nadomestitvi osnovnih sredstev. Poleg tega bodo posestva plačevala za sezonske delavce le 10-odstotni prispevek za socialno zavarovanje. Da se bo pri obdavčevanju zasebnih kmetijskih gospodarstev čimprej začelo v celoti uspešno uporabljati načelo obdavčenja na osnovi katastra, bo čimprej treba odpraviti glavne razlike med dejanskim stanjem s katastrskimi podatki. Po predlogu plana bo znašala dohodnina zasebnih kmetijskih gospodarstev v 1954. letu 3 milijarde dinarjev, lani pa je znašala 3 milijarde 58 milijonov dinarjev. Devizni tečaji Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 1. ur. zaključki po naslednjih tečajih- USA dolar 853.15 (853.15 851.55, 183); angl. funt — (2507.92, 2500, 197); DM 211-40.22 (21140,22 21110.71, 195); franc, frank — (232,26, 234.89, 174); klir. žvic. frank 19405 (19404.91, 1934S.95, 182); ital. lira 129.40 (129.43, 128.76. 168); Lit STO 127 (127, 127, 164); holand. forint — (21400.60, 21500, 172); Šved. kr. 15850 (15900, 15850, 173); eglpt. funt 1815 (1805, 1812.81, 110); obr. dolar Avstr. 821.81 (819.68, 822.64, 174); obr. dolar Danska — (708, 708, 136); obr. dolar Norveška 680 (740,625.99, 108); obr. dolar Grčija — (634.61. 660, 120); obr. dolar Turčija 642 (642.91, 640.64, 113); obr. dolar Izrael — (515, 515, 71). Opomba; Številke v oklepaju pomenijo; 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ, 2. število srednji tečaj FLRJ, 3. število ažio v %, črtico za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani. Situacija: Tečaji so se stabilizirali na nivoju državnih povprečij z manjšim odstopanjem navzgor in navzdol. Promet je znašal okoli 43 milijonov dinarjev. Večji so bili zaključki v USA. dolarjih, Švedskih kronah, egipčan-•skih kronah in turških obračunskih dolarjih. VREME Snežne razmere danes ob 7. nrlj Vltranc 33 cm, — 4oC; Podkoren-sko sedlo 20 cm novega na 4 cm Podlage, — 60C; Vršič 30 cm novega na 40 cm podlage, —2; Erika — Kranjska gora 10 cm na 35 cm podlage, —1; Pokljuka 15 cm na 60 cm podlage Ooc; Bohinj 35 om; Tamar 70 cm; Koča ob Triglavskih jezerih 50 cm na 150 cm podlage, —20C; Planica 8 om na 27 cm podlage; Jezersko 8 cm; Slovenj Gradec 1 cm; Novo mesto 2 cm. v ostalih nižinskih predelih Slovenije ni strnjene snežne odeje. Napoved za sredo: Nestalno, precej oblačno vreme. Predvsem na Gorenjskem In Primorskem nagnenje k manjšim vmesnim padavinam. Temperatuda se ne bo bistveno izpremenila. Zjutraj v nižinah zameglitve, v prihodnjih dneh bo prevladovalo nestalno vreme s sorazmerno visoko temperaturo, ki bo čez dan v večini predelov nad + WG. r *T. 52 = 2. MARCA 1884 7 ELOYEKSB P0B0CE7BLET 7 1 ob robu domov Nagib se je vrnil v Kairo Indija, Pakistan in ZDA Pand« Nehru Je pred nekaj dnevi v govoru, ki ga je imel t> kongresu, ostro obsodil sporazum o vojni pomoči, ki sta ga sklenila Pakistan in ZDA. Glavne vttiM njegovega govora so bile: prvič, odklonil je vojno pomoč, ki so jo ZDA ponudile tudi Indiji, drugič, Pakistana nihče ne ogroža, torej tudi njemu vojna pomoč ni potrebna, ampak bo (tretjič) ra ono vojna pomoč Pakistanu vzpodbudila agresijo, četrtič, ameriški opazovalci v Kašmirju so nezaželeni, ker niso več nevtralni, in, petič, Indija je proti vsakršnemu poskusu dominacije 0 Aziji, kar je po Nehruje-vem mnenju tudi sklenjeni sporazum med ZDA in Pakistanom. Težko je reči, kdo ima prav: Indijci, ki trdijo, da so z najnovejšo potezo ZDA ogroženi, ali Pakistanci, ki trdijo, da se hočejo z ameriškim orožjem samo zavarovati. I prri 1 drugi navajajo tehtne argumente v svoj prid. Indija ima vsekakor vzroke za vznemirjanje. Pakistanski premier Mohamed Ali je odkrito izjavil, da predstavlja sklenjeni sporazum »zgodovinski dogodek ne samo za Pakistan, temveč za ves muslimanski svet, da bo sedaj laže reševati kašmirski spor in da se hoče Pakistan obraniti dominacije predvsem dveh sil (Indije in Kitajske)« — kar vsekakor ne more pomirjevalno vplivati na Indijo. Na drugi strani pa trdijo Pakistanci, da mora vsaka suverena država imeti tudi sodobno armado, če hoče ostati suverena, da bo z dobivanjem pomoči od zunaj ostalo več sredstev za gospodarski razvoj, ter da se Indija nima lesa bati, saj so vsak hip pripravljeni skleniti z njo sporazum o prijateljstvu in nenapadanju. Obenem pa poudarjajo, da Indija uvaža orožje, da je indijski držtvni proračun štirikrat večji kot pakistanski in da ga gre več kot polovico za oborožitev, poleg tega pa da ima Indija še tovarne, v katerih lahko sama Izdeluje tako lahko kot težko orožje — in da tudi dobiva pomoč od Amerike, čeprav le gospodarsko. Vsekakor položaj ni preveč rožnat. Kako se bo odvijal, je odvisno predvsem od tega, pod kakšnimi pogoji bo Pakistan pomoč sprejemal. Ce hočejo ZDA s sklenjenim sporazumom uveljaviti mojo ta-koimenovano »močno azijsko politiko«, tedaj se utegne stvar slabo končati, kajti na vsako tuje vmeševanje na indijskem polotoku bi utegnila Indija ostro reagirati. Cim prej pa bi bilo treba rešiti vprašanje Kašmirja, zaradi katerega so odnosi med Indijo in Pakistanom že več let napeti. Atentatorji s Portorika Sudanski Študenti trdijo, da so norode pripravili Ingleži — Komentarji egiptovskega tiska Kairo, 2. marca (AJTP). Prat-sodnik egiptovske reputodjfc» general Nagib Je prispel dane« z vojaškim letalom ir Kartuma. Z njim )e bil tudi major Saleh Salem, minister ra nacionalno usmeritev. Po prihodu na kairsko letališče Je fene ral Nagib izjavil novinarjem, da bo morda 10. marca spet šel v Kartum n« slovesno otvoritev parlamenta, če bodo to okoliščine dovolile. Minister Saleh Salem pa je Izjavil, da je sudanska vlada še zasedala, ko sta s predsednikom Nagibom zapustila Kartum. Dejal je, da pazljivo spremlja preiskavo, ki je bita uvedena po včerajšnjih izgredih. Glede na včerajšnje nerede v Kartumu ob prihodu generala Nagiba je nacionalna unija sudanskih Študentov objavila sporočilo, v katerem pravi, da je to, kar se sedaj dogaja v Sudanu, posledica zarote, ki so jo Angleži skrbno pripravljali proti neodvisnosti Sudana v želji, da bi povzročili državljansko vojno v državi. Ko komentirajo včerajšnje dogodke v Kartumu, pišejo egiptovski časopisi, da so plod imperialističnih spletk na Vzhodu. »Al Gcmahurija« piše, da neredi v Kartumu, državni udar v Siriji, nemiri v Iraku, pakistansko-ameriška zveza, napad proti južnemu Jemenu, omejevanje svoboščin v Libiji, zarota v Perziji itd. pričajo, da imperializem deluje n« vsem Vzhodu. Po mnenju časopisa »Ai Ml-sri« tisto, kar se je zgodilo v Kartumu, ne more spremeniti svetovnega javnega mnenja o izidu volitev v Sudanu. Zarota je lahko koristila samo imperialistom, ugotavlja časopis. Istega mnenja je tudi »Al Abram«, ki pristavijo, te so včerajšnji dogodki v Kartuma delu Britancev, »ker hi britanski Imperializem hotel razdvojita sudanski narod«. Pred egiptovsko naglo sodišče bodo postavili 8 konjeniških častnikov, ki so obtoženi, da so hoteli strmoglaviti vojaški revolucionarni avet. V obtožnici imenujejo te oficirje »komuniste«. Kakor je danes sporočil zastopnik revolucionarnega sveta, so častniki obtoženi, da so prejšnji teden hoteli vreči revolucionarni svet, da bi vrnili na položaj predsednika republike generala Nagiba. Med častniki sta dva majorja, 3 kapitani in 3 poročniki. Zamenjava rurske in jugoslovanske industrijske mladine VePina bo preživela svoj dopust ob Jadranski obali — Tudi v Zadru bodo mladinska taborjenja — Pripravljajo krožna potovanja za tujo mladino po Grčiji, Turčiji in Jugoslaviji listov is Avstrije, Anglije, Nem- čije, Francije, skandinavskih p kolonialnih držav. Julija bo verjetno v Arandjelovcu poseben seminaT za socialistično mladino, drugi v Domžalah pri Ljubljani meseca avgusta, ki ga prireja ženevski kvekerskl center za seminarje. Uspešen koncert jugoslovanskih glasbenikov v Parizu Med najboljšimi tudi Rok Klobčič in Cvetka Souček iz Ljubljane Pariz, 2. marca. (Tanjug.) Pod pokroviteljstvom veleposlanika FLRJ v Parizu dr. Srdjana Price in francoskega združenja za umetnost je bil sinoči v dvorani gledališča »Comedie Champs Ellysee« Obnovitev protipartizan-skega procesa • Obra* nova je bila takoj preložena na 15. marec Trst, 2. marca (Tanjug) Po vesteh iz Firence se je včeraj pred apelacijskim porotnim sodiščem začela prizivna obravnava glede sodbe, ki je bila pred dvema letoma izrečena v mesta Lucca proti skupini partizanov Garibaldincev. ki so bili obtoženi, da so krivi smrti 19 oaopovcev-kolabora-cionistov med vojno. Od 52 obtoženih Garibaldincev je sodišče prvotno 41 spo-nalo za krive »uboja iz političnih razlogov«. Od teh je bilo 31 obsojenih na dosmrtno ječo (pozneje jim je bila kazen znižana na 30 let), tl pa oproščenih. Proti tej sodbi so se pritožili nekateri obtoženci, pa tudi državni tožilec. Zato je bil proces obnovljen. Včeraj pa je bila razprava takoj preložena na 15. marca. koncert mladih jugoslovanskih glasbenikov. Program je bil sestavljen iz del tujih in jugoslovanskih skladateljev. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in toplo pozdravljalo mlade jugoslovanske glasbenike, zlasti pa violinista Roka Klobčiča ls Ljubljane, pevko Marijo Bi-jukovič iz Beograda in Cvetko Souček iz Ljubljane, pevca Dušana Popoviča z Beograda in pianista Miloša Ra-doševiča ter Zdenka Mara-soviča iz Beograda. Na koncert je prišel poleg velikega števila zastopnikov glasbenega življenja Pariza tudi veleposlanik FLRJ v Parizu Srdjan Priča. Kartum, 2. marca (r). Po zadnjih poročilih Je bilo pri nemirih ob priliki prihoda generala Nagiba v Kartum ubitih 33 oseb in ranjenih 260. Med ubitimi Je 17 pripadnikov policije, ostali pa so člani stranke, ki zahteva neodvisnost Sudana. Namestnik generalnega sekretarja te stranke je bil aretiran. Beograd, 1. marca. Med junijem in septembrom bo prišlo v Jugoslavijo več skupin sindikalno organiziranih mladih delavcev iz Porurja. Največ (70) jih bo prišlo iz Essema, 50 iz Gedsemkirchena, po 37 pa iz Ca-strop-Rauxela in Remscheid a. Razen dela esseaske skupine, bodo vsi ostali prebili svoj letni dopust na jadranski obali. Nekaj mladih delavcev iz Esse-na Pa je izrazilo željo, da bi hoteli bivati v okolici Beograda. Prihod mrskih delavcev v Jugoslavijo je mišljen na podlagi zamenjave, tako da bo v istem času, od junija do septembra bivalo v Porurju 190 mladih jugoslovanskih delavcev, večinoma kovinarjev. Tudi letos bodo v Zadru mladinska taborjenja. V teh taborih je prebilo lanj svoj letni dopust okrog 700 mladih socia- Jugoslovanska delegacija na zasedanju EEC Beograd, 2. marca. V sredo, 3. t. m. bo odpotovala iz Beograda jugoslovanska delegacija na IV. redno letno zasedanje evropske gospodarske komisije, ki se bo začelo v Ženevi 9. marca. Vodja jugoslovanske delegacije na tem zasedanju je Bogdan Crnobrnja, podsekretar državnega sekretariata za zunanje zadeve, člani pa: Kiro Gligorov, namestnik direktorja zveznega zavoda za gospodarsko planira, nje, dr. Janko Flere, svetnik državnega sekretariata za zunanje zadeve in Radoš Stamen* kovič, svetnik instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. (Jugopres). Skupno s turškimi kolegi pripravljajo jugoslovanski študenti sedaj dve balkanski turneji za študente držav izven Balkana. Obe turneji bosta trajali po 21 dni (po 7 dni P° Jugoslaviji, Grč:ji in Turčiji). Prva bo imela za izhodiščno točko Ljubljano za zaključno pa Atene, druga Pa bo v obratni smeri. Za obe turneji, ki bosta ena julija, druga pa avgusta, se zelo zanimajo študenti ZDA, AngMje, Francije in Skandinavskih držav. (Jugopres) Socialistična mladina obsoja Franca Pariz, 2. marca (AFP) V Parizu je bila konferenca socialistične mladine držav osrednje Evrope in republikanske Španije. V resoluciji, ki so jo sprejeli na konferenci. izraža socialistična mladina ogorčenje zaradi nezakonitih aretacij v Francovi Španiji in obsodbe 12 španskih socialistov na dolgoletno ječo. Z obžalovanjem ugotavljajo, da je politika popuščanja zahodnih s-il. kot je sprejem Francove Španije v UNESCO in vajaški pakt med ZDA in Francovo Španijo, omogočila Francu utrditi svoj režim. S tem v zvezi poziva socialistična mladina vsa socialistična gibanja na svetu k solidarni Novi ministri v Čilu Santiago de Chile, 2. marca. (Reuter.) Predsednik čilske vlade Carlos Ibanez del Čampo je imenoval pet novih ministrov namesto tistih, ki so podali ostavko. V vlado so prišli zastopniki demokratske, neodvisne, kmečke in narod-nosocialistične stranke. skupni akciji, da se prepreči vstop Franca v krog zahodnih držav. Socialistična mladina poziva socialistična gibanja, naj povečajo prizadevanja, da si bo španski narod priboril svobodo, pravico in demokracijo. in krščansko demokratsko snubljenje monarhistov Poveličevanje „italijanskega innaka iz Afrike“ Odgovornosti za fašistične zločine se otresajo, proslavljajo pa čedalje več fašističnih in imperialističnih junakov Užaljeni monarhisti napovedujejo dosledno opozicijo proti vladi Rim, 2. marca. Danes se je začela v skupščini razprava o programu in zaupnici novi Scelbovi vladi. Pred tem «o bili sestanki parlamentarnih skupin posameznih strank. Nennijevi socialisti, neofašisti in monarhisti so sklenili, da bodo tudi v skupščini glasovali proti vladi in napadli njen program. V skupščini razpolaga vladni blok s nalnim. 302 poslanci proti 287 opozicio- Mnogi, hi so zvedeli za atentat sedmih Portoričanov v washing-tonski predstavniški zbornici, so si najbrž odprli Atlas in pogledali, kje je pravzaprav Portoriko. Ta bežni pogled jim je morda povedal, da leži ta otok v Karibskem morju! Dober opazovalec pa bo ugotovil še dve stvari: bližino Panamskega prekopa its mesto Caracas v Venezueli. »Slučajno* sta ta dva kraja v zvezi S »portoriško afero*. Otok je odkril Krištof Kolumb. Indijanci so ga imenovali Boriquen. Španci so ga nazvali Puerto Rico (Bogata luka), ker je vse ozemlje otoka zelo plodno in resnično bogato. Španci so obdržali ta otok kot svojo posest do L 1898, ko so ga po ameriško-španski vojni morali prepustiti ZDA. Ko je bil L 1941 odprt Panamski prekop, je postal Puerto Rico važna obrambna postojanka ter strateško in gospodarsko važne morske poti. Ce upoštevamo izredni pomen, ki ga ZDA danes pripisujejo Panamskemu prekopu, potem so nam na eni strani razumljivejše »skrbi*, ki jih imajo Američani s tem prekopom, (podobno kot Angleži S Sueškim prekopom!) na drugi strani nam je precej jasna težnja, da se oslabi ameriška moč v vsej Srednji Ameriki, in naposled tudi nasprotja ki nastajajo med do-mačini in Američani. Kar se tiče Puerta Rica ta nasprotja niso nova! Washingtonska vlada ti je na vse načine prizadevala pridobiti Portoričane, vendar — kot kaže — brez uspeha. Ze l. 1917 so Portoričani — najbrž zaradi pomembne strateške lege otoka (podobno kot prebivalci bližnjih Virgin Islands) postali ameriški državljani. T oda to >državljanstvo* se je v glavnem nanašalo le na dolžnosti, kajti Portoričani,. čeprav ameriški državljani niso imeli nikoli pramce se svobodno gibati po ameriskerq teritoriju, kajti za vstop v ZDA je tudi zanje veljala »vselitvena kvota*. Konec druge svetovne vojne in poznejši mednarodni odnosi, so še povečali strateške skrbi VPashingtona okrog Panam-tksga prekopa. Predsednik Trn- Predsednik italijanske vlade Scelba je včeraj sprejel voditelja socialnodemokratske stranke Saragata, s katerim je razpravljal o možnostih pridobitve monarhističnih glasov. Poudarjajo, da ie Sara-gat zahteval od Scelbe, naj pojasni delervanje krščansko demokratske stranke v tej smeri in naj mu da garancije, da to ne bo pomenilo vključitve monarhistov v vladni blok. Včerajšnjo Scelbino iz-izjavo novinarjem, da bo vla- V Avstriji spet grozijo plazovi Dunaj, 2. marca. (Tanjug) Avstrijska pokrajina Vorarlberg, kjer je pred kratkim več kot 100 ljudi izgubilo življenje zaradi elementarnih nezgod, je spet v nevarnosti, ker se spuščajo snežni plazovi. Prejšnji teden je padlo od 35 do 45 cm snega, za tem pa je nastopila nagla odjuga. Kakor poročajo meteorološke postaje, se nove plasti snega prav slabo drže na starem sloju in je nevarno za plazove na vseh planinah nad 1200 m. man je leta 1947 dovolil Portoričanom »svobodne volitve*, leta 1952 je Puerto Rico dobil novo ustavo in celo guvernerja so lahko izvolili; ta guverner tudi predstavlja Puerto Rico v ameriškem parlamentu, toda samo s posvetovalnim glasom. Ce kje v Srednji Ameriki, potem je prav med prebivalstvom Puerto Rica zelo razširjena mržnja zoper »Imperialismo Yanqui*, kakor špansko govoreči domačim pravijo »ameriškemu imperializmu*. Ze novembra 1950 to Portoričani hoteli opozoriti svet na svoj položaj in težnje z atentatom na Trumana. Sedanji atentat pa je bil uprizorjen v tvezi z vseameri-ško konferenco v Caracasu. S streli v Wasbingtonu naj bi vso svetovno javnost, zlasti pa še države Latinske amerike opozorili na željo Portoričanov po neodvisnosti. Svet je ponovno opozorjen na Puerto Rico. Prezident Eisenhower je lani pred OZN izjavil, da je pripravljen privoliti v neodvisnost Puerta Rica, vendar je še vedno vprašanje, ali bo Portoričanom z atentati uspelo doseči tisto, česar Američani — vsaj iz strateških ozirov — ne ki radi dovokB. da samo pri glasovanju o posameznih zakonih sprejela glasove vseh strank, ki bi jo hotele podpreti, je Saragat tolmačil kot dokaz, da bi vla- da prav tako kot monarhistične, sprejela tudi socialistične glasove in da to nikakor ne pomeni namena, da bi se šti-ristrankarski vladni blok spremenil v petstrankarski z vključitvijo monarhistov. V zvezi s tem razčiščevanjem odnosov v vladni koaliciji je vodsto monarhistične stranke sinoči poudarilo* da bo stranka nadaljevala svojo dosledno opozicijo proti vladi, če bi se vladna koalicija še nadalje na isti način obračala do Nennijevih socialistov kakor do monarhistov. Trst, 2. marca (Tanjug) Tržaška organizacija italijanske monarhistične stranke je organizirala danes javni verski obred ob 12-letnici smrti savojskega vojvode D’Aoste, ki je padel v Afriki v boju proti zaveznikom. Ze več dni vsi kra-široko objavljajo vabila meščanom, naj se udeleže verskega obreda in poveličujejo padlega Savo j ca. Spominsko svečanost so priredili tudi v Gorici, kjer so se je udeležili vsi člani organizacije »italijanski begunci iz Afrike«. Pretekli mesec pa so po Italijanskih mestih in tudi v Trstu prikazovali italijanski film »Patrulja iz Amba Alagi«, ki poveličuje junaštvo čet pokojnega savojskega vojvode v Afriki. Hkrati z rehabilitacijo bivšega vodilnega fašističnega vojaškega kadra v Italiji in Trstu tudi vedno bolj poveličuje bivšo fa-šistično-imperialistično vojsko in njene zavojevalne avanture, čeprav po drugi strani uradni italijanski krogi zavračajo vsako odgovornost za zločine, ki jih je zagrešil fašistični režim. Uspeh jugoslovanske fotografije v New Delhiju New Delhi, 2. marca. (Tanjug) Ob jugoslovanski razstavi umetniške fotografije piše kritik časopisa »Times of India«, da je Delhi te dni priča najboljše razstave te vrste. Čeprav je razstavljenih samo okrog 100 posnetkov, piše časopis, vzbuja razstava v obiskovalcu občutek intimne bližine z dogodki in ljudmi te daljne dežele, k čemur prispeva ne le izbira, pač na tudi umetniška kakovost slik. Tudi »Hindustan Times« omenja umetniško vrednost razstave, meni pa, da ni dovolj obsežna, da bi mogel gledalec spoznati zgodovino, kulturno, družbeno in gospodarsko življenje države. Indijski časopis o razmerah v Keniji New Delhi, 2. marca (HS). Ko komentira poročilo britansko parlamentarne delegacije, ki ja pred kratkim obiskala Kenijo, piše časopis »Hindustan Times«, da je namen poročila podpreti avtoriteto britanskega ministrstva za zunanje zadeve, ne pa pomagati za rešitev kenijskega vprašanja. Rasistična politika kenijske vlade, ki jo narekujejo koristi belih priseljencev, ja vzbudila odpor domačega prebivalstva, piše »Hindustan Times«. Dokler bo trajala politika plemenskega gospostva, ne bo mogoče premostiti prepada med vlado in narodom ter doseči normalnega razvoja. Casopi» obtožuje 'britanskega ministra za kolonije Littletona, da ščiti izključno samo upravo v Kenij: NOVICE V SLIKI Tržaška trgovinska zbornica zahteva odločne ukrepe že dolgo razpravlja nacistične okupacijske oblasti v Parizu in vojnih zločinih Vojaško sodišče v Parizu dveh članov nekdanje uefcateriii drugih mestih Francije. Obtožena sta bivša SS-Fiihrerja — Karl Oberg in Helmut Knochen, ki sta poslala množico ljudi v gestapovske mučilnice in nacistična uničevalna taborišča. Med dolgo preiskavo in razpravo je nastala grmada spinov, ki obsegajo okoli *60.000 prijav, žrtev obeh vojnih zločincev pričevanj in drugih zapiskov. Tej grmadi je zdaj dodan nov akt — sklep o odložitvi procesa, kajti tudi tokrat so zagovorniki našli Izhod iz labirinta paragrafov, da so zahtevali odložitev razprave iz formalnih razlbgov. Navajali so, da je predsednik sodišča nekoč med razpravo oba obtoženca imenoval vojna zločinca ter s takim označilom prejudiciral sodišča. Po utemeljevanja zagovornikov bi smel predsednik sodi&ča govoriti samo o »vojnih zločincih«, o katerih govori obtožnica, ne smel pa bi pred izrekom sodbe uporabljati izraza »vojni zločinec«. Protest zagovornikov je bil sprejet in razprava je bila preložena Ofenziva proti kuomin-tangn v Burmi V Burmi je še vedno okoli 12.000 kuomin-tanških vojakov London, 2. marca (Tanjug) Kakor poroča »Times« iz Ranguna, pripravljajo burmanska vojska in letalske sile sedaj eno izmed največjih ofenziv proti kuomintanškim enotam v južnih državah San, da bi očistile državo teh enot. Časopis piše, da umik kuomintanških enot z burmanskega ozemlja pod vodstvom Združenih narodov teče prepočasi in da se je sedaj umaknilo samo okrog 2.500 mož, vštevži bolne in neborce. Cenijo, da j« r Burmi fa okrog 12.000 knomintanSkih vojakov. Zastopnik burmanskega ministrstva vojske je izjavil danes, da so vladne čete začele davi močno ofenzivo proti kuomintanškim četam, ki drže ozemlje vzhodno od reke Selvin na jugu države Šan. Burmanska vojska bo spoštovala pet nevtralnih pasov, ki »o bile določene po skupnem sporazumu burmanske vlade s trojno komisijo v Bangkoku in ki naj bd omogočili «mik tujih Set is Burme, Novo vlada v Tunisa Tunis, 2. marca (AFP). V Tunisu »o dobili novo vlado pod predsedstvom Mohameda M’ Zalij a. V novj vladi ni niti enega Slan* prejšnjo Bakusove vlade. Novi predsednik M’ Zali je bil te dvakrat minister. Imel je resor za delo v Kaakovi vladi ln resor za trgovino v Seniiko-vi. Štirje ministri v novi vladi so imeli prej razrre položaje v prejšnjih tuniških vladah. V M’ ZaLijevi vladi so ustanovili nov resor — ministrstvo za muslimanske ustanove, ki je pravzaprav namesto prejšnjega državnega sekretariata za kai-dalmo upravo in upravo Habua. Imajo tudj resor za urbanizem ln naselja, ki bo prevzel dolžnosti prejšnjega ravnateljstva m graditev te urbanizem, Po obvestilih Jugopresa proučujejo gospodarske organizacije možnost nujnih ukrepov za poživitev tržaškega gospodarstva, ki je glede na padanje prometa blaga v pristanišču in na železnicah ln zaradi krize v proizvodnji tržaških ladjedelnic v zelo težkem položaju. Najnovejši uradni podatki zlasti opozarjajo na tendenco padanja prometa blaga skozi Trst-Trgovinska zbornica je zahtevala od odgovornih činitelj ev, naj z odločnim posegom preprečijo usmerjanje prometa na pristanišča, ki konkurirajo Trstu, kot sta Benetke ln Genova. Tržaški gospodarski krogi opozarjajo na veliko nevarnost, ki grozi Trstu od preferenčnih tarif severnoameriških, nizozemskih ln belgijskih pristanišč. Tržaško gospodarstvo si zlasti žeji prometa z Avstrijo, ker je ta'država naj večji udeleženec v prometu tržaškega pristanišča. Zadnje čase pa so opazili novo padanje avstrijskega tranzita skozi Trst. ZAĐVJEVESTI Atene, 2. marca (AFP). Generalni direktor v grškem ministrstvu za zunanje zadeve Aleksi» Je v nekem lntervjujn izjavil, da Je grška vlada sklenila sprožiti vprašanje Cipra pred Združenimi narodi najpozneje do 1. septembra letos. M u n s a n, t. marca (Reuter). Združeno poveljstvo je Izročilo danes severnemu poveljniku v Pan Mun Jomu ST Korjecev — civilnih oseb, ki so Izrazili željo, da bi Jih poslali v Severno Korejo. S tem je končana zamenjava vseh zasebnih oseb, ki so zahtevale, da Jih vrnejo v njihovo domovino. Washington, S. marca (AFP) Po včerajšnji seji anketnega pododbora ameriškega senata, ki Je bila tajna, Je senator Me earthy sporočil, da bo prišel minister za vojsko Robert Stevens pred njegov pododbor v četrtek ali petek. Pripomnil je, da bo minister Stevens zaslišan glede usode vojaških oseb, ki so bile obtožene, da se »komunistični simpatizerji«. Damask, 2. znanca (r). Nova sirijska vlada je odpustila pet višjih funkcionarjev, ki so bili ožji pristaši generala Sišaklija. Odpuščen je med dragim direktor pn-liclje, direktor radia in guvernerji treh pokrajin, med njimi guverner pokrajine Damask. Tuji dopisniki poročajo, da se položaj v Damaska zopet normalizira. Izjamno stanje je ukinjeno. Tranzit iz Avstrije pada zaradi visokih italijanskih železniških tarif. Italija uporablja za avstrijsko blago na progi Trbiž —Trst višje tarife kot za italijansko blago, kar imajo na avstrijski strani za očitno zapostavljanje. Tržaški gospodarski krogi pričakujejo, da bo prihodnje mesece še padel avstrijski tranzit zaradi novega globalnega zvišanja tarif na italijanskih železnicah, ki naj bi začelo veljati 1. aprila 1954. Da bi se temu izognili, zahteva tržaška Trgovinska zbornica vsaj izenačenje železniških tarif, italijanski funkcionarji v Trstu pa bi hoteli to prevaliti na pristanišče s tem, da bi znižali tarife za razkladanje in nakladanja blaga in tarife v javnih skladiščih. Atentat v Washingtonu vodila ženska Washington, 2. marca (AFP). Washtrugtomska policija je objavila sporočilo, da so bile prijeto 4 osebe po atentatu, ki se je zgodil včeraj v predstavniškem domu. Varnostna služba meni, da je bilo v skupini Portori-kancev, ki se jim je posrečilo vdreti v predstavniški dom, šest do sedem oseb. Po izjavi zdravnikov nd upanja, da b; eden izmed 5 ranjenih, ki so ga mo. raili operirati zaradi hudih poškodb, ostal živ. Washingtomska policija trdi, da je vodila skupino Lolitta Lebroo. Pri zaslišanju je izjavila, da bi se mogel pripetiti nov atentat podobne vrstč. Dokler Portorico ne bo svoboden, je pripomnila, lahko računate, da se bodo dogajale strašne stvari. Atentatoika je poročena in mati dveh otrok. Zakonodajna skupščina Portorika je sprejela resolucijo, v kateri obsoja včerajšnji atentat portoriških nacionalistov v predstavniškem domu ZDA. Resolucijo sta podprli narodna stranka in stranka državnosti. Ob«, sta naklonjeni sedanjimi zvezam med Portorikom in ZDA. Zastopniki stranke neodvisnosti, ki se zavzema za popolno svobodo Portorika, zahteva pa, da se doseže po mirni poti, m niso udeležili glasova«; nj*. j Dl Dl ZAGOTOVILI SUROVINE PAPIRNI INDUSTRIJI prisiljeni zvišati cene lesa KULTURNI RAZGLEDI V najem listu smo 12. februarja t. L objavili članek pod naslovom »Polom na trgu celuloznega lesa«, v katerem smo pisali o problemu podražitve celuloznega lesa, ki so ga povzročili Številni nakupovalci in prekupčevalci, ki so nakupovali celulozen les, ker Je nizko obdavčen, za druge namene. S preplačevanjenj so povzročili, da se je cena lesa zvišala od 5000 na 7000, pa celo na 7200 dinarjev. Lesno podjetje »Gorjana* v Ljubljani, ki oskrbuje med drugim tudi slovensko papirno industrijo s celuloznim lesom, je zaradi tega prišlo v težak položaj. Odttok lesa k tistim, ki so več plačevali, je postavil to podjetje in z njim vred tudi vso papirno Industrijo pred gotovo dejstvo: ali s konkurenčnimi cenami onemogočiti druge naku. povalce ali pa ostati brez osnovne surovine — celuloznega lesa. Ker smo zvedeli, da se je »Gorjana« odločila za ta korak in ponudila zadružnim podjetjem za kubični meter tega lesa 7400 dinarjev, smo se obrnili na direktorja »Gorjane« tov. Senico z vprašanjem, kaj jih je napotilo, da so tudi oni šli na zvišanje. Pojasnil nam je, da jih je vodila pri tem osnovna misel: zagotoviti papirni industriji potrebne surovine, kajti zadruge so oddajale les le tistemu, ki je več plačal. V času od 12. febru. arja, ko smo prvič pisali o tem problemu, so nakupovalci še bolj navili cene, in sicer so ponujali in plačevali za kubični meter tudi po 7500 do 8000 din. Tov. Senica je poudaril, da velja njihova cena 7400 din le začasno, dokler ne bodo namreč izdani ustrezni ukrepi proti navijanju cen, dokler ne bo določeno, kdo ima sploh pravico nakupa lesa in dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje prometnega davka, ki ie bil na celulozni les v zveznem merilu nepravilno določen. Določiti, kdo ima pravico nakupa celuloznega lesa je nujno, ker je za tesan les za gradbeništvo določen prometni davek za 1 kubični meter lesa 3000 dinarjev, medtem ko je treba pla. čati za 1 kubični meter celuloznega lesa le 300 dinarjev prometnega davka. Baje bo tudi ta odpadel, da bi bila proizvodnja celuloznega lesa še bolj stimulirana. Razlika v obdavčitvi pa je seveda povzročala večje povpraševanje po celuloznem lesu, ki so ga nato uporabljali ali pa preprodajali kot gradbeni les. Kar pa se tiče nepravilno določenega prometnega davka, je ta nepravilnost v tem, da ni bil še nikoli doslej določen za celulozni les prometni davek, ker je treba do končnega proizvoda Itak plačati štirikrat, petkrat in še večkrat prometni davek: na lesovino, na celulozo, na papir, na papirno konfekcijo Itd., medtem ko pade na prometni davek jamski les le enkrat, rezani les dvakrat In podobno. Omenjena cena je bik določena v sporazumu z oblastnimi gospodarskimi organi, ker ni bilo nobene druge možnosti, da bi se zagotovila potrebna koli. čina lesa za papirno industrijo In za rudnike. Na vprašanje, kakšne bodo posledice tega zvišanja, in sicer predvsem za papirno industrijo, nam je direktor Senica odgovoril, da bo posledica malenkostno zvišanje cen v papirni Industriji. Malenkostno zaradi tega, ker kljub temu, da so se cene celuloznega lesa precej zvišale, ne bo prišlo do sorazmernega zvišanja v papirni Industriji. Tu je treba poudariti, da so se cene zvišale le v nedržav- nem, zadružnem sektorju, medtem ko so v državnem sektorju ostale neizpremenjene. Potrebe po lesu se krijejo Iz obeh sektorjev, nedržavnega in državnega, v približno enaki količini — 50:50. Papirnice bodo krile izgube delno tudi s preorientacijo pro. izvodmje, in sicer tako, da se bodo preusmerile na izdelovanje boljših vrst papirja In s ta tudi na večji izvoz. Naše tovarne papirja, nam je v nadaljnjem razgovoru pojasnjeval tov. Senica, so sploh zgrajene in opremljene le za izdelovanje boljših vrst papirja, tako da je proizvodnja roto-papirja za njih nerentabilna. Res je sicer, da so Vevče ob zadnjem pomanjkanju papirja priskočile na po noč grafični industriji, vendar na škodo svoje redne proizvodnje. Proizvodnja rotopapirja bo rentabilna le v novi tovarni v Krškem, ki bo imela za to ustrezajoče stroje. Proizvodnja rotopapirja na strojih, ki jih ima danes naša papirna Industrija, je nerentabilna zaradi tega, ker je na teh stro. jih proizvodnja počasnejša. Tovarne papirja v Sloveniji kljub temu zvišanju še niso podražile svojih proizvodov, pa tudi »Gorjana« je po svoji strani podvzela vrsto ukrepov, da bi prišle tovarne papirja do cenenih surovin: uporabljati so pričeli za predelavo žamanje, topolov les in celo vrbov les. Kljub vsem naporom, da bi se odstranile težave, ki so na-st-'e pri ceni celuloznega lesa tn da bi bile posledice tega čim manjše, pa stojijo pred oblastnimi organi ti problemi v vsej svoji resnosti in zahtevajo ustreznih ukrepov, kakor smo to že v začetku omenili. J. R. vu »Zveza borcev ]a nič ne briga« Tovariš urednik! Prao je, da se razvije polemika o otrocih padlih borcev, saj oskrbeti pogoje 12.000 otrokom o Sloveniji, da stopijo samostojno v življenje ni lahka stvar. Zato ni in ne more biti sajno naloga organizacije Zoeze borcev, pač pa dolžnost celotne naše družbe Na tem mestu, ker za Urše razpravljanje zaenkrat ni prostora bi rad o zvezi z odgovorom na moj čla nek >Zveza borcev ju nič ne briga« ki ga je poslal tov. predsednik delavskega sveta tovarne Toko iz Domžal še enkrat pojasnil svoje mnenje in stališče organizacije Zoeze borcev. Gre predvsem za dvoje načelnih oprašanj; skrb za otroke padlih borcev in pa za odnose mea organizacijo ZB in nekaterimi borci in aktivisti. O odpustu tov. Pirnatove samo še tole: Bilo bi prav in za zgled, da se celotni kolektiv, z organizacijo Zveze komunistov in sindikata zanima za otroke padlega borca ne samo s socialne strani, pač pa za njegovo prihodnost, skratka da mu v skrbniškem in vzgojnem pogledu skuša nadomestiti očeta. katerega mu v teh letih najbolj manjka Za človeški odnos gre, za razumevanje vseh tistih težav in notranjih občutkov otroka, ki jih o taki situaciji nujno ima. Podjetje pa, ki ima preko 500 delavcev mislim da ima tudi možnost, da najde takemu otroku ne samo sezonske zaposlitve, pač pa da mu z malo dobre volje lahko omogoči tudi kvalifikacijo in prav bi bilo o tem primeru tudi na izdelavi inozemskih artiklov. Moje mnenje je, da s tem, če se nekomu preskrbi samo drugo delovno mestox ne vpraša se pa koliko časa bo tam in kakšno kvalifikacijo lahko doseže, kdo bo skrbel zanj itd. nismo rešili problema, ki je širši kot socialni nismo izvršili tega kar je naša dolžnost do padlih borcev, pač pa smo vzbudili samo manj vrednostne občutke pri otroku samem. Z ozirom na nasloo mojega članka pa bi navezal še drugo vprašanje, odnosov v' organizaciji in vlogi organizacije v družbenopolitičnem življenju. Mislim, da ima organizacija, ki združuje preko 100.000 borcev in aktivistov ne samo pravico, pač pa tudi dolžnost po določenih družbenih oprašanjih zavzeti svoje stališče. Tega in revolucionarnega zagovarjanja svojih stališč in socialističnih principov, kot je bila to last borcev osvobodilnega boja danes v naši organizaciji manjka in zato ni niti čudno, da celo stari borci tolmačijo ologo Zoeze borcev enostransko in mislijo, da je njena dolžnost samo postavljati spomenike, obujati spomine itd., ne pa čuvati pridobitve osvobodilnega boja. Precej slična je ta stvar o Domžalah. Borci, ki imajo precej skupnega z NOB so oddvo-jeni od organizacije, ne sodelujejo vsi pri njenem delu, ne pomagajo, da bi se ta uveljavila v družbenem življenju, pač pa prepuščajo to stvar enemu človeku v tem primeru tajniku in zaradi tega pride do takih pojavov kot je ygrozilno pismo< borca, borcu. Jasno je, da tam kjer organizacija ZB neke borce nič ne V zvezi s pripravami na redno letno skupščino sindikata slovenskih rudarjev, ki bo aprila, se je pred nekaj dnevi sestal v Trbovljah razširjeni plenum republiškega odbora rudarjev Slovenije. Plenum je obravnaval delo republiškega odbora rudarjev, delo podružnic ter vprašanja tarifne politike rudarjev. Predsednik republiškega odbora rudarjev Filip Zib ret je v svojem poročilu opozoril na nekatere napake, ki so se pokazale pri zadnjih občnih zborih rudarskih sindikalnih podružnic v Sloveniji. Omenil je, da so podružnice v Velenju, Zagorju, Laškem in Kanižarici dobro opravile svoj občni zbor, čeprav so bile te skupščine ponekod pomanjkljive v tem, da so na njih obravnavali vprašanja, ki bi jih upravni odbori organizacij lahko že prej sami rešili. Tajnik republiškega odbora rudarjev Edi Guzej je nato v svojem poročilu analiziral delo tega odbora. Poudaril je, da je opaziti dosti manj- odiich vodstvih Gospodarstvo ne vrača termoelektrarni v Brestanici niti najnujnejših sredstev za vzdrževanje Včeraj je bila sicer objavljena ukinitev omejenih dobav električne energije, toda položaj dela našega elektroenergetskega sistema, t. j. termoelektrarn, je še vedno prav tako aktualen, kot da bi bili še sredi najhujše energetske krize. Na nedavnem posvetovanju Elektrotehničnega društva Slovenije so obširno obravnavali tudi stanje v naših termoelektrarnah. Tudi v našem listu smo v anketi, objavljeni pod naslovom: »Bodočnost naše elektrifikacije?« omenili med drugim stanje v naših termoelektrarnah, ki so močno iztrošene. Gradimo veliko termoelektrarno v Šoštanju in utegnilo bi se zgoditi, da bomo spričo zadostnih dobav električne energije pozabili na »stari termoelektrarni« v Trbovljah in Brestanici. Z razmeroma malenkostnimi sredstvi, ki naj bi jih začeli investirati že na spomlad, si bomo za prihodnjo zimo lahko zagotovili bolj redno dobavo električne energije iz teh dveh elektrarn. V termoelektrarni Trbovlje naj bi postavili med drugim tretji agregat, kaj bo treba storiti najnujnejšega v Brestanici, lahko razberete iz naslednjega dopisa, ki nam ga je poslal eden izmed članov tamošnjega kolektiva. kvote je tako nizek, da zadošča komaj za skromno letno popravilo in najnujnejša tekoča vzdrževalna dela. Tokrat ne bi pisali o načinu, kako se termoelektrarne oskrbujejo s premogom. O tem je bilo zapisanih že mnogo tehtnih ugotovitev. Lahko pa ugotovimo predvsem to, da si v preteklosti nikjer niso ustvarili zalog dobrega premoga, med drugim tudi zaradi tega, ker je to preprečeval davek na obratna sredstva. Vzrok gotovo ni le v tem, na vsak način pa bo treba z vso pozornostjo poskrbeti tudi za to, da v bodoče ne bodo brez premoga (sredi rudarskih revirjev) tako važni potrošniki kot so termoelektrarne. I. K. Irwin Shaw: Pokopljite mrtve v ljubljanskem Mestnem gledališču Bržkone ne bo pretirano, če rečemo, da je osma premiera v Mestnem gledališču ena izmed dveh, treh osrednjih točk njegovega letošnjega repertoarja. Z njo je ljubljanskemu občinstvu predstavljena drama, ki z globoko prizadetostjo obravnava dandanes močno aktualno temo, in to — kar je vsekakor vredno omembe — z modernimi Izraznimi sredstvi. Tako tore1 združuje kvalitete, ki jih v enem in istem delu ne najdemo preveč pogosto. Avtor, po rodu Newyorčan, je napisal »Pokopljite mrtve« s tri in dvajsetimi leti, zdaj jih uma ena in štirideset. Potemtakem se zdi »aktualnost« morda sumljiv, neupravičeno pritaknjen ukrasni pridevek. Toda čeprav to ne bi bilo slabo, stvar le ni taka. Gre namreč za vojno. Prezebli, utrujeni vojaki kop. cevanju na ljubezen do domovine, ki zahteva, naj ležejo v grob, molče stojijo in se ne ganejo. Tedaj se domislijo, da bi poslali posredovat ženske, ki so zmerom konservativne in jih bodo že pripravile, da se bodo obnašali, kot se civiliziranim mrličem spodobi. Toda čeprav mu je bilo življenje vseskozi le trda borba za kruh in je spoznaval svet zme. raj le s slabe strani, se delavec Driscol noče umakniti pod zemljo. »Imam vero«, pravi svoji sestri, »ki hoče vzeti raj iz oblakov in ga presaditi na zemljo, kjer ga bo mogla uživati večina ljudi. Ne bo tako lepo, kot v nebesih, ulice ne bodo iz zlata in nobenih angelov ne bomo imeli, in skrbeti bomo morali za kanalizacijo in vozni red, toda tukaj bo naš raj, zarit v naše zemeljsko blato, in nikomur ne bo treba plačevati vstopnine s smrtjo, kakor tistim, ki hočejo v nebesa. To vidim pred seboj, če sem živ ali mrtev, in ne najdem miru.« desetih nastopajočih — vidnih ln nevidnih — oseb zahtevala močno igralsko osebnost. — Preko marsičesa sta pomagali improvizacija in dobra volja, mnogo so pripomogle režiserjeve domislice (n. pr. projekcija prižnice oh duhovnikovih nastopih) in njegov čut za smiselno variiranje ritma predsta. ve, vendar mislim, da dovršenosti uprizoritve ni dosegla. Zdi se mi, da je poglavitna krivda v tem, ker si ne režiser ne igralci niso tili čisto na jasnem, kje je avtor svoje junake tipiziral in kje jih kaže v njihovi intimni človeški podobi. Najjasneje in najusodneje se je to pokazalo pri mrtvih vojakih. — Avtor si je z njimi dovolil svojevrsten eksperiment: v življenje jih je obudil samo na pol, vrnil jim je le dar govora, kretenj in mimike (ker stoje ves čas s hrbtom proti publiki) pa ne. Mislim, da že to samo dovolj kaže na njihov poseben položaj nekako sredi med mrtvimi in živimi in da zato ni 'bilo treba stilizirati še govora ter s tem manjšati obseg edinemu izraznemu sredstvu, ki je briga, do takega sodelovanja med podjetji ne more priti in da tudi člani ZB namesto da bi s svojim osebnim zgledom enotno zagovarjali socialistična načela stoje razdvojeno o tej borbi. Zato bi bilo nujno, da se d Domžalah in ie kje drugod zberejo osi na skupnem sestanku, razčistijo ta vprašanja ter porazgooore o vlogi osakega borca posebej, kaj je njegova dolžnost, bodisi na delovnem mestu, družbeni organizaciji in o življenju sploh in tako organizirano delajo na reševanju oseh tistih vprašanj, katere je dolžna reševati tudi naša organizacija. In še o resnicoljubnosti: Niti zadnjič niti danes nimam namena neobjektivno in enostransko prikazovati stanje javnosti, še manj pa jemati komur koli dobro ime. Gre za važnejšo stvar. Gre za pojav, ki je sicer logičen pri takih odnosih, ki pa je škodljiv in proti tem pojavom je naša dolžnost, da se borimo. Marjan Bertoncelj V Trbovljah je zasedal plenum rudarjev Slovenije šo delavnost posameznih podružnic po reorganizaciji, odkar nimajo več plačanega profesionalnega osebja. Prav tako so posamezne podružnice vse premalo samostojne v odločanju in čakajo samo na navodila od zgoraj. Omenil ie, da v rudnikih Kanižarici, Crni in Velenju sindikalne podružnice izgubljajo pri kolektivu na ugledu, ker ne upoštevajo predlogov in sklepov sindikalnih organizacij. V podjetjih čestokrat vse preveč podcenjujejo sindikalne podružnice. To se je zlasti izkazalo tam, kjer «o sindikalni funkcionarji dobro delali, so pa pozneje v svojem prizadevanju j ali zaradi nerazumevanja pri ljejo jamo za šest padlih tovarišev. Siti so že fronte — blata, uši, pomanjkanja cigaret, a duška si dajejo le z zbadanjem seržanta. To je še edino, kar si lahko privoščijo. Ko pa hočejo grob zasuti, se zgodi nekaj čudnega. Mrliči vstanejo, obstoje na pol v zemlji, na pol nad njo, in se ne dajo pokopati. Posredovati morajo generali. Toda kljub tenkočutnemu, tovariškemu opominjanju na pokorščino, ki so jim jo dolžni, kljub skli- Naš film v tujini zaradi nerazumevanja nekaterih podjetij. Podružnice so delale napake tudi pri spoznavanju rudarjev z raznimi uredbami, -saj so rudarje poučile o teh uredbah le enostransko. Ob zaključku je tajnik republiškega odbora rudarjev še omenil, da je od 13.700 rudarskih delavcev organizirano v naši republiki le 10.800 in je 2.900 neorganiziranih rudarjev le precej velika številka. Razprava je bila zanimiva ter je ▼ glavnem razjasnila razne nejasnosti. Delegat iz Trbovelj se je dotaknil tarifnega vprašanja ter pripomnil, da so rudarji vendar imeli prav, ker se niso strinjali z uredbo, ki je izšla lani aprila. Poudaril je, da takratna zborovanja rudarjev, kakor so bila škodljiva, vendar niso bila neupravičena. Omenil je tudi, da je povpreček plačnega fonda rudarjev kljub popravku na 8.100 dinarjev še vedno prenizek. Zelo živahna je bila tudi razprava ♦delegatov iz Črne in Velenja. Razvidno je bilo, da tudi prisilna uprava v Črni ni imela vedno v vsem prav in da bo zato mnogo bolj potrebno upoštevati tudi mnenje sindikata. S. S. Kakor se je zvedelo v podjetju »Avala-film«, bodo v kratkem sklenjene trgovske pogodbe za nakup filmov, ki jih je posnelo to podjetje. Filmi bodo prodani v Grčijo, na Norveško, v Francijo, Argentino in Zahodno Nemčijo. Zlasti dobro se bodo* naši filmi uveljavili v Južni Ameriki. Na filmskem festivalu > Mar del Plati in Riu de Janeiro bodo vrteli tudi nekaj naših filmov. Vse filme, ki jih odkupijo inozemska podjetja, bodo predvajali v ori ginalnih verzijah. Društvo arheologov Tugr-slavije so ustanovili Na ustanovni skupščini arheolo gov Jugoslavije, ki je bila v Beogradu, so ustanovili društvo arheologov Jugoslavije, čigar naloga bo združevati in razvijati delavnost na-šil arheoloških delavcev, povezati delo med posameznimi republikami ter navezati stike z arheološkimi ustanovami in posameznimi arheološkimi Znanstveniki v tujini. Društvo bo začelo izdajati časopis »Jugoslovanska arheologija«, ki bo izhajal v več tujih jezikih in bo namenjen tujini. Skupščina je sprejela pravilnik in izvolila upravni odbor društva. Odbor bo imel 11 članov iz vseh republik, razen iz Črne gore. Za predsednika arheološkega društva, čigar sedež bo v Beogradu, je bil izvoljen Alojz Bcnac, znanstveni sodelavec republiškega muzeja v Sarajevu. Termoelektrarna v Brestanici je najmlajša in najbolj ekonomična in poleg trboveljske termoelektrarne tudi najmodernejša. Kdor bolje pozna njene naprave, pa vidi, da je v tej termoelektrarni nešteto šibkih točk, naprav, na katere se ni mogoče zanesti, in ki lahko vsak čas onemogočijo redno obratovanje. Nemški okupatorji so leta 1943 hoteli Imeti čimprej energijo, pa so mnoge naprave pustili nedokončane, provizorične, in take sp večinoma ostale še do danes. Kljub temu pa ta elektrarna bolj ali manj redno obratuje in že deseto leto daje «vojo moč našemu gospodarstvu, ki ji bore malo vrača za vzdrževanje in obnovo: lahko rečemo niti tistega dela sredstev, ki jih sama plačuje v sklad amortizacije. Na primer: elektrarna obratuje z izrabljenimi, že nekajkrat varjenimi črpalkami. Nadalje se ni mogoče zanesti na pogonske motorje, zaščitni avtomati so tako rekoč zakrpani in povezani z obroči. Elektrarna torej nikakor ne ustreza osnovni zahtevi, na osnQvi katere bi lahko nadomestila vsak trenutek izpad dobav električne energije iž katere koli pretočne elektrarne. Obratna pripravljenost je minimalna! Da dobimo iz te elektrarne še toliko kilovatov, kot jih prejemamo danes, je predvsem zasluga kolektiva, ki se je v resnici potrudil, da vzdržuje tudi takšne naprave, ki bi marsikje drugje že spadale med staro železo. V vsaki termoelektrarni naj bi imeli za sleherno napravo rezervne dele; teh ni in lahko rečemo, da termoelektrarna v Brestanici že zdaleč ni več tisto, kar so termoelektrarne dfugje po svetu. Že iz tega je razvidno, kaj bo treba storiti v termoelektrarni Brestanica. Razen tega pa bo treba urediti tudi nujno potrebno majhno črpalno postajo in cevovod za dovajanje omehčane hladilne vode, ki bo preprečevala nabiranje kamenca na kondenzatorskih ceveh in s tem veliko izgubo dragocenih kalorij. Obnoviti bo treba — na vsak način še letos — hladilni stolp. Ta je že tako strohnjen, da ga lahko podere prvi močnejši veter. Za to popravilo si je kolektiv sam zagotovil potrebna sredstva, toda ko stopaš iz oddelka v oddelek, povsod kričijo še neštete druge potrebe. Manjka denarja in razumevanjal Dodeljen odstotek amortizacijske Zdravniki in postelje v naših glavnih mestih Sodeč po številu prebivalcev na enega zdravnika, bi moralo biti v čakalnicah skopljanskih zdravnikov skoraj petkrat več bolnikov, kakor pa pri ljubljan. skih zdravnikih. Lani je namreč prišlo na enega zdravnika v Ljubljani okrog 320, v Skop-lju pa 1550 prebivalcev. Med tema dvema skrajnostima se nahajajo druga glavna mesta jugoslovanskih republik. Tako pride na enega zdravnika v Beogradu 375, v Zagrebu 433, v. Sarajevu 590 in v Titogradu 140 prebivalcev. Od približno 2750 zdravnikov, ki delujejo v naših šestih glavnih mestih, jih ima samo 700 zasebno prakso, to je približno vsak četrti, dočim so ostali zaposleni izključno v zdravstvenih ustanovah. Čeprav se nahaja po številu zdravnikov na prvem mestu, po številu zdravstvenih ustanov in postelj pa za Zagrebom na drugem mestu, je Beograd po šte- črtava nastrojenja in ima samo vilu prebivalcev na eno poste- na koncu bolj samostojno vlogo. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta Sodelujoči: Jelica Porto grandi (harfa) in Elza Karlovac Kljub svojim redko posejanim koncertom je postal Ljubljanski godalni kvartet (Pfeifer, Dermelj, Šušteršič, Šedlbauer) glasbeno in zvočno umetniško zlit korpus, ki je za našo komorno glasbo reproduktivno in propagandno tako važen, da bi zaslužil plasman 'tudi v inozemstvu. Tokratni program je kvartet začel z Ukmarjevim »Drugim godalnim kvartetom«, ki kaže tega tihega, a marljivega in upoštevanja vrednega skladatelja posebno v kantabilnih oddelkih vseh treh stavkov kot invencioz-nega, poglobljenega ustvarjalca. V gradnji in nastrojenju je najboljši drugi stavek, tretji stavek pa napravi s svojo neuravnovešeno tridelnostjo — allegro-an-dante in allegro (fugato) neenoten vtis. Umetniki so položili mnogo izraza in elana v to skladbo ter so res dovršeno odigrali vse tri stavke. Respighijev Sončni zahod za mezzosopran in godalni orkester ima glavni poudarek na glasu, medtem ko je slog skladbe oper. nohomofon, kjer kvartet pod- ijo na predzadnjem mestu. Na prvem mestu je Ljubljana s 43 prebivalci na posteljo, na dru. gern Zagreb s 53, nato Titograd s 76, Sarajevo 87, Beograd 79 ln Skoplje z 88 prebivalci na e»0 posteljo. £Jugopresjg Elza Karlovac je z umetniško zrelostjo ln v potankosti iznijan-siranim glasom poustvarila ta komplicirani poem na Shelleyev mestoma nerazumljivo prevedeni tekst. Kvartet pa je ustvaril zvočno odlično spremljavo. Jelica Portogandijeva je tako izvrstno odigrala Tournierovo »Feerie«, da smo ji celo Tourni-era oprostili, ki je za današnji okus zelo na meji užitnosti. Res je pa, da nudi solistu celo skalo možnosti, da pokaže svojo virtuoznost v vseh efektih, kar je izredna harfinistka tudi storila in žela velik aplavz. Godalni kvartet je brezhibno in zelo prilagođeno izvedel svoj part in razkril vse možnosti te redke kombinacije s harfo. Novakov Godalni kvartet v g-duxu govori srcem vseh, ki ljubijo slovansko glasbo. Zrasel na zadnjih vejah narodne- romantike, sega kljub jasni uporabi folklorne tematike in har. monike že v novoromantiko in se predstavi zaradi dosledne uporabe druge teme prvega stavka tudi v scherzu in v zadnjem stavku kot tesno strnjena celota. Ljubljanski godalni kvartet je z občuteno notranjo poglobljenostjo in s plemenitim zvokom posredoval prvi, najlepši stavek, scherzo je bil briljanten in odlično odtehtan, v zadnjem stavku pa je izredno uspelo komplicirano nanizanje tem, ki, različne po značaju, zelo rade zdrobijo celoto. Ves koncert je pomenil občuten vzpon vseh umetnikov, kar so poslušalci tudi dojeli in Jih nagradili z velikim odobravanjem. Dr. Danilo »Moj prostor je na zemlji, Bess,« pravi svoji ženi farmar Schelling. »Opravke imam še na površju zemlje, ne pa pod njo. Ujeli so me v past. Nisem prebrisan, Bess, in lahko me je ujeti — toda zdaj znam pove. dati. Nekaj reči je še, ki bi jih rad povedal farmarjem, preden me bo konec — in povedal jim bom...« In prijatelj Morgan svoji ljubici: »Preveč je knjig, ki jih nisem bral, preveč krajev, ki jih nisem videl, preveč spominov, ki jih nisem dovolj dolgo hranil v sebi. Nočem, da bi me zanje ogoljufali.« Življenje je treba izživeti, treba se je boriti m delati, tre-ba pa je imeti tudi čas za vse tiste majhne, drobne stvari, ki dajejo svetu lepoto. Nihče nima pravice, da bi to komu jemal. Zato se vojaki ne dajo pokopati, ampak vstanejo in odidejo iz groba, kljub duhovnikovemu zaklinjanju, kljub rafalu iz strojnice, za katerega generali mislijo, da jih še edini lahko spravi tja, kamor spadajo. Živi so preveč ranljivi in nikoli ne bi mogli tako neovirano in naravnost, brez ozirov in po. mislekov povedati tega, kar so lahko mrtvi. Toda še nekaj je, kar je hotel pokazati Irwin Shaw. — Mehanik Webster in njegova žena sta tolkla obupno revščino, tajila sta drug pred drugim željo, da bi imela otroka, se drug drugemu izmikala in odtujevala. Sele, ko je bilo prepozno, sta si vse povedala. »In zakaj si tako odlašal?« ga grenko vpraša žena. »Zakaj šele zdaj? Zakaj ne že pred enim mesecem, pred enim letom, pred desetimi leti? Zakaj nisi že takrat vstal? Zakaj si čakal do smrti?« — »Prej mi ni bilo jasno,« odvrne Werbster. — »To je čisto po tvojem! Čakaš, dokler ni prepozno. Veliko je reči, zaradi katerih bi morali vstajati še živi ljudje! Prav, torej vstani! Cas je že, da odgovoriš. Cas je za vse vas uicoge klavrne vrage, ki vas plačujejo po osemnajst dolarjev in petdeset centov, da vstanete zase in za svoje žene in za otroke, ki jih ne morete imeti. Povej jim vsem, naj vstanejo! povej jim! Povej jim!« Pokazati ljudem, kaj pomeni zanje vojna, in jih obenem opozoriti, kako naj preprečijo zlo že v koreninah — spremenijo krivične družbene odnose že v »normalnem življenju«t to je bila leta 1936 poteza, vredna avtorjevega soimenjaka G. B. Shawa in njegove znamenite »tendenčne umetnosti«. Realizacija je zamisli ekvivalentna. Drama zapušča kljub izredni raznolikosti oseb in prizorišč vtis skrbno zgrajenega dela, njena največja odlika pa je brez dvoma ta, da nam posreduje nekaj podob, ki se človeku ne vtisnejo v spomin kot osebe iz gledališke igre, ampak kot resnični ljudje. Naloga režiserja Jožeta Galeta, ki je vodil- uprizoritev, je bila vse prej kot lahka: gotovo ni enostavno na tesnem odru, s skromnim tehničnim aparatom in številčno nezadostnim an. samblom izvesti dramo, ki zahteva razmah za kakih pet realnih in najmanj tri imaginarna prizorišča, ki v veliki meri gradi na svetlobnih ln slušnih efektih ia bi s* vsako od preko štiri- moralo prevzeti trojno breme. Domala neprestana retorična pridvignjenost je povzročila, da so postajali nekoliko monotoni prav prizori, ki tvorijo osrednji del dTame in v katerih pridejo človeške osnove vojakov najbolj do izraza — srečanja z že. nami. Res je treba priznati tudi drugo stran — da so bili vsi poskusi preprostega, naravnega govorjenja zelo težko razumljivi, dočim retorična beseda poslušalcem ni povzročala truda — zdi se mi pa, da bi se morda le našel kak ustreznejši izhod, n. pr. izbor igralcev z večjimi razlikami v barvi glasu. V sedanji zasedbi sta se v tem oziru zaznavno ločila od drugih le J. F. Presetnik (Driscoll) in M. Kalan (Dean), dočim se M. Zupančiča (Schelling), A. Krošla (Morgan), M. Veibra (Werbster) in J. Tirana (Levy) v hitrejših prehodih sploh ni dalo razlikovati. Kljub tej pomanjkljivosti pa so našteti v nemajhni meri pripomogli k uspehu predstave. Hvaležnejše vloge so imeli kot grobarji S. Miklavc, F. Prus, P. Jeločnik in J. Zupan, gost iz SNG. Izdelal; so jih preprosto, a zelo sugestivno, pri čemer je s svojo kultivirano igro posebej izstopal Miklavc. — Izredno visoko raven pa so v tej predstavi kot celota dosegle igralke. Mislim, da ie bila Julia Blake S. Glavinove mojstrovina, s katero se bo lahko zmerom ponašala. Tudi J. Hahnova je s Katherine Driscoll dosegla vrh v svoji letošnji sezoni. I. Zupančičeva je Josn Burke zaigrala temperamentno in domiselno, le žal, da si je preko nekaterih mest pomagala z rutino. Dobro, preprosto kmečko ženo Bess Schelling je simpatično upodobila M. Pugljeva, Marthi Webster A. Svetelove pa je do verne podobe manjkalo nekaj več zagrenjenosti, ki jo je interpretka nadomestila z močnejšimi čustvenimi reakcijami. V. Simčičevi vloga Deanove matere morda ni najbolje ustrezala, odigrala pa jo je solidno in di. skretno. — Zanimivo je, da so se tudi v epizodnih vlogah po skrbni obdelavi odlikovale igralke: R. Bojčeva in J. Staričeva kot deklini ter M. Bučarjeva kot prodajalka časopisov. — V manjših vlogah bankirja in glavnega urednika sta častno zastopala SNG L. Drenovec in I. Jerman, dočim so vojaško osebje dopolnjevali: A. Arčon in B. Prestor kot vojaka, J. Ro-haček kot seržant, P. Dežman kot kapitan ter D. Bezlaj, J. Lavrih in I. Pengov kot generali. Slednji je pokazal sicer lepo igro, le da bi bil moral svojega artilerijskega generala postaviti v precej nižje sfere, drugi našteti pa so si zamislili sicer nekaj posrečenih detajlov, celote pa niso dvignili nad povprečje. T. Tory je bil tudi za reporterja malo preveč »novi- • narski«, pri J. Lončinu (katoliški duhovnik) in A. Homarju (ratbin) pa je bilo zmerno karikiranje umestno. — V manjših vlogah so nastopili še B. Batte, lino, S. Švajger in N. Juvanova. Sceno, ki je kljub skromnim sredstvom dajala predstavi ustrezajoč okvir, si je zamislil ing. I. Pengov, glasbeno spremljavo napisal B. Adamič, izvajali pa so jo člani Slovenske filharmonije. M. S. , MEDVEDEK NEEWA Po J. O. Cunvoodu — Riše Miki Muster 154. Neewa s« je od strani silovito zaprašil v nič hudega slutečega nasprotnika, da se je še s polnim gobcem prekucnil kakor polna vreča. In preden se je Pete, tako je bilo mlademu medvedu ime, zavedel, mu je Neewa že tičal za vratom. In zmaga je bila videti tako popolna, da se Miki, ki je koprneče opazoval bitko, ni mogel zdržati glasega priznanja. Toda ples se je šele začel. Huda borba jelena z volkom 155. Medvedje, zlasti mladi, se bojujejo čisto po svoje. Močno spominjajo na ženske, ki so si skočile v lase. V njihovi igri ni nobenih pra-vil. Tako sta se Neewa in Pete oprijela s sprednjimi šapami, z zadnjimi pa sta otepala, da je okrog njiju vse frčalo pa zraku. Pete je bil sicer na hrbtu, a to je za medveda v boju kar ugoden položaj. In Miki v divji zmešnjavi kmalu ni več vedel, kakšen bo izid. 15&. Nekaj Sasa sta se bojevnika molče trudila, nato pa je Miki zaslišal, da Neewa tiho javka. Začela sta se kotaliti in Neewova dlaka je letela v celik kosmih. Vendar ni mogel odnehati, prežal je le na priložnost, da bi se kakor koli izmuzniL Miki je sprevidel, da mora poseči vmes. Popadel je Peteja za uho, da je zatulil od bolečine. Neewa je brž sprevidel položaj in se mn izvil ter jo ucvrl. Ta poziv na valja aa radi]tka po. staja JLA, dri. sekretariata za notranje zadeve ln radijske postaje, ki so pod nadzorstveni: uprave pomorstva ln uprave civilnega letalstva. Radiodifuzne postaja morajo gredložltl zgoraj navedene podat-e samo za svoje radlotelegral-ske ln radiotelefonske postaje v kolikor z njimi razpolagajo. Neodzlv ali predložitev netočnih podatkov se kaznuje. Generalna direkcija PTT Palmotičeva broj z Beograd — Broj 2329/54 OPOZORILO 1. Opozarjamo državne organe ln zavode (tudi finančno samostojne), ki so v smislu določil Uredbe o finansiranju .socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ St. 54/1953) dolžni plačevati oskrbnino (hranarino) bolnim zavarovancem do konca tistega meseca, v katerem so postali dela nezmožni, iz svojega predračuna, da morajo v bodoče izkazati v mesečnem poročilu (obr. E-5) pod 7 le primere, ki so se pričeli v mesecu, na katerega se poročilo nanaša in samo toliko oskrbninskih dni, kolikor Jih Je bilo od dneva obolenja pa do zadnjega v dotičnem mesecu. (Ce n. pr. nekdo zboli v mesecu februarju in boluje dva meseca, se na obr. E-5 za februar izkaže en primer in število oskrbninskih dni do zadnjega februarja. Ostalih osikrbninskih dni se v poročilu E-5 ne izkaže, ker gredo v breme socialnega zavarovanja. 2. Istočasno pozivamo vse delodajalce oziroma zavezance, ki morajo plačevati prispevke za soc. zavarovanje, da navedejo na hrbtni strani prenosnega naloga oziroma položnice znesek izplačanih plač, dobo, kakor Audi prispevno stopnjo, po kateri so prispevek obračunali in plačali in sicer posebej za vajence in ostale zavezance. Zavod za socialno zavarovanje za mesto ln oikraj v Ljubljani Stari trg pri Ložu, 2. marca. Pred nekaj dnevi je v našem trgu mlado in staro radovedno hitelo k Florjanovi hiši. Pred hišo je namreč ležal jelen z velikim rogovjem, ves oklan in 2 močno razgrizenim desnim stegnom. Bil je žrtev divjega boja s sestradanim volkom. Se na pol živ se je zavlekel v vas, kjer ga je izkušen lovec, kljub prepovedi lova v tem času, s strelom rešil bolečin. Mrtvega jelena so odvlekli v mesnico, kjer je mesar ugotovil, da je orjaškemu jelenu — štiriletniku volk odtrgal s stegna skoraj 6 kilogramov mesa. Nekateri lovci veščaki so nato pregledali vse jelenove ln volčje sledi, ter si na podlagi teh ustvarili sliko obupnega boja med obema žlvalima. Srečala sta se v gozdu Ribčevki, ki je oddaljen kaki dve uri od vasi. Jelen je namreč spočetka spretno odbijal volkove napade, ko je v skokih dirjal s hriba proti vasi. V grmovju nad vasjo pa se je razvil boj na življenje in smrt. Volk je skočil orjaku zadaj na hrbet in se mu zagrizel v desno stegno. Padla sta in se vlekla po snegu kakih 80 m daleč. Volk mu je trgal meso, ga hlastno goltal, jelen pa je z največjim naporom in ves krvav dirjal dalje. Na koncu vaških vrtov je bil zadnji srditi spopad, saj je bilo na tleh vse steptano. Ko je nastal v vasi močan šum ln ropot, je volk končno zapustil svojo žrtev in jo odkuril. J, D. ŠE NEKAJ... Ogaben zločin nad novorojenčkom Vlom v pisarno kočevskega rudnika Dne 27. II. 1954 so na jezu Ljubljanice pri Elektrarni Fužine potegnili iz vode paket, v katerem je bil novorojenček ženskega spola. Ugotovljeno je, da je bil otrok živ rojen in je po porodu živel še kaki dve uri. Po ugotovitvah komisije je •rodu bil otTok kaki dve uri po por' po brezvestni materi ali kaki drugi osebi živ zavit v papir, v del bele ženske bluze ter v del ženskega pred- pasnika iz blaga roza barve. Vse to je bilo zavito v oementno vrečo ter povezano z vrvjo v paket, ki je bil po neznan; osebi odnesen v Ljubljanico. V tem paketu se je otrok zaradi pomanjkanja zraka zadušil. Naprošamo prebivalstvo, da bi vse podatke ca podlagi katerih bi bilo možno ugotoviti brezvestno mater in eventuelne pomagače, ki so izvršili ta zločin, nemudoma javljali pismeno ali telefoaično na Tajništvo za notranje zadeve Ljubljana — mesto, Prešernova ulica 22, telefon 21-600. Nepoboljšljiv vlomilec prijet V noči od 20. na 21. februarja je neznanec vlomil v skladišče tovarne mesnih izdelkov v Mesarski ulici št. 1 v Ljubljani. Odnesel je okrog 6 kg konjske žime v vrednosti 17.000 din. Organi notranje uprave so ugotovili, da je vlomilec že kaznovani Z. M. iz Vevč. ki je žimo prodal nekemu Dne 28. febr. zjutraj je neznanec vlomil v eno izmed pisarn jamskega obrata rudnika Kočevje.. Pisarna je v podstrešju in se zaklepa z navadnim ključem. Sef računovodstva in administratorka svojih miz v tej pisarni nista zaklepala. Ta dan je računovodja dvignil 14.940. din za otroške dodatke nekaterim delavcem. Storilec je to najbrže vedel odprl z vitrihom vrata, iz nezakljenjenih predalov pa pobral denar, večje število svinčnikov in drugi pisarniški material. IZ MARJETE ~ NA DRAVSKEM POLJU V soboto zvečer Je bil v Marjeti zbor volivcev. Volivci so z velikim zanimanjem poslušali gospodarsko poročilo tovariša Kegla, upravnika semenarne v Star-šaa, ki je govoril predvsem o bodočih nalogah Kmetijskih zadrug. Zadruge na tamkajšnjem področju bodo posvetile vso skrb za razmnoževanje selekcioniranega krompirja in žita in za vzgojo plemenske živine. Prav tako bodo skrbele, da omogočijo kmetovalcem nabavo poljedelskih strojev. V razpravi so volivci pozdravili program kmetijskih zadrug, saj jim bodo v veliko pomoč pri naporih za dvig kmetijske proizvodnje. Ugotovili so, da je zlasti ve- noreji, saj ni na razdaljo treh vasi za razplod niti enega selekcioniranega bika« ičertkarja. Ugotovili so tudi, da je Uko skrb potrebno posvetiti živi- Z. M. ze prej kradel zimo m jo prodajal V. Z Kradel in vlamljal je, da bi dobil sredstva za pijančevanje. Nepoboljšljivi Z. M. se bo v kratkem zagovarjal pred sodiščem. Po dvoriščih in hodnikih je kradla Dne 27. januarja leto« je Z. A. iz Gubčeve ulice sušila na dvorišča Belokranjci so Izobražujejo Prebivalci občine Adlešiči so že konec oktobra pričeli razmišljati, kako bi izkoristili zimsko dobo, da bi si izpopolnili svoje znanje. Ko so učitelji na seji občinskega ljudskega odbora omenili zimske tečaje, so odborniki iz vseh vasi prinašali sezname prijavljencev za tečaj, istočasno pa tudi predloge, kaj naj bi na tečajih obravnavali. Vodstvo tečaja je upoštevalo njihove želje, žal pa ne vseh ker ni moglo dobiti dovolj predavateljev. V Adlešičih, središču občine, so imeli splošno izobraževalni kmetijski tečaj, na katerem so si tečajniki pridobili osnovno znanje. Žene in dekleta so na prikroje-valnem tečaju pokazale, da znajo tudi preproste kmetice napraviti marsikaj, kar je družini potrebno. V dveh mesecih so izdelale iz starih oblek pa tudi iz novega blaga prav lepe obleke in perilo. Vse resno delo pa je poživljala »Adlešička tamburica, ki so jo ustanovili v začetku decembra. Uspehi so bili iz dneva v dan večji. Prvi koncert je imela »Tamburica« že na Silvestrovo, zdaj pa imajo že za seboj večji koncert, s katerim gostujejo tudi po okoliških vaseh. Tudi domača obrt se lepo razvija. Tečajnice so na dveh tkalskih tečajih v Adlešičih pridobile mnogo novega znanja za delo ha boljših statvah. Izobraževalno delo je to zimo zavzelo tudi oddaljene vasi naše občine, kjer so bili letos prvič izobraževalni tečaji. V Zuničih je bil gospodinjski tečaj, kjer so se žene in . dekleta naučile Izkoriščati domače pridelke in pripravljati okusna jedila. Poleg praktičnega dela so tečajnice spoznale tudi osnovne pojme o higieni, gospodinjstvu in serviranju. Nekaj tolminskih ! '’""mih novic Letošnja sezona je prinesla na Tolminskem dokaj razgibano kulturno življenje. Zlasti delo ljudskih univerz je izredno živahno. Predavanja obsegajo pestro tematiko od gospodarstva pa do poljudno znanstvenih vprašanj. Največ takih predavanj so imeli v Tolminu, Bovcu, Kobaridu, Cerknem in v Idriji. Tako je bilo v Tolminu že nekaj nad sto predavanj, v Cerknem pa okrog dvajset. V Bovcu in v Idriji imajo tudi tečaj nemškega jezika, v Idriji poleg tega še angleškega. Člani ljudske univerze v Kobaridu hodijo predavat tudi v bre-ginjsko občino, kjer se ljudje zanimajo zlasti za gospodarska vprašanja. Dramska družina v Kobarida pripravlja igro »Deseti brat«, prav tako imajo redne vaje tudi pevski zbor, ki šteje 40 članov. Tolminci pripravljajo »Celjske grofe« ki jih bodo uprizorili konec marca. I Dnevne vesti Zjutraj H ~7juha. G< ugotovila, da ji manjka os podi nji S. T. iz Titove KOLEDAR Sreda, 3. cnarca: Milena. Četrtek, 4. marca: Kazimir. • Na današnji dan, leta 1918 je bil v poljski trdnjavi Brest—Litovsk sklenjen mir med Nemčijo in Sovjetsko republiko. Letonska, Estonska in Poljska so pripadle Nemčiji, Ukrajina pa je postala vazalna nemška država. • Dne 4. marca 1844 se je rodil na Muljavi pri Stični prvi slovenski romanopisec Josip Jurčič. • 4. marca 1852 je umrl slavni ruski pisatelj Nikolaj Gogolj, znan zlasti po drami »Revizor« in ro-tm posestniku Alohsiju Kotniku v «nanu »Mrtve duše«. Gogolj je bil Studencih pri Mariboru. Ogenj je po- realen opazovalec okolja, pred-polnoma uničil gospodarsKO poslop- vsem malomeščanskega filistrstva, je. Zgoreli so tudi hlevi, orodje, stro- naravnost genialen oblikovalec n, vse seno in slama ter vsi pri- življenja. ^-ilki. Vse skupaj je bilo zavarovano * perilo in ga tam pustila čez noč. % " ur ... ulice, ki je sušila perilo na hodniku poleg .njenega stanovanja, je prav tako zmanjkalo nekaj perila. Ugotovili so, da je perilo ukradla že večkrat kaznovana goljufica in tatica 2l-letna K. I. iz Selc pri Domžalah. Nekaj ukradenih predmetov so našli in jih vrnili okradenim strankam. Za svoja kazniva dejanja se bo K. I. ponovno zagovarjala pred sodiščem. Požari povzročajo milijonsko škodo Preteklo soboto je izbruhnil požar posestniku Alojziju Kotniku za 560.000 din, škode pa je 1,200.000 din. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. \eliko škodo je povzročil tudi polar, ki je izbruhnil 1. marca v živinskem hlevu Andreja Marseliča v Preprečah pri Sežani. Zgorela sta hiša in hlev z živino vred. Rešili 4. marca 1852 Je umrl slavni ru-slovenski pesnik Josip Murn — Aleksandrov, ki je skupaj s Cankarjem, Kettejem in Zupančičem, ustvaril moderno slovensko liriko. Njegove balade in romance se odlikujejo po mojstrskem podajanju čustev in pristnem ljudskem izrazu. Murnove pesmi je zbral, k šivalni stroj. Škode je približno __________ ___________ ^__________________, "'.jon din. Na Jtraj požara so uredil in izdal njegov sošolec, dr. 1 milijon din. _ ________________ prihiteli gasilci iz Kopra, ki so pa Ivan Prijatelj, zaradi oddaljenosti prišli prepozno. • Gasilcem je uspelo zavarovati sosedne hiše. Tudi tu domnevajo, da je Obveščamo ljudske odbornike obeh zborov MLO — Ljubljana, da bo XXV. skupna seja v četrtek, dne 4. marca 1954 ob Lil ogenj podtaknjen. Nesrečna smrt starke is rÄS,®»» • s-.i*»»«™-- —— 2. Razprava ln sklepanje o od- loku o posesti psov. VIII. seja zbora proizvajalcev z dnevnim redom: 1. Razprava in sklepanje o predlogu potrditve delovnih mest v nekaterih gospodarskih organizacijah za leto 1953. 2. Razprava in sklepanje o predlogu za odobravanje nadurnega dela za leto 1953 za podjetji: Geološki zavod LRS Ljubljana in »Slovenija-avto«, Ljubljana. Iz skupščinske pisarne MIX) Na filozofski fakulteti — oddelek arheologija sta diplomirala Bernarda'Perc, Celje in Leben Aci iz Škofje Loke. Čestitamo kolegi. Planinsko društvo Črnuče priredi v soboto, 6. marca 1954 ob 19. uri »PLANINSKI PLES« v prostorih DUR-a ELMA ČRNUČE. — Vljudno vabljeni! Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo. da bo redni mesečni sestanek 19. in občni zbor društva 20. marca. Sestanek in seminar dne 5. oziroma 6. marca odpade. Avto gume vseh dimenzij, kolesne plašče, zračnice, obutev iz gumija, term of or je itd. vam najhitreje popravi »VULKAN« v Ljubljani, Zaloška cesta 20. Kupujemo neuporabne avtozračnice po 120.— din kg. Delavnica odprta od 7. do 15. ure. Na sedežu podjet]a Avtopromet Gorica se nahajajo razni predmeti, kateri so bili izgubljeni in najdeni v avtobusih. — Lastnike prosimo, naj do 21. marca 1954 pismeno prijavijo izgubljene pred- telju pri Vipavi. V hiši je stanovala Ivana Molk, roj. 1886. Komisija je ugotovila, da Je nastal pažar, ker Je bila že delj časa Zaradi starosti in bolezni privezana na posteljo ln so Ji prijatelji prinašali hrano. V sobi Je stanovala sama. 25. febr. Je pustila petrolejko goreti tik ob postelji in se je zaradi vročine vžgala odeja, nato pa še pohištvo. Ko so »osedje opazili dim in vdrli v Sobo, je Molkova ležala pred vrati te mrtva. njim dnevnim redom: 1. Razprava in sklepanje o poročilu Okrajnega sodišča L v Ljubljani. 2. Razprava in sklepanje o poročilu sodnika za prekrške MLO Ljubljana. Takoj po končani skupni seji bosta v istih prostorih ločeni seji in sicer: XI. seja mestnega zbore z dnevnim redom: I. Razprava in sklepanje o odloku o javnem redu in miru. Gorica. TURISTIČNI URAD, Miklošičeva 17 ima še nekaj avtobusov za Planico. Informacije telefon 20-645. Poslužujte se naših prevozov! V nedeljo vsi na Polževo! Cena 260. Prijavite se v TURISTIČNEM URADU, Miklošičeva 17. Zobje se blešče, če . uporabljaš KOLYDOL, našo najkvalitetnejšo kremo. Za dobro prebavo in dobro voljo samo jajčni konjak »MARKIČ — SPLIT«. Za razne zabave in dobro razpoloženje — odlični jajčni cognac »MARKIČ — SPLIT«. »Kadi se ln smrdi!« trdi oče, ko Je prišel domov. Ni čudno, Nežka je vrgla v ogenj še mokre kosti. Ce bi Jih shranila in čim bi se nabralo nekaj kil, odnesla v najbližjo zbiralnico odpadkov, bi imela namesto dima in smradu še nekaj denarja! Pa čeprav bi bilo samo za enkrat v kino! Danes od 9. ure kuliristična razstava in tradicionalna slanikova pojedina v hotelu Union. Ljubljana. V novi začetniški plesni tečaj, ki se VTši Jutri, v četrtek, ob 18. uri v »Centralni plesni šoli« se sprejme predvsem še začetnice in nekaj začetnikov. Poučuje Jenko. »Kovačnica« Polje—Vevč« št. 5, preide po sklepu odločbe OBLO Polje št. 218/1-54 s L Januarjem 1954 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje zahtevke, kakor tudi dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti najpozneje do 31. marca 1954 na zgoraj navedeni naslov, ker bomo po tem roku smatrali knjižno stanje za pravilno. Likvidacijska komisija. OPOZORILO GOSPODINJSKIM POMOČNICAM Obveščamo, da Je vsak prvi četrtek v mesecu množični sestanek ob 20. uri v Križevniškl 2. Rok vpisovanja za objave za popust na železnici je do 11. marca 1954. Pozneje se ne vpisuje. Odbor OBVESTILO bolnikom sektorskih in eobratnib ambulant mesta Ljubljane V soboto, dne 6. mraca 1954 sektorske ln obratne ambulante ne bodo poslovale zaradi strokovnih predavanj in občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva, pač pa bosta za najnujnejše primere poslovali dve dežurni ordinaciji na Miklošičevi c. 20, soba 109 ln 118 od 7 — 12 in od 14 — 16. Specialistične ordinacije pa bodo poslovale od 7. — 10. ure. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 3. marca ob 20: Tirso de Molina, Don Gil v zelenih hlačah. Red A. Četrtek, 4. marca oh 20: Salacrou, Tak kakor vsi. Red E. (Raoula igra Demeter Bitenc). Petek. 5. marca ob 20: Tirso de Molina, Don Gll v zelenih hlačah. Red F. Sobota, 6. marca ob 20: Hecht-MacArthur, Prva stran. Izven in za podeželje. Nedelja, 7. marca ob 15. Tirso de Molina, Don Gil v zelenih hlačah. Izven in za podeželje. Ob 20: Hecht-MacArthur, Prva stran. Izven ln za podeželje. OPERA Sreda. 3. marca ob 19.30: Gounod, Faust. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS. Četrtek, 4. marca ob 15: Foerster, Gorenjski slavček. Zaključena predstava za gimnazijo St. Vid. Petek, 5. marca ob 15.30: Baletni večer. Red Petek popoldanski. Sobota, 6. marca ob 19.30: Baletni večer. Red H. Nedelja, 7. marca ob 10: Verdi, Traviata. Gostovanje v Celju. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 3. marca ob 14.30: Irwin Shaw »Pokopljite mrtve«. Zaključena predstava za Industrijsko rudarsko šolo Zagorje. Ob 20: Irwin Shaw »Pokapljite mrtve«. Izven. Četrtek, 4. marca ob 20: Mary Chase »Harvey«. Red Četrtek. — Vstopnice so tudi v prodaji. Petek. 5. marca ob 20: J. B. Priestley »Cas in Conwayevi. Zaključena predstava za TSS L Šentjakobsko GLEDALIŠČE — LJUBLJANA Mestni dom Četrtek, 4. marca ob 16: Škufca »Trnuljčica«. Pravljična Igra z godbo, petjem ln plesom. Sobota, 6. marca ob 20: Goez »Hiša v Montevideu«. Komedija. Izven. Nedelja, 7. marca ob 16: Nestroy-Likar »Ah ta ljubezen šmenta-na«. Veseloigra z godbo, petjem in plesom. Ob 20: Nestroy-Likar »Ah ta ljubezen šmentana«. Veseloigra z godbo, petjem in plesom. Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 20-923. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 5. marca ob 17: Kuret »Obuti maček«. Sobota, 6. marca bb 17: Malik »Žogica Marogica«. Ob 20.30: Pengov-Simončlč »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 7. marca ob U: Taufar-Novy »Mojca ln živali«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Četrtek, 4. marca ob 11 in 14: Gostovanje v Laškem. Ob 17: Gostovanje v Preboldu. Petek, 5. marca ob 10 ln 11.30: Gostovanje v Žalcu. Nedelja, 7. marca ob 17: Stemmle »Čarovni klobuk«. Prodaja vstopnic za obe gledališči ln vse. predstave od petka od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon 23-020 do 10. ure in pol ure pred predstavo pri blagajnah obeh gledališč. “-«PpAVANJA Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim interesiranim krogom. 4. marca t. 1. ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU akademik prof. dr. Igor Tavčar. Tema: Sodobni klinični pogledi na patologijo človeka. LJUDSKA UNTVERZA V CELJU Jutri v četrtek, 4. marca ob 19.30 bo v predavalnici učiteljišča nre-daval prof. Drago Ulaga iz Ljubljane o temi: Smučanje v besedi, sliki In filmu Predavanje bodo ponazarjale skioptične slike in kratek film. Vsi vljudno vabljeni. KONCERTI Slovenska filharmonija obvešča abonente,' da bo VI. abonmajski koneert (Brahmsov requiem) dne 10. t. m. za abonma A in 11. t. m. za abonma B. ne kot objavljeno dne 5. in 8. t. m.. Abonentom, ki bi želeli zamenjati svoj abonma za ta koncert, bo uprava ustregla v okviru možnosti. Vstopnice v prodaji od 5. t m. dalje. Cene od 60 — 200 din. RAZPIS UMRLI Komisija za razpis mesta direktorja Mestnega gradbenega podjetja »Gradnje« v Mariboru razpisuje v smislu čl. 89 in 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij obrtov (U. L FLRJ Št. 51-424/53) mesto direktorja Mestnega gradbenega podjetja »Gradnje« v Mariboru. Pogoj: gradbeni inženir s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 10 do 15-letno prakso. Prošnji Je treba priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi in poteku dosedanje zaposlitve. — Prošnje je treba vložiti pri Tajništvu MLO Maribor do 15. marca 1954. • Komisija za rapis mesta direktorja Mariborske tekstilne tovarne v Mariboru razpisuje v smislu čl. 89 in 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (U. L FLRJ št. 51-424/53) mesto direktorja Mariborske tekstilne tovarne — Maribor Pogoj: diplomirani tehnik ter 15-letna praksa v tekstilni stroki ali ekonomist z ekonomsko fakulteto ln 10 let prakse v tekstilni stroki. Prošnji Je treba priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter poteku dosedanje zaposlitve. — Prošnje je treba vložiti pri Tajništvu MLO Maribor do 15. marca 1954. Tekstilna Industrija »MAKEDONKA«. Süp — Makedonija razpisuje mesto za: tehničnega direktorja, predllske mojstre za: čistilnico, karde, raztezalke in flyeri, prsten-čeve stroje in sukamčarno. Stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Vse ponudbe s točno navedbo dosedanjega dela poslati na upravo Tekstilne industrije »Makedonka«, Stip. OBVESTILA POZIV ZA PRIJAVO RADIJSKIH POSTAJ Na osnovi čl. 43, 8 točke Uredbe o organizaciji, poslovanju ln upravljanju z Jugoslovansko pošto, telegrafom in telefonom (Službeni list FLRJ št. 53 z dne 28. XII. 1953), se pozivajo vse pravne in fizične osebe, ki imajo svoje radijske postaje, da najkasneje do 15. HI. 1954 predložijo Generalni direkciji PTT, Palmotičeva ulica 2, Beograd, sledeče podatke: L Naziv ustanove, podjetja, gospodarske organizacije ali ime ln priimek lastnika radijske postaje; 2. Ali ima dovoljenje za uporabo radijske postaje in od koga Je dovoljenje izdano; 3. mesto (ulica in hišna štev.) oddajne postaje; 4. mesto (ulica ln hišna štev.) sprejemne postaje; 5. Od kdaj je postaja ▼ uporabi; 6. Na katerih frenkvencah oddaja; 7. Pozivni znaki, ki jih postaja uporablja; 8. Delovni čas postaje: 9. v katere svrhe se uporablja; 10. Naziv ustanove, podjetja ali osebe, kateri so oddaje namenjene, odnosno skico mreže, eko se promet vrši v mreži; 11. Ime ln priimek odgovornega voditelja radijske postaje ln njegove strokovne kvalifikacije; 12. Tehniške karakteristike dajalca: antena, moč v vatih in vrsta oddaje (telegrafija ali telefonij *3- Po kratki, zelo mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta ln svakinja FRANCKA DEVET vdova po železniškem uradnika Pogreb 'drage pokojnice bo v Ljubljani dne 4. marca 1954 ob pol 15 iz mrliške vežice Sv. Andreja na Žalah. — Žalujoče rodbine: Oswald, Drašler, Strniša in ostalo sorodstvo. 2irovnica, Zagreb, Ljubljana. Umrla nama je najina sikrbna ln dobra mama, stara mama in prababica IVANA KERSNIC roj. Jereb Pogreb bo v sredo, 3. marca 1954 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. — Žalujoči: Štefka in Silvo Setnikar. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da nas Je nenadoma zapustila naša ljubljena žena, mama in sestra VALENTINA CERNILEC roj. Voglar Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 3. marca ob 16. uri od križišča na kranjsko pokopališče. — Žalujoči: mož Andrej, hčere Slavka in Olga z možem, sinovi Pavel z ženo, Rajko in Andrej, bratje Janko in Viktor ter ostalo sorodstvo. Kranj — Koroška 31. ZAHVALE Vsem, ki ste našega dragega moža ln očeta LOVRENCA KOBALA v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za ves njegov trud med boleznijo ter stražišikim pevcem za ganljive žalostinke. — Žalujoči ostali. MALI OGLASI 20 STROJNIH KLJUCAV-NICAR JEV sprejme takoj Mestno strojno podjetje, Ljubljana, Dolenjska 76. 2897-1 PET KOVINOSTRUGARJEV SPREJME TAKOJ Mestno strojno podjetje Ljubljana, Dolenjska 76. Plača po dogovoru. 2898-1 VEČJO KOLIČINO rabljenih zabojev, dobro ohranjenih, kupimo. Ponudbe z navedbo velikosti in cene poslati pod »Zaboji« v oglasni oddelek. „ 2882-5 MEHANIKA za kolesa sprejmem. Ponudbe pod »Somoetojem« v ogL oddelek. 2945-1 RAZPISUJEMO NATEČAJ za mesto računovodje. Pogoj: Večletna praksa računovodje. Nastop službe takoj. Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Izbira«, Slovenj Gradec. 2928-1 KMETIJSKA ZADRUGA KOZJE razpisuje natečaj za kvalificiranega ekonoma na svojem posestvu. Prijave poslati do 15. III. 1954 na npravo KZ Kozje. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Prednost imajo interesenti z daljšo prakso. 2927-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko k 3-članskd družim sprejmem takoj. Kordnšek, Čopova 54-III -. vprašati od 15. do 17. ure. 2920-1 TRGOVSKEGA POMOCNIKA-ico — sprejme takoj trgovina v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe z življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami v ogL odd. poa »Trgovina«. 2909-1 SPOSOBNO ADMINISTRATIVNO MOČ s prakso, znanjem stenografije in strojepisja iščemo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati z življenjepisom na naslov: Kemična tovarna,* Domžale. 2936-1 KINO »DOM JLA« LJUBLJANA: »reda, S. marca ob 16, 18 in 20 jugoslovanska kinoteka »Hiša jeze«. Četrtek, 4. cnarca ob 16. 18 in 20 premiera amer. filma »Njeno zasebno življenje«. »UNION«: premiera jugosl. filma »Bila sem močnejša«. Tednik: Filmske novosti št. 9. Predstava ob 16, 18 in 20. »KOMUNA«: amer. film »Spijon«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Pred zadnjima predstavama nastopajo avstrijski artisti. Prodaja vstopnic v obeh kinematografij od 10 —11 ter od 15 dalje. »SLOGA«: amer. film »Poročil sem čarovnico«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 — U ter od 15 dalje. »SOČA«: angl. film »Pekel je razprodan«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 — 11 ter od 16 dalje. »SISKA«: amer. film »Asfaltna džungla«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. V četrtek isti spored. »TRIGLAV«: mehiški film »La Malquerida« in tednik: Filmske novice št. 4. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. V četrtek isti spored. — Zadnjikrat. »LITOSTROJ«: ital. film »Se vil j siki brivec« in tednik. Predstava ob 19.30. V četrtek angl. film »Večna nevesta« in tednik ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. »ZADOBROVA«: amer. film »Nevidni človek«. KRANJ »STOR2IC«: ital. film »Zidovi Malapage«. V četrtek franc, film »Prijateljice noči«. Film je mladini pod 16 let zabranjen. Predstave ob 16, 18 in 20. JESENICE »RADIO«: amer. barvni glasbeni film »Amerikanec v Parizu«. V četrtek indijski film »Aandhiyan« (Neurje). Predstavi ob 18 in 20. JESENICE »PLAV2«: ital. omnibus film »Tri prepovedane zgodbe« ob 18. uri. V četrtek isti spored. CELJE »UNION«: ameriški barvni film »Divji sever«. V četrtek isti spored. CELJE »DOM«: amer. film »Samotna zvezda«. V četrtek isti spored. ŠOFER - mehanika III. kategorije, želi zaposlitve (kjerkoli): Borle, Kosovelova 19. 2937-1 ZIDARSKE VAJENCE sprejmem takoj. Zidarstvo Kosi Ivan, Ljubljana, Rimska cesta 16. 2924-3 MOŠKO KOLO in namizno tem^ko mizo 'ping-TKHig) prodam. Naslov v osrl. oddelku. 2941-4 CENTRIFUGALNO ČRPALKO za vodo, kompletno z bencinskim motorjem 2.5 KS v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2912-4 KOMPLETNO NOVO SPALNICO prodam. Ogled pri pleskarju na Poljanski cesti 43. 2931-4 NERABLJEN ŠTEDILNIK, emarHran, prodam. Novak Kristina, On irska štev . 29. 2893-4 RADIO 6 cevna, nov, poceni prodam. Naslov v od. odd. 2^43-4 AMERIKANSKO PISALNO MIZO in žensko športno kolo (italijansko) kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Nujno«. 2600-5 KNJIŽNO OMARO loipim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ne preširoka«. 2936-5 PARCELO 1.030 m*, pripravno za hišo, na Črnivcu prodam. Maselj, Mošnja 38. Radovljica. 2919-7 DAMSKA KROJACICA z lastno posteljnino išče sobo, plača dobro. Ponudbe v ogL odd. pod »Opremljena«. 2914-9 PRAZNO SOBICO iščem. V prođem času pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe v ogL odd. pod »Bolni-, čarka«. 2916-9 GARSONIJERO, komfortno, v centru zamenjam za 2 enako odgovarjajoči sobi, tudi v centru. Točen opis in pogoje pod »Tudi oenter« v ogl. odd. 2911-9 UGOSTITELJSKO PODUZEĆE >Ri-VIERA« POREČ išče za takojšen nastop VESTNO KORESPONDENT-KO z znanjem tu-jih jezikov, predvsem nemščine. Vsi pogoji po do-; govoru. Za letno sezono išče dva SPOSOBNA VRATARJA in 6 NATAKARJEV. Pogoj: znanje tujih jezikov. Nastop shižbe: aprila, maja ali s 1. junijem. Ostalo po dogovoru. Za hotel »Riviera« išče RUTINIRANO GODBO z lastnimi glasbili. Nastop s prvim junijem. Ponudbe sprejema podjetje do 25. 3. 1954. 2901-i ADMINISTRATOR (-ka) s poznavanjem knjižničarskega dela in z znanjem strojepisja dobi takoj službo. Prošnjo s kratkim življenjepisom je treba vložiti na Višjo pedagoško šolo Ljubljana, Stari trg 34. 2938-1 NOVO MOŠKO štrapacno in deško kolo poceni prodam. Mestni trg 15-1. 2921-4 OPREMLJENO SOBO iščeta dve mlada, pridni in pošteni deklica za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 2918-9 IZGUBLJENO POLIVINIL VREČKO s toaletnimi potrebščinami vrnite proti nagradi: Tone Pust, Hranil-niška cesta 10. 2929-10 POSESTVO 4 ha, polovico gozda, polovico obdelovalne zemlje ugodno prodam Infonnaoije: Gostilna Prekoršek, Vojnik. 2946^7 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Mariboru zamenjam za enako v Celju. Naslov SP Celje. MENJALNIK BMW. \ kratki, kupimo takoj, i Naslov v oglas, oddelku • »Sloven, poročevalca« • w * ••>•••*•« «#•••»«•» «•»••«••• I HLADILNIK za osebni avto znamke »Ford« I kupimo. j Ponudbe poslati na naslov: OLO Ljubljana-okolica, j Ljubljana, Zupančičeva ulica 8. ZADRUŽNO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ »FRUCTUS« — KOPER, razpisuje NATEČAJ 1. za VODJO KOMERCIALNEGA ODDELKA Pogoji: Ekonomska fakulteta ali ekonomski teh-nikum in praksa v komercialni službi. Perfektno znanje nemškega jezika — zaželeno tudi italijanskega. — Plača po dogovoru. 2. zu PRAVNEGA REFERENTA Pogoji: Pravna fakulteta in praksa na položaju pravnega referenta v podjetju. — Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: »FRUCTUS* - KOPER Hujskanje proti koroškim Slovencem škoduje deželi Izjava Wedenigga na zborovanjih socialistične stranke Dunaj, 2. marca (Tanjug). Deželni poglavar Koroške Weden igg je na volilnih zborovanjih socialistične stranke obsodi, šovinistične nastope prona-Oion alističnih m Iderilkalnih krogov, poudarjajoč, da njihovo hujskanj« proti koroškim Slovencem samo škoduje deželi in Radoš Jovanovič pri Stefanopulosu Atene, 2. marca (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič je obiskal danes popoldne zunanjega ministra Stefanopulosa, s katerim sta se raztovarjala o vprašanjih trojnega sodelovanja. Sprejem v čast dr. Myrdalla Beograd, 2. marca (Tanjug). Državni sekretariat za zunanje zadeve je priredil nocoj ob 18. uri v prostorih protokola sprejem v čast izvršnega sekretarja evropske ekonomske komisije OZN «ir. Gunnarja Myrdalla. Sprejema so se udeležili generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Bogdan Cmobrnja, predsednik zvezne trgovinske zbornice Stane Pavlič, direktor informacijskega centra OZN Milan Hofman in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji. Pri sprejemu sta bila tudi švedski poslanik v Beogradu, opolnomočani minister Ol Joda! in direktor urada za tehnično pomoč OZN v Beogradu Koen Mayer. Švedski poslanik, apolnomočeni minister Jodsi, je pozneje priredil večerjo v čast dr. Myrdalla. Francosko — nemški ogroža mir, ki je potreben za uspešen gospodarski razvoj. »Nacionalistične fraze, je izjavil poglavar Wedenigg, ne prispevajo k napredku, ki ga je mogoče doseči le z vstrajnim deiom in v duhu prijateljstva med narodu Ne moremo dovoliti, da nacionalistični prenape-teži, ne glede kateri stranki ali nacionalnosti pripadajo, rinejo našo državo v nesrečo. Nam Je potreben nacionalni mir, ki je podlaga za nadaljnjo izgradnjo v vseh delih naše deželen Ko se je dotaknil poskusov raznih krogov, da bi podpihovali šovinizem v kampanji pred občinskimi volitvami, ki bodo 14. t. m., je poglavar Wedeni gg poudaril, da se bo deželna organizacija socialistične stranke zavzemala za enakopravnost vseh prebivalcev, ker smatra koroške Slovence za enakopravne državljane dežele. Odbora za gospodarstvo izglasovala predlog družbenega plana Beograd, 2. marca. Nocoj ob 21. uri je odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev potem ko se je izjasnil vsak ljudski poslanec, izglasoval tako v načelu kakor v posameznostih — z vsemi spremembami, ki slede iz amandmajev zveznega izvršnega sveta in amandmajev obeh odborov, ki sta koordinirala rezultate diskusije — predloženi družbeni plan za leto 1954. S tem je odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev zaključil pretres predloga družbenega plana. Nato je sprejel predlog poročila, ki bo podano na bližnjem zasedanju zvezne ljudske skupščine in ki bo vsebovalo rezime diskusije o predlogu družbenega plana, ki je v tem odboru trajala že polne tri tedne. V imenu odborov bo v skupščini podal poročilo ljudski poslanec Boris Bakrač kot njegov poročevalec. Beograd, 2. marca. Potem ko je izglasoval predlog zveznega družbenega plana, je odbor za gospodarstvo zveznega zbora prešita! poročilo, ki bo predloženo na zasedanju Ljudske skupščine. Poročilo bo podal ljudski poslanec Zoram Polič. Novi trgovinski dogovor med FLRJ in V. Britanijo London, 2. marca (Tanjug) Med vladama FLRJ in Zedinjenega kraljestva ie bil danes podpisan nov dogovor o reguliranju blagovne izmenjav« v letu 1954 med obema državama v okvirni obstoječega petletnega trgovinskega sporazuma. Na podlagi novega dogovora omogočene jugoslovanskim izvoznikom olajšav« za plasiranje končnih proizvodov lesne in živilske industrije ter domače obrti v okviru kontingentov z določenim povišanjem napram prejšnjim letom. Glede uvoza iz Velike Britanije so napram prejšnjim letom zagotovljeni boljši pogoji za nabavo proizvo dov strojne industrije, polproizvodov kovinske industrije, va Ijanega materiala in koksa poleg možnosti uvoza tudi mnogih drugih predmr*ov. Varnostni ukrepi v ameriškem Kongresu Washington, 2. marca (r). V obeh domovih ameriškega Kongresa nvajajo sedaj izredne varnostne ukrepe v zvezi z včerajšnjim incidentom, ko je sku-pina Portorikancev streljala galerije v Predstavniškem do-mu. Vse 4 Portorikance so prijeli in obtožili za izvršen oboroženi napad z namenom umora ter jih bodo v devetih dneh postavili pred sodišče. V Washington je danes prispel gnverner Portorika Lniz Mnnez Marin, da bi razpravljal s predsednikom ZDA Eisenho-wrom o včerajšnjem oboroženem napadn v predstavniškem doma Razprava o obrambnem načrtu v britanski Spodnfi zbornici razgovori BONN, 2. marca (AFP). Zahod-nonemški kancler dr. Adenauer je poslal danes pismo francoskemu zunanjemu ministru Bidaultu, v katerem predlaga pred 9. marcem sestanek za proučitev fran-cosko-neinških odnosov, s Čimer je odgovoril na prejšnje pismo Bidaulta, ki je predlagal obnovitev razgovorov. Dr. Adenauer izraža pripravljenost obiskati Pariz, predno odpotuje v Atene, kamor bo prispel 9. marca na uradni obisk Grčiji. Laburisti za zmanjšanje in vojaškega roka London, 2. marca (r). V Spodnji zbornici se je danes začela razprava o britanskem obrambnem programu. Pred Spodnjo zbornico je vladina resolucija, ki zahteva od zbornice odobritev za porabo 1 milijarde 630 milijonov funtov šiterlingov za obrambne namene v prihodnjem finančnem letu, kakor tudi odobritev nove politike, ki bi dala prednost letalstvu namesto kopenski vojski. Laburistična opozicija je predlagala amandma, j rnovska zelenjadarska zadruga likvidirana, Zelenjadarska zadruga v Trnovem v Ljubljani je lani trgovala na kaj svojstven način. Čeprav je v pravilih te zadruge rečeno, da zadruga prodaja zelenjavo svojih zadružnikov in jim nabavlja sredstva za pospeševanje proizvodnje, se je lotila precej obsežnejšega poslovanja. Nakupovala je blago tudi od nečlanov in trgovskih podjetij ter poleg zelenjave nabavljala in odprodajala razno domače in južno sadje po vsej državi, razen tega pa je predelovala sadje v žganje, iz tropin pa je izdelovala kis. Vrednost blaga (računano po nabavni ceni), ki ga je nabavila na osnovi nedovoljene trgovine, znaša nad 5 milijonov din. S takšno trgovino se je zadruga ukvarjala navzlic temu, da za tako poslovanje ni imela niti dovoljenja niti potrebnih pogojev (strokovnih moči. skladišč, prevoznih sredstev itd.). Tuje sadje In zelenjavo je zadruga morala preprodajati, kot je izjavil predsednik zadruge na izrednem občnem zboru zadruge 18. decpmbra lani. zaradi tega, öa ie lahko v mrtvi sezoni krila režijo, ki je bila lani visoka. Tako je n. pr. stalo osebje okoli 760.300. prevozi nad milijon, lokali pa okoli 83.000 din. Nedovoljeno poslovanje te zadruge pa je končno le prišlo na uho tržni inšpekciji, ki 1e decembra lani zaplenila večie količine vina, vinskega kisa, rdečče pese. kolerabe, krompirja in kislega zelja, tajništvo za gospodarstvo MLO Ljubljane pa Ji je z odločbo zaprlo skladišče in zadružno trgovsko lopo ter zadrugi obenem vzelo vsa osnovna in obratna sredstva. Ta ukrep je povsem razumljiv, kajti zadruga je poslovala v zadnjem letu v nasprotju z določilom Uredbe o ustanavljanju in delu trgovskih podjetij in se ni ukvarjala s tisto osnovno dejavnostjo (kot Je znano, naša družba ne ustanavlja zadrug zaradi pospeševanja trgovine, temveč zato, da dvigajo proizvodnjo), zaradi katere je bila ustanovljena. Odločbo tajništva za gospodarstvo Je pred kratkim potrdil tudi sekretariat za gospodarstvo LR Slcrrenije: tako je ta zadruga praktično likvidirana. Takšnega stanja v zadrugi pa so med drngim v mnogočem krivi člani zadruge, ki so v odnosih do zadruge pokazali, kot je izjavil predsednik zadruge, dokaj nezavednosti in nediscipliniranosti, saj je okoli 50% članov prodajalo zadrugi samo neidoče blago (le blago slabe kakovosti ali pa takrat, kadar je bilo povpraševanje po zelenjavi na trgu manjše: ob takih priložnostih so od zadruge zahtevali, naj proda čim več blaga), sicer so ga prodajali sami. Zato je v zadrugi mnogo takega blaga propadlo. Med dobro zelenjavo so nekateri mešali tudi prav slabo, tako da Je bila zadruga zaradi tega prisiljena večje količine zelenjave zavreči, pri čemer je seveda prišlo do velikih izgub. obrambnega programa ki sicer priznava potrebo po zadovoljivem obrambnem načrtu, vendar trdi, da so izdatki, ki jih predlaga vlada, previsoki. Nadalje zahteva skrajšanje sedanjega vojaškega roka od dveh let na 18 mesecev. Ko je otvarjal razpravo, je parlamentarni podsekretar v obrambnem ministrstvu Birch dejal, da je nevarnost izbruha nove vojne zmanjšana zaradi presenetljivega naraščanja sil Velike Britanije in njenih za- V NEKAJ VRSTAH BRULELJ, 2. marca (r). Belgijski senat je danes začel razpravo o zakonskem predlogu za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, ki ga je skupščina že sprejela z veliko večino. Z gotovostjo pričakujejo, da ga bo sprejel tudi senat. RIM, 2. marca (r). Italijanska vlada je izjavila, da bo v kratkem zahtevala od parlamenta ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. WASHINGTON. 2. marca (r). Posebni ameriški predstavnik na korejskih preliminarnih pogajanjih Arthur Dean je danes podal ostavko na svoj položaj. Izjavil je, da mn njegovi privatni odvetniški posli ne bodo več dovoljevali še nadalje delati za ameriško zunanje ministrstvo. TOKIO, 2. marca (r). Japonska vlada Je danes odobrila besedilo dveh zakonskih načrtov, ki imata za cilj izgradnjo obrambnih sil v moči 164.00(1 ljudi v prihodnjih osmih letih, kakor tudi ustanovitev generalnih štabov za vojsko, mornarico in letalstvo, prvič po drugi svetovni vojni. Oba zakonska načrta ho vlada sedal poslala parlamentu. Japonska ima sedaj 120.000 vajokov kopenske vojske in mornarice, ki so člani »nacionalnega varnostnega korpusa«. Moskva. 2. marca (Renter). Kakor poroča radio Moskva. ie ra noveaa swjeiskeßa ministra ra rdraostvo imenonana Marija Dmitrijevna KoV-rißina. dosedanji pomočnik ministra ra rdraostoo, ki je ramen jala Aleksandra Trejtjakova, katerega je Vrhovni sovjet odstavil s teßa poloiaja. Trejljakoo je bil eden od podpisnikov komunikeja ob Stalinovi smrti. veznikov. Nevamoet represalij z atomslkim orožjem je najmočnejše sredstvo, ki bo odvrnilo države od začenjanja vojne, vendar je skoraj enako važna vzpostavitev močnega obrambnega -sistema v Evropi. »Ce bi biia Evropa pregažena, bi njena ponovna osvoboditev predstavljala strašansko težak problem in bi bila Britanija izpostavljena napadom s strani dirigiranih bombnikov in izstrelkov, ki bi jih «puščali s kontinenta,« je dejal Birch, ki je nadaljeval, da bi dirigirano orožje spremenilo obliko oboroženih sil Velike Britanije v bodočnosti, vendar ne bi bilo pravilno zanašati se- na orožje, ki ga še precej let ne bo v zadostni meri. Zavezniki se strinjajo, da bodo sedaj in v bodočnosti potrebne klasične kopenske sile. Birch je nato dejal, da britanska armada prenaša prevelike napore, ker je razpršena po vsem svetu. V imenu opozicije je kot prvi govoril bivši laburistični obrambni minister Shinwell, Id je dejal, da bi bilo po njegovem mnenju mogoče zmanjšati število britanskih sil v nekaterih delih sveta. Kot primer je navedel Malajo, Hongkong, Bermudske otoke in Egipt. Ce bi se zmanjšalo te britanske garnizije v inozemstvu, bi bilo mogoče skrajšati vojaški rok, je dejal Shinwell, Kot zadnji govornik v imenu opozicije je Attlee izjavil, da je berlinska konferenca pokazala, da ni nastopila kaka večja sprememba v splošni politiki Sovjetske zveze, vendar je prišlo do spremembe sovjetske ekonomske politike. Attlee je dejal, da bi bilo potrebno, da Britanija zmanjša svoje izdatke za obrambo, ker težko obremenjujejo njena materialna sredstva. PLANICA JE PRED V RATI Imena Švedov, Fincev in Nemcev že znana Glede na veliko zanimanje za letošnjo jubilejno prireditev v Planici v dneh od 12. do 14. t. m. smo dobili Iz prostorov organizacijskega komiteja nekaj zanimivih podrobnosti. Kandidati za sestavo državne reprezentance bodo imeli v nedeljo, 7. t. m. v Planici na 8»-metrski skakalnici zadnjo preizkušnjo, nakar bo sestavljeno moštvo. Te dni so prispele poimenske prijave iz Švedske Finske in Zahodne Nemčije. Švedska je prijavila tele: Broz Oestman, Erling Erlandsson, Karl Holmstram in Oven Petersson; Finska: Antti Hyvaerinen (drž. prvak 1954), Aaro Lokka, Ilc m mo silvennoinen ln Ossi Laaksonen. Vodja ekipe V PD Köbarid je precej mladine Tudi planinci ob meji so zelo marljivi in delavni. Izčrpna poročila. ki so jih podali društveni funkcionarji pred kratkim na občnem zboru PD Kobard so nam lep prikaz njihovega dela, ki so ga opravili v prvem letu svojega obstoja. Ponašajo se z močnim mladinskim aktivom, ki nam je porok za nadaljnje uspešno delo tega društva, v rojstnem kraju našega Simona Gregorčiča Vršnem, oskrbujejo planinsko postojanko, ki pa jo bodo morali v kratkem razširiti, ker je že sedaj pretesna. Slej ko prej pa bodo morali začeti še z gradnjo postojanke na Livku, kjer se za planinstvo zanima zlasti mladina in kjer naj bi bil bodoči center zimskega športa za ta del Primorske. Društvo je z uspehom opravljalo svoje poslanstvo tudi na drugih področjih dejavnosti in vključilo v svoje vrste lepo število članov delovnega kolektiva tovarne igel v Kobaridu, kakor tudi nekaj kmečkega življa. Nedvomno je, da bo društvo s plodnim delom nadaljevalo in pokazalo na prihodnjem zboru še vidnejše uspehe. Etno Kulsma, sodnik Sanll Letno; Zahodna Nemčija: Bokart, Kleisl, Beier, Anwander (prvak Planice 1953) in JohL Prireditev glede snežnih razmer ni ogrožena, v primeru odjuge pa kopičijo ob skakalnici rezervne zaloge snega. • Člani organizacije bodo zasedli dva domova, in sicer dom v Planici, tu bodo tehnični delavci, zdravniki in radijski sotrudniki, dom »Franca Rozmana« v Martuljku pa je rezerviran za tekmovalce, novinarje in goste. Sedež sekretariata' bo v Martuljku. Za prevoz iz Martuljka v Planico in nazaj bodo vse tri dni tekmovanja na razpolago vsa prometna sredstva. Gledalci pa se bodo lahko nastanili v vseh ostalih go« stinskih podjetjih v gornjesavski dolini. ( Kolikor želijo Interesenti rezervirati pension in prometna sredstva. morajo to pismeno JavlU org. komiteju Planica, Ljubljana, Likozarjeva ulica IV. Poklicni fotografi si morajo pr*, skrbeti pri organizacijskem komiteju posebne dovolilnice. Funkcionarji, novinarji in drugi bodo prejeli v Martuljku posebna znake za nemoten pristop k skakalnici. Za povabljene goste bo pripravljena ob izteku tribuna. Za novinarje in fotoreporterje bo tribuna ob doskočišču. Sodniški stolp je rezerviran za tehnično vodstvo, sodnike in radijske pre. nose. SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Vodi Kanada.., V Stockholmu so od nedelje zvečer dalje odigrali še naslednje tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki jih še nismo utegnili zabeležiti v tem stolpcu. (Nedeljska večerna tekma med Švico in Nemčijo je bila po vsej priliki odigrana). V ponedeljek so bile odigrane tri tekme, v katerih je CSR zmagala nad Finsko 12:1, SZ nad Nemčijo 6:2 in Kanada nad Švedsko 8:0. Vse tekma so bile močno razgibane in dobro obiskane, posebej pa je vredno omeniti, da velja največ zanimanja nastooom Rusov, na katerih se ponavljajo vedno enaki prizori. Kakor že v tekmi med Čehi in Nemci, tako je tudi v ponedeljek seveda publika na vso moč navijala za Nemce in se veselila sleherne kazni, ki je zadela kateregakoli ruskega igralca. Delno izvira to od tod, ker so Švedom pač Rusi zelo nevarpi tekmeci za prvo mesto, najmanj toliko pa tudi od tod, ker Švedi ne gledajo v njih samo svojih športnih nasprotnikov ... Po petem dijevu vodi Kanada pred SZ in ČSk s 6 točkami 2 najboljšo razliko golov od vseh treh. 4 Odgođena prvenstvena tekma L zvezne lige Proleter — Dinamo, bo odigrana jutri v Osijeku. Pripadniki garnizije v Škofji Loki so imeli v nedeljo množično smučarsko tekmovanje v orientacijskem patruljnem teku s streljanjem. Po zelo težki in razburljivi borbi je na 10 km zmagala patrulja enote kapetana L razreda Nikole Rajnoviča. — B. P. Seja tehničnega odbora Enotnosti bo drevi ob 20. Obvezno za tehnične sodnike, učitelje in sodnike. v petek. 5. t. m. ob 18.30 pa bo obvezen sestanek tekmovalcev vseh disciplin. Bogata zgodovina telesno vzgojnega društva v Studencih Malokatero telesnovzgojno društvo v Sloveniji ima tako bogato preteklost, kot »Partizan« Studenci. Čeprav njegovi uspehi v zadnjem času niso ravno blesteči, je vendar treba ugotoviti, da spada društvo v vrsto onih neumornih telesno-vzgojnih kolektivov, ki brez velikega hrupa vztrajno vzgaja našo mladino na tem koncu Maribora. Pred 35 leti je bil poleg Cirila Hočevarja, ki je še sedaj eden najvnetejših delavcev in praznuje letos tudi 45-ietnico udejstvovanja v telesnovzgojni organizaci- H A 0 ! 0 7.00, 13.00, Poročila: 5.35, 6.00, 15.00, 17.00. 22.00. 7.20 — 7.25 Za gospodinje; 12.00 Lahka glasba; 12.20 Nasveti za dom; 12.30 Opoldanski koncert; 13.45 Za pionirje: 14.05 Znane zabavne skladbe izvajajo orkestri Georg Melachrino, Paul Weston, Macklin Marrow, Jože Kampič z Veselim triom in Tommy Dorsey orkestrom Young Victor, vmes ob 14.40 — 14.45 Objave; 15.30 Sol-ska ura za višjo stopnjo — a) Glasba pripoveduje — b) v plinarni, reportaža (ponovitev); 16.00 Koncert po željah; 17.10 Vesele slovenske popevke za ples in razvedrilo; 17.45 82. lekcija tečaja angleškega jezika: 18.00 Lepe melodije: 18.25 Glasbeni razgledi; 18.40 Koncert pianista Clausa Bahn-sona lz Kopenhagena: 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame: 20.00 Radijska igra — Branislav Nušič: Sumljiva oseba; 21.00 Večerni orkestralni spored: 22.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet; 22.35 — 23.00 Moderni plesni orkestri: Art Mooney; 23.00 — 24.00 na valu 327.1 m Oddaja Radia Jugoslavija za tujino, (prenos iz Zagreba). ji, med ustanovitelji tudi znani strelec Pero-Cestnik, poleg njega pa še pokojni Hren. Naj starejši člani društva vedo povedati, da je bila poleg skrbi ze telesno krepitev studenške madine v prvih letih ustanovitve njihova glavna skrb tudi dviganje narodne zavesti, saj je bila takrat mladina v nemajhni meri pod vplivom nemškega turnerstva. oni najmlajši pa nemškega otroškega vrtca, ki je bil poleg telovadnega doma. Poleg matičnega mariborskega sokolskega društva, je bilo društvo na Studencih tudi glede kvalitete orodnih telovadcev na vidnem mestu. Do prihoda olimpijca Štuklja in svetovnega prvaka Primožiča pa je imelo celo primat v Mariboru. Iz njegovih vrst je izšla tudi četica izvrstnih športnikov, med katerimi je bil v Sloveniji in Jugoslaviji posebno znan odlični atlet Zorko, ki so ga Nemci ubili med vojno v Srbiji, kamor je bil izseljen. Narodno zavednost pa je članstvo dokazalo tudi v zadnji vojni v borbi proti okupatorju, saj je bilo 29 članov ustreljenih za talce ali pa padlo v partiza lih. V zadnjih dveh letih Je društvo skoraj popolnoma prenovilo telovadni dom, tako da že v precejšnji meri ustreza modernim zahtevam, kar prej o njem ne bi mogli .trditi. Na nedavnem občnem zboru so ugotovili, da se je število članstva, ki je vadilo v 9 oddelkih, v zadnjem letu znatno dvignilo, da pa primanjkuje društvu zlasti še nekaj dobrih vaditeljev. Dosedanjim odbornikom bo delo v prihodnji sezoni precej olajšano, ker so vstopili v odbor nekateri mlajši člani. Za zasluge sta bila izvoljena za častna člana društva Ciril Hočevar in Nande Kavčič, ki je načelnik društva vse od 1. 1954. Oba sta tudi še kljub svoji razmeroma visoki starosti vodnika in lahko služita za vzgled posebno mlajšim. Visoko obletnico obstoja bo društvo letos proslavilo s slavnostnim nastopom. Nad 1000 športnikov v mariborskem Železničarju V preteklih dneh Je položil obračun dela tudi mariborski 2šD Železničar, ki spada vsekakor med naša najvsestranejša športna društva. v 15 klubih združuje 1118 športnikov in šprotnic. med katerimi so celo državni reprezentanti. V pretekli sezoni so bolj ali manj napredovali vsi klubi, izjema so edino nogometaši, ki se niso uspeli uvrstiti v hrvatsko-slovenski ligi, poleg tega pa so doživeli nekaj neprijetnih porazov tudi v slovenskem prvenstvu. Najštevilnejši klub po številu Volja Vsemogočnega je bila, da nas je zapustila naša preblaga VIDA J0ST Obmolknilo je srce, ki je živelo le za druge. Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 4. t. m. ob 15 na mestno pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica bo v petek ob 8. v starokato-liški cerkvi v Celju. Celje, 2. marca 1954. Žalujoči: mož dr. Radovan Jošt, starokatoliški škof; sin Karlet, oče Franc Stadler in brat Janko Stadler. članstva Je šahovski, za njim pS kegljaški, nogometni in atletski. Na občnem zboru so sklenili še bolj poglobiti sodelovanje z vsemi množičnimi organizacijami. v novo vodstvo društva so bili izvoljeni v glavnem že stari preizkušeni delavci na čelu z znanim mariborskim športnim delavcem Jožetom Fišerjem. Omembe vredno je tudi, da je bil občni zbor res vzorno pripravljen, saj so med drugim ves potek snemali na magnetofonski trak. • Na svetoonem prvenstva v smučanju je v smuku za ženske zmagala Schöpfer (Švica) pred Kleckerjevo (Avstrija). V srečanju republiške lige v keglja-Klar* _ ’ ~ • - 'i®* Pri bili Karadjole 785, Gerdina_ 768, Tni- nju je Kladivar 4458:4577. Najboljši remagt pri Kli adivarju so glas 757, pri Krimu pa Perko 783, Burger 747 in Berčič 739. V zaostalem srečanju tekmovanja zvezne boksarske lige je Vojvodina iz Novega Sada premagala Radničke* ga iz Beograda 12:8. Mladinec Partizana Budimski j« dosegel nov mladinski rekord v skoku ob palici v zaprti dvorani s skokom 3.65 m. Prav tako je mladinec Šepa, Član Crvene zvezde, dosegel doner rezultat v skoku v višino 8 skokom 175 cm. KUPMA S 5MRT3D Anine oči so bežale preko vrstic. Aleksander umorjen? in Biel morilec? Zdelo se ji je neverjetno. Saj je Aleksander dejal včasih z dobrodušno norčavostjo o Bielu, da je prebojazljiv, da bi šel sam v temi preko ceste. In ta mali, bojazljivi slabič naj bi bil umoril Aleksandra? Toda čim dlje je brala tem bolj se ji je stvar zdela verjetna: >. ..Biel je bil edina priča Mastockove smrti. Spočetka je trdil da je bil Mastock po brezuspešnih poskusih, kako bi prišel do denarja in rešil tovarno, zelo potrt. Med vožnjo z avtomobilom iz Frankfurta v Heiligenstedt mu je na nekem mestu baje nenadoma velel ustaviti. On — Biel — je ubogal. Nato je Mastock izstopil, in še preden ga je Biel mogel zadržati, se je približal ograji mosta in se pognal navzdol. Tedaj ni obstajal nikakršen povod, da bi policija tej izjavi ne verjela. Šele s tatvino zavarovalnine v višini sto tisoč mark iz stanovanja Mastockove vdove je prišla policija dozdevnemu zločincu na sled. Preiskavo je vodil star izkušen kriminalni uradnik, ki pa je pred kratkim podlegel srčni kapi. V njegovi zapuščini jf bila najdena beležnica, ki je pojasnila njegove poizvedbe. Beležke pokojnika so bile tako jasne in utemeljene, da je takoj nato sledila aretacija bivšega poslo- vodje. V interesu še tekočih poizvedb policija začasno ne more dati podrobnejših podatkov o zadevi Mastock. Vsekakor je zelo verjetno, da je poslovodja umoril svojega gospodarja, da bi si prilastil visoko zavarovalnino. Biel je nič hudega slutečega Ma-stocka najbrž s kakršnim koli izgovorom zvabil k ograji mosta in ga nato sunil v globino.« Ana je izpustila časopis. Če je pomislila na Aleksandrovo močno, orjaško postavo, si ni mogla predstavljati, kako naj bi ga bil Biel obvladal. Toda kdo ve kako ga je prevaril? Biel je bil zahrbten, to je vedno čutila. Hans Schnbart je položil roko Ani na rame. »Strašno je, Ana,« je dejal okorno, »toda vedi, da zdaj obstaja vsaj upanje, da boš dobila spet svoj denar.« Ana se je trudno odmaknila. »Da,« je odvrnila šibko, »da, to je mogoče.« Nato je pogledala Marijo. »Morala bom spet domov —.« »Toda ne, Ana!« Schnbart jo je prekinil z glasno prisrčnostjo. »Kaj ti prihaja na misel? Pa vendar ne boš šla sama nazaj v veliko, staro hišo? Ne, Ana, to sploh ne gre!« Obrni! se je k svoji ženi. »Pridi, Marija! Povej ji ti! Tebe bo rajši poslušala.« Toda Marija Schubart ni prišla. Gledala je mimo obeh. »Ana mora sama vedeti, kaj počenja, Hans.« Ana se je še isti večer odpeljala v Heiligenstedt. Njen svak jo je spremil na postajo. Ko ji je skozi okno vlaka segel v roko, je dejal: »In nikaT ne skrbi, Ana. Brž ko dobim kakšno sporočilo o Jocheuu, ti sporočim.« Ana je prikimala. Ko se je vlak premaknil, 6e je kakor odrešena sesedla na svoj sedež. Glasna in zmedena prisrčnost svaka in Marijin komaj prikriti prezir zadnjih nr sta ji bila postajala neznosna. »Ljubimec ti je bil več vreden kot sin!« je pisalo v Marijinih očeh. »Ali te ni sram — tebe — mater —?< Občutek krivde, ki je obhajal Ano, je govoril isto. In medtem ko so kolesa vlaka pela svojo enakomerno pesem, je Ana razmišljala. Kako naj popravim svojo napako! Da bi vsaj imela priliko, da dokažem, kako ga ljubim! XXXIX. Že dva dni sta bila na poti. Bežala sta po samotnih zimskih cestah, po mokrih, močvirnatih poljskih poteh, skozi trpko dišeče smrekove gozdove. Iskala sta samoto in se izogibala človeških naselij, če sta le mogla. Le v nočeh sta skrenila s ceste v kakšno vas, iščoč prenočišča. Po navadi sta našla sobo v podeželski gostilni ali pri kmetu. Toda tudi tedaj sta se bradati, temni mož in plavolasi deček le malo kazala ljudem. Tu in tam sta prisedla na kakšen tovorni avto, pa tudi na osebni avto ali na ameriški vojaški voz. Zemljevida nista imela, zato sta često hodila po napačnih poteh. Jochen tega ni vedel. Popolnoma je zaupal svojemu očetu. Oče ve vse. Karkoli stori, je prav. Spotoma sta se pogovarjala. Mastock je spraševal dečka po vsem, kar se je zgodilo medtem — kolikor tega že ni zvedel pri prisluškovanju. Le o enem nista nikoli govorila: o materi. Kakor da je bil med njima tih dogovor, sta se oba izogibala tega razgovora. Niti enkrat v dveh dnevih nista izustila besede »matlt.