Hazvoj v Češkoslovaški iNlfc tl me')bjavljamo članek, ki ga je ec javil v zadnji številki «Komu-eonsta* posebni dopisnik Branko trckrinjar: Pr(atko, toda izredno važno ob-nn, 6 končano; napisana je bila .. a stran češkoslovaške kronike, _ ze dobila ime «demokratična P eobrazba socialističnih odnosov*, asedanje centralnega komiteja — Plenurnu ali v komisijah — kot Lh edstva ab v delovnih skupi nv ''j Praktično trajalo nepretrgo-• a ocj 28. marca do 6. aprila. Bilo i- zaključno dejanje velike poli-ne izmenjave, ki se je začela že bil '*fnuar?kem sestanku. Hkrati je to začetek radikalne uporabe voga političnega sloga, ki za-, a~a birokratično vodenje in se usa nasloniti na oobudo družbe, a demokratično akcijo. , . °8°dki zadnjih treh mesecev so vi,?- sPremenili podobo političnega ‘Jenja v Češkoslovaški, precej M tudi naravo političnih odnosov, i e”®rno zasedanje je potrdilo, da : | ‘a tendenca, k, se zdaj širi Dr j,tePt v vsej državi, linija na- dišfth’ ne na raz*‘ke v gle- c*h in soočenja med zasedanjem, n- C?loU Podprta. Niti tisti med so^Pjkni najvišjim' voditelji, ki tj bl1 poglavitni nosilci konserva-loža* p°ktike (in so odstopili s po-ria?J6V v Predsedstvu in sekreta-so u, eeutrainega komiteja), se ni-n a.. vno upirali tej tendenci. Di-tiro *Cen razvoj dogodkov, ki so kn se8b tudi številna drzna priča-teranja *z burnih januarskih dni ia sPravili na politično prizorišče sti n<)S*'’ ‘s*{’ zastopnike vseh plana Pra?‘Yalstva- Je ugodno vplival vai i *tično ozračje in očitno iz-nea. pritisk ne del central- s °a komiteja, ki je bil prti zadet 1,1 razpoloženjem. V partiji so SDe > nove 'deje: k temu ni pri-val_ samo objektivni položaj, in tudi splošno razpoloženje telek/° °dkrit pritisk delavcev, in-^tualcev, mladine in javnosti knotl' Aleksander Dubček je lah-jal VjSV°^h zaključnih besedah de-hiit Ca *začel ta centralni ko- ka/ pr°ees preporoda*, «sprejel »si^^ke spremembe* in da je oijffWben zagotoviti izvajanje ak-,a programa, pripraviti pro-naist^' značaj prihodnjega, štiri-takn' 8 kongresa*. Te izjave so nost'J 0cendi kot »besede odgovor- CenJl]2aupanjaf v partijo»' . gel raini komite namreč m mo-tudi spYemeniti svoje sestave, pa mooi- lepi’ ki jih je sprejel, niso Skiti/. prestoPiti okvirov splošnih gre p°v Preteklega, trinajstega kon-odvio ‘ ^ak° 80 bile rešitve precej tralnne tudi od tistih članov cen-zade^o? komiteja, ki so jih »pribi ]pt f .zadnji dogodki, ki so leta roki-/? i k protagonisti politike biki .atlskega centralizma, politike, tevJ nv Slavnem povzročila odtuji-stVa partijskf ga vodstva od član-je n’ k°t nadaljnja posledica pa kuda 6Cl ?ekai mesec' nastala tudi P°kaz , iUčna napetost. Seje so jen na e’ da so na razpravah spre-; s kat°^reS'Vne ab zmerne rešitve, Uajbor'1?11 pa so vendarle izpadle Vrhovn h °nserva^vne osebnosti iz rnite;nih organov centralnega ko-p°l0£ '. Spričo takšnega splošnega ske .J.a le naravno, da se plenum-kon„rffltve sklicujejo na resolucijo tistih \ tem Je poudarek na riai(lv e!fmentih kongresnih mate-deklara,kl - " " značaj, dekiar’ *■ so imeli, pa čeprav le značai 1V110-’ dejansko progresiven Ha 2 *daj pa so jih povzdignili Politiki6? Pneelnih odločitev o novi ] tičniH : , Ujora biči temelj poli- > ztiejp ln družbenih sprememb, po-V f„ne^e splošne linije partije, tl DušaniSU’ ?° se dolgotrajno preiz-Zetn.D? na liniji konservati- -0. njega °8res odloča z zmago sled-b0 PersDpk?asta^aj° za Partijo velike di rpsvkVe Politične akcije pa tu-; Pičene' naporov- Leta in leta ko-I vendar pro^eme je treba reševati, bleme ,na novih osnovah, kot pro K& . ^*®ttlOkrflti7nr>iia rontrifo vJruirr. be, o/^nokratizacije razvite druž- |t8 delnv in polin r»q ircoh ,el' be -j- ‘ da .tir delov in celic na vseh sil , bi sprostili ustvarjalcu vitne s°cializma. To so pogla-aS Pripravil”' v partiji, ki se zdaj d» P°dročiaJa-’ da vnov,č prouči vsa »ebe n ,Javne8a življenja: najprej »dno’ ato svoje mesto v družbi, ’°! v nipr°Jjudvke fronte, do strank r®' vl0ge do sindikatov in njihove ^arstva ° mladine, kulture, gospo- ...» Okoli?/? imai° tudi druge skrbi. )0' razrnPril0’ v. katerih se spreminja j (J v drjgi® Političnih sil v partiji in ,ri' Problem'’ S,°. zel° Podobne. Številni naPet ’’ ki so sprožili politično Zo, kj v nekem smislu tudi kri-' Postala80 .Prispevali k temu, da je tt sil v nB„!r?e,vencil'i progresivnih f Jdaj re?i1J* ?ujna' terjajo, da jih ^ nov; . ',1°;..Partija se srečuje z tn bstvaHi/. Ispinami; pri njihovem , 2avesbir,njU je včasih tudi sama jO) ra sodelovala. Hitro se mo-Š»1 Učnega ?aditi novim pogojem poli-k ne*________aela> preusmeriti se mora iroj ra p^ji^^sodelovala. Hitro se mo-k novgeVle‘“’ Preusmeriti se mora & ^'1‘ičnim toSm pa tudi k d?.lndi ostrim ’ 'm " m°r ah, ko ji ljudska fronta ter liščinok ?trirn. — in to vse v oko Vse ’ .p j' ljudska fronta tei hietnbno ceskosl°vaško družbo po v°dilnn .P°ntične sile priznavajo lističn'0!0 pr' akciji in v socia- Sta« nile]nem b<>iu-nja ;e i??an Političnega mišlje-0J|a lastna preprosta po- doba odnosov in problemov. Kot v vsakem birokratskem sistemu je temeljila na domnevi, da je v družbi pravilno vse, kar je v soglasju z željami in predpisi državnega, partijskega ali pa katerega koli drugega aparata. Do zdaj je bila taka tudi uradna podoba češkoslovaške družbe: brez diferenciacij, brez neskladnosti, brez nasprotnih interesov. Zdaj pa je čez noč postalo »uradno* jasno, da delujejo v tej družbi številne različne interesov in potreb in da je njihovo zadovoljevanje iskati s svobodnimi primerjavami in sooče nji. Po drugi strani pa partija po udarja med svojimi poglavitnimi zahtevami spoštovanje osebnih, dr žavljanskih in drugih svoboščin, ki so jih tudi z njeno zaslugo vgra dili v preteklosti med češkoslova ške narodne tradicije. Njeno vlo go v družbi bodo morali v pri hodnje opravičevati ne samo z njenim dosedanjim položajem in zaupanjem, marveč tudi s tem, da bo le-to vedno znova pridobivala z idejnim in političnim bojem, z novimi, naprednejšimi idejami, argumenti in akcijami. Partija se zdaj spominja svoje zgodovine in delovnih izkušenj v okoliščinah, ki so bile drugačne od dosedanjih. Spet upravičeno opozarjajo prav na najnovejše politične uspehe, dosežene v času, ko je stopila partija na čelo sil, ki so terjale demokratično alternativo v razvoju češkoslovaške družbe, in doživlja v boju svojo renesanso. Da bo politična akcija za partijo bolj zapletena, kot je bila, je stvar, ki se bo bržčas pokazala že ob naporih za pripravo akcijskega programa. Lahko tudi delno doživijo klerikalizem, protisocialistična gibanja, ki so že do zdaj bila interesenti za »demokracijo*. Ker številni partijski kadri niso vajeni take vrste boja, se bodo morali znajti ter obvladati politični slog, s katerim se je včasih odlikovala vsa partija ali pa vsaj njeni bolj izkušeni kadri. Diferenciacija, ki je pripeljala do sedanjega razvoja dogodkov. (Nadaljevanje na 2. strani) \ Vesele veliko mene [rtamihe voSci obem ellaleljem PRIMORSKI DNEVNIK Motiv iz Boršta Foto M. Magajna Kako v ZDA volijo predsedniške kandidate Vse kaže, da so tisti, ki podpirajo demokratske in republikanske kandidate za predsednika, dobili majhen seznam potencialnih delegatov na vsedržavnih konvencijah, ki ga vsak dan pregledujejo in iščejo potencialne pristaše. Da lahko predstavlja stranko v tekmi za predsedniški položaj, mora kandidat zbrati večino od 2622 združevala protivojna čustva. Iz delegacij za konvencijo so izločili številne vidne osebnosti in zagotovile senatorju McCarthyju tretjino glasov, ki jih bo Minnessota oddala na nacionalni konvenciji. Demokrati so letos napravili korak, da delegacije bolje predstavljajo volivce, s tem da so . . zahtevali, naj vse države spod- demokratičmh ali od 1333 repu- bujajo črnsko predstavništvo. hlilfunclriH crlacnv no n a ni ona 1 _ oi i • „: ui-i:: _____ bhkanskih glasov na nacionalnih konvencijah, ki bosta 26. in 5. avgusta. To pa je v glavnem odvisno od nadzorstva nad delegacijami iz nekaterih ključnih držav. Kdo so delegati in kako se izbirajo? Mnoge izbirajo na 15 predhodnih volitvah. Nekateri so obvezani podpirati določenega kandidata (pogostoma samo na prvem glasovanju); drugi pa niso obvezani ter so podvrženi pritisku z vseh strani. Toda več kakor polovico delegatov izbirajo konference strank v posameznih državah ali na sestankih odborov. V raznih državah se lahko najdejo različne kombinacije. Če so v neki državi predhodne volitve ali ne, vsebujejo delegacije tradicionalno krajevne funkcionarje in strankarske voditelje. Toda glavni del delegatov iz večine držav predstavljajo zaslužni «manjš: ljudje«, ki jih nagradijo za njihove pretekle (in pričakovane prihodnje) politične usluge in ki lahko sami plačajo svoje potovanje na konvencije. Izvolitev strankinih skupin je lahko izredno nepredstavni-ška v odnosu na članstvo stranke V Minnessota na primer strankine skupine po okrajih, ki jih sestavljajo poklicni strankini delavci, običajno izbirajo delegate za konvencijo stranke v državi in ta izbira delegate za nacionalno konvencijo. Toda letos so na teh zborovanjih prevladovale stotine amaterskih politikov, ki so jih n.......................••«>.....................-h.............................................. ............................................................................................................................................................................ IIANOJSKI KOMENTAR ZDA zavlačujejo začetek stikov s Severnim Vietnamom Nadaljuje se bombardiranje Severnega Virtnama HANOJ, 13. — Glasdlo severno-vietnamske vlade «Nan Dan» že drugi dan zaporedoma kritizira ameriško odklonitev Pnom Pen-ha in Varšave kot sedeža stikov s severnimi Vietnamci. «Vsi izgovori, ki jih uporabljajo ZDA, pravi list, so neupravičeni in neutemeljeni in vodijo do ugotovitve, da ZDA ne kažejo dobre volje in da ZDA ne želijo, naj bi se razgovori kmalu začeli, v nasprotju s tem, kar je izjavil Johnson. Sedaj, ko je začetek pogajanj mogoč, nočejo ZDA iti niti v neko nevtralno državo in tudi ne v državo, kjer imajo svoje poslaništvo.)) List poudarja zatem, da ameriška dejanja jasno kažejo, da se ZDA niso odrekle svojim napadalnim načrtom v Vietnamu. To utemeljuje list z naslednjim: «1-ZDA so uporabile veliko število vojakov pri raznih operacijah v Južnem Vietnamu, sklenile so poslati nove vojake v Južni Vietnam, določile so večji del proračuna za napad v Vietnamu 2. ZDA so z mnogo večjim številom letal koncentrirale svoje napade na področja med pokrajino Tan Hoa in 17. vzporednikom in hkrati nadaljujejo letalske iz-vidniške polete nad ostalim Severnim Vietnamom. 3. ZDA so se poslužile neutemeljenih izgovorov, da preprečijo ali odložijo stike s predstavnikom Vietnamske demokratične republike.« »Vojna dejanja ZDA v Vietna mu in njihovi poizkusi ustvarjati težave pri iskanju kraja za stike, zaključuje list, kažejo, da ZDA nimajo še namena kreniti na pot miru.)) Predstavnik severnovietnamske-ga zunanjega ministrstva je no coj izjavil, da morajo ZDA na praviti kcnec težav, ki jih ustvarjajo pri izbiri sedeža za priprav ljalne stike s Severnim Vietnamom, če res hočejo začetek teh stikov. Poudaril je, da je obnašanje Washingtona s popolnem protislovju s prejšnjimi izjavami Bele hiše. V Tokiu so bili pred vhodom v ameriško oporišče v Kadem na Okinavi spopadi med več tisoč demonstranti in policaji Demonstranti so protestirali proti navzočnosti ameriških bombn4 kov «B 52», ki prevažajo jede ske bombe. Med spopadi je bile ranjenih 60 oseb. Osvobodilne sile so včeraj izvršile močan napad na oporišče posebnih ameriških sil Lang Vel blizu Ke Sanha, katerega so ga bile te sile pred dnevi zapustile brez bojev. Oporišče so osvobodilne sile obstreljevale z mino-metalci in povzročile precejšnjo škodo. Na področju Sajgona so osvobodilne sile sinoči obstreljevale neko ameriško oporišče. Ameriška težka vozila so danes prvikrat prišla v oporišče Ke Sanh. Ameriški strateški bombniki so včeraj bombardirali številne sektorje Južnega Vietnama ter so nadaljevali bom bardiranje Severnega Vietnama. Napade na Severni Vietnam so izvršili z letali «F 111», ki imajo svoja oporišča na Tajskem. Bombniki «B 52» so bombardirali tudi področje ob delti reke Mekong. V Seulu javljajo, da bo Južnokorejski predsednik Park zahteval od Johnsona, ko se bo sestal z njim v Ho-noluluju, udeležbo Južne Koreje pri mirovnih pogajanjih med ZDA in Severnim Vietnamom. Pravijo tudi, da bo Park zahteval, naj se vojaške operacije nadaljujejo v Vietnamu tudi med pogajanji ter naj se poveča ameriška vojaška pomoč v Južni Koreji. Poljski tisk komentira sever-novletnamski predlog, naj bi določili Varšavo za sedež pogajanj z ZDA, kar so ZDA zavrnile. Poljski tisk se sklicuje predvsem na komentarje zahodnih opazovalcev in ugotavlja, da skuša Washington zavlačevati ter je v protislovju s tem, kar je predsednik izjavil, t.j., da je pripravljen začeti pogajanja v ka terem koli kraju in kadar koli Včeraj je varšavska vlada ob javila izjavo, v kateri izreka pri pravljenost ustvariti vse potrebne pogoje, da se omogočijo stik' med predstavniki Hanoja in Wa shingtona v Varšavi. Poluradno glasilo poljske vla de «Zycie Warszawy» poudarja da so Johnsonove izjave samo slepilo. «S tem da Je zavrnil Var Savo kot sedež pogajanj, ni mo gel Johnson ponoviti ugovorov, ki jih Je postavil proti Pnom Perthu Vendar se zdi, da je se malo možnosti, da se ta odlu čitev umakne» Na koncu dvomi list v dejanske namene Johnso no. Ha sklene mir v Vietnamu. VEDNO VEČJE UPANJE. DA BODO DUTSCHKEJU REŠILI ŽIVLJENJE 130 ranjenih in 200 aretiranih med nočnimi demonstracijami v Nemčiji Najhujši neredi so bili v Berlinu, kjer je do 3. ure ponoči 2.000 študentov oblegalo založniško hišo «Springer» - Včeraj demonstracije «za demokracijo in razorožitev» «Pravda» sumi kot organizatorja atentata Bundeswehr ali neonacistično NPD BONN, 13 — Popoldne so se poniovno pričele manifestacije po vsej Zahodni Nemčiji. V Gottingenu se je zbralo 1500 študentov in sindikalistov, ki so mahali z rdečimi in črnimi zastavami in zahtevali ekspropriacij o založniške družbe Springer. V Kasslu je več tisoč oseh demonstriralo po ulicah z napisi, v katerih omenjeno hišo dolže, da je prišlo do politične zaostritve v Nemčiji. Obe vladni stranki sta danes obžalovali izgrede in dolžita študente, da so se poslužili nasilja, češ da gre za manjšino aktivistov, ki hočejo razrušiti demokratično ureditev. Okrog 200 mladincev je danes preprečilo promet po osrednji ulici v zahodnem Berlinu. Demonstranti so kričali «Springer je morilec)). Policija je intervenirala In jih kakih petdeset aretirala. Zaprli so tudi Petra Brandta 19-letnega sina zunanjega ministra. V Bremerhavenu so demonstranti odnesli ameriško zastavo z vhoda na sedež ameriškega poveljstva. Pred vhodom se je zbralo okrog 500 oseb, ki so hotele izročiti resolucijo proti vojni v Vietnamu. Poveljstvo je sprejem resolucije zavrnilo. Zaradi izredno ostrih demonstracij se bo v sredo sestala ko -misija za notranje zadeve poslanske zbornice na izrednem zasedanju. Zdravstveno stanje Rudija Dutschkeja, ki je bil v četrtek žrtev neonacističnega atentatorja, se postopoma boljša. Ponoči so mu zdravniki izvlekli še fret-jo kroglo, ki ga je bila zadeia v ramo. Primarij nevrokirurške klinike je danes izjavil, da ni krogla, ki je Dutschkeju prebila možgane, povzročila prehudih poškodb. Upanje, da bodo študentu rešili življenje, je vsako uro večje že včeraj so se po vsej Z. Nemčiji nadaljevale protestne de monstracije, predvsem pred sedeži časopisov, ki pripadajo založniški skupin! Springer. Ti časopisi so po mnenju študentov s svojo gonjo proti «extraparlamentar-m opoziciji« povzročili napeto vzdušje, ki je potem privedlo do zločinskega atentata. Najhujši neredi so bili v zahodnem Berlinu, kjer je nad dva ti-toč študentov vso noč oblegalo aSpi iiigerhaus)), sedež Springerje-vega založništva. Policija je obdala poslopje s trojne vrste bo- deče žice ter z vodnimi curki skušala odgnati demonstrante. Tudi v Hannovru In Hessenu so študentje oblegali poslopja Springerjevega založništva ter skušali preprečiti razdeljevanje časopisov. Delegacija «extraparlamentarne opozicije« se je ponoči srečala z berlinskim županom Schuetzom. Ko je zahteval, preden bi z njimi govoril, da morajo prenehati demonstracije pred založniško hišo Springer ni šestčlanska delegacija tega sprejela ln zato se razgovori niso začeli. Okrog 3. ure ponoči se je položaj -nekoliko umiril in mladinci so odšli izpred založniške hiše v Berlinu in v drugih krajih. Zato so listi tega založništva redno Izšli, čeprav Jih niso mogli povsod razdeliti, oziroma so prišli v kioske z veliko zamudo. Policija je dopoldne sporočila, da je bilo v Berlinu ranjenih trideset policistov ln da so zaprli 52 demonstrantov, od katerih štirideset preteklo noč. V Hamburgu, kjer so študentje oblegali založbo Springer do 2. ure ponoči, je bilo okrog 60 ranjenih. Mati Joseia Bachmanna le Izjavila, da Ji Je sin nekega dne rekel, da bo slišala «nekaj strahotnega o :.jem». Po drugi plati pa se je izvedelo, da v svoji sobi ni imel samo slike Hitlerja in Napoleona temveč tudi obilen material o uboju Kennedyja. Oče In brat Dutschkeja, ki živita v Vzhodni Nemčiji, sta ga danes lahko obiskala v bolnišnici s posebnim dovoljenjem oblasti živita v Lueokenwaldu, ki ga je «Rdečl Rudi« zapustil 1960. leta. Po dosedanjih poročilih je bilo med demonstracijami preteklo noč skupno več kot 130 oseb ranjenih, 200 pa so jih aretirali. V mnogih mestih so poleg tradicionalnih velikonočnih romanj organizira,!! tud! demonstracije . «za demokracijo in razorožitev)). Med temi manifestacijami Je bil v številnih mestih promet prekinjen. Demonstranti so nosili napise ((Najprej Lumumba, Kennedy ln Martin Luther King, jutri pa bo vrsta na nas ln naših otrocih«. «Brez komunistične partije ni demokracije)). Samo v Nuernbergu je prišlo do spopada med policijo ln demonstranti, drugod pa so bile demonstracije povsem mirne. Današnja »Pravda« piše, da atentat na Dutschkeja spominja na terorizem tridesetih let, ko so si fašisti utirali pot k oblasti z noži in samokresi. To ni prvi zločinski primer, saj je že prišlo do požigov hiš umetnikov ln pisateljev In do obračunavanj z de av-skimi organizacijami. «r>ravda» se sprašuje, kdo je pripravil zločinski atentat: ali Bundeswe'nr v svoji borbi proti ((notranjemu so-vražniku», ali pa gre za varnostne sekcije, ki jih je ustvarila neofašistična NPD. OSLO, 13. — Mladi demonstranti člani levičarskih organizacij, so danes napadli veleposlaništvo Za-padne Nemčije, katerega je policija s težavo obranila. Pred veleposlaništvom so zažgali grb, ki je bil na glavnem vhodu. Zvečer pa so napisali po poslopju gesla proti politiki Bonna. Vrgli so tudi nekaj dimnih bomb. Strankini voditelji niso pozabili slabe publicitete, ki so jo dobili leta 1964, ko je neka delegacija z velikim delom črnske demokratične stranke svobod« iz države Mississipi brez u-speha nasprotovala uradni delegaciji te države. Grozilo je, da se bo kaj takega množično ponovilo letos v Chicagu. Obe stranki sta izdelali zapletene formule za določanje števila glasov (in delegatov) iz vsake države. V bistvu določajo skupno število na podlagi števila prebivalcev vsake države z različnimi nagradami, ki se dajejo za strankarsko lojalnost in za uspehe pri prejšnjih volitvah. Ce je na primer neka država leta 1964 glasovala za senatorja Goldwaterja, ji bodo republikanci avtomatično dali dodatnih šest delegatov na svoji konvenciji. Demokratična formula, ki nagrajuje države, katere so dale največ glasov za Johnsona 1. 1964, je zmanjšala število glasov na konvenciji, ki pripadajo globokemu jugu z 8,6 odst. v letu 1964 na 6,2 odst. v letu 1968. Alabama, Mississipi, Louisiana, Georgija in Južna Karolina so na zadnjih volitvah glasovale z veliko večino za senatorja Gold-waterja. Te "formule kažejo, kje bodo kandidati vodili naj večjo kampanjo. Nadzorstvo nad delegacijami samo iz nekaterih od 50 držav, kakor kažejo spodnji podatki, lahko nekemu kandidatu zagotovi predsedniško imenovanje, še preden se začne glasovati. Delegacije iz ključnih držav: Demokrati: New York 190, Kalifornija 174, Pensilvanija 130, Illinois 118, Ohio 115, Teksas 104, Michigan 96. New Jer-sey 82, Massachussets 72, Florida 63, Indiana 63, Missourl 60, Visconsin 59, skupaj 1326. Republikanci: New York 92, Kalifornija 86, Pensilvanija 64, Illinois 58, Ohio 58, Teksas 56, Michigan 48, New Jersey 40, Massachussets 34, Florida 34, Visconsin 30, Georgija 30, Tennessee 28; skupaj 684. Skupno število glasov, ki ie potrebno za izvolitev: Demo« krati 1312, republikanci 667, Občni zbor Slovenske izseljenske matice LJUBLJANA, 13. - Na včerajšnjem rednem občnem zboru Slovenske izseljenske matice je predsednica Zima Veščajeva pedala poročilo o preteklem obdobju in novih nalogah- Sledila je diskusija. Na oočnem zboru so izvolili 79 članov novega glavnega odbora matice in sprejeli tudi predlog za spremembo dosedanjih pravil. Po zaključku občnega zbora se je sestal na prvi seji novi glavni odbor, ki je izvolil izvršni odbor in novega predsednika B’ran-ca Pirkoviča. Povsod po poljih cvete sadno drevje, kmetje pa hitijo opravljati poljska dela. Slika je posneta blizu Boljunca, kjer morda letos poslednjič obvezujejo trte in opravljajo druga dela na poljih, ki bodo žrtvovana industrializaciji. KLJUB POSREDOVANJU MINISTRA ZA DELO BOSCA Zdravniki bolnišnic so potrdili stavko od 16. do 18. aprila Danes v Milanu otvoritev 46. mednarodnega velesejma - Polemika med vladnimi strankami o krizi deželne vlade na Siciliji - Januarja zaradi stavk izgubljenih 3.384.000 delovnih ur RIM, 13. — Medsindikalni odbor zdravnikov bolnišnic je potrdil stavko, ki je bila proglašena od 16. do 18 aprila. Odbor pravi, da se zainteresirana ministrstva niso zanimala, da bi rešili resno vprašanje, ko INADEL pobira zavarovalne prispevke na vse dohodke zdravnikov bolnišnic in tudi na dohodke, ki Jih imajo izven rednega delovnega razmerja. Poleg tega je v sporočilu rečeno, da se še vedno zavlačuje izpolnitev obveznosti države, in zavarovalnih ustanov in da so na osnovi obljub prej suspendirali že napovedane stavke, ki so bile proglašene, ker Jim niso izplačali plač. Združenje bolnišnic FIARO pa z obžalovanjem sprejema na znanje sporočilo zdravnikov, češ da bi lahko preložili stavko za nekaj dni. Združenje se sklicuje na razgovor, ki so ga imeli včeraj z ministrom za delo in da bodo zavarovalne u-6tanove prihodnji teden plačale INAM 80 milijard lir, v sredini maja pa še naslednjih 25 milijard lir, s čemer bodo krili dolgove do 15. decembra lanskega leta. Na tej osnovi predvidevajo, da bodo lahko uprave bolnišnic izplačale plače v celoti. Glede odtegljajev INADEL pa se minister Bosco zanima za to zadevo. Iz poročila FIARO torej izhaja, da ne obstajajo zagotovila za rešitev nobenega izmed dveh perečih vprašanj zdravnikov. Govori se samo o stvarni možnosti uprav bolnišnic, da bodo lahko izplačale plače v celoti, pri čemer je treba vedeti, da v nekaterih primerih zdravniki niso prejeli plač tudi že po nekaj let. Glede nepravičnih odtegljajev pa imamo opravka samo z običajnimi zagotovili. Jutri bodo v Milanu otvorili 46. mednarodni velesejem. Otvoritev bo Istega dne kot praznovanje velike noči, zaradi česar so otvoritveno svečanost prestavili na torek in bodo Jutri samo dvignili zastavo. Na letošnjem milanskem velesejmu Je uradno prisotnih 65 držav, neuradno pa še kakih 25, osem držav Je letos prvikrat uradno prisotnih. Velesejem je razdeljen na sedem velikih oddelkov in obsega v celoti 400 000 kv. m prostora. Nadaljuje se polemika med strankami levega centra zaradi krize na Siciliji, pri čemer tako demokristjani kot socialisti obtožujejo republikance, da so krizo povzročili iz volilnih razlogov. La Malfa se •niiiiimiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiininiiiiii Razvoj v ČSSR (Nadaljevanje s 1. strani) brani in pravi, da ni mogoče pristajati na stališča, ko je za vladno veličino vedno vse v redu, za opozicijo nikoli nič prav. Vsako vprašanje je treba stvarno oceniti. Glede proračuna na Siciliji pravi, da so se republikanci med volilno kampanjo obvezali, da bodo znižali neproduktivne stroške za 15 odst., da bo lahko dežela ta sredstva bolje uporabljala. Sedaj je deželni odbor prav pred volitvami predložil proračun, ki je celo slabši od prejšnjega in zaradi česar so bili postavljeni pred izvršeno dejstvo in so morali sprožiti krizo, da zadovoljijo obveznosti do volivcev. Osrednji statistični urad ISTAT je pričel z januarjem računati nov mesečni indeks, ki ima za osnovo stanje 1966 je enako 100 in ki se nanaša na minimalne pogodbene plače delavcev in uslužbencev. V februarju letošnjega leta so se plače za delavce zvišale po tem indeksu za 0,9 odst. v industriji, za 0,8 odst. v kmetijstvu, 0,6 odst. v trgovini in 0,2 odst. pri prometu; za uradnike pa za 0,7 odst. v industriji, 0,6 v trgovini in 0,2 v prometu. V primerjavi z lanskim letom so se februarja zvišale plače delavcev za 6,3 odst. v kmetijstvu, 4,2 v trgovini, 4,1 v industriji in 2.4 pri prometu; za uradnike pa za 3,9 odstotka v trgovini, 3,1 odst. v industriji in 1,8 odst. v prometu. Januarja je biio zaradi stavk izgubljeno v celoti 3.384.000 delovnih ur, medtem ko Jih je bilo 7.067.000 decembra lanskega leta in 2.641 januarja lanskega leta. Sindikalne organizacije kovinarjev so danes priredila v Turinu enotno tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili razloge za ostro stavko v podjetju FIAT. Delavci predvsem zahtevajo zagotovljene dohodke za 44 tedenskih ur, poleg tega pa različne turnuse za soboto. Pritožujejo se namreč zaradi sedanjega sistema delovnega urnika, ki niha od 40 do 48 tedenskih ur, zaradi česar seveda prihaja tudi do bistvenih razlik pri plačah, kar podjetje utemeljuje, češ da mora slediti tržišču in različnemu povpraševanju v raznih letnih dobah. Sindikalne organizacije so' obdolžile podjetje, da se noče pogajati, ker so generična zagotovila, da so pripravljeni govoriti akordnem delu premalo. Prihodnji torek in sredo bodo sindikati izvedli v vseh obratih referendum o nadaljnji sindikalni borbi. je bila najjasnejša in se je tudi najprej začela v gospodarstvu. Toda oiti zdaj ni mogoče trditi, da so poiskali rešitve, ki naj omogočijo hitro ozdravitev gospodarstva. Zdaj v partiji razpravljajo o stop nji zavesti, o tem, da je treba računati z možnostmi samega delavskega razreda, da razume in sprejme ekonomske rešitve, ki so tako zelo potrebne, vendar se precej oddaljujejo od dosedanjih izkušenj. Predvsem se je gospodarstvo, ki je leta proizvajalo zaradi proizvodnje. dajalo velikanska sredstva težki industriji, hkrati pa zapostavljalo po vsem svetu znano lahko industrijo, znašlo, če k temu dodamo še enostransko zunanjetrgovinsko usmeritev, v precejšnji osamljenosti. Partija je sklenila, da bo odločno nadaljevala gospodarsko reformo. Pri tem bodo morali doseči večjo poslovno aktivnost podjetij, večjo učinkovitost proizvodnje, zagotoviti bo potrebno »svojevrstno avtonomijo podjetij*, ki bo »zajamčena, vendar tudi s stališča skupnosti koristna*? V splošnem so rešitve že pripravljene, toda našli niso še poti, ki vodijo do njih, med drugim tudi načina, kako naj delavci in drugi predstavniki družbe sodelujejo pri upravljanju podjetij. Pri iskanju poti gospodarske reforme še niso določili ustreznega mesta proizvajalcu, ki mora biti tudi »gospodar svojega dela*. Ta problem je pogostokrat čutiti pri razpravah v sindikatih, v spominu delav cev na «zavodske odbore* iz prvih povojnih let tor končno v protestnih akcijah, do katerih je prišlo zadnji čas zaradi umetnega in gospodarsko neupravičenega priključevanja nerentabilnih podjetij rentabilnim tovarnam. Po nekaj tednih, v katerih so se na Češkoslovaškem razvrstili dogodki, ki intenzivno pritegujejo pozornost mednarodne napredne (in tudi druge) javnosti, bi morali izmed številnih vprašanj, kot jih je zabeležil opazovalec, omeniti vsaj dve skupno z odgovoroma, ki smo ju dobili neposredno od glavnih udeležencev sedanjih dogajanj. Prvo bi bilo; »Ali mislite, da ima izkušnja Češkoslovaške širši, mednarodni pomen za delavsko gibanje?* Odgovor: »Slabo bi bilo, če bi mislili, da prinaša nekakšne najboljše rešitve. Iskali smo in ponekod tudi našli ključ za reševanje nekaterih naših problemov, vsekakor socialistični ključ.* Drugo vprašanje: »Kaj je specifično pri politiki demokratičnega preporoda?* Odgovor: «To je samo ena izmed številnih izkušenj, ki se vsak dan porajajo in kažejo v socializmu.* Kmalu zatem so prav tako neznanci vrgli podobno steklenico na avto, ki je bil parkiran pred avtosa-lonom »Porsche*. Preiskovalni organi menijo, da gre za ene in iste osebe. Tudi tu so gasilci pogasili ogenj, ki pa je avto popolnoma uničil. Policija išče avto »IM-3* svetle barve, ki je okoli 4.30 vozil z veliko hitrostjo po ulicah v bližini požarov. Avto, v katerem naj bi bila dva ali trije mladeniči, bi kmalu Atentati v Rimu šli na kraj, so hitro pogasili ogenj. I tovila, da so vozilo ukradli 2. apri- la. Načelnik političnega oddelka kvesture je že zaslišal nekatere osebe, ki pripadajo skrajnim gibanjem. U Tantov poziv VVashingtonu in Hanoju NEW YORK, 13. — Glavni tajnik OZN je danes na tiskovni konferenci nujno pozval ameriško in se-vernovietnamsko vlado, naj se sporazumeta o sedežu za pripravljalne pogovore. U Tant je poudaril, da bi bila vsaka zakasnitev obsojanja vredna spričo množičnega uničevanja človeških življenj In dobrin, ki se v Vietnamu nadaljuje. U Tant je poudaril, da izreka ta svoj poziv po svojem obisku v Ženevi, v prestolnicah Beneluksa in v Parizu, kjer je Imel priložnost stopiti v stik tako z Washingtonom kakor s Hanojem. U Tant je končno poudaril dejstvo, da sta se obe strani že sporazumeli, da začneta pripravljalne stike, zaradi katerih je sedaj nujno potrebno takoj Izbrati sedež. SEUL, 13. — Prizivno sodišče v Seulu je obsodilo na smrt tri otd 25 južnokorejskih intelektualcev, Ki jih obtožujejo vohunstva v korišt Severne Koreje, ko so bili v Fran*-ciji ali Nemčiji, in kjer so jih ugrabili. Dvema obtožencema so dosmrtno Ječo znižali na 15 let zapo-j podrl na tla 60-letnega moža. Ta si I ra, enemu pa na 10 let zapora. Ena je zapomnil številke evidenčne ta- smrtno obsodbo so spremenili v ble in jo prijavil policiji, ki je ugo-1 dosmrtno Ječo. ............■I.iii.nm.....ti.........n.iimnii.imiimi.........................................................tim.. Začel se je pomladanski Predsednik republike Svoboda ALCAMO, 13. — .O izginulem premožnem posestniku in profesorju Grazdanu Stelliniju iz Alcama še ni nobene vesti. Policijski organi preiskujejo okolico Alcama in drugih bližnjih občin ter so budno nadzorovali promet po vseh cestah trapanske pokrajine. Za sedaj je njegovo izginotje še vedno zavito v popolno skrivnost. STALIŠČE JUGOSLAVIJE 0 JEDRSKEM OROŽJU Načrt se mora spopolniti z jasnimi obvezami jedrskih sil Na zasedanju skupščine OZN bo treba proučiti tudi širše vidike razorožitve (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Dinče Belovski je v zvezi s poročilom jugoslovanske vlade o vprašanju neširjenja jedrskega o-rožja izjavil Tanjugu, da se trenutno za Jugoslavijo sploh ne postavlja vprašanje opredelitve o sporazumu, ki je bil predložen generalni skupščini OZN in da bo sklep o tem odvisen od nadaljnjih naporov, od pogajanj o tem vprašanju in od rezultata proučevanja predloženega sporazuma na prihodnjem zasedanju generalne skupščine. Predloženi načrt sporazuma bi se po mišljenju jugoslovanske vlade moral spopolniti predvsem z ustreznimi obvezami jedrskih sil, ki bd zagotovile, da bo prišlo do jedrske razorožitve, nadalje z določili, ki bd jamčila nejedrskim državam popolno enakopravnost političnih dosežkov jedrske ener- gije v miroljubne namene in z u-čdnkovitim jamstvom varnosti nejedrskim državam. Pri proučevanju vprašanja neširjenja jedrskega orožja je po mišljenju Belovskega potrebno upoštevati, da se je povečalo število držav, ki so sposobne v relativno kratkem času proizvesti jedrsko orožje, in da je razvoj jedrske tehnologije omogočil spopolni-tev jedrskega orožja do take mere, da se jedrsko orožje lahko danes uporabi tudi v taktične na-neme skoraj enako kot klasično o-rožje. Zato se je Jugoslavija zavzemala in se zavzema za prepoved širjenja jedrskega orožja in za tak sporazum, ki bi jamčil, da se lahko to doseže. Temu smotru bi pomagalo ustvarjanje nejedrskih področij. S sporazumom o nejedrskih conah bi nejedrske države lahko dosegle po mišljenju Belov-skega ne le prepoved proizvodnje in širjenja jedrskega orožja tem- mednarodni velesejem Videmska trgovinska zbornica se je velesejma udeležila s svojim paviljonom ZAGREB, 13. — V Zagrebu so danes dopoldne odprli pomladanski mednarodni velesejem, na katerem sodeluje 974 podjetij iz Jugoslavije in 566 podjetij iz 25 drugih držav. Sejem je v navzočnosti predsednika zveze komunistov Hrvaške Baka-riča, podpredsednika zvezne skupščine Marjana Breclja in drugih uglednih gostov odprl s priložnostnim govorom predsednik zvezne gospodarske zbornice Anton Bole. V okviru sejma, ki bo odprt do 21. aprila in ki je namenjen predvsem kupcem blaga široke potrošnje, je tudi deset specializiranih razstav, na katerih so prikazani najnovejši Izdelki in sodobni tehnični dosežki v brodarstvu, oprema za stavbarstvo, transportna sredstva In naprave za avtomatizacijo ter druge Industrijske naprave. Videmska trgovinska zbornica je udeležena na velesejmu s svojim paviljonom 800 kv. metrov, kjer razstavlja '19" furlanskih 'podjetij, ki predstavljajo najvišji odstotek italijanskih razstavljavcev. Ta zbornica Je že šestič zaporedoma navzoča na tem velesejmu. Zastopani so sektorji tiskarstva, plastičnih mas. gospodinskih električnih strojev, kuhinjskega orodja, sestavljivega pohištva, orodnih strojev, tkanin in gradbenega materiala. Videmska trgovinska zbornica bo priredila 17. aprila sprejem furlanskih razstavljavcem, ki bodo imeli s tem možnost srečati se z jugo- tiordana Jovanovič se hoče poročiti BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska filmska igralka Gordana Jovanovič, ki jo je ugrabilo pet ciganov, je obvestila svojce, da je pri svojem bodočem tastu kakih 50 km od Beograda. Gordana, ki je zaslovela s filmom »Srečala sem tudi zadovoljne cigane*, Je opozorila, da se ne namerava ločiti td zaročenca. Pripomnila je, da bo nadaljevala filmsko kariero, vendar tokrat v družbi zaročenca. Priprave za poroko, ki bo baje čez nekaj tednov, so v polnem teku RIM, 13 — Danes ob 4.30 zjutraj so neznanci vrgli v avtosalon »Mercedes* v Ulici Paisiello »steklenico Molotov*. Gasilci, ki so takoj pri-1 slovanskimi operaterji. Manjši v Kansas neredi Cityju Nesramen komentar glasila «Kitajcev» v Belgiji KANSAS CITY, 13. — Tudi v noči od petka na soboto so bili v Kansas Cltyju manjši incidenti in slišalo se Je streljanje; ni pa bilo žrtev. V tem mestu Je bilo med neredi šest mrtvih in 67 ranjenih. V mestu velja policijska ura. Po ulicah krožijo policaji in pripadniki narodne straže. Skupno so aretirali 133 oseb. V Trentonu je župan znova odredil policijsko uro in prav tako tudi v drugih treh mestih okoli Trentona. Črnski voditelj Stokely Carmtn-chael je na tiskovni konferenci izjavil: »Bela Amerika Je storila veliko napako, ko Je ubila Kinga. Bolje bi storila, če bi ubila mene ali Rapa Rowna. Tedaj bi lahko rekla: ubijali so z mečem in padli oo pod mečem. Tako pa ni mogla najti izgovora za umor dr. Kinga, ki je vedno pridigal ljubezen, usmiljenje in odpuščanje.« Carmlchael je dodal, da predstavlja umor Kinga «močno združevalno silo za črnce, in Je pripomnil: »Mnogo jih je, ki si niso upali prijeti za orožje, ki pa to sedaj delajo. Bela levica govori o reformi in o rešitvi Amerike. Toda za nas je treba požgati Ameriko ao temeljev, če hočemo ostati pri življenju.« Filmski Igralec Marlon Brando je včeraj govoril na pogrebnem obredu v počastitev spomina 18-letnega črnca Huttona, ki Je bil ubit v soboto med spopadi s policijo v Oaklambu. Brando je izjavil med drugim: «Poslušali smo belce 400 let, ko so pravili, da bodo nekaj storili, zato da bi razumel: črnce v ZDA ali Jih pomagali. Toda, kakor izhaja, niso napravili popolnoma nič.« Ubiti mladenič Je bil blagajnik organizacije »Black Panther/i, ki je zelo močno gibanje v Oaklambu ter zahteva pravico črncev, da se oborožijo za svojo obrambo. Poleg tega zahteva črnske policijske oddelke In črnska sodišča za sojenje črncev. Glasilo «kitajskih» komunistov v Belgiji «Glas ljudstva« trdi, da )e smrt Luthra Kinga «pomenila ko- nec sovražnika pravične borbe ameriških črncev.« List govori o «varanju, ki je v tem, da se skuša Martin Luther King prikazati kot branilec ameriških črncev«. Zatem trdi, da je bil King «saboter borbe ameriških črncev in spreten instrument politike jankerjevskih imperialistov do njih. S svojimi ponovnimi in številnimi pozivi na nenasilje je skušal razbiti revolucionarni zalet ljudi svojega plemena in je s tem postal sokrivec za dejanja ameriške vlade, katere namen je zadušiti gibanje.« položi.I venec na pr ob Musaryka Na Poljskem bodo 19. aprila velike svečanosti ob 25. obletnici upora v varšavskem getu • V Auschwitzu razstava o mučeništvu in odporu Judov PRAGA, 13. — Novi predsednik češkoslovaške republike Ludvik Svoboda je danes v spremstvu svoje žene in hčerke obiskal pokopališče, kjer je položil venec s trobojnico na grob prvega predsednika Češkoslovaške republike Tomasa Masaryka. V istem grobu je pokopan tudi njegov sin Jan, ki mu je umrl pred dvajsetimi leti v skrivnostnih okoliščinah, o čemer sedaj vodi preiskavo sodnik Jiri Kotlar. VARŠAVA, 13. — Devetnajstega aprila bodo po vsej Poljski svečano proglasili 25-obletnico vstaje Judov v varšavskem getu. Proslave bo organiziralo združenje bivših poljskih partizanov, kateremu iimiiiiiiiiniiiiiiiiiitiMiiiiimiMiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHHiiMiHiiiiiiiHiiiiiiiiiii «A1 Ahram» o neuspehu •iW. tvIUU ^1»»4>I. It* I f»to->l *» r»n»rn I y - '"-B "“A ■-»- <» --k '’ * Jarringovega posredovanja «Pravda» za takojšnjo izvedbo resolucije varnostnega sveta KAIRO, 13. — «Al Ahram* piše, da ZAR natančneje proučuje položaj na Srednjem vzhodu v pričakovanju novega sestanka varnostnega sveta ali glavne skupščine OZN, kjer bodo ponovno razpravljali o krizi na tem delu sveta. V zadnjih urah so v Kairu zvedeli za mnenja predstavnikov posameznih držav v varnostnem svetu glede negativnih rezultatov Jarringovega posredovanja. Več ali manj so povsod odobrili pozitivno stališče ki so ga ZAR zavzele do misije švedskega diplomata. Časopis dodaja, da je večje število v Kairu akreditiranih diplomatov potrdilo, da bodo njihove vlade imele resolucijo varnostnega sveta za dokončno in ne kot načrt resolucije za morebitna arabsko-izraelska pogajanja. Uradni predstavnik je formalno zanikal vest, da je Naser nekaj tednov pred junijsko vojno povabil izraelskega ministra za delo v Ygala Allona. da bi se sestal z njim. To je namreč pred dvema dnevoma izjavil izraelski minister. Kairski dnevnik »Akhbar Elyom» javlja v članku dopisnika iz Arna-na, da je jordanski zunanji mini ster Abdel Munim Rifai izrazil mnenje, da so se vsi poskusi po politični rešitvi krize na Srednjem vzhodu izjalovili. Časopis podčrtuje dejstvo, da je misija posebnega odposlanca OZN Gunnarja Jarrin- iiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiniaiiiiniiHMiiiini Včeraj je Denktaša sprejel tri škl predsednik Sunay, zatem pa J je Denktaš pogovarjal s preds# nikom vlade in z zunanjim mi1" strom. NEW YORK, 13. — Newyorš»‘ policija je danes zaplenila v n#1 harlemski garaži približno 500 # marijuane in 1 kg heroina. ZaP# njeno blago je vredno približno lijon dolarjev (nad 600 milijon# lir). Zavod za evropske turistične prireditve RANCARIJA, Jugoslavija organizira VELIKO MEDNARODNO DRAVSKO KARAVANO PRIJATELJSTVA Od Beljaka (Villdcha), Avstrija do Barosa Madžarska, in sicer od 28. junija do 3. julija 1968. Potniki se bodo vozili na rancah, starih splavarskih čolnih in na velikih splavih; udeležili se bodo vseh kulturnih, turističnih in drugih manifestacij, ki jih bodo v tem času pripravili posebej zanje številni kraji vzdolž Drave v Avstriji, Jugoslaviji in na Madžarskem. Rancarsko potovanje po Dravi, povezano z vsemi turističnimi atrakcijami stane 150 novih dinarjev, za potnike, ki se bo® peljall s svojim čolnom, je ceri za objekt 100 novih dinarjev, # potnike na tem objektu pa je rij na za potovanje iz Maribora <9 Barcsa prav tako 100 novih d111 V navedene cene so vračunaš* prenočitve v znanih letovišč (Bori, Otok pri Prelogu, Sode#' ca in Barcs), večerja v Bari# in vožnja z avtobusi v Maribor. Zavod RANCARIJA iz Mariri' ra pripravlja poleg mednarod# dravske karavane tudi Pravda zaključuje da je Sovjetska zveza za mirno rešitev vprašanj Srednjega vzhoda in za takojšnjo izvedbo resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra lani. Predstavnik jordanskih oboroženih sil Je danes javil, da je prišlo malo pred poldnevom do streljanja na črti premirja nekako med mostom šejk Hussein in mostom Al-Iemby ob Jordanu. Streljati so začeli Izraelci, Jordanci pa so odgovorili z ognjem. Na jordanski strani ni bilo žrtev. Bivši arabsKi župan Jeruzalema Rouhi Al Khatib, ki so ga izraelske oblasti marca izgnale iz njegovega mesta. Je danes v tiskovni konferenci v Amanu pozval arabske države naj preprečijo Izvedbo načrta gradnje novih izraelskih stanovanj v svetem mestu. TOKIO, 13. — Predsednik republike maršal Tito je danes na svojem potovanju po Japonski prispel iz Osake v staro prestolnico Japonske Kyoto, ki je prava zakladnica zgodovinskih spomenikov istočasno pa tudi važno industrijsko središčč srednje Japonske. V Kyotu si je Tito ogledal vrsto hramov, in staro cesarsko palačo, zgrajeno 794. leta, ki je bila večkrat požgana in zadnjič obnovljena leta '1855. Tito je obiskal tudi eno prodajaln lesenih lakiranih predmetov, po katerih je mesto Kyo-to tudi znano v mnogih krajih sveta. Predsednik republike se bo jutri zvečer vrnil v Tokio, od koder bo v ponedeljek dopoldne odpotoval na prvi uraden obisk v Mongolijo. Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezic pa se je danes do poldne sestal v Tokiu z zunanjim ministrom Mikijem, ki je prispel s svojega obiska v Singapuru. Na današnjem sestanku sta ministra izmenjala misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, posebno o položaju v Vietnamu, vzhodni Aziji in o dvostranskih odnosih. Nikezič je povabil japonskega zunanjega mi nistra Mikija na obisk v Jugoslavijo. Marko Nikezič je govoril danes tudi pred člani azijsko - afriškega sveta, ustanovi, ki proučuje razvoj držav v Aziji in Afriki. Člani sveta so ugledni javni delavci Japonske. V svojem predavanju je Nikezič prikazal svoje poglede na položaj v Evropi in Aziji in pri tem opozoril na posebnost razvoja teh dveh področij in na notranje in družbene in druge probleme Jugoslavije. Zaplenili so 5 ton vtihotapljenih cigaret COMO, 13. — Agenti finančne straže so zaplenili na železniški postaji Como-San Giovnnni pet ton cigaret tihotapskega izvora, ki so bile skrite v železniškem vagonu. Akcijo so izvedli ob zaključku dolge preiskave. Cigarete so bile v 200 zabojih v tovornem vagonu vlaka, ki je prispel iz Švic-i Vagon je prišel iz Antvverpna v Belgiji in ne bi smel biti podvržen pregledom finančnih organov na mejah. Zaplenjeno blago je vredno 25 milijonov lir. Ta je že drugi vagon s tihotapskim blagom, ki so ga finan carji v Comu odkrili v sedmih me secih. VELIKO KOPENSKO AVTOMOBILSKO KARAVANO s startom v Beljaku, na Dunaju in v Gradcu, 28. junija z osebnimi in drugimi vozili, ki bodo spremljala dravsko ekspedicijo in se skupaj z dravskimi potniki u-deležila vseh prireditev. Ta izredno zanimiv rancarski avtomobilski relly se bo končal prav tako v madžarskem mestu Barcs 3. Julija. Cena za potnike kopenske Karavane je 100 novih dinarjev na o-sebo. V ceno je prav tako /računana večerja v Barcsu in non stop kopanje v olimpijskem bazenu ter prenočišča v znanih letoviščih. Potniki iz drugih držav plačajo ustrezne zneske v tuji valuti. Vsak udeleženec letošnje RANCARIJE mora imeti tudi ve- ljaven potni list. Dravsko in *c pensko karavano bodo spremi)# po vsej poti priznani narodno ri bavni ansambli iz Avstrije, Jušc slavije in Madžarske, za potni) na plovnih objektih pa bodo si# bele posebne stewardese. Prijave za potovanje z dravri in kopensko karavano prijal?! stva sprejema Zavod RANCA*11 JA, Maribor Svetozarevska 14 o 10. aprila do 10. Junija 1968. v' potniki bodo najmanj 14 dni P# odhodom prejeli obvestila o J* največji turistični atrakciji rope. Podrobnejše informacije # ste lahko dobili v prihodnjih dri! tudi v vseh evropskih turist!®' agencijah, posebej pa vas opori: Jamo na vse biroje Generalturi# iz Jugoslavije. _______________________________.V CIAN0 C0L0RI NAJBOLJŠE DOMAČE IN TUJE ZNAMKE VELIKA IZBIRA VSEH IZDELKOV ZA SLIKANJE IN PLESKANJE CIA NO LEPE STENSKE PAPIRNATE TAPETE TRST - Viale XX SeUembre 38-d F. HAUC: lod1' :eH* , *• c* , * di>> ian1 sd* led' rc* jr. •16»' *)»' K« ilj^ -u* '.ni*1 s*r 3 p |e tid* '°t i n j v ‘ffiefaMUdcifa Težko okovana vrata so Aslana Potisnila pred seboj na pločnik m se za njim zapahnila. Ni se Premaknil, močan blesk sonca mu Je zakril pogled. Sele čez čas mu Je pred očmi zaigral spekter velemestnih barv, ki jih je doslej, osem dolgih let, lahko opazoval e Posamič — skozi zamrežena okna. Nič več kaznilnice, je pomislil, konec je večno dolgim uram, ko-nec nenehne prisotnosti paznikov, "°hec absurdnega sprehajanja v rogu, ki ga je dovoljeval ozki Prostor kaznilniškega dvorišča. Grozljiv lepak na oni strani ce-ste ga je opozoril na najnovejši blm. Kot simbol nečesa davnega, toda Jasno predočenega. Kot težak spomin na filmsko predsta-v°> ki si jo je ogledal večer pred osmimi leti, potem ko je umoril svojo ženo, da bi se zavaroval, si Priskrbel alibi. Pogled mu je zdrsel po sebi. N°t Chaplin sem, legendarni Cha-Pkn, s ponošenim frakom in prevelikimi čevlji. In takšen videz nai bi imel jaz, ki sem vedno Iju-bii eleganco in svetel voz, ki mi ga je dopuščala donosna obrt avtomobilskega mehanika? Poznal sem avtomobile, poznal vse njihove skrivnosti, hibe in prednosti. V moji delavnici so se vrstile petič-ne stranke in mi prepuščale svoje svetle ladje, ki bi se jih lahko loteval v belem delovnem pla-Sču- tako kot daje hišni veterinar injekcije občutljivim pudlicam. Mar torej nisem imel vsega za dostojno življenje? Na ta pojem je pozabil, ko Je v navalu ljubosumja in užalošče-nosti svoje osebnosti ubijal. Ne, ni računal na perfektni umor. Dokaz za to je tako naiven alibi, k: ga je iskal med tujim svetom v onem od kinematografov. Bo napako lahko popravil zdaj? Svoj korak je usmeril po razgretem asfaltu, počasi se je prepuščal gneči hiteče množice, atmosferi izpušnih plinov vozil, ob-jemu pisanih klešč, ki so jih u-stvarjali pravilno razvrščeni bloki na tej in na oni strani ceste. Prepuščal se je direndaju mesta, to-da njegove misli so bile namenjeno koščku papirja, ki ga je tiščal v desnici. Listek, iztrgan iz beležite kaznilniškega referenta«*, pdr, > delku za rehabilitacijo bivših pripornikov. mu je zdaj kazal pot, morda tudi življenjsko. Listek z naslovom, ki ni povedal ničesar: "Martin, industrija sintetičnih vlaken ...» Uslužbenec s pozlačenim «M» na žepu modre uniforme ga je Pripeljal v oblazinjen urad. Aslan *e s pogledom begal iz kota v kot in se ustavil na usnjenem tetelju, Nad njim je ugledal ko-tene lakastih čevljev in prižga-n° cigaro, ki so jo držali prsti f0ke, naslonjene na stranico fotelja. "Menda bi bilo predstavljanje * °raj odveč, ali ne? Jaz sem artin, industrija sintetičnih vla-en. vaša nekdanja stranka, in vi ate rafinirani mehanik Aslan, mo-fjec svoje žene in uro tega biv-. aapornik, potreben rehabilita-Je tako?« Aslan je onemel, pozneje pa °maj iztisnil. »Da. Toda kaj ho-ete od mene?« “Le počasi, gospod Aslan. Izvo ute sesti!« s Aslan je sedel. Vedel je, da sku-aJo listki s podobnimi naslovi, ot ga je imel on, povrniti biv-e zapornike v normalno življe-aC: idi vključiti v družbo, ki jih aja. Toda prepričan je bil, da S1 hjegove vrste le ne sedejo uro °tem, ko so zapustili zapor, v aslanjač in da vsem gosto po-asla roka le ne ponudi najbolj-cigare. Aslan je odkimal in poslušal: s e glejte me tako zmedeno. Premijal sem vas v času vaše-Procesa po časopisih in kas-Qeie Po telefonu, vem torej vse k&VaS in kot vaAa nekdanja stran-upam, da mi boste ugodili tu-tedaj. Splačalo se vam bo, terjemite!« Aslan ni prezrl prizvoka ironi-n * * * * v Martinovih besedah. Previd-je ^ vpra^al: «In kakšno bo mo-delo? Saj veste, da se razu-em le na avtomobile.« Mart’ na umore!” mu navrgel ^f|®n Je sinil pokonci. Vam 1St'te Pretvarjanje, nič se w m ne poda, tudi vaša grimasa karnaJboliša- Sicer pa preidiva ^ na stvar, nam, poslovnim lju- J**1’ se vedno mudi. Pojdite z teenoji« g dvigalo ju je popeljalo navzdol. bjiPritiSlt0m na g11111*3 s0 te Pre<^ ta ttla Siroko odprla premična vra-je’ vstaPila sta v garažo. Aslan zaživel; zagledal je dve limu-p ’ zazrl vanju in obenem lan U5a'" < pdsjt«®m, ki jih je skušal vpeljati in uveljaviti pri nas zlasti Podbevšek. Vse novo je bilo tako rekoč že v kali onemogočeno in zatrto. Skozi dov-tipna usta šaljivega psihiatra dr. Alfreda Serka (glej str. 32), je na novopesniška izzivanja baje odgovorilo vse slovensko meščanstvo z odločnim »ne« in v celoti odklonilo take «umetnine», ne glede na njihovo spornost ali veljavnost. (Med zobmi: Bo ista usoda — jarem odgovornosti namreč — čez leta padel tudi na ramena duhovitega doktorja Milana Hodaliča, ki je v Naših Razgledih z dne 5. 6. 1965 parafraziral Tomaža Šalamuna z odprtim pismom s silno iskrivo, Integralih Všeč nam je, da moremo spet obuditi spomin na pokojnega dr. Pincherla s tem, da ga prikažemo — kar gotovo ni bilo splošno znano — kot dobrega slikarja, ki mu nikakor ni manjkala še posebna sposobnost karikiranja. Ko se je na neki seji občinskega sveta ob neskončnih govorih nekoliko dolgočasil, je mimogrede napravil ti dve risbi. Na večji so utrujeni časnikarji («mučenci») in stražnik, ki se bo skoraj prevrgel od zaspanosti, na manjši pa je narisan eden od naših urednikov. oo-~ pa čeprav odklonilno vsebino? Ti «dohtarji» vsega zdravilstva in stihojedci, s svojo mens sa-na in corpore sano duhovitostjo kar naprej zavajajo meščanstvo in zavirajo napredna pota slovenskega pesništva, ali ne?) No, natis Iutegi»lp*> se ni toliko, zavlekel zaradi lhešedhske blokade, kolikor zaradi tega, ker se za novo v pesništvu ni znal o-greti noben pošten kritik in razumnik. Nova struja je zmogla le peščico vročih glav in iskalcev, med njimi pa ni bilo nobenega prepričanega zagovornika in apologeta, česar današnjim novatorjem na srečo ne manjka. Skratka, nihče si ni bil povsem na jasnem, kaj je prerano umrli pesnik hotel povedati s svojimi nenavadnimi rimami in skonstruiranimi koneksi. Mistična luč teorije. živim v bedi. Pojem sončne energije. Vol se gleda v vodo, a ne razume svoje slike. ASOCIACIJA? Politika umira. žalujoči ostali. Živo apno. (Mistična luč teorije, str. 122) Tudi tiste, ki meščanska miselnost ni kdove kako težila in ki bi morali tako ali drugače, vsemu navkljub, pesmi plasirati na knjižni trg ter jih razlagati in zagovarjati pred nenačitanim in plehkobe željnim bravstvom, je razkrajalo mnenje, da gre le za fragmente, za hipne improvizacije, za bežne zapiske, za o-hlapne, nervozne domislice, za nametano manjvredno blago, za objestno jezljive igrače in drobiž, za pesniške travice, iveri in iskre, ki so kvečjemu zanimive za literarnega zgodovinarja, a ki jih ne kaže vključevati v resno in izkristalizirano pesniško zbirko, ker jim manjka težine, iz-brušenosti, zakoreninjenosti v slovenski tradiciji, umerjenosti, blagoglasnosti in pa slovesnosti. Ah, kakor pot je naše življenje, zaprta, tesna, brez dalj, v prsih zabodeno hrepenenje, negativni total. (Negativni total, str. 49) No. čas Je minil in ... meščanstvo pri nas doma (kar ga je vojskujočega ostalo) je menda le sprevidelo, da s Kosovelom ni še tako zelo hudo, če ga primerjamo z današnjimi domačimi in tujimi nihilističnimi poeti in deidealiziranimi modernisti, in da res ne kaže več odlašati z natisom, saj bi revež v brezzračnem prostoru sčasoma še strohnel. Nekoliko prej se je seveda odprlo tudi Kosovelovim pravo-močnim razlagalcem in stvar je vendarle stekla. Dobili smo izdajo — žal, nekaj desetletij prepozno — ki bi nam jo lahko zavidala Berlin in Pariz. V prid te odprtosti niso ponevedoma precej pripomogle ravno naše mlade in najmlajše pesniške generacije, ki se že dobro desetletje, s stopnjevano agresivnostjo kot mladi levi bijejo na barikadah, za obstoj in afirmacijo, s svojimi ne vselej enako uspešnimi iskanji in ko pavov rep, ko mavrična pahljača (v vse smeri) razprtim eksperimentiranjem? Ali so ji kumovale le razne tuje, bogato ilustrirane in dokumentirane razprave? Razne študije in eseji? Številne luksuzne monografije o poteh sodobnih umetnosti, ki jih je podpisalo kako pre-veličastno ime, da bi jih bilo mogoče, kot nekoč, odpraviti s skomigom ramen ali pa z dramatično in vzvišeno anatemo? Se moramo potemtakem za razumevanje in natis Integralov zahvaliti domačim najdrznejšim u- stvarjalcem .posnemalcem, poe-tastrom, popularizatorjem, ali raznim Friedrichom, Seuphor-jem, Carrougesom, Brooksom, Francastelom, Cailloisom, Na-cleaujem, Rothensteinom, Alynom itd.? Ne enim ne drugim? Zares? Tem bolje. No, ne bodimo hudobni in se povrnimo h Kosovelu. Modri konji gredo čez polja. V plašče mesečine so odeti. Ti? Ti tukaj? Pokopališče sanj. Tam leži upepeljeno velemesto. Žareča zarja sije nanj. Lepo je ležati mrtev. HP 75. (Modri konji, str. 292) Moj zapis nima nobene druge pretenzije mimo te, da bralce opozori na Integrale, da jim jih toplo, prav toplo priporoča. V nekaj stolpcih ni moč kaj prida zapisati, kaj še pretresti vse možnosti, ki se nam pri pozornem branju ponujajo, in preleteti, predelati vso snov, ki se je pred nami nagrmadila, kvečjemu poudariti njih pomembnost. Z nekaj stavki ni moč skozi besedilo, ki je že samo po sebi pesnikov manifest in življenjski program ter obenem njuna uresničitev. Drastično slovo od otožne, sinje, rožnate, baržunaste, trpnovdane dobe (barve sem si sposodila pri Picassu) ter začetek novega, dinamičnega razdobja, žel, zadnja postaja, ker Kosovel je kmalu nato umrl, sredi hlastnega iskanja ter drznega, tvegavega, mrzličnega zapisovanja in ustvarjanja. Le to bi rada poudarila. Tako žametna lirika kot Integrali nam morejo mnogokaj povedati o pesniku ir. njegovem času. Pa o nas samih. O krhkosti in večnosti poezije. O trajnosti in minljivosti vrednot, idealov. O upanju in razočaranjih, o kolebanju, preobrazbi in -kljubovanju. Ni potrebno, da se zdaj ogrevamo samo za Integrale in da vse prejšnje arhiviramo pod oznako: izpeto, konvencionalno, preživelo. (Koliko konvencionalnega balasta in duhomorne tradicije se je že nabralo v neavtentični, puhloepi-gonski, tretjerazredni avantgardi! In je stara komaj deset let pri nas!). Tudi ni treba, da Integrale a priori pozdravimo z nezaupnico, obremenjeni s starimi dvomi in predsodki — po prvem površnem, neuspelem in napornem branju — da jim odrekamo moč in veljavo, pa pravico do enakovrednosti (ars una, species mille), samo zato, ker jih ne razumemo, ker jih nismo vajeni, ker nam zvene tuje, nedomače, ker ne obvladamo — bržčas iz duhovne lenobe in brezbrižnosti — njih abecede in pisave, ker tako rekoč ne razpolagamo z instrumenti za njih dešifriranje, za dekodifikacijo. Z vso moderno poezijo je tako. Pa še z glasbo in slikarstvom. Za tiste, ki tovrstno poezijo o-pazujejo le od zunaj, ki se zelo radi sklicujejo le na zdravo pamet in se z zdravjem razuma celo ponašajo, gre v bistvu za otročje, nesmiselne čačke in paradokse, za absurdnosti in čvekanje, za potegavščine in ... barvanje bližnjega (tudi tega je precej ,a nič več in nič manj kot plehkobe, bombastičnosti in mlatenja praznih slamic v tradicionalnih nepristnih umetnostih), toda za tiste, ki Jim uspe prodreti nekoliko globlje, se skratka prebiti skozi kalupe nenavadnosti, ekstravagance, nerazumljivosti, alienacije in iracio- Jolka Milič NEKAJ PRIPOMB K ZANIMIVI KNJIGI «Piist v Furlaniji)) Želeti bi bilo nekoliko več znanstvene objektivnosti (Nadaljevanje ir nedeljske številke, 7. IV. 1968) (Nadaljevanje na 11. strani) Ciceri ugotavlja dalje, da imajo v Trbižu in Huminu navado, da se šemijo tudi izven pustnega časa, zlasti za sv. Miklavža. To se po njem dogaja sploh na področju, ki je spadalo do leta 1866 oziroma 1918 pod Avstrijo. V XVII. stoletju pa so se tu šemili — pravi Ciceri — celo zadnje dni decembra. Prav gotovo moramo po moji sodbi v tem primeru govoriti o koledovanju in ne o pustovanju. V naslednjem bom navedel podatke, ki so zanimivi ali glede toponomastike ali glede medsebojnega vplivanja furlanščine in slovenščine ali v zvezi s folkloro na tem mejnem področju med obema narodoma: Moggio (slovensko ime je Mu-zec; opatija v Muzcu je svoj čas izvajala gosposke pravice nad Rezijo), tu praznujejo pusta samo otroci. La so uprizorili pustno igro «Tor di Muez* (Zvmik v Muzcu). V Trbižu pravijo pustu «Fa-sching». Zakaj Ciceri ne navaja slovenske oblike? Zadnjo nedeljo v pustu imajo navado atirare il doc» (čok!), če se med letom nobeno dekle ni poročilo. Po naselju namreč vlečejo z volom 4 m dolg in 60 cm širok hlod. Pustna slaščica: «krapfen». Tudi tu so Slovence prezrli! Ciceri obravnava na tem mestu še praznovanje «Krampusa» v Trbižu, pri čemer se sklicuje na sestavek «La festa di S. Nicold a Tarvisio«, ki ga je objavil Vitto-rio Nardi v »Bollettino della So-cieta Filologica Friulana«, št. 1, leta 1939. V Reziji se pustot anje opravlja dvakrat na teden, zlasti v soboto PUSTAWA »Da lipa ma ta rosiza, Cacu na lipa ti si ti. Wsi sina vi te gledalo. Ja na tel plessa coi s tabč Da pa naze ni grena spat, Ciema itu sutra sveciara. Ni cion plant makoi tabč, Ne oowe te passodane. Oieua iti spat tu listiazze. Nu co to bo saslivilu, Ia cion ti pravi pravize. Nischd ni ciuie coi midwa. Ia cion ti pet: «Cicci nana, Cicci nana, Marcizia!« Pesmi sem dodšl V slovenskem in italijanskem besedilu samo ločila. Upam, da sem jih kolikor toliko smiselno postavil. V Cicerijevi knjigi ima slovensKa pesem samo eno piko, dve vejici in en klicaj; italijanski prevod, ki ni točen, je tudi pomanjkljiv glede ločil; zato sem jih dopolnil. Transkripcija na'tem mestu, kakor seveda tudi drugod, je verno posneta po izvirniku. S pepelnico nastopi običajno konec pustovanja. Tedaj pride do sežiga pusta, ki mu pravijo ba-baz ali babez. Nekoč so mu med pogrebom postavljali v trebuh sod z vinom, ki so ga pili kar iz pipe. Leta 1962 so uvedli kar dva bebca, češ da mora eden nadaljevati rod: bila sta namreč mož, ki so ga sežgali, in njegova noseča žena, ki so jo pomilostili. Nekoč so imeli kar tri bebce Tretji je bil copare, ki je pomagal ženski pri porodu. Ko je o-trok dovolj odrastel, so žrtvovali tudi njega z materjo. Ciceri navaja tudi primer dveh bebcev, od katerih je bil eden oče, drugi pa sin. Razgovori med bebci so smešni. Nekoč so nekega bebca oblekli v volno, ga posuli s testom in perjem: to je bil medved Preidimo na Tersko dolino in Karnahto, kjer po Ciceriju si uca-va — si jacevano grida di mon-tagna, kar se po domače pravi, da so ukali, zlasti v Montaperti. V skladu s Cicerijevim zemljepisom preidemo zdaj iz Terske doline v Vzhodno Furlanijo, to se pravi v Nadiško dolino, Sent-lenartsko dolino in Posočje do Kobarida! V St. Lenartu otroci pojejo pesmi brez smisla. Tako pesem Je za zbornik prispeval 75-letni Giuseppe Vogrič. Poglejmo, če je ta pesem res tako brez smisla, kot trdi Ciceri. Navedel jo bom v obliki in transkripciji, ki je v knjigi: «Isiza — bisiza cosd — rep ardecia — clacia zelen — drec dep te bila strela ubla arin — burin ser ase — fin ch’el diaul ti puarti in tun cjadin!« Pa kako jasen je njen smisel! Saj sem že navedel, da je Ciceri prav na tem področju, in sicer v Malamazeriji, naletel na masko z Garibaldijevim obličjem. Pesem je njen sestavni del. Ne, ne gre za žalitev! Gre le za pustni izraz (za pust je marsikaj dovoljeno, vsaj tako pravijo!) razočaranja, ld se je polotilo beneških Slovencev po letu 1866, ko so prišli ob avtonomijo, ki so je bili deležni v okviru Beneške republike. Številni dekreti dožev so ohranjeni, ki stalno potrjujejo, da je Bene ška Slovenija — «la Slavia veneta una nazione a se stanteu. Imeli so lastne finance, lastno sodstvo (tudi krvno), lasten parlament in celo lastno vojsko z edino obveznostjo braniti severne beneške meje, kjer so bile Benetke posebno ranljive. in še posebno od četrtka do pepelnice; zavleče se za nekaj dni še v postni čas. Ciceri je v rezijanski vasi Bili (it. S. Giorgio) prisostvoval zaključnemu pustnemu obredu. Po procesu, ki je bil nekoč na griču Gradscje-Gračišče, ki so ga pa lani opravili kar v gostilni, se je razvil sprevod po vasi. Med kletvinami so *bebca» polili z bencinom in ga sežgali Medtem so vpili: tMandi, bebez, si vi de den drughe bot!* (»Zbogom, bebec, se vidimo drugič!« — Mandi* je običajni furlanski pozdrav.) Ciceri izjavlja, da je šlo za pravcati coprniški prizor, ki so ga navzoči podoživljali ob zvokih divje razposajene glasbe. V Osojanah (it. Oseacco)) se ženske še danes oblačijo v belo tuniko z barvastimi traki. Nosijo široke bele klobuke, okrašene s papirnatim cvetjem. Moška zimska noša je tako sestavljena: rjav suknjič in cilinder. Poletna noša pa ima telovnik in trd okrogel klobuk. Za pust prihajat« * poštev obe noši. Otroci si pomažejo obraz z ogljem ali sajam'. Pustne šeme si natikajo brke m brado. Na obleko si obešajo številne z-< rčke, okrog vratu pa vence iz solate. Igrajo vio'ir.o (»zn tira») in čelo («buncula») z nekaj zelo napetimi strunami. Melodija je vedno ista. Taktirajo z udarjanjem nog. Gre za znano glasbo prastarega rezijanskega ljudskega plesa, ki mu Furlani pravijo «re-siana». V pustu stalno plešejo. V zadnjih treh dneh se vrstijo: vballo piccolo» za otroke, rballo mediov za dečke in «ballo gran ded za odrasle. Plesni pripev je: «Pleste, pleste, maschare!» Ciceri nato navaja zanimivo rezijansko pustno pesem: CANZONE DI CARNEVALE (per danza) «Sei simile ad im fiore, Ouanto bella sei. La gioventu ti ammira. Da te non me ne andrei. Ballerem tutta la notte E domani riposerem. Senza dote io ti prendo E felici nod sarem. Sulle foglie dormiremo. Se un frusoio sentirai, Non ti dovral spaventare. Che vicino a me sarai. E io ti canterb: Cicci nana, Maricciza!« Po avstro-pruski vojni leta 18M, ki se Je je Italija udeležila na pruski strani, je Avstrija odstopila v korist Italije Benečijo do Krmina in Idrijce (Judrio) s pogojem, da pred aneksijo izved* v deželi plebiscit. Bral sem lepak, ki so ga pred plebiscitom lepili po slovenskih krajih. Ob-ljubjali so Slovencem, da jim bodo potrdili vse pravice, ki so jih na tem področju uživali pod Beneško republiko. Dodali so še obljubo, da bodo v špetru Slo-venov (San Pietro degli Slavi, ki je v zadnjem času postal San Pietro al Natisone) ustanovili u-čiteljišče, iz katerega bodo izšli prvi slovenski učitelji, ki naj bi v duhu zgodovinskega ljudskega izročila prosvetljevali mladino, raztreseno po dolinah in hribih ponosne Beneške Slovenije. Slovenci so stoodstotno glasovali za Italijo, naslednico Beneške republike, ki je slavno končala pod avstrijskimi svinčenkami. Mlada kraljevska Italija pa ni držala danes besede. Ni izpolnila niti ene obljube! Takoj je poitalijančila vsa osebna in krajevna imena. Ustanovila je učiteljišče, toda italijansko, potujčeval-nico. V potujčevanje se je še pred fašizmom vpregla na žalost tudi Cerkev, oziroma videmska nadškofija. Iz verskega življenja je bilo odpravljeno lepo domače petje, prepovedane so bile slovenske pridige, plenjeni katekizmi v ljudskem jeziku. Nasilje se je do skrajnosti izrodilo v fašističnem dvajsetletju. Kako otipljivo je vse to opisal France Bevk v čudovitem Kaplanu Martinu Čedermacu! že takoj po vojni sem večkrat prehodil Tersko in Nadiško dolino, slednjo ob obeh bregovih Nadiže. Na koncu Nadiške doline, kjer se ta začenja vzpenjati r hribovito področje, leži v prijetnem gaju Podbonesec . Pulfero. Vselej me je gostoljubno sprejel župnik Cuffolo. že njegovim prednikom so namreč bili spačili slovenski priimek Kafol. S kakšno ljubeznijo mi je govoril o svoji zemlji in njenih ljudeh! Pripovedoval mi je s posebno toplino o zgodovini beneških Slovencev. Nikdar ga ne bom pozabil. Bil je nizke in krepke postave, čeprav je hodil nekoliko sključeno. Ko sem ga spoznal, to je bilo pred kakimi dvajsetimi led, mu je bilo okrog 60 let. Po njegovi smrti pred tremi ali štirimi leti, je Bevk napisal v Primorskem dnevniku, da je župnik Cuffolo njegov Martin Čedermac. Tega ni bil nikdar prej napisal, da bi ga ne izpostavil še hujskemu preganjanju cerkvene in posvetne gosposke. Okrog leta 1960 sem vodil v Rim delegacijo našega šolskega sindikata. Sprejel nas je podtajnik v prosvetnem ministrstvu El-kan. Pojasnil se mu položaj slovenske šole na Tržaškem in Goriškem ter mu izrekel v imenu prebivalcev Beneške Slovenije Janko Jež (Nadaljevanje na 11. straniJ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16. najnižja 9, ob 19. uri 13,2 stop., vlaga 55 odst., zračni tlak 1014,6 stalen, veter 5 km zahodni, nebo Jasno, morje mimo, temperatura morja 12,1 stopinja. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 14. aprila V«LIKA NOC Sonce vzide ob 5,21 in zatone ob 18.50. — Dolžina dneva 13.29. — Luna vzide ob 20.57 in zatone ob 5.47-Jutri, PONEDELJEK, 15. aprila Velikonočni ponedeljek TRIJE DEŽELNI ZAKONI V PRID STANOVANJSKI GRADNJI Skupno je dežela nakazala eno milijardo in 240 milijonov lir za gradnjo stanovanj Temelje načrtni stanovanjski politiki so postavili s posebnim zasedanjem 1965. leta NA POBUDO FAKULTETNEGA ODBORA ZSJ , - , er .: • .... ! ‘ — Zamejski primorski in koroški pesniki na srečanju v Ljubljani h . , ‘ ,v.?v>v \ t Primorsko so *zastopuli pesniki Marko Kravos, Igor Tuta in Filibert Bcnede^č A Koristna izmenjava mnenj in pogledov na problematiko sloveitskega literata v zamejstvu pomaga prizadetim s plačilom obresti od po-jih najamejo pri bančnih Dežela je v prvi zakonodajni dobi nakazala eno milijardo in 240 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš. Ta njen poseg spa£a v obširen načrt m rešitev vprašanja ljudskih stanovanj in v ta namen je deželni svet odobril tri zakone. Na podlagi tega nakazila bodo lahko zgradili 2382 novih stanovanj, ker je omogočilo skupno z najetimi posojili uporabo 15 milijard in 823 milijonov lir v ta namen. , Pot tej stanovanjski politiki je utrlo zasedanje o ljudskih gradnjah, za katero je dal pobudo odbornik za javna dela Masutto. Na tem zasedanju v letu 1965 so proučili potrebe v deželi in pripravili načrte za razne posege. Deželna uprava je upoštevala izsledke in napotke tega zasedanja za petletno obdobje. Kljub številnim gradnjam javnih ustanov so morali ugotoviti, da je v glavnih mestih pokrajin in v manjših krajih zaostalih področij še veliko pomanjkanje stanovanj, ali pa da so stanovanja neprimerna za bivanje. Upoštevati je tudi treba, da nočejo več otroci, ko se poročijo, živeti skupaj s starši in Iščejo nova stanovanja. Vsi pa nimajo dovolj finančnih možnosti za vselitev v zasebna stanovanja, ker so najemnine previsoke, in je zato veliko povpraševanje po ljudskih stanovanjih. K temu je treba dodati, da je mnogo stanovanj nezdravih. V mnogih stanovanjih ni niti sanitarij. V glavnih središčih v deželi se postavlja vprašanje izboljšanja celotnih četrti, da se zagotovijo ljudem zdrava stanovanja. Se zlasti je položaj v mnogih manjših občinah, zlasti na gorskih področjih. Pri potreba po stanovanjih je treba upoštevati tudi dva dejavnika: predvsem spremembe v številu prebivalstva, zlasti na nekaterih kmečkih področjih in v velikih mestnih središčih, v Kanalski dolini, v ravnini med rekama Cellina in Livenza ter v spodnji Furlaniji. Na teh področjih je naraslo prebivalstvo povprečno za 5 Odst., največ pa v Pordenonu, in sicer za 25 odst. Okrog Vidma je prebivalstvo narastlo za 9,1 odst,. Okrog Vidma je prebivalstvo narastlo za 9,1, v Vidmu samem pa za 18,2 odst. Po drugi strani pa se je zelo skrčilo število prebivalcev na gorskih področjih, ker so se izselili ljudje s kmetov na industrijska področja. Kar se tiče predvidevanj za prihodnost, je treba upoštevati razne ugodnosti za nova industrijska .področja, okrepitev že obstoječih Industrijskih področij, rpdiv, ki ga bodo imeli razni deželni ukrepi v prid razvoju gorskega gospodarstva, ustanovitev pordenonske pokrajine, kar pomeni mnogo novih uradov, veliko število vojaških posadk v Furlaniji. Druga plat pa je ocena potreb, ki bodo nastale v prihodnosti glede stanovanj, katere bo treba zgraditi, da se nadomestijo izgube, ki nastajajo zaradi staranja hiš. Na podlagi izsledkov in napotil omenjenega zasedanja je lahko dežela določila smernice svoje star novanjske politike in svoje bodoče dejavnosti organsko, s tem da upošteva objektivni položaj in možne spremembe deželne stvarnosti. Seveda je treba razne posege porazdeliti v času, da se lahko dosežejo stvarni smotri. Prvič je posegla dežela vmes z zakonom štev. 12 iz leta 1965. S tem zakonom je sprejela dopolnilne ukrepe k državnim posegom s prispevanjem denarja v kapitalu v prid občinam in ustanovam za ljudske hiše IACP za gradnjo novih stanovanj, v katera sp sprejeli družine, ki so stanovale v nevarnih stanovanjih, namenjenih za rušenje. Zakon je predvideval prispevke do 60 odst. skupnega izdatka in je nakazal 800 milijonov lir. Na ta način so lahko zgradili 276 stanovanj v 21 občinah, r_________ za katera so izdali skupno eno v Zgoniku in na Opčinah. logija v jutrišnjem svetu«. Predavanje bo v četrtek, 18. aprila, ob 18.30. V , pu. Dežela namreč s sojil, k} zavodih v ta' namen. Kdbr zida ali kupi stanovanje, dobi posojilo, ki znaša največ do 75 odst. vrednosti stanovanja. Posojilo velja največ do dvajset let. Začetno nakazuje zakon 200 milijonov lir in bo omogočil nakup ali zgraditev 1300 stanovanj, katerih . povprečna cena bo znašala 8 milijonov lir, vsa ta stanovanja pa bodo vredna okrog 10 milijonov. Zakon določa 200 milijonov lir nakazila vsako leto od lani do leta 1986. V načrt deželnih posegov spada tudi zakon štev. 10 od 12. julija 1965, ki predvideva nakup zemljiških obveznic, katere izdala avtonomni odsek zemljiškega kredita pri Goriški hranilnici. Dežela je s tem posegom omogočila gori-škemu kreditnemu zavodu, da je povečal svoj denarni sklad in da lahko daje zato večje število posojil za gradnjo hiš. Na ta način sta bili na razpolago dve nadaljnji milijardi Ur za gradbeno dejavnost. 5 V avli «Venezian» na ekonomski fakulteti tržaške univerze bo prof. P. Luzzatto Fegiz, redni profesor za statistiko na rimski univerzi, predaval o temi «Kultura in tehno-.............................................................................................iimiiiiiiiiiumiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMEMBNO PRIZNANJE TRŽAŠKI DRUŽBI V sredo v kinu Ritz Minister TolIoy odpre volilno kampanjo PSU V sredo ob 19.15 bo v kinu Ritz v Ul. sv. Frančiška minister Tolloy odprl volilno kampanjo socialistov. Razen njega bosta spregovorila tudi kandidat PSI-PSDI Dušan Košuta, podpredsednik gospodarskega združenja in podpredsednik Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Trstu, v slovenščini ter podžupan Luclo Lonza. Na koncu bodo predvajali film «Le mani sul-la cittš«. ftr - Na pobudo ■ fakultetnega odbora krize in strankarske razcepljenosti ■ “ ■Jr jr-zS- “•—-- manjšinskega -življa. Kar se pa tiče vloge mostu, ki naj jo odigrava manjšina, je bil govor o tem, da tega ni mogoče izvrševati enos- lo v sredo, 10? t.m: v' Ljubljan Čanje zamejskih literatov. Primorsko so zastopali pesniki’ Marko merno; te hočemo, da bo vloga Igor' Tuta itr Filio'crt-Bc-'’ mostu plodna in pozitivna, Kravos; .. nedetič, Korošico pa, pesnici "Glistav Janusch, Miško, Maeek.i Niko Barle ter pisatelj: ‘Boro -Kostartek Program srečanja je obsegal*tiskovno konferenco, javni nastop v Narodni galeriji ter televizijski razgovor v okviru oddaje Kulturna panorama. Na tiskovni konferenci in še bolj na televizijskem razgovoru, je prišla do izraza problematika tako ime. novanega manjšinskega literata v okviru slovenskega kulturnega prostora. Tako so primorski zamejci predvsem poudarili, da problem občutka odtujenosti ni toliko odvisen od Ljubljane, kolikor od ideološke SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE VOSCI ČLANOM, SODELAVCEM IN VSEM SLOVENSKIM GOSPODARSKIM OPERATERJEM V DEŽELI FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA, VESELE VELIKONOČNE PRAZ NIKE. «0rion Sp A od roba propada do moderno opremljenega obrata Podjetje zaposluje sedaj 200 delaveev in uradnikov in prejema domača in tuja naročila Letošnjo nagrado «Mercantile d’Oro — Oscar dell’Export» so podelili družbi «Orion S.p.A.s: to vest je prejel včeraj predsednik družbe Duilio Bruseschi, kateremu bo pristojna žirija izročila nagrado med slovesnostjo, ki bo v Rimu decembra letos. «Orion S.p.A.» ima, kakor znano, za seboj precej* bul n o zgodovino. Javnost je zvedela zanjo zlasti sredi leta 1966, ko se je podjetje imenovalo «Crane Orion«, in ki je v lst«ir ciltMsašlo v tako hude težave, da je že pretilo njegovo skorajšnje zaprtje. Ta nevarnost je spravila na noge tržaške politike, gospodarstvenike in sindikaliste, katerim se je po dolgem prizadevanju vendarle posrečilo ohraniti pri življenju industrijski obrat kot tak, čeprav je bilo treba precej odločno poseči v "njegov upravni ustroj. Današnja «Orion S.p.A.s, ali, kakor jo tudi imenujejo, «Nova Orion«, je že povsem trdna na nogah in v tretjem letu svojega preporoda lahko gleda z izrazitim optimizmom v svojo bodočnost. Pri finančni operaciji, s katero so svoj čas rešili potapljajočo se • Crane Orion«, so poleg današnjega predsednika industrijca Bruse-schija, sodelovale^^tivanska ^ pa- Fn Tržaška hranilnica. Za generalnega ravnatelja nove družbe so svoj čas imenovali inž. Alda Mulasa, ki ima posebno velike izkušnje v proizvodnji industrijskih zaklopk. Pod njegovim vodstvom so obrat Orion tehnično izpopolnili, zamenjali njegove zastarele stroje in druge tehnične naprave s povsem sodobno opremo, ki mu zdaj omogoča proizvodnjo v konkurenci s sorodnimi obrati v Italiji in v tujini. Pri svojem poslovanju se ((Orion V OKVIRU 25-LETNICE VSTAJE Postavitev spomenika v Zgoniku preložena zaradi tehničnih težav? Za postavitev spomenika na Opčinah je občina, po neuradnih vesteh, dovolila lokacijo «Na kalu» V okviru 25. obletnice vseljudske ko da • bi mogli spomenik odkriti vstaje proti fašizmu in nacizmu v naših krajih bodo razne organizacije priredile letos vrsto pomembnih proslav. V ta okvir spadata tudi pobudi za postavitev spomenikov padlim v narodnoosvobodilni borbi milijardo in 323 milijonov lir. Z drugim zakonom štev. 26 od 16. novembra 1965 so nakazali 240 milijonov lir, s čimer so omogočili zgraditev 806 stanovanj s skupnim izdatkom 4 milijard in pol lir. Na ta način so omogočili, da so gradile nova stanovanja razne krajevne ustanove in javni zavodi, ki stalno skrbijo za gradnjo ljudskih hiš. Prav tako je dala dežela v ta namen prispevke zadrugam. Zakon je bil podoben državnemu zakonu «Tupini», po katerem se dajejo prispevki za kritje obresti od posojil od 4 do 6 odst. Različne značilnosti pa ima deželni zakon štev. 27, ki. ga je odobril deželni svet 29. decembra lani. S tem zakonom pomagajo mar lim varčevalcem pri gradnji stanovanj ali pa pri njihovem haku- Kot smo že poročali, bi moralo biti slovesno odkritj« spomenika v vsaj prihodnjo jesen Urnik trgovin za praznike Danes, nedelja, 14. aprila: vse tr- kuharska enciklopedija iji dva bisera iji iz literature o lij kuharski umetnosti nova velika kuharska knjiga U&aiha btiL&Htm JUST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 čam (8—13), slaščičarn, pekam in podobno, vključene trgovine z gotovimi Jedili, ki bodo poslovale od 8. do 21.30. V ponedeljek, 15. aprila: vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn (7.30—12), mlekarn (7—12), cvetličarn (8—13), slaščičarn in prodajaln gotovih Jedil (8—21.30). zal odboru, katerega predsednik je sam zgomški župan, določeno vsoto, da bi poskrbel za dostojno proslavo. • Vendar pa šs danes ni mogoče z gotovostjo vedeti, če bo spomenik res odkrit na omenjeni dan, ker so nastopile težave povsem tehničnega značaja. Kamnolom «Cava romana« je namreč dostavil kamnoseku, ki bo poskrbel za izdelavo obeliska, že pet pošiljk kraškega kamna, ki ,pa niso odgovarjale (dovolj je majhna razpoka, pa je kamen neuporaben, ker obstaja nevarnost pronicanja vode, ki s časom povzroči hude okvare)* Krivda za 'to ne leži na vodstvu kamnoloma. kotmenjjo na županstvu. Verjetno je šlo le za žilo,, iz l katere se 'ne more izžagatj vedno zdrav jblok teke velikosti (obelisk bo vi-fsok okoli 3 metre). Pred'kratkim je prišla šesta pošiljka, za katero •se pa še ne ve, če bo primerna. 'Kakor hitro pa bo kamnosek ugotovil, da- je, blok zdrav, bo'takoj za-'čdl z delom, . c , j Glede postavitve spomenika padlim borcem ha Opčinah pa se je S.p.A.« v glavnem ozira na tuja tržišča, kjer si je znala kmalu ponovno pridobiti stare kliente. Da je družba pri tem v veliki meri uspela, priča najbolje nagrada, ki ji je bila pravkar dodeljena. Pred kratkim sta to potrdili tudi dve večji naročili za domači trg in za tujino:: tako bo Orion v naslednjim "ftibsecih pripravil večjo dobavo ppse.bnih. rsffc, ričnih zaklopk za genovsko pristanišče in celotno garnituro zaklopk z« prvi 'dep naftbvdda v gradnji v neki tuji državi. V obratu «Orion S.p.A.« je danes zaposlenih 200 uradnikov in delavcev. DAROVI IN PRISPEVKI V PRIMORSKEM DNEVNIKU Skoraj 4 milijone lir nabranih v letu 1967 se morajo sem nujno vključiti tudi tokovi italijanske kulturne realnosti. To je- pa najtežje, kajti italijanski kulturni krogi so še zmerom preskromno razpoloženi za tako sodelovanje. Koroški literati so pa poudarili obupnost položaja, v katerem je slovenska manjšina v Avstriji. Predvsem je bil govor o tem, da je avstrijski Slovenec zelo podvržen vplivom asimilacije; pri tem odigrava glavno vlogo gospodarski moment. Tudi šole so v Avstriji velik problem za slovensko manjšino; dogaja se namreč, da pomeni pismena izjava staršev za vpis otrok v slovensko šolo v resnici izsiljevanje, ki se ga starši bojijo. Poleg tega pomeni pouk na slovenski gimnaziji v Celovcu z določitvijo 50 odst. uporabe nemškega jezika veliko krivico. Vendar je na slovenski gimnaziji v Celovcu več kot 500 dijakov in je to močna pozitivna nota za koroške Slovence. Fakultetni odbor ZSJ je srečanje organiziral z veliko prizadevnostjo; pobudo so dali študentje sami, ki so hoteli pobliže spoznati zamejsko problematico in mlade ustvarjalce zamejske literature. Na literarni večer, ki je bil v veliki dvorani Narodne galerije, se je odzvalo veliko občinstva. Med posameznimi nastopi je pianistka Cita Mally izvajala klavirske skladbe Pavleta Merkuja. Pobudo ljubljanskih študentov je treba pozdramti, saj taka srečanja lahko pomenijo za mladega zamejskega ustvarjalca veliko predvsem pa občutek, da niso sami. Ob nedeljah v Prosvetnem domu Zanimive risanke za openske otroke Prosvetno društvo TABOR na Opčinah bo pripravilo za najmlajše Opence tri zanimiva srečanja z naslovom uSLIKANICE ZA NASE NAJMLAJSE. V dvorani Prosvetnega doma bodo ob nedeljah in praznikih prikazovali barvane risanke in diafilme. Če bo obisk do ber in zanimanje mladih obiskovalcev zadovoljivo, bo društvo oskrbelo tudi predvajanje filmov, ki bodo primerni mlademu občinstvu. Vse prireditve se bodo začele ob 10.30. M&ŽMa' 13i. mil*: Vtfrgek. mnoc-cnio) - Sovražnik je vdrl v našo deželo - Švica. Nedelja, 28. aprila: Guliverjeva po tovanja ■ Partizan Jaka in medved ■ Francija. Nedelja, 5. maja: Sneguljčica - Sinička nas je obiskala - Avstrija. Letos poteka 25. obletnica vstaje, zato bo vsakokrat predvajana risanka s tematiko iz NOB. Vabimo starše, da Opozorijo in pošljejo svoje otroke prihodnjo ne nedeljo v Prosvetni dom. P. d. TABOR _____________ m .. . -j« zvedfelo, čeprav neuradno, da je ffristojai tehnični' urad tržaške občine pVlvolil v postavitev spomeniška olj cesti, ki pelje proti Ferneti-čem, in sicer na mestu, ki je znano •pod ledinskim imenom «Na kalu«. Odhor pričakuje sedaj pismeno sporočilo od občine, nakar bo bolj za-iživeda dejavnost za postavitev spomenika samega. Projektant spomenika je zagotovil; da bo osnutek izdelan do maja (prej; ga ro bilo my-1 goče izdelati, ker še se ru večjelo, ;ce bo tržaška občina odstopila za prošeni teren). Takoj nato bodo predložili Osnutek ustanovi za spomeniško varstvo ii drugim pristojnim organom Kda. pa ga bodo ti odobrili, seveda ni mogoče vedeti. Odbor za postavitev spomenika upa, : da se bo to zgodilo pravočasno, ta- V letu 1967 je Pminorski dnevnik nabral — imena darovalcev je objavljal v posebni rubriki — skupno 3.863.995 lir darov in prispevkov. Od tega je bil najvišji znesek — 2.125.970 lir — namenjen Dijaški matici. Za spomenik padlim v NOB na Opčinah je bilo nabranih 337.100 lir; na Glasbeno matico je odpadlo 160.000, na športno društvo «Bor» 114.800 lir. Darovalci so se v preteklem letu večkrat spomnili na krajevna prosvetna društva in or ganizacije: tako so skupno darovali za prosvetna društvo «Prešeren» in za tradicionalne prireditve v Bo-1,juncu 174.750, za prosvetno društvo Prosek-Kontovel 115.500, za prosvetno društvo «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu 46.500, za prosvetno društvo in godbo v Trebčah 33.500, za pevski zbor «Gallus» 27.500, za prosvetno društvo «Lonjer Katina-ra» 25.315 lir, za prosvetno društvo «Sokol» v Nabrežini 25.000, za prosvetno društvo «Zarja» v Bazovici 14.000, za prosvetno društvo «Slo-van* na Padričah 12.000 lir. Slovenskemu dobrodelnemu društvu so darovalci namenili 114.800 Ur. Sklad «Sergij Tončič* je narasel za 70.500 lir. Manjši posamezni prispevki in darovi so bili objavljeni še v prid desetin drugih športnih in kulturnih ustanov. . Posnemajte in darujte še in ob vsaki priložnosti niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiii HUDA PROMETNA NESREČA V UL. CflNTU Avtomobilist zbil študentko ki se je peljala na kolesu Dekle se bo zaradi hudih kostnih zlomov in drugih poškodb moralo zdraviti tri mesece v bolnišnici Razdeljevanje volilnih potrdil Občinski sluge nadaljujejo z razdeljevanjem potrdil o vpisu v vo lilne sezname, ki jih bodo morali državljani pokazati predsedniku svojega voHšča, ko pojdejo volit Ta potrdila, ki se sedaj tičejo samo političnih voUtev, bodo raz-deliU do 25. aprila, ker poteče ta dan rok, ki ga določajo zakonsk1 predpisi. Županstvo opozarja, da delijo potrdila samo pooblaščeni občinski sluge. Zato nič ne pomaga, če se občani sami javljajo pri volilnem uradu županstva prevzem potrdil ali za pritožbe fie nekateri člani nijihovih družin še niso prejeU potrdila. Volivci pa bodo lahko zahtevali, da jim pristojni urad izroči potrdila, kakor hitro zapade rok za njihovo razdelate.’, če ga ne bodo do takrat prejeli. Medtem pa občina postavlja v raznih delih mesta še nove ‘ table za lepljenje lepakov za volilno propagando. To delo opravljajo uslužbenci oddelka za javna dela po, navodilih uradov mestne policije, ki zbirajo potrebne prostore. Delo občinskega oddelka za zdravstvo in higieno v marcu Slovensko gledališče vTrstu KULTURNI DOM DANES, 14. aprila ob 16. url Mirko Mahnič «Stari ljudski triptih» (Soldaški mizerere, Kmečld rekvijem, Vinska žalostna z alelujo) Prodaja vstopnic danes eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Primož Kozak KONGRES (koncertna uprizoritev v treh dejanjih) Režija: JOŽE BABIC PREMIERA: V petek, 19. aprila ob 20.30 Abonma: premierski - red A-Al športni - red H (Vstopnice so še na razpolago) PONOVITVE: V soboto, 20. aprila ob 20.30 Abonma: I. ponovitev . redB sindikalni . red G dijaški - red F (Vstopnice so še na razpolago) V nedeljo, 21. aprila ob 17. uri Abonma: nedeljski pop. — red D invalidski - red C okoliški - red E (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic od četrtka, 18. aprila, dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Včeraj-danes HOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 13. aprila 1968 se Je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 71-letna Giovanna Ne-godi por. Skubla, 57-letni Modesto Su-peri-na, 56-letna Irma Della Vedova por. Franizn, 57-letna Santina Coslo-vich vd. Coslovich, 74-letna Vittoria Gulli. 79-let-na Margherita Dechigi vd, D’Arrigo, 92-letna Zaira Fontan el la vd. Wolf, 10 dni stada Marina Poletti. OKLICI: inženir Raffaele lacovini in Marina Florean, mehanik Alberto Strain in trg. pomočnica Giuseppina Ielusic, delavec Giorgio Mlot in uradnica Maria Cristina Kauclc, delavec Bruno Sa-lvadori in trg. pomočnica Serena Giuliana Marchi, slaščičar Bruno Rocco i-n tiskarka Maria Vilma Maurich, železostrugar Marino Rojc i-n trg pomočnica Carme-n Bernetti, študent Roberto Černe im trg. pomočnica Maria Lu-isa Gašperini, ličar Emilio Brischia in delavka Amella Ficcolo, podčastnik karabinjerjev Dona-to Gio-vann, Bonato in telefonistka Ita-lia Basso, industrijski izvedenec Fabio Brazzatti in uradnica Lucia Covelli, delavec Albano Depetri in uradnica Ines Scrigner, kovač Franco Coslovi in baristka Liliana Giacornim, trg. po močnik Franco Zubin i-n trg. pomočnica Ardea Tamaro, železničar Gilber-to Bova in uradnica Alda Ve-llan, delavec Giova-nni lob i-n gospodinja Paola Rojc, mesar Luigi Bruschi i-n gospodinja Liliana Bastari, uradnik Da-rio Zeri-al in uradnica Grazia Favret- URARNA ■ ZLATARNA LAURE NT! TRST Lar go Santorio 4 — Tel. 723240 Pestra izbira najboljših ur švt-carskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust. 15-letna študentka je bila včeraj popoldne, kio se je peljala na kolesu v bližini svojega stanovanja, žrtev prometne nesreče, zaradi katere bo morala tri mesece ležati v bolnišnici. Mlada Lucia Rumind, ki stanuje v, Ul. Monte s. Gabriele 23, je okrog 15.30 stopila na kolo in se narpenila na kratek izlet. Do nesreče je prišlo, ko se je dekle že vračalo proti domu. V Ul. Cantu je hotela obrniti na levo proti ulici, v kateri stanuje, ko jo je od zadaj povozil prinz, ki ga je vozil 45-letnd uradnik Sergio Bian chini. Dekle je ranjeno obležale na cesti, dokler je niso bolničarji Rdečega križa, ki , so takoj prihi teli na kraj nesreče, položili v rešilni avtomobil in jo naglo odpeljali v splošno bolnišnico. Stanje mlade študentke je precej resno: zlomila si je levo steg nenico in levo nogo, ranila se je po obrazu ter se udarila po ro kah PridržaU so jo na mtoped-skem oddelku, kjer se bo morala, kot smo že povedaU, zdraviti tri mesece. Trčenje na križišču zaradi izsiljevanja prednosti Izsiljevanje prednosti je povzročilo včeraj zjutraj na križišču med ulicama Montecchi in Giuliani silovito trčenje med avtomobiloma, pri katerem pa ni bil k sreči nihče ranjen. 63-letni Gaetano Bonas-sio se je peljal v svojem fiatu 1100 po Ul. Giuliani, ko pa je prišel do križišča z Ul Montecchi, ni dal prednosti in tako trčil v prednji del fiata 1100, ki je prihajal z desne in ga je vozil 41-letni Josip Sancin. Trčenje je bilo silovito: Bo-nassio sploh ni zavrl, pač pa je, po mnenju nekaterih očividcev, pomotoma pritisnil na plin Sunek ,ie njegov avto vrgel na drugo stran ceste kjer sta bila parkirana fiata 850, v katera je 1100 po trčenju zavozil Kot smo že rekli, ni bilo ranjenih, pač pa je materialna škoda precejšnja, saj so štirje avtomobili hudo poškodovani. Nadzorna služba občinskega oddelka za zdravstvo in higieno je v mesecu marcu opravila precejšnje delo pri strogem nadzorovanju v proizvajalnih podjetjih, skladiščih in .trgovinah z živili in pijačami,-6e posebno pa so občinski funkcionarji nadzorovaM lahko pokvarljiva živila In pijače. Tehnično osebje oddelka je prav tako nadaljevalo s, svojim delom in sd je v preteklem mesecu ogle dalo 166 stanovanj, ki so v -slabem stanju, za katetra sd izdali tudi zadevna potrdila. *, V mesecu marcu Je osebje občinskega oddelka za zdravstvo in higieno opravilo kar 3.998 ogledov pri raznih proizvajalnih podjetjih, v skladiščih in prodajalnah živil in pijač, odvzelo je 159 vzorcev, ki so bili poslani v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in- profilakso, medtem ko so 98 vzorcev živil in pijač poslali v analizo zdravstvenemu in mikrografskemu oddelku. OSMICE V DOLINI št. 92 je VINCENC PANGERC odprl osmico in vabi vse prija, telje dobrega vina na obisk. GLAVINA SILVESTER, LONJER 255, je danes odprl osmico in toči pristno domače vino. Prijatelji žlahtne kaplje vljudno vabljeni. V Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 bo v torek, 16. t. m. ob 20.30 predaval časnikar DRAGO KOSMRLJ urednik zunanjepolitične redakcije radiotelevizije Ljubljana o temi: «Nova pota ČcškosIovaške» Drago Košmrlj se Je pravkar vrnil s 14-dnevnega bivanja v Pragi. Vljudno vabljeni! Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju vabi na MLADINSKI GLASBENO ■ LITERARNI VEČER ki bo v sredo, 24. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju S to prireditvijo se začenja proslavljanje stoletnega jubileja. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT V petek, 19. aprila ob 20.30 bosta v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavala prof. IGOR ŠKRAB o opremi planinca in alpinista ter TONE SAZONOV o orientaciji, samoreše-vanju in tehniki plezanja Sledilo bo prikazovanje diapozitivov o nedavnem prvenstvenem zimskem vzponu v Čopovem stebru v Triglavski severni steni. Vabljeni vsi ljubitelji gorš, posebno pa udeleženci plezalnega tečaja. Nazlonale 14.00 «Squadra omlcUIl, aparate a vista*. R. VVidmark, Henrf Fonda. Technicolor Techniscope. Excelsior 14.00 ((Banditi a Milano«. O-M. Volonte, Don Backi, M. Lee, Technicolor - Techniscope. Fenice 14.00 (dmpiccalo piu al-to«. C, Eastvvood, Stevens. Technicolor Eden 14.30 «Bambi». Barvna risanka VV. Disneja. Grattacielo 14.00 ((Benjamin«. Cath*-rine Deneuve, M. Piccoli, M. Morgan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San francesco štev. 10) 14.00 «Que-lla carrogna delPispettore Ste-rling«. Heny Silva, Beb-a Lončar, Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14.30 «1 sette tra-teil-l Cervin. Lisa Gastoni, G. M. Volonte. Technicolor. Filodrammatlco 14.30 «1 dolcl vizi della casta Susanna«. P. Petiit, Technicolor. Prepovedano mladini pod Izletom. Moderno 14.00 «L’investigatare». Tl. Sinatra, R. Conte. Technicolor. Pr*-povedano mladini pod 14. letom. Cristallo 14.00 «La calda notte deš 1’ispettore Tipps«. Barvna kriminal ka. Garibaldi 15.00 «La caduta del giganti, Berlin 1945». Barvni vojni filtf prepovedan mladini pod 14. letom, Capitol 14.00 «11 profeta«. Ann Mač gret, Vittorlo Gassman. Aurora 14.00 «Bruttli dl notte«, Fran-chl in Ingrassia. Technicolor. Impero 14.00 »Cenerentola«. Rii-sank* VV. Disneya. Astra 14.30 «La feldmaresclail-la«. Rit* Pavone. Technicolor. Vittorio Veneto 14.00 ((Natasola«. Seč gio Bondarciuk, Ludmilla Saveljeva, Iz romana L. Tolstoja Vojna in mir, Abbazia 14.30 «Come rubamo la bomba atomica«. Zabavni technicolor. t-Franchi, C. Ingrassia. Razna obvestila SPDT sporoča, da bo odborova 9* Ja v sredo 17. tm. ob 21. uri. Odbore ve seje bodo poslej vsako sredo nJ sedežu društva. Prosvetno društvo v Skednju ort? nizira dne 28. 4. 1968 izlet na Star« goro pri Čedadu, v Kobarid ter ^ grob Simona Gregorčiča k Sv. Lovren cu pod Llbušinjami. Vpisovanje vsa* večer, razen ob sobotah In nedelja« od 20.30 do 22. ure na sedežu društv* v Skedenjski ulici 24/1. ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA iz Bazovice vabi na TRADICIONALNI PLES NA PROSTEM v ponedeljek, 15. aprila s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni zlasti mladina in člani vseh slovenskih športnih društev na Tržaškem. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner. Ul Giulia 14. Manzo-ni. Trg Sonnino 4 INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambrosi. Ul. žorut-tl 19/c. Dr. Mirko SALVI, zdravnik iz Doline, obvešča, da sprejema vsak dan v Boljuncu, Dolini ter enkrat tedensko v Borštu in Mačkovljah po urnikih, ki so označeni v občinskih ambulantah. Darovi in prispevki Mali oglasi to, prod časopisov Claudio Brenkovlc In gospodinja Viviana Menicagll, stroj, ni kapitan Roberto VVelker in trgovka Maura Rovini, tnd. izvedenec Aldo Perucich in uradnica Marisa Malusi pismonoša Sergio Sterle in blagajničarka Pierlna Furlan, mesar Fabio Casagrande in uradnica Luciana Muc chi-ut, pomorščak Giuseppe Bonln in bolničarka Laura Perentin, trgovec Antonio Paolo Crivellarl in študentka Salvina Tlca-li, uradnik Luci-ano Glo-Vannim jn uradniča Silvana Verzier. uradnik Claudio Rose ln trg. pomočnica Aniia Mari« Derosa, uradnik Ferrucclo Doria in učiteljica Llda Per tot, uradnik Romano VVeber ln blagajničarka Luisa Prlcco, železničar Lucia no Antonio Mondo In gospodinja Silvana Turina, delavec Pierluigi Matas-si i-n gospodinja Graziella Mian, strojni častnik Armando Val-le-Rugo In de lavjka Gabrlella Stocchl, uradnik Ma rio Slncich in uradnica Bruna Melita, uradnik Bruno .Nobili in uradnica .Rosa Ap.na,Della Rocca, univ. asistent Gioyanni Battista Ca.rulli In uradnica Lilia RiavU-nl, delavec Cosimo Romlta ln uradnica Ines Bretz, vrtalec Tran-qulito Fantine! In gospodinja Giannina Poltoni, podčastnik Ffancesco Gentlle In gospodinja Maria Marchio, delavec Luciano G ul din ln gospodinja Liarn Gerbelli, krojač Gino Zanco ln gospo dinja Anna Rosa Marsettl, trgovec Claudio Tossutti ih učiteljica Marina Gancfusio, častnik Lucio Borrl In gospodinja Daria Valla, mehanik Mario Salvihi in uradnica Brigitte Weldner, uradnik Vtncenzo Ravallco in trg. pomočnica Franca Steiner, legalni prokurator Lucio Frezza in učiteljica Ml. rella Mlnzl Cleva. NAPRODAJ JE TRGOVINA avtomobilskih pritiklin v Trstu, sred-šče mesta, dobro vpeljana s širokim krogom odjemalcev. Interesenti naj pišejo na: ZTT, Trst Ul Montecchi 6. kCITHOEN« — mehamCna delavnica Samaritani m Mlceo In prodaja na domestmh delov Ul Rittmayer 4-a SLOVENSKA DRUŽINA išče trikrat tedensko pomoč za hišna dela. — Telefon 764-809. PES VOLČJAK Imenovan Dick, star 2 leti se Je Izgubil. Prosimo najditelja, da telefonira na tel. 32-528 Primerna nagrada Pepca rožarlca daruje 1000 lir ** Dijaško matico. Ob mesecu smrti pok. Kazimira Sil ka-Sirtl daruje vdova Vera 5000 “ za Dijaško matico. V spormi-n dragega očeta ln br>*J Ni-neta Jančarja ob obletnici sn»n daruje Štefanija 1000 lir za Pid. Iv* Cankar In 1000 Ur za Dijaško mati«« Ob 20-letnic| smrti Franca Andolš*| darujejo vdova i-n otroci 15.000 lir < spomenik padlim partizanom na G! činah. V počastitev spomina pok. Mari]1 Stopar daruje Savtna Remec 5000 za Dijaško matico. V počastitev sp« mina pok. Marije Stopar daruje St*« ko Pertot 3000 lir za športno zdrU*‘ nje Bor. V počastitev spomina pok. M»f^ Cok vd. Pertot daruje družina C«1’ ste in Draga Daneu 3000 lir za spol11« nik padlim partizanom na Opčinah- ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z ob izgubi naše drage Santine Prodan roj. Nadlišek se toplo zahvalmjejo družine dan in Scocchi. Trst. 14 aprila 1968 t A. H V A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo predrago KATARINO PIPAN vd. FABJAN Posebna zahvala č. g župniku, zdravniku Deiamiju, vsem, ki so nam pomagali oh njeni botozni, sorodnikom, tvrdki Marangon in vsem daroval cem cvetja. DRUŽINE FABJAN in MASTEN Slivno, 14. aprila 1968 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8 Clpolla, Ul. Belpogglo 4. Marchio, Ul. Gmnastica 44. Mlanl, Drevored Mira-mare 117 (Barkovlje). LOTTO BARI 90 78 51 15 39 CAGLIARI 74 7 70 17 52 FIRENCE 80 63 31 35 75 GENOVA 68 56 19 57 55 MILAN 48 10 82 15 27 NEAPELJ 44 52 65 41 12 PALERMO 50 62 87 8 18 RIM 45 29 41 11 10 TURIN 17 23 16 78 32 BENETKE 46 75 78 50 54 ENALOTTO 2 2 2 2 XXX X 1 X X 1 t A H V A L A Prisrčna hvala vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo drago SANTINO PRODAN roj. NADLIŠEK Enaka zahvala daroval cem cvetja, č. g. župniku ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Žalujoči: mož ŽELJKO, sin MARCELO in hčerka LAURA z družinami, bratje m . ,, __in sestre z družinami Trst, 14. aprila 1968 ZAHVAL. A Vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame in babice MARIJE PERTOT roj. ČOK se toplo zahvaljujejo prizadete družine. Posebna zahvala zdravnici gospe Bertoli-Veronese za vsa njena prizadevanja, č. g. Salvadoriju, gospodu Žerjalu in darovalcem cvetja. Barkovlje, 14. aprila 1968 IRS1 Te, “73 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI isar “ * SINDICl SERAFINO SV. KRIŽ — PROSEK — NABREŽINA TEL. 225-227 Servis: AGIPGAS - KEROSEN NA DOM m TAKOJŠNJA IZROČITtV V četrtek popoldne so v Bo-Ijuncu odprli popolnoma obnovljeno in preurejeno gostilno «Pri pošti«. To je verjetno najstarejša gostilna v Boljuncu, zdaj pa je najmoderneje opremljena in prav lepo urejena. Pred leti je to gostilno imela družina Kraljič, že 13 let pa jo ima znani gostilničar Stano Slavec. Gostilna je nasproti Venturinijeve rojstne hiše, na vaškem trgu «Na gorici)), kjer boljunski fantje postavljajo svoj mlaj in se odigravajo boljunske pustne prireditve, «lučanje», praznik grozdja, itd. Kakor smo že omenili, je gostilna popolnoma preurejena, tako v notranjosti kot zunaj. V pritličju je en sam velik prostor, ki ga nekako deli na dvoje stilizirano ognjišče. Na eni strani je jedilnica, na drugi pa točilnica za hitro postrežbo z zbirko likerjev in žganih pijač, pivom 'iz soda, ekspres-kavo in seveda vinom. Ob strani je kuhinja. V kleti pod zemljo je urejen gostinski prostor. Zamisel o preureditvi vinske kleti je zelo posrečena. Ob otvoritvi je bilo vse polno gostov, veselo razpoloženje in prepevanje, saj so se zbrali številni člani domačega prosvetnega društva «France Prešeren«, prosvetnega društva «Slovenec» iz Boršta, , športnega društva «Breg», itd. Gostilničar Stano, njegova marljiva žena in prijazna Niveja zagotavljajo gostom hitro postrežbo, dobro hrano in dobro kapljico. Čestitamo in želimo obilo uspeha! 80 let izkušenj na pohištvenem področju nam dovoljuje, da vam nudimo najboljšo kvaliteto po strogo nadzorovanih cenah Oprema za dnevno sobo mod. MULTIPLEX^ NA JAVNI DRAŽBI ODDANA DELA Originalna arhitekturna rešitev za preureditev muzeja Revoltella Ere za popolno notranjo preureditev poslopja bivšega anagralske-ga urada v UL Diaz, pri čemer bodo zunanje stene ohranjene Prva lastovka Nedavno so na dražbi na sedežu zgrajeno. Na ta način bodo seve- clvilnega tehničnega urada oddali dela za gradnjo novega dela muzeja Revoltella v Ul. Diaz v Trstu, Poleg sedanjega sedeža, kjer je bil do pred nekaj leti občinski ana-grafski urad. Dela, ki bodo veljala skupno 330 TPilijonov lir (250 milijonov samo gradbena dela), so bila dodeljena gradbenemu podjetju Tullio Gre-goratti iz Lignana, ki je ponudilo najboljše pogoje. Dela se bodo kmalu začela. Občinska uprava meni, da bi morala bita glavna dela končana do 4. novembra letos, ko bo prišel v Trst predsednik republike in naj bi prenovljeni muzej uradno odprli Muzej Revoltella je bil ustanov-Uen septembra leta 1872. že pred “0 leti je tedanji župan Venezian kupil zraven muzeja stavbi, ki naj bi služili za njegovo razširitev. Ta namera se je začela uresničevati šele sedaj, po 60 letih. Načrte sta za tržaško občino sestavila prof. Scarpa in arh. Vat-tolo, iq k0 tudi vodil gradbena dela. Za preureditev bivšega sede-28 anagrafskega urada v prostore za muzej, ki se mora uskladita s sedanjimi prostori muzeja Revoltella in ustvariti z njimi zunanjo in notranjo celoto, je bilo treba rešiti mnogo tehničnih vprašanj. Predvsem je bilo treba ohraniti vsa pročelja stare zgradbe bivšega a-nagrafskega urada, ki se arhitektonsko ujemajo z zgradbo sedanjega muzeja. Arhitekta sta to vprašanje rešila na originalen način, ki je prvi te vrste v našem mestu pri naporih, da se ohrani zgodovinski in arhitektonsko zanimivi del mesta. Človek, ki bo šel po končanih delih Po ulici, se ne bo niti zavedal, da Je bila vsa notranjost stavbe popolnoma prenovljena, saj bo videl zunanjost takšno, kakršno je bil vajen vedno videti. Poleg tega je bJlo treba to vprašanje tako rešiti, da ne bodo dela prekinjevala prodata v teh ulicah, ki obkrožajo Jpadbo. Hkrati je bilo treba poskrbeti, da ne bo v nobenem primeru ogrožena stabilnost zunanjih starih zidov. Tako bodo na osnovi izdelanih načrtov postopno rušili zgradbo v dJem notranjosti, hkrati pa bodo gradili celotno notranjo vertikalno m horizontalno strukturo zgrad-P® ha novo, ki bo slonela na že-jezobetonskih nosilcih. Tako bodo v notranjosti starih zunanjih zidov ‘gradili dejansko popolnoma neod-jdsno nosilno strukturo, na kateri 00 slonelo vse, kar bo na novo da preprečili, da bi nove železo-betonske strukture, ki so mnogo težje od dosedanjih zidanjih in lesenih., kakor koli pritiskale na sta. re zidove in povzročale nevarnost vplivov na stabilnost zunanjih zidov. Toda načrtovalci so šli še dlje. Ko bodo vse notranje strukture na novo zgrajene in se bodo te v doglednem času uležale, bodo na nov notranji trdni del gradnje pritrdili s posebnimi natezali zunanja stara pročelja in jih tako pričvrstili na novo železobetonsko strukturo. Notranja ureditev novega dela muzeja predvideva v spodnjem delu zgradbe naprave in prostore, v katerih naj bi se razvijalo mestno kulturno življenje. Tu bodo urejene razstavne dvorane, knjižnica, u-čilnice šole za umetnost in dvora- na za predvajanje filmov, predavanja, razprave, koncerte ter za naj- različnejše druge kulturne dejavnosti. V dvorani bo 300 sedežev. Knjižnica pa bo lahko sprejela 30.000 knjig, v čitalnici pa bo o krog 15 mest. Omenjeni prostori bodo popolno, ma ločeni od prostorov muzeja, tako da se jih bo dalo izkoriščati tudi v večernih urah, ko je muzej zaprt. V zadnjem nadstropju pa bo urejena velika umetniška galerija, ki bo zajela skoraj vse zgornje prostore zgradbe. Poleg tega bo celotna notranjost tako preurejena, da se bo povezovala s sedanjim muzejem, ki ga bodo dozidali za eno nadstropje. Uredili bodo tudi vse potrebne pritikline in postavili velika dvigala, ki bodo poleg urejenih stopnišč ponesla obiskovalca od nadstropja do nadstropja. V vseh prostorih bodo delovale klimatske naprave, ki bodo pozimi ogrevale, poleti pa hladile notranjost novega in prenovljenega muzeja Revoltella. lipično kraško hišo v Repnu, verjetno oajstare.jšo v vasi, ki jo je odkupila zadruga «Kras», so pred nekaj dnevi začeli popravljati. Najprej je prišla na vrsto kamnita streha, ki se je bila delno vdrla. Poškodovani del strehe so zid ar, ji. ki se spoznajo na tako delo, odkrili, nato postavili nove tramove in začeli z delom, da bo streha popravljena, toda še vedno vsa pokrita s skrilieami, ki so jih pri odkrivanju previdno shranili iiiiimimmiiiiiiMHinnniiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniHiiiiiuimiinunuK.............................................................. 000000000000000000000,^0000=^0000 , NA zadnji seji pokrajinskega sveta kiiifr im LjiMium uri film y bar- predvaja danes, 14. t. m., s pričetkom ob 15. vah, ki ga je režiral Chaplin: >1 '>»j«'.<(.« i (ain ' UijHeS LA CONTESSA Dl HONG KONG (GROFICA IZ HONGKONGA) Igrate SOFIA LOREN in MARLON BRANDO y ponedeljek 15. t. m. ob 15. film, poln «suspenncea» COME RUBARE UN OUINTALE Dl DIAMANTI (KAKO UKRASTI STOT DIAMANTOV) Vsem svojim obiskovalcem želi vesele velikonočne praznike j NASE KORENINE 00000000000000000000000000000000 70 let Ivana Žerjala vzornega vinogradnika osmico, da bi kar se da boljše razpečal svoj vsakoletni odličen pridelek. Pravzaprav Žerjal ni doma iz Domja, ker se je sem priselil iz bližnjega Boršta pred nekaj leti, toda v razmeroma kratkem času je svojo zemljo tako temeljito obdelal, da ima danes' lepe vinograde. Seveda je razumljivo, da se je moral pošteno potruditi, posebno ker Ivan Žerjal niti ni več danes tako mlad. Pred nedavnim je pustil za seboj že sedmi križ. Toda kdor ga sreča, mu prav gotovo ne bi prisodil toliko let. Ivan Žerjal, kot smo že omenili, se je rodil v Borštu v številni družini pri «žvenelčevih», kot jim pravijo vaščani. Že kot otrok je moral začeti delat, da je pomagal številni družini v kateri je bilo kar enajst članov. Delal je'na kmetiji in v mestu, kjer se je izučil za zidarja. Ko je bil star 18 let, je moral k vojakom in ker je bila' vojna, so ga najprej poslali v Gradec, nato v Karpate, potem pa na italijansko fronto pri Doberdobu, kjer je tudi zbolel. Poslali so ga v Beograd, kjer je ostal do konca vojne in se srečno vrnil domov. Leta 1929 se je oženil z Rozino Vouk iz Gradišča, ki mu je v zakonu povila, tri otroke, od katerih sta še dva živa. Kot nešteto naših ljudi, je tudi Ivan Žerjal poskusil zapor. Leta 1944 so ga aretirali Nemci in odpeljali najprej na Kozino, nato pa v tržaški zapor v Ul. Coroneo, kjer pa na srečo ni ostal dolgo časa. Že dolgo let je, odkar je Ivan Žerjal opustil zidarski poklic in danes se ukvarja samo s kmetijo, ker ga ta stroka bolj veseli. Ima lepo in čedno hišo na njivi pri «Ložah» ter lepo urejene iri obdelane vinograde. Zvestemu čitatelju našega dnevnika želimo še mnogo sreče in zdravja in ker ima Žerjal prav te dni osmico, mu kličemo: ((Koliko kapljic toliko let!» Zelena veja, ki oznanja in nakazuje pot v osmico, nas je pripeljala k Ivanu Žerjalu pri Domju -Pulje štev. 118, ki je odprl te dni uri bo na sporedu pustolovski Marin Magajna Asfaltirali bodo cesto od Cola proti Volniku Odbornik za kmetijstvo Rudolf o ukrepih za zaščito kraške prirode pred nedeljskimi izletniki - Občina naj svojih 16 poljskih čuvajev uporablja izključno le za nadzorstvo v okolici Na zadnji seji pokrajinskega sveta so soglasno odobrili sklep o ureditvi in asfaltiranju turistične ceste na Volnik od Cola do odcepa pri strelišču. Pri obrazložitvi sklepa je odbornik za javna dela Vlsintlnl poudaril važnost turističnih cest zlasti na Krasu ln se ob tej priložnosti obrnil na prebivalstvo in predvsem na mestne izletnike, naj spoštujejo naravo in naj ne povzročajo škode okoliškim kmetom. Ta njegov poziv Je dal priložnost komunističnemu svetovalcu Kap-lju, da je na kratko spregovoril in poudaril, da je to, kar se danes dogaja na Krasu, tako resno, da ne zadostujejo samo priporočila. Nekateri nedeljski izletniki brez vsake odgovornosti vdirajo na zasebne travnike in njive, kjer povzročajo škodo in puščajo najrazličnejše predmete. Za njim je o tem vprašanju tudi odbornik za kmetijstvo Riudolf, ki je povedal, da je pokrajinska uprava že lani proučila skupno s predstavniki kmečkih organizacij in občinskih uprav, kaj bi bflo treba storiti, da se prepreči škoda, ki jo povzročajo nedeljski izletniki na Krasu. Povedal je, da namerava tudi letos' dati pobudo za sestavo zadevne komisije, ter se je obrnil na časnike in radio, naj bi pozvali izletnike na red in spoštovanje tuje lastnine in naravnih lepot. Toda odbornik je tudi poudaril, da v tem pogledu ni mogoče mnogo storiti brez sodelovanja lastnikov, ki bi morali po zakonu postaviti napisne table ((zasebna lastnina« in ograditi svoje parcele. Vse to zahteva precejšnje stroške, ki jih večina lastnikov ne zmore. Odbornik je tudi povedal, da proučujejo možnost ureditve posebnih igrišč v okolici, kjer naj bd KOO «1K1S» PBOSEH Predvaja danes, 14. t. m. ob 16, uri Cinemascope barvni film: A PIEDI NUDI NEL PARC« (BOS V PARKU) Najlepša in briljantna komedija leta Igrajo: JANE FONDA, ROBERT REDFORD in CHARLES BOYER v ponedeljek 15. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni zabavni film: // padre di famiglia (DRUŽINSKI OCE) Igrajo: Nino Manfredi, Leslie Caron, Ugo Tognazzi in Claudine Auger iiiMiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,1111,11,1,„il„|„|||||m|||||,||||||il„imi|||au NOVA TURISTIČNA PRIVLAČNOST V Boljuncu odprli preurejen gostinski lokal «Pri pošti» Mira in dobra postrežba z dobro kuhinjo in kapljico se igrali zlasti otroci izletnikov, ter da se je pokrajinska uprava dogovorila s tržaško občino, naj bi ta določila dva motorizirana stražarja, ki bi nadzorovala okolico. O tem vprašanju smo tudi letos že obširno pisali in s slikami pokazali, kaj se dogaja na Krasu ob lepih nedeljskih dneh. Vsi dosedanji pozivi in pisanje v časnikih niso nič zalegli. Tudi sestavljanje raznih odborov in komisij na najvišji ravni ne bo nič pomagalo, če zlasti tržaška občinska uprava ne bo konkretno posredovala v korist prizadetih lastnikov in v zaščito kraških naravnih lepot. Pokrajinska uprava in vse ostale prizadete organizacije in ustanove bi morale zahtevati od tržaške občine, da določi svojih 16 poljskih čuvajev, ki so nameščeni pri občinskih izpostavah in pri poveljstvih mestnih redarjev v zgornji okolici, za to, za kar so bili sprejeti v službo. Znano je, da občinska uprava sedaj izkorišča poljske čuvaje kot mestne redarje in vršijo službo na raznih cestnih križiščih, pred šolami ob koncu pouka itd., kjer skrbijo za cestni promet in red. Čeprav je ta služba nujna in potrebna, obstaja vendar dejstvo, da bi jo morali o-pravljati mestni redarji in ne poljski čuvaji, ki bi morali skrbeti za nadzorovanje polj, vinogradov, pašnikov, zasebnih gozdov itd. Ce bi občinska uprava vseh 16 poljskih čuvajev ob praznikih uporabila v te namene, bi jim gotovo uspelo v veliki meri preprečiti to, kar se danes dogaja na Krasu. Nesreča delavca v Tržaikem arzenalu 44-letni delavec Alfieri Dapretto iz Ul. Bonomea 103 je včeraj okrog poldne delal v Tržaškem arzenalu, ko je nenadoma zdrsnil in padel v skoraj pet metrov globok bazen. Kljub hudemu padcu se je delavec samo laže poškodoval. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so mu ugotovili udarec in podplutbo na obrazu ter udarce in ogrebnine na desni roki. Dapretta so pridržali na nevrokirurškem oddelku, čez deset dni pa se bo lahko vrnil domov. Hud padec 64-letna Libera Bradini por. Bor-gnolo se je včeraj zjutraj hudo po. nesrečila v svojem stanovanju v Ul. Capraro 7. Zena je okrog 4. ure vstala s postelje in stopila iz spalne sobe, tedaj pa je na preprogi na hodniku zdrsnila in padla na tla. Zaradi hudih bolečin na nogi je malo pozneje poklicala bolničarje Rdečega križa, ki so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico. Tu so ji u-gotovili verjetni zlom desne stegnenice, zaradi katerega se bo morala žena od 2 do 4 mesecev zdraviti na ortopedskem oddelku. Izšla je prva plošča prve tovarne gramofonskih plošč na Slovenskem. Tovarno je postavila v Ljubljani mariborska založba OBZORJA. Novi najsodobnejši obrat v Jugoslaviji bo pod imenom «HELIDON» («Lastovka») vkjučeval v svoje programe predvsem slovensko tematiko. Na prvi plošči — Domovina — vam ansambel Franca Korbarja posreduje 27 minut trajajoči spored z 10 narodnimi in ponarodelimi Na razpolago vam je v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška št. 20. ARETTA ULTRA T HIN t med elegantnimi in preciznimi l urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo etek popoldne se je na sedežu go riških akademikov CUG zbralo nekaj desetin članov tega krožka, ki so v naglici pripravili več transparentov s protestnimi ge»li v Tiri ■ ubojem črnskega vodje Martina Luthra Kinga v A-meriki in atentatom na študenta Dutschkeja v Nemčiji. Nato so se zbrali na trgu ter odšli v povorki po Korzu Italija in Korzu Verdi do ljudskega vrta, kjer so se razšli. V soboto, 20. t. m. ob 16. uri bodo na svojem sedežu na Korzu Italija 44 imeli debato o položaju mednarodnega gibanja študentov. Vabijo k udeležbi člane in vSe meščanstvo. Ribijevi avtobusi za veliko noč Danes, 14. aprila, na veliko noč, bodo vozili samo naslednji Ribijevi linijski avtobusi z nedeljskim voznim redom: Proga Gorica - Milan; Gorica -Gradež; Gorica - Gradiška - Tržič; Gorica - števerjan in Gradež - Trst. Mopedist je padel na Korzu Včeraj ponoči ob 2. uri so z rešilnim vozom Rdečega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 58-letnega Marina Gugliatdja iz Gorice, Ul. Don Bosco 119. Malo prej je padel na Korzu Verdi, po katerem se je peljal s skuterjem proti domu. V bolnišnici so ga pridržali za pet dni na zdravljenju zaradi udarcev in odrgnjenj po nogah in na glavi. Avto podrl mopedista ki mu je sekal pot Prejšnji večer okrog 20. ure se je peljal 18-letni Angelo Valocchia, ki stanuje v Pevmi, Ul. Papa 23, z mopedom po Ulici Aosta, kjer je hotel zaviti na levo v Ul. Ri-stori. V tem je privozil s Tržaške ceste avto alfa romeo 3 l-letni Ser-gio Bonini iz Ronk in ker mu je mopedist presekal cesto, se je zaletel vanj. Mopedist je izgubil kontrolo nad vozilom, ki je trčilo v Ui. Ristori v fiat 850, ki je bil parkiran pred hišo štev. 52. Pri nesreči je bil ranjen samo Valocchia, ki so mu nudili v civilni bolnišnici prvo pomoč zaradi udarca nad očesom in odrgnjenj po obeh rokah. Okreval bo v sedmih dneh. Karabinjerji, ki so napravili zapisnik, so ugotovili nekaj škode na vozilih. Prometna vzgoja šolarjev Tudi letos bo organizirala občinska uprava v Gorici s pomočjo avtomobilskega kluba nagradni natečaj za prometno vzgojo osnovnošolskih učencev. V poštev pridejo u-čenci tretjega, četrtega in petega razreda. Vpisovanje so zaključili 31. marca in se je v pisalo 276 učencev lz 22 razredov. Prometni park bodo tudi letos uredili na Trgu Battisti še pred 27. majem. Teoretični izpiti se bodo začeli tistega dne v telovadnici občinskega sirotišča «Lenassi». Za nagrade je določeno; pokal in spominska plaketa občinske p-prave ter 15 koles, ki so jih orispe-vali na najboljše tekmovalce razne ustanove, podjetja In zasebniki. Poleg tega bodo dobili vsi tekmovalci in njihovi učitelji spominske kolajne avtomobilskega kluba. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Deželni prispevek za cesto v Ažli županstvo v Spetru je prejelo obvestilo, da je deželno odborništvo za kmetijstvo nakazalo tri milijone Ur prispevka za ureditev gozdne poti, ki pelje iz Ažle skozi gozd, imenovan Karkos do St. Lenarta ter za ureditev ceste iz na-seljka Plkon na Staro goro, Pied kratkim je v isti namen nakaza a deželna uprava dva milijona lir. S tem denarjem bodo po predračunih lahko uredili omenjeno cesto župan iz špetra je izdal proglas na vse živinorejce te občine, v katerem jih poziva, da v skladu z občinsko upravo sprejmejo vse u-krepe,. ki so potrebni proti prašičji kugi, predvsem pa preventivno cepljenje, po predpisih, ki jih je izdalo zdravstveno ministrstvo. Kanalizacijska dela na Livadi in Rafutu Goriško županstvo sporoča, da so začeli s kanalizacijskimi deli na Rafutu, in sicer v Ulicah Toncig in Petrogalli ter na Livadi V Ulicah Orzoni, Čampi in Antonini. Po potrebi in v skladu z napredovanjem del bodo zaprli te ulice na posameznih odsekih za ves promet. PO SPORAZUMU S POKRAJINSKO UPRAVO V umobolnici bodo uvedli 42-urni delovni tednik Po slavkah in dolgotrajnih pogajanjih so končno uslužbenci dosegli priznanje svojih zahtev V goriški umobolnici bodo v kratkem uvedli 42-urni delovni teden. Pogajanja so se vlekla precej časa in končno je bil med sindikalnima organizacijama CGIL m CISL ter s pokrajinskim odborom dosežen sporazum. Do leta 1962 so delali bolničarji v umobolnici v dveh delovnih izmenah. Vsak bolničar je bil na delovnem mestu polnih 24 ur, nato je 24 ur počival. Leta 1962 so uvedli nov osemurni delavnik v treh Izmenah. To je za več kot tretjino povečalo število dotedanjega osebja in še danes ni vse to osebje v polnem staležu, ker ni centralna komisija za krajevne finance v Rimu odobrila dokončne razširitve števila uslužbencev. V teh letih pa je v goriški umobolnici nastal popoln . preokret v načinu zdravljenja. Nov ravnatelj prof. Basaglia je s skupino mladih iiniiiiiiiiiiiiii ii im MiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii h iiiiiiiiiiiiu niti mi iiiniiii m mn ii im mi mili iiiiiiiTiiiiiiiiJiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiriiiiiiiMi um n n iiiiiiiiniiniiiiiiiiniiiniiii SPOMINI STAREGA GORIČANA Ko so še konji vlekli mestni tramvaj v Gorici Imeli smo dve progi: z južnega na severni kolodvor in od gledališča skozi Rašlel na Travnik . Mesina «garaža» je bila v Ul. Casale Gorica in njena pokrajina so že I italijansko 'd nekdaj predstavljali nekakšna I ško. Vozni od nekdaj predstavljali vrata, skozi katera so šli narodi in vojske od vzhoda proti apeninskemu polotoku ali pa v nasprotni smeri. Zato je pustilo tu svoje sadove preseljevanje narodov ter različne kulture, ki so tu tekmovale in se medsebojno oplojevale in izpopolnjevale. Največ sledov pa je prav gotovo pustilo staro Avstro-ogrsko cesarstvo, katerega sestavni del je bila tudi Gorica in pokneže-na grofija Goriško - Gradiščanska dolgo stoletij. Pod Avstrijo so tudi Slovenci doživeli svoj narodni preporod, ki ga je sredi najlepšega razcveta presekala prva svetovna vojna. Prav iz dobe tik pred prvo svetovno vojno pa se stari Goričani še dobro in morda celo z nekakim domotožjem po zlatih časih, spominjajo tudi posebne zanimivosti takratne Gorice; tramvaja s konjsko vprego. Zaprosili smo nekega starejšega Goričana, g. Kremžarja, naj nam kaj pove iz svojih spominov o tem tramvaju. «V resnici je imela Gorica tako posebnost, ko so biči tramvajskih kočljažev veselo pokali po goriških ulicah,* je začel naš sobesednik in oči so se mu zasvetile ob teli spominih. Gorica je imela takrat, govorim o letih 1900 pa tja do 1909, kar dve avtobusni progi. Na prvi progi je vozil avtobus z južne že-ležniške postaje po sedanjem Korzu Italija, ki se je takrat še imenoval po cesarju Francu Jožefu, dalje po Ul. Mameld, preko Trav: ndka, Gosposke ulice (sedanja Car-ducci) čez Koren in po Solkanski cesti na severno železniško postajo, ki je sedaj na drugi strani meje. Druga proga pa je imela svoj začetek pred gledališčem Verdi, odkoder je vozil konjski tramvaj po Garibaldijevi ulici, mimo županstva po Mazzinijevi ulici, mimo stolnice ter zavil preko Raštela na Travnik. Na mestu, kjer stoji danes vodnjak na Travniku, Je bila skupna postaja obeh prog. Tu so potniki mestne proge, ki so hoteli naprej proti severni postaji, morali izstopiti s tramvaja št. 2 ter se peljati s št. 1. V vsakem vozu sta bila kočijaž in kontrolor. Povečini so bili usluž-bemi Slovenci, vsekakor pa se je uradovalo trojezično, slovensko, (ali furlansko) in netn-Voznina je znašala takrat po 10 soldov ali eno «fliko» kot se je takrat imenovala desetica. Garaža za vozila s konjsko vprego je bila v Ul. Casale, tam kjer je sedaj gostilna «Pina», skoraj nasproti jezuitske cerkve. Tu so imeli hleve za konje in skladišče za njihovo krmo. Sem so se zatekali izletniki tudi za svoje posebne izlete. Mestna tramvajska služba je namreč opravljala takrat tudd službo sedanjih medkrajevnih avtobusnih prog. Tako so vozili romarje ob praznikih na sv. Goro nad Solkanom, ali na Izlete v Brda, Gornjo Soško dolino, na Vipavsko itd. Ko so leta 1908 in 1909 uredili sedanjo Ul. S. Pellfto, so začeli misliti tudi na uvedbo tramvaja na električni pogon. Z ureditvijo Ul. Pellaco je izgubila na pomenu tudi stara Dročeva, furmanska gostilna', kjer so imeli tudi hleve za voznike iz Zgornjega posočja, kakor so v gostilni «Pri Zvezdi« sprejemali o-ne iz Vipavske doline. Leta 1909 je začel električni tramvaj s svojimi rednimi vožnjami. Z odpravo konjske vprege so likvidirali tudi «ga ražo« v Ul. Casale in uredili novo remizo blizu južnega kolodvora v Ul. Manzano, kjer je še sedaj. Tramvaj je vozil potem še do leta 1935, ko so ga nadomestili z avtobusi in odstranili tračnice z mestnih ulic. «Bdli so res lepi časa, ko smo se tako lepo vozili po mestu in na izlete ter pri tem imeli dovolj časa, da smo si spotoma vse lepo ogledali, mesto in okolico. Tudi ni bilo prometnih nesreč, kakor danes, ko vse drvi z avtomobili kot bd se jim bog ve kam mudilo,« tako je zaključil g. Kremžar svo]-: spomine na goriški tramvaj s konjsko vprego. Urnik trgovin za velikonočne praznike Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo trgovine na Goriškem obratovale za velikonočne praznike po naslednjem urniku: Velika noč 14. aprila: vse trgovine bodo ves dan zaprte. Ponedeljek, 15. aprila: Trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo obrato- vale dopoldne samo za prodajo kruha in mleka. Tudi cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE V tednu od 7. do 13. aprila 1963 se je v goriški občani rodilo 30 otrok, umrlo je 5 ljudi, 1 par se je poročil in štiri so oklicali. ROJSTVA: (slovenska imena v mastnem tisku): Alberto Furlani, Barbara Letteri, Alessdo Vdtale, Igor Kobal, Alesslo Iiddi, Michela Spi-nelli, Stefano Palazzolo, Eliana Franco, Paola Franco, Mauro Marega, Alessandro Terpin, Patrizia Longobardi, Enza Dizorz, Luca Ma-laroda, Antonio Porsaa, Elema 0e Castro, Paolo Sodfind, Andrea Bi-duz, Alberto De Liso, Elena Fedel, Gdacomo Cavalli, Stefano Perco, Ilaria Montanar, Paola Devettd, Raf-faela Pisano, Paola Pin, Claudio Miclausig, Paolo Gel lini, Patfizia Carta, Caterina Moraittd. UMRLI: 62-letni prekajevalec Gai-ro Amadei, 83-letna postrežnica Terezija Simsdg, upokojenec 58-letni Ugo Vižintin, 54-letna Anna Per- Sig, POROKE: Tolmač Ottone Zule-ger in zasebna uradnica Gianna Portelli. OKLICI: Mizar Battista Cocco in bolničarka Anna Maria Festa; uradnik Alberto Giuseppe Medeot in gu-spodinja Graziella Cesarello, študent Marino Rosolin in zdravniška asistentka Evelina Dobran, šofer E zlo Jaconcig in delavka Franca Favro. Darovi in prispevki Za Podporno društvo je ob 10. obletnici smrti svojega nepozabnega moža darovala gospa Marija Bogatajeva 5000 lir. Za krvno banko v Gorici sta darovali družini Odilia Gerometta in Silvana Mattiroli 5000 lir. Mali oglasi MLADOSTEN premožen, srednjih let, želi poročiti resno dekle do 30 let. Ponudbe na Primorski dnevnik, Gorica, Via XXIV maggio 1, pod šifro «Purlan». NA ŠOLSKEM DVORIŠČU V DOBERDOBU je vse živo med odmorom, ki je gotovo najbolj prijeten del v dobi, ki jo morajo otroci prebiti v šoli. Tudi v šoli je lepo, zlasti odkar je bila prenovljena in razširjena, toda na svežem pomladanskem zraku in toplem soncu je prav gotovo še mnogo lepše. Dvorišče pa je tudi tako veliko, da se vsi lahko na njem razigrajo in jim še prehitro poteče prosti čas zdravnikov uvedel nove oblike zdravljenja, odpravil v notranjosti bolnišnice vsakovrstne omejitve in skuša doseči to, da bi se bolniki počutili kot normalni ljudje. Zaradi tega je bilo treba v zadnjih letih povečati število zdravnikov in bolničarjev ter od vseh terjati večjo prizadevnost pri delu. To je seveda bolničarje precej utrudilo, kar se pozna tudi v povečanem številu bolniških dni. Lani je osebje po sindikalnih organizacijah zahtevalo zmanjšanje delovnega urnika, To sta sindiKata utemeljila z utrujenostjo bolničarjev in ostalih uslužbencev. Omembe vredno je, da je tokrat prvič nastopala tudi sindikalna organizacija CGIL, medtem ko je prej pokrajinske uslužbence v vseh pogajanjih zastopala le sindikalna centrala CISL. Sindikata sta nastopila enotno ob podpori Uslužbencev. Prišlo je lani poleti do dvodnevna stavke. Lahko tu omenimo, da je ob tisti priliki pokrajinski odbor levega centra ravnal prvič do svojih uslužbencev na nov način. V primeru bolnišnic za umske bolezni imajo namreč ravnatelj, pokrajinska uprava in sodna oblast pravico mobilizirati uslužbence in s tem se stavka avtomatično konča. To se je tudi zgodilo pred leti ko so uslužbenci umobolnice stavkali in takrat so morali na ukaz orožnikov takoj na delo. Lani se to ni zgodilo. In to prvič. Dosežen je bil sporazum med upravo in uslužbenci, da so ti zagotovili minimalne in najbolj nujne službe, da ne bi bolniki pri tem trpeli. Mnenja »mo, da je bila ta za uslužbence velika sindikalna zmaga. Po stavki so se nadaljevan razgovori in kmalu je pokrajinski odbor sklenil uvesti 42-urni delovni Leden. Pri vseh pogajanjih sta sindikalni zastopstvi vodila tajnik C&IL Ber-gomas in tajnik. CISL Coprivez, pokrajinsko upravo pa sta pastopala Odbornik za osebje Walti'itsch in odbornik za -psihiatrično 'bolnišnico Peoorari. Pokrajinska uprava je sprejela tezo o uvedbi skrčenega urnika, hotela pa je urnik prikrojiti tako, da ne bi nastali preveliki stroški pri najemanju novega osebja. Na zadnjem sestanku, ki je bil prejšnji ponedeljek, kjer so sindikalni zastopniki prikazali odborniku za o-sebje Waltritschu zadnje zahtev# uslužbencev, je bil dosežen sporazum, ki ga je pokrajinski odbor pred dnevi odobril, prihodnji teden pa bo seja pokrajinskega sveta, ki bo morala ta nov urnik tudi potrditi. Tako ne bo prišlo do novih sindikalnih akcij, ki so jih nameravali nekateri izkoristiti, v tem predvolilnem času, v strankarska namene. Gorica VERDI. 15.00: «11 favoloso dottor Dolittle«, R. Harrison in S. Eg-gar. Ameriški kinemaskope V barvah. CORSO, 14.30: «11 giomo della civetta«, C. Cardinale in F. Nero. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 14.30: «1 giova-ni pigri«, M. Farinelli in M. Molle. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.15: «Stasera ml butto«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, italijanski kinema-skopski film v barvah. VITTORIA. 15.00: «Diabol1k», J. Philip Laur in M. Mell. Kinema-. skope v barvah. Tržič AZZURRO. 14.Q0: «Nel sole* R. Power in 1 Al Bano. Barvni film. EXCELSIOR. 14.00: «Quella spor-ca jdozzina«,. L. Marvin in E. Borgnine. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 14.00: ((Gangster sto- ry», W. Beaty in F Dunney. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 14.00: «11 bello, 11 brutto, il cretino«, F Franchi in C. Ingrassia. Kinemaskope » barvah, Ronke EXCELSIOR. 15.00: «1 profes- sionisti«. B Lancaster in C. Cardinale Barvni film. RIO. 15.00: «E1 dorado«, J. Mayn6 in R. Mitchum. Barvni film. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija 89 — tel. 2443. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CENTRALE dr. Fitt in Enneri, Trg republike 26 — tel. 7234. RONKE Danes ves dan in Jutri Je odprt# lekarna ALLA STAŽ IONE dr. Ma-titti, Ul. Garibaldi 3 — tel. 77446. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 14. aprila bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Garibadljeva ulica 9, tel. 2628. ?000<^<^<>o<>oooc>oock><>o^<>o^cxx>o«<><>oc<>c><>oo«<.c<<>ooo<>coooooo<>oo V TEJ ŠTEVILKI: Ob letošnjih stoletnicah Prispevek za diskusijo o knjižnicah «Osem žensk« na Proseku-Kontovelu Krajevne zgodovine prosvetnega dela Kulturno-prosvetni pregled za december, januar, februar in marec oooooocoocooooooooooooooooooooocoooooooooocooococcoooococococc^socco Ob letošnjih stoletnicah Letos poteka sto let od u-stanovitve cele vrste čitalnic v tržaški okolici. Skoro istočasen pojav čitalnic v Rojanu v Barkovljah. v Kolonji, na Opčinah, pri Sv. Ivanu, v Rocolu in v Skednju nam ka-rakterizira tisti čas kot važen mejnik v razvoju tržaških Slovencev. To je preporod širokih ljudskih množic, ki m bil niti pri sosednih, večjih narodih, tako izrazito vseljudski. Napol pismeni iii nepismeni okoliški kmetje so si ustanovili svoje »Kmečke čitalnice«, da jih privedejo k izobrazbi in napredku. Pot navzgor ni bila lahka, pa se je vendar r.aš narod prebil v pismenosti med prve evropske narode. In to pot je opravil z začuda naglimi koraki, saj smo bili Slovenci v svojem razvoju zamudniki in smo se morali krepko vzpenjati. četudi so vseh sto let »nemile sape* ovirale našo rast. Ha smo druge dohiteli. Kaj pravim, ovirale? Skoro petino stoletja je bilo naše duhovno, kulturno življenje povsem zatrto korenine, tj. slovenska šola so mu bile popolnoma izpod reza ne. In vendar je iskra ood pepelom naših požganih kulturnih domov še vedno tlela. Take u-sode menda ni doživel noben že prosvetljen narod na zemeljski obli. Ob jubileiih je običaj, da se napravi nekak obračun pretekle dobe. Ne rečem, da ne bi mogli za posamezne dobe, področja in kraje izreči kako kritično besedo ki ne bi mogla biti vedno pohvalna; vendar mislim da je globalni obračun preteklosti odličen. Da, če se ozremo še na dejstvo, da nam je bila oblast, ki nas Je vladala vseh sto let, mačeha, potem moramo reči, da je obračun našega kulturnega razvoja časten. In v tem razvoju nismo od skupne slovenske kulture le prejemali, temveč so se iz naše sredine, iz naših krajev povzpeli ljudje, ki so tudi sa mi ustvarjali in tako bogatili našo skupno slovensko kulturno dediščino. V tem skupnem narodovem duhovnem bogastvu je vtkan pomemben delež našega slovenskega obrobja. Ob praznovanju stoletnega jubileja nas mora pogled v preteklost navdajati s ponosom. Neprimf mo nepravilno bi bilo. da bi naše jubileje praznovali ie s pogledom v preteklost. V prihodnost, v nove »zarje* naj bo uprt ob tem naš pogled Sicer ne bi imelo smisla kakršno koli praznovanje Preteklost se mora nujno povezovati s prihodnostjo. Ali so ra to potrebne kake prognoze, kaka prerokovanja? Ne. ni ie v soncu, ni je v vetru, v krepkih dušah je u-soda. Torej poglejmo vase in na naš današnji položaj Pred našimi dedi in pradedi bi nas moralo biti sram, če bi bili malodušni. Oni so začeli praznih rok in okolica jim ni bila naklonjena. Tudi danes ni odnos večinskega naroda in odgovornih oblasti do našega narodnega in kulturnega obstoja še povsem prečiščen in pozitiven. Vendar bi bilo napačno ng videti razvo- ja, ki gre sicer zelo počasi — za nas kar prepočasi — v pravo smer enakopravnega sožitja med narodi. In končno, m to niti najvažnejše niti bistveno kar nam izpričuje prav zgodovina zadnjih sto let, kot smo omenili zgoraj. Vprašanje je treba postaviti drugače: Boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? je usodno vprašanje, ki nam ga je zastavil pesnik. Na to vprašanje moramo nujno jasno odgovoriti, če naj usmerimo naš korak v nadaljnji vzpon in žitje našega rodu. Nič ne bo pomagalo, če bomo resignirano obstali ob ugotovitvi, da je duhovno življenje na splošno, zlasti na zahodu, v globoki krizi. Svet je preplavila materialna, mehanična « kultura« (ki jo postavljam med naved-nice, ker je največkrat nekulturna in celo antikultuma). Ob duhovnem obubožanju sveta iščemo opravičila za našo resignacijo. Zares si sami ne moremo privoščiti nekega mesijanskega duhovnega preporoda, vendar moramc ugotoviti, da iščejo po celem svetu izhoda iz tega dekadentnega položaja. In med temi iskalci večjega vrednotenja duhovnih dobrin moramo biti v prvi vrsti, če nam je obstoj in razvoj našega naroda pri srcu. Če so se naši pradedje pred sto leti zavedli, da se bodo ohranili kot narod le z razvojem slovenske kulture in slovenskega jezika, potem se moramo tega še v večji meri zavedati mi, posebno ker se je spontani, nenasilni vpliv tujinstva ob velikem razvoju občil močno povečal. Naša narodnostna skupina dokazuje vsak dan s svojo kulturno tvornostjo, ki kljub tež- jim pogojem doprinaša k bogatenju slovenske kulture pomemben delež, da ima v sebi dovolj življenjske sile. Žal je precejšen del sile, ki leži v naših izobražencih zaradi njihove neaktivnosti neizrabljen. Pri aktivnih silah pa bi bila potrebna revizija, da se ugotovi ali je ta sila učinkovito in pravilno uporabljena na pravem mestu. Predvsem se te sile izživljajo v zelo ozkem krogu in ne vedno za reševanje problemov, ki so za nas bitne važnosti. Vprašanje našega obstoja ni vprašanje nekaj tisočev, temveč vsega našega ljudstva. Zato bi moralo iti delo naših izobražencev v širino. Pred sto leti je slovenski pisatelj Franc Cegnar predsedoval kar dvema »Kmečkima čitalnicama*, v Skednju in Rocolu, četudi ni bil v teh krajih domačin. Postavimo zopet v ospredje zanimanje za našega slovenskega, za malega človeka. Mislim, da je sicer prav, da branimo našo zemljo, toda prvo je vendarle človek. Zadnje čase pa je mnogo resolucij in nateLV nja okoli razlaščevanja zemlje in licitiranja cene za kvadratni meter, mnogo manj pa je skrbi ali je tisti človek, ki je danes še lastnik te zemlje, zakoreninjen, zavestno vključen v našo narodno in kulturno skupnost. In če se kulturno vzpenjamo, bi bilo prav, da ne pozabimo, da se mora vzpenjati celota. Zato bomo morali kot gorniki sestopiti za nekaj klinov nazaj, da pomagamo tudi šibkejšim kvišku. To bi moral biti upoštevanja vreden nauk jubilejnega praznovanja kmečkih čitalnic. DRAGO PAHOR važna je skrb za pravilno poslovanje in odnose med matično u-stanovo in članicami, za čim večji in pogostejši kontakt med matico, društvi in člani društev, skrb za razvoj in pomoč pevskim zborom in zborovskega naraščanja, tehnični servis za vsakovrstne usluge in podobno, kar pa ni moč naštevati zaradi o-menjenega prostora. Naravno je, da so zmogljivosti aparata SPZ omejene in da so potrebe in zahteve po boljši in popolnejši dejavnosti občutne, da so redni predmet pogovora in razprave na sejah tajništva in odbora. Ni pa upravičen očitek prenekaterega, ki ni poučen o obilnem delu SPZ, češ, da so dosežki nezadovoljivi. Zal prihajajo ti očitki pogosto od tistih, ki stoje dogajanju naše ljudske prosvete ob strani. Vsakdo ima na področju prosvete in prosvetnega skrbstva v domačem kraju in pri matični zvezi, obilo možnosti pomagati in izboljševati naše delo. Potrebna je le volja in nekoliko več smisla za uspehe skupnosti. ROBERT HLAVATY Dijakinje v narodnih nošah na šolski Prešernovi proslavi v Dolini V kratkem bo tajništvo Slovenske prosvetne zveze poročalo glavnemu odboru in zastopnikom včlanjenih društev v e-noletnem delu te naše osrednje ljudskoprosvetne in kulturne mno~ične ustanove. Seznanilo bo predsednika društev in pevskih zborov z nalogami SPZ in poročalo o prireditvah, ki jih bo organizirala v lastnem okviru in o prireditvah, ki jih imajo v programu posamezna društva v krajevnem merilu v letošnjem letu. Tem društvom bo SPZ nudila naravno vso tehnično organizacijsko pomoč. Znano je, da bo letos nekaj društev proslavilo 100-letnico ustanovitve čitalnice v domačem kraju, obletnice ustanovitve slovenske šole, obletnico ustanovitve Ciril-metodove šole pri Sv. Jakobu, obmejna srečanja na Bukovici in več drugih prireditev- Tajništvo bo seznanilo našo javnost in društva o programiranih koncertih naših pevskih zborov in morebitnih gostov iz matične domovine, predvsem pa o letošnji osrednji prireditvi in sicer o dnevu slovenske kulture v Doberdobu 29. junija 1968. SPZ bo tudi ocenila dve veliki prireditvi, ki jih je imela pred pomladjo in sicer Prešernovo proslavo in revijo pevskih zborov, ki so bile v Kulturnem domu v Trstu. Iz tega bežnega pregleda je jasno, kako je SPZ bila in je še polno zavzeta z organizacijskim delom in kako je doslej in kako bo v prihodnjih mesecih nudila vso pomoč in oporo posameznim član-cam pri izvajanju njih kulturnega programa, ki so si ga zastavile v tem letu. Sodim, da je to koristno zato, da imajo naša društva in naša javnost vrenled čez celotno ljudsko prosvetno in kulturno •PROSVETA* je po štirimesečnem presledku, ki je nastal zaradi bolezni urednika, ponovno med Vami in bo poslej tudi ponovno redno izhajala do običajnega poletnega premora. Poleg zaostalega prerleda za štiri mesece, so v tej številki objavljeni tudi nekateri prispevki, ki se sicer n-na šajo na že precej oddaljene dogodke, ki pa so zaradi svoje vsebine še vedno aktualni. Uredništvo vabi vse prosvetne delavce in pisce k sodelovanju, da bodo nae v RePnu i ™ ** ** i Pr p. n ne finim im ip. h itn r, KuL Pred časom sta »Slovenski klub» v Trstu in «Klub Simon Gregorčič* v Gorici priredila «Večer slovenske knjige ob izidu Jadranskega koledarja 1968» Na obeh večerih je bilo povedanih mnogo misli in pobud, da bi se še boli dvignil m razvil smisel za slovensko branje. Izven vsake razprave je dejstvo da je za nas branje ne le pot .. izobrazbi in kulturi, temveč tudi k poglabljanju poznavanja materinega jezika in tudi močan narodnoobrambni dejavnik. In če še pravimo da je slovensko etnično ozemlje kulturna enota ki ga ne morejo ovirati drž. vne meje. potem bi morala slovenska tiskana beseda biti med nami mnogo bolj razširjena. No. za slovensko knjigo lahko rečemo, da je zlasti po zaslugi «Tržaške knjigarne« zares že mnogo prodrla med nas. Ne moremo pa tega reč. za preriodični in revijalni tisk. Ta je širokim plastem našega ljudstva skoro nepoznan. Se največ se menda bere pri nas tednik «TT» ter revija »Tovariš*. pa sta tudi ti dve ediciji po številu razpečanih izvodov daleč, daleč za «Našo ženo*. Zakaj neki? «Naša žena* je prodrla med nas še takrat, ko jo Slovenska prosvetna zveza sporoča, da bo letošnja osrednja prireditev pod naslovom DAN SLOVENSKE KULTURE 29. junija v Doberdobu. je uvedla in organizirano razpečevala ženska organizacija, ženska organizacija je. žal, med nami zamrla, a «Naša žena* je ostala in naše žen-stvo sega še vedno po njej. To je najboljši dokaz, da je revija dobra in da svoje či-tateljice zadovoljuje. Tudi druge slovenske revije so vsaka na svojem področju vsebinsko na dostojni višini, četudi se ne morejo po svoji zunanji obliki, papirju in slikovnem gradivu meriti z raznimi italijanskimi tedniki, ki preplavljajo revijalni trg in je ta poplava s prav krepkim valom butnila tudi preko meje, kjer se je v izdatni meri razvija med pripadnike italijanske manjšine. Pa tudi mnogi naši sonarodnjaki, ki znajo italijanščino, segajo po tem čtivu. Seveda segamo tudi pri nas prav zaradi zunanjega videza in relativne cenenosti po teh revijah, četudi je marsikatera med njimi dvomljive vrednosti in bi bilo bolje, ne samo za nas, temveč tudi za naše sodržavljane italijanske narodnosti, da bi ie ne bilo. Primer «Naše žene* nas uči, da je potrebno organizirati spoznavanje periodičnega tiska. Prepričan: sem, da bi marsikdo^ ki bi spoznal to ali ono revijo, se zanjo tudi zainteresiral in jo naročil. Potrebno je le, da nam pride slovenski revijalni tisk pred oči in v naše roke. Naša društva prirejajo pogosto knjižne razstave. Ali ne W kazalo, da bi enkrat napravili nekoliko drugače. Priredimo enkrat razstavo slovenskega periodičnega tiska. Društvo, ki bi prvo sprejelo to pobudo, bo gotovo našlo vso oporo v Prosvetni zvezi, da bi se zamisel uresničila. Potem bo kar samo šlo! Le ■ačeti je treba! (M Ce nekaj peša ali odpove, polnem, da nekaj ni v redu. Pri društvenih knjižnicah se poraja vprašanje, ali so še potrebne ali ne več, ali pa ni dovolj zanimanja zanje, ker so nesodobne? Ko sem pred leti prevzela v oskrbo knjižnico našega prosv. društva in sem povabila k sodelovanju mladega študenta, sem mu zastavila vprašanje: Kakšna naj bo knjižnica? Odgovor je bil: Vse sprejmimo vanjo, od molitvenikov, do ne vem kakš ne knjige! Tako široka in obsežna je bdla njegova zamisel, žal seveda so teči .čne ovire, ki preprečujejo uresničenje društvene knjižnice takega obsega. Naj navedem ta.-LOj dve ojdri, in vcer prostor m sredstva, da dragih sploh ne omenjam Izražena misel pa priča o želji mladih po nekem obširnem znanju in poznanju, kar je nujno treba up-> števati. Oglejmo si nekoliko čitatelje. Začnimo z dijato. Dijaki niso posebno dobri čitatelji. Naj mi tega ne zamerijo, ker ne velja to kot očitek ampak kot ugotovitev iz vzrokov, ki jih tadi navajam. Dijak, ako se resno uči, ker so šolski programi zahtevni, je zavzet že z učenjem. Mnogi se dandanes izven šolskega programa uče tujih jezikov, ta ali oni je zavzet z glasbo, drugi s športom ali s čim drugim. Razen obveznega čitanja klasikov, jim za drugo nedostaja časa. Z zaposleno mladino, ako se ukvarja s športom ali delom po prosvetnih društvih, tudi ni mnogo bolje. Boljši čitatelji so starejše osebe, bodisi ženske ali moški, posebno upokojenci. Na vprašanje, po kakšnih knjigah vprašujejo čitatelji, odgovor ni enostaven. Prav vse zanimajo »bestsellerji«. Komaj je govor o kakšni izredni knjigi, že prično čitatelji po njej povpraševati. Prav tako imajo vsi radi romane. Vsaka problematika v tej obliki zadovolji večino čitateljev, kakor tudi zanimivo pisani življenjepisi ljudi, ki so se v življenju uveljavili. Med zelo čitane knjige lahko prištevamo tudi potopise iz tujih dežel. Izobražene ljudi zanima zgodovina, politika, socialna problematika. Tudi ljudje brez večje izobrazbe imajo svoje želje. Tem ugajajo preprosto spisane knjige, kjer je govor o navadnih ljudeh, njihovem življenju, delu, trpljenju in naporih po katerih nekaj dosežejo. Mladi ljudje o-bojega spola imajo radi dobro pisane ljubezenske romane. Starejše dame vprašujejo po sentimentalno pisanih romanih iz pretekle dobe, posebno po romanih Križanovske. Toda po ponovnem preči tanju knjige ostanejo redno razočarane. Časi so se pač menjali. Knjižničar je pogosto postavljen pred nelahke naloge. Cita-telji se mu predstavijo z raznimi zahtevami, kot npr.: «Dajte mi lepo knjigo!« «Ne dajaj mi tendenciomo pi- sanih stvari!« «Ne maram filozofiranja!« «Dajmi kaj lahkega, tako sem potreben razvedrila!« «Dajte mi same partizanske zgodbe!« Eden izmed teh čitateljev, ko je prečital Verganovo knjigo, je čutil potrebo poiskati pisatelja in mu osebno čestitati. Po njegovi zaslugi je šla knjiga skozi roke mnogih ljudi. Med našo učečo se mladino je kar precej takih, ki hočejo zajeti globje in ko ni nobenega zraven vprašajo: Ali imate Nietzsche ja, Marksa, Biblijo, celo Hitlerjev «Mein Kampf« jih zanima in še marsikaj drugega. Tedaj i-mam srečen občutek, da tudi ta generacija kot prejšnje išče odgovor na mnoga vprašanja. Seveda imamo tudi ljudi, ki s pomilovanjem gledajo na knjižno omaro in na promet okoli nje in te tudi zafrknejo: Kdo pa vse to čita, te ačakole«! To so zavidanja vredni ljudje, ki so se že prav vsega naučili in do smrti — blagor jim — prav ničesar več ne potrebujejo. Ravno izkustva s čitatelji. pa so vzrok, da verujem v novi vzpon knjižnic, ne sicer takih iz čitalniške dobe, ampak v izpopolnjene knijžnice nekdanjih ljudskih odrov, ki so poleg knjig leposlovne vsebine, vsebovale tudi že strokovno čtivo. Te knjižnice bi morale — v mejah možnosti — nujno ustrezati povpraševanju čitateljev. Mladina bi potrebovala tudi knjige iz tehnike v poljudno znanstveni obliki in tudi literaturo v tujih jezikih. Italijanske pisatelje bi bilo bolje imeti v originalu, kot v prevodih. Tako izoblikovane nove društvene knjiž-nioe bi opravljale neko res izobraževalno nalogo. p. k. Pevski zbor «VASILIJ MIRK« s Proseka-Kontovela priredi v soboto, 27. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT partizanskih umetnih in borbenih pesmi Dirigira: IGNACIJ OTA Sodelujejo: ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir OSKAR KJITDER — harmonika STANE STAREŠINIČ — član SG Vstopnina: 500 lir, dijaki 300 lir; rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigami. Prea neaavmm je bila t Kut-j turnem domu v Trstu revija slo-| venskih pevskih zborov s Trža-! škega in Goriškega. Za ljubitelje \ slovenske pesmi je bil ta dogo-! dek brez dvoma prava poslasti-; ca. Ob koncu prireditve je spre-j govoril predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavatg, ki je poudaril, da je število nastopajočih zborov in pevcev najboljši porok, da se bo med nami še naprej gojila slovenska pesem. Z radovednostjo smo preštevali posamezne zbore in ugotovili, da niso vsi ravno najbolj številni, nekateri so celo maloštevilni. Med te spada tudi zbor iz Repna, ki je nastal pred petimi leti in katerega bi radi po-bliže spoznali. Naj pripomnimo, da je ob ustanovitvi zbor štel dvakrat več pevcev, kot jih ima danes. Kaj je temu krivo? Eden glavnih vzrokov je vsekakor dejstvo, da v Repnu ni pevske tradicije in da se ta ustvari, je potrebno ogromnega truda, požrtvovalnosti in predvsem vztrajnosti. Kdor tega ne zmore, omaga m jjade. In tako se zbor krči, kljub temu, da je vas dovolj velika za močan pevski zbor. Znano je, da maloštevilnost pogosto vodi k razpustu društev. Da ne bi prišlo do takega pojava tudi v Repnu, je potrebno odgovorno zadržanje vseh vaščanov, zlasti pa tistih staršev, ki imajo doraščajoče fante. Zavest, da je gojitev slovenske pesmi plemeniti značaj mladega človeka, bi morala biti vsakomur v spodbudo. Tega se moramo zavedati predvsem v tem trenutku, ko je zbor z vztrajnim delom dosegel že zavidljivo raven in dobiva laskava priznanja. (Poznavalec razmer) Osem žensk»na Proseku-Kontovelu Dramski odsek p.d. Prosek-Kon-tovel je skupina, ki se, poleg dramskega odra p.d. Ivan Cankar, naj aktivneje ukvarja z gledališčem. To potrjujejo številne uprizoritve proseško - kontovel-skega dramskega odseka, saj jih je bilo v zadnjih osmih letih kar enaindvajset. Za naše razmere je to že mnogo, zlasti če pomislimo na pogoje in zmožnosti naših amaterskih odrov, ki prav gotovo niso najbolj bleste či. Zaradi specifično lokalnih interesov in seveda dolžnosti društva pred domačim občinstvom, je skupina morala sed skoraj vedno po slovenskem tradicionalnem ljudskem repertoarju, to se pravi po avtorjih, kot so Koma-nova, Finžgar, Golar in Linhart. Letos pa so proseško - kontovel-ski amaterji napravili dokaj drzen korak, čeprav je njihova izbira padla na karakterno komedijo., a kriminalno komedijo. Torej na pravo kriminalko s številnimi za-pletljaji, lažnim pričevanjem in medsebojnim obtoževanjem. Na- Krajevne zgodovine prosvetnega dela Neposredno pred božičnimi prazniki, 20. decembra so se zbrali novoimenovani društveni referenti za zgodovino in etnografijo na svoj prvi delovni sestanek. Zastopano je balo štirinajst društev s Tržaškega, ker ie namen zveze, da skliče za referente na Goriškem poseben sestanek. žal je manjkalo na sestanku zastopstvo nekaterih sicer aktivnih društev. Nekatera društva pa so poslala na posvet poleg referenta še predsednika oziroma tajnika. Vsekakor je bilo to pravilno. Ker se tovrstno delo uvaja v naša društva kot povsem nova aktivnost, obstaja določena nevarnost, da se odbori društva premalo zainteresirajo in da ostanejo referenti preveč osamljeni. V uvodu sestanka je bil prav zato pojasnjen položaj, ki naj ga ima imenovani referent v odboru, v kolikor ni izbran izmed izvoljenih odbornikov. Tudi od organizacijske strukture referatov ali kasnejših odsekov za visi uspešnost zastavljenega dela. Dela namreč ne manjka. Vsem referentom je bala razdeljena ciklostilirana brošuri ca »Naloge referentov za zgodovino in narodopisje v prosvet- nih društvih«, ki na desetih straneh podaja razčlenjeno vsa navodila za raziskovanje zgodovine in narodopisja v kraju in za ustrezno zbiranje muzejskih predmetov. Začrtam program je seveda dolgoročen, zato je v razpravi balo govora predvsem o tistem delu navodil, ki govore o krajevni zgodovini prosvetnega dela. Prav to poglavje je v o-spredju zaradi naloge, ki so si jo zastavila društva, da zberejo gradivo za izdajo Prosvetnega almanaha, ki bo moral iziti še letos. živahna razprava, v katero so posegali vsi navzoči je pokazala, da je za tovrstno delo precejšnje zanimanje. Posebno razveseljivo pa je bik) sporočilo kriškega re ferenta, da je pritegnil k delu tn dijake, s čimer je dejansko na stal v kriškem društvu že odsek Sestanek je na vse navzoče na pravil vtis. da smo začeli dobro In še sodba zvezinega predsed mika dr. Roberta Hlavatyja: »De lo, kakor srno ga prikazati in pojasnili na sestanku, je zares mikavno«. Da bi le mnoge zamikalo, pa je uspeh tu! D. P. slov: Osem žensk. Osem morebitnih zločink torej, s tipičnimi ženskimi intrigami, omedlevicami, kriki in lasanji. Osnovne sestavine, ki jih Thomas uporablja v delu, so tipične za kriminalko. A ta hudomušni avtor podvrže vse nenadne zaplete, obrate, celo osnovni dramski dogodek in razplet, skratka vse dejanje tega svojega dela, muhavosti in svojkosti značajev dramskih o seb. S tem pa vzbuja obilico komičnih učinkov in presenečenj ter posmeh in veselo vzdušje. To so značilne komedijske sestavine,, kajti kadar izvira dejanje, zaplet, obrat in razplet iz značajev o-seb, imamo opravka z izrazito karakterno komedijo. In kriminalka «Osem žensk« je tudi karakterna komedija. To so pa tudi elementi, ki skoraj najbolje u-strezajo amaterskim odrom, saj nudijo igralcu obilo sprostitvenih možnosti. Delo nima nobenih literarnih odnosno umetniških ambicij. Avtor tudi ni satirik, ki bi preko svoje kriminalke napadal določeno družbo, korum-piranost ati kaj drugega. Gre mu predvsem za sproščen smeh, za tipično «detektivsko» napetost, skratka za prijetno zabavo ob kolikor toliko solidnem tekstu, ki ima seveda tudi svoje pomanjkljivosti, vsaj kar se tiče stopnjevanja dramskega dejanja in «poceni» pridobljenih komičnih učinkov. A kar se mi zdi pomembno, je to, da so se tudi proseško - kontovelski amaterji postaviti vštric z novim duhom, k: v zadnjem času preveva zahteve naših (na žalost ne domačih) a-materskih odrov. Izjema je le in v mislih imam predvsem lansko uprizoritev drame »Kocke v kocki«, še zlasti pa letošnjo Moj ubogi Marati) v izvedbi dramskega odra p.d. Ivan Cankar. To je vsekakor zelo veliko in na tem bo treba odslej graditi. Nedvomno je, da Je delo zahtevalo, če upoštevamo dosedanja izkustva proseško - kontovelskih igralcev na gledališkem področju, precejšen napor. Kriminalna komedija «Osem žensk« zahteva silno tekoč tempo in vzdušje, ki niha med karakterno komiko in napetim nizanjem dogodkov. To je včasih že za poklicne igralce precejšen napor, za amaterje pa seveda toliko večji. Zdi se, da je bilo neko osnovno vzdušje izraženo, sicer ne vedno — zlasti na koncu zadnjega dejanja, ko je pravzaprav katastrofa mogoče malce preveč komično učinkovala — vendar pa v tolikšni meri, da zanimanje občinstva ni popustilo skoraj niti za trenutek.' To je pa spet odlika, na katero so igralke lahko zares ponosne. Jasno je, da je bilo nekaj pomanjkljivosti, predvsem v tempu in vzdušju kot takem, ki ga je treba v tovrstni zvrsti gledališke igre ustvariti s sleherno besedo in sleherno kretnjo. Tudi jezikovno je bil tekst precej šibak, izgovorjava igralk pa včasih odprta na napačne poudarke in napačno izgovorjavo samoglasnikov, a vemo, da trema in nervoza pred prvim, za mnoge krstnim nastopom, povzročata nejasno izgovorjavo in slabo dikcijo. To so pa tudi napake vsakega amaterskega odra. Vse pa so bile še dovolj sproščene in igralsko dognane, čeprav se je nekaterim poznalo, da so že kdaj nastopale, drugim pa, da je bil to njihov krstni nastop. Zaradi izredne sproščenosti in resnične igralske nadarjenosti bi v prvi vrsti omenil Sonjo Verša, ki je ustvarila izredno subtilno, dekliško naivno in spet boleče zresnjeno podobo. Prisrčno in dognano podobo lepe ženske je podala Vanda Husu, bolesten, histeričen a istočasno komičen tik je dala vlogi Avguštine igralka Zvonka Guštin. Prijetno, čeprav z razumljivimi pomanjkljivostmi, so zaigrale Vera Štoka, Marina Cibic, Neda Cijak, Nadja Štoka in Marija Nabergoj. Delo je režirgl Stane Razstre-sen, ki vodi proseško - kontovel-sko skupino že celih sedem let. Dela se je lotil z veliko resnostjo in ljubeznijo. Zaradi različnih igralskih zmožnosti, ni mogel doseči pri vseh zaželenih podob V dobri meri pa mu je uspelo ustvariti med mladimi igralkami smisel za homogeno igro. Posamezne tike je režijsko dobro karakteriziral, čeprav bi bilo želeti večje preciznosti v mizansce-ni in pri kretnjah v določenih situacijah. Vsekakor pa je uspešno pogodil tisto vseskozi napeto o-zračje, torej bistveni element te uprizoritve. Scena Marjana Pertota je bila enostavna, ni bila natočena z nepotrebnimi predmeti (kar se pogosto dogaja pri uprizoritvah naših amaterskih odrov, ko natrosijo na oder vse, kar jim pride pod roko), zelo posrečeno izkoristila po je vse skromne možnosti, ki jih nudi tako majhen oder, kakršen je proseški. Sepe-talka je bila Vesela Starc. Navedene pomanjkljivosti so spričo mlade rasti proseško -kontovelskega igralskega ansambla nepomembne in skoraj malenkostne, pozitivne lastnosti pa tolikšne, da z optimistični nji občutki pričakujemo prihodnjih premier tega našega amaterskega ansambla. •A '8 j r Kulturno-prosvetni pregled za december januar, februar in marec December 1. P.d. «France Prešeren« v Bo-ljuncu odpre svojo društveno knjižnico. 2 Pevski zbor «Jakobus Gallus« priredi koncert v Finžgarje-vem domu na Opčinah. 3. Miklavževanje v P.d. «Igor Gruden* v Nabrežini s kulturnim programom. 3. SG uprizori v Kulturnem domu premiero mladinske igre «Pepeika» 3. P.d. Prosek-Kontovel priredi v društvenih prostorih razstavo slovenske knjige. 3. Glasbena matica priredi v prosvetni dvorani v Gorici koncert orkestra GM s solisti. 3. Na Opčinah priredi Tržaška knjigama v Prosvetni dvorani razstavo slovenske knjige. 3 Orkester GM in solisti nasto pijo v Novi Gorici. 3. Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu priredi v Mari ji- - nem domu v Rojanu Revijo pevskih zborov. 3. v Katoliškem domu v Gorici skioptično predavanje o romanju v Fatimo in Lourd. 3. v Katoliškem domu v Gorici miklavževanje s prizori v izvedbi šolskih otrok. 3. V Finžgarjevem domu na Opčinah miklavževanje z uprizo ritvijo priložnostne igre. 4 SG ponovi v Kulturnem domu mladinsko igro »Pepelka« 5. V galeriji Kulturnega doma otvoritev jubilejne razstave Roberta Hlavatyja z jubilejno slovesnostjo ob slikarjevi 70-letnici. Sodelujeta zbora »Slovenec« iz Boršta in «Kras» z Dola - Poljan. 5. SG ponovi v Kulturnem domu mladinsko igro »Pepelka«. 5. P.d. »Slavko Škamperle« priredi miklavževanje za šolske otroke s kratkim programom. 6. V Tržaški knjigami se začenja sejem slovenske knjige. 6. P.d. »Prosek-Kontovel« priredi miklavževanje za šolske otroke s programom. 6. P.d. «Ivan Cankar« priredi miklavževanje za šolske otroke s programom. 7. KASTA priredi miklavževanje v Kulturnem domu s programom orkestra »Pleiades« 8. SG ponovi v Kulturnem domu mladinsko igro »Pepelka«. 8. Pevski zbor »Seghizzin v Gorici izvaja slovenske pesmi. 8. V krožku Stella Mattuttina v Gorici podelitev nagrade slikarju Klavdiju Palčiču v okviru razstave slik tretjega deželnega mladinskega tekmovanja. 8. Šolski otroci v Doberdobu nastopijo s kulturnim progra mom ob otvoritvi novega šol skega poslopja. 9. SG ponovi v Kulturnem domu mladinsko igro »Pepelka« 9. Pesnik Vinko Beličič objavi novo pesniško zbirko «Gmaj na« v založbi Mladike. 10. SG uprizori v Prosvetni dvorani v Gorici Brnčičevo dramo »Med štirimi stenami«. 10. Goriški slikar Demetrij Cej zaključi razstavo v goriški kavami «Teatro» 12. SG ponovi v Kulturnem domu mladinske gro «Pepelka». 12. P.d. v Skednja in Glasbena matica priredita v škedenjski kinodvorani spominski večer Ivana Grbca s sodelovanjem mladinskega zbora «Kraski slavček«, zbora »Jacobus Gallus«, sopranistke Ljube Ber ce-Košuta ter pianista Ermi nia Ambrozeta. 12. V Slovenskem klubu prikaže prof. Saksida film »Kaj res tako majhne stvari« s sodelovanjem prof. Pahorja in članice SG Mire Sardočeve. 13. SG ponovi v Kulturnem domu mladinsko igro »Pepelka«. 13. V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavateljsko-glasbeni večer prof. Alenke Saksida iz Nove Gorice o temi »Slovenski madrigalisti«. 14. SG ponovi v Kulturnem domu mladinsko igro »Pepelka«. 14. Občni zbor P.d. »Oton Zu- pančič« v štandrežu. 14 Slovenska zbora iz Gorice «A. Bratož« m «Mirko Filej« ter folklorna skupina ((Olimpija« iz Gorice nastopijo na mednarodnem folklornem večeru v Gradiški. 14. Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi v Gregorčičevi dvorani proslavo svoje 20-letnice z razstavo slovenske šolske knjige od začetkov do leta 1966. 14. P.d. »France Prešeren« v Bo-ljuncu priredi predavanje dr. Majde Samsa o zdravstvu. 15. V Kulturnem domu predavanje Egona Prinčiča o temi «Koper in njegove perspektive po otvoritvi železnice«. 15. SPD priredi v Gregorčičevi dvorani predavanje prof. Vra-berja »Cvetje in podobe z Julijskih Alp«. 15. P.d. «Ivan Cankar« priredi Cankarjevo proslavo z nastopom društvene dramske skupine, filmom in govorom. 15. SG gostuje v Kopru s Piran-dellovo igro «Saj ni zares«. 16. Glasbena matica priredi v Kulturnem domu koncert srednje glasbene šole «Ivan Mate-tič Ronjgov« z Reke. 16. SG gostuje v Piranu s Piran-dellovo igro »Saj ni zares«. 17. SG ponovi v Kulturnem domu mladinsko igro «Pepelka». 17. P.d. «Igo Gruden« v Nabrežini priredi kulturni večer «Igo Gruden in naša obala« s sodelovanjem pevskega zbora «Fantje izpod grmade«. 17. SG uprizori v kinodvorani y Bazovici burko Jaka Štoke «Anarhist». 19. V Slovenskem klubu »Večer slovenske knjige ob izidu »Jadranskega koledarja« s sode lov anjem predstavnikov Pre šemove družbe, Mohorjeve družbe. Mladinske knjige in ZTT. 19. P.d. »Igo Gruden« v Nabrežini priredi recitacijski večer prvaka ljubljanske Drame Staneta Severja. 20. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici večer slovenske knjige ob izidu Jadranskega koledarja- 21. P.d. »Slavko Škamperle« priredi predavanje M. Magajne »London in njegove zanimivosti«. 21. V palači Costanzi otvoritev slikarske razstave jugoslovanskih umetnikov. 22. Ljubljanska televizija prenaša koncert orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Oskarja Kjudra z nastopom violinista Žarka Hrvatiča. 23. V občinski galeriji v Trstu o-tvoritev božične razstave s sodelovanjem Avgusta Černigoja. 23. Goriški slikar Demetrij Cej odpre razstavo v goriški »Pro Loco«. 25. Ljubljanska Drama uprizori v Kulturnem domu komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. 26. Zbor »Kras« z Dola-Poljau nastopi s celovečernim koncertom v Vipavi. 26. Ljubljanska Drama uprizori v Kulturnem domu komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. 27. V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavanje Rudija Ho-ena o »Slovenskih gorah«. 27. Ljubljanska Drama uprizori v Kulturnem domu komedijo «Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Januar 2. V Ul. Donizetti razgovor društva slovenskih izobražencev o družinski problematiki. 3. V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavanje Maria Magajne »London in njegove zanimivosti. 5. V zadružni dvorani v Brdu (Beneška Slovenija) «Dan e- migranta« z udeležbo Birkiče-vih »Beneških fantov«. 6. V Kulturnem domu v Trstu v priredbi SPZ folklorni popoldan 50-članskega mešanega zbora ((Mladost« in folklorne skupine «študent» z Reke. 6. V P. d. «Ivan Trinko« v Čedadu tradicionalni «Dan emigranta« s sodelovanjem Bir-tičevega ansambla »Beneški fantje«. 6. Na Opčinah večer na čast dr. Roberta Hlavatyja ob njegovi 70-letnici. 6. V Marijinem domu v Rojanu božična igra s petjem ((Mesija« s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora. 6. V župnijski dvorani v štandrežu igra v dveh dejanjih «Ivica in oče«. 7. V Ljudskem domu v Križu gostovanje zbora »Mladost« in folklorne skupine «študent» z Reke. 7. SG nastopi kot gost P. d. »Ivan Trinko« iz Čedada v župnijski dvorani v šentpetru ob Nadiži z burko «Anarhist». Sodeluje tudi zbor iz štoblan-ka (Beneška Slovenija). 7. Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu priredi v cerkvi sv. Antona Novega Koncert božičnih pesmi. 7. Birtičevi »Beneški fantje« igrajo v župnijski dvorani v štandrežu in v Katoliškem domu v Gorici. 9. V Slovenskem klubu predavanje Toneta Fornezzija »Z mopedom na Groenlandijo«. 10. V občinski galeriji v Trstu otvoritev razstave Roberta Hlavatyja. 10. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje B. Maru šiča iz Nove Gorice o stoletnici narodnostnega preporoda na Primorskem. 12. SG uprizori v Kulturnem domu premiero komedije Oscar-ja Wildeja »Kako važno je biti resen«. 12. SKPD «Fr. B. Sedej« iz šte-verjana priredi na Križišču kulturni večer posvečen nad škofu Sedeju, s predavanjem dr. R. Bednarika. 13. SG ponovi v Kulturnem domu komedijo »Kako važno je biti resen«. 14. Glasbena matica priredi v Kulturnem domu v Trstu koncert orkestra GM pod vodstvom Oskarja Kjudra in s sodelovanjem pianista Acija Bertonclja. 14. V Katoliškem domu v Gorici recital Branke Verdoniko-ve «Gospa Judit«. 14. V župnijski dvorani v štandrežu zabavni večer z dvema žaloigrama pevskim zborom in moderno glasbo. 15. Na radiu Trst A večer skladb Ivana Grbca z nastopom sopranistke Ljube Berce-Košu-ta m pianista Gabriela Pisani ja. 15. SG uprizori v Katoliškem domu v Gorici mladinsko igro »Pepelka«. 16. V Slovenskem klubu preda- vanje Igorja Tute «Naša manjšina in njena mladina«. 16. V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici otvoritev razstave Jožeta Ceja. 17. SG ponovi v Kulturnem domu komedijo «Kako važno je biti resen«. 17. P. d. «Slovenec» iz Boršta priredi v dvorani šolskih sester zabavni večer s petjem, prizori in folklornimi plesi. 17. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje dr. Petra Sancina o odnosih goriške občine do vprašanj slovenske manjšine. 18. V muzeju Revoltella otvoritev razstave grafik Lojzeta Spacala 1937-1967. 18. SG ponovi v Kulturnem domu komedijo «Kako važno je biti resen«. 18. P. d. «Igo Gruden« priredi predavanje Maria Magajne »London in njegove zanimivosti« 18. V Katoliškem domu v Gorici predavanje Toneta Sazono-va ((Od Mont Blanca do Mat- terhoma«. 19. SPD priredi v Kulturnem domu predavanje dr. Mihe Potočnika, Sandija Blažine m Barbke Lipovšek — SčeUnin o temi »Jugoslovani v Pamirju — Pik Lenin« (7135 m). 20. P. d. »Slovenec« v Borštu ponovi zabavni večer v dvorani šolskih sester. 20. SG uprizori v Kulturnem domu mladinsko igro «Pepelka». 20. Koordinacijski odbor p. d. «Albert Sirk« in «Vesna« v Križu imata v Ljudskem domu združitveni občni zbor. 20. V Ljubljani diskusijsko srečanje urednikov tržaške revije »Most« in ljubljanskih «Naših razgledov«. 20. V Dijaškem domu v Trstu proslava 70-letnice Tončke Čokove s sodelovanjem zbora «Vasilij Mirk«. 12. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo »Kako važno je biti resen«. 21. Pevski zbor «Kras» z Dola-Poljan gostuje v Beneški Sloveniji v vaseh Kraj pod Kolovratom in Kras. 21. V župnijski dvorani Sv. Vincencija slovenska ekumenska prireditev z nastopom ekumenskega okteta, prikazom bizantinskih ikon, recitacijami itd. 21. Marijina družba v Trstu, Ul. Risorta priredi igro Franca Marija «Premagana«. 21. V Marijinem domu v Rojanu predavanje s filmom »O misijonskem delovanju v Braziliji«. 22. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo »Kako važno je biti resen«. 23. SPZ priredi v Kulturnem domu koncert mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu. 23. V Slovenskem klubu predavanja Branka Marušiča »O stoletnici slovenskega narodnega preporoda«. 23. SG gostuje v Piranu s komedijo »Kako važno je biti resen«. 24. SPZ priredi v prosvetni dvorani v Gorici koncert mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu 24. KASTA priredi v Kulturnem domu predavanje prof Borisa Mašere »Ustroj in delovanje dežele Furlanije-Julijske krajine«. 24. V klubu »Simon Gregorčič« večer o slovenski knjigi in njenem širjenju med zamejskimi Slovenci ter o bodočem delovanju kluba. 24. SG gostuje v Kopru s komedijo ((Kako važno je biti resen«. 24. V dvorani «Simon Gregorčič« v Trstu začetek seminarja za otroške vrtnarice. 24. Pedagoški odses sindikata slovenske šole priredi pedagoški predavanji prof. Marije Lipu-žič in prof. Alenke Eržen iz Ljubljane. 25. Ljubljanska televizija prenaša nastop pevskega zbora »Vasilij Mirk« s Proseka-Konto-vela. 25. Redni občni zbor pevskega zbora «Jaeobus Gallus«. 25. SG gostuje v Postojni s komedijo »Kako važno je biti resen«. 25. SPDT priredi okroglo mizo o pomenu in razvoju zimskih športov v zamejstvu. 25. S KAD v Gorici priredi predavanje dr. Maksa šaha »Politični, kulturni in narodna položaj Slovencev med svetovnima vojnama«. 27. Dramska skupina P. d. «Ivan Cankar« uprizori dramo »Moj ubogi Marata. 27. Pevski zbor P. d. «Oton Župančič« iz Stan dreza priredi zabavni večer s programom. 28. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo »Kako važno je biti resen«. 28. Marijina družba v Trstu (Ul. Risorta) uprizori igro »Premagana«. 29. P. d. »Igo Gruden« v Nabrežini priredi predavanje Borisa Pahorja «Slovenska etnična skupnost včeraj in danes«. 30. Dramska skupina P. d. »Ivan Cankar« ponovi dramo »Moj ubogi Marat«. 30. Pedagoški odsek sindikata slovenske šole priredi v Kulturnem domu predavanje prof. Beličiča »Popravljanje slovenskih pismenih izdelkov iz praktičnega in pedagoškega vidika«. 30. V Slovenskem klubu predavanje Rudija Hoena »O naših planinah«. 30. V Katoliškem domu v Gorici začetek dramske šole pod vodstvom Aleksi j a Pregarca. 31. Glasbena matica priredi v Kulturnem domu solistični koncert ljubljanskih umetnikov. 31. V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predava Boris Pahor o svoji knjigi »Nekropola«, Savina Remec pa bere odlomke iz knjige. Februar 1. SG uprizori v Katoliškem domu v Gorici komedijo «Kako važno je biti resen«. 1. V galeriji »Pro Loco« v Gorici otvoritev razstave Jožeta Ceja. 2. SG uprizori v Novi Gorici komedijo »Kako važno je biti resen«. 3. Združena zbora P.d. »Briški grič« in katoliškega društva v Steverjanu pojeta pri pogrebu župnika Sedeja v Šte-verjanu. 4. SPZ priredi v Kulturnem domu Prešernovo proslavo s sodelovanjem SG, GM, zbora »Slavec« iz Ricmanj in »Jakobu* Gallus«. 4. V mali dvorani Kulturnega doma občni zbor sindikata slovenske šole. 4. V Katoliškem domu v Gorici (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) kulturni večer z nastopom dramske skupine prosvetnega društva iz Standreža in glasbenimi točkami. 6. SG uprizori v Skednju burko J. Stoke «Anarhist». 6 V Slovenskem klubu predavanje dr. Rafka Dolharja o temi «na mejah sodobne mediane*. 7. Član SG Jožko Lukeš prejme v Ljubljani nagrado iz Prešernovega sklada za vlogo gospoda Baranca v Pirandel-lovi komediji «Saj ni zares*. 7. P.d. »France Prešeren* v Boljuncu priredi Prešernovo proslavo z nastopom šolskih otrok in domačega zbora. 8. V Kulturnem domu Prešernova proslava za dijake in profesorje višjih srednjih šol v Trstu. 8. V Katoliškem domu v Gorici predavanje prof. dr. Antona Kacina o temi »Kulturni in gospodarski položaj goriških m tržaških Slovencev med obema vojnama*. 9. Ljubljanska televizija prenaša oddajo posvečeno Glasbeni matici v Trstu. 9. SG uprizori v društvu «A. Sirk* v Križu burko »Anarhist* 9. Na slovenski šoli »Srečko Kosovel* na Opčinah predaja slovenskih knjig za šolsko knjižnico. 10. Prvi nastop Studia SG v Kulturnem domu z dramatizacijo »Rusi most*. 10. Nižja srednja šola »Simon Gregorčič* v Dolini priredi Prešernovo proslavo. 10. V Dijaškem domu v Gorici Prešernova proslava s podelitvijo knjig najboljšim gojencem 11. SPZ priredi v prosvetni dvorani v Gorici Prešernovo proslavo s sodelovanjem pevskih zborov «Kras», »Oton Župančič*, »Jezero* in »Srečko Kosovel* ter članov GM ln SG. 11. Studio SG ponovi v Kulturnem domu «Rusi most*. 11. V Prosvetnem domu na Opčinah Prešernova proslava. 12. Izide Trinkov koledar za beneške Slovence za leto 1968. 13. Slovenski klub priredi v kino dvorani v Skednju večer Lojzeta Spacala ob 30-letnici njegove umetniške ustvarjalnosti z govorom prof. Frana Stelčta in predvajanjem filma Jožeta Babiča »Barve spomina*. 13. V P.d. »Slavec* v Ricmanjih razgovor za poživitev prosvetnega dela. 13. V Podgori predavanje dr. Rada Bednarika o življenju nadškofa Sedeja. 14. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici predavanje dr. Rafka Dolharja »Na mejah sodobne medicine*. 14. SG gostuje v Ilirski Bistrici s Pirandellovo komedijo »Saj ni zares*. 15. P.d. »Slavko Škamperle* priredi na stadionu »Prvi maj* predavanje Franca Habeta o temi »S fotokamero po Romuniji*. 15. SG gostuje v Komnu s Pirandellovo komedijo »Saj ni zares*. 15. V mali dvorani Katoliškega doma v Gorici občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem. 16. P.d. Prosek-Kontovel priredi Prešernovo proslavo v kinu »Ana* na Kontovelu z nastopom zbora »Vasilij Mirk*, proseške godbe in šolskih otrok. 16. Reoentaborska mladina priredi v Velikem Repnu Prešernovo proslavo s sodelovanjem domačega zbora. 17. Studio SG gostuje v Piranu z dramatizacijo »Rusi most*. 17. P.d. »Valentin Vodnik* v Dolini priredi Prešernovo proslavo s sodelovanje društvenega zbora, Daria in Darka, člana SG Jožka Lukeša in instrumentalnega tria. 17. Goriški slikar Demetrij Cej prejme zlato kolajno ob otvoritvi razstave sindikalne zve- ve CGIL v «Lo Squero» v Miljah. 17. SKPD «F. B. Sedej* iz Šte-verjana priredi na Križišču kulturni večer o Julesu Vernu. 18. P.d. »Vesna* priredi v Ljudskem domu v Križu Prešernovo proslavo s sodelovanjem zborov »Vasilij Mirk*, »Rdeča zvezda* iz Saleža in »Vesna* iz Križa ter članov SG. 18. V kinodvorani v Bazovici Prešernova proslava z nastopom otroškega zbora, zbora p.d. »Lipa*, mešanega cerkvenega zbora in recitatorjev. 18. SG uprizori v Katoliškem domu v Gorici komedijo »Kako važno je biti resen*. 18. V župnijski kinodvorani v Dl. Ananian ob otvoritvi mladinskega sedeža baletni nastop, zborovsko petje, veseloigra »Sokratov god* in orkester GM. 18. V Doberdobu večer o katoliškem tisku s sodelovanjem zbora »Fantje izpod Grmade* in dvema burkama. 20. V Slovenskem klubu predavanje kateheta Vil jama Žerjala o temi »Novi aspekti pokoncilske cerkve*. 20. SG uprizori v Kulturnem domu komedijo »Kako važno je biti resen*. 20. SKPD »Jože Abramv* iz Pev-me priredi kulturni večer s predavanjem J. Juraka o temi »Smisel našega življenja*. 21. SG uprizori v župnijski dvorani »Tabor* v Dolini burko »Anarhist*. 21. V galeriji Rossoni otvoritev razstave Roberta Faganela. 22. Studio SG uprizori v Kulturnem domu «Rusi most*. 22. Dramski oder P.d »Ivan Cankar* gostuje v Finžgarjevem domu na Opčinah z igro »Moj ugobi Marat*. 22. SG uprizori v Kulturnem domu na čast Jožku Lukešu Pirandellijevo komedijo »Saj ni zares*. 22. Goriški slikar Jože Cej razstavlja v Gradiški. 22. S KAD v Gorici priredi v mali dvorani Katoliškega doma predavanje dr. R. Bednarika o temi »Politično zadržanje goriških in tržaških Slovencev pod fašistično dirktaturo. 22. Goriški odbor Mohorjeve družbe razpiše natečaj za izvirno slovensko povest. 25. V prosvetni dvorani v Doberdobu Prešernova proslava s sodelovanjem cerkvenega mešanega zbora »Hrast* in moškega zbora P.d. »Jezero* ter recitacijama Jožka Lukeša. 25. Zveza Slovenske katoliške prosvete priredi v Katoliškem domu v Gorici pustno prireditev z nastopom raznih kulturnih skupin. 25. Marijina družba v Dl. Risor-ta uprizori veseloigro »Jurčka*. 25. V Mariiinem domu v Rojanu unrizorijo šaloigro »Od vet ni ca*. 25. V farni dvorani v Podgori uprizoritev šaloigre »Dštel se je*. 26 V Dl. Donizetti priredi društvo slovenskih izobražencev preda"«"'* dr Antona Kacina »Položaj primoskih, zlasti goriških Slovencev, v dobi fašistične strahovlade*. 26. Organist Hubert Bergant iz Nove Gorice izvaja koncert Bachovih skladb v dvorani glasbenega liceja v Vidmu. 27. Birtičev ansambel «Benški fantje* igra na pustni prireditvi v p.d. «Ivan Trinko* v Čedadu. 29. SG uprizori v Kulturnem domu mladinsko igro «Pepelka». Marec 1. SG uprizori v Kulturnem domu mladinsko igro »Pepelka* 1. Studio SG gostuje v PD «Ivan Cankar* z »Rušim mostom*. 1. V klubu «Simon Gregorčič* v Gorici okrogla miza o temi: »Vloga in pomen slovenskega časopisja v zamejstvu*. 1. V galeriji «Pro Locco* v Gorici otvoritev razstave Rober ta Faganela. 2. Občni zbor PD »Slavec* v Ric man jih. 2. V okviru razstave avstrijske arhitekture v palači Costanz: posmrtna razstava del slovenskega arhitekta Josipa Plečnika. 3. Zveza Slovenske katoliške pro svete priredi v Katoliškem domu v Gorici celovečerni koncert z nastopom furlanskega zbora iz Gradiške, folklorne skupine iz Kaprive in nastopom moškega zbora »Mirko File j*. 3. Studio SG uprizori v Prosvetni dvorani v Gorici »Rus: most*. 3. PD »France Prešeren* iz Bo 1 j unča priredi v kinodvorani kulturni večer s sodelovanjem zbora PD »Slavec* iz Ric-manj, gojencev baletne šole Slovenskega dijaškega doma, članov SG in mešanega zbora PD »France Prešeren*. 3. Glasbena matica priredi v Kulturnem domu v Trstu nastop baletnega ansambla ZG BI iz Ljubljane s pravljičnim baletom »Hrestač*. 3. PD «Igo Gruden* priredi v dvorani v Nabrežini »Prešernov praznik* s sodelovanjem otroškega zbora »Kraški Slav-ček», zbora »Jacobus Gallus* in recitatorjev SG. 3. Studio SG uprizori v Prosvetni dvorani v Gorici »Rus: most*. 4. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici posvetovanje predstavnikov prosvetnih društev na Goriškem. 4. V PD Skedenj širši sestanek z razpravo o pripravah na proslave stoletnice Skedenj-ske čitalnice. 5. V Slovenskem klubu predavanje dr. Aljoše Volčiča o temi: «Mladina včeraj, danes jutri*. 5. Glasbena matica priredi v šolski dvorani I. interni nastop gojencev glasbene šole. 5. V Tolminu sestanek predstavnikov SZGL in PD «Ivan Trin ko* z razpravo o programu kulturno - prosvetnega sodelo vanja med Tolminsko in Beneško Slovenijo. 6. Glasbena matica priredi v šolski dvorani II. interni nastop glasbene šole. 8. SAK Jadran priredi v Kulturnem domu debato o položaju na univerzah. 9. šentjakobsko gledališče iz Ljubljane uprizori v Finžgar jevem domu na Opčinah Medvedovo igro »Rendez-vous*. 9. PD «Slavko Škamperle* priredi Prešernovo proslavo s so delovanjem zbora «Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela ui domačih recitatorjev. 9. V galeriji «Stella Mattutinai. v Gorici otvoritev likovne razstave treh umetnikov :z Gornjega Posočja (Branko Lazar, Pavel Medvešček, Miloš Volarič). 9. V PD «Ivan Cankar* prosla va 8. marca z udeležbo mla dih harmonikarjev in društve nih recitatorjev. 9. Na proslavi 8 marca v Veli kem Repnu sodeluje moški zbor »Repen*. 10. šentjakobsko gledališče iz Ljubljane uprizori v Marijinem domu v Rojanu in v kinodvorani v Bazovici Medve dovo igro »Rendez-vous*. 10 V Prosvetni dvorani v Gorici proslava 8. marca s sodelo vanjem Goriškega okteta iz Šempetra. 10. Na proslavi 8. marca v Rac-manjih sodeluje mladinski godalni orkester šole GM, violinist Igor Kuret, Trio Bordon in domači pevski zbor. 10. V Dolini praznik 8. marca s sodelovanjem šolskih otrok, domače godbe in zbora P. d »Valentin Vodnik*. 11. SAK Jadran priredi v Kultur nem domu predavanje pred sednika SAZD Josipa Vidmar ja »Iz slovenske nacionalne problematike*. 12. SG uprizori v Kulturnem domu premiero Svevove »Ženo ve izpovedi*. 12. V Slovenskem klubu predava nje dr. Mirka Rupija »Razveza zakona in problemi okrog nje*. 13. SG ponovi v Kulturnem domu Svevovo «Zenovo izpoved*. 13. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici predavanje dr. Slavka Rupija iz Ljubljane »Razveza zakona ter problemi okrog nje*. 14. Za SKAD v Gorici predava publicist Franc Jeza o položaju Slovencev med NOB. 14. V Bazovici ustanovni občni zbor Slomškovega doma. 15. Radio Trst A uvede novo rubriko «Beri, beri rožmarin zeleni* s podnaslovom »Ljudski pevci in pesmi*. 16. SG ponovi v Kulturnem do mu Svevovo »Zenovo izpoved* 17. Cčenke gospodinjskega tečaja pri šolskih sestrah v Trstu priredijo igro »V žrtvi do zmage*. 17. SG ponovi v Kulturnem domu Svevovo «Zenovo izpoved*. 18. V Dijaškem domu v Trstu Kosovelova proslava v izvedbi dijakov. 18. SG ponovi v Kulturnem domu Svevovo »Zenovo izpoved*. 19. Slovenski klub priredi izlet v Hrastovlje ln Buzet s strokovno razlago o hrastovelj-skih freskah in drugih spomenikih. 19. SG ponovi v kulturnem domu Svevovo »Zenovo izpoved*. 20. Na Radiu Trst A drugi javni koncert sopranistke Per-tot-Skamlec in pianista Vladimirja Koblarja z izvajanjem skladb Maria Kogoja. 20. Začetek tečaja gledališke maske v priredbi Studia SG. 21. SKAD v Gorici priredi predavanja dr. Valentina Inzka Iz Celovca o temi «Koroški Slovenci med obema vojnama*. 21. V Slomškovem domu v Bazovici STečanje vzgojiteljev šolskih otrok s starši. 23 SPZ priredi v Kulturnem domu I. večer slovenske zborovske pesmi (otroški zbor Opčine- Trst, Rdeča zvezda-Salež-Zgonik, Srečko Kosovel - Ronke, Dekliški zbor GM, Valentin Vodnik - Dolina, Slavec Ricmanje, Kras Dol-Poljane, Vasilji Mirk Prosek-Kontovel, Jacobus Gallus). 23. Narodnozabavni ansambel ; Rokovnjači s humoristično skupino iz Ljubljane gostuje v Finžgarjevem domu na Opčinah. 24 SPZ priredi v Kulturnem domu II. večer Slovenske zborovske pesmi (Kraški Slav- j ček . Devin-Nebrežina, Repen - : Veliki Repen, Lipa Bazo vi- : ca, France Prešeren Bolju- j n ec, Oton Župančič - Štan-drež, Slovenec . Boršt, Pri- j moreč - Trebče, Jezero . Doberdob). 24. V Katoliškem domu v Gori- ■ ci gostovanje koroških igral- ’ cev z ljudsko igro »Martin . Krpan*. 24 Narodnozabavni ansambel Rokovnjači iz Ljubljane v Dolini in v Bazovici. 25 V mali dvorani Kulturnega doma začetek seminarja za slovenske šolnike z razstavo slovenskih, predvsem pedagoških knjig v organizaciji Tržaške knjigarne. 26. V Slovenskem klubu predavanje časnikarja Andreja Novaka o krizi na Bližnjem vzhodu. 26. Občni zbor KASTA z obračunom kul turno-pedagoške dejavnosti. 27. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici predavanje Marka Waltritscha o temi »Pokrajinska uprava in goriški Slovenci*. 27. SG ponovi v Kulturnem domu Svevovo »Zenovo izpoved*. 27. SPDT priredi v Slomškovem domu v Bazovici predavanje dr. Jožeta Andloviča o temi »Lepote gora okrog Soče*. 28 Studio SG uprizori v dvorani P.d. »Igo Gruden* v Nabrežini »Rusi most*. 28 SG uprizori v dvorani P.d. »Igo Gruden* v Nabrežini Svevovo # Zenovo izpovecj*.. ’8 škedenjski pevski zbor kulturnega društva Dom priredi v škedenjski kinodvorani proslavo lOO-letnioa škedenjske čitalnice. 29 Mestno gledališče ljubljansko uprizori v Kulturnem domu komedijo »Veter v vejah sa-safrasa*. 30. SG uprizori v Katoliškem domu v Gorici Svevovo »Zenovo izpoved.). (0 Mestno gledališče ljubljansko ponovi v Kulturnem domu komedijo »Veter v vejah sa-safrasa*. il P.d. »Slovenec* iz Boršta u-prizori v Prosvetni dvorani na Opčinah Nušičevo veseloigro »Gumb*, folklorne plese in nastop pevskega zbora. 31 SG uprizori v Katoliške"* domu v Gorici Svevovo »Zenovo izpoved*. Mladi člani prosvetnega društva »Ivan Cankar«, ki so nastopili na društveni proslavi 8. marca, mednarodnega praznika žena S P0TI P0 LEpI IN SLIKOVITI TOSKANI Montecatini Terme, kraj zdravljenja miru, počitka in umetnostnih lepot Mesto šteje 14.000 prebivalcev, a privabi tudi do 15.000 gostov na dan - Bogata Umetnostna galerija, sad daril in poklonov raznih umetnikov, ki so se zdravili Svet postaja iz dneva v dan inanjši. Hitra prevozna sredstva pripeljejo človeka v nekaj urah z enega na drugi konec sveta. Sodobne avto ceste pa nam omogočajo, da smo v te-u dneva v Milanu, Firencah, •Nhnu in še dlje. Nedavno me je pot zanesia v Montecatini Terme v Toskano. Prejel sem vabilo za neko asnikarsko zasedanje. Pove-nati moram, da bolj kot se je hzal dan odhoda, manj me je navduševala misel za tako °lgo pot. žena, ki ne vozi avtomobila in lahko mirno u-lva pokrajino, skozi katero rzi jekleni konjiček, pa je bi-n°'j navdušena od mene. meg tega pa si je želela vi-.1 Firence in Toskano, kjer i bila še nikoli. Njeno navdu-'enje za pot je ob odhodu po-agoma prevzelo tudi mene. Od doma do Ferrare, kjer Va se ustavila in prenočila em vozil brez prestanka. Dru-s° jutro pa sem se takoj odpravil po novi avto cesti proti niogni. širok, štiripasovni asfaltni trak teče dobrih 40 hometrov skozi same velike nepregledne sadovnjake. Od °logne do Firenc pa sem jo i;rav tako hitro ubral po avto-8sti «Sonca». Do poldne sva si že ogledala znamenito cerkev Santa Maria dei Fiori in zlezla na kupolo, od koder je krasen razgled na Firence. Pred kosilom sva še občudovala umetnine v Palazzo Vec-chio ter si ogledala del zgodovinskega mesta in Ponte vecchio. Rada bi ostala v toskanski prestolnici vsaj še nekaj ur, da bi jo bolje spoznala. Čas pa me je preganjal in v poznih popoldanskih urah sem moral biti že na cilju. Po avtocesti, ki pelje skozi Pistoio v Montecatini Terme in naprej na Tirensko morje, se nama je prikazal morda eden najlepših delov Toskane. Oljčni nasadi, vinogradi in sadovnjaki v cvetju so krasili pokrajino, dokler se nismo nenadoma znašli v malem, lepem, sodobnem mestecu, v Montecatini Terme. Ime kraja jq danes znano po vsem svetu. Zdravilne vode so ponesle ime Montecatini na vse kraje in konce sveta V to mestece, ki šteje o-krog 14.000 prebivalcev, se v najvišji sezoni zateče na zdravljenje in počitek tudi do 15 tisoč gostov v enem dnevu. Montecatini Terme lahko da- >ll|"tl"t||,|||,,l|||||||||||||,||||||||||||t||||||||||||||||)|||||||T|,t|||(|,|||t|||||,im n Kitili j m,,|,||||,„| KRIŽANKA 'ir r 3 4 5 n i; u 7 a 9 10 11 12 n iT~ u 14 r 16 17 b 13 9 20 2T ?r rr 22 19 23 ■— S 25 m 26 k 28 m 23 , 1 3T 31 1 32 33 * 3T 7T~- 3S BI 36 W yT 39 BI 40 m 42 □ 43 ST sr 1 45 ' L i B 46 48 n [49 . . _____ r 1 šTj _ , ODORAVNO: 1. okroglo geo-Ski r^sll° telo> 7. seznam, 13. šol-, hrih W4cle*ek' 14- kenguruji, 15. Pri Prl Beof?radu, 16. uživanje Pes e^*’ °^usnost, 17. pripovedna treh^’ 18‘ pisalna ln risalna po-Qr/^na' 19. mesto v antična ime *’ 2°' moSkl Potomec, 21 Pokv ^era<’ke Pesnice Seidel, 22 S|^ 6 a' nakazen, 23. musliman *nane?<^ik’ 24' oznaka za ne taisk ’ 2S' Solski red- 26- orien stan ? gostišče, 27. dansko pri »msce na 3o Vepskeea melisiJ 34' zavoJ- zavitek, 36. ze-m nadglavišče, 37. kemič- liakan Za radon- 38. kosilo, 39. tiec *ai namera, 40. efekten ko-šahovski Limfjordu. 29. ime =- dirigenta Hubada, .nesto v južnem Eplru, 31 ;e partije, 41. geome-42. izraelski tem- £& m®_______________________ ib N»L^režnJk- 43- reka v ČSSR bo ki se izliva v Sever- itben -T6’ ,44- začetnici obeh v vzhrS - telJa Tolstoja, 45. reka b°g .?ni srt>iji, 46. nasilnež, tri-Vrainn ' cesafstvo, 49. vpad soli, 50 v°jske z ladjami in letalo riro največJi slovenski pisatelj bOana matik («Hlapcd»), 51. pri-znamka švicarskih ur. Sketn^1^1^0' i- mesto v Hrvat-I talij j ngorju' 2- mesto v severni del vrat del zoraine njive, 4. latinsi,)11’ 5' tuJe žensko ime, 6. v«bski «n,redlog’ 7' sodobni slo-Celi o sllkar in ilustrator (Fran-bdarek Vzdržnost pri jedi, 9. poka - • 10. avtomobilska ozna- ... rajeva, u. znamenita Ver- ka Klovn yy, ’ * * • utiaillUlJiia VCi- te jedi Sn^tev’ vrsta močna-Pina ii’,,?,arastek’ 14- sodrga, sku-Je 0 ki dela samo za svoje^ J*16, koristi, 16. poseben Stiha in211'11 poklicev, rokovnja-Htev ’ n,?' 0ksežna glasbena stvareh’ s’ mesto na Poljskem ob razisifn 22- angleški polarni 23. Zv?!?lec (Robert, 1868-1912), 26. Dr|f‘da Premdčnica, 25. ritual, Venskih i6k dveh sodobnih slo-“"ts ,:Patievp 28- del roke, 29. ^k Pesniška oblika, 31. znan-32. oblika, 31. zr spremi i’ ki raziskuje prvine, držav Ja',a*ec- oproda, 33. zveza 35. stan, socialni položaj, °%k i 6 naprej, naročilo, 36. s ki - ’ , nepokoj, 40. franco-CharioH° U“onar. ki ga je ubila denarna tk)rday> 42. italijanska <5. w®11°ta’ 43- Pege, maroge, katran «U6tska disciplina, 46. Pritrdilni ’ kratica v naslovih, 49. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. sreda, ,6. grad, 10. trapez, 11. Nanos, 13. trpnik, 14. Gestrin, 16. ri. 17. Krakov, 19. Ili, 20. iks, 22. nos, 23. Sisak, 25. Korab, 28. spaka, 30. KA, 31. traktorist, 34. Bk, 36. Azbad, 37. firma, 40. ranta, 42. nad, 44. sak, 45. Aro, 46. Lerida, 49. re, 50. častnik, 53. hangar, 55. Taras, 56. kustos, 57. Čile, 58. Arsen. nes imenujemo zeleni in cvetlični gaj zelene Toskane. V tem mestecu je vse turizem in zdravljenje. Občani živijo od turizma; za turizem delajo vsi: od otrok do starčkov. Vsi skrbijo, da je mesto vzorno čisto in snažno, da ni hrupa, da se gost počuti dobro, da se spočije in pozdravi. V Montecatini Terme imajo 400.000 kv. metrov parkov. V njih so raztresena znamenita zdravilišča. Na vsem tem področju vlada popoln mir. Avtomobili in druga motorna vozila nimajo vstopa. Tudi ljudje so mirni in tihi. V javnih lokalih ni slišati nikoli glasnih pogovorov. Zdi se, kot da ne bi hotel nihče kaliti miru sosedu, gostu, ki Je prišel k njim, kdo ve od kod. Montecatini Terme je tudi urbanistično zgledno zgrajeno mesto. Zlasti velja to za nov del mesta, kjer so sami drevoredi, kjer morajo nove' zgradbe ustrezati gradbenim predpisom in okolici. Tu ne more nihče zidati kar tako ha svojo roko, tudi če ima denarja na pretek. Občinski upravitelji so postavili stroga pravila, ki jih morajo vsi spoštovati. Še posebno je treba pohvaliti turistične delavce. Ti si prizadevajo, da pritegnejo pozornost na svoj kraj z najrazličnejšimi pobudami, ki ne prenehajo skozi vse leto. V Montecatini Terme je v enem letu več kongresov in zasedanj kot v mnogih velikih mestih. Tu se sestajajo zdravniki, znanstveniki, turistični delavci, časnikarji, politiki, gradbeniki itd. Vsi, ki pridejo v Montecatini Terme, so deležni največje gostoljubnosti in pozornosti. Neki znani italijanski časnikar je napisal o Montecatini Terme nekako takole: «Vse, kar Italijani naredijo, naredijo nekaj ,po italijansko’. Toda v Montecatini Terme ni bilo ničesar .narejenega po italijansko’. In imel je prav. To mestece je za vsakega tujca, za vsakega italijanskega obiskovalca nekaj posebnega, nekaj, česar človek ne najde nikjer drugje, nekaj, ki je brez dvoma italijansko, saj stoji v srcu Toskane, a hkrati je tudi evropsko, svetovno, kjer se vsakdo že prvi dan počuti kot doma. Med zanimivostmi v Montecatini Terme ni mogoče prezreti «mali Louvre«. Umetnostno akademijo. V borih petih letih je podjetnim mestnim turističnim delavcem in upraviteljem uspelo zbrati izredno zanimivo zbirko umetnin, katere ime in kulturni pomen sta že prestopila italijanske meje. Toda vse bogastvo, ki so ga v tako kratkem času zbrali v muzeju, jih ni stalo dejansko niti ene lire. Vsi stroški, ki so jih do sedaj imeli, so bili v tem, da so preuredili neko občinsko vilo v umetnostno galerijo. Umetnine so dobili in dobivajo v dar. Pošiljajo jim jih umetniki, ki so se tu zdravili, pošiljajo jih zbiratelji umetnin, ki ne morejo pozabiti na dneve, ki so jih preživeli v Montecatini Terme. Predsednik turistične in zdraviliške ustanove prof. Scalabrino je imel čudovito zamisel: potem ko je s skupino prijateljev ustanovil umetnostno akademijo, je naslovil na vse umetnike, ki so kdaj preživeli nekaj dni v Montecatini Terme in 'ki jim je pri srcu ta pobuda, poziv, naj jo podprejo. U-speh tega poziva je bil tako velik, da morajo sedaj mestni upravitelji že misliti na nov sedež umetnostne akademije. S. Štoka Kratke zanimivosti Gina Lollobrigida pravi, da ni bila še nikoli tako srečna, kot je sedaj. S tem. noče reči, da je morda zaljubljena pac pa je zelo zadovoljna, ker ni bila še nikoli tako svobodna, saj' jt sedaj nihče ne moti v razkošni vili ob stari rimski cesti Appia Antiča, ki je bolj podobna palači kakšne prin-Cezinje kot pa stanovanju filmske igralke. # * * ; i. .- ,< ■ j>, . Znana popevkarica Joan Baez predstavlja izjemo v svetu umetnikov in igralcev. Po navadi se že osiveli zvezdniki ženijo z mladimi dekleti. Ona pa, ki ji je 27 let, je vzela 22-letnega fanta. Izkoristila je tudi poročno potovanje za svoje protestne nastope, s petjem seveda. Je namreč na turneji po Ameriki in poje proti vojaški službi. V Montecatini Terme se je hodil zdravit tudi slavni skladatelj Giuseppe Verdi. Na sliki ga vidimo, kako sedi pri mizi iped dvema znancema. Bilo je leta 1892 • .....im.......................................... BRATSTVO MED NARODI NI LE PUHLA FRAZA V vojvodinski vasi Cervenki živi v medsebojni slogi 20 narodnosti Mladi ljudje se ženijo med seboj ne glede na narodnost, skupno zmagujejo v nogometu in rokometu ter tekmujejo v plavanju Zadnje čase je prišlo pri nas zlasti v katoliških krogih v modo, da se norčujejo iz tako imenovanega «bratstva», čeprav smo videli, da govori o njem celo goriški nadškof. Toda primeri Dratskega sožitja dejansko obstajajo in o tem nam priča velika vojvodinska vas Crvenka, oddaljena kakih 20 km od Vrbasa sredi rodovitne ravnine v Bački, ki šte-. je okrog 13.000 prebivalcev." Poleg petih narodnosti Jugoslavije, t.j. Srbov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Slovencev, živijo v tem kraju Madžari (15 odst. vsega prebivalstva) Romuni, podkarpat-ski Rusi, Slovaki, Nemci, Cehi, Turki, Albanci, Ukrajinci, Rusi, Bolgari in celo po nekaj družin naslednjih narodnosti: mongolske, egipčanske, grške in poljske. Kako se je zgodilo, da so se v tej vasi zbrali ljudje toliko narodnosti? V prejšnjih stoletjih je bila Vojvodina središče preseljevanja tisočev ljudi. Osvojitve avstroogrske monarhije in prodiranje Turkov proti zahodu so vplivali na pogo- sto preseljevanje prebivalstva prav skozi to deželo, ki je bila križišče med Vzhodom in Zahodom. Do velikega preseljevanja je prišlo še posebno za časa Marije Terezije, in sicer iz gospodarskih in političnih razlogov. Kar pa je za Crven-ko in 'ža VOjvodifto značilno, je to, da se je preseljevanje nadaljevalo tudi po prvi in ! drugi svetovni vojni, ko so se vselili v to pokrajino prebivalci’ iz nerodovitnih krajev ;v Dalmaciji, Črni gori, Bosni in Liki. Zaradi tega je v Vol-vodini več priseljencev kakor v drugih krajih države /Toda različni materni je-'ziki, pravi Miladin Kaludjero-vici, predsednik krajevnega odbora v Crvenki, ne povzroča prebivalstvu nobenih težav. Vsi govorijo srbohrvaščino, hkrati pa tudi svoj materin jezik. Kar pa je najbolj važno, je to, da živijo vsi kakor člani ene same družine. Ljudje nimajo nobenih predsodkov. Po-gostoma se zgodi, da se ženijo Črnogorci z Madžarkami, Romunkami ali Nemkami, Hrvatje s Slovenkami ali pod- M A L I M U K SASA DOBRILA SA3 NISEM NIC KR.IV, PA SEM TAKO MADHtN j 33^ »4— in T:_ O, ALAH ! KAKO \ !> KRASNO NESTORJI f /// Q LC URNO. TAM ME ROTOVO ČAKA SRCCA -------->r- CA«) Tprivioi! TAZ StM pa lačen (in žeden, pautruuen,pa \ 01 najraje umrl, v—--------v------- PROTI VEČERU 36 MUK VENDAR PRIŠEL V PRAVO MESTO. 9. karpatskimi Rusinjami, Madžari z Makedonkami in Srbkinjami... Vsak drugi zakon je mešan. V organih oblasti, v vodstvu gospodarskih podjetij in v drugih ustanovah delajo drug poleg drugega ljudje različnih narodnosti. Tako je ravnatelj kmetijsko-industrijskega kombinata v Crvenki Srb, njegov pomočnik pa Madžar. Upravni odbor tega kombinata pa je sestavljen iz .kmetovalcev sedmih narodnosti, toda kljub enakopravnosti vseh narodno-oti lahko vsakdo ohrani svoje narodnostne značilnosti. Prebivalci lahko svobodno govorijo svoj materin jezik in v vasi je tudi madžarska šola, ker je, kakor smo že dejali, v kraju 15 odst. madžarskega prebivalstva. Prebivalci Crvenke se lahko pohvalijo s številnimi uspehi. Skupno so zgradili tekmovalni plavalni bazen, nogometno igrišče, sodobne stanovanjske predele, kjer živijo delavci tovarne sladkorja in kmetijsko industrijskega kombinata. Sami so tudi prekrili ceste z asfaltom. Nogometno društvo v Crvenki, v katerem igrajo Srbi, Madžari in Romuni, častno brani svoje barve v cirugi zvezni ligi, klub za rokomet pa je eden izmed najboljših v državi. Časnikar, ki je obiskal to vas, pravi, da se je razgovar-jal s številnimi prebivalci različnih narodnosti. Madžar Sabo Farkaš je izjavil: «Mi prebivalci Crvenke se že več kot dvajset let med svojim vsakdanjim delom ali na polju srečujemo v različnih narodnih nošah, toda to nas ne moti in nam ne preprečuje, da si ne bi medsebojno pomagali, se razumeli in živeli v dobrem prijateljstvu.« Ko je časnikar vprašal Jona Raduleska, Romuna, kaj me- ni o poroki svoje hčerke z nekim Črnogorcem, mu je odgovoril: «Njegova narodnost nima zame nobene važnosti. Jaz ga upoštevam predvsem kakor človeka in kot delavca. Moji starši, ki so že umrli, se s tem ne Jbi strinjali, kajti pekoč je vladala precejšnja nestrpnost. Toda sedaj ni niti sledu o njej, kakor če bi vsi prebivalci Crvenke bili. ene same ha-rodnosti.» «Crvenka je moj kraj in' ga ne bi zamenjal za nič na- svetu,« pravi stari Mongolec Vem-bo Asima,; ki je prišel sem kot ruski' vojak leti 1922 in ki je zaposlen v tovarni sladkorja. Tu sem si ustvaril svoje domače ognjišče in družinO, tu sem našel ljudi, ki so me razumeli, ki so pokazali razume; vanje zame, in prijatelje, ki jih ne bi pikoli zapustil,« Grk Fotios Sideropulos, ki se je rodil nekje na Peloponezu, ner ki Egipčan, neki podkarpat-ski Rus, neki Poljak in mnogi drugi, s katerimi se je časnikar razgovarjal, 'šč istega mnenja. Crvenka je lepa vas in njeni prebivalci so ponosni nanjo: saj je resničen dom Združenih narodov. Igralka Raquel Welch pritegne nase pozornost za vsako malenkost. Pravijo da postanejo «mon-deni» časnikarji pozorni nanjo že, če globlje vzdihne. Toda pred kratkim je imel tak vzdih še. buj'-še posledičen : zaradi- globokega vzdiha se ji je odtrgal na že tako globoko izrezani obleki gumb; tako da ji je obleka zdrknila na tla. Vsi tisti moški, kj so bili prisotni na sprejemu, kjer se je to zgodilo, so bili presenečeni in navdušeni had bogastvom njenih oblin. Pravijo, de. se Raquel Welch kljub temu vedno upira, da bi se dala slikati v «Evini obleki«, kot je v navadi v Ameriki. Neki hollywoodski časopis je zato ob tej priložnosti zapisal: «Svet ne ve. kaj vse izgubi zaradi te 'sramežljivosti' igralke.* J,, SKOP Veljaven od 14. do 20. aprila OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubeaen-f \ skih zadevah ni na- J g Uta nikoli dobra. \. J Oseba, ki jo imate radi, vam bo vra- . (Sala enaka čustva. Utegnete prejeti prijetno pismo. Na delu vztrajajte pri svojih načrtih. Ne dopuščajte drugim, da bi negativno vplivali na vas. Bodite vzdržni, pri hrani. BIK (od 21. 4. do f 2(1. 5.) V družini bo / j vladalo soglasje in [s y zaupanje. Zaradi te- \y. y ga bi bili neuteme-1 ljeni vsi dvomi in vsaka negotovost. Na delu bo dober začetek, ki vam bo zagotovil napredovanje in goto- vost gleda prihodnosti. Ne držite se prestroge diete, da ne boste oslabeli. DVOJČKA (od 21. 5 do 21. 6.) V odnosu do osebe drugega spola kažite več razumevanja. Na ta način si boste pridobili njeno' naklonjenost in s časom tudi ljubezen. Na delu boste imeli neki koristen sestanek. Od nekod bo prišla namreč neka oseba, ki vam bo rada pomagala.. Zdravje ne bo zadovoljivo. - RAK (od 22. B. do 2?. 7.) Ker boste preveč občutljivi in zamerljivi, bo to le lenarilo odnose z o-sčbo, s katero bi se-cer bili’ radi v'prijateljskih stikih, V zyezi z delom boste prejeli' neko' pismo, ki vas bo rešilo skrbi.. Koristna srečanja. Boste živčno’ utrujeni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ker imate ne-’ \ 'ko osebo preveč ra- ) di, bo prišlo do ■ ■ ' manjših sporov z njo. Boste tudi ljubosumni, ker ne bo prišla na neki zmenek. Na delu vam bodo predlagali nekaj novega, kar boste lahko sprejeli) s popolnim zaupanjem. Priporočamo vam počitek. V Crvenki je tudi neka egiptovska družina. Dva njena člana igrata na harfo in zabavata s tem svoje sovaščane drugih narodnosti (D DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce ne boste preveč občutljivi, se bosta povrnila v vaše odnose mir in skladnost. Ne čudite se, če se neka oseba naveliča vašega gnjavljenja in vam bo vrnila' milo za drago. Na delu boste doživeli lepo zado-, ščenje. Priporočamo vam, da vzamete poživila. TEHTNICA (od 23. 9.. do 23. 10.) V ljubezenskih odnosih se bo poj asm! neki skrivnostni položaj. Imeli boste pred se-’ boj prosto pot za uveljavlje-t nje svojih, idealov. Na delu se 1 bo vse poravnalo in boste lah-1 ko ugodno rešili svoja vpra-i šanja. Zdravje bo izvrstno. ŠKORPIJON (od 24. ■ v 10. do 21. 11.) Prišla 'KX£t'- '\ bo od nekod nenadoma neka oseba in v iljem družbi se boste počutili tako prijetno, da boste mislili, da ste v devetih nebesih. V po- slovnih zadevah boste utrpeli neprijetno izgubo, toda se boste kmalu gmotno opomogli. Bolehali boste za revmatizmom. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Imeli boste možnost, da 'navežete zanimive prijateljske stike, toda biti morate pri •tem zelo previdni. Prejeli boste zanimivo brzojavko. Na delu, Vas bo ščitil neki predstojnik, tako da se vam ne bo moglo zgoditi nič hudega. Boste nekoliko živčni. ^----- KOZOROG (od 22. f A 12. do 20. 1.) V ču-/j stvenih zadevah bo-1J ste doživeli odloči-V I/ len preobrat. Ce boste potrpežljivi in optimistično razpoloženi, boste dosegli veliko vedrino. Na delu se ne smete preveč izpostavljati1 in se skušajte samo braniti. Vzemite okrepčila za srce. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) V zvezi s 'čustvenimi zadevami boste imeli živahen, a • učinkovit razgovor. Temne točke boste končno razjasnili in jih s’ tem odstranili. Na delu.vam bodo pomagali in s tem boste premagali vse ovire. Z zdravjem boste v glavnem zadovoljni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezenskih zadevah bo vladala popolna vedrina. Upi se vam bodo polagoma izpolnjevali in zato je vsaka črno-glednost neupravičena. Na delu boste imeli neke težave, ki pa jih boste kmalu odstranili. Ravnajte se po zdravnikovih nasvetih. ODBOJKA Velik razmah odbojke v nižjih ligah Odbojka »v je med zamejskimi šporlniki močno zakoreninila Italijanska odbojkarska prvenstva A in B lige gredo h koncu. V moški A ligi je prvo mesto že oddano. Prvak bo tudi letos bolonjski Virtus, in to že tretjič zaporedoma. Med ženskimi ekipami postaja prvenstvo zanimivo zaradi dvojice FINI in Max Mara, ki se bijeta za prvo mesto in sta na vrhu lestvice z enakim številom točk. Moška B liga je tudi zaključila svojo pot. Borova šesterka je letos dosegla zavidljiv uspeh in osvojila na končni lestvici nadvse častno tretje mesto, ki je do sedaj največji uspeh slovenske zamejske moške odbojke. Vodstvo ekipe že gleda na prihodnje prvenstvo, kar je razvidno že iz dejstva, da vključuje v moštvo mlade igralce, ki so zadovoljili v prijateljski tekmi s Kanalom. Prihodnje prvenstvo bi moralo biti še bolj uspešno, za «plavo» vrsto, po vsej verjetnosti pa se bo nekoliko občutil prihod nove generacije. V polnem teku je ženska B liga, v kateri nastopajo kar tri sloven- ske ekipe. Vse tri do sedaj z u-spehom nastopajo. To velja predvsem za Bor, ki ima v načrtih o-svojitev prvega mesta v svoji skupini in s tem pravico nastopanja na kvalifikacijah, z nekoliko tihimi upi tudi na prvo ligo. Breg in Sokol sta svoje prvenstvo planirala na obstoj v ligi. Sokol je svoje probleme, z izredno zmago nad Casa-grande v Sacilu skoraj rešil in lahko z mirnejšim srcem gleda na bodoče nastope. Nabrežinke bodo po vsej verjetnosti zmagale proti videmskemu Porziu in tako dokončno rešile sebe ter indirektno tudi Breg, ki je to ekipo že premagal. Brežanke niso v prvih nastopih zadovoljile svojih pristašev in so pokazale komaj v nedeljo proti goriški šesterki AGI kaj so res zmožne. Dekleta iz dolinske občine so res lepo zaigrala in skozi celotno tekmo z uspehom kljubovala ekipi, ki bo po vsej verjetnosti prvak B lige. Zgoniški Kras. gorička Olimpija in druga šesterka Bora so v ne- MIIIIIIIIMlillllllillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllfKIllllillllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIII NOGOMET Turnir veteranov Primorja Mnoge vasi že poslale prijave Nogometni klub Primorje s Proseka je sredi priprav za organizacijo turnirja za »veterane«. Turnir se bo začel v prvih dneh maja meseca. Po pravilih, ki jih bo določil organizator, se bodo morale e-najsterice prijaviti pod imeni vasi iz katerih bodo prišle. Vsako moštvo bo lahko prijavilo največ 16 igralcev, ki pa so lahko rojeni leta 1933 ali pa so še starejši. Najmlajši tekmovalci bodo torej lahko stari 35 let, noben nogometaš pa ne bo smel biti včlanjen v c-najsterico, ki še uradno tekmuje. Za ta turnir vlada v vaseh tržaške okolice veliko zanimanje, čeprav pravilnik prireditve še ni niti dobro izdelan. Nekatere vasi, kot Prosek, Kontovel, Sv. Križ, Nabrežina in Trebče so že pristale na sodelovanje. Prireditelji pa pričakujejo še prijavo drugih vasi. Zmagovalec prvega turnirja bo prejel v začasno last velik prehodni pokal, ki pa ga bo lahko osvojil v trajno last, če bo na turnirju zmagal dvakrat, čeprav ne zaporedoma. Turnir naj bi po zamisli Primorja postal tradicionalen. Vpisovanje se bo letos zaključilo 24. a-prila. Prijave bodo spremljali vsak četrtek in soboto zvečer na društvenem sedežu Primorja, v ostalih dneh pa tajnik društva Luxa Marino v gostilni Luxa na Proseku. O podrobnostih turnirja se bodo predstavniki udeležencev pomenili na posebnem sestanku pred začetkom tekmovanja. Sodeč po zanimanju bo turnir gotovo privabil mnogo bivših nogometašev, tako, da bodo imele svoje predstavnike na igrišču skoraj vse naše večje vasi. Naši »veterani« pa bodo lahko še enkrat za vzgled mlajšim generacijam, saj bodo živ dokaz požrtvovalnosti s katero so se tako odlikoval) v preteklosti, v pionirskih časih slovjep,-. skega zamejskega športa. B. R. deljo pričele z nastopi v moški D ligi. Vse tri šesterke so v prvem srečanju zabeležile poraz, na igrišče pa so poslale vrsto mladih in za sedaj še neizkušenih igralcev, ki bodo v prihodnjih sezonah stebri naših ekip- To dejstvo nas mora zato razveseliti, tudi če bo letošnje prvenstvo bolj klavrno po rezultatih in ne bomo nobene od treh ekip zasledili na vrhu lestvice, ne bi se pa tudi smelo zgoditi, da bi katera nazadovala v nižjo ligo. Na vsak način pa zaupamo v moči slovenskih fantov, ki bodo naredili vse, da bodo njihovi uspehi čim večji in njihova igra čim boljša, tako da bi v prihodnje lahko napredovali v C ligo, kjer ni letos nobene slovenske šesterke. Takoj po velikonočnih praznikih bodo stekla prvenstva ženske C lige in promocijska prvenstva. V ženski C ligi imata bazoviška Zarja in Corridoni (sodeč po lanskih rezultatih) enake možnosti za napredovanje v B ligo. Zarja je sicer letos že premagala Corridoni na mladinskem prvenstvu, to pa nas ne sme varati, ker so bile v ekipi iz Šent Petra ob Soči odsotne nekatere standardne igralke. Zarja se resno pripravlja na to prvenstvo in resno misli na napredovanje. Bazovke pa imajo smolo. Dve igralki imata nogo v mavcu in povrhu tudi premalo trenirajo ker ne razpolagajo s telovadnico. En trening tedensko na stadionu je dosti premalo za ekipo, ki mora še vaditi začetniške prijeme. Na tem prvenstvu bosta sodelovali še dve slovenski ekipi in sicer drugi postavi Bora in Brega. Bor bi lahko z nekaterimi izkušenimi igralkami odigral lepo prvenstvo in zamešal štrene marsikateri ekipi. Za moško promocijsko prvenstvo se je prijavilo v naši deželi kar 15 ekip. Najmočnejše predstavništvo šteje Trst, ki ima tudi najbolj kakovostne ekipe. ACEGAT Breg in Sokol obetajo dobre nastope in tudi napredovanje v C ligo. Te tri ekipe so po našem mnenju glavni favoriti za končno zmago. Upajmo, da bo Bregu in Sokolu uspelo premagati direktnega konkurenta. Na tem prvenstvu bo prvič uradno nastopila postava Gaje s Padrič in Gropade. Tudi Openci se bodo podali na igrišče in bodo doživeli odbojkarski krst. Gaja in Polet bosta v glavnem zbirala izkušnje za bodoča prvenstva. Tudi v ženski promocijski ligi bo prvič nastopila postava Gaje. Dekleta so že nostapila na junior-skem prvenstvu in zabeležila tudi zmago nad FARI, kar je bil za začetnice velik uspeh. Nastopil bo tudi Bor C, ki bo poslal na igrišče verjetno najmlajše odbojkarice. f. v. BllitiHiMiMiiimiitiiiiiiiiiiiiiitMiiiMmiMiiMniiiiniiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMlitlMllilliMiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT NOGOMET Danes, v nedeljo 14. aprila II. amaterska kategorija Ob 15.30 v Nabrežini VESNA — MARIANO • • • III. amaterska kategorija Ob-10.30 v Nabrežini PRIMORJE — PRIMOREC • • * Ob 10.30 v Boljuncu UNION — ROIANESE • • • Ob 15.30 v Boljuncu BREG — RUPINGRANDE * * • V ponedeljek, 15. aprila Ob 10.30 pri Sv. Alojziju ALABARDA — ZARJA NAMIZNI TENIS Danes, v nedeljo 14 aprila Ob 8.30 v Trstu pri Gtnnastici Triestini Vsedržavni turnir z nastopom BORA IN DOMA ATLETIKA Danes, v nedeljo 14. aprila Ob 10. uri v Novi Gorici Otvoritveni atletski miting ob sodelovanju Borovih atletinj in atletov. BOKS Svetovna boksarska zveza je proglasila za najboljše boksarje v preteklem mesecu Amerikanca Raula Rojasa in Leotisa Martina ter Portoričana Joseja Torresa. Med drugimi odločitvami te zveze je tudi zahteva, naj Tržačan Nino Benve-nuti, izpostavi svoj naslov svetovnega prvaka srednje teže v dvoboju z Amerikancem Donom Fullmer-jem. Do tega srečanja bo moralo priti pred letošnjim oktobrom. Po iestvicah svetovne boksarske zveze (WBA) so naslovi svetovnih prvakov v tem mesecu razporejeni tako: težka kategorija: ni nosilca naslova. Glavna kandidata sta Quarry in Ellis (oba ZDA) srednje težka: Dick Tiger (Nige- rija) izzivalec: Bob Foster (ZDA srednja: Nino Benvenuti (Italija) izz.: Don Fullmer (ZDA) srednja junior: Kirn Ki Soo (J. Koreja) i®z.: Freddie Littel (ZDA) welter: Curtis Cokes (ZDA) izz.: Ramon Lacruz (Argentina) superlahka. Paul Fuji (Japonska) izz.: Nicoline Locbe (Argentina) lahka: Carlos Ortiz (Portoriko) izz.: Carlos Cruz (Dominikanska rep.) lahka junior: Hiroši Kabahaši (Japonska) izz.: Kang Su (J. Koreja) peresna: Raul Rojas (ZDA) izz.: Frankie Cravvford (ZDA) petelinja: Lionel Rose (Avstralija) izz.: Jesus Pimentel (Mehika) mušja: Horacio ‘ zcavalho (R. Argentina) izz.: Cartčaj Cionoi (Siam). Igo Legiša, član odbora SPDT je v četrtek zvečer v Gregorčičevi dvorani predstavil občinstvu znanega alpinista in tržaškega rojaka Sandija Blazino, ki je imel zanimivo predavanje «V skalah in ledu* ALPINIZEM Pred začetkom alpinistične sezone Razgovor z načelnikom alpinističnega odseka SPDT Igom Legišo V kratkem se bo v Glinščici začel plezalni tečaj, ki ga — kot vsako leto — organizira alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva v Trstu. Ob tej priliki smrt povabili načelnika odseka Iga Legišo na kratek razgovor. Najprej smo ga vprašali, kdaj se bo začel tečaj in koliko časa bo trajal. — Želel bi pojasniti, da se tečaj, ki je popolnoma brezplačen, deli na treoretični in praktični del. Teoretični del, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, se bo začel v petek 19. aprila, v dolino Glinščice pa bomo prvič šli v nedeljo 21. Zadnje predavanje bo 31. llllllllltlllllllllllllMIliail 111111111111111111111 IIIIIItllllllllMailllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllMllllllIllilllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllfllllllllMIIIIIIIIIII Trinajst vprašanj tajniku Bora Tržaško slovensko športno društvo bo letos redilo več predavanj Po letošnjem redne m občnem zboru športnega združenja Bor v Trstu smo sledili delovanju te organizacije le preko rezultatov posameznih ekip. Da bi dobili nekolik) bolj zaokroženo sliko o življenju tega dinamičnega društva smo izmenjali nekaj besed s tajnikom g. Marjanom Šušteršičem. Zanima nas, če si je odbor Bora zastavil v letošnji poslovni dobi kakšno pomembnejšo nalogo, poleg te seveda, da vodi športno aktivnost svojih odsekov? Novi odbor, v katerega smo letos pridobili nekaj novih članov, si je zadal nekaj novin nalog. Poleg redne športne aktivnosti, ki ji lahko vsakdo sledi po tisku, imamo letos v načrtu nekaj predavanj. Na predavanja mislimo povabiti poleg raznih športnikov še druge strokovnjake, ki nas bodo seznanili z novimi metodami treniranja. Važnejšo pobudo pa imamo že v teku. Opazili smo, da imamo iz leta v leto vedno manj zavedne mladine, ki bi se zanimala za šport ali pa za kako drugo kulturno prireditev. Do bi pritegnili čimveč mladine smo si zadali nalogo, da stopimo v stik z vsemi ravnatelji in učitelji osnovnih šol na Tržaškem, da bi z njihovo pomočjo organizirali nekak tečaj za učitelje in Starše o 'pomenu športa za mladino. Vprašanje o težavah društva je že nekoliko preobičajho v naših razmerah. Zato nam raje povejte, na katerem področju svojega delovanja naletite na najmanj težav? Na vprašanje bi jaz tako odgovoril: v našem društvu imamo dve vrsti članov: prvi so samo »tekmovalci* drugi pa so pravi člani, ki se zavedajo vseh dolžnosti, ki jih imajo do društva. In s temi imamo največ zadoščenja. Kakšne možnosti se nudijo Boru, če bi razpolagal na primer z letno dotacijo 50 milijonov lir? Kaj bi ustvarili iz te vsote? Nimamo takih problemov. Sicer me je vprašanje šokiralo. Če bi letno ali pa vsaj «una tantum* dobili tako dotacijo bi jo uporabili za zgraditev novega športnega doma, ki nam zelo primanjkuje. Povedali ste mm, kaj bi storili če... Pa nam zdaj povejte še, kaj nameravate storiti s sredstvi, s katerimi razpolagate in v pogojih, v katerih živite. Poleg predavanj, ki sem jih že omenil, nameravamo ustanoviti nekaj novih sekcij in če bo mogoče tudi urediti društvene prostore z barom. Kaj pa dolgoročni načrti? Kakšne načrte imate na primer v perspektivi naslednjih desetih do dvajsetih let? Poleg tega da se nekaj že dela za novo športno palačo (čeprav nimamo dotacije, ki ste jo prej omenili) nimamo drugih važnih načrtov in priznam, to je morda hiba našega društva, da ni planiralo načrta vsaj za deset let naprej. Zanimajo nas odnosi, ki jih ima Bor z ostalimi slovenskimi športnimi društvi. Rekel bi, da so normalni in tudi če pride kdaj do majhnih sporov so to samo manjše «praske». Kako pa gledajo druga slovenska društva na Bor? Kako vi mislite o tem? Isto kot mi nanje samo s to majhno razliko, da včasih zaradi naše desetletne prakse upoštevajo naše mnenje. Kaj pa italijanska športna društva? Mislim, da italijanska društva gledajo na Bor kot na voditelja vseh slovenskih društev in če lahko rečem smo na dobrem glasu povsod. Naj samo omenim da so italijanski odbojkarski sodniki priredili anketo za najbolj korektno ekipo in Bor je dobil največ glasov. V čem vidite največjo pozitivnost združenja? Da ohranimo zdrav duh v zdravem telesu in da gojimo zavednost pri naši mladini. In kaj se vam zdi. da je najmanj pozitivno? Pomanjkanje kadrov, brez katerih V°6fn8.. lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo ž domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tf*- 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sooe. KAROSERISTI - GARAŽISTI -AVTOMOBILISTI - OBRTNIKI Velika Izbira vsega kar potrebujete za popravila za vse tipe avtomobilov FIAT pri ZANCHI - AUTOFORNITURE TRST, VIA DEL CORONEO '4 Nezdrobljlva stekla «VIS» Tesnila iz gume za vrata in steklo Posamezni deli karoserije: vrata — blatniki -čelne stene prednje maske — stranski deli Originalna tesnila «GUISTAL» Odbijači ^ nastavkom — pokrovi koles Okraski iz kroma in aluminija za stranske dele avtomobilov Umetno usnje - prevleke Iz sukna za sedeže in notranjost avtomobila ( Nadomestni deli za žaromete .Carello. - «Siem» itd. , ,. . PLEXIGLAS v prozornih ploščah Ročice za dviganje stekla - kljuk*' ’ ranje vrat — ključavnice — razne nadomestne vzmeti — polsti itd. itd. Avtomobilske potrebščine: prevleke — preproge - prtljažniki - ^mostne ključavnice — sirene - ogledala itd. itd. POSEBNE CENE ZA KARO-SERISTE IN DELAVNICE ustave, izhaja, da je njena ohranitev bistven pogoj za nadaljnji obstoj švicarske skupnosti. Za Švico je življenjska nuja, da se o-hranijo dejanski pogoji za idejno podlago državne enotnosti, zasno vano na združitvi štirih različnih enakopravnih jezikovnih skupin. Kajti če bi večjezičnost dejansko izginjala, bi izgubila svojo vsebino tudi misel večjezične politične nacije, če torej prvi odstavek 116. člena zvezne ustave pomeni ustavno pravni izraz te državne misli, potem pomeni priznanje nemškega, francoskega, italijanskega in retoromanskega jezika ne samo to, da so ti govori nacionalni jeziki Švice, ampak vrhu tega še, da morajo to tudi ostati Temeljna misel neke države je ceč kot pa samo izpoved nečesa, kar dejansko obstaja; to je hkrati tudi program, izraz volje, to misel tudi v prihodnosti uresničevati. Zaradi tega se vsebina prvega odstavka 116. člena zvezne ustave ne omejuje samo na golo ugotovitev, ampak ima tudi normativen značaj. Ti štirje jeziki so in naj ostanejo jeziki švicarske nacije; nobeden izmed njih ne sme izginiti, niti se jim ne more pridružiti kak nov.... ENAKOPRAVNOST JEZIKOV POMENI OHRANITEV NJIHOVEGA OZEMLJA Da bi jezik lahko ohranil svoj značaj in da bi kot materinski jezik mogel dati kulturi svojih pripadnikov posebno značilnost, je potrebno, da more ohraniti svoje podedovano jezikovno ozemlje nedotaknjeno. Kajti če v nasprotju s tem pride do mešanja jezikovnih skupin, tako da se v prvotno enotnih jezikovnih področjih ustvarjajo naselbine pripadnikov drugega jezika in da nastajajo na obeh straneh jezi kovne meje široka dvojezična področja, potem jezikovne skupine izgubljajo podlago svojega samobitnega kulturnega življenja. Hkrati se zaradi vzajemnega mešanja jezikovnih skupin močno večajo mogoče površine trenja med pripadniki različnih jezikov. Veljavnost posameznega jezika postane odvisna od števila, gospodarske in politične moči njegovih pripadnikov. Nastaja nevarnost, da postane raba enega ali drugega jezika stvar političnega spora med njegovimi pripadniki. Dejansko ustvarja mešanje jezikovnih skupin znotraj ene politične skupnosti zelo neugoden položaj za sošitje različnih jezikovnih skupin. Idealni pomen večjezičnosti Švice pa je zelo odvisen od tega, da zmore različne jezikovne skupine združevati v miru za vzajemno pospeševanje njihovega duhovnega življenja. Ideal večjezične države, ki ga pooseblja Švica, bi izgubil svojo veljavo, če kaotična zmešanost jezikovnih skupin nobeni izmed njih ne bi dopustila možnosti nemotenega gojenja in razvoja svojega kulturnega življenja.... Teritorialna razmejitev jezikov, kakor se je tudi zgodovinsko razvila, pomeni zato bistveni pogoj za ohranitev individualne samobitnosti nacionalnih jezikov in za mirno sožitje njihovih pripadnikov Hkrati pomeni, zaradi velikih raz lik v velikosti posameznih jezikovnih skupin, pomembno jam stvo sploh za obstanek romanskih jezikov v Švici. Medsebojno razmerje jezikovnih skupnosti počiva na nenapisanem, toda nedotakljivem dogovoru, da vsakemu jeziku ostane njegovo ozemlje ohranjeno, da se nobeno jezikovno ozemlje noče širiti na račun drugega, da je vsak jezik na svojem podedovanem o-zemlju varen pred osvajanjem. Toda dogovor leži v temelju našega medsebojnega razmerja, kajti to je pogoj, ki so se z njim različni rodovi mogli z zaupanjem zvezati v eno državo. Brez takšnega dogovora tega sploh ne bi bili mogli storiti; s tem pogojem pa imajo svoj obstanek zagotovljen. Priznanje nacionalnih jezikov kot jamstva njihovega obstoja lahko pojmujemo samo kot izraz načela ohranitve jezikovnega statusa quo..„ OHRANITEV NACIONALNIH JEZIKOV KOT PROBLEM ASIMILACIJE Člen 45 ustave jamči sleherne- TRGOVINA MIKA Nabrežina (center) sprejema naročila za rojstna, krstna in poročna naznanila — bomboniere ter vizitke za vse prilike. I I I I Dl I A KI A KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJSKEGA VELURJA 'lO /popusta nri nlačilu s konvertibilno valuto mu Švicarju pravico, da se naseli v kateremkoli kraju v Švici. Prostost preseljevanja, ki je zagotovljena s tem določilom, je, prinesla pomembna gibanja prebivalstva med kantoni in s tem tudi med posameznimi jezikovnimi območji, ki še danes trajajo. Svoboda preseljevanja Je imela zelo različen učinek na posamez ne jezikovne skupine. Medtem ko izvirajo v romanskih kantonih švicarski državljani, priseljeni iz drugih kantonov, večidel iz nemškega jezikovnega področja, pa je, nasprotno, v kantonih nemške Švice največ takšnih priseljenih švicarskih državljanov, ki izvirajo iz enako nemško govorečih kantonov. V skladu s tem pomenijo prebivalci nemškega jezika, ki so se naselili v romanskem področju, veliko pomembnejši del prebivalstva tega jezikovnega področja, kot pa ga pomenijo Romani vseh treh jezikov v nemškem jezikovnem področju Delež nemško govorečih med prebivalstvom francoske Švice znaša 12,3 odstotka, v italijanski Švici 6,9 odstotka, v retoromanski pa 15 odstotkov. Nasprotno pa pripada samo 4,1 odstotka prebivalstva nemškega jezikovnega območja vsem trem romanskim nacionalnim jezikom sku-kaj. Neenaki učinek svobode preseljevanja je v prvi vrsti nasledek neenake velikosti jezikovnih skupin, v drugi vrsti pa demografskih, gospodarskih in zemljepisnih razlik med jezikovnimi o-zemlji. Ce namreč postavimo, da se iz vsakega kantona seli proporcionalno enako velik del kan-tonskega prebivalstva v druge kantone, potem je verjetnost spremembe jezikovnega območja o-bratno sorazmerna z velikostjo jezikovne skupine, kateri pripadajo ljudje, ki se odseljujejo iz domačega kraja. Tako pomeni za Retoromane že preselitev znotraj njihovega kantona največkrat tudi že preselitev v nemško ali italijansko jezikovno področje. Tako je za Švicarje italijanskega jezika naselitev zunaj domačega kantona vedno zvezana zapustitvijo ozemlja svojega materinskega jezika. Pa tudi za francoskega Švicarja pomeni preselitev v kak drug kanton zelo pogosto spremembo jezikovnega področja. V nasprotju s tem pa je nemškemu Švicarju na voljo veliko področje lastnega jezika, kjer se lahko naseli. Temu seveda ustreza tudi jezikovna sestava proporcionalnega priseljevanja iz drugih kantonov. Tako so v retoromanskem jezikovnem področju povečini že tisti s svojega kantonskega o-zemlja, vsekakor pa vsi tisti, ki pridejo iz drugih kantonov, ne-retoromani, in sicer predvssm nemški Švicarji. Podobno so skoraj vsi tisti, ki se iz drugih kantonov naseljujejo v italijanski Švici, nemški Švicarji. In prav tako so nemški Švicarji tudi glavnina vseh tistih Švicarjev, ki se naseljujejo v francoski Švici. V resnici pa to delovanje golih nesorazmerij še poostrujejo dejanske okoliščine. ObstaneK naoionalnih jezikov v smislu ohranitve njihovega podedovanega jezikovnega ozemlja je torej očitno odvisen od tega, koliko prebivalci, ki izvirajo iz drugih jezikovnih področij, sprejmejo domači jezik novega kraja bivališča. To jezikovno asimilacijo opredeljujejo v bistvu tri okoliščine. V prvi vrsti je pomemben relativni delež tujejezičnih priseljencev v primerjavi s celotnim prebivaltsvom jezikovnega področja. Asimilacija poteka tem hitreje, kolikor manjši je ta delež; nasprotno pa je otežkočena, če prebivalci tujega jezika pomenijo velik del prebivalstva, tako da se lahko oblikujejo v samostojen dejavnik kulturnega življenja tega področja. Na drugem mestu je splošna absolutna velikost Jezikovne skupine, ki živi v neki politični enoti. Velika jezikovna skupina lahko razvija veliko intenzivnejšo kulturno življenje kot pa majhna; to ji omogoča, da ob relativno enakem deležu tujejezičnega prebivalstva razvija večjo asimilacijsko moč kot pa v splošnem majhna jezikovna skupina. Končno Je pomembno tudi to, koliko priseljenci že od prej poznajo Jezik nove sredine. Priseljevanje iz drugih jezikovnih področij je poglavitna nevarnost, ki ogroža ohranitev Jezikovnega statusa quo in s tem tudi obstoj nacionalnih Jezikov sploh. Spontana, naravna asimilacija priseljencev drugega jezika se razvija na štirih jezikovnih področjih Švice zelo neenako. Medtem ko na nemškem Jezikovnem ozemlju poteka brez težav, Jo v treh romanskih Jezikovnih ozemljih ovirajo okoliščine, ki izvirajo predvsem iz neenake velikosti jezikovnih skupin. Ohranitev Jezikovnih ozemelj in tamkaj živečih avtohtonih jezikov se postavlja torej v prvi vrsti kot vprašanje asimilacije oseb, ki so se priselile iz drugih jezikovnih ozemelj. Kosovelovi Integrali UKREPI DRŽAVE ZA HOMOGENOST JEZIKOVNIH PODROČIJ Država ima dve možnosti, da zagotovi jezikovno homogenost svojega ozemlja oz. delov svojega ozemlja, ki jih ogroža nezadostna asimilacija drugojezičnih priseljencev. Prva je, da prekliče svobodo preseljevanja prebivalstva med posameznimi jezikovnimi ozemlji, druga pa je, da z jezikovnim pravom primora priseljence, da v svojem občevanju uporabljajo jezik novega kraja bivanja. Ker prva možnost seveda ne pride v poštev, preostaja le druga: z oblikovanjem jezikovnega prava vplivati na a-similacijo drugojezičnih priseljencev. Jamstvo za obstanek nacionalnih jezikov je kantonalna jezikovna suverenost. Kantoni so pooblaščeni, da v interesu svoje jezikovne posebnosti omejijo prosto uporabo jezikov in s tem tudi v neki meri individualno svobodo. Kantoni niso ravnodušni nasproti zgodovinski jezikovni sestavi dežele. Nasprotno: varujejo jezikovno poseb- nost svojega ozemlja in so s tem porok obstanka nacionalnih jezikov sploh. S takšno jezikovno politično funkcijo odločilno vplivajo na prepletanje podedovanega jezikovnega značaja s kantonalno državljansko zavestjo. Podedovana jezikovna posebnost pomeni torej del javnega reda vsakega kantona; ta posebnost oblikuje njegovo individualnost kot politično družbene skupnosti. Teritorialno načelo upoštevajo tudi organi zvezne uprave pri občevanju s posameznimi občani. Pravica do uporabe svojega jezika v uradnem občevanju obstaja načelno samo za državljana, ki stanuje v tradicionalnem območju svojega jezika. Občan, ki se je preselil na drugo jezikovno ozemlje, se mora podrediti uradnemu jeziku svojega novega bivališča in ta jezik uporabljati ne samo v občevanju z oblastmi kantona, kamor se je priselil, ampak tudi v stiku z zveznimi oblastmi. Ta omejitev Je nujna v interesu obvarovanja homogenosti jezikovnih ozemelj in pospeševanja asimilacije prebivalcev ki so prišli z drugih jezikovnih področij. Kajti uporaba osebnega načela bi pomenila (v enojezičnih kantonih) rabo različnih uradnih jezikov e-nega poleg drugega in bi pripomogla k pačenju podedovanega 'značaja' posameznih jezikovnih’ področij. Seveda pa osrednja zvezna uprava v interesu lažjega jezikovnega sporazumevanja ne vztraja na doslednem uresničevanju omenjenega teritorialnega načela. Uradi decentralizirane zvezne uprave pa upoštevajo jezik prebivalcev, ki izvirajo iz drugih področij, samo toliko, da sprejemajo vloge v njihovem jeziku, odgovarjajo pa nanje v jeziku kraja, kjer prebivajo. V ustnem občevanju uporabljajo tudi druge uradne jezike, če jim jezikovno znanje to dopušča. Pri občevanju zveznih oblasti s kan-tonskimi oblastmi so odločilni podobni preudarki kot. pri občevanju s posamezniki. Zvezne oblasti se morajo v tem občevanju prilagoditi domačemu jeziku kantona. V notranjem poslovanju zveznih oblasti in pa v njihovem medsebojnem občevanju so odločilne v prvi vrsti praktične potrebe hitrega in popolnega jezikovnega sporazumevanja. V (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) nalnosti, zanje gre za odkritje novih dimenzij in struktur, za pravcati prelom s prejšnjo ozkotirno, pomanjšano, poplitveno in šablonizirano realnostjo v prid neke širše, večstranske in večdimenzionalne resničnosti, za odkritje popolnoma novih plasti v človeku in izven njega. To je svoboda, tista strašna svoboda, ko stopiš za nevidne zidove povečane človeške zavesti, ki se razmika v grozno ogromnost. (Nad norišnico, str. 135) Sam Kosovel piše, ko se povsem zavestno odloči za «novo>. poezijo: V meni se vrši velik prevrat (str. 62). Podobne izjave zasledimo skoraj pri vseh pesnikih in umetnikih, ki so bodisi zasnovali kako novo gibanje bodisi iskali pobude in črpali inspiracije v njih. Skratka, šli v korak s svetovnim trenjem in naprednimi tokovi. Pri Kosovelu gre vrh tega tudi za ideološko preobrazbo, za silen in brezkompromisen upor: «0 laž, laž, evropska laž (str. 207)... V srcu ni oltarja človeku... Puntaj se, puntaj se (206)... Kličem vas, uporniki zemlje in ognja (190)... Razviharite se na vse strani (153)... Gre mu za revolt duha zoper mrtvilo in brezperspektivne življenjske danosti: «Rime so izgubile svojo vrednost... Vse je izgubilo svojo vrednost (115)... Ali je krivo zrcalo, če imaš kljukast nos? (142)... Misli so težke kakor ogenj, ki ne more goreti (177)... Ljudje so kot padajoče, ugašajoče svetilke (196)... Ljudje ne vedo, čemu živijo (247)... Samomorilci, obešen-cd. nihajo na oknih življenja (284)..» Zoper sivo, mrko nemoč, zoper mlačno, brezciljno vsakdanjost: «Tiho se zbudimo v sivo jutro (251)... Cernu blodimo? (252)... Klavrno, klavrno, klavrno (265)... Trikrat na dan obupujem (120). . Statika žalosti: melanholija (127)... Dolgčas spi v kotu (136)... Sivo od ulic, sivo od kamna je moje srce (156)... Izmučeni padamo v trudno noč (268)... Zoper mehanizacijo, zlorabo in popredmetenje človeka: «Smrt tehnično mehaničnim problemom (187)... Civilizacija jo brez srca (186)... Ljudi se ne da mehanizirati... Človek ni avtomat (145)... Paradoks je skok iz mehanike v življenje. Paradoks je živ kakor elektrika... Zato ne bodimo mehanični, ampak bodimo električni (162)...» Pretežni del njegovih integralov je žgoč protest, presunljivo klicanje na pomoč, pesniška krvaveča agitacija za preporod človeka, te pobite, potlačene, resig-nirane, prestrašene klavrne kreature v zanosnega človeka svetle bodočnosti s sijočim obrazom in ravno hrbtenico, z radostno, samozavestno začetnico. Naše oči je zalila lava goreča in sivi prah , cementnih stolpov spekel nas v ustnice. Kot drevje goreče smo se nagnili v novi dan. (Naše oči, str. 197) V Integralih se Kosovelovo a-gilno in elastično upanje v lepše in boljše, pogosto sreča z o-bupom, a obup se mu navadno razraste v izbruh, v gnev, v upor: Ob meji postelji je puška. Ko sem bolan in planem iz sanj ponoči okno odprem in streljam v noč (Skica, str. 287) Včasih se pa na lepem prelomi in splahne v boleče spoznanje lastne in splošne nemoči. Napade ga utrujenost, pobitost, deprimiranost, nihilomelanholija, kot jo je sam mojstrstko ime novah Vanj se tudi vse pogosteje vtihotapljajo predsmrtne slutnje in vizije, ki se mu neredko razcvetejo v pravcato hre penenje po smrti in počitku:: «Rad potopljenja bi v večno temino (289)... Skozi bela vrata stopim (290)... Modri konji mrliškega sna (293)... o grenka trud-nost, siva grenka trudnost (298)... Ura žalosti prihaja (303)... 2elel si je smrti, tolažnice bolnikov (304)...» Na strani 266 beremo tale stih. Bodi svetilka, če ti ni mogoče biti človek. Pri Kosovelu je vera v človeka, ne, vera v človeka v človeku domala brezmejna. Človek mu je najvišja, pravzaprav edina vrednota in merilo, edina religija; doživlja ga skorajda mistično, transcendentno. Vsa njegova lirika je nenehno zagovar janje in poveličevanje te človečnosti v človeku, poveličevanje, ki ne pozna poze ne sentimentalnosti ne cenenosti ne fraz ne la-ži-občutkov ne zlaganih čustev Njemu gre vselej zares in ravno to daje pečat enkratnostd, neponovljivosti, avtentičnosti, globine njegovim verzom in zapiskom. Slepcu pade v oči njegova osebna prizadetost, dandanes bi rekli, njegova angažiranost ter totalna, nepreklicna privrženost temu, v kar veruje: Nepremagljivi govori iz mene. Nepremagljivi jaz. Nadzemski. Krut je ta glas. Jaz nisem z vami, sam s seboj hočem biti. Jaz ne jočem s solzami, sam moram vse dopolniti. (Razočaranje, str. 180-81) Kosovel ni pisal svojih pesmi, on jih je živel, trpel. Ter jih kalil v ognju svojega občutljivega srca in prefinjenega, nemirnega duha. «Pust v Furlaniji* (Nadaljevanje s 3. strani) prepričanje, da bo mlada demokratska republikanska Italija izpolnila obljube, zlasti glede šol, ki jih kraljevska in fašistična I-talija ni spoštovala. Zaključil sem z besedami: «Gli abitanti della Slavia Veneta lo attendono gia da quasi cento anni.n Ekkan je dodal: «E adesso basta, nevvero?« «Si, basta,» sem mu pritrdil. Pa vendar je odtlej spet minilo kmalu deset let.... Pust Je res velik burkež! Kar nadaljujmo z njim na Furlanskem«, kjer v kraju Clabuzzaro (žal ne poznam slovenske oblike!) uporabljajo besede: pust, coleda, cliesce (pinze di legno), Štrucli, pustič maska. V Mersinu je avtor slišal koledniško voščilo: itBochlon devtza Maria buoch di dib mi dal drughe lietu sdravi an veseli.» V Tarpe&u pa je kolednik prosil ženico: «Nuna, nuna, jaizza!« In kot «dulcis in fundo« naletimo zdaj na «furlanska» kraja Tolmin in Kobarid, kjer plešejo kolo in za pust poznajo posebnosti kot so: bulja, straube. krapfi, colas ali kolač itd. Iz obsežnega bibliografskega pregleda navajam še nekaj del, ki so za nas Slovence posebno važna: Orel B.: Slovenski ljudski običaji, Narodopisje Slovencev, Ljub ljana 1944; Ongaro Domenico: Ded giuochl militari che hanno avuto eorso in Friuli. Tipografia Del Pedro. Udine 1762; Musoni Francesco: Usi e costu-mi degli Sloveni veneti, Archivio per le tradizioni popolari, Paler mo 1902; isti: La vita degli Sloveni, Tipografia C'. Clausen Spinnato, Palermo - Torino 1893; Slovenske ljudske maske, katalog razstave, Ljubljana 1963; D’Aronco Gianfranco: Vecchie usanze popolari del Caporetta no, «Lares», 1. XVI., fasc. I. 1950; Schmidt Leopold: Masken :n Mitteleuropa, Im Selbstverlag des Vereines ftir Volkskunde, Dunaj 1955; Kuret Niko: Aus der Masken-welt der Slowenen, ibidem; Burgstaller Ernst: Masken- brauchtum in Oberosterreich, «A1- pes Orientalce«, 1. IV. in «Larea» 1. XXXI., fasc. 1-11, Ediz. Leo Olschld, Firenze 1966; Gasparini E vel: Maschere slave e maschere alpine, ibidem; Kretzenbacher Leopold:: sa» und «Gambela» als equidem — Masken der Slowenen, ibidem; Matičetov Milko: Sud maschera-menti nella narratdva popolare, ibadem. • • • Avtorja sem osebno spoznal v začetku marca letos, ko sem s presledkom nekaj dni dvakrat zaporedoma potoval v Rezijo, kjer smo s skupino italijanskih in slo venskih univerzitetnih profesorjev in slavistov preučevali rezi-janščino. Spotoma sem se namreč ustavil v Vidmu in šel na sedež Furlanskega filološkega društva, da bi si kupil slovnico furlanskega jezika, ki je prav tako pred kratkim izšla z deželno pomočjo. Z avtorjem sem se vpletel v razgovor, ko sem ugotovil, da z jezikoslovnega vidika neznanstveno in nestrokovno uporablja besedi slavo in sloveno. Včasih je to bila zanj isto, včv sdh pa je namenoma segal po izrazu slavo namesto sloveno. Skušal sem mu dopovedati, da gre za podobno razliko kot med besedama neolatino in italiano. Z največjim prepričanjem je namreč trdil, da je rezijanščina «u* dialetto slavo e non un dialet-to sloveno». Nikakor ga nisem mogel prepričati, da je izraz «dia-letto slavou danes nesmisel. Vztrajal je pri svojem in na koncu dejal: «Kot zobozdravnik nisem jezikoslovec, vendar bom najel tuje jezikoslovce, ki bodo dokazali, da imam prav.s Taki jezikoslovci namreč pravijo, da ja rezijanščina rusko ali celo srbsko-slovensko narečje (npr.: TCI, Le Tre Venezie)! Ko sem prispel v Ravenco (danes Prato di Resia), sem na trgu ugledal nad gostiščem napis tiAl Tiglio - Pri lipi». Lipe danes ni več. V Cicerijevi knjigi pa je trg naslikan z lipo, ki je mogočno delila domačinom sonce in senco. Zdaj so Jo posekali. Pod sliko je zapisano, da so to napravili iz prometnih razlogov. Rehabilitacija (Nadaljevanje s 3. strani) Čutil je namreč, cia izgublja nad Aslanom oblast, da se je v svojem načrtu prenaglil. Ta edina misel ga je preganjala, ko je sledil Suzan in Aslanu. V vedno enaki razdalji je vozil skozi mesto, ju zasledoval kot ubogljiv ptičar. Aslan Je zunaj mesta zavozil hitreje in še vedno brez misli je tudi Martin močneje pritisnil na plin. Pogled se mu je zažrl v kazalec brzinomera, ki se je strmo dviga) ,ne meneč se za hitrost, s katero so robovi ceste divjali mimo njega. Prepozno Je zagledal neprekinjeno vrsto pogrebcev z rakvijo na nosilih, ki so mu zaprli jx>t. Pritisnil je na zavoro. V črnino odeti pogrebci so zaslišali strašen tresk, ki je avtomobil raztrgal skoraj no kose. Nekaj pozneje je Aslan razkril Suzan načrt njenega moža in dodal: »Martin je mislil, da sta njegovi limuzini res povsem enaki, o tem je bil prepričan še bolj zaradi svojega hobbyja. Ni pa vedel, da se njegova dva avtomobila le razlikujeta v eni sami malenkosti: v barvi kazalcev brzinomera. Eksploziv pa je bil v mem od njiju. Tako sem dobro vedel, v katerem avtomobilu t« lahko vozim, moja draga Suzan. Res, nevaren hobby.» " KVALITETNO sveže meso, vse vrste sveže perutnine, suhomesnati in mlečni izdelki, pristna ustekleničena istrska vina vam nudi PIIF.KO SVOJIH TRGOVIN na ŠKOFIJAH IN v KOPRU iščete darilo?... EMO POSKUSITE Z GARNITURO NOVUM in C E L J VESELE VELIKOMOCM :::::::::::: I pi A! :::::::::::::: Trgovina s pohištvom PUPIS SESLJAN Telefon 20 • 26» VELIKA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA NAJBOLJŠE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPRTO TUDI OB NEDELJAH TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ (najemnika G. TAUCER in A. CUK) TRST Trg V. Giotti, 8 — Tel. 761948 PEKARNA in SLAŠČIČARNA MARC BAZOVICA, 55 ŽELEZNINE /OSIP TERČON NABREŽINA 124 — Tel. 20122 PEKARNA in SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA (center) GOSTILNA in TOBAKARNA MILIČ BRIŠCIKI — Tel. 221480 Samopostrežna trgovina jestvin EDVARD GRUDEN NABREŽINA (center) GOSTILNA TURRI STANDREZ, 11 — Tel. 3984 Zaloga gradbenega materiala EMIL GRGIČ PADRICE 10 — Tel. 226138 SKBOKLKX TRGOVINA MIKA NABREŽINA 149 - Tel. 20200 TRGOVINA ČEVLJEV SILVA BOGATEČ SV. KRIZ (Kržada) VSE ZA K.1NG IN FOTOGRAFSKI MATERIAL rrst. Ul. Mazzini 53 l'el. 733-361 Trgovina otroške konfekcije, igrač in ženskega perila Grazia in Anica Zuccoli. PROSEK 551 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Velika izbira vseh artiklov TKCHIVA IMPOKT - KXPOHT RONCHl (Gorica), Viale Serenissima 18 TRST, Ul.Ghega 2 — Tel. 35-907 Vrši vsakovrstne uvozne in Izvozne operacije TRGOVINA JESTVIN MARTA HUSU GABROVEC 42 • ELETTRONICAi di Mario Meola Kontovel 134 - Tel. 225-278 Lestenci — Radio — TV — Elektrogospodinjski predmeti Tehnična asistenca RADIOMARELLI CAMPTEL — Stroji za kemično čiščenje RIBARNICA MARCELA PERTOT TRST BARKOVLJE Ul. Perarulo 2 - Tel. 28-415 GORIŠKO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA GORICA — ULICA DON BOSCO 104 — TEL. 26-08 Podružnice: STANDRE2 - SOVODNJE — GABRJE KMEČKA BANKA r. z. z o. z.' GORICA - UL. MORELU 14 - TEL.. 22-06 1 I PEKARNA IN SLAŠČIČARNA VIKTOR ŠIRCA TRST, Str. Vecc. DellTstria 2 Telefon 812-223 S. J A Z B A R TRST — Lesno pristanišče GRADBENI IN MIZARSKI LES, VEZANE PLOŠČE, FURNIRJI itd. TRGOVINA JESTVIN ZDRAVKO KANTE PROSEK 152 — TEL. 225-223 Cvetličarna NADJA REGENT Prosek 142 DROGERIJA VASILIJ GULIČ OPČINE — NARODNA 48 Bar S P O R T I V O TRST - UL. DELL’ISTRIA 10 - Tel. 55-766 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN S PRODAJO PROIZVODOV «INDESIT» KRIŽMAN VELIKI REPEN 76 — TEL. 227-115 hi za se et se bi Gostilna VLADI LUXA Prosek Lastnik KINA « I R I S » PROSEK Ernest Šegina vošči vsem svojim obiskovalcem in vaščanom vesele velikonočne praznike! GOSTILNA SOSIČ - VREMEC OPČINE — NARODNA 65 TRGOVINA JESTVIN HERMAN KRIŽMAN BAZOVICA 5 DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK (center) — Telefon 225-137 NUDI PRVOVRSTNA DOMAČA IN UV02ENA VINA, DOBRO DOMAČO KUHINJO IN DRUGE SPECIALITETE GOSTILNA GRGIČ PADRICE 36 — TEL. 226-112 to ru Sli izl to Z1 to se to TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV MILAN AMBROŽIČ TRST - VIALE M1RAMARE 29 - TEL. 29-322 TRGOVINA JESTVIN KAREL PAHOR TREBČE Ul 0 švicarski jezikovni ureditvi fe «s ge ga ve «r sc 2i Ti te st H bi »j • im (Nadaljevanje z 11. strani) TRGOVINA JESTVIN EDI KALC PADRICE 71 GOSTILNA GUSTINČIČ JEZERO ■ l^l=J-l-k J =!■»! = k ati TRST • Ul. Rismondo 9 Tel. 761884 - 761819 Ekskluzivna glavna zaloga: RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA, KRIŠKA in DALMATINSKA VINA tor KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTICAM la REININCHAUS 1 H/ifius (^^)Otiica TRST — ČAMPO S, G1ACOMO 11 - TELEFON 50-057 je vaš zanesljiv optik OČALA ZA VID, FOTOGRAFSKE APARATE, NALIVNA PE- RESA; TOPLOMERI ITD, VSE PRIMERNI PREDMETI ZA DARILA \ ■ llldU. H* FIORENTINA TRST- ULICA TARABOCCHIA 2 TELEFON 96-536 VELIKA IZBIRA NAJNOVEJSIH MOŠKIH IN 2ENSKIH MODELOV . NAJRAZLIČNEJŠE VRSTE COPAT POSTREŽBA TOČNA - CENE SOLIDNE Zaloga gradbenega materiala ANDREJ TERČON SESUAN 27/A - Tel 2025» K4ROSK« <4 PROSEK Lastnik ALBIN PERTOT PROSEK l — Telefon 2*5-367 Izvršuje vsakovrstna popravila Cestna pomoč splošnem je tukaj manj težav kot pa pri občevanju s posa-mezniki in s kantonalnimi oblastmi, kajti obveznost zveznih u-pravnih oblasti, da s slehernim 1] občujejo v njegovem uradnem H jeziku, seveda povzroča, da večina zveznih uradnikov obvlada najmanj dva, velikokrat pa tudi tri uradne jezike. Vendarle p» upravno poslovanje po liberalno demokratičnih načelih pomeni. nj da mora tudi v notranjem obče-vanju in poslovanju osebnost po- ^ sameznika biti spoštovana. V ^ skladu s tem morajo Imeti člani ^ oblasti In pa uradniki uprave pravica, da v okviru praktično ; ^ mogočega uporabljajo svoj m* ^ torinski jezik. Z drugimi bese- ja dami, v načelu naj ima tudi tu-kaj vsak jezik enake pravice. VEČJEZIČNOST ARMADE MALLARDI & Co. Mednarodni prevozi CARINSKE OPERACIJE VKRCAVANJE IZKRCAVANJE - KONTROLA BLAGA Uradi: ULICA ROMA 15 - TELEFON 36 - 370, 37 823/61 082 Telex: 40 - 078 MALLSPED ZALOGA PAPIRJA G U 1 D O ZIDARIČ NABREŽINA »7 - Tel. 20228 GRADBENO PODJETJE KARI” BAN & družba —■ TRST - Ul. Maiollca 1/1. Telefon 90-82) PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ALBIN MALALAN PROSEK 160 — TEL. 225-220 TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR OPČINE — Narodna 42 — Tel. 221 ■ 026 URARNA IN ZLATARNA SEDMAK SESLJAN (center) NABREŽINA (center) TRGOVINA ELEKTRIČNIH HI-N IH POTREBŠČIN, RADIO, TV itd. BRUNO BRESCIANI OPČINE — NARODNA 47 — TEL. 221-711 DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH OPČIN E, Alpinska 85 — Tel. 221054 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ZORA ČOK OPČINE - Narodna 63 — Tei. 221 046 TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJUNEC 76 — Tel. 97-614 TRGOVINA •PRI 7 PALČKIH. GORICA - ULICA ROMA 43 Lastnik KOŠIČ STOJAN UDOVIČ - FRANC TRST, P.zza Ponterosso 5 in P.zza Vecchia 2 — Tel 29 - 686 Manufaktuma trgovina z blagom — Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije MEHANIČNA DELAVNICA LEAN DRO CORETTI TRST — UL. DONADONI 17 — TEL. 733-249 URE ZLATARSTVO SREBRNINA DiwiuuCARSTVU TRST, — UL. S. LAZZA RO 15 — TEL. 37 • 188 (ea cerkvijo sv. Antona Novega) GOSTILNA BLAŽINA VIZOVLJE 8 - Telefon 20-152 Najemnici Zofka tn Miranda TRGOVINA JESTVIN VALENTIN SANCIN BOLJUNEC 62 PEKARNA OTA BOLJUNEC 38 TRST, Ul. CARDUCCI 15, tel. 29-656 BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, /TN BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV,