226. številka. Trst. v torek dne 6. oktobra 1903. Tečaj XXVIii „EDINOST" iraaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, ca poi leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 1 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brea pr:l >žrue naročnine se upravniritvo ne ozira. Po tobakarnab v Trsta se prodajajo posamične -.evilke po 6 stot (3 nvČ.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. mm m glasilo političnega drnstva „€ifaiost" za primorsko. F edinosti je moč l Oglasi se računajo po vraćah v petit«. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 7. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tlakama ; ulica Torre Bianca 12. Hrvatsko stališče nasproti hrvatskim težnjam. (Dopis iz brv. krogov.) Človek, ki je v resnici liberalen v pravem in plemenitem pomena te besede, priznava brezpogjno vsakemu drugemu človeku, in narod, ki je res liberalen v pomenu, označenem tu gori, priznava vsakemu drugemu narodu pravico, da teži za svojim in ustvarja svoje težnje! Z i čim teže Madjari ? Za madjarskim ra povednim jezikom. Ali to ni glavno. Petem streme po izvedeoju personalne unije — ali tudi to ni ša glavno. Oni teže za teiii, da postanejo po ve era nezavisni od Dunaja in vsakega druzega fa k ter j a, pak da potem s silo pomadj arijo vse Nemadjare v dežeUh krone sv. Štefana ! j In to — bodimo uverjeni o tem ! — ne bi j jim bilo posebno težko, ako bi bili popol- j n ma nezavisni .... s pomočjo svoje madjar-ske vojske! Madjari vodijo torej sedaj borbo, da si pribore sredstva, s katerimi hočejo pozneje izvesti nasilje proti nemadjarskim življem na Ogrskem. Ti nemadjarski življi se stavljajo nad polovico vsega prebivalstva na Ogrskem. Ali — mej tem, ko nimajo Madjari v Evropi sorodnih narodov (izvzemši Turke) ; ko Madjari niti Indcevropejoi niso ; mej tem, ko si niso pridobili ni ene — ali ni ene same! — zasluge za kulturo r pripadajo pa nemadjarski življi indo-evropejskim velikim kulturnim narodom — Siovanom, Latinom, Germanom. So-li, po tem takem, težnje madjarskega naroda pravične ? Kdo bi mogel pritrditi temu vprašanju ? ! In vendar so se nekateri ugledni vodje hrvatskega naroda povoljno izrazili o mad-jarsk,h težnjuii in so pridodali celo, da bi Hrvatje morali podpirati madjarske težnje ! Ti hrvatski vodje mislijo torej, da je Hrvatom v dolžnost, da podpirajo nasilje! Tisto nasilje, ki je nekulturen narod hoče vršiti proti kulturnim narodom — — ! Zreli politiki nam bodo odgovarjali, da se v politiki ne sodi in ne dela po čutstvih in po srcu, ampak po misli in z glavo ! ! Resnica je to. Mi pridodajemo ce 6, da bi Hrvatje danes bili vehka država in ugleden narod, ako bi jih bila v prošlosti vodila nekolika več — misel in glava ! No, da vidimo, kaj danes sveiu'eti Hrvatom misel in glava ?! Ako dosežejo Madjari, prej ali kasneje, za čemer teže, to je, nezavisnost od Dunaja in narodno madjarsko vojsko : kaj se dogodi potem v Hrvatski ? ! Po nagodbi, po držav, pravu in po naj i v o i h željah hrvatskih voditeljev dobijo tudi Hrvatje narodno hrvatsko vojsko — : ali pO sili Madjarov dobe m a d j a r -sko vojsko....! »V velikih političnih vprašanjih gre za principe — fe je izrazil nekdaj poznan in vpliven vod a hrvatske opozicije nasproti ko-respondentu velikega dunajskega lista. Na to so se našemu vodji grohotno zasmejali po i našem svetu, ker tudi dete, ki ee je | par let bavilo s politiko, ve, da v velikih političnih vprašanjih odločuje sila, co8. Ali ne samo, da Hrvatska ne bi imela koristi od tega, ako bi Madjari dosegli, za čemer teže, ampak Hrvatska bi imela marveč od tega nedogledno škodo. Kolikor bo Ogrska nezavisneja cd Dunaja, toliko zavisneji bo postajal Zagreb od Budimpešte ! In v 10 letih, potem, ko bodo Madjari povsem nezavisni od Dunaja, ne bo Hrvatom v Banovini ni bolje ni slabše, nego je Poljakom pod Prusijo . . . ! In tudi če bi Madjari, ločivši se od Dunaja, priznavali Hrvatom v Banovini še večo avtonomijo, (in to — nota bene — ne F""Jio na papirju, ampak tudi v praksi), nego«li je sedanja: bi-li ukupni hrvatski narod imel od tega korist ? Ko bi se enkrat Ogrska definitivno lečila od Avstrije, potem bi ee lahko I (Ogrska namreč) z vso svojo Banovino makari postavila na glavo, ali Avstrija ne bi dopustila nikdar in nikoli, da se Dalmacija pridruži Hrvatski ! No — in če bi tudi bilo možno to združenje: kaj bi se pa zgodilo iz sirote Istre?! Kaj bi se zgodilo iz najbližjih bratov Slovencev?! Sklicujč se v ostalem na svoja izvajanja v člankih pod naslovom »Croatia in bivio«, trdimo : trebalo bi, da se vsi Hrvatje in Slovenci združijo v eno skupino, pak bodo močni in silni; pa bilo tudi brez avtonomije — na papirju ! Hrvatom in Slovencem treba delati: ne za utrjenje in dovršenje duvalizma, ampak za z r u -šenje istega! Politični pregled. V Trstu. 6. oktobra 1903. Kriza na Ogrskem. Grof Khuen ee mudi na Dunaju. Enkrat je že bil pred cesarjem, kateremu je podal sliko o sedanjem položaju: Danes pa je bii ali bo bržkone zopet vsprejet, da vsprejme odlok cesarjev. Splošna sodba je, da cesar vsprejme demisijo Khuenovo. Popolna nejasnost pa vlada glede osebe, ki bi hotela in tudi mogla vsprejeti težko nalogo razmotanja tol> zamotanega položenja. Neki dunajski list hoče vedeti, da se bo cesar ta teden bavil izključno z ogrsko krizo. Govor dr. Koerberja v državnem zboru, ki je toliko razburil vse ogrske stranke, da je bil res oprt na naj-višo avtorizacijo. Sedaj pa da se bo v glavnem razmišljalo o tem, kako bi se paralizl-ral učinek Koerberjevega govora. Sicer pa da je za stvar napravil pokoro že grof Khuen se svojim padcem. Gibanje na Hrvatskem. Začeli so zopet s shodi, na katerih sti vedno na dnevnem redu financijelna samostalnost in svoboda volitve in tiska. To je dobra pot; nare d ve sicer dobro, da ga sedanji sistem uničuje, ali treba je, da Be mu potanjeno razjasni položaj, v katerem se nahaja Hrvatska ! In treba mu pokazati, odkod- mu- prihaja vse zlo ! Hrvatski rodoljubi dosezajo s temi shodi več, nego vse vpitje po časopisih, kjer se neprenehoma sklicujejo na nagodbo itd., a nekateri (-aj vemo, kateri — — — —) se navdušujejo samo za program, napisan na pergamentu , za tradicije in za osebe — — — Tudi v Liki pozabljeni od vsega sveta, v Otočcu, je bil dne 27. septembra tak shod, na kateri je pohitel narod iz bližnjih in oddaljenih krajev in pazno je sledil izvajanjem govornikov, ki so razlagali, kako pogubna je za Hrvate financijelna podrejenost Ogrom, kafro jih ti izsesavajo in delajo z njihovim denarjem kanale in železnice —po Ogrskem, a Hrvatje zahtevajo brezvspešno teh potrebnih železnic itd. Na shodu so govorili tudi o volilnem redu. V liško-krbavski županiji ima samo 1% prebivalstva volilno p r a v i c o, a tudi v drugih župa- ■ nijah je največ 5°/0 ljudij, ki smejo voliti ! Ašemedtemijetudi odvisnih ljudij, uradnikov, pisarjev (!!!) itd.! Ta volilni red, morda najneliberalneji v Evropi,- naj bi si ogledali vsi oni, ki ne morejo umeti, kako da se more na Hrvatskem vzdržati taka izdajalska vlada ! S pomočjo tega volilnega reda, te parsittaže na volilno pravico in svobodo je mogel Kujon-Heder-vary 20 let sedeti na banski stolici, upogi-bati pravico k tlom, ubijati svobodo, delati politiko nemoralno, izpodkopavati blaginjo v deželi in poniževati narod. Z iste stolice doli, kjer so nekdaj sedeli pošteni narodni ljudje, ki so v sili vae žrtvovali za domovino ---se je 20 let vršilo grozno nasilje, dokler ni slednjič tuga naroda prišla do eksplozivnega izraza in je tekla kri v deželi. Mi pozdravljamo z veseljem delo hrvatskih rodoljubov, ki delajo na osvešSenju bvo-jega naroda in prepričani smo, da to delo donese velike koristi. Naj jih vgpodbuja to dejstvo, da narod komaj čaka takih shodov, kjer lahko poto-žuje svoje gorje in kjer se uči! — Kajti narod hrvatski je v resnici talentiran in se rad uči — samo učiteljev mu je manjkalo do sedaj, učiteljev javnega življenja ! Nova srbska vlada. Novi kabinet v Srbiji je sestavljen tako-le: General Grui<5, predsedništvo; Andra Nikolid, vnanje stvari ; Stojan Prot c, notranje stvari; Nikola Ni-kolid, pravosodstvo; Ljuba Stojanovid, nauk in begočastje; Milid Radovanovič, finance ; Vladan Todorovid, gradnje; Todor Petkovid, trgovino; polkovnik Andrejevid, vojno. Gruid je jeden najuglednejših srbskih diplomatov in je bil zadnjih 10 let diploma-tični zastopnik Srbije v Pefcrogradu in Carigradu. Zadnjikrat je bil Gruid ministerski predsednik leta 1894. za vladanja kralja Aleksandra in je podal ostavko, kojedoznal, da je kralj Aleksander razkralja Milana pozval iz Pariza v Beligrad, da ga postavi na čelo srbske vojske. Gruid se zadnjih let ni umešaval v Brbske notranje - politične za- I—■ I J PODLISTEK. 22 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. —1- Obmolknivši je spustila roko, s katero je kazala proti mesta, na roko Arturjevo. Molče sta občudovala pokrajino in harmo-ničeo lepoto prirode. Šumenje vodovja, čistost zraka in neba, to vse se je skladalo z mi*i;mi, ki so se v ob:lni meri pojavile v ml&dib, ljubečih srcih. »Moj Bog, kako ljubim ta kraj«, je nadaljevala Julija z rastočim in naivnem navdušenjem. »Vi ste dolgo bivali tu?« je vprsšala po kratkem odmoru. L:>rd se je (-tresel pri teh bessdah. »Tamkaj«, je odgovoril otožno kazoČ na orthovo drevje ob ce^ti, »tam eem Vas videl prvikrat kakor ujetnik...« »Da, toda bila sem že zelo otožna ; ta priroda se mi je zdela divja, a sedaj ..« Ona je prekinila, lord Grenville pa seje m upal pogledati. »Vam do gujem to veselje«, je rekla konečno Julija po dolgotrajnem molku. »Ni li treba biti živemu, da čutimo radosti življenja, in nisem !i bila do eedaj mrtva za vse to? Vi ste naf dali več, nego zdravje, učili ste me spoznavati vso njegovo vrednost«. ŽenBke imajo nepomeoljiv dar za izražanje svojih čustev, ne da bi v to uporabljale preživahne besede. Njih zgovornost tiči zlasti v glaBu kretnji, vedenju in v pogledih. Lord Grenville si je &akril z rokama obraz, kajti oči so mu bile solzne. Še le sedaj gjt je zahvalila Jilija prvič, odkar so zapustili Pariz. Celo leto je bil skrbet z največjo udanostjo za markiza. S pomočjo gospoda de Aiglemont jo je bil peljal v kopališče A x in odtod ca morsko obrežje v La Ro chelle. Varoval in stregel ji je, vsak hipec opazujoč spremembe, katere so provzročili umni, a priprosti predpisi v Julijinem oslabelem telesu, kakor čuva strasten vrtnar redko cvetko. Markiza se je vedla, kakor bi sprejemata to umno — Arturjevo postrežbo z vso sebičnostjo obožavanja v-r-jene Parižanke, ali z neskrbnostjo kake tekmovaike, ■ ki ne pozna ne cene stvarij ne vrednosti ljudij ter jih ceni le po velikosti koristij, katere ima od njib. Vp-števaaja vreden je vpliv, kake pokrajine na dušo. Ce se nas na vodi neizrgibco loteva otožnost, provzroča na planinah nek drug mrgočen prirođen zakon, da se očistijo naša ču3tva; čim globokejSa postaja tukaj strast, tem več živahnosti zgubiva. Pogled na veliko vodno gladino Loire, na pobočje ljubkega griča, kjer sta Bedela zaljubljenca, je provzreč 1 morda dražesten mir, v katerem sta poskusila prvikrat srečo, katero čutimo, če uganemo razsežnost strasti, skrite za navidezno nepomenljivimi besedami. V trenetju, ko je dokončala Julija stavek, ki je tako zelo vznemiril lorda Grenvilla, je potegnil lahen vetrič čez drevesne vrhove ter širil vodne hlapove po zraku. Nekaj meglic je zakrivalo solnce in mehke sence so kazale vse lepote krasne prirode. Jtdija je obrnila glavo v stran, da bi mladi lord ne videl solz, katere se ji je posrečilo vzdržati in posušiti ; kajti Arturjeva ginjenost se je lotila hitro tudi nje. Ni se upala privzdigniti nanj oči v strahu, da ne bi bral prevelicega. veselja v tem pogledu. S svojim ženskim instinktom je čutila, da mora skriti v tem nevarnem trenotju svojo ljubezen na dno srca. Istotako pa je moglo postati nevarx*o i molčanje. Zapazivši, da lord Grenville ni zmožen besede, je nadaljevala Julija z milim naglasom : »Milord, ganile so Vas moje besede. — Lahko je mogoče, da pripravi ta živahni izliv čustev velikodušno in dobro srce, ka-koršno je Vaše, spet do napačne sodbe. Ker sem bila na tem potovanju, ki se bliža k sreči že h koncu, hladna in zdržljiva, ali tudi prezirljiva in brezčutna, ste me imeli gotovo za jako nehvaležno. Ne bila bi vredna Vašega truda, ko hi ga ne bila znala ceniti. Milord, pozabila nisem ničesar. Ab, ničesar ne bom pozabila, ne skrbnosti, s katero ste čuvali nad menoj, kakor čuje mati nad otrokom, zlasti pa ne plemenite zaupljivosti na-1 jinih bratskih zabav in Vašega nežnega vedenja, zapeljivosti, napram kateri smo popolnoma brez orožja. Milord, nimam moči, da bi Vas zahvalile...« Po teh besedah ss je Julija hitro odstranila, in lord Grenville je ni poskusil zadržati. Markiza je šla k jedni bližnjih skal ter ostala ondi nepremična. Njuna rezburje-nost je bila njima samima skrivnost; najbrž sta jokala na tihem. Pcičje petje, pri solnč-nem zatonu tako živahno in tako bogato nežnih izrazov, je moralo še povišati silno razburjenost, ki ju je prisilila, da sta se ločila. Priroda si je prizadjala jima predočiti ljubezen, o kateri se nista upala govoriti. »A sedaj, milord«, je nadaljevala Jolija vBedši s3 njemu nasproti z dostojnostjo, ki jej je dovolila vzeti Arturjevo roko. »Vas bom prosila, da poveličate in posvetite življenje, katero ste mi bili povrnili. Tukaj se morava ločiti. Vem, je pristavila ter opazovala obledelega Grenvills, »vem, da moram v zahvalo za Vašo udansst od Vas zahtevati še veliko večjo žrtev, nego so vse, katerih velikost bi bila morala bolje pripoznati... Toda treba je... Vi ne smete dalje ostati na Francoskem. Vam moram li še priporočati, da si dava pravice, ki so posvečene?« je dostavila položivši roko mladega moža na svoje utripajoče srce. »Da«, je odvrnil Artur vstanivš . (Pride še.) deve in uživa ugled pri obeh radikalnih strujab. Novo ministerstvo s=Bt'Ja iz Štirih zastopnikov zmerno-radikalne strance (Gruić, Andra Niko!i<5, Radovan->vić in Prot e) in štirih zastopnikov skrajco-radikalne stranke (dtojanović, Nikola N.kol 6, Todorović in Petković). Dogodki na Balkana Uetaja se vedno bolj bliža bolgarski meji in večkrat se dogaja, da turški vojaki, o preganjanju beguncev prestopajo bolgarsko mejo, vsled Česar se dogajajo pogoste bitke med bolgarskimi obmejnimi stražami io turškimi vojaki. V Bolgarijo prihaja dan za dnevom vedno več beguncev iz Ms&tdoaije. Bolgarska vlada je poznala pod orožje štiriindvajset tisoč referatov ter vse reservne podčastnike na tritedenske orežae vaje. Iz Budim{>ešte brzojavijajo, da je oni Nedeljkovid, katrrega je redarstvo na južnem Odrskem aretiralo kakor agenta Borisa Sa-raf»va in ga potem zopet izpustilo na svobodo, ker se je icel sestati s Sartfovom, dobil sedaj od istega brzojavko, da sadaj, vsied bo'garsko-turškega dogovora, provizo-rično preneha agitaera mscedon^kega odbora in da Sarafjv ne pride na južno Ogrsko po živež. Nedeijkovič da je že odpotoval v Bolgarijo. Ta vest je oči vidno popolnoma neosnovana, ako se pomisli, da ravno sedaj na bolgarsko turški meji pogestoma dohaja do bojev med bolgarskimi in turškimi vo jaki. Turčija je odgovorila na zadnjo diplo-matično noto Rusije in Avstro Ogrske ter »opet meče vso krivdo na nevspehu uvajanja reform na bolgarsko vlado, katera da Delavskega podpornega društva«. Vabljeni so VBi odborniki in njih namestniki. Imenovanje v sodni stroki. Minister-eki predsednik kakor voditelj ministerstva ?a pravosodje je imenoval okrajnega sodnika v Bovco, dra. Viktorja Ahazhizha sodnim tajnikom v Nove m mestu. Dogodki t Kicmanjih Prejeli smo: Danes, dne 5. oktobra, smo bili podpisani kakor deputacija na namestništvu pred dvornim svetovalcem Schwarztm. Predstavivši se rečenemu gospodu smo prosili pojasnila, kako je z našo riemanjsko st rar o, oziroma, kaj je i z našim utokom v stvari našega prestopa v pravoslavje ? Gospod dvorni svetnik nam je odgovoril: »Kaj hočete?! Vi se morate sporazumeti s škofom, morate se poravnati I« Podpiaaii vaški načelnik si je dovoljil vprašanje: »K.aj naj poravnamo?!« — Gospod dvorni svetovalec: »Da, poravnati se morate! Mari ne veste, da cerkev ni vaša?!« — Načelnik Berdon : »Cerkev je naša last. Sezidali so jo naši pradedje in tudi zvonove bo kupili eni!« — Gospod dvorni svetovalec; »Ne, cerkev ni vaši, spada rimsko-katoliški Cerkvi«. — Načelnik Berdon: »("emu pa je presvetli škof Nagi izposloval, da je bil poslan v l£ cmanje okrajni glavar iz Kopra s tolikimi orožniki, Čemu je da't zapreti vrata in obesiti »žabnice« in nadeti pečate? Mari smo bili mi Turki, nismo-li bili rimsko kato-ličani ? Mari šiof Drobobseki ne pripada rimsko katoliški cerkvi ?! Je li on krivo-verec ?« Na to nam je gospod dvorni svetovalec velel, naj malo počakamo in je telefoniral po gospoda namestništvenega svetovalca grofa Marenzija. In res je kmalu došel ta gospod in nas je vprašal precej osorno: »No, kaj hočete?!« — Podpisani kmet Josip Pregarc j mu je odgovoril na kratko : »Mi hočemo v ! pravoslavje!« To izjavo so vsi trije podpi-| sanci ponovili večkrat zaporedoma. — Grof Marenzi je zaklical: »Kaj pravoslavje! — in j je odšel iz dvorane. Podpisanci sj čakali ne | koliko in grof Marenzi se je povrnil z:>petin; je zatrjeval : »Cirkev ni vaša !« — Načel- 1 nik Berdon mu je oporekal kakor poprej J dvornemu svetniku in je energično protestiral proti temu, da je prevzvišeni škof tržaški dal riemanjsko cerkev zapreti in pečatiti. — Povdarjal je, da R:cmanjci nočejo ni čuti o tem, da bi se povrnili v latinsko cerkev in da hočejo eedaj absolutno v pravoslavje. — »Mi sao — je povdarjal— avstrijski državljani, ki plačujemo davke in dajamo vojake in smemo zahtevati tudi svoje pravice. Hočemo, da tudi za nas veljajo državni zakoni. Preveč smo ža trpeli in hočemo, da sa nam otroci enkrat krste in da bo mladina dobivala pouk in vzgojo !« — Grof Marenzi : »Mari ne veate, da smo bili tudi mi napadeni po listih ? !« —Načelnik Brrion : »Kdo je kriv na tem, smo li mi krivi ? ! Krivi so drugi, ki si proti nam. Mi smo postopali pravično ;n pošteno«. — Grof Marenzi nam je segel v besedo: »Prosim va* !« — in je začel odpirati neki akt. Potern je rekel: »Vaš rekurz v stvari prijave za prestop v pravoslavje ni še rešen.« — Berdon na to: »Prosim, kdaj pa je bil naš rekurz odposlan od tu?« — Gospod dvorni svetovalce Schvvarz je pripomnil : »Dne 4. julija«. — Berdon : »Nekoliko dolgo je fe.el tu t* aist!« — Grof Marenzi : «Pomislite, da ne morete z giavo ekozi zid. Pojte na ministerstvo ali pišite na Dunaj !« — Bsrdon : »Mi smo že čakali dovolj in zahtevamo, da se enkrat reši naša prijava za prestop v pravoslavje !» To izjavo je zope; potrdil podpisani člen depu-cije Pregarc ;n s tem smo se poslovili od gospodov na namestništvu. Ivan Berdon, vaški načelnik v Ricmanjih. Mihael Kuret in Josip Pregarc, kmeta iz Ricmanj. Od st. Jakoba Bmo prejeli: Kakor strela iz jasnega je zadel mežki zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metod>ja« dekret, do-poslan mu cd glavnega vodstva društva istega imena v Ljubljani, s katerim je rečeno vodstvo odpovedalo zboru prostor v družbini šoli za obdržavanje vaj. S tem je pevski zbor vržen na cesto, tisti pevski zbor, ki z veliko požrtvovalnostjo oskrbuje slovensko petje v veČih tržašiih cerkvah. S tem dekretom je morda odpravljeno cerkveno petje za dlje časa, kajti pevci so silno ogorčeni in morda že v nedeljo ne stopijo na noben kor več. Gospodje bodo že videli posledica za versko in za narodno stvar, če prestane slovensko cerkveno petje še po tistih cerkvah, kjer se je še ohranilo po velikem trudu in požrtvovalnosti ravno rečenega zbora! Takovega plačila ni zaslužil ta zbor. Seveda smo čuli od izvestnih strani, da si zbor lahko najme svoj prostor, da lahko plača. Na to odgovarjamo, da malokje nosijo siromašni delavci tolik narodni davek — bodi pa že v denarju ali pa z delom za narodno Btvar — kakor ravno pri nas v Trstu, Poleg tolikega truda in zamude časa za cerkveno petje naj bi doprinašali še denarne žrtve — to naj se ne zahteva od nas. Će bo narodna stvar trpela škode — nas ne bo težila nobena krivda in naša vest je čista. Drugje in pri nas. Pišejo nam iz de- \ lavskih krogov: V Italiji se je vodil precej dolg in oster prepir o tem, da-li naj socja-listi demonstrujejo povodom prihoda ruskega carja, Konec prepiru je bil ta, da so Lihi odstopili od namerovanih demonstrac j in to iz raznih in različnih vzrokov. Italijani bodo torej posnemali francozke! socijaliste ter se vzdrži vsake demonstrac je proti Slovanu, ki je ob ednem vladar slovanske države. A na to, od česar so odstopili laški socijalisti po nasvetu francozkih sccjalistov, se poživljajo sedaj naši slovenski socijalist'. Zadnji » rapor« priporoča namreč vsem slovenskim delavcem, naj pljunejo na ruskega carja, »največega tirana« itd.! Ta poziv v »Rdečem praporu« govori tako razločno že sam na sebi, da bi bila res odveč 7saka besedica komentarja. Odškodnina za pobijanje prašičev. Ministerstvo je odredilo, da se bo za prašiče, pob te v namene odvračanja kuge med prašiči, v mesecu oktobru plačevala povprečna tržna cena, ki je veljala v mesecu .septembru 1903 in ki znaša za kilogram 1 K 20 Btotink. Odbor konsnmnega drnštva pri Sr. Jakobn vabi svoje (kakor je bilo že javljeno) ude na domačo zabavo in pogovor, katera bo danes večer ob 8. uri v Bvojih lastnih prostorih. Rasskij kružok naznanja, da se v četrtek, dne H. t. m. prične redni pouk ob 7. uri in pol zvečer v slovanski Č.talnici. Novi udje in učenci se še vedno sprejemajo in sicer ali na večer pouka ali v pisarni dr.a Rybara. Ob petkih bodo tudi ob 7. uri in pol konverzacijski večeri. Baš radi teh večerov se je nadejati obilo novdi udov in obile udeležbe. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Jletodfja« naznanja svojim pevcem, da nima pevskih vaj, dokler ne dobi novega stalnega prostora. Iz pred naših sodišč. Zamorec 26 letni Izmail M< hamed bil je, kakor smo svoječa-eno poročali, v službi v kavarni »Aurora« Da lesnem trgu, ko je dne 9. septembra t. 1. pršel mimo ts kavarne 32-letni krosnjar Hti^o Lachner. Lschner je bil nekoliko pijan in je Izmaila pozival, naj mu plača eno kavo, na kar mu je ta odgovoril, naj ga pusti na miru. Lachner je Izmailu na to preklel mater in mu dal dve pljuski v obraz, kar je Izmaila tako ujezilo, da je Lichnerja pahnil iz kavarne. Lachner je o tem padel in se tako pt škodoval na glavi, da je — dasiravno je še peš šel na inšpektorat — malo ur pozneje umrl v bolnišnici. Včeraj se je radi tega slučaja vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem kazenska razprava proti Izmailu Mohamedu, kateri se je opravičeval, da je postopal v silobranu, kar so potrdile tudi priče. S >dni dvor je vsled tega Izmaila popolnoma rešil obtožbe. Predsedoval je Bvetov. Pederzolli, sodniki so bili : svetov. Codrig, Crusiz in Rismondo. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik dr. Pangrazi; obrambo pa odvetnik dr. Breitner. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.8, ob 2. uri popoludne 23 7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 9 — Danes plima ob 9.12 predp. in ob 9.17 pop.; oseka ob 3.15 predpoludne in ob 3.0 popoludne. Vesti iz ostale Primorske To je beseda, ki naj se nvažnje! — »Naša Sloga« prinaša daljši članek o občinskih volitvah v Bdjunu in pravi, da take borbe še ni videla Istra. Od ene strani so delovali : denar, vino, obljube, strašenje, la-žij in izdajstvo; na drugi pa: siromaštvo, topla ljubezen za svoj narod, svoj jezik in narodne svetinje, samozatajevanje in neumorna delavnost. Bilo je to neenaka borba, ali izvojevana je bila slavno : poštenje je zmagalo ! Potem pa pridodaja dopisnik nekoliko jako umestnih refleksij. »Narod je neumen !« — s tem so se navadno tolažili nekaternikr, ako se jim ni posrečil kakov načrt. »Narod je neumen !« — so kričali, ko so pri čaši vina soovali načrte in sklepali o narodu — brez naroda! Narod po Istri pa ni vedel druzega, nego da trpi in da mu postaja vsaki dan hujše. Njegovo razummštvo pa ga ni poučevalo, ampak le gonilo ga je na vo lišče kakor ovco v klavnico. Sreča, da so nekateri še o pravem Času uvideli pogreško in se lotili dela. Osebe, ki bo bile na potu, so se odstranile same in so preprečile s tem, da srce Istre, ta, rekli bi, najvažneja strate-gična pozicija naše narodne borbe, ni prišla v roke neših sovražnikov. Oni, ki ne dajejo narodu pouka, so krivi, ako narod govori sam o sebi: »Mi smo živina, mi rasemo kakor žival v gori, brez pouka ; pomagajte vi, ki morete ! Ali hitro, ker mi ne moremo tako živeti !« Potem pa si še kakov tak človeb, ki zanemarja svoj narod, drzne govoriti: Narod naj le propada, saj ni spodoben, da bi živel !« Ne, nad narod v Istri ni neumen. Marveč bistrega uma, ali tiromaku manjka pouka. Njemu nt pomagano z ljudmi, ki ga kakor žival gonijo na volišče, ampak treba mu ljudij, ki ga bode poučevali, kaj je dobro, kaj zlo, in ki ga bodo vodili z bratsko roko. Ponosen je tudi ta narod, ker ve, da on vse hrani s svojo žuljavo roko — io tudi one, ki bi mu hoteli zapovedovati ša sedaj, kakor so mu nekdaj v Času tlake iii desetine. Po- nosen je in zato na dopušča, da bi ga kdo vodil na vrvi, ali poleg tega ve tudi, da je potreben pouka in zato kliče glasao: »Pouka in znanja nam dajte, pa vaa bomo slušali !« Ugodna vest. Iz Spljeta poročajo, da je prišlo do sloge med pristaši narodne in priBtaši pravaške stranke. Pravaško pevsko društvo »Kolo« in narednjaška »Narodna čitalnica« sta stopila v eno društvo »Hrvatska ; Čitaonica«. Ta simpatični pojav je pozdravljati le z veseljem kakor znak, da so se strankarski odnošaji v Dalmaciji jeli urejati in da pride do kooperacije vseh narodnih sil na vseh poljih življenja. X V Opatiji je bilo skupno število gostov od 1. septembra 1903 pa do vštetega 30. septembra 2900 oseb. Od 24. septembra pa do vštetega 30. septembra je prira3tlo 460 oseb. l)ne 30. septembra je bilo navzočih 1483 oseb. X Zborovanje učiteljskega društva za sežanski šolski okraj vršilo se bo v Komnu dne 15. oktobra t. 1. ob 10. uri predp. Vspored : 1. Učna slika iz prost, risanja 2, Pozdrav predsednikov. 3. Ove-rovljenje zapisnika. 4. Referat (g. nadučit. Kosovel). 5. Predlogi. 6. Vaje v petju: a) »Na planine« (Moh. p. I., str. 22), b) »Moj dom« (Moh. p., str. 87). Na obilno udeležbo vabi uljudno odbor. Vesti iz Kranjske* * Kranjski latinizatorji. Dne 20. t. m. nesli so mi v cerkev na Unci (občina Rakek) krstit mojega otroka, kateremu sem želel dati krstno ime Zorko in sem to željo sporočil botrom. Orez eno uro prišla je nazaj na moje stanovanje botra, katera mi je naznanila, da župnik noče krstiti otroka na ime Zorko, ker da tega imena nikjer ne najde itd. Na to šel sem sam v cerkev in najprej prosil župnika, naj da otroku omenjeno ince, a župnik ni hotel o tem ničesar slišati in me je nagovarjal, naj dam otroku kako drugo ime. Jaz sem pa vatrajal pri svojem sklepu in n>ssm hotel popustiti. Župnik je na to povprašal, da-li ni to morda kako protestantsko ime, na kar sen^ mu povedal, da poznam celo rimako - katoliškega svečenika, ki nosi ime Zorko in ta je župe upravitelj v Brestu blizu Buzeta, g. Zorko Klun. PojaBnil sem na to tudi župaiku, da Zjrko odgovarja latinskemu imenu Albinus. Moje ugovarjanje je župnika ze!<5 razkačilo in dejal je jezno : No, no, če je to Albin, p* ga krstimo za Albina. Jaz pa sem še vedno ustrajal pri zahtevi, da ga mora kratiti za Zorkota. Slednjič privolil je župnik v mojo zahtavo in mi obljubil, da krsti otroka na ime Zorko, a da bo moral pisati na škofijo, ako je to dovoljeno. Ko pa je začel krstiti, izgovarjal je vidno »Albin«, kar me je prepričalo, da je župnik svojevoljno premenjal otroku ime in odšel sem jezen iz cerkve, da me jeza ne bi spravila v kako nesrečo. In kaj sem hotel tudi storiti ? Mari sem hotel vzeti otroka in ga nekrščenega nesti zopet domov, da bi tako soprogi povečal bolezen in da bi me potem proglasili vrhu vsega tega s3 za brezverca ? Ali ni škandal, da Be upajo kranjski duhoyniki tako postopati, med tem, ko n. pr. Italijani nadevljejo svojim otrokom vsa mogoča imena, le ne imen svetnikov, ki so itak skoraj izključno latinska, torej prav za prav njih narodna imena! Kaj so imena Italia, Romano, Galliano, Roma itd. itd. bolj katoliška, nego Zorko, Slavko, Bogomir, Vida. Milena itd.? Da, da, Siovecci hečamo biti po sili — sužnji ! Simon Ribari 6. * Kedaj bo vendar mera polna Z! »Slov. Narod« priobčuje nastopno — idilo iz ljubljanske kazine: »Danes ponoči so prišli trije gospodje v družbi dveh dam v kazinsko kavarno in so zahtevali po slovenski, da s3 jim prinese pijače. Slovensko govorjenje pa je kazinate razburilo in takoj so bili vsi pokonča in bo se zbrali okoli slovenskih gostov, ki so bili mirni in so ee razgovarjali med seboj. Kazi-notje sj kričali: »Hinaus mit ihnen« in so psovali slovenske goste. Med tem je prišel v kavarno policijski stražnik napovedat policijsko uro, in ta je v strahu, da v kavarni nastane rabuka, rekel Slovencem, naj gredo raj« ven, da bo mir ! Slovenski gostje so plačali in-dostojno, odšli. Pred kazino se j a bilo med tem čaaom n&bralo mnogo ljudi, ki so se ustavljali iz radovednost', ker so videli v kazini polno kričečin Nemcev. Izmed omenjenih slovenskih gostov sta bila dva tujca in so vsi 'e s* u Saj no šli v kazin«ko kavarno, ker jih je vodila pot ravno mimj. Sicer pa mislimo, da je kazinska kavarna javen lokal, katerega sme vsakdo obiskati in kjer se mora vsakemu postreČi.« J)a'je opisuje isti ii^t dogodek, ki plastično kaže, kako v Ljubljani tudi vojaš:vo (graški polk) sodeluje na nemškem besnenju. Šel vam je po ulici, v bližini vojašnice, miren dostojen čiovek, knjigovodja neke ugledne tvrdke. Ne da bi bil dal najmanjega povoda, so ga nemšii vojaki obkolili in ga p?ovali (seveda po nemški) s »kranjskim psom«, ka teremu da že pokažejo ! — Mož pa je hotel pogoltniti tudi to nemško surovost in nadaljevati svojo pot. ali vojaki so mu iztrgali iz rok dežnik in jeli z istim neusmiljeno nab - j jati p:> glavi napadeno i. V tem je prišla vo ješka straža in sedaj se je zgodilo nekaj nečuvenega. — Mesto da bi bila odgnala napadale?, je sama začela kričati (p3 nemšii seveda): »L3 nabijajte kranjskega psa!« —! Se l»j je napadeni jel klicati na pomoč. Okna vojašnice so se napolnile z vojaki, ki so vsi kričali : »Le pob i j te ga na tla kranjskega psa i« A prišlo je Š3 — lepše. Pristopila je vojaška straža, nastavila napadencu bajonet na prsi in ga psovaje gnala v vojašnico. V vojašnici je straža nadaljevala s psovanjem in je pozivala tudi druge prostake, da naj napadenca p r e-tepo! Na energičao zahtevanje napadene;? naj g* sprovedejo k inšpekc'jekemu častniku, so ni i grozili, da ga kratkomalo utaknejo v zapor. Na to so siromaka vojaki obkohl: :n ga z nasajenimi bajoneti iztirali iz vojašnice. »Slov. Narod« zahteva zadoščenja za to nečuveno žaljenje, ker so taki surovi napadi od strani nemških vcjako7 na dnevnem redu. Ali ravno zato, ker taki slučaji niso le sporadični, ampak Be morejo ponavljati in je zistem v nj.h, se nam jako jako zdi, da poziv v »S'ov. Narodu« ne pomore. Nam vsaj se zdi, da bi se taki — ind janski napadi ne ponavljali, ako b se vojaki bali, da Be iim dogodi kaj bolj ostrega ! Mera nemškega besienja v Ljubljani je res že polna ; ali bi ne bil čas, da bi bila enkrat polna tudi mera slovenske potrpežljivosti ? ! In prekipelo naj bi med gospodi poslane i! Javna predavanja o tuberkulozi :n drugih nalezljivih boleznih, o razkuževanju o prvi pomoči pri nezgodah prične ekre ž ni zdravnik v Zagorju ob Savi, g. dr. Temo Zarnik, v novem šolskem poslopju v Topi cah pri Zagorju (risarska dvorana), 18. oktobra ob 8. uri zjutraj. Zglasitev za odrasle dne 11. oktobra v risarski dvorani imenovane šole ob 8. uri zjutraj. Razne vesti. Hrvatje in Srbi v Ameriki. V Ameriki •o Hrvatje veliko zavednejš:, nego v stari domovini. To je pač najbrž zato, ker so to ljudje, ki delajo in si s trudom služijo vsakdanji kruh, pa nimajo časa za strančarenje. »Hrvatska«, ki izhaja v Allengliecv-ju, je izjavila, da se ameriški Hrvatje ne morejo navduševati za programe in za osobe, ampak jim je pred očmi samo svobodna in srečna domovina ! Tako je prav ! Tudi bratski spor med Hrvati in Srbi jenjuje, oziroma — ni ga. — »Sloboda«, srbski list v S. Franciscu, poživlja Srbe in Hrvat«, naj povsod skupaj nastopajo kakor eden narod ! Med drugim piše reeeni list: »Mi želimo, da rodoljubi srbski in hrvatski po vsej Ameriki vzamejo na se to plemenito nalogo — njihov trui bo kronan z vspehom, ako ni pri nas že izumrl vsaki čut bratske ljubezni. Ali ni, Bog ne daj ! Na delo torej — kolikor kdo more in Bog nam pomore !« Vesela znameDja ! Sličica iz Zagreba. V reškem »Novem listu« Čitaico : Danes (v četrtek) * izgledi Za-] greb jako puat>. — Velik židovski pracnik je — in zaprte so skoro vse zagrtbm in v njej so se prelivale različne barve. Beli * metuljčki so se zibali v čistem zraku. Zopet mu je šinilo v glavo, da je razmišljal, kaj bi bilo boljše : ali živeti v bedi j do konca, ali si pa samovoljno storiti konec ?! Preudarjal je na vse kraje in prišel do zaključka, da je najboljše — da ee usmrti...... fam-le je reka ; do nje je samo par korakov. Zakaj bi čakal še dalje na to neizogibno smrt, zakaj bi bil za nadlogo ženi in otrokom t Ko ljudje izvedo, da je mrtev, se morda še usmilijo rev. Kaj češ? Če vidiš, da ne moreš več živeti, da nisi več za nič na svetu, ubij se, ker ti ei podoben obrabljeni mašini, ki se meče med ropotije, ker obrabljena in potrta mašina ne koristi nikomur ! Spomnil se je. kako je storil lani neki njegov znanec. Ko je videl, da ne ozdravi več in mu je tudi zdravnik rekel to, je vzel nož in si prerezal žilo in prihranil je rodbini s tem mnogo nepotrebnih stroškov. Zakaj ne bi tudi on storil tako ?.... »Ne, mu je branilo nekaj in ga spominjalo na ženo in otroke in ga tolažilo, da bo še živel in služil. K vragu žena in otroci, če sem jim pa na škodi!« se je jezil. »Prav imaš«, je dejal drugi glas. Hotel se je vzdigniti, da izvrši, kar je namenil, ali postalo mu je v trenotku slabše. Omahnil je na klop Glava mu je zlezla na prsa. Zatisnil je oči od notranjih bolečin. Občutil je tako utrujenost, da ni mogel premakniti ni enega uda. — — — Zagledal je pred sabo globoko reko. Male in vel ke ribe so švigale sem in tja. Valovi se preganjajo, zibljejo in plešejo in grozno sumijo, kakor da pojo himno smrti. Na oni strani reke vidi znane obraze starišev, bratov, znancev in prijateljev, ki so umrli nedavno. Vsi ga čakajo, da ga vsprejmejo v svoj krog. Še je odlašal, še razmišljal, kaj bi bilo boljše ? 1 Zdaj se je zopet oglasilo nekaj v njegovi notranjosti in mu šepetalo : »Kaj razmišljaš ? Le vrzi se in dovršeno bo. Saj žena in ' otroci nimajo nikakega dobička od tebe«. i Pristopil je bližje k vodi, raztegnil roke in se vrgel. Slišal je, kako je zaplunkala j voda; valovi bo se zazibali de beanejše in groznejše zatulili himno smrti. ! Par trenotkov ni vedel, kaj se dogaja ž njim. Potem mu je bilo, kakor da se je našel v krogu svojih umrlih staridav, bratov, znancev in prijatsljev. Čutil je, kako besni valovi premetujejo in vrtijo njegovo telo in plešejo ž njim svoj smrtni plep... Pa naenkrat so vsi oni obrazi izginili. Na obali pa se je v hipu pojavil njega fiin-ček, ki ga je klical obupanim glasom, a za njim se je pojavila starejša deklica. V tem hipu je zagorela v njem zavest, da mora še živeti zaradi otrok. Čut usmiljenja do otrok ga je vlekel nazaj v življenje. V hipu I je občutil, kako se ga nekdo oklepa za koleni. Potem je čutil, da ga nekdo premika in da ee nekaj dogaja ž njim, a dalje ni več vedel. — — — — Tretji dan potem je izdihnil svojo dušo v bolnišnici. Gledišča. »Politeaina Kossetti« : Danes zvečer ob 8. uri se bo predstavljala »La Traviata«, Verdijeva opera v 4 dejanjih. »Fenice« : Ob 8. uri »La B. heaiec, Puccinijfcva opera v 4 dejanjih. > Fi i o dram matico« : Ob 8. uri in četrt: Do nav : »L' altro pericolo« (L' autre danger) komedija v 4 dejanjih. Brzojavna poročila. Deželni zbor Nižjeavstrijski. DUNAJ 6. (B) Členi nemške ljudske stranke S3 sklenili, da bodo zoptt zahajali v seje in da izdajo v teai obz predstavil v »beli hiši« neki Človek, ki je , rekel, da hoče govoriti s predsednikom Roo-seveltom. Mej tem, ko je govoril s policijskim uradnikom, je potegnil iz žrpa samo- * kres in so ga mogli razorožiti še le po hudem naporu. Isti je star kakih 45 let. Ko so ga preiskali v naglici, so našli pri njem ene škarje :n velik nož, ko pa je stopil v voz policije, je potegnil zopet velik samokres, katerega prej niso zapazili. Vnel se je nov hud boj med napadalcem in dvema agentoma, katerima je prihitelo na pomoč nekaj pasantov. Na vprašanje, v kateri namen je hotel govoriti s predsednikom, je odgovoril: Tako, za kratek čas. WASHINGTOX 5. (B.) Čiovek, ki je vdrl v »belo hišo« in je bil o tem aretovan, se imenuje Elliot, je mehanik ter Šved po rojstvu. _— V Miniapoli, kjer je delal, je imel pogosto govore o socijalizmu. Oinačajo ga kakor prenapeteža. Pred Bvoj'm odpotovanjem v \Yashington je obiskal mesto Patterson, kjer so bili začetki anarhističnih zarot. Ker so zdravniki proglasili E liota za umobolnega, odveden je bil le ta v blaznico. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.-7. ure. D R A Ž B E r v sredo, 7. oktobra ob g. uri predp. Pohištvo, železna kasa, pisalna miza, kovaško orodje, pisalni papir, in drugi pisarniški pre Imet', veterniee, bicikelj, šivalni stroj. V soboto 10. oktobra ob g. uri predp. Pohištvo, obleke, nov bicikelj, postelje, pisarniški predmeti, vetrraice, železna kasa, klobuki iz klobueevine. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNI*. Lastnik konsorclj lista ..E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trita Svoji k svojim ! ZALOGA pohištva dobro poznane \mm mizarsie zadruge v Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čsrnigcj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ši. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poliištva primorske tele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, moderni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezpl&5«c. "C® Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se 11 i bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hn«rtovan cenik brezplačno ln franko. Kavarna Rossi = (EX BKRGAMIN) == ulica Cordaiuoli št. 2. -- Telofon št. 1632. - Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Pijače v ledn, znameniti sladoled, najfinejši likerji. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -= TKST ==- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Br. 3987. Oglas. Daje se na sveop<*e znanje d-i če se u utorak dne 13. ov. mj. u 10. Sii t i prije podne obdrzavati javna dražba glede zakupa jedino zidarke radnje novogradnje crkve u Pregari. Crkva ee biti duga 2f» m, široka 9 m i visoka 10 in. Debljina zidova X0 cm, samo kod sakristije 50 cm, koja je duga 4*30 m, široka 4 m. a visoka m. Ponude pismene ili ustmene i m adu se do 10. sati urecenog dana podnieti. Uvjeti kao i nacrti mogu se u vrijeme uredovni sati u ovome uredu uvidjeti. BUZET, 2 10 1903. Glavarstvo občine. A. Klarić r. c. načelnik. Pravi ovčji sir prodaj* na drobno in debelo po ugodni ceni Anton Ravbar, Komen. Zalog-a glinastih peči v različnih velikostih, načrtih in barvah ter raznovrstne pcčnice za oblečenje štedilnjh Ognjišč fne prvih čeških to\ aril. trpežno blago, Cene zmerne. Postavljajo se tudi štedilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se udani Petar Verčon, Trst, ul. Chiozza št. 10, uhod skozi vežo. Fran Antonič Ca m po Belvedere 10- Telefon 161 Nova prodajalnioa jestvin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko spadaj oči h predmet o v. Specijaliteta: Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. Najfinejši salami. Telila zaloga Tin t Inteljlai. piva. literjev in mineralni! Yoda. == Postrežba na dom. , j/C Svoji k svojim "•H OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Alojzij M j TRST - Ul. Farneto 8. - TRSTi priporoča svojo zalogo jeatvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. RajsjH^ilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. ?r Cenike na zahtevo franko. posnemanja vreden je odločen nastop skrbnih gospodinj : one zahtevajo le „Ilirske testenine15 in si ne puste vsiliti drugih. Te testenine izdeluje 1 id„Prva kranj- v ska tovarna testenin Znideršič & Valenčič v II. Bistrici". TRGANJE /\ KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- . preneha ako se uporabi steklenico ■ komu v treh dneh ako se po- ^^^ želodčne bolezni^^^. trpotčevega soka in franco- služi antirheumlnega >^ežka prebavljanja prf poN^8*60* čaja. cw , poštnino mazila. Cena steklenici •„ ttA.0 96 denar naPre^ manjkanju teka, končanju, rezavic' ^^ ,, p . s točnim navodilom . , r1 / ' J ' _ _ , , 1 in s poštnino, ako ^^^ 1D bruhanjU grče in prenapeti želodec, ^^relih bolečinah se denar naprej zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^treba nadaijiie ■ posije, gld.^^o • • o o o e zdravi o o o o q • • ^^^ troSke. 1.20. ^^^ _ ^V O / ŽIVOTNI BALZAM X ri OALVATOH > ^^^On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje boleznL^^ O ^^^ Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 60 nv5., 24 stekleničii<*^_ ^ 08 afiso^^ 4 50 BVČ-» 8 P°StniD°: abo 8e deDar -Prei^-plS afl«od tejden pošlje lekarni ^^ fejdvu jMsp as oaiajsod nt moitpoA««!^^. O Al \/ATOR" o^r 'omin*od ni opra i n?i?aoi -oriBtjni oj^^^ A L- V 1 V-J l\ ^^^upoftsptidfjd s njijnoi uaaa pod ofnao 0Jiiq »s »0*3 "»n^^. VaTaŽdinU ^^^ '®*S! 0QBJ0dn z !ABjd -Hiq«w° wwp«> o 78 kr, slanina 82 kr. prešićevi jeziki I gld^ goveji 1.20 gld, glavina brez kesti 45 kr, dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gld, iz Šunka gld. 1.20. ogrske zi mesec julij 1 gld. 95 kr, (vaak mesec 15 kr. dražie) velifce klohase 20 kr. poš ija le dobro, pt steno blago od 5 klg. naprej proti povzetju. Janko Ev. Sire, Kranj. >1- Zahtevajte bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki obsega jako zanimive novoitt ter se pošilja gratis in franko. 6ummivaaren Čtablissemeni JC.Schvarzmande L, DUNAJ, llothenthurmstrasse ^ Automatićna past za podgane gl. 2. — miši gld 1 20; vlovi brez na Izorovanja v eu sami noči do 40 komadov. se nastavlja sami od sebe i a ne daj a nika-kega duha. Past za ščurke ^Eclipse* vlovi 100_ ščurkov in priljev v eni noči, stane gld 1.20. Pošilja \)'> povzetju I. Schiiller. Dunaj II. Kurzbauergasse 4. Ne-številno zahvalnih in prisnalnili pisem. Zelle tisls v sodih po 50 in 100 k 1 feT. raJspoSiH-' po r ai - n-^ji - ANDREJ JEBAČIN. Štepanj^ vas pri Ljubljani Z t dotu-o bi>go «« jamci. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „f\\i citta 9i £on3ra" ulica Poste nuove št. 3. (Brunerjeva hiši ---^- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke Moške obleke od 6-50 do 24 : za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči i i snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najhuejše volne od 4.50 do S gld. Velik izbor tiuih površnikov v barvah od Sdo 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let ol 2S>> do 1» gld; isti i* platna od 1 do 5 gld. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke |.o zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce la^toegu izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega i a barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moike obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrže' v đlućaju dotrebe v 24 urah. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja «ae vrste resi, uutavnib piaem, prijotitet, komunalnih obligacij, aitet, delnic, v*lui, novcev in deviz. Promeee isdaja k vsakem« irtHoja. ■ Špitalske ulice štev. 2. = Zamenjava in eakomptnje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje m vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzni ---kupoDe. = : ■ ■ -- izgubi == Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eak.om.pt in inkamso menic, |f Bor~~ui naroČila. ^ Podružnica v Spijetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ■;-- dne vzdiga. , ■ . , Promet a čeki in nakaznicami.