I STU-. USK>» I I Kn^2nca I
Uradni vestnik
OKRAJA CELJE
LETO IX.	11. maj 1964	St. 30
VSEBINA
Skupščina, občine Šmarje pri Jelšah 243. Statut občine Šmarje pri Jelšah
243.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je z namenom, da bi se v smislu določb ustave SR Slovenije utrdilo in razvijalo samoupravljanje občanov v občini Šmarje pri Jelšah kot osnovni družbeno-politični skupnosti, da bi se ustvarila podlaga za gospodarski in družbeni napredek občine, da bi se določile obveznosti občine glede zadovoljevanja skupnih potreb občanov, da bi se določila materialna in finančna sredstva za izpolnjevanje nalog občine, da bi se predpisala organizacija in delo občinske skupščine in občinskih organov, da bi se določile oblike neposrednega upravljanja v občini in da bi se uredila razmerja do delovnih in drugih organizacij,' do drugih občin in do okraja, ob sodelovanju Občinskega odbora SZDL Šmarje pri Jelšah po 94. členu ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10—90/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. aprila 1964 sprejela
STATUT
občine Šmarje pri Jelšah
I.	del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Šmarje pri Jelšah je temeljna družbeno-poli-tična skupnost občanov na svojem območju.
2.	člen
V občini:
—	se zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil;
—	se določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine;
—	se ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov;
—	se vsklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi interesi;
—	se uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
—	se organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja;
—	se organizirajo družbene službe skupnega pomena;
—	se zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—	se urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane;
—	se določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij;
—	se varujeta zakonitost in varnost ljudi in premoženja;
—	se zagotavlja javni red in mir;
—	se izvršuje družbeno nadzorstvo;
—	se uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-političnih skupnosti.
V prejšnjih odstavkih naštete pravice in dolžnosti občine in način izvrševanja le-teh se podrobneje določijo s tem statutom.
3.	člen
Pravice in dolžnosti občine, naštete v 2. členu statuta, opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti.
4.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov je javno in temelji na sodelovanju občanov, ki lahko dajejo pripombe k delu občinskih organov.
Občani, delovne in druge organizacije imajo pravico občinska skupščina pa dolžnost, da obvešča javnost o svojem delu in o delu svojih organov. Tudi organizacije, ki opravljajo službo zadovoljevanja skupnih potreb občanov, so dolžne obveščati javnost o svojim delu.
Obveščanje se opravlja po tisku, radiu, z objavljanjem predpisov na občinskih razglasnih deskah in na druge primerne načine.
Določbe o obveščanju so tudi v statutih krajevnih skupnosti.
5.	člen
Občina ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno gospodari.
6.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Šmarju pri Jelšah.
Občina je v sestavu okraja Celje.
7.	člen
Občina praznuje 9. septembra občinski praznik v spomin na dan 9. septembra 1944, ko je XIII. brigada skupno s Kozjanskim odredom osvobodila Kozje in pretežni del Kozjanskega.
Občinska skupščina uredi s posebnim odlokom način praznovanja občinskega praznika.
8.	člen
Območje občine je določeno v zakonu o območjih okrajev in občin.
9.	člen
Občinska skupščina je dolžna predlagati republiški skupščini spremembo meja občine na predlog prizadetih zborov volivcev.
10.	člen
V občini so naslednja naselja:
Hanjsko
Črešnjevec ob Bistrici Hrastje ob Bistrici Žagaj
Golobinjek Imeno
Imenska gorca Cerovec pri Šmarju Ješovec pri Šmarju Kamenik Kačji dol Konuško Koretno Serovo
Ješovec pri Kozjem Kozje
Kristan vrh Osredek pri Podsredi Bistrica ob Sotli Kunšperk Polje pri Bistrici Brezovec pri Polju Lastnic
Beli potok pri Lembergu Jerovska vas Krtine e Pečica Topolovec Lemberg pri Šmarju Gradiški dol Spodnje Negonje Zgornje Negonje Nezbiše Ninino Mestinje
Nova vas pri Šmarju Pij ovci Lesično Gaberce Plat
Grobelno (del)
Lipovec Tržišče Škofija Vršna vas
11.	člen
Občinski organi imajo svoj pečat po določbah zakona.
12.	člen
Občinska skupščina lahko osebe, ki imajo izredne zasluge za socialistični razvoj države, razvoj znanosti in kulture, utrjevanje miru in blaginje v državi in po svetu oziroma posebne zasluge za razvoj občine, proglasi v znak priznanja za častne občane občine.
Če častni občani prebivajo na območju občine, jim občinska skupščina v primeru potrebe zagotovi primerne dohodke iz svojih sredstev npr. dodatek k plači, dodatek k pokojnini in podobno.
Če se častni občani pokopljejo v občini, se lahko izvrši pokop na stroške občine. Občina nosi tudi stroške za postavitev primernega spomenika in vzidanje spominske plošče, o čemer odloči občinska skupščina s posebnim sklepom.
13.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij pravice, ki jih določa zakon in statut občine.
14.	člen
Občani občine so dolžni sodelovati po svojih sposobnostih in izkušnjah v organih družbenega samoupravljanja v občini.
Podčetrtek	Male Rodne
Gradišče	Brecljevo
Podsreda	Jerčin
Spodnja Ponkvica	Vidoviča
Belo	Gaj
Preloge pri Šmarju	Korpule
Stranje	Predenca
Dol pri Pristavi	Šmarje pri Jelšah
Pristava pri Mestinju	Orehovec
Spodnje Mestinje	Strtenica
Pristavca	Babna reka
Rajnkovec	Brezje pri Lekmarju
Vinec	Lekmarje
Ločendol	Tekačevo
Ratanska vas	Spodnje Tinsko
Rogaška Slatina	Zgornje Tinsko
Rogatec	Tlake
Bezgovica	Topole
Cmereška gorca	Trebče
Pustike	Log
Roginska gorca	Trlično
Zibiška vas	Žahenberc
Polje ob Sotli	Pernek
Prdlasko	Velike Rodne
Sedlarjevo	Pecelj
Predel	Sela
Senovica	Verače
Polžanska gorca	Veternik
Polžanska vas	Gostinca
Sladka gora	Virštanj
Sodna vas	Vonarje
Slake	Vrenska gorca
Sopote	Močle
Brezje pri Podplatu	Vodenovo
Kamna gorca	Vrh
Podplat	Bistrica
Spodnje Sečovo	Topolovo
Tuncovec	Zagorje
Brezovec pri Rogatcu	Klake
Stojno selo	Ortnice
Strmec pri Rogatcu	Zdole
Globoko pri Šmarju	Zece pri Bučah
Vinski vrh pri Šmarju	Spodnje Selce
Zadrže	Završe pri Grobelnem
Sv. Ema	Spodnji Gabernik
Zibika	Podturn
Kamence Rjavica	Zgornji Gabernik
Občani so dolžni, če so za delo sposobni, da stopijo v ustrezno delovno razmerje ali opravljajo kakršnokoli drugo družbeno koristno delo in s tem vzdržujejo sebe in svojo družino oziroma prispevajo k splošnemu razvoju in napredku občine.
Občani občine so dolžni do občine izpolnjevati obveznosti, ki so jim naložene s tem statutom.
II. del
GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE
15.	člen
Zaradi usmerjanja in usklajevanja gospodarskega in družbenega razvoja ima občina perspektivni program in letni družbeni plan.
16.	člen
S perspektivnim programom in letnim družbenim planom se za določeno obdobje:
—	usmerja in v-sklajuje razvoj proizvajalnih sil, investicije in zaposlovanje delovne sile;
—	določi temeljna razdelitev sredstev občine za posamezne naloge;
—	določijo smernice, s katerimi se zagotavlja vskla-jevanje dohodkov delovnih organizacij in dohodkov posameznikov z uspehi (njihovega dela;
—	določijo drugi ukrepi za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
Babna brda
Babna gora
Bukovje pri Babni gori
Bobovo pri Šmarju
Mala Pristava
Zastranje
Bodrež
Bodrišna vas
Gornja vas
Šentvid pri Grobelnem
Brestovec
Buče
Cerovec pod Bočem Irje
Zgornje Sečovo
Ceste
Čača vas
Žagaj pod Bočem
Dekmanca
Križan vrh
Dobležiče
Pristava pri Lesičnem
Dobovec pri Rogatcu
Dol pri Šmarju
Dragomilo
Jazbine
Donačka gora
Sv. Jurij
Drensko rebro
Gubno
Drevenik
Gabrovec pri Kostrivnici Spodnja Kostrivnica Zgornja Kostrivnica Dvor
Sotensko pri Šmarju Gorjane
Poklek pri Podsredi
Vojsko
Grliče
Lase
Vinski vrh pri Slivnici
Platinovec
Ples
Srebrnik
17.	člen
Program in plan mora upoštevati programe in plane delovnih organizacij v občini in mora biti vsklajen s programi in plani širših družbeno-političnih skupnosti.
Delovne organizacije so dolžne dati občini na razpolago podatke za sestavo plana in programa.
18.	člen
Program in plan pripravi pristojni občinski upravni organ najmanj dva meseca pred pričetkom izvajanja.
Program in plan se pošlje v obravnavo zborom volivcev, krajevnim skupnostim, delovnim in družbenim organizacijam, ki lahko stavijo v primernem roku svoje pripombe.
Predlog programa in plana s pripombami se predloži pristojnemu svetu občinske skupščine, nato pa o njem razpravlja in sklepa skupščina.
19.	člen
Za ureditev in razvoj naselij, gradbenih okolišev in zgraditev komunikacijskih zvez in objektov sprejme občinska skupščina urbanistični načrt.
S posebnim odlokom se določijo gradbeni okoliši.
Skupščina sprejme odlok o urejanju naselij, da se zagotovi načrtna gradnja hiš v posameznih naseljih (Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec in Kozje).
20.	člen
Za izvrševanje programov, planov in urbanističnega načrta skrbe pristojni občinski upravni organi.
21.	člen
Ob koncu obdobja, za katerega je sprejet program oziroma plan, se napravi analiza o njegovi realizaciji.
O izvršitvi programa in plana je treba obvestiti občane na zborih volivcev in na druge primerne načine.
22.	člen
Osnovno načelo razvoja občine je krepitev gospodarskega potenciala, pri čemer je treba optimalno izkoristiti vse faktorje, ki so na razpolago. Razširiti je treba sedanje industrijske kapacitete in ustvarjati nove, tako samostojne, kot integracijsko vezane na podjetja izven občine. V kmetijstvo je treba vnašati sodobne tehnološke procese, tako v družbeno, kot v kooperacijsko proizvodnjo. Zasebnemu kmetijstvu je treba dati blagovni značaj oziroma ga usmeriti v proizvodnjo tistih proizvodov, ki so najrentabilnejši npr. črni ribez, pitanje mlade živine, plantažno sadjarstvo in drugo, pri tem pa je treba izkoristiti najugodnejše prirodne pogoje. Posebno je treba zagotoviti razvoj kmetijstva s predelavo kmetijskih proizvodov, zlasti jagodičevja, sadja, mleka in mesa.
Pospeševati je razvoj trgovske, obrtniške in usluž-nostne dejavnosti.
Razvijati je zdraviliški turizem v Rogaški Slatini in planinstvo na celotnem območju občine, zlasti pa na Kozjanskem, Boču, na območju Donačke gore in v Obsotelju. Zagotoviti je ustrezne zmogljivosti za prenočevanje in prehrano turistov, urediti prostore za šotorenje, prostore za parkiranje, servisno službo za avto-moto turizem, skrbeti za turistično propagando, za olepševalno in hortikulturno (okrasno-vrtnarsko) dejavnost, spomeniško varstvo, očuvanje prirodnih lepot pokrajine, organiziranje izletov in na druge načine.
Prizadevati si je za modernizacijo prometnih zvez, zlasti avtomobilskih cest.
Omenjeno orientacijo razvoja občine je treba upoštevati v največji meri pri sestavi programov, planov, v statutih krajevnih skupnosti in pri vseh drugih ekonomskih ukrepih, skrbeti je za zagotovitev potrebnih materialnih in drugih sredstev in si prizadevati, da se ta razvoj upošteva tudi v programih in planih okraja Celje, republike in federacije oziroma v regionalnih planih.
III.	del
OBVEZNOSTI OBČINE GLEDE ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH POTREB OBČANOV
1. Splošno
23.	člen
Občina ima do svojih občanov določene obveznosti, ki so razvidne iz tega statuta. Te obveznosti občina prevzema zato, da se občanom zagotove dobrine, ki tvorijo družbeni standard in da se lahko uspešno zadovoljujejo skupne potrebe občanov.
2.	Stanovanja
24.	člen
Občina skrbi za dodeljevanje stanovanj občanom, ki nimajo stanovanja.
Občina zagotovi stanovanje samo v takem primeru, če občan nima nobene možnosti, da dobi stanovanje od državnega organa, delovne ali druge organizacije, kjer je zaposlen.
Občina pri dodeljevanju stanovanj upošteva zlasti naslednje okolnosti:
—	da občan iz upravičenih razlogov ni zaposlen (upokojenci, invalidi itd.);
-— da občan nima zadostnih finančnih sredstev niti jih ne more dobiti z najetjem kredita ali na drug način, da bi kupil stanovanje ali si zgradil stanovanjsko hišo;
—	da je delo občana v občini izredno pomembno in koristno za družbo.
25.	člen
Občina pospešuje ustanavljanje stanovanjskih zadrug za zidanje stanovanjskih hiš in nakup stanovanj skladno s splošnimi predpisi.
Občina pospešuje stanovanjsko izgradnjo in zagotavlja potrebna sredstva v svojih programih in planih.
3.	Komunalna dejavnost
26.	člen
Občina skrbi za razvoj komunalne dejavnosti in v ta namen ustanavlja delovne organizacije in servise, jim daje na razpolago potrebna sredstva in skrbi za njihovo delovanje in napredek.
Ustanavljanje, financiranje in delovanje komunalnih organizacij in servisov je urejeno s tem statutom, kolikor ni drugače določeno s splošnimi predpisi.
Naloga komunalnih organizacij in servisov je predvsem zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
27.	člen
Neposredno nadzorstvo nad delom komunalne organizacije opravlja svet, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Komunalna organizacija sprejme Statut, pravilnik o delitvi čistega dohodka, pravilnik o delitvi osebnega dohodka, gospodarske plane in zaključne račune v soglasju s svetom, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Svet, ki je pristojen za komunalne zadeve, odreče soglasje k aktu komunalne organizacije, če je ta v nasprotju z interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb.
28.	člen
Komunalna organizacija je dolžna upoštevati smernice in priporočila sveta, pristojnega za komunalne zadeve.
Če komunalna organizacija meni, da so smernice sveta v nasprotju z interesi občanov za zadovoljitev skupnih potreb ali v nasprotju s samoupravnimi pravicami organizacije ali bi izvršitev smernic privedla organizacijo v težak finančni položaj, lahko vloži ugovor zoper smernice na občinsko skupščino v roku 15 dni od dneva, ko je prejela smernice. Občinska skupščina je
dolžna o ugovoru razpravljati in odločiti na prvi prihodnji seji. Sklep občinske skupščine glede ugovora je dokončen in obvezen za komunalno organizacijo.
29.	člen
Komunalna organizacija mora poročati svetu, pristojnemu za komunalne zadeve, ob začetku vsakega leta za preteklo leto o svojem delu in finančnem stanju. Svet pa lahko v utemeljenih primerih zahteva poročilo o preteklem poslovanju tudi za krajše razdobje.
Svet, ki je pristojen za komunalne zadeve, razpravlja o poročilu na seji, na katero se vabijo predstavniki najvišjega organa upravljanja komunalne organizacije.
30.	člen
Ce meni svet, pristojen za komunalne zadeve, da komunalna organizacija ne posluje skladno z interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb in da se z danimi smernicami ne more odpraviti nepravilnosti, poroča o tem občinski skupščini in predlaga proti komunalni organizaciji primerne ukrepe, skladno z zakonom.
31.	člen
Cene in tarife uslug komunalnih organizacij in servisov potrjuje občinska skupščina na predlog sveta, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Pri določanju cen, tarif in uslug mora skupščina upoštevati pomen posameznih uslug za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, vpliv cen in tarif na življenjski standard občanov in na kupno moč občanov, mora pa upoštevati tudi program razvoja posameznih komunalnih panog na območju občine in stroške poslovanja komunalne organizacije in servisa.
Če skupščina določi cene uslug pod ekonomskimi cenami, mora obenem zagotoviti sredstva za regres komunalni organizaciji in servisu v višini razlike med določeno in ekonomsko ceno.
32.	člen
Komunalno organizacijo in servis je dopustno ukiniti samo v primeru, če ni več potreb, zaradi katerih je bila ustanovljena ali če je na drug primeren način zagotovljeno zadovoljevanje tistih skupnih potreb občanov, ki je spadalo v predmet poslovanja dotične komunalne organizacije oziroma servisa.
33.	člen
Občinska skupščina lahko prepusti s pogodbo krajevni skupnosti svoje pristojnosti glede določenih komunalnih dejavnosti, če se da pričakovati, da bo na ta način zagotovljeno uspešnejše zadovoljevanje skupnih potreb občanov na območju dotične krajevne skupnosti. V takem primeru zagotovi skupščina krajevni skupnosti določena finančna sredstva in drugo možno pomoč.
34.	člen
Za komunalno dejavnost po tem statutu se šteje:
a)	oskrba z električno energijo
b)	oskrba z vodo
c)	vzdrževanje javne snage
č) dimnikarska služba
d)	požarno-varnostna služba
e)	kanalizacija in urejanje voda
f)	lokalni promet
g)	gradnja in vzdrževanje občinskih cest in potov
h)	pogrebne usluge in pokopališča
i)	trgi, sejmišča in javne tehtnice
j)	javna razsvetljava
k)	ureditev kopališč
l)	oskrba z obrtniškimi uslužnostnimi dejavnostmi
m)	ostale ustrezne dejavnosti.
35.	člen
Občina skrbi, da so vsa naselja elektrificirana.
Elektrifikacija se zagotovi, če to dovoljujejo materialne možnosti in če je to v skladu z družbenim planom.
Elektrifikacija se zagotovi praviloma le, če občani naselij na zborih volivcev soglašajo z uvedbo posebnega krajevnega 'prispevka v višini 75 % udeležbe na stroških elektrifikacije naselja. V takem primeru občinska skupščina zagotovi manjkajoča sredstva.
36.	člen
Oskrbo z električno energijo izvršuje posebna komunalna organizacija.
37.	člen
Občina skrbi, da se v vseh večjih naseljih zagotovi preskrba z zdravo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. V ostalih naseljih zagotovi preskrbo s pitno vodo iz javnih vodnjakov krajevna skupnost.
Kolikor občani naselij na zborih volivcev soglašajo z uvedbo posebnega krajevnega prispevka v višini 75 % udeležbe na stroških, občinska skupščina preskrbi manjkajoča sredstva za zgraditev javnega vodovodnega omrežja, javnih vodnjakov in pip.
38.	člen
Oskrbo z vodo po javnem vodovodnem omrežju izvršuje posebna komunalna organizacija.
39.	člen
Občina v svojih programih in družbenih planih zagotovi sredstva za širjenje vodovodnega omrežja ter zgraditev javnih vodnjakov.
40.	člen
Občina skrbi za vzdrževanje javne snage v večjih naseljih. V ostalih naseljih se opravlja služba vzdrževanja javne snage le izjemoma, če to zahteva zaščita zdravja občanov, izgled naselja in razlogi turizma.
41.	člen
Za vzdrževanje javne snage v večjih naseljih skrbi posebna komunalna organizacija, v ostalih naseljih pa krajevne skupnosti.
42.	člen
Občina skrbi, da se v vseh naseljih opravlja dimnikarska služba.
Dimnikarsko službo opravlja posebna komunalna organizacija.
S posebnim odlokom se predpiše tarifa dimnikarskih storitev.
43.	člen
Občina skrbi, da se za celotno območje občine opravlja požarnovarnostna služba.
Za to službo skrbe prostovoljna gasilska društva in občinska gasilska zveza.
Občina skrbi za napredek te službe s tem, da zagotovi vsako leto v občinskem proračunu skladno z materialnimi možnostmi sredstva, predvsem z dajanjem dotacij v ustrezni sklad in na druge načine.
44.	člen
Občina skrbi, da se uredi in razširja kanalizacijsko omrežje v vseh večjih naseljih. V ostalih naseljih lahko poskrbi za zgraditev kanalizacije krajevna skupnost.
Kanalizacijsko omrežje oskrbuje komunalna organizacija.
45.	člen
Občina skrbi za urejevanje voda na svojem območju s tem, da se regulirajo reke in potoki, osušujejo močvirja, izvršujejo drenaže, melioracije in bonifikacije zemljišč ter druga dela, ki so s tem v zvezi.
Naloge urejevanja voda opravlja vodna skupnost.
Občina v svojih programih in družbenih planih zagotovi sredstva za urejanje voda.
46.	člen
Občina skrbi, da so naselja na območju občine povezana med seboj in z občinskim središčem z javnimi prometnimi sredstvi.
Službo avtobusnega prometa opravljajo posebne komunalne organizacije.
47.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Občina skrbi za modernizacijo obstoječih cest, zlasti tistih, ki povezujejo večja naselja v občini ali imajo medobčinski pomen.
Občina skrbi na pobudo zborov volivcev za zgraditev novih cestnih povezav, priključkov, mostov in drugih cestnih objektov in mora v ta namen predvideti v svojih programih in družbenih planih potrebna sredstva, kolikor občani prizadetih naselij na zborih volivcev soglašajo z uvedbo posebnega krajevnega prispevka za kritje dela stroškov.
48.	člen "
Za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest skrbi posebna komunalna organizacija.
Za gradnjo in vzdrževanje krajevnih poti skrbe krajevne skupnosti.
Komunalna organizacija, ki skrbi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, je dolžna pomagati krajevnim skupnostim pri vzdrževanju krajevnih poti.
49.	člen
Občina skrbi za zgraditev in vzdrževanje pokopališč in za opravljanje pogrebnih uslug.
Pogrebne usluge in vzdrževanje pokopališč opravlja komunalna organizacija ali krajevne skupnosti.
Podrobnosti glede izvrševanja pogrebnih uslug in vzdrževanja pokopališč ter tarifa se predpišejo s pokopališkim redom.
50.	člen
Občina skrbi za organizacijo trgov in sejmov, s čimer se ukvarja komunalna organizacija.
Delo na trgu in sejmih se uredi s posebnim odlokom skladno s splošnimi predpisi.
Organiziranje trgov in sejmov se lahko prepusti krajevni skupnosti.
51.	člen
Občina skrbi za postavitev potrebnega števila javnih tehtnic in za službo javnih tehtnic.
Službo javnih tehtnic izvršuje komunalna organizacija ali krajevna skupnost.
52.	člen
Občina zagotavlja skupaj s krajevno skupnostjo javno razsvetljavo v vseh večjih naseljih, za katera smatra, da je potrebna.
53.	člen
Za javno razsvetljavo skrbi komunalna organizacija ali krajevna skupnost.
54.	člen
Občina skupaj s krajevno skupnostjo skrbi za zgra ditev javnih kopališč, predvsem v krajih, pomembnih za razvoj turizma.
Javna kopališča upravlja komunalna organizacija ali krajevna skupnost. Iz utemeljenih razlogov se lahko prepuste javna kopališča v upravljanje s pogodbo športnim ali telesno-vzgojnim organizacijam.
55.	člen
Občina zagotavlja pogoje za razvoj obrti, zlasti obrtniških uslužnostnih dejavnosti, ki so pomembne za zadovoljevanje osebnih potreb občanov in njihovih gospodinjstev ter hišnih svetov.
Občina posebej skrbi za napredek obrtnih obratov, ki so posebnega pomena za družbeni standard.
56.	člen
Občina skrbi, da se organizira predvajanje filmov.
Predvajanje filmov opravlja posebna komunalna organizacija ali kulturno-prosvetna'društva.
57.	člen
Občina skrbi za zasajanje in vzdrževanje parkov zelenic in nasadov ter za olepšanje naselij in turističnih predelov.
Naloge iz prvega odstavka tega člena lahko opravlja komunalna organizacija, krajevna skupnost, druga delovna organizacija in društvo.
Podrobnosti glede ureditve in izgleda naselij ter nasadov se urede s posebnim odlokom.
Občina materialno podpira planinska, turistična, olepševalna, hortikulturna (okrasna-vrtnarska) in podobna društva in v ta namen zagotovi vsako leto finančna sredstva v svojem proračunu in na druge načine, upoštevaje pri tem programe dela društev, njihovo prizadevnost in uspehe.
58.	člen
Občina skrbi, da se uredijo primerni javni prostori za parkiranje motornih in drugih vozil v interesu turizma in varnosti javnega prometa v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, po potrebi pa tudi v drugih naseljih.
Vzdrževanje javnih parkirnih prostorov in čuvanje vozil opravlja komunalna organizacija.
Parkiranje in čuvanje vozil ter tarifa za parkiranje se uredi s posebnim odlokom.
Za javne parkirne prostore lahko skrbe tudi krajevne skupnosti.
4.	Preskrba in družbena prehrana
59.	člen
Občina skrbi, da se zaradi preskrbe z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje ustvarijo potrebni pogoji za ustrezno ureditev trgovske mreže.
Trgovske gospodarske organizacije na malo, ki oskrbujejo občane z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje, so dolžne odpreti prodajalne proizvodov široke potrošnje po izkazani potrebi v vseh naseljih, kjer to zahtevajo zbori volivcev in kjer to dovoljuje ekonomsko stanje organizacije.
Krajevne skupnosti v svojih statutih podrobneje določijo, kakšni pogoji se zagotovijo za razširjanje trgovskega omrežja na njihovih območjih.
60.	člen
Občina skrbi, da se v večjih naseljih ustanove obrati družbene prehrane (samopostrežne restavracije, mlekarne, pekarne, zajtrkovalnice, mlečne restavracije in podobno).
61.	člen
Obratom družbene prehrane in trgovskim organizacijam za preskrbo z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje zagotovi občinska skupščina posebne ugodnosti glede njihovih obveznosti do občine.
62.	člen
Občina skrbi v interesu turizma in planinstva, da se zgrade gostinski in turistični obrati v naseljih in turističnih predelih (hoteli, prenočišča, camping prostori, planinske koče in drugo).
Krajevne skupnosti skrbe, da se ustvarijo pogoji za ustanovitev gostinskih in turističnih obratov na njihovem območju glede na potrebe občanov in potrebe turizma.
5.	Šolstvo, prosveta in kultura
63.	člen
Občinska skupščina ustanavlja šole in druge izobraževalne zavode in skrbi za njihov razvoj in napredek.
Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob enakih pogojih omogoči, da si pridobi izobrazbo in znanje po svojih zmožnostih in nagnjenjih.
64.	člen
Občina skrbi, da je vsem šoloobveznim otrokom omogočen osnovnošolski pouk.
V	ta namen se ustanove osnovne šole po krajevnih potrebah, pri čemer se upošteva število otrok in mladine, oddaljenost od šole in druge prilike, tako da se omogoči vsem šoloobveznim otrokom uspešno popolno osnovno šolanje.
V	naseljih, kjer zaradi premajhnega števila otrok ali iz drugih razlogov ni pogojev za ustanovitev popolnih šol, se ustanove nepopolne oziroma nižje organizirane šole kot podružnice osrednjih šol, ki se kot zunanji oddelki strokovno in upravno povezujejo na najbližjo popolno osnovno šolo.
Organizacija osnovnošolske mreže in podrobnejša razmerja med osrednjimi osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami se uredijo s posebnim aktom občinske skup-ščne in s statuti šol tako, da bo čedalje večje število šoloobveznih otrok dokončalo popolno osnovno šolo.
65.	člen
Občina skrbi, da je na vseh šolah potrebno število učnega, vzgojnega in drugega osebja za uspešno in nemoteno delo šol.
Občina skrbi za dotok učnega in vzgojnega kadra s kreditiranjem in štipendiranjem, pri čemer imajo prednost občani občine.
66.	člen
Sredstva za vzdrževanje šol in za vzgojno izobraževalno delo šol ter drugih vzgojno izobraževalnih zavodov, ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotovijo v skladu za šolstvo.
67.	člen
Šoloobveznim otrokom, ki jim prevelika oddaljenost od šole ovira oziroma onemogoča šolanje na liajbližji osnovni šoli, zagotovi občinska skupščina prevoz z avtobusom ali z vlakom v šolo in nazaj domov ter jim lahko delno ali v celoti daje povračila prevoznih stroškov.
Šoloobveznim otrokom, ki živijo v težjih premoženjskih razmerah, se lahko krijejo stroški tudi za nabavo učbenikov in šolskih potrebščin.
Občinska skupščina s posebnim odlokom določi, kateri šoloobvezni otroci, v kakšni višini in ob katerih pogojih dobivajo povračila po prejšnjih odstavkih.
68.	člen
Občina pospešuje razvoj šolskih mlečnih kuhinj in spodbuja ustanavljanje takih kuhinj.
Občina podpira to dejavnost šol s tem, da prispeva k stroškom za osebne izdatke in opremo, medtem ko druge stroške plačajo starši otrok.
Za otroke, katerih starši zaradi slabega premoženjskega stanja ne zmorejo stroškov, daje občina sredstva za te stroške, o čemer se izda poseben odlok.
69.	člen
Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali duševnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, zagotovi obvezno šolanje v posebnih šolah, skladno s splošnimi predpisi.
Določbe o šolanju takih otrok so v statutih ustreznih
šol.
Stroške šolanja in bivanja učencev v internatih takih šol, ki zaradi slabega premoženjskega stanja ne zmorejo plačila, krije delno ali v celoti občina iz svojih sredstev.
70.	člen
Strokovno šolanje na območju občine se izvaja skladno s potrebami gospodarskih in drugih organizacij ter zavodov. Strokovne šole ustanavljajo po pravilu gospodarska zbornica, gospodarske organizacije in zavodi.
Financiranje šolstva iz tega člena se določi z aktom o ustanovitvi posamezne šole.
Z delovnimi organizacijami v občini se glede na njihove potrebe po strokovnih kadrih sklenejo pogodbe o sofinanciranju strokovnih šol.
71.	člen
Občina skrbi za tehnične in druge oblike izobraževanja občanov.
Izobraževanje iz prvega odstavka tega člena se opravlja v ustreznih šolah, organizacijah ljudske tehnike in drugih organizacijah.
Občina skrbi za zgradbe in naprave, ki se uporabljajo za tehnične in druge oblike izobraževanja in daje materialno pomoč zadevnim organizacijam in društvom.
72.	člen
Občina skrbi za šolsko in predšolsko vzgojo otrok. V ta namen ustanavljajo krajevne skupnosti zavode za predšolsko vzgojo otrok občanov v soglasju z občinsko skupščino glede na krajevne razmere in potrebe. Financiranje predšolskih zavodov določi skupščina s posebnim odlokom.
Občina nudi pomoč krajevnim skupnostim pri njihovi skrbi za vzgojo in varstvo otrok ter pri gradnji otroških igrišč.
73.	člen
Občina skrbi za napredek splošnega in strokovnega izobraževanja s tem, da zagotovi sredstva za delovanje delavske univerze v vsakoletnem proračunu oziroma v skladu za šolstvo.
74.	člen
Prosvetno pedagoško službo v občini opravlja zavod, ki ga ustanovi občinska skupščina za svoje območje ali pa v sodelovanju s sosednimi občinami za skupno območje.
75.	člen
Občina omogoča svojim občanom šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah s tem, da financira skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi ustrezne šole izven občine in štipendira ter kreditira občane na teh šolah.
Občina materialno podpira in pospešuje ustanavljanje študentskih društev na območju občine skladno s programom dela in prizadevnostjo teh društev.
76.	člen
Občina daje štipendije in kredite svojim občanom od katerih se da utemeljeno pričakovati, da se bodo zaposlili na območju občine in da bodo ostali v službi primerno dobo, glede na potrebe po strokovnih kadrih.
Štipendije in krediti se lahko dajejo tudi osebam, ki niso občani občine pod pogoji iz prejšnjega odstavka.
Štipendiranje in kreditiranje se izvaja na podlagi javnih natečajev skladno s splošnimi predpisi oziroma po posebnem odloku.
77.	člen
Občina materialno podpira vse oblike kulturno-pro-svetne dejavnosti v skladu z materialnimi možnostmi upoštevaje potrebe občanov po raznih oblikah kulturno-prosvetnega udejstvovanja.
Občina ustanavlja oziroma prevzema ustanoviteljske pravice določenih kulturno-prosvetnih društev in zavodov.
Občina skrbi za razvoj kulturno-prosvetnih društev in zavodov s tem, da zagotavlja pogoje za njihovo delo in določi potrebna sredstva za izvrševanje njihovih nalog v vsakoletnem proračunu oziroma v ustreznem skladu.
78.	člen
Občina pospešuje organiziranje kulturnih prireditev, predavanj, filmskih predstav, ustanavljanje knjižnic in čitalnic, organiziranje festivalov, ustanavljanje amater-
skih gledališč, pevskih zborov, orkestrov, lutkovnih in pionirskih gledališč, kulturnih klubov, gostovanja umetniških skupin iz drugih krajev in druge oblike kulturnega delovanja.
79.	člen
Občinska skupščina in svet, pristojen za kulturo, dajeta kulturnim organizacijam in zavodom priporočila za njihovo delo z namenom, da se izvaja splošna politika kulture.
Organizacije in zavodi so dolžni priporočila proučiti na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti svoja stališča.
Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina kulturnim organizacijam, je odvisen od programov in uspehov posamezne kulturne panoge in od prizadevanja organizacije in njenih organov.
Občina pomaga pri gradnji in vzdrževanju kulturnih domov in naprav ter'opreme, ki služi občanom za njihovo kulturno udejstvovanje, izobraževanje in družbeno aktivnost.
Obveznosti krajevnih skupnosti v pogledu kulturno-prosvetnega dela so določene v njihovih statutih.
80.	člen
Da obvaruje materialno in duhovno dediščino slovenske kulture, skrbi občina v mejah svojih materialnih možnosti in v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi za arheološke, etnografske, zgodovinske, urbanistične, kulturne, umetniške, tehniške in druge spomenike ter pri-rodne znamenitosti na svojem območju s tem, da ustvarja pogoje za njihovo nepretrgano proučevanje, dokumentiranje, vzdrževanje in obnavljanje, hkrati pa tudi za njihovo primerno prezentacijo in popularizacijo.
Pri tem posveča občina posebno skrb spomenikom NOB in tistim spomenikom, katerih pomembnost in značaj preraščata ožje regionalne okvire.
Podrobnosti o tem se v skladu s splošnimi predpisi uredijo s posebnim odlokom.
81.	člen
Službo spomeniškega varstva opravlja neposredno in v skladu z zakonom Zavod za spomeniško varstvo v Celju.
Občina nudi moralno in materialno pomoč zavodu za spomeniško varstvo s tem, da mu zagotovi v vsakoletnem proračunu ustrezna finančna sredstva za opravljanje njegove osnovne dejavnosti. Občina hkrati pomaga zavodu uresničevati konkretne spomeniško-varstvene akcije.
Obseg materialne pomoči zavodu je odvisen od materialnih zmogljivosti občine ter od programa dela, prizadevanj in uspehov zavoda.
6.	Zdravstvo
82.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih nalagajo občini predpisi.
Občina skrbi, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu;
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine in izven tega območja;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v ustreznih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcev v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah;
—	prva pomoč in prevoz ponesrečencev, nenadno obolelih oseb in porodnic v zdravstvene zavode;
—	patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih telesnih lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja.
Občina zagotavlja občanom medicinsko in ostalo poklicno rehabilitacijo.
Občina skrbi, da se izvajajo sistematski pregledi mladine, vajencev in športnikov ter učnega, vzgojnega in tehničnega osebja v šolskih in predšolskih zavodih.
Občina skrbi za izvajanje ukrepov zaradi utrjevanja zdravja, pravočasnega odkrivanja in preprečevanja obolenj in nalezljivih bolezni, skrbi za zdravstveno nadzorstvo nad bacilonosci, skrbi za odkrivanje žarišč nalezljivih bolezni, skrbi za zdravstveno nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odplakami in odpadnimi snovmi ter zrakom, skrbi za splošno higiensko nadzorstvo na vseh javnih napravah in krajih ter za asanacijo zemljišč.
Občina skrbi za organizacijo in izvedbo cepljenj in podobnih preventivnih zdravstvenih ukrepov.
Občina skrbi za zdravstveno prosvetljevanje občanov.
Občina skrbi za mrliško ogledno službo in predpiše tarifo za delo mrliških oglednikov.
Občina skrbi za zagotovitev preskrbe z zdravili.
O nalogah občine na področju zdravstvenega varstva se izdajo posebni odloki, kolikor to ni urejeno z zakonom.
83.	člen
Iz sredstev občine se zagotovi zdravstveno varstvo občanov, k'i niso zavarovani po splošnih predpisih o zdravstvenem zavarovanju in nimajo sredstev za zdravljenje. Podrobnosti o tem se predpišejo s posebnim odlokom.
84.	člen
Zdravstveno varstvo v občini izvršujejo zdravstveni zavodi skladno s splošnimi predpisi.
Zdravstvene zavode ustanavlja občinska skupščina in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Občina posveča posebno skrb napredku in razvoju Zdravilišča Rogaška Slatina pa tudi ureditvi ostalih nahajališč naravnih zdravilnih sredstev (mineralnih vod) kolikor bi se pokazalo, da je ta razvoj v interesu zdravstva, turizma in rekreacije (oddiha).
V občini obstoji občinski zdravstveni center, ki opravlja strokovne zadeve splošnega pomena za zdravstveno varstvo in druge upravne zadeve iz področja zdravstva, ki so mu naložene s splošnimi predpisi ali mu jih poveri občinska skupščina.
Sanitarno nadzorstvo opravlja občinska sanitarna inšpekcija po splošnih predpisih.
7.	Socialno varstvo
85.	člen
Občina skrbi za socialno varstvo občanov, ki so potrebni takega varstva.
Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva preko svojih organov in preko centra za socialno delo. Določene naloge s področja socialnega varstva opravljajo tudi krajevne skupnosti, kar se uredi z njihovimi statuti.
Pri izvrševanju nalog socialnega varstva sodelujejo organi občine, center za socialno delo in krajevne skupnosti z delovnimi in drugimi organizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za človeka.
Občinska skupščina v skladu s potrebami in materialnimi možnostmi ustanavlja socialne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgojo ih zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne socialne pomoči.
Občina daje socialnim zavodom na razpolago potrebna sredstva v vsakoletnem proračunu oziroma iz ustreznega sklada.
Občinska skupščina lahko sporazumno s krajevno skupnostjo prenese nanjo določene pravice in obveznosti do socialnih zavodov.
Občina skrbi zlasti za zadovoljitev življenjskih potreb borcev NOB, njihovo rehabilitacijo, zaposlovanje, zdravljenje, rekreacijo (oddih) in preskrbo stanovanj.
86.	člen
Center za socialno delo opravlja strokovno-analitič-ne naloge s tem, da pomaga občinskim organom za socialno varstvo, komunalni skupnosti za socialno zavarovanje in drugim činiteljem pri reševanju socialnih problemov. Glavna naloga centra je ustrezno strokovno delo s tem, da
—	proučuje in analizira socialna vprašanja v občini, odkriva vzroke in predlaga pristojnim organom primerne ukrepe, predpise in druge potrebne akte;
—	sodeluje s prizadetimi organi in organizacijami pri pripravljanju programov za razvoj socialnega varstva,-
—	opravlja strokovne zadeve s področja skrbništva katere prevzema od upravnih organov (razen izdajanja upravnih odločb), za te pa ugotavlja dejansko stanje in daje mnenja in predloge;
—	rešuje razna socialna vprašanja v zvezi s starimi osebami, defektnimi osebami, alkoholiki itd.;
—	sodeluje pri reševanju socialnih problemov s krajevnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami, delavskimi sveti, šolami, zdravstvenimi zavodi, občinskim odborom SZDL in občinskim odborom RK.
Podrobnosti o delu centra za socialno delo se določijo v njegovem statutu.
Občinska skupščina ustanovi center za socialno delo za območje občine, lahko pa se tudi ustanovi za območje več občin sporazumno z drugimi občinami.
87.	člen
Občina zagotavlja preživninsko varstvo kmetov, katerih posestva so na podlagi pogodbe ali v arondacijskem postopku prešla v družbeno last, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje.
To varstvo uredi občinska skupščina s posebnim odlokom in v ta namen ustanovi poseben sklad.
88.	člen
Občani, ki nimajo najnujnejših sredstev za preživljanje in niso sposobni za delo ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in zmožen vzdrževati, zagotovi občina iz svojih sredstev dopolnilna sredstva za preživljanje.
Podrobnosti o tem se urede s posebnim odlokom.
V odloku se natančneje določijo pogoji in druge okoliščine glede dajanja socialne pomoči. V odloku se lahko tudi določi, da se socialna pomoč daje samo na podlagi ustreznih predlogov pristojnih organov krajevnih skupnosti, skladno s statuti teh skupnosti. V odloku se določi minimalen obseg socialne pomoči, ki mora biti tolikšen, da so zagotovljena z njim sredstva za hrano in najnujnejšo obleko (eksistenčni minimum).
8.	Telesna kultura, šport in oddih (rekreacija)
89.	člen
Občina pospešuje pravilen razvoj telesno-vzgojne in športne dejavnosti v društvih, učnih in vzgojnih zavodih.
Občina pospešuje oddih (rekreacijo) občanov.
Občina daje pobudo za ustanavljanje organizacij in društev, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom, planinstvom, taborništvom, izletništvom, hortikulturo in drugimi oblikami rekreacije.
Občina skrbi, da se v vseh šolah in drugih učnih in vzgojnih zavodih obvezno izvaja pouk telesne vzgoje.
Občina daje na razpolago zemljišča in nudi pomoč pri graditvi telesno-vzgojnih, športnih in rekreacijskih objektov in naprav.
90.	člen
Občina materialno podpira organizacije in društva, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom, planinstvom, taborništvom, izletništvom, hortikulturo in drugimi oblikami rekreacije s tem, da jim zagotovi potrebna sredstva v vsakoletnem proračunu ali v ustreznem skladu.
Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina, je odvisen od ekonomske moči občine in od programov ter uspehov na področju posamezne dejavnosti in od prizadevanja organizacij in društev.
91.	člen
Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za telesno vzgojo, šport in rekreacijo, lahko dajeta organizacijam in društvom priporočila za njihovo delo. Organizacije in društva so dolžne priporočila proučevati na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti o tem svoja stališča.
Krajevne skupnosti določijo v svojih statutih svoje obveznosti do organizacij in društev telesne vzgoje, športa in rekreacije.
92.	člen
Telesno-vzgojne in športne objekte v občini upravlja in vzdržuje Občinska zveza za telesno kulturo v Šmarju pri Jelšah. Ta zveza lahko določene objekte prepusti v upravljanje in vzdrževanje posameznim športnim organizacijam.
Način upravljanja, vzdrževanja in uporabljanja športnih objektov predpiše občinska zveza za telesno kulturo s pravilnikom za vsak posamezen športni objekt oziroma za več podobnih objektov skupaj.
93.	člen
Občina skrbi za razvoj lova na svojem območju, upoštevaje	njegov	gospodarski	in	turistični	pomen,
skladno s splošnimi predpisi.
Občina materialno podpira organizacije in društva ki skrbe za razvoj lova, v okviru svojih materialnih možnosti.
94.	člen
Občina skrbi za razvoj ribolova na svojem območju, upoštevaje	njegov	gospodarski	in	turistični	pomen,
skladno s splošnimi predpisi.
Občina materialno podpira organizacije in društva ki se bavijo z ribolovom, v okviru svojih materialnih možnosti.
Občina preprečuje onesnaževanje rek in potokov, skladno s splošnimi predpisi, z dajanjem ustreznih priporočil in na druge primerne načine.
9.	Zaposlovanje
95.	člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavili pravico do dela, zlasti z razvijanjem proizvajalnih sil in materialne osnove za določene družbene dejavnosti.
V skrbi za zagotovitev pravice do dela občina sodeluje z drugimi občinami, zlasti s sosednimi občinami.
Občinska skupščina ustanovi za območje občine ali skupno z drugimi občinami zavod za zaposlovanje delavcev. Občina ima nasproti zavodu pravice in dolžnosti ki so določene v splošnih predpisih.
10.	Pravna pomoč
96.	člen
Občina zagotavlja svojim občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in koristi pravno pomoč, skladno z zakonom.
Pravna pomoč se daje v breme sredstev občine vojaškim vojnim invalidom in udeležencem NOB glede uveljavljanja njihovih pravic, ki izhajajo iz tega naslova občanom, ki so v šibkih premoženjskih razmerah, otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter osebam, ki imajo po splošnih predpisih pogoje za oprostitev stroškov postopka.
Občinska skupščjna s posebnim odlokom določi organizacijo in delovanje službe pravne pomoči. V odloku se mora določiti, da se služba pravne pomoči organizira na sedežu občine, postopoma pa tudi na sedežih krajevnih uradov glede na kadrovske pogoje.
11.	Druge službe za zadovoljevanje skupnih potreb
občanov
97.	člen
Zaradi pomoči in odstranjevanja posledic požarov in elementarnih nezgod delujejo na območju občine gasilska društva kot prostovoljna združenja občanov.
Za uspešno izvrševanje nalog daje občina gasilskim društvom pomoč neposredno ali pa preko občinske gasilske zveze.
98.	člen
Občina skrbi za zdravstveno zaščito živali s tem, da ustanovi za območje občine ali v sodelovanju s sosednimi občinami za območje več občin veterinarski zavod, ki opravlja strokovno-operativne veterinarske naloge.
99.	člen
Občina skrbi za izvrševanje splošne zavarovalne službe s tem, da skupno z drugimi občinami ustanovi splošno zavarovalnico kot samostojen zavod, skladno s splošnimi predpisi.
100.	člen
Komunalna skupnost socialnega zavarovanja se ustanovi za območje občine ali več občin, glede na pogoje za samostojno izvajanje zdravstvenega zavarovanja.
Komunalno skupnost ustanovi občinska skupščina za območje občine, komunalno skupnost za dve ali več občin pa ustanovijo sporazumno njihove občinske skupščine.
Naloge socialnega zavarovanja izvršuje komunalna skupnost po splošnih predpisih.
101.	člen
Na območju občine se lahko ustanovijo tudi drage službe (zavod za napredek gospodinjstva in podobno) za zadovoljevanje skupnih potreb občanov in za pomoč družinam.
Pomoč družinam organizirajo tudi krajevne skupnosti v skladu z določbami njihovih statutov.
O ustanovitvi in financiranju teh služb odloča občinska skupščina ali drug ustanovitelj na predlog volivcev, krajevne skupnosti ali družbeno-političnih organizacij.
IV.	del
SREDSTVA OBČINE
102.	člen
Občina samostojno določa sredstva, ki ji pripadajo iz določenih virov na podlagi zakona. Občina uporablja ta sredstva za financiranje svojih nalog in obveznosti.
Občina samostojno razpolaga s sredstvi, ki ji pripadajo.
103.	člen
Občina lahko po sklepu zbora volivcev uvede poseben krajevni prispevek skladno s splošnimi predpisi
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim prispevkom se lahko uporabijo samo za potrebe, določene s sklepom zbora volivcev.
104.	člen
Občina lahko zbira sredstva tudi s prostovoljnimi prispevki občanov, krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij za določene posamezne potrebe ali za skupne splošne potrebe po sklepih zborov volivcev oziroma najvišjih organov upravljanja organizacij. Sredstva, ki jih zbere občina na ta način, se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila zbrana.
105.	člen
V primeru, da redna sredstva občine ne zadoščajo za kritje potreb, lahko občina najame posojilo po splošnih predpisih.
106.	člen
Občina lahko dobi sredstva tudi tako, da delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani dajo na razpolago oziroma združujejo svoja sredstva za kritje skupnih potreb občine oziroma za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena. Združena sredstva se ne smejo uporabiti v druge namene.
107.	člen
Občina zbira in razporeja svoje dohodke z vsakoletnim proračunom in ustanavlja svoje sklade po splošnih predpisih.
S proračunom se zagotavljajo sredstva zlasti za:
—	delo občinske skupščine in njenih organov, občinskega sodišča, javnega tožilstva in javnega pravobranilstva;
—	opravljanje nalog s področja narodne obrambe skladno s predpisi;
—	izpolnjevanje obveznosti občine;
—	potrebe krajevnih skupnosti;
—	sofinanciranje zavodov in pomoč organizacijam in društvom.
S proračunom se določi razmerje in merila za dodeljevanje sredstev na podlagi programa in plana razvoja posameznih dejavnosti.
108.	člen
Predlog proračuna se hkrati s predlogom družbenega plana predloži v obravnavo zborom volivcev, pošlje se pa tudi družbenim organizacijam in delovnim organizacijam v občini.
Občinska skupščina mora razpravljati najmanj enkrat letno o izvrševanju plana in proračuna in o svojih sklepih obvestiti zbore volivcev. Ob koncu proračunskega leta mora občinska skupščina razpravljati o zaključnem računu, ki se pošlje tudi zborom volivcev.
Proračun in zaključni račun se sestavita po splošnih predpisih.
109.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati pripombe, ki so jih dali zbori volivcev, družbene in delovne organizacije glede plana, proračuna in zaključnega računa.
110.	člen
Občinska skupščina ustanovi za izvrševanje dejavnosti trajnega značaja sklade, da se zagotovi stalen dotok sredstev. Skladi se upravljajo po splošnih predpisih.
Občina lahko sporazumno z drugimi občinami in z okrajem ustanavlja medobčinske in skupne sklade, v katerih se združujejo sredstva občin in okraja za izvrševanje nalog, ki imajo pomen za več občin oziroma pomen za območje okraja.
111.	člen
Občinska skupščina daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom skladov.
Predlog finančnega načrta in zaključnega računa sklada je treba predložiti v obravnavanje zborom volivcev in ustreznim delovnim organizacijam in društvom. Predlog se pošlje tudi družbenim organizacijam.
Upravni odbor sklada mora proučiti pripombe k finančnemu načrtu in zaključnemu računu in mora obvestiti tistega, ki je dal pripombe, o svojem stališču do teh pripomb.
Zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta sklada pregleda organ družbenega knjigovodstva in šele nato po predhodni razpravi da občinska skupščina soglasje.
Finančni načrti in zaključni računi skladov se morajo objaviti na isti način kakor odloki občinske skupščine.
112.	člen
120. člen
Občinska skupščina lahko daje upravnemu odboru sklada priporočila za delo in za uporabo sredstev sklada
Upravni odbor mora priporočilo proučiti in obvestiti občinsko skupščino o svojem stališču.
Upravni odbor sklada mora dati skupščini na njeno zahtevo poročilo o delu sklada.
Skupščina z družbenim planom usmerja delo skladov
113.	člen
Sklad ima statut, s katerim se uredi upravljanje in delo sklada.
114.	člen
Občinska skupščina lahko daje delovnim organizacijam in skladom poroštva za najemanje posojil.
Poroštvo se da na podlagi ekonomske dokumentacije, iz katere mora biti razvidna nedvomna potreba in rentabilnost posojila, ki se namerava najeti.
Svet, ki je pristojen za finance, izda posebno navodilo o postopku glede prošenj za prevzem poroštev.
115.	člen
Občina ustanovi skupno z drugimi občinami komunalno banko.
Komunalna banka skrbi za učinkovito mobilizacijo in aktivizacijo prostih denarnih sredstev na območju občine, za smotrno prelivanje teh sredstev na posamezna področja in za izvajanje takšne kreditne politike, ki pospešuje gospodarski in družbeni razvoj občine.
Komunalna banka se mora pri izvrševanju svojih nalog držati načel splošne kreditne politike, smernic družbenega plana in proračuna ter mora sklepati o priporočilih, ki jih daje banki v tem pogledu občinska skupščina in svet, ki je pristojen za finance.
Organizacija in poslovanje komunalne banke je urejeno s splošnimi predpisi in s statutom banke.
V.	del
OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
Mandat odbornikov občinske skupščine traja štiri leta. Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
Pri volitvah vseh odbornikov občinske skupščine ali vseh odbornikov posameznega zbora določi skupščina na prvi seji, katerim odbornikom poteče mandatna doba po dveh letih.
Volitve za mesta odbornikov, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje en mesec pred potekom mandata. Prejšnjim odbornikom preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih odbornikov.
121.	člen
Nihče ne more' biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik obeh zborov.
Odbornik občinske skupščine ne more biti uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
Odbornik občinske skupščine je lahko odpoklican pred potekom mandatne dobe. Odpoklic se opravi po splošnih predpisih.
3.	Pravice in dolžnosti odbornikov
122.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam občinske skupščine, sodelovati pri njenem delu, sodelovati pri delu skupščinskih svetov in komisij, v katere so izvoljeni in opravljati druge naloge in dolžnosti,, katere jim poveri skupščina.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta krajevne skupnosti, na območju katere so bili izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine se lahko udeležujejo tudi sej tistih skupščinskih svetov in komisij, v katere niso bili izvoljeni kot člani in lahko sodelujejo pri razpravljanju o posameznih zadevah, nimajo pa glasovalne pravice.
1.	Splošno
116.	člen
V občini izvršuje funkcijo oblasti in upravljanja družbenih zadev kot predstavniško telo občinska skupščina in njeni organi.
Skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
117.	člen
Sodno funkcijo v občini izvršuje občinsko sodišče v Šmarju pri Jelšah in višja sodišča kot samostojni organi družbene skupnosti.
Občinsko sodišče je dolžno poročati občinski skupščini o svojem delu in o problemih pravosodja na območju občine.
Določbe o sodiščih so v ustavi in splošnih predpisih o sodiščih.
118.	člen
Poseben organ občine je občinsko javno pravobranilstvo. V občini obstoji občinsko javno tožilstvo. Naloge obeh organov so določene z zakonom.
2.	Sestav občinske skupščine
119.	člen
Občinsko skupščino sestavlja:
1.	občinski zbor
2.	zbor delovnih skupnosti
Skupščina šteje 68 odbornikov. Vsak zbor šteje 34 odbornikov.
Odborniki občinske skupščine se izvolijo po predpisih o volitvah.
123.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo zborov volivcev na območju, za katero so bili izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine so dolžni obveščati o predlogih in sklepih zborov volivcev občinsko skupščino in njene organe.
Odborniki občinske skupščine morajo najmanj dvakrat letno poročati zboru volivcev območja, za katero so bili izvoljeni, o delu občinske skupščine in njenih organov.
124.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti izvoljen oziroma imenovan v več kot dva sveta ali dve stalni komisiji, razen v izredno izjemnih primerih s svojim pristankom.
125.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost, da se seznanijo z zadevo, ki je uvrščena v predlog dnevnega reda seje skupščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki služi za obdelavo in obrazložitev zadeve.
126.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico postavljati vprašanja predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine in predsednikom svetov ter komisij, kakor tudi tajniku občinske skupščine in predstojnikom upravnih organov o zadevah iz pristojnosti skupščine in njenih organov ter o zadevah iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb, ki so skupnega pomena za občino ter o tem zahtevati pojasnila.
127.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico predlagati, da se postavi na dnevni red seje skupščine razprava o zadevah, ki imajo splošen pomen za občino ali širšo družbeno-politično skupnost, kakor tudi o zadevah svoje volilne enote ali o zadevah, ki so pomembne za določeno krajevno skupnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico predlagati, da se sprejmejo splošni predpisi in priporočila v vseh zadevah, ki so v pristojnosti skupščine.
Podrobnosti o vsem tem se uredijo s poslovnikom občinske skupščine.
128.	člen
O važnejših zadevah volilne enote ali krajevne skupnosti se mora odbornik občinske skupščine posvetovati z volivci te enote oziroma skupnosti in dobiti od njih mnenje, predno o teh zadevah razpravlja in sklepa skupščina.
Če zavzame odbornik občinske skupščine v zadevi drugačno stališče kakor volivci, je dolžan pri razpravljanju seznaniti skupščino z mnenjem volivcev, obrazložiti neskladnosti med svojim mnenjem in mnenjem volivcev ter navesti glede tega razloge oziroma vzroke, še predno pride do glasovanja o zadevi.
129.	člen
Odborniki dbčinske skupščine imajo pravico in dolžnost, da zahtevajo sklicanje zbora volivcev, če smatrajo, da je sklicanje nujno potrebno zaradi obravnavanja določene zadeve.
130.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost, da vzdržujejo stalno zvezo z družbeno-političnimi organizacijami in se z njimi posvetujejo o važnejših vprašanjih, o katerih bo razpravljala skupščina.
Odborniki občinske skupščine se morajo zanimati tudi za delo in naloge delovnih organizacij v občini in z njimi razpravljati o važnejših vprašanjih, o katerih bo razpravljala skupščina, da zvedo njihova mnenja in stališča.
131.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni ob primernem času sprejemati občane svoje volilne enote v prostorih krajevnega urada, poslušati njihova mnenja in predloge ter jim dajati pojasnila na njihova vprašanja glede dela občinske skupščine in njenih organov.
132.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti v skupščini in njenih organih odgovorni občanom in skupščini.
133.	člen
Odborniki občinske skupščine uživajo odborniško imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali zoper njega pričeti kazenski postopek. Če zbor ni zbran, da to privolitev mandatno-imu-nitetna komisija dotičnega zbora, zbor pa mora to privolitev naknadno potrditi.
134.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija, za katero odbornik ne more biti plačan.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v občinski skupščini in njenih organih.
Občinska skupščina izda odlok o povračilu stroškov odbornikom. V odloku se lahko določi, da pripada odborniku, ki opravlja stalno funkcijo v občinski skupščini, primerna mesečna nagrada. Odbornik občinske skupščine, ki opravi neko posebno delo za skupščino ali njen organ, lahko dobi enkratno nagrado na podlagi posebnega sklepa skupščine.
4.	Pristojnost in delo občinske skupščine
135.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni, zdravstveni in socialni razvoj občine in za življenje občanov ter izdaja predpise in ukrepe, s katerimi se urejajo ta vprašanja v skladu z zakonom in s tem statutom.
136.	člen
Občinska skupščina izključno odloča na svojih sejah o naslednjih zadevah, katerih ne more prenesti na svoje organe:
1.	sprejema, dopolnjuje in spreminja statut občine;
2.	predlaga republiški skupščini spremembo meja občine;
3.	sprejema program razvoja občine, družbeni plan, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
4.	sprejema odloke in druge splošne predpise;
5.	daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom občinskih skladov;
6.	sprejme urbanistični načrt in regulacijski načrt občine in njenih naselij;
7.	ustanavlja delovne in druge organizacije;
8.	ustanavlja in ukinja občinske sklade;
9.	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino kot celoto in s tem v zvezi v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema resolucije in deklaracije;
10.	sprejema ukrepe v zvezi z izvrševanjem družbenega nadzorstva nad delom delovnih in drugih organizacij v občini;
11.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij skupščine, delegate v določene organe okrajne skupščine, sodnika za prekrške in njegovega namestnika, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča; imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov ter opravlja druge volitve, imenovanja in razrešitve oziroma daje k njim soglasje skladno s splošnimi predpisi;
12.	ustanavlja in odpravlja organe, ki jih je ustanovila;
13.	obravnava poročila o delu organov občinske skupščine, opravlja nad njimi nadzorstvo in jim daje smernice za njihovo delo;
14.	razveljavlja in odpravlja nezakonite in neveljavne akte svojih organov, izdanih izven upravnega postopka;
15.	obravnava poročila občinskega sodišča in občinskega disciplinskega sodišča;
16.	proučuje poročila glede kulturnega, prosvetnega zdravstvenega in socialnega razvoja občine, sprejema v zadevah teh dejavnosti sklepe in izdaja potrebne ukrepe;
17.	ustanavlja skupaj z drugimi občinami in z okrajem skupne zavode, službe in sklade;
18.	sklepa o najetju občinskih posojil;
19.	daje poroštva glede posojil delovnim organizacijam in skladom;
20.	sprejme poslovnik o delu skupščine in odborni-ških komisij;
21.	daje soglasje k sklepom zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti;
22.	potrjuje statute krajevnih skupnosti in samostojnih zavodov;
23.	odloča o odškodninski odgovornosti odbornikov in članov svetov in komisij občinske skupščine;
24.	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
25.	proglaša zaslužne osebe za častne občane;
26.	sklepa o višini nagrade za predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
27.	sprejme predpise o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij glede opravljanja njihove funkcije in sklepa o podelitvi občasnih nagrad odbornikom za izredno delo;
28.	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno pristojnost po splošnih predpisih in po tem statutu, če je določeno, da o njih odloča skupščina na svoji seji.
Skupščina izvaja vse naloge in opravlja zadeve s področja narodne obrambe, ki so v pristojnosti skupščine po predpisih. Skupščina skrbi za seznanjanje državljanov z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe in skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva na območju občine.
137.	člen
Skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja ha sejah svojih zborov, svetov in komisij ter po občinskih upravnih organih.
Seje skupščine, njenih svetov in komisij so javne. V katerih primerih seja ni javna, se določi v poslovniku.
138.	člen
Skupščina obravnava kot splošni zbor s predstavniki družbeno-političnih organizacij (SZDL, ObSS) vprašanja ki so splošnega in skupnega pomena za občino kot celoto.
Sejo skupščine kot splošnega zbora skliče predsednik skupščine sporazumno s predsednikom občinskega odbora SZDL.
139.	člen
Skupščina mora povabiti na sejo predstavnike delovnih organizacij, kadar obravnava delo ali posamezna vprašanja s področja določene organizacije.
140.	člen
Skupščina sprejme začetkom leta na predlog odbornikov, svetov, občinskih upravnih organov ter delovnih in drugih organizacij delovni program svojih sej za tekoče leto.
141.	člen
Zbora skupščine zasedata in odločata praviloma na skupni seji.
Zbora na ločenih sejah sprejemata:
—	program in plan razvoja;
—	proračun in zaključni račun;
—	urbanistični načrt in regulacijski načrt;
—	predpise o uvedbi občinskih davščin;
—	odlok o javnem redu in miru;
—	sklepe, če zahteva ločeno sprejemanje splošn-' predpis;
Vsak zbor občinske skupščine samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora;
—	voli in razrešuje člane svoje mandatno-imunitetne komisije;
—	razpisuje nadomestne volitve odbornikov svojega zbora;
—	odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora;
—	potrdi privolitev mandatno-imunitetne komisije, da se lahko odborniku vzame prostost ali zoper njega začne kazenski postopek;
-— opravlja druge zadeve, ki so mu dane v izključno pristojnost.
Vsak zbor skupščine lahko sklene, da bo ločeno razpravljal in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja skupščine. Ločeno obravnavanje in odločanje mora predlagati najmanj ena tretjina odbornikov določenega zbora.
142.	člen
Seje skupščine in seje zborov sklicuje predsednik skupščine na podlagi delovnega programa skupščine oz. po potrebi.
Če zahteva tretjina odbornikov skupščine, da se skliče seja in če se hkrati poda predlog dnevnega reda, mora predsednik skupščine sklicati sejo najpozneje v 10 dneh. Če predsednik v tem času ne skliče seje, jo skliče odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. V takem primeru vodi sejo tisti odbornik, ki ga skupščina v ta namen posebej pooblasti.
143.	člen
Sejo skupščine vodi predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine, sejo posameznih zborov pa predsednika zborov.
144.	člen
Vsak zbor skupščine si izvoli izmed sebe predsednika zbora.
145.	člen
Pravico razpravljati in glasovati na sejah imajo samo odborniki občinske skupščine. Na seji lahko razpravljajo tudi predsedniki svetov in komisij, ki niso odborniki, zvezni in republiški poslanci, izvoljeni na območju občine, tajnik občinske skupščine in v posameznih zadevah dnevnega reda tudi druge osebe oziroma predstavniki, ki so bili vabljeni na sejo.
146.	člen
Skupščina in njena zbora sklepata veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, program, plan, proračun, zaključni račun, urbanistični načrt, regulacijski načrt, odloki o uvedbi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru se lahko sprejmejo samo z večino glasov odbornikov vsakega zbora.
147.	člen
Skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati poročilo o delu svetov in komisij, o delu krajevnih skupnosti in zborov volivcev, o delu občinskih upravnih organov, o delu občinskega sodišča, o delu občinskega disciplinskega sodišča, o poslovanju občinskih skladov, o izvrševanju programa, plana in proračuna, o delu komunalnih organizacij, kakor tudi o delu drugih organizacij, ki je splošnega pomena za občino.
Skupščina obravnava tudi poročila o delu drugih organov in organizacij ter o drugih zadevah, če je to določeno s splošnim predpisom ali če sama tako odloči.
Poročilo o delu skupščine in njenih organov, poročilo o delu občinskih skladov in po potrebi tudi druga poročila se dajo pred obravnavanjem na seji skupščine v razpravo zborom volivcev.
148.	člen
Predno sprejme skupščina program in plan občine urbanistični načrt, regulacijski načrt, občinski proračun odloke o uvedbi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru, jih da v razpravo zborom volivcev in v javno razpravo občanom.
Predno sprejme skupščina spremembo statuta, da predlog za spremembo v javno razpravo občanom in ga pošlje družbeno-političnim organizacijam.
Zbori volivcev, občani in družbeno-politične organizacije lahko dajejo predloge in pripombe k osnutkom omenjenih predpisov. O predlogih in pripombah sklepa najprej pristojni svet, nato pa občinska skupščina.
Če skupščina sklene, da ne bo upoštevala predlogov in pripomb, mora o tem obvestiti zbor volivcev, občane oziroma družbeno-politične organizacije na ustrezen način in navesti v obvestilu razloge, zaradi katerih predlogov in pripomb ni bilo mogoče upoštevati.
149.	člen
Kadar razpravljata in odločata zbora občinske skupščine na ločenih sejah, je predpis ali drug sklep sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če sta zbora sprejela predpis oziroma drug sklep v različnem besedilu, se o tem zbora obvestita in nato sklepata o vskladitvi besedila. Če se zbora ne zedinita glede besedila, izvolita skupno koordinacijsko komisijo, ki je sestavljena iz enakega števila članov vsakega zbora. Koordinacij ska komisija pripravi predlog za vskladitev spornega besedila. Če se komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta skupnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov in če se tudi na tej seji ne doseže sporazum, se zadeva odloži z dnevnega reda. Če pa gre za odlok ali drug sklep, ki bi ga skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in odložitev iz utemeljenih razlogov ni možna, velja besedilo, kakor ga je sprejel občinski zbor.
150.	člen
Skupščina in njeni organi izdajajo pri izvrševanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil.
Odloke izdaja samo skupščina.
Skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim organizacijam in drugim organizacijam v občini.
Sveti lahko izdajajo, splošne predpise samo, če so za to izrecno pooblaščeni s predpisom širše družbeno-politične skupnosti ali z odlokom občinske skupščine.
Komisije in upravni organi ne morejo izdajati splošnih predpisov.
Skupščina in njeni sveti odločajo na sejah o zadevah v upravnem postopku samo, kadar je to predpisano z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom oziroma z odlokom občinske skupščine.
V	vseh drugih primerih skupščina in njeni sveti ter komisije izdajajo sklepe.
151.	člen
Odloki, odredbe in navodila se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje in začno veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno.
Program, plan in proračun veljajo od 1. januarja tekočega leta, drugi splošni predpisi pa začnejo veljati po objavi in ne morejo veljati za nazaj.
V	izredno utemeljenih primerih lahko odloči skupščina za vsak primer posebej, da se zaradi nujnosti splošni predpis objavi na občinski razglasni deski in da začne veljati osmi dan od dne take objave, mora se pa kljub temu objaviti v Uradnem vestniku okraja Celje.
152.	člen
Skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejmeta oba zbora.
Poslovnik podrobneje ureja konstituiranje skupščine, pripravo sej, potek sej, postavljanje predlogov, glasovanje o predlogih in izvrševanje sklepov sej skupščine. Poslovnik ureja tudi delo skupščinskih komisij. Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh zborov in za ločene saje.
5.	Predsednik občinske skupščine
153.	člen
Občinska skupščina ima predsednika.
Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed odbornikov na predlog 10 odbornikov.
. Predsednik je izvoljen za dobo 2 let s tem, da se lahko še enkrat izvoli za isto dobo ob novem konstituiranju skupščine po dveh letih.
Za predsednika je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina vseh odbornikov obeh zborov.
Volitve predsednika občinske skupščine so tajne.
154.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha njegove funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če se sam odpove funkciji predsednika in če ga skupščina občine razreši na predlog najmanj ene tretjine odbornikov z-večino glasov vseh odbornikov obeh zborov.
155.	člen
Predsednik občinske skupščine sklicuje seje skupščine, predstavlja skupščino in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik skupščine je odgovoren skupščini za svoje delo.
Predsednik skupščine skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, vsklajuje delo njenih organov ter delo teh organov z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži skupščina.
Predsednik opravlja tudi zadeve, ki so mu naložene po splošnih predpisih.
Predsednik vsklajuje delo svetov in komisij. V ta namen mora biti seznanjen z delom in sklepi organov skupščine in lahko zahteva od njih poročila.
Predsednik sklicuje občasne konference predsednikov svetov in komisij.
Predsednik skrbi, da skupščina, sveti in komisije obravnavajo zadeve, ki so v njihovi pristojnosti.
156.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v posameznem primeru pooblasti drugo osebo, da zastopa občino kot pravno osebo. Pred sodišči zastopa občino v premoženj sko-pravnih zadevah izključno javni pravobranilec
,	157. člen
Predsednik občinske skupščine pregleduje gradivo ki se pripravlja za sejo skupščine in skrbi skupno s tajnikom občinske skupščine, da dobe odborniki in druge vabljene osebe pravočasno gradivo o vseh zadevah, ki se bodo obravnavale na seji.
Predsednik skupščine skrbi skupno s tajnikom skupščine, da se izvršujejo sklepi skupščine.
Predsednik skupščine podpisuje vse sklepe skupščine, sprejete izven upravnega postopka.
158.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od komisije ali sveta, naj postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo komisije ali sveta, če je predsednik komisije ali sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo ne skliče. Predlog za dnevni red seje poda v tem primeru predsednik skupščine.
159.	člen
Če meni predsednik občinske skupščine, da sklep komisije ali sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu ali drugemu splošnemu predpisu sporoči to predsedniku komisije ali sveta z zahtevo, naj se o zadevi ponovno razpravlja. Če ostane komisija ali svet pri svojem stališču, lahko predsednik skupščine zadrži izvršitev sklepa in predloži sporno zadevo skupščini, da o njej odloči na prvi prihodnji seji.
160.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, da mu poroča o delu upravnih organov in da mu pripravi poročilo o posameznih vprašanjih dela občinske uprave.
Predsednik skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali drug organ občinske uprave izven upravnega postopka in predlaga skupščini, da o tem odloči.
161.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva preko tajnika občinske skupščine ali neposredno od predstojnikov upravnih organov potrebne podatke ali poročila o posameznih vprašanjih iz njihovega delovnega področja oziroma jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo skupščine.
162.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva pri pristojnem disciplinskem sodišču uvedbo disciplinskega postopka zoper tajnika občinske skupščine, predstojnike temeljnih upravnih organov in občinskega sodnika za prekrške oziroma njegovega namestnika.
163.	člen
Predsednika občinske skupščine nadomešča, če je zadržan, podpredsednik občinske skupščine, če pa je zadržan tudi podpredsednik, pa ga nadomešča odbornik, ki ga določi občinska skupščina na seji. Če seje v kratkem času ni mogoče sklicati, zadeva je pa nujna, določi odbornika za nadomeščanje komisija za volitve in imenovanja, ki pa mora to določitev predložiti v potrditev na prihodnjo sejo občinske skupščine.
164.	člen
Podpredsednik se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja na podlagi sklepa občinske skupščine.
165.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine določita in javno objavita čas, v katerem bosta sprejemala občane. Čas za sprejemanje občanov ne more biti krajši kot 6 ur na teden.
166.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine dobivata za svoje stalno delo v skupščini mesečno nagrado, ki se izplačuje vnaprej.
Višino nagrade določi skupščina ali po njenem pooblastilu komisija za volitve in imenovanja.
Predsednik in podpredsednik imata pravico do novoletne nagrade, če se prizna ta nagrada tudi uslužbencem občinskih upravnih organov na podlagi posebnega odloka.
Predsednik in podpredsednik imata pravico do plačanega letnega dopusta v obsegu 30 delovnih dni.
6.	Sveti občinske skupščine
167.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Sveti so za svoje delo odgovorni skupščini.
Sveti opravljajo naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in predpisov občinske skupščine.
168.	člen
Sveti obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije in jim lahko dajejo priporočila za njihovo delo.
Sveti usmerjajo delo občinskih upravnih organov iz svojega področja in nadzorujejo njihovo delo.
Sveti predlagajo občinski skupščini sprejem splošnih predpisov in drugih sklepov.
Sveti odločajo v upravnem postopku samo v primerih, ki jih določa zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis oziroma odlok.
Sveti obravnavajo vse zadeve, o katerih odloča skupščina na svoji seji s tem, da skupščini dajejo predloge.
Sveti sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja ter družbenimi organizacijami tako, da se z njimi posvetujejo v pomembnejših zadevah iz njihovega delovnega področja in jih vabijo na seje.
169.	člen
Svete skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije ter člani, ki jih izvoli skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
V svete se lahko delegirajo in izvolijo samo taki člani, ki imajo potrebno strokovno usposobljenost na področju dela sveta. V svete je treba delegirati oziroma izvoliti predvsem predstavnike strokovnih društev in organizacij, ki delajo na področju sveta.
Skupščina določi za vsak svet, katere organizacije delegirajo člane v svet, koliko članov se delegira v svet in koliko jih izvoli skupščina izmed svojih odbornikov in drugih oseb. Predsednika sveta izvoli skupščina. Predsednik in podpredsednik skupščine ne moreta biti člana sveta.
Mandat članov svetov traja 2 leti.
Delovne in druge organizacije so dolžne delegirati člane v svet najkasneje mesec dni pred potekom mandata.
Skupščina lahko na predlog sveta tudi pred potekom mandatne dobe razreši člana sveta, ki ga je sama izvolila oziroma zahteva od organizacije, ki je člana delegirala, da ga odpokliče in delegira drugega člana.
170.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika občinske skupščine, tajnika občinske skupščine in predstojnika upravnega organa iz področja sveta.
171.	člen
Član sveta, ki ga je delegirala delovna in druga organizacija, se mora posvetovati pred sejo s predstavniki te organizacije oziroma z organi družbenega upravljanja če bo svet na seji obravnaval vprašanje iz delovnega področja dotične organizacije.
172.	člen
Svet sprejme v začetku leta po potrebi delovni program, ki mora biti vsklajen z delovnim programom občinske skupščine, mora pa upoštevati tudi predloge delovnih in drugih organizacij in zborov volivcev.
173.	člen
Svet daje skupščini redna poročila o svojem delu in o reševanju vprašanj iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa ji mora predložiti najmanj enkrat letno.
174.	člen
Predsedniki svetov sodelujejo pri delu skupščine, nimajo pa pravice glasovanja, če niso odborniki. '
175.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija.
Člani sveta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju svoje funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v svetu. Povračilo se prizna s posebnim odlokom tako kakor za odbornike.
176.	člen
Skupščina lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka. V takem primeru naloži skupščina svetu, da po potrebi izda nov akt po smernicah, ki so za svet obvezne.
Z odlokom skupščine se lahko določi, da svet odloča v upravnem postopku samo v takih upravnih zadevah, kjer se odloča po prostem preudarku.
Svet odloča v upravnih zadevah z upravno odločbo ki jo podpiše predstojnik občinskega upravnega organa v katerega delovno področje spada zadeva.
Predsednik sveta skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta. Sklepe sveta izvršuje pristojni občinski upravni organ.
177.	člen
Svet lahko razveljavi ali odpravi nezakonite akte pristojnega občinskega upravnega organa, ki so izdani izven upravnega postopka. V takem primeru naloži svet upravnemu organu, da po potrebi izda nov akt po smernicah, ki so za upravni organ obvezne.
178.	člen
Podrobnejše določbe o delu vsakega sveta so v poslovniku.
Vsak svet ima svoj poslovnik, ki si ga sam predpiše.
179.	člen
Občinska skupščina ima te-le svete:
1.	Svet za blagovni promet, industrijo in obrt;
2.	Svet za delo;
3.	Svet za družbeni plan in finance;
4.	Svet za gozdarstvo;
5.	Svet za kmetijstvo;
6.	Svet za komunalne in stanovanjske zadeve;
7.	Svet za kulturo, prosveto in telesno vzgojo;
8.	Svet za notranjo politiko in obče zadeve;
9.	Svet za šolstvo;
10.	Svet za urbanizem in gradbene zadeve;
11.	Svet za socialno varstvo in varstvo družine;
12.	Svet za turizem in gostinstvo;
13.	Svet za zdravstvo,-
14.	Zdraviliški svet.
180.	člen
Vsak svet ima svoje delovno področje. V primeru da posega določena zadeva v področje dveh ali več svetov, imata sveta ali sveti lahko skupno sejo.
Zaradi vsklajevanja dela svetov sklicuje predsednik občinske skupščine po potrebi konference predsednikov svetov.
181.	člen
Svet za blagovni promet, industrijo in obrt obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, industrije in obrti.
Svet za delo obravnava zadeve s področja dela, delovnih razmerij, socialnega zavarovanja in posredovanja dela.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončni predlog družbenega programa, plana in proračuna občine, zaključnega računa, opravlja zadeve glede izvrševanja programa, plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko-pravne zadeve. ® Svet za gozdarstvo obravnava zadeve s področja gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za kmetijstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike, ostalih komunalnih zadev ter vodnega gospodarstva.
Svet za kulturo, prosveto in telesno vzgojo opravlja zadeve s področja kulture, telesne vzgoje, športa in rekreacije občanov.
Svet za notranjo politiko in obče zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela občinskih organov, kolikor ne spadajo v področje drugih svetov, zade-
ve matične službe, varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, ljudi in premoženja, zadeve kriminalne dejavnosti, gasilstva in zadeve, ki po svoji vsebini ne spadajo v področje nobenega dragega sveta.
Svet za šolstvo obravnava zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in izobraževanja odraslih.
Svet za urbanizem in gradbene zadeve obravnava zadeve s področja urbanizma, gradenj, prometa in cest.
Svet za socialno varstvo in varstvo družine obravnava zadeve s področja splošnega socialnega varstva odraslih, otrok in družine, skrbništva, zaščite borcev in invalidov iz NOB in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za turizem in gostinstvo obravnava zadeve s področja turizma in gostinstva.
Svet za zdravstvo obravnava zadeve s področja zdravstva.
Zdraviliški svet opravlja zadeve, ki so v njegovi pristojnosti po zakonu o naravnih zdravilnih sredstvih.
182.	člen
Svet lahko po potrebi, predno odloči o neki zadevi vpraša za mnenje drug svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se svet s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva naj o tem odloči skupščina.
7.	Komisije občinske skupščine
183.	člen
Občinska skupščina ima za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega področja stalne in začasne komisije.
184.	člen
Občinska skupščina ima te-le stalne komisije:
1.	Komisijo za volitve in imenovanja;
2.	Komisijo za prošnje in pritožbe;
3.	Komisijo za družbeno nadzorstvo;
4.	Komisijo za narodno obrambo;
5.	Mandatno-imunitetno komisijo občinskega zbora;
6.	Mandatno-imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti.
Začasne komisije se ustanove s posebnim odlokom skupščine, v katerem se določi sestav komisije in področje njenega dela.
Skupščina ima tudi druge komisije, ki jih ustanovi na podlagi predpisov širših družbeno-političnih skupnosti za posebne naloge.
185.	člen
Komisija za volitve in imenovanja je sestavljena iz odbornikov občinske skupščine, določeno število članov pa delegira občinski odbor SZDL.
Število članov in razmerje med izvoljenimi ter delegiranimi člani komisije določi skupščina s posebnim sklepom.
186.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe ima pet članov, od katerih morajo biti vsi odborniki občinske skupščine.
187.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo ima devet članov. Sestavljajo jo trije odborniki občinskega zbora, trije odborniki zbora delovnih skupnosti in tri osebe, ki jih izvoli občinska skupščina izmed članov svetov in drugih občanov.
188.	člen
Komisija za narodno obrambo ima določeno število članov. Sestav te komisije določi občinska skupščina s posebnim sklepom skladno s splošnimi predpisi.
189.	člen
Obe mandatno-imunitetni komisiji sta sestavljeni iz odbornikov ustreznega zbora s tem, da ima vsaka komisija po tri člane.
190.	člen
Občinska skupščina lahko vsak čas razreši vsakega člana komisije oziroma zahteva delegiranje novega člana.
Odbornik skupščine je lahko član največ dveh stalnih komisij.
Vsako drugo leto se ob novem konstituiranju skupščine na novo konstituirajo stalne komisije.
191.	člen
Predsedniki komisij morajo biti praviloma odborniki občinske skupščine.
Predsednike komisij izvoli skupščina.
Predsednik in podpredsednik skupščine praviloma ne moreta biti člana komisije.
192.	člen
Komisija mora vsaj enkrat letno obravnavati delo ustreznega občinskega upravnega organa.
193.	člen
Komisije opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Seje sklicuje predsednik komisije.
194.	člen
Vsaka komisija ima svoje delovno področje. V primeru, da posega določena zadeva v področje druge komisije, imata lahko komisiji skupno sejo ali pa komisija vpraša za mnenje drugo komisijo, predno odloči o določeni zadevi.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se komisija s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, da odloči o tem skupščina na prvi prihodnji seji.
195.	člen
Sklepe in predloge komisij podpisuje predsednik komisije.
196.	člen
Član komisije, ki je bil delegiran v komisijo, se mora pred sejo komisije posvetovati s predstavniki organizacije, ki ga je delegirala v komisijo, če bo komisija na seji obravnavala vprašanje, ki se tiče te organizacije.
197.	člen
Funkcija člana komisije je častna družbena funkcija.
Člani komisije imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli z opravljanjem svoje funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v komisiji. Povračilo se prizna s posebnim odlokom tako kot za odbornike.
198.	člen
Podrobnejše določbe o delu komisij so v poslovniku.
199.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami in imenovanji članov organov skupščine in drugih funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne predloge.
Ta komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini.
Komisija analizira stanje in potrebe po vodilnih in visokokvalificiranih kadrih v delovnih in drugih organizacijah.
Komisija planira v sodelovanju z drugimi organi in upravnim odborom sklada za štipendiranje in kreditiranje šolanja potrebe po kadrih in predlaga pristojnemu organu ukrepe za strokovno in družbeno-politično izobraževanje kadrov.
200.	člen
Komisija za volitve in imenovanja na predlog predsednika občinske skupščine v nujnih primerih izvrši imenovanja, za katera je pristojna občinska skupščina s tem,
da mora zadevni sklep potrditi skupščina na svoji prvi prihodnji seji.
201.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih predlože občinski skupščini občani, delovne in druge organizacije.
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava samo take prošnje in pritožbe, kjer gre za zadeve, v katerih je upravni postopek končan ali če gre za zadeve izven upravnega postopka.
Če organ, ki mu je komisija dala svoje mnenje za rešitev zadeve, ne upošteva tega mnenja, mora o tem obvestiti komisijo in navesti razloge, zakaj ni upošteval mnenje komisije. Če komisija meni, da razlogi organa niso dovolj tehtni, predloži zadevo v rešitev občinski skupščini.
Komisija za prošnje in pritožbe se pooblasti, da odloča tudi o pritožbah v upravnem postopku na drugi stopnji, če je za to pristojna občinska skupščina.
202.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in nadzira, če delovne in druge organizacije in skladi poslujejo po splošnih predpisih, če upravliajo družbeno premoženje skladno s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja in če pravilno dodeljujejo družbena sredstva.
Komisija ima v mejah svojega delovnega področja pravico zahtevati gradivo in poročila o delovanju služb, ki. opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih upravnih organov, delovnih in drugih organizacij ter občanov.
Komisija lahko vabi na svoje seje predstavnike delovnih in drugih organizacij in zahteva od njih, da ji poročajo ali dajo potrebna pojasnila.
Komisija opozori pristojne organe na morebjtne nezakonitosti in nepravilnosti v poslovanju občinskih upravnih organov ter delovnih in drugih organizacij.
Komisija predlaga občinski skupščini, da izda priporočila in ukrepe zaradi odprave nepravilnosti in nezakonitosti.
Delo komisije za družbeno nadzorstvo ne sme kršiti samoupravnih pravic delovnih in drugih organizacij.
203.	člen
Komisija za narodno obrambo opravlja vse zadeve s področja narodne obrambe in civilne zaščite. Odgovorna je za izvajanje navodil in priporočil pristojnih organov za narodno obrambo, skrbi za obrambne priprave civilnega sektorja na območju občine in izvršuje vsa opravila v zvezi z vojaško mobilizacijo in popolnjeva-njem vojaških enot. Komisija koordinira delo upravnih organov, gospodarskih organizacij in zavodov ter drugih organov s področja obrambnih priprav na območju občine.
204.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja o imunitetnih pravicah odbornikov vsakega zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru. Ta komisija proučuje tudi vzroke izostajanja določenih odbornikov od sej občinske skupščine in drugih sej.
8.	Občinski upravni organi
205.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občinske skupščine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti.
Občinski upravni organi opravljajo strokovne naloge za skupščino in njene organe.
Občinski upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Občinski upravni organi so za svoje delo odgovorni skupščini in njenim svetom.
206.	člen
Občinski upravni organi rešujejo vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, razen tistih zadev, ki so z zakonom ali drugim predpisom širše druž-beno-politične skupnosti, statutom občine ali odlokom občinske skupščine dane v pristojnost drugim organom.
207.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdajajo občinski upravni organi odločbe v upravnem postopku, vodijo upravni postopek, pripravljajo osnutke splošnih predpisov, ki naj jih izda občinska skupščina in njeni sveti ter opravljajo druge strokovne in administrativne zadeve za skupščino, njene svete in komisije.
208.	člen
Občinska skupščina in pristojni svet lahko razveljavi ali odpravi vsak akt občinskega upravnega organa, ki je izdan izven upravnega postopka, če je mnenja, da je nezakonit ali neprimeren.
209.	člen
S pogodbo z drugimi občinami se lahko dogovori, da se določene upravne in strokovne službe opravljajo skupno za več občin, če je to smotrno, uspešnejše in cenejše.
210.	člen
Občinski upravni organi so naslednji:
1.	Temeljni upravni organi:
—	oddelek za občo upravo
—- oddelek za gospodarstvo
—	oddelek za finance
—	oddelek za narodno obrambo
—	odsek za notranje zadeve
2.	Posebni in drugi organi:
—	katastrski urad
—	občinski sodnik za prekrške
—	krajevni uradi
—	občinsko disciplinsko sodišče
—	upravne komisije.
Občinska skupščina lahko po potrebi ustanovi še druge upravne organe ali pa jih združi oziroma odpravi ali preimenuje s posebnim odlokom.
211.	člen
Vsak občinski upravni organ ima predstojnika.
Predstojnik je starešina upravnega organa, ki skrbi, da organ pravilno in v redu posluje ter odgovarja za delo organa.
Vsak predstojnik skrbi in je odgovoren, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi širših družbeno-političnih skupnosti ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine, njenih svetov in komisij, da se izdelajo za skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delovanje, da upravni organi in uslužbenci opravljajo vse svoje naloge zakonito, pravilno in pravočasno.
Predstojnik organizira in vodi delo v organu, je neposredni starešina uslužbencev organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene s predpisi.
Predstojnik je dolžan na zahtevo sveta in skupščine poročati o delu organa in o svojem delu.
Skupščina vsaka štiri leta posebej razpravlja o delu predstojnika upravnega organa in odloči ali ostane v tej funkciji še nadaljnja štiri leta.
212.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi, da občinski upravni organi kot celota poslujejo v redu, da izpolnjujejo svoje naloge, da se ravnajo po zakonih in drugih splošnih predpisih ter po smernicah skupščine, njihovih svetov in komisij.
Tajnik je za svoje delo odgovoren skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik skrbi za vsklajevanje dela občinskih upravnih organov, daje pravna mnenja o osnutkih predpisov in pomembnejših vprašanjih, udeležuje se sej skupščine in sodeluje pri razpravljanju brez glasovalne pravice, poroča predsedniku skupščine, če meni, da kakšen akt organa skupščine ni v skladu s splošnimi predpisi, vsaj enkrat letno poroča občinski skupščini o delu občinskih upravnih organov in o ukrepih, ki jih je storil zaradi izboljšanja poslovanja in odprave pomanjkljivosti.
Tajnik izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih v okviru svoje pristojnosti.
Tajnik izreka disciplinske kazni uslužbencem občinskih upravnih organov za disciplinske nečednosti in zahteva uvedbo disciplinskega postopka zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev pri disciplinskem sodišču. Tajnik lahko prenese svojo kaznovalno pravico glede disciplinskih nerednosti na predstojnike upravnih organov.
Tajnik potrjuje načrt letnih dopustov, ki ga izdelajo in predlagajo predstojniki upravnih organov ob sodelovanju delovne skupnosti.
Tajnik sodeluje s svetom delovne skupnosti in rešuje skupaj z njim vprašanja notranje organizacije upravnih organov, sistemizacije delovnih mest, delitve dohodka in druga vprašanja.
Tajnik je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna in je odgovoren za pravilno in smotrno uporabo proračunskih sredstev.
Tajnik lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov občinskih upravnih organov, če ugotovi, da so v nasprotju s splošnimi predpisi, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika občinske skupščine in predsednika pristojnega sveta.
Tajnik zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovne skupnosti. Akt o zadržanju in zadržani akt sam mora tajnik z obrazložitvijo poslati takoj svetu za notranjo politiko in obče zadeve, ki odpravi akt, če je nezakonit, sicer pa samo akt o zadržanju.
Tajnik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po predpisih občinske skupščine in predpisih širših družbeno-političnih skupnosti.
Občinska skupščina vsaka štiri leta posebej razpravlja o delu tajnika in odloči ali ostane v tej funkciji še nadaljnja štiri leta.
213.	člen
Za tajnika občinske skupščine se lahko postavi, kdor ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, primerno prakso v upravni službi, organizacijske sposobnosti in je za to mesto primeren tudi po svojih osebnih lastnostih.
214.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov (načelniki šefi, direktorji itd.) podpisujejo odločbe v upravnem postopku, ki jih izda upravni organ ali pristojni svet. Za svoje delo so odgovorni tajniku občinske skupščine.
215.	člen
Upravne odločbe, ki jih izda občinska skupščina ali njena komisija, podpisuje tajnik občinske skupščine.
216.	člen
Za predstojnika občinskega upravnega organa je lahko postavljen, kdor ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, primerno prakso v upravni službi, organizacijske sposobnosti in je za to mesto primeren tudi po svojih osebnih lastnostih.
217.	člen
Katastrski urad opravlja vse upravne in strokovne zadeve katastrske službe na območju občine, skladno s splošnimi predpisi.
218.	člen
Občinskega sodnika za prekrške izvoli občinska skupščina skladno s splošnimi predpisi.
Občinski sodnik za prekrške je dolžan vsako leto podati občinski skupščini poročilo o svojem delu.
219.	člen
Za šefa krajevnega urada je lahko postavljen, kdor ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo, primerno prakso v upravni službi, je za to mesto primeren po svojih osebnih lastnostih in je poznavalec razmer na območju krajevnega urada.
Šef krajevnega urada je podrejen neposredno tajniku občinske skupščine in njemu odgovoren za svoje delo in za delo urada.
220. člen
Občinsko disciplinsko sodišče se imenuje po določbah zakona.
Predsednik občinskega disciplinskega sodišča je dolžan poročati vsako leto o delu sodišča občinski skupščini.
221.	člen
Predsednik ali član občinskega disciplinskega sodišča mora imeti dovršeno pravno fakulteto, kolikor pa to iz kadrovskih razlogov ni mogoče, pa mora ta pogoj izpolnjevati tajnik tega sodišča, ki ga postavi tajnik občinske skupščine iz vrst uslužbencev s soglasjem predsednika občinskega disciplinskega sodišča.
222.	člen
Upravne komisije se imenujejo in sestavijo po splošnih predpisih.
Vsaka upravna komisija mora imeti strokovnega tajnika, ki ga imenuje tajnik občinske skupščine.
Delo upravnih komisij je urejeno s posebnimi predpisi oziroma se za to delo uporabljajo določbe tega statuta in poslovnikov.
223.	člen
Podrobnejše določbe o notranji organizaciji in področje dela občinskih upravnih organov se predpišejo s posebnimi odloki.
S posebnim odlokom se predpišfe tudi'organizacija in delo krajevnih uradov.
224.	člen
V občini so tile krajevni uradi:
1.	Krajevni urad Kozje s sedežem v Kozjem, za naselja: Buče, Kozje, Ješovec pri Kozjem, Ortnice, Veternik, Zdole, Zeče in Vrenska gorca.
2.	Krajevni urad Bistrica ob Sotli s sedežem v Bistrici ob Sotli, za naselja: Bistrica ob Sotli, Črešnjevec ob Bistrici, Dekmanca, Hrastje ob Bistrici, Ples, Polje pri Bistrici, Kunšperk, Križan vrh, Srebrnik, Trebče in Žagaj.
3.	Krajevni urad Podsreda s sedežem v Podsredi, za naselja: Gorjane, Gradišče, Podsreda, Poklek, Osredek in Vojsko.
4.	Krajevni urad Lesično s sedežem v Lesičnem, za naselja: Bistrica, Dobležiče, Drensko rebro, Gostinca, Gubno, Klake, Lesično, Topolovo, Pristava pri Lesičnem in Zagorje.
5.	Krajevni urad Polje ob Sotli s sedežem v Polju ob Sotli, za naselja: Brezovec pri Polju, Lastnič, Polje ob Sotli, Prelasko in Sedlarjevo.
6.	Krajevni urad Podčetrtek s sedežem v Podčetrtku, za naselja: Golobinjek ob Sotli, Imeno, Imenska gorca, Podčetrtek, Pecelj, Rudnica, Sela, Sopote, Slake, Verače in Virštanj.
7.	Krajevni urad Pristava s sedežem v Pristavi, za naselja: Cmereška gorca, Bezgovica, Dol pri Pristavi, Hajnsko, Grliče, Nezbiše, Laše, Kačji dol, Kristan vrh, Pristava pri Mestinju, Spodnje Mestinje, Sodna vas, Sv. Ema, Strtenica, Škofija, Roginska gorca, Vršna vas, Pu-stike, Zibika, Vidoviča in Jerčin.
8.	Krajevni urad Rogaška Slatina s sedežem v Rogaški Slatini, za naselja: Brestovec, Brezje pri Podplatu, Cerovec pod Bočem, Ceste, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Gaberce, Gradiški dol, Irje, Kamence, Ločendol, Kamna, gorca, Male Rodne, Pernek, Pristavca, Podplat, Plat, Podturn, Rjavica, Rajnkovec, Ratanska vas, Rogaška Slatina, Spodnje Sečovo, Spodnji Gabernik, Spodnja Kostrivnica, Spodnje Negonje, Tekačevo, Topole, Tuncovec, Tržišče, Velike Rodne, Vinec, Žagaj pod
Bočem, Zgornji Gabernik, Zgornja Kostrivnica, Zgornje Negonje in Zgornje Sečovo.
9.	Krajevni urad Rogatec s sedežem v Rogatcu, za naselja: Brezovec pri Rogatcu, Dobovec pri Rogatcu, Donačka gora, Rogatec, Log, Stojno selo, Strmec pri Rogatcu, Sv. Jurij, Tlake, Trlično in Žahenberc.
10.	Krajevni urad Vinski vrh s sedežem na Vinskem vrhu, za naselja: Babna brda, Babna reka, Babna gora, Bukovje pri Babni gori, Grobelce, Lekmarje, Vinski vrh pri Slivnici in Brezje pri Lekmarju.
11.	Krajevni urad Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarju pri Jelšah, za naselja: Beli potok pri Lembergu, Belo, Bodrež, Bodrišna vas, Bobovo pri Šmarju, Brecljevo, Cercrvec pri Šmarju, Dragomilo, Dvor, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gorma vas, Grobelno, Jazbina, Jerovska vas, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Konuško, Koretno, Kor-pule, Lemberg pri Šmarju, Lipovec, Mala Pristava, Mestinje, Močle, Nova vas pri Šmarju, Pečica, Pijovci, Pla-tinovec, Polžanska gorca, Polžanska vas, Predel, Pre-denca, Preloge, Rakovec, Senovica, Sladka gora, Soten-sko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje Selce, Stranje, Šentvid pri Grobelnem, Serovo, Šmarje pri Jelšah, Topolovec, Vinski vrh pri Šmarju, Vodenovo, Vrh, Zadrže, Zastranje in Završe pri Grobelnem.
225.	člen
Krajevni uradi so posebni samostojni upravni organi občinske skupščine. V strokovnem pogledu delajo krajevni uradi po navodilih ustreznih upravnih organov, ki jih tudi v tem pogledu nadzorujejo.
Skupščina s posebnim odlokom dodeljuje krajevnim uradom v delovno področje opravljanje takih upravnih služb, ki jih je potrebno približati občanom.
Občinska skupščina lahko z odlokom pooblasti šefe krajevnih uradov ali posamezne uslužbence teh uradov, da izdajajo upravne odločbe v določenih upravnih zadevah.
9.	Uslužbenci upravnih organov
226.	člen
V občinskih upravnih organih so zaposleni uslužbenci in delavci.
Občinski uslužbenci so javni uslužbenci.
227.	člen
Občinski uslužbenci se sprejemajo v službo na podlagi javnega razpisa skladno s splošnimi predpisi.
228.	člen
Uslužbenci so osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
229.	člen
Uslužbenci v občinskih upravnih organih tvorijo enotno delovno skupnost, ki po načelu samoupravljanja v mejah zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov samostojno ureja vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v organih. Pravico samoupravljanja izvršujejo uslužbenci neposredno in po svojem svetu delovne skupnosti.
Samoupravljanje uslužbencev se uredi s posebnim pravilnikom.	s
230.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina skladno s predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki je enoten in skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga skladno s svojim pravilnikom deli s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
VI.	del
KRAJEVNE SKUPNOSTI
231.	člen
Krajevna skupnost je samostojna samoupravna teritorialna skupnost občanov v občini.
Krajevno skupnost ustanovijo občani zato, da neposredno organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb teh potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij.
Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomaga hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Krajevna skupnost obravnava delo komunalnih organizacij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov.
Za uresničevanje svojih nalog lahko krajevna skupnost skladno z zakonom ustanavlja delovne organizacije in servise.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da izda predpis ali drug splošni akt.
232.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zboru volivcev za določeno območje.
Občinska skupščina da soglasje k sklepu zbora volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti.
Skupščina odloči o predlogu zbora volivcev za spremembo območja krajevne skupnosti.
233.	člen
Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo za naslednja območja, ki tvorijo gospodarsko in geografsko celoto:
1.	Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah;
2.	Krajevna skupnost Rogaška Slatina;
3.	Krajevna skupnost Rogatec;
4.	Krajevna skupnost Podčetrtek;
5.	Krajevna skupnost Kozje;
6.	Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli.
V ostalih krajih se bodo lahko ustanovile krajevne skupnosti, ko bodo podani pogoji.
Občani lahko sklenejo na zborih volivcev, da se določene krajevne skupnosti združijo.
234.	člen
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se je za ustanovitev izjavilo na zboru volivcev najmanj 20 % volivcev iž območja krajevne skupnosti.
235.	člen
Zbor volivcev izvoli pripravljalni odbor, ki upravlja krajevno skupnost do izvolitve sveta krajevne skupnosti.
Pripravljalni odbor pripravi in predloži zboru volivcev v roku 60 dni osnutek statuta krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti prične veljati, ko ga sprejme zbor volivcev in potrdi občinska skupščina.
236.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost nima funkcije oblasti in njeni organi nimajo upravnih pooblastil.
Premoženje krajevne skupnosti je družbeno premoženje.
237.	člen
Krajevna skupnost ima kot svoj organ svet krajevne skupnosti. Sestav in naloge sveta določa statut krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti se voli na zboru volivcev.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja dve leti tako, da se vsako leto zamenja polovica članov sveta.
Statut krajevne skupnosti lahko določi, da ima krajevna skupnost po potrebi še druge organe.
238.	člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi ki jih da občinska skupščina, s sredstvi, ki jih dajo delovne in druge organizacije in s sredstvi, ki jih ustvari krajevna skupnost sama oziroma jih dajejo občani.
Vire sredstev določi občinska skupščina vsako leto posebej v svojem proračunu in z drugimi predpisi, skladno z zakonom, programom in planom, upoštevaje potrebe krajevne skupnosti, razvoj in napredek krajevne skupnosti, prizadevnost in uspehe njenih organov ter druge okoliščine.
Občina lahko s pogodbo prenese določene naloge na krajevno skupnost skladno s splošnimi predpisi, mora pa obenem tudi zagotoviti potrebna sredstva.
239.	člen
Občinska skupščina vsako leto obravnava delo krajevnih skupnosti.
240.	člen
Zaradi vsklajevanja interesov posameznih krajevnih skupnosti sklicuje predsednik občinske skupščine konference predsednikov svetov krajevnih skupnosti.
241.	člen
Podrobnosti glede organizacije in dela krajevne skupnosti in druga vprašanja so v statutu krajevne skupnosti.
S statutom krajevne skupnosti se določi tudi območje, organizacija in delo poravnalnih svetov.
V statutu se uredi tudi način ustanovitve in poslovanje režijskih odborov, gradbenih odborov, elektrifikacij skih odborov in drugih oblik združevanja občanov za izvrševanje določenih nalog na območju krajevne skupnosti.
VII.	del
ZBORI VOLIVCEV
242.	člen
Občani občine neposredno sodelujejo pri upravljanju občine na zborih volivcev.
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja volilnih enot, kakor so določena za volitve v občinski zbor občinske skupščine, lahko se pa po potrebi sklicujejo tudi za posamezna naselja ali dele naselij oziroma za območje posamezne krajevne skupnosti.
Zbori volivcev se lahko sklicujejo tudi v delovnih organizacijah. Ti zbori se sklicujejo po volilnih enotah kakor so določene za volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po ekonomskih in drugih enotah posameznih organizacij.
Način sklicevanja zborov volivcev določi občinska skupščina s posebnim sklepom.
243.	člen
Zbori volivcev se sklicujejo po potrebi.
Zbor volivcev lahko skliče predsednik občinske skupščine, svet krajevne skupnosti, krajevni odbor SZDL ali ena desetina volivcev iz območja, za katero se zbor sklicuje, vendar najmanj 30 volivcev.
Zbor volivcev v delovni organizaciji lahko skliče tudi ena tretjina članov delovnih organizacij iz območja zbora.
Kadar zbora volivcev ni sklical predsednik občinske skupščine, mora sklicatelj zbora obvestiti predsednika o sklicanju zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj pet dni pred dnevom sestanka.
Zbor volivcev lahko skliče tudi občinska skupščina na podlagi sklepa, ki ga sprejme na seji.
244.	člen
Sklicatelj mora razglasiti sklic zbora volivcev najmanj sedem dni pred dnevom sestanka. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo sklicuje zbor.
245.	člen
Na zboru volivcev lahko sodelujejo vsi občani iz območja zbora volivcev, odločajo pa samo tisti občani, ki imajo splošno volilno pravico.
246.	člen
Na zboru volivcev obravnavajo občani vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, pa tudi za življenje in delo v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo in zakonom in neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom in statutom.
Na zboru volivcev poročajo odborniki in predsedniki svetov o delu občinske skupščine in njenih svetov.
Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
Na zboru volivcev morajo na zahtevo zbora volivcev podati poročilo predstavniki občinskih skladov.
Zbor volivcev obravnava poročila o delu občinske skupščine, njenih organov in organov krajevnih skupnosti.
Zbor volivcev daje predloge, mnenja in pripombe pred sprejemom posameznih predpisov občinske skupščine.
Zbor volivcev izvršuje v mejah zakonitih predpisov naloge glede volitev odbornikov občinske skupščine ter poslancev republiške in zvezne skupščine.
Zbor volivcev izvoli svet krajevne skupnosti po določbah statuta krajevne skupnosti.
Zbor volivcev opravlja tudi druge naloge po splošnih predpisih, statutu in po sklepu občinske skupščine.
247.	člen
Sklicanje zbora volivcev se objavi na občinskih razglasnih deskah, z listki, ki se raznesejo po stanovanjih ali na drug krajevno običajen način.
Za administrativno in tehnično pripravo zbora volivcev, kakor tudi za potrebno gradivo in poročila o zadevah, ki so na dnevnem redu, skrbi sklicatelj in pristojni krajevni urad.
246. člen
Zbor volivcev začne predstavnik sklicatelja.
Zbor volivcev izvoli predsedstvo, ki ga sestavlja predsednik in dva člana za vodstvo zbora.
Zbor volivcev posluje po dnevnem redu. Občani, ki imajo volilno pravico, lahko zahtevajo, da se sprejmejo na dnevni red še druge zadeve.
249.	člen
Volivci in občani lahko na zboru postavljajo vprašanja odbornikom o delu občinske skupščine in njenih organov. Odborniki morajo na vprašanja odgovoriti takoj, če pa je treba opraviti poizvedbe in zbrati podatke, pa na prvem prihodnjem zboru.
250.	člen
Zbor volivcev sprejema sklepe in predloge z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih volivcev.
Zbor volivcev je sklepčen, če je navzoča najmanj ena desetina volivcev iz območja, za katerega se sklicuje ali najmanj 30 volivcev.
251.	člen
Odborniki občinske skupščine so se dolžni pred zborom volivcev seznaniti z vprašanji, ki so na dnevnem redu zbora in si o tem pri občinskih organih priskrbeti potrebne podatke, ki jim omogočajo popolno razumevanje in sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj. Odborniki morajo skupno s predsedstvom zbora volivcev skrbeti, da se o delu zbora volivcev sestavi zapisnik, ki mora obsegati vse sklepe, predloge in mnenja zbora in ga je treba poslati občinski skupščini v roku pet dni po zboru.
Če je sklicatelj zbora volivcev občinska skupščina ali predsednik skupščine, se dostavi odborniku, ki poroča volivcem na zboru volivcev o delu skupščine in njenih organov, potrebni material.
Če je sklicatelj zbora volivcev organizacija ali volivci (drugi odstavek 243. člena), so dolžni občinski organi nuditi le-tem vse potrebne podatke.
252.	člen
O sklepih zbora volivcev mora razpravljati občinska skupščina ali njen pristojni organ in obvestiti zbor o stališču, ki ga je v zadevi zavzela.
Občinska skupščina in njen organ ne more sprejeti akta, ki obravnava vprašanje, pomembno za življenje in delo v naselju, če se je na zboru volivcev proti njemu izrekla več kot polovica volivcev. Prav tako skupščina in njen organ ne more sprejeti akta, ki obravnava vprašanje, pomembno za življenje in delo celotne občine, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev.
VIII.	del
OBČINSKI REFERENDUM
253.	člen
Občinski referendum je oblika neposrednega odločanja občanov.
Na referendumu odločajo občani o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezno naselje ali občino kot celoto.
Referendum se lahko razpiše za območje enega ali več naselij ali za območje celotne občine.
Referendum se lahko izvrši zato, da se občani izjavijo vnaprej o predlogu odloka ali sklepa, še prodno ga je občinska skupščina sprejela, ali pa za to, da potrdijo ali ovržejo odlok ali sklep, ki ga je skupščina že sprejela.
254.	člen
Referendum razpiše občinska skupščina.
Skupščina je dolžna razpisati referendum o določeni zadevi, če to zahteva večina zborov volivcev iz območja za katero naj se referendum opravi.
Skupščina lahko razpiše referendum tudi v drugih zadevah, za katere meni, da bi jih bilo treba rešiti z referendumom.
Referendum je obvezen glede zadev, za katere je z zakonom predpisano, da morajo o njih odločati občani z referendumom.
255.	člen'
Občinska skupščina določi besedilo referenduma.
V sklepu o razpisu referenduma mora biti vsebovan predmet in datum referenduma.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 15 dni.
Razpis referenduma se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in na krajevno običajen način.
256.	člen
Referendum izvede občinska volilna komisija po postopku, ki velja za volitve odbornikov v občinsko skupščino. Po enakem postopku se opravi tudi glasovanje.
Volivci glasujejo z glasovnicami z »da« ali »ne« na postavljeno vprašanje.
Glasovanje je neposredno in tajno.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo splošno volilno pravico.
257.	člen
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina v volilnem imeniku vpisanih volivcev območja, za katero se opravi referendum.
V primeru, da referendum ni veljaven, se šteje kot da ga ni bilo in skupščina lahko odloči sama o zadevi.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovali.
Izid referenduma je za občinsko skupščino obvezen.
Skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Skupščina lahko odloči tudi, da se referendum ponovno razpiše v primeru, da prejšnji referendum ni bil veljaven.
IX.	del
RAZMERJE OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV DO DELOVNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ
258.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo _z delovnimi in drugimi organizacijami v občini zlasti s tem, da organizirajo Zbiranje in združevanje sredstev teh organizacij za izpolnitev splošnih nalog občine in pri izvedbi drugih splošnih akcij.
Skupščina in njeni organi organizirajo zaradi uresničevanja teh nalog sestanke s predstavniki organizacij.
259.	člen
Občinska skupščina in njeni organi imajo do delovnih organizacij samo tiste pravice, ki so določene v ustavi in zakonu.
260.	člen
Občinska skupščina in njeni organi opravljajo nad delovnimi organizacijami družbeno nadzorstvo s tem, da nadzorujejo zakonitost dela teh organizacij in politiko gospodarjenja z družbenimi sredstvi, ki mora biti v skladu s splošnimi družbenimi interesi, zlasti s programom in planom razvoja občine.
261.	člen
Skupščina in njeni sveti lahko dajejo delovnim organizacijam priporočila, o katerih so organizacije dolžne razpravljati na sejah svojih organov in morajo poslati obvestilo o tem, kaj so ukrenile na podlagi priporočila.
Kadar skupščina in njeni sveti dajejo priporočila, ki imajo pomen za širše področje delavnosti ali za večje število delovnih organizacij, morajo pred izdajo priporočila dati predlog priporočila v obravnavo zborom volivcev delovnih organizacij.
262.	člen
Skupščina in njeni organi spremljajo izpolnjevanje planov delovnih organizacij in jih opozarjajo na pomanjkljivosti in nepravilnosti njihovih ukrepov, ki bi lahko imeli škodljive posledice za razvoj občine ali organizacije.
263.	člen
Ce ravna delovna organizacija v nasprotju z zakonitimi predpisi, je skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe zoper organe upravljanja po splošnih predpisih. To velja tudi v primeru, če je delo organizacije v nasprotju z družbenimi koristmi.
264.	člen
Skupščina priporoči združevanje posameznih delovnih organizacij v večje delovne organizacije, če to narekujejo splošni gospodarski in družbeni interesi in če se s tem doseže kakovostno boljša in količinsko večja proizvodnja oziroma storitve.
265.	člen
Skupščina na isti način kakor glede delovnih organizacij ureja svoje odnose tudi s kmetijsko zadrugo. Skupščina in njeni organi skrb e za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva in gozdarstva in ustvarjajo potrebne pogoje za tako preobrazbo.
266.	člen
Skupščina in njeni organi skrbe za smotrno upravljanje in uporabljanje premoženja v splošni družbeni lastnini na območju občine. Skupščina in njeni organi morajo gospodariti s premoženjem v splošni družbeni lastnini s skrbjo dobrega gospodarja v skladu z zakonitimi predpisi.
Skupščina da splošno družbeno premoženje v uporabo ali upravljanje delovnim in družbenim organizacijam in krajevnim skupnostim.
Premoženje, ki ni dano v uporabo ali upravljanje po drugem odstavku tega člena, upravlja skupščina po svojih organih.
X.	del
^ I
SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI
267.	člen
Zaradi urejanja zadev, ki imajo skupen pomen za več občin in zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov iz območja posameznih občin, lahko zainteresirane občine ustanovijo skupne službe in sklade.
Skupne službe in skladi se ustanovijo na področjih za katere smatra skupščina, da za njihovo delovanje ni pogojev na območju ene same občine. Take službe in skladi se ustanovijo, če to zahteva ekonomičnost, kadrovski razlogi ali druga utemeljena potreba.
268.	člen
Razmerje med občinami pri ustanavljanju skupnih služb in skladov se uredi s posebno pogodbo.
269.	člen
Občina lahko zaradi uresničevanja svojih nalog z drugo občino ustanavlja skupne delovne organizacije združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja.
Razmerje, ki nastane z drugo občino pri ustanovitvi skupnega zavoda, združevanju sredstev in organiziranju skupnih akcij, se uredi s posebno pogodbo.
270.	člen
Občina razvija medobčinsko sodelovanje zaradi vsklajevanja občinskih interesov in nalog. V ta namen občina sodeluje predvsem s sosednimi občinami Šentjur pri Celju, Brežice, Slovenska Bistrica in Ptuj.
Občina razvija sodelovanje tudi s sosednimi občinami v SR Hrvatski, in sicer zlasti z občinama Klanj ec in Krapina.
Občasne konference predsednikov skupščin omenjenih občin se vršijo po potrebi, najmanj pa vsake tri mesece.
Po potrebi se razvija medobčinsko sodelovanje tudi s sestanki predsednikov ustreznih občinskih svetov in predstojnikov upravnih organov.
XI.	del
RAZMERJE OBČINE DO OKRAJA
271.	člen
Občina lahko pooblasti okraj za opravljanje tistih nalog, ki se dajo boljše in uspešnejše opravljati pri okraju zaradi enotne ureditve ali če to narekujejo kadrovski ali drugi razlogi.
Medsebojna razmerja, ki nastanejo s takimi pooblastili, se uredijo s pogodbo.
272.	člen
Občina lahko z drugimi občinami in z okrajem ustanovi skupne sklade, če je to v interesu občine.
Medsebojna razmerja do drugih občin in do okraja glede financiranja sklada in druge naloge se uredijo s pogodbo.
XII.	del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
273.	člen
Vsi akti, ki jih morajo po določbah statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, da se zagotovi izva-
janje statuta, morajo biti izdani do 31. decembra 1964. V istem roku morajo biti vsklajena vsa obstoječa stanja z določbami tega statuta.
274.	člen
Za spremembe in dopolnitve statuta velja enak postopek kot za sprejemanje statuta.
275.	člen
Statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati statut občine Šmarje pri Jelšah pod št. 01/1-01-13/2-61 z dne 12/5-1961 in drugi predpisi statutarnega značaja.
Št. 011-3/64-1/1
Šmarje pri Jelšah, dne 7. aprila 1964
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.

Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št, 9 — Telefon 30-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno
1200 din. Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.