IPbitnTna pT«g«na v gofovTnff
MaribOPsM
Cena 1 Din
Maribor, sreda 19 avgusta 1931
Leto V. (XII.), štev. 186
Izhaja raiunnadolj«inpraznikov vsakdan ob l6,urT_| Račun pri poitnam lak. nv. * Ljubljani it. tl.409	1
Račun pri poitnam »ak.Mv. * Ljubljani it.M.408	I	..	. ,'AAn .j,	\
Valja maaačna. prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din I	oprava 24-OD |
JUTRA«
{ Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova casta it. 13
Ogla«! po tarifu
Oglata aprajama tu« oglasni pddilsk .jutrft" ^Ljubljani, Praiarnova iriloi ».4
Sanacija ar gleikih državnih
financ
VLADA SE JE ODLOČILA ZO lOODSTOTNO ZVIŠANJE UVOZNIH IN IZVOZNIH CARIN. - VAŽNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Zmernejši kurz v sovjetski Rusiji
Poročali smo že o radikalnih _ spremembah, ki jih je napovedal diktator Stalin na zadnjem velikem zboru sovjetskih funkcijonarjev in se nanašajo na gospodarsko politiko ter izvajanje Petletnega gospodarskega načrta, sedaj prihajajo iz sovjetske Rusije od raznih inozemskih poročevalcev ze pi-Ve vesti o praktični izvedbi te napovedi, ki pomenja prelom z radikalnim komunizmom ter brezobzirno socializacijo, katero je izvajal boljševiški režim poslednje dve leti.
Sovjetska vlada je izdala zadnji mesec celo vrsto važnih odredb, ki zna-čijo povratek k politiki tako obsojanega Nepa in znatno omejitev radikalnega ter dogmatičnega komunizma. Pričetek te nove dobe je bil ukaz o porni-loščenju cele vrste strokovnjakov in inženjerjev, ki so bili pred meseci obsojeni na mnogoletne zaporne kazni, ker so baje s svojim sabotažnim postopanjem ogrožali izvršitev petletnega hačrta. Večina obsojenih inženjerjev je že na svobodnih nogah, druge pa še iščejo po raznih zapuščenih sibirskih Naselbinah, kamor so bili pregnani. Pri tem se je dogodil v sovjetski zgodovini edinstveni slučaj, da je država izplavala tem pomiloščenim inženjerjem teatne denarne zneske kot odškodnino te prestane muke v zaporih in v popačilo škode ki so jo imeli s tem. da so sedeli v zaporih.
Skoro sočasno s tem generalnim po-teiloščenjem obsojenih inženjerjev in strokovnjakov je izšel tudi ukaz o ureditvi položaja ruskih inženjerjev in ^trokovnjakov, s katerim so dobili vsi brez izjeme prav tiste pravice, kakor j'b imajo privilegirani industrijski de-‘avci. ki so temelj sovjetskega režica. Tako bodo uživali odslej tudi in-rer>ierji tiste ugodnosti, ki jih uživajo Industrijski delavci pri preskrbi z živi-d’ nakazovanju stanovanj, vpisovanju dece v srednje in na visoke šole. pri Podeljevanju bolniških podnor in obiskovanju delavskih sanatorijev. Še več. ■nženjerji bodo smeli celo ustanavljati “^odvisne stavbene zadruge za zidajte lastnih hiš. Poleg tega določa ured ?d o ureditvi položaja inženjerjev. da jteajo pravico do postopne plače, ka-dr tudi do postopnega plačevanja sebne dohodnine, kar pomenja znatno ^višanje prejemkov tehnično naobra d,Pih krogov. Obenem je dovoljena tu j zaposlitev inženjerjev. ki ne pripa-te nobeni polifoni skuoini.
Nič matij n| zanimiv odlok osrednje ŠVl^dstva za kolektiviziranje selja Pari ^0ST10darstev, da je treba ustaviti jjj, ? 'nn ko1ektivi7-ir|io v vseli pokra /ter Je že 75% vseh kmetskih spodarstev kolektlviziranih. Odlok hasll«Ve? .e ,,ni’st™žie vsako nadaijno NJe	«,7,ranje in deportira-
trdiln f kmečklli posestnikov. V no-Wni^.r?^dh ,p bilo izpuščenih ;z -jskih taborišč na severu Ru-
LONDON, 19. aprila. »Daily Herald«, ki ima zelo ozke zveze s sedanjim režimom v Angliji, objavlja danes poročilo, katero je dobil baje iz prvih informacijskih virov in po katerem se je odbor za varčevanje, ki se je že več dni posvetoval o sanaciji angleških državnih financ, po dolgotrajnih pogajanjih odločil, da izvede 10 odstotno zvišanje uvoznih in izvoznih carin. Kakor poroča organ delavske stranke, bo ta sklep ministrskega odbora za varčevanje končno odobren na seji ministrskega sveta, ki se bo vršila danes popo dne. Ker sta finančni minister Sno\vden in trgovinski minister Graham navedeni sklep že odobrila, je izven vsakega dvoma, da bo kabinet brez ugovora spre'e! zvišanje carin. Vprašanje je le, kako stališče bodo zavzeli napram temu
predlogu konservativci in liberalci, ne glede na to, da se celo že v delavski stranki sami pojavljajo odpori proti zvišanju carin.
Vladni krogi izjavljajo, da se ministrskemu predsedniku Macdonaldu ni treba prav nič bati. Da bi doživel poraz v lastni stranki, je skoro nemogoče, ker bi se morala vlada potem pač odločiti za znižanje socijalnih izdatkov, čemur pa se z vso odločnost;o protivijo ravno radikalni elementi v delavski stranki.
Za današnjo sejo ministrskega sveta vlada zato v političnih krogih veliko zanimanje in to tembolj, ker je važna ne sa mo s stališča sanacije angleških državnih financ, temveč se bo obenem morda od'očila tudi usoda Macdonaldovega kabineta.
takoj, čim bi se pokazalo, da hoče voditi vlada politiko, ki nasprotuje interesom zemljoradniške stranke.
Novi nemiri v Indiji
KALKUTA, 19. avgusta. Položaj v Indiji se je zadnje čase zopet močno poslabšal. V provinci Kama je izbruhnil velik upor domačinov ter so revolucijonarji sestavili celo samostojno revolucionarno vlado. Prti upornikom je poslala indijska vlada večje število čet, ki so že zapletene v krvave borbe.
Mnogo skrbi povzroča indijski vladi tu di namera indijskega kongresa, da obnovi propagando za neposlušnost. Za to se posebno zavzemajo nacionalistični levičarji, ki pridobivajo vedno več pristašev spričo počasnega poteka pogajanj zmernih nacijonalistov z angleško vlado. Pritisku teh krogov je tudi pripisovati, da je odložil Gandi svoje že najavljeno potovanje v London, kjer bi se udeležil konference okrogle mize, ki naj bi definitivno rešila indijsko vprašanje.
Demfslla O 'ShlenoBcga kabineta
MADŽARSKI MINISTRSKI PREDSED NIK GROF BETHLEN JE IZROČIL DANES DRŽAVNEMU UPRAVITELJU DEMISIJO CELOKUPNEGA KABINETA
BUDIMPEŠTA, 19. avgusta. V političnih krogih se štirijo vesti, da namerava izvesti predsednik vlade Bethlen tekom prihodnjega meseca temeljito rekonstrukcijo svo:ega kabineta. Nekateri celo napovedujejo, da bo izmenjal vse ministre razven ministra za zunanje zadeve ter vojnega ministra. Po drugih informacijah pa bodo izmenjani samo štirje ministri. Skoro gotovo pa je že sedaj, da bo med prvim1 ministri, ki bodo izločeni, sedanji minister za narodno prosveto grof Kle-
Pred otvoritvijo sobranja
SOFIJA, 19. avgusta. V bolgarskem političnem življenju je opažati v zadnjih dneh zelo živahno delovanje. Vse stranke se pripravljajo na otvoritev zasedanja sobranja, ki bo dne 20. t. m., pri čemer vzbuja zlasti stališče bivšega vladnega bloka splošno zanimanje. Voditelji ^De-mokratičeskega zgovora so imeli včeraj konferenco, na kateri je bilo v načelu
belsberg. Dosedanji finančni minister Aleksander VVeckerle bo prevzel ministrstvo za poljedelstvo, finance pa sedanji ravnatelj Narodne banke Bela Schober.
BUDIMPEŠTA, 19. avgusta. (Brezžično). Državni upravitelj, admiral Horthy, je sprejel davi ob 10. ministrskega predsednika grofa Bethlena v daljši avdijenci. Pri tej priliki je izročil grof Bethlen državnemu upravitelju demisijo celokupnega kabineta, ki jo je admiral Horthy tudi sprejel.
sklenjeno, da bodo zavzeli napram kabinetu Malinova lojalno stališče v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na interese države.	<
Ministri, ki pripadajo zemljoradniški stranki, so imeli istotako včeraj sejo, na kateri so se posvetovali o splošnem položaju. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da zastopniki zemljoradniške stran ke nikakor ne mislijo za vsako ceno o-stati v sedanji vladi, temveč bi izstopili
„Grof Zeppelin*1 v Angliji
LONDON, 19. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je po viharnem nočnem poletu čez Rokavski preliv gladko pristal vi Harmsworthu. Čim se je približal angleški obali, mu je odšlo naproti in ga spremljalo pet težkih letal vojne mornarice za bombardiranje. Davi ob 9. je odletel zrakoplov na polet okrog Anglije, ki bo trajal najbrže 24 ur. Preko Francije in švicarskega ozemlja se bo zrakoplov potem zopet vrnil v Friedrichshafen.
sije več desettisoč kmetov, ki so bili internirani, ker so se protivili nasilni kolektivizaciji.
Značilna za spremembo režima je tudi obsežna rekonstrukcija vodstva državne policije. Ker je dolgoletni voditelj G. P. U. Menšinski že dalje časa opasno bolan in vrši vse njegove posle njegov prvi namestnik Jagoda je bil preko tega imenovan za faktičnega voditelja G. P U. Akulov, ki je doslej predsedoval delavski in seljaški inšpekcijski komisiji, ki je vrhovni nad zorstveni organ komunistične stranke. Po svojem ustroju je ta organ povsem različen od G. P. U. ter je glavno načelo njegovega delovanja čuvanje in nadzorovanje izpolnjevanja objavljenih zakonov. Akulov ni bil nikdar član G. P. U.. niti Čeke ter je znan kot zme rep boljševik ki se ni nikoli istovetil z dogmatičnim boljševizmom. Njegovo imenovanje razlagajo z željo Sta-
lina. da se spremeni drakonično postopanje v G. P. U. v znosnejše oblike, česar dosedanji voditelji državne policijo spričo svojih tradicij ne bi mogli sami izvršiti.
Kljub vsem tem spremembam pa nova presenečenja v sovjetski Rusiji niso izključena. Stalin je taktik laviranja med levico in desnico ter izvaja po potrebi in hipnem razpoloženju večine komunistične stranke politiko enega, ali drugega od teh dveh kril. Kakor je že preokretiil skoro preko noči sovjetsko notranjo politiko po smrti Lenina od desničarskega kurza v skrajno levičarsko smer in s tem izbil glavno orožje levičarski opoziciji, tako se lahko zgodi, da doživimo v toku časa zopet reprizo tega koraka, in da bo čez noč preklical vse zadnje pomirljive odredbe ter zavzel znova stališče nepomirljivega dogmatičnega komunista.
Domače vesti
Kap je zadela
v Magdalenskem parku 83 vpokojenega železničarja Bogomira Mascherja, stanujočega na Ruški cesti št. 44. Starček je bil na mestu mrtev ter so prepeljali njegovo truplo v mrtvašnico. —
S hruške je padla v Košakih 12-letna hčerka viničarja Stanka Štok. Pri padcu si je zlomila desno ključnico. Ponesrečenko so včeraj odpeljali v splošno bolnico. —
Predolgo mu je bilo čakati.
V mariborski kaznilnici je moral Josip Kranjc odslužiti 5 let težke ječe radi nekega uboja in drugih grehov. Po dveletnem odsluženju kazni pa je postal potrt, kar se je že dalj časa opažalo. Včeraj pa so pazniki našli J. K. v njegovi celici obešenega. Vsi poskusi oživljenja so bili brezuspešni. Motiv dejanja je duševna depresija. —
Nezgode.
V Framu je padel s kolesa 171etni mizarski vajenec Štefan Meglič in si zlomil levo roko v zapestju. — Slična nezgoda je doletela 40'etno ženo železničarja Marijo Smodiš, ki si je zlomila desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici. —
Papež Pij XI. proti reviziji koledarja.
V	Vatikanu izjavljajo, da se je papež Pij XI. odločno izrazil proti predlogu komisije Društva narodov za revizijo koledarja. Posebno odločno odklanja določitev stalnega dne za praznovanje. Velike noči, ker meni, da se ne sme spreminjati odlokov, ki so jih sklenili že v prvem razvoju katoličanstva. Optimisti in reformi koledarja naklonjeni vatikanski krogi pričakujejo, da se bo papež kljub temu odločil, da skliče svetovni konzilij, kateremu bo prepustil rešitev vprašanja reforme koledarja.
Pred rastočo ..Ribniško kočo
V »Zavetišču« pod Jezerskim vrhom, 14. avgusta 1931.
««
Iz trdnih pohorskih tal in skal,, ki so tudi v višini 1522 m pokrite z debelo plastjo črne, rodovitne prsti, nastale iz preperelega, velikozrnatega granitnega skla-dovia, poganja, raste in se dviga vedno više in više impozantna zgradba, kteri končnoveljavno ime morebiti še niti določeno ni, ki se je pa oprijemlje čim dalje tem tesneje ime »Ribniška koča«, dasi bi po podedovanem starem domačem zazna movanju, ki se od pamtiveka drži sveta okoli nje, bil prikladneiši in točnejši naslov »Koča pri Cerkvici na Pohorju« že zato, ker ima slovenska zemlja »Ribnic« takorekoč brez konca in kraja. Njene oči, njeno visoko čelo, obraz in lice je obrnjeno proti severu; tjakaj se ozira črez ko roško Golico, naš Košenjak, črez svetlo-bele cerkve naših graničarjev sv. Urha, sv. Pankracija, sv. Treh Kraljev in sv. Duha, črez ostro obrezan in strmo speljan zid v Pernicah, v Radljah in v Rem-šHiku globoko v osrčje naše severne hladne sosede. Rdeči breg s cerkvijo sv. Ignacija, gozdnata, pa tudi s polji in travniki obložena Orlica med tesno zarezanima strugama Velke in Vuhreščice, prijazna holma sv. Antona in sv. Primoža leže in čepe na prvi pogled na pragu pred široko odprtimi vrati, skozi katera se ti zdi, da moraš stopiti, ako hočeš priti k njej gori. Pa to je samo neka optična prevara. V resnici gre pred Rdečim bregom in pred Orlico, vzporedno z glav nim hrbtom zapadnega Pohorja in vzporedno tudi z Dravskim tokom med postajama Vuhred - Marenberg in Brezno-Ribnica gorenja dolinica zgodovinsko zna menite reke Velke, ob kteri ležita in se razprostirata neposredno ali ob njenih pritokih na eni strani Ribnica, na drugi strani pa po svojih kamnolomih znani Josipdol, glavni izhodišči za izlet iz Drav ske doline k naši novi koči.
Ko po dveurni, počasni in prijetni hoji skozi hladne in temne gozdove iz Josip-dola mimo Kopa, Vidmarja in Lepšnika, črez potoček, skakljajočega iz visoko-ležečega Ribniškega jezera v dolinico k Velki, ali iz Ribnice mimo Hribrnika, Pisnika, skozi Lapajnarco, Bergljico, Tandlerjevo frato in Medvedjo ravno sto piš iz sklenjenega gozda na jasne, prekrasne pašnike, planine in travnike v višini 1500 m, iti zagledaš v vraticam podobnem sedlu med Jezerskim vrhom in med Malim Črnim vrhom v visokogorskem solncu razžarjen ali v silnih viharjih, v pretečih oblakih in v podečih se meglah nepremično stoječo, pa vedno više in više proti sinjemu nebu se dvigajočo stavbo »Koče pri Cerkvici na Pohorju«, obstojiš ali obsediš v dozorevajočem brusničju z veseljem, z vzhičenjem in s ponosom v svojem srcu in se tega nepričakovanega prizora kar nagledati ne moreš. Kakor dragocene, z biseri in smaragdi pretkane preproge, vise pod njo travniki, prepreženi z mehkimi blazina-
mi. »Zavetišče pod Jezerskim vrhom«, ki je zadnjo zimo tolikim smučarjem nudilo dobesedno pomoč v zadnji sili, leze komaj vidno, sramežljivo in ponižno iz povešenih tal in se nekam žalostno ozira k palači, ki raste ob njej, kteri se bo moralo umakniti, koje čast in slava bo njene velike zasluge v kratkem zatemnila. Pod vestnim in skrbnim vodstvom in nadzorstvom zidarskega mojstra Franca Felzarja, simpatičnega in prijaznega strokovnjaka, gre delo pri »Koči« vkljub vsem vremenskim in številnim drugim neprilikam naglo in hitro izpod rok, tako da bo cela stavba do 15. septembra gotovo pod streho. Visoko, iz pohorskih granitnih kvadrov zidano, sivi trdnjavi podobno pritličje z zidanim podstavkom za zračno verando, prve leseno nadstropje s sedmimi okni v glavni proti severu obrnjeni fronti in s petimi okni v stranski steni je že izgotovljeno. 18. maj-nika t. 1. so prvi delavci pričeli s svojim delom, z dovažanjem apna in cementa in drugega zidarskega stavbnega materijala s postaj Mislinje in Brezno-Ribnica, s kopanjem jarka za vodovod, ki ima svoje bistre studence na južni strani Jezerskega vrha in z lomljenjem kamenja v bližnjem kamnolomu. V mrazu in ledeni toči, v dežju, v viharjih in hudih uran, zanašajoč se pri tem vedno na skrbno krušno mater Rajšpovo, so vztrajali, delali, dovažali in gradili, oni in neumorni oskrbnik Hinko in sedaj sredi avgusta raste, v veselo okre-barvo odeta, stavba počasi v tretje nadstropje, ki je tako visoko, da je že sedaj z njega in preko sosednih vršacev odprt pogled in razgled skozi vratiča pri »Cerkvici« na ves bujno-pestri gorati svet, ki je v velikanskem loku razprostrt južno od zapadnega Pohorja. Ze sedaj, ko stojiš še samo nad prvim nadstropjem, vidiš preko glavnega poh. hrbta doli v Mislinjsko grapo, na podolgovato Volovico od Vitanjske planje do Breščakovih rut nad Mislinjem in Hudo luknjo, gledaš ostre robove Paškega Kozjaka s perkvico sv. Jošta, z bližnjih vrhov pa sv. Križ nad Belimi vodami, Mozirsko planino, Kramarico, Smrekovec, Menino planino in druge predgore Savinjskih planin. Pa ko stojiš na visoko-nasutem ravnem prostoru pred to rasto čo stavbo, ki je že sedaj kraljica med našimi pohorskimi kočami, planinski hotel, kakršnega v naši in v sosednih deželah ne boš našel z lahka, in se obenem zavedaš, kakega velikanskega praktičnega pomena bo ta zgradba za razvoj poletnega, zlasti pa zimskega turizma na našem Pohorju, kako bo zanesla ona čast in slavo naših planin in naše nemi-novne ljubezni do njih v širni tuji svet, tedaj smeš z navdušenjem, z veseljem in ponosom javno povedati, ako si tudi kaj prispeval po svojih močeh k zgradbi »Ribniške koče«.	Dr.	Fr. Mišic.
Mariborski in dneani drobiš
Cepa proslaua 10 letnice ula-danja našega kralja u Honjicah
Proslava lOletnice vladanja se je izvršila y našem trgu pod vodstvom občinske uprave s sodelovanjem vseh nacijo-oalnih društev.
V	nedeljo, 16. tm. ob 16. url so razobesili vsi tržani zastave, kar je bil znak, da se prične tudi v našem trgu proslava. Zvečer so se zbrali Sokoli, gasilci, vsa ferijalna kolonija in mnogoštevilno občinstvo pred gasilnim domom k bakljadi, ki se je nato vršila skozi trg do sreskega načelstva. Preko 100 bakelj in mnogoštevilni lampijončki so se pomikali med navdušenim prepevanjem in vzklikanjem udeležencev sprevoda, kakor tudi občinstva raz oken, ki so bila razsvetljena in okrašena. Na konjiški gori so goreli kresovi in metali rakete. Z balkona sreskega načelstva je v prisrčnem nagovoru pozdravil zbrano občinstvo sreskl načelnik dr. Karl Trstenjak. Po njegovem nagovoru je sokolski pevski zbor odpel državno himno. Povorka pa ie krenila mimo Narodnega doma in deške osnovne šole nazaj pred gasilski dom. kjer ie bi! razhod.	<
Dne 17. avgusta se je vršila slovesna maša z zahvalnico v župni cerkvi, katere so se udeležili zastopniki oblastev in narodnih društev, po maši pa se je vršila v okusno dekorirani dvorani Okrajne hranilnice slavnostna seja občinske upra ve, kateri so prisostvovali poleg udeležencev cerkvene svečanosti tudi zastopniki tukajšnje cerkvene ob'asti.
Zupan dr. Jereb Rado je v daljšem, skrbno sestavljenem govoru opisal delo našega kralja za osvobojence in ujedinje-nje Jugosilovanov In njegovo delo v naši narodni državi, pri čemer se je dotaknil najvažnejših in najzanimivejših dogodkov iz delovanja našega modrega vla<-darja za dobrobit naroda in države. Prisotni so prejeli z navdušenim aplavzom po županu izrečene čestitke in brzojavne udanostne pozdrave našemu kralju.
Proslava je bila vseskozi prisrčna in izvršena v vsej složnosti in dostojnosti.
Za počitniški dom kraljice Marije na Pohorju
je poklonil ob priliki lOletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, odvetnik dr. Milan Gorišek iz Sv. Lenarta 1000 Din, zakar se mu odbor najiskreneje zahva-'juje. —
Upravne oblasti in maksimiranje cen.
Minister za sociialno politiko in narodno zdravstvo je razposlal vsem banskim upravam okrožnico, v kateri jih o-pozarja, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi odredb zakona o pobijanju draginje živlienskih potrebščin ter pravilnika za izvrševanje tega zakona, določevati cene življenskim potrebščinam. Upravne oblasti imajo samo pravico do nadzorstva in kontrole prodajalcev življenskih potrebščin ter pravico do prijav političnim oblastvom in sodiščem o prekršitvah odredb omenjenega zakona.
Slavnost v mariborski kaznilnici
V	mariborski moški kaznilnici se je 16. tm. vršila lepa slovesnost v proslavo desetletnice vladanja kralja Aleksandra
I. Po službi božji so se v kaznilniški centrali zbrali vsi obsojenci, da se udeležijo koncerta, ki so jim ga priredili njihovi tovariši pevci in muziki pod vodstvom gda. nadučitelja Cizlja. Program je obsegal 5 moških zborovih točk, 1 deklamacijo in 3 orkestralne točke. G. učitelj Jakac je v slavnostnem govoru razložil obsojencem pomen proslave desetletnega vladanja našega narodnega vladarja. Koncertu so prisostvovali uradniki z družinami. Iz razpoloženja obsojencev je bilo videti, da so bili zelo hvailežni gdu. upravniku, da jim je ob desetletnici kraljevega vladanja dovolil to prijetno spremembo v njihovem monotonem vsakdanjem življenju in g. nadučitelju Cizlju, ki se je potrudil, da je proslava tako lepo potekla.
Ustanovitev strelske čete v Sv. Rupertu v Slov. goricah.
Sokolska četa v Sv. Rupertu stopa zo pet korak naprej. V nedeljo dne 23. t. m. se bo vršil ustanovni občni zbor strelske družine. Bo to nekak odsek čete. Kljub oviram, ki se nam stavljajo iz raznih strani, smo neustrašeni ter stopamo ponosno proti cilju. To vedo tudi naši nasprotniki — in nam je prav! Vabimo vse bratske Čete v okolišu k obilni udeležbi!
V	slogi sila, v srcu pogum, v mislih — domovina! — Zdravo!
Glavna skupščina JUU.
Z odlokom g. ministra prosvete br. 57.564 z dne 11. avgusta je na osnovi § 87. uradniškega zakona odobrena vsem učiteljem (icam), ki so zaposleni izven šole, so administrativni uradniki pri sres-kih šolskih nadzornikih ali pri prosvetnih oddelkih, odsotnost od 20. do 28. avgusta, da se morejo udeležiti glavne učiteljske skupščine v Beogradu.
Proslava kraljevega jubileja na meji.
Sv. Duh na Ostrem vrhu, ena najbolj eksponiranih obmejnih postojank, je izredno slovesno proslavil desetletnico vladanja kralja Aleksandra. Kljub dežju so se v nedeljo popoldne zbrali pri Lovcu: Sokoli, Cirilmetodarji, obč. odborniki in predstavniki fin. kontrole ter graničarske posadke. Domači pevski zbor je zapel šopek narodnih pesmi, šol. upravitelj g. Križnič pa je imel kratek in jedrnat govor, prežet jugoslovenske misli in ljubezni do kralja in domovine. Z markantnimi besedami je očrtal križe in težave krmarja naše države, ki jo vodi preko vseh težav srečni bodočnosti nasproti. Vseh nevenljlvih zasilug svojega vladarja se zaveda predvsem narod, ki stoji trdno na braniku naše severne državne meje. Po gromkih vzklikih kralju, narodu in državi ter petju državne himne se je vršila še skromna zabava, pri kateri je sodelovala domača godba. Tudi meja je manifestirala svojo neomajno zvestobo do narodnega vladarja. —
Zbornica zat rgovlno, obrt in Industrijo v Ljubljani
ponovno opozarja tvrdke, ki se obra-čnjo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, svedočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno zaprositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do
II. dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila Izdajo že istpga dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11. uri dopoldne, more zbornica izdati šele naslednji dan. —
Tragična smrt otroka v Studencih.
V	teku 8 mesecev je nesrečna usoda že drugič posegla v družino g. inž. Fe-renza v Studencih ter mn v tem kratkem času tragično ugrabila oba otroka. Lani baš na božični večer se je mlajši deček nesrečno zapeljal s sankami po dravskem obrežju naravnost v reko, kjer se je notranje tako poškodoval, da je kmalu umrl na veliko žalost cele družine. Ostal jim je še 81etni sinček Maks, odličen učenec deške osnovne šole, ki je obetal postati izreden tehnik. Saj je kot učenček 2. in 3. razreda vedno fantaziral le o strojih, jih sestavljal in razstavljal, risal, modeliral itd. Bil je priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Nesreča je hotela, da se je pretekli teden neznatni ranici na nogi pridružilo zastrupljenje krvi. Niti takojšen prevoz v graško bolnico ni mogel pomagati. Včeraj so ga pripeljali mrtvega v Studence, kjer se bo vršil pogreb v četrtek ob 16. uri. Vse prebivalstvo sočutvu-je z družino, ki jo je nesrečno naključje že drugič tako tragično prizadelo. —
Smrtna kosa.
Včeraj je umrla v Mariboru v nežni starosti 16 mesecev Nevenka Paternost. Pogreb se bo vršil v četrtek, 20. tm. ob 3. popoldan. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! —
Fram,
Tombola, ki jo je priredilo Olepševalno in tujsko-prometno društvo dne 9. tm., se je jako dobro obnesla. Prijetna dol žnost nas toraj opominja, da se najlepše zahvalimo vsem blagim darovalcem mno goterih dobitkov, nežnim razpečevalkam kakor tudi prodajalcem kart in sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do sijajnega uspeha. — Odbor.
Nepoštena kuharica
je 321etna Remer Ana, doma iz Št. Janža na Dravskem polju, ki je služila do aretacije v kavarni »Evropi«. Pred kakimi 14 dnevi je namreč opazila njena gospodinja, soproga kavarnarja gospa Cilika Kokot, da ji je bilo ukradenih iz zaklenjene spalnice v pritličju iz odprte omare 200 dinarjev in 20 avstrijskih šilingov. Tat pa je pustil ostalo večjo vso* to denarja, ki je bila poleg ukradenih bankovcev, nedotaknjeno. Pri pregledovanju omare je opazila naslednji dan, da se je tat zopet oglasil in odnesel 20 avstrijskih Šilingov ter prebrskal omaro. Gospa Kokotova je takoj sumila, da je moral tatvino izvršiti samo kdo od poslov. Sum je padel kmalu na kuharico Ano Remerjevo. Zaradi tega jo je pričela Kokotova opazovati ter jo v resnici zasačila včeraj ob 23. uri, ko je prišla v spalnico, kako brklja po omari. Prijela jo je takoj trdo ter jo obdolžila tatvine to poklicala stražnika. Med tem je pričela Remerjeva jokati in jo prositi, naj }i odpusti, češ da bo poravnala škodo. Na policiji je tatvino tajila ter opravičevala svoj poset v spalnici s tem, da si je na* bavila včeraj v neki trgovini na Aleksandrove cesti ponarejeni ključ, s katerim je odprla spalnico v namenu, da poišče svojo poselsko knjižico, ker je hotela neopaženo zapustiti službo, s katero ni bila zadovoljna.
Krščene podgane
so obiskale ponoči klet ravnatelja dav* čnega urada, g. Ferda Kocuvana v Gregorčičevi ulici št. 4. Odnesle so s seboj večje število klobas In prekajenega mesa, vloženega v zaseko. Uvedena je preiskava. —
Papriko so obirale.
Davi ob 5. sta ustavila železmičarl* Hrastelj Franjo in Jevčnik Franc na Tf' žaškl cesti dve ženski, ki sta prišli s v*e' cej sumljivim obnašanjem iz vrta splošfl' bolnice ter nosili s seboj težke košaf*‘ Bili sta to ločena žena Marija Vernik, 5 let stara iz sv. Martina pri Slovenjgra“J cu, perica brez stalnega bivališča in letna Marija Nemec. Obe sta se včer»J popoldan zmenili, da boste šli krast a« lenjavo na vrt splošne bolnice. V ta n* men sta prenočili na vrtu ter pričeli oo' rati ob svitu zelenjavo. Nabrali sta >5 paprike, 20 kg paradižnikov, eno kosa salate in sveženj nageljnov, lilij in f S plenom sta hoteli na trg. P^fie stražnik je Veroniko aretiral, docim Netncova oobeznila. -*
V Maribor«, 'dne 19. VIII. 1931.
'WfarffiWSTff V F C F F N TR 'JBtfa
SRISnR55
Iz poiitnlike kolonije na Pohorju
Gojenci druge kolonije se vračajo. Tu-jfv di ta skupina se je nad vse pričakovanje dobro vživela po predpisanem redu življenja. Razun nekaj slučajev angine in nekaj svojeglavnih zobov, katere so si dali odstraniti, ni imel zdravnik med dečki nikakega posla. Deklice pa so bile manj odporne. Vendar je med njimi vladalo neugnano razpoloženje med igro in med jedjo. Do vseh okoliških hribčkov se je slišalo njihovo veselo razgrajanje ali Pa ubrano petje. Med njimi in nadzorstvom je vladala ljubka domačnost, morda boljša, kot so ie nekatere deležne doma. O tem pričate naslednji dve pesmici, zloženi od Minice, Nade in Ilze, katero so pele po napevu: »Moj očka ima...«
Danici
Danca naša dobra je, oj, kokca mala, luštna je.
Za svoje pipike skrbi, da k’tere zadaj ne pusti.
Oj, gospodična Danica je naša druga mamica, in kruha reže nam, deli in nani namaže nam strdi.
V	vrsto se postavimo in se med tem prerivamo, pa kokca mala zakriči, da vse utihne in molči:
»Al’ boste dale mir al’ ne. oj, ve poredne deklice, grdobe grde, bejž’te vstran, al’ pa kruha vam ne dam.«
Saj dolgo smo jezile Vas, pa hitro je potekel čas, oj, zbogom, zbogom Danca Vi, že v Maribor se nam mudi.
Lojzki
Imamo gospodično, ji Lojzki je ime, nad vse jo me ljubimo, ker nam prav
dobra je.
ivo ura šesta bije, takrat pokliče nas: »Otroci, le vstanite, saj skrajni je že čas!«
Ko gremo k telovadbi in prej umivat se, takrat še-le veselje, oj, pravo se prične.
Potem pa gremo v šumo nabirat borovnic;
napolnimo želodčke, da volje ni nam nič.
Popoldne pa v barako kar vsem se nam
mudi,
ta vsaka v svoji postlji počenja vse
stvari.
Ge konca ni kravalu, že doktor prihiti, Potrka nam na vrata: »Oj tiho, tiho vi!«
Kak’ hitro so minuli oj, štirje tedni ti, v nedeljo že hitimo v naročje mamici!
Tudi odhajajočemu zdravniku so priredili veličastno slovo. Mala Tatjana je Irnela originelen nagovor in mu izročila velikanski šopek — borovnic, družba pa jhn je zapela po napevu »Dva nesrečna Italijana —« sledečo pesemco zgoraj najdenih avtorjev:
Gospodu doktorju.
Pohorju je doktor, mu Luka je ime, na nosu ’ma očala, da kuka skozi nje.
Ko mi smo gor prišli, nas vse preiskal je, v usta nam pogledal, srca poslušal je.r
^a tol’k je luštn doktor, oj, s tistimi očali, histno tega vedeli in vsi smo se ga bali.
Naučil nas ping-pong igrati, zraven še
krokč,
'n Prišel z nami se igrat’, da blo je
luštno, hej!
^ Prišel šmentan kontumac je, ki ni
vsakdanji špas, roke vzel je čopič mal in nas poštohal
v vrat.
zdaj imel je brke, a danes, čudo, glej 1 Prišle nazaj domov smo, jih nič več
ni imel.
!°,0i ?e, faziral, se v špegu je oziral, edal ie> 0 jej! za pet let mlajš’ od
prej.
v Ke,!ian s,ovesa- mč se poslavljamo, mra to pesmico zapele danes
*mo.i
Vsak dan napravijo krajše izprehode v gozd, kjer ostanejo pri nabiranju borov' nic po cele ure. V kratkih presledkih se vrstijo za zajutrkom mala južina, obed, počitek, zopet južina, sprehod in nato večerja. Hrana je obilna, tečna in raznovrstna. Zato kaže vaga vsak teden malo več. Ob nedeljah pa se priredijo celodnevni izleti. Poleg obilnega mrzlega prigrizka si kuhajo čaj in med igro in počivanjem poteče čas. Prepevajoč se vračajo v skupinah med vihrajočimi zastavami nazaj od vseh izletnih točk in pripovedujejo o vseh mogočih dogodkih. Nič ni opaziti utrujenosti; brzo posedejo ob mizah in okusna večerja jim gre vidno v slast. Skrbno nadzorstvo zapove nato večerno umivanje in kmalu se poleže hrup nad kolonijo, mir zavlada v spalnicah in angelj miru jih zaziblje v sladke sanje. Ob pondeljkih pa je zopet vse mirno, zdravo in veselo. To pa je tudi vse, kar smo hoteli doseči z nedeljskimi izprehodi. Zato tudi nimajo stari-ši prav nobenega povoda do razburjanja, če smo posegli po skrajnem sredstvu, da preprečimo obiske.
In dečki? O teh je pa s par besedami vse povedano. Trenirajo se v teku, žoganju in pa solnčiio se. Kadar ne jedo ali pa ne spijo, je večina njih v sosedovem gozdu in tam žive v svojevrstnih šotorih pravo indijansko življenje; igrajo se pri studenčku, skrivajo se ali lovijo, da jim gre potem južina strašno v slast. Kos za kosom namazanega kruha izginja in pokrepčani se vračajo zopet nazaj k svojemu prejšnjemu počenjanju. Parkrat so si znosili velikanske kresove. Naj'epšega pa so postavili pretečeno soboto. Po večerji se je zbralo vse, kar leze in gre, pred velikanskim kupom suhega dračja. Mladina poleže po travi, povabljenim gostom pa so dečki prinesli klop. Zakrešejo se iskre, plamenčki oži-ve, rastejo, se zvijajo vedno više in više. Kmalu se trgajo velikanski zublji v nebo, izginjajo in se zopet poganjajo. De-ca zapoje: »Zabučale gore«, »Kje so tiste stezice« in pa spredaj omenjene izvirne pesmi. Zamaknjeni smo zrli v ogenj, spomini na prošle čase se porajajo. S pojemajočim kresom nastaja tišina. Vsa množina kot ena sama slovanska družina se zamisli. Zadnji večer preživljamo! Domu nas vlečejo nežne spone, a slovo od kolonije je težko, pa biti mora tudi to. Zadnjič smo si segli v roke in si voščili lahko noč.
minister — kaznjenec
2e dalje časa se nahaja v veliki kaznilnici Santa Fe v Novi Mehiki priletni kaznjenec, ki nosi jetniško številko 6691. Pod to številko prebija svojo kazen še do zadnjih let ugledni državljan države Nova Mehika, ki je opravljal celo ministrske funkcije. Igra usode je hotela, da je bil baš ta današnji kaznjenec pred leti član zakonodajnega sveta, ki je predlagal. da naj se zgradi kaznilnica, v kateri sedi sedaj sam. Kaznjenec št. 6691 je bivši notranji minister Albert Fal, ki je poneveril nad 100.000 dolarjev državnega denarja ter sprejemal bogate podkupnine za intervencije. Fal je bil prepeljan z rešilnim avtomobilom v bolnico, ker je o-pasno bolan. Kljub temu pa se ni upalo sodišče odložiti kazni, ker je ameriška javnost že itak zelo razburjena zaradi prakse zločincev, ki se odtegujejo odslu-ženju kazni na ta način, da predlagajo sodišču zdravniška spričevala sicer u-glednih zdravnikov. Zanimivo je, da je bil Fal obsojen na kazen že pred desetimi leti ter se mu je posrečilo vse do nedavna ohraniti svoj ministrski položaj in odlagati odslužitev kazni, kar dokazuje, da je mogoče v Ameriki doseči za denar skoro res vse.
Materni Jezik.
»Zakaj nazivamo svoj jezik materni jezik?«
»Zato, ker očetje sploh nimajo nobene besede.«
Razlika.
»Jaz ljubim in sem tudi ljub jen.«
»Zakaj pa si potem tako žalosten?«
»Ker ni ena in ista*
milijoni in zdrauje
Ob obali jezera Ontario se nahaja luksuzno urejeni sanatorij za živčno bolne. Njegovi pacijenti so sami milijonarji, ki so v svojem boju za dolarje izgubili du ševno zdravje. Okolica sanatorija je na ravnost čarobna in bolniki imajo za razvedrilo na razpolago vse, kar jim poželi srce. Glavno poslopje je obdano od div nega parka, v katerem je vse polno malih paviljonov. V vsakemu paviljonu je samo po eden bolnik.
V	enem od teh paviljonov stanuje že tri leta John Baunion, o katerem se sedaj silno mnogo govori v Ameriki. Baunion je sin siromašnih staršev iz Newyorka. Komaj je dorastel, je že pobegnil od doma in se vozil kot slepi potnik na vseh mogočih progah Zedinjenih držav, iska-joč zaslužka. Bil je nekaj časa kopač zlata, delavec na farmah, sluga, prodajalec listov itd. Nikdar pa ni mogel priti do zelene vejice. Amerika je med tem stopila v vojno in ž njo vred se je tudi Baunionu nasmejala sreča. Izumil je namreč neko tekočino za izboljšanje vzdržljivosti podplatov in je svoj izum patentiral. Ameriška armada je kupila cel vagon te njegove tekočine in ko je bil sklenjen mir, je bil Baunion že večkratni milijonar.
A za njega je bil to šele začetek. Vrgel se je potem na borzno spekulacijo z žitom, bakrom in cinkom. Uspeh ni izostal in je Baunion kmalu povečal svoje premoženje na 15 milijonov. Toda mrzlični pohlep po dolarjih mu je polagoma uničil zdravje, posebno živce. Pričel je bolehati na maniji in zdravniki so se odločili, da ga internirajo v sanatoriju ob obali Ontarijskega jezera.
Začetkom 1. 1928 je prišel v sanatorij in kmalu nato so se pokazale ugodne po-s edice. Mir in stalna zdravniška nega sta vplivala nanj naravnost čudovito. Pred meseci se je počutil že popolnoma zdravega in je prosil zdravnika, da ga odpusti iz sanatorija. Ta pa mu je na njegovo veliko začudenje odgovoril: »Počakajte, vi še niste zdravi in morate ostati še pri nas.« Ogorčen nad takim omejevanjem svobode je Baunion poklical svojega odvetnika, toda tudi ta ni mogel nič opraviti. Baunion je nato vložil tožbo proti sanatoriju in je v njej navedel, da ga zdravniki samo zato ne izpuste iz sanatorija, ker so letno zaslužili od njega 200.000 dolarjev. Tako bogatih bolnikov da zdravniki ne puste radi iz bolnice. Kot dokaz, da je popolnoma zdrav, je izjavil, da je za časa svojega bivanja v sanatoriju potom nekega svojega zaupnika zaslužil dva milijona dolarjev. Predložil je sodišču tudi vso korespondenco in račune, iz katerih se jasno vidi, da je popolnoma normalen človek. Toda glavni zdravnik je izjavil, da je Baunionovo zdravje samo dozdevno in da se bo njegovo stanje poslabšalo, čim pride iz sanatorija. Avtoriteta zdravnika je zmagala in Baunion mora tako še dalje ostati v sanatoriju. Vsa ameriška javnost se bavi s tem slučajem in listi odločno protestirajo proti takemu postopanju s svobodnim državljanom Amerike.
Hči uohunke (Tlate Hari
Francoska politična policija je aretirala mlado damo, ki jo je osumila, da vohuni na vzhodni francoski meji. Aretirana dama je prvotno navedla kot svoje ime Olga Ostrogova, pozneje pa je izjavila, da je hčerka med vojno ustreljene vohunke Mate-Hari, o kateri se je že toliko pisalo. Med drugim je izjavila, da ima neko pismo svoje ustreljene matere, v katerem ta zagotavlja, da ni nikoli vohunila v prid Nemčije. Obenem naroča Mata-Hari v pismu svoji hčerki, naj jo rehabilitira ter izposluje revizijo procesa, na katerem je bila obsojena na smrt. Vsekakor pa je dozdevna hčerka Mate Hari na precej čuden način pričela izpolnjevati poslednjo željo svoje matere s tem, da se je sama posvetila vohunstvu.
Nova brzometna puška.
Nemški inženjer Gerlich je izumil nov sistem brzometke, ki pomenja pravi prevrat v puškarski industriji. Kroglja bo letela iz nove puške s trikrat večjo brzi-no, kakor pri dosedanjih ter bo imela dvakrat večjo probojno moč. Vodstvo nemške državne brambe je že stopilo v razgovore z inženjerjetn Oerlichom, ker si hoče osigurati ta izum za nemško državno brambo,
Graški SK Hakoah v Mariboru.
V soboto dne 22. t. m. in nedeljo dne 23. t. m. gostuje v Mariboru znani graški športni klub Hakoah ter bo odigral dve tekmi in sicer v soboto proti ISSK Mariboru in v nedeljo proti SK Rapidu. Razen tega bo gostoval GAK v soboto in nedeljo proti SK Železničarju, tako da bomo imeli v Mariboru naenkrat kar štiri mednarodne tekme.
GAK:Že!ezničar.
Da se primerno pripravi za predstoje-čo podsavezno prvenstvo, ki bo od sedaj naprej stavilo večje zahteve na naša dva domača kluba, je povabil SK Železničar za soboto 22. t. ro. in nedeljo 23. tm. moštvo, čigar glas je šel daleč preko mej Avstrije, in ki je zastopal barve svojega mesta uspešno celo na drugih kontinentih. Je to amaterski prvak Gradca, moštvo graškega Atletikkluba. Treba se je samo spominjati sijajnih zmag za zadnji turneji v Nemčiji, rezultata proti prvaku Avstriji Vienni 1:1 in gladke zmage, nad BAC 4:2. V Mariboru nastopi GAK v svo*ji kompletni postavi s svojimi reno-miranimi imeni kakor Gaber, Ptaček, Wicher, dr. Reinthaler itd. Tekme bodo oba dni ob 17. uri in sicer v nedeljo na igrišču Maribora, za soboto igrišče še ni določeno. Sodnika Bergant in Jančič.
Jugoslavija: Avstrija.
V Porečah se vrši mednarodni teniški turnir Jugoslavija:Avstrija. Stanje po dru gem kolu je 2:1 za Jugoslavijo. Schafer je premagal Avstrijca Eifermana, medtem ko je drugi zastopnik Jugoslavije Ku-kuljevič izgubil proti Matejki. Včeraj pa sta zmagala S.chafer-Kukuljevič nad parom Kinzel-Haber! s 6:8, 8:6, 6:4 in 6:0.
Lahkoatletski miting v Maribora.
SSK Maraton prirejah/ septembra'laJj koatletski miting. Na sporedu samo discipline metov in skokov. ^Tekmovanje v skokih velja za prvenstvo Maribora;1 prvak postane, kdor;, doseže . največje levilo točk v vseh petih disciplinah skokov. Prijave brez prijavnine je poslati do 13. septembra na SSK Maraton, Maribor* Tekmovanja se vrše po pravilih JLASi.
Slovenci na lahkoatletskem v Celovcu.
V soboto in nedeljo je priredil RAC (Celovec) mednarodni (miting, v čegar o-kvirju se je vršil vsakotetni dvomatdh KAC:Primorje (Ljubljana). Tekom tekmovanja je bilo postavljenih več slovenskih in avstrijskih rekordov. Na ' čko-matohu je zmagal KAC s 9fc34.
Nova nogometna pravila,
katera je spsejel(zadnji'kongres FffiE, stopijo v veljavo';prifnasV?l?^ se^t^-brom. Po novih pravilih sme vratar nositi žogo štiri korake in ne tri/kakor je bilo dosedaj. Tudi za ^napačno metanje auta ni več kazenski srtr&l, temyi& meče ponovno aut nasprotna stranica.
 ................   '"teipnn
Sokoistm
Sokolsko društvo Hoče
bo imelo v, nedeljo 23. avgusta y, svojem domu telovadni nastop, združen s pitv slavo desetletnice obstoja in desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Začetek ob 15. uri. Po nastopu bo veselica. Vljudno vabimo cenj. občinstvo In br. društva, da se prireditve v čim večjem številu udeležijo.
Deveti krematorij na Češkoslovaškem.
V	prvih dneh novembra bodo svečano otvorili v Pragi deveti krematorij na Češkoslovaškem, ki ga je zgradil praški mestni pogrebni zavod. V novem krematoriju, ki je najbolj moderno opremljen, je posebno krasna 16 metrov visoka dvorana, ki pokriva 400 kvadratnih metrov. Manjša, 100 kvadratnih metrov veliko dvorana, pa je namenjena za izpostavljanje krst, kjer bodo lahko namestili več desetin krst. V krematoriju so štiri peči.
V	začasnem praškem krematoriju so vpe pelili od pl. novembra pa doslej 18.441 trupel,,v reichenberškem pa od 1918 do danes 6.388 oseb.
Mariborski V E C E R N I K Jutra
V Mariboru, dne 19. VIII. 1931«
IM ■> , .....
pl« ZITICMl
V senci
186
, »Kam gremo, gospod?« je vprašal v tem trenutku oficir, ki je korakal na čelu svojih dvajsetih arkebuzirjev.
»V ulico Fago gremo,« je odvrnil kapitan.
A takoj se je skesal tega odgovora.
»Nemara nam je izvršiti kako aretacijo? . . . Je nadaljeval oficir.
»Da, tako... aretacijo v neki krčmi, ako se spominjam prav . . .«
»V kateri? V ulici Fago je dovolj krčem, ako se spominjam prav.«
»Ah, dvoje krčem . . .«
»Kajpak, gospod . . . krčma pri »Velikem, cesarju Karlu« in krčma pri »Zlatem solncu«.
»Zlatem solncu.«
»Potem, gospod, pojdemo k »Zlatemu solncu«!« je dejal Mongomerl, ki ga je navdehnila nenadna misel.
In z nenaravnim glasom je dodai:
»Veliki cesar Karel« ni krčma: to je beznica najnižje vrste — oseba, ki jo moramo aretirati pa je odlična.«
»Ali bi smel vedeti, za kako stvar gre? ...«
»Državna tajnost!« je odgovoril gardni kapitan.
Oficir se je naklonil.
Dospeli so v ulico Fago; na Mongomerijevo znamenje se je ustavila mala četa pred krčmo pri »Zlatem solncu«, ki je bila v resnici zelo spodobna, ako si jo primerjal z njeno sosedo.
Mongomeri je stopil v veliko izbo.
Oficir je zastavil s svojimi vojaki vse izhode; nato se je vrnil h kapitanu, pred katerim sta se tresla krčmar in njegova žena, klanjaje se do tal.
»Gospod,« je dejal Mongomeri oficirju, »dajte si odpreti vrata vseh sob te gostilne in privedite pred mene vse ljudi, ki jih najdete po sobah.«
Brez besedice ugovora je hitel krčmar kazati oficirju pot.
Dvajset minut nato je bilo zbranih pred gardnim kapitanom vseh pet ali šest popotnikov, ki so se nahajali v krčmi.
Mongomeri je namršil obrvi in napravil sila strog obraz.
Popotniki so bili bledi in so se spogledavali trepetaje.
Niti eden se ni upal ugovarjati nasilju, ki se je godilo nad njimi, zakaj takrat kakor danes je vzbujal pogled na »gosposko« instinktivno grozo, celo v ljudeh, ki so se zavedali, da niso krivi nikakega zločina. Toda — ali ve človek siploh kdaj, ali ni storil strašnega zlodejstva v očeh državne oblastnije s tem, da je povedal, kar misli, ali da je ogledal po strani kako visoko osebo?
In zato so se tresli popotniki kakor šiba na vodi, čeprav so se čutili nedolžne; Mongomeri pa si jih je ogledal po vrsti, ne da bi jih spoznal vredne besedice.
Nazadnje pa je izrekel kapitan besede, ki jih je pozdravil oddih vsesplošnega olajšanja:
»Osebe, ki jih iščemo, ni med temi ljudmi!...
In obrnil se je h krčmarju.
»Ali niste videli zadnje tri dni mladega popotnika, starega kakih trideset let, z rumenimi brki in lasmi, v vijoličastem jopiču in z belim peresom na baretu?«
»Ne, vaša svetlost,« je odgovoril krčmar, kriveč se do tal. »Takšen popotnik se ni nikoli pokazal v moji krčmi. Sicer pa Vaša svetlost lahko povpraša: »Zlato solnce« je na dobrem glasu, in...«
»Ze prav, že prav krčmar!« ga je prekinil Mongomeri osorno. »Vsekakor si zapomnite, da pazimo na vas, in vedite, da se drugič ne izmuznete tako poceni!«
Ves pobit je dvignil krčmar svojo čepico in kriknil z zadavljenim glasom:
»Živel kralj!«
Oficir pa je zbral svoje vojake in kmalu se je oddaljila vsa mala četa, v veliko zadovoljstvo popotnikov, zlasti pa tudi nesrečnega krčmarja, čigar gostje so vzeli svoje cule in zbežali iz hiše, kjer je moral človek prenašati takšna vznemirjenja.
Vrnivši se v Fontenbloški grad, se je Mongomeri predstavil kralju v spremstvu oficirja, ki je bil z njim na pohodu.
»Sir,« je dejal, »natanko smo preiskali vso krč-mb, toda osebe, ki mi jo je bilo zaznamovalo Vaše Veličanstvo, nismo našli!«
»Nesreča me preganja!« je rekel kralj s trpkim glasom.	1
In ne da bi silil dalje, je odslovil z mahanjem roke kapitana in oficirja, ki se je čudil sam pri sebi, zakaj ga je privedel Mongomeri h kralju, kakor da potrebuje njegovega pričevanja.
»Uh!« si je mislil Mongomeri, »čas je, da se odpravi stari kralj k svojim slavnim prednikom! Zdaj pa res že ni več živeti na njegovem dvoru!«
In dejal je oficirju:
»Videli ste sami, gospod, da smo ravnali natanko po kraljevih ukazih! In vendar ste ga slišali na lastna ušesa, da se pritožuje! Ah, gospod, ne postanite nikdar gardni kapitan Njegovega Veličanstva, ako ljubite pokojno življenje!..-«
Toda kralj se ni razjezil nad tem novim neuspehom, kakor se je bal Mongomeri.
Zaglobljen je bil v svoje misli, ki so vse stremile proti Žileti, in v pismo, ki mu ga je bila izročila Diana Poatješka. Glasilo se je takole:
»Bodite jutri zvečer ob enajstih pred malimi par-kovimi vrati.«
»Jutri zvečer,« je zamrmral kralj, »to pomeni nocoj, ako je bilo pismo izgubljeno sinoči, kar se zdi najverjetnejše. In podpisano je od prijateljice Zilete... Kdo utegne biti ta Ziletina prijateljica... In zakaj je pisala vitezu De Ragastanu? ... Kaj snuje spet zoper mene?«
Celo uro je premišljal kralj o tem čudnem pismu.
Nato pa je zdajci ukazal svojemu komorniku, naj gre in poišče Sansaka.
Gotovo se je bil odločil o nečem.
V	tem trenutku je kralj že čutil, kako kmži po njegovih žilah nenavadna jakost. Bila je pijača, ki ;e učinkovala z mogočno silo.
Tista doba, polna katastrof in polna teme, nasičena z mrakom, trgajočim se zdaj pa zdaj z jakimi bliski, je bila glede lečilne umetnosti še v otroških povojih; toda v umetnosti zastrupljevanja je bda last-
nica skrivnosti, ki so dandanes izgubljene na vekomaj.
Kemija je bila nepoznana, ustvarjala jo je alke-mija in jo dvigala iz porodne postelje.
Egipčanke, uboge nevedne ciganke so podedovale in gojile znanost ljubavnih pijač, ki je zapadla poslej globokemu pozabljenju.	*
Bolezni ozdraviti niso znali. Znali pa so zdražiti s sugestivnimi manevri in smrtnonosnimi napoji čute ljudi, ki so hoteli pred vsem zlorabiti življenske sile, ne meneč se, ali umro zato temprej.
In tisto, kar je bil izpil Franc I. je bila pravcata ljubavna pijača — pijača strupenega pomlajenja.
Začenjal je čutiti njene učinke.
Strašna utrujenost krize je bila izginila popolnoma. Čutil se je razpoloženega, pripravljenega k boju — bodisi kakršenkoli!
Vrnila se mu ie bila barva polti.
In njegove oči, dasi niso bile izgubile zlovešči blesk, so se svetile, kakor da se je pomladil v resnici za mnogo let.
Sansak, ki ga je bil naročil k sebi, je dospel in vzkliknil od radosti presenečenja.
»Smrt božja! Zdi se, da vstaja Vaše Veličanstvo od mrtvih!« je dejal nehote.
»Od mrtvih vstaja — to je prava beseda,« je re* ketf kralj.
In brez trpkosti se je nasmehnil.
Trenutna čilost, ki jo je čutil v sebi, in dobrotje, ki ga je obhajalo, mu res ni dalo misliti, da bi bilo to obnovljenje moči le prevara.
Brezmejna nada mu je polnila prsi.
Čuteč se tako močnega, je začenjal verjeti, di naposled res premaga svoje zlo.
»Pojdi z mano,« je velel Sansaku, »rad bi se na-sopil čistega zraka; tako lepo jutro imamo danes. AH hočeš, da greva na izprehod proti bajarju?«
»Slušam ukaze Vašega Veličanstva.«
»Da; ampak, da bi nama kdo sledil, ne maram Razstrosi vsem, da hočem biti sam s seboj.«
Nato je stopil Franc I. v predsobo in salone, natlačene dvorjanov.
Pozdravilo ga je šumno klicanje:
»Živel kralj!«
Bareti so zleteli v zrak. Po vseh sobanah se je dvignil hrup navdušenja.
»Ali sem jim delal nemara krivico,« si je mislil Franc I., že ves pripravljen prepričati se o odkr.ro-srčnosti veselja in vdanosti, ki se je čitala v vseh obrazih.
In šel je med skupinami, deleč usmeve in prijazne besede, dočim je Sansak ponavljal Mongomeriju, da hoče biti kralj sam na svojem izprehodu.
Prijetna svežost je vladala po neizmernem samotnem parku, odevajočim se z nežno mladim zelenjem in polnim prvega petja ptic.
Franc 1. je stopal molče v spremstvu Sansako vem, ki je spoštoval njegovo sanjarijo.
Dospel je do bajarja; toda ni se ustavil pri njem, kakor včasih, kadar je metal krapom drobtinice kruha.
Nadaljeval je svojo pot, sopeč na vsa pljuča, ih izkušaje si potrditi s silnimi kretnjami, da je živ, ves živ in ves oddaljen od smrti.
(Dalje prih.)
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	2370
Hiša v dobrem stanju
z lepim vrtom na prodaj. Studenci pri Mariboru, Krpanova ul. 18.	2395
Kupim stare obleke,
čevlje, perilo in drugo. Starinarna, Vetrinjska ul. 24.	2397
Marljivo dekle
z znanjem slovenščine in nemščine sprejme cvetličarna Weiier, Maribor, Gosposka til. 26.	2396
Ceneno na prodaj velik stavbeni prostor, lepa lega, od 500 m* naprej, na periferiji mesta. -Vprašati J. Uhler, Pobrežje, Nasipna ul. 42 ali pri g. geometru Gotzl-u, Aleksandrova cesta 63.	2194
Več abonentov
sprejmem na dobro domačo hrano. — Studenci pri Mariboru, Aleks, cesta 17.
2399
Kupim hišo
s trgovskim lokalom na prometnem prostoru, najraje v predmestju Maribora. Cenjene ponudbe z opisom hiše in navedbo cene pod »B. B.«, poslati na upravo lista.	2398
Sanator)! v Mariboru
Gospoilca hL 49. Telefon 2358. Laitnik in vodja i
primarij dr.Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatortl Je najmodernejše ureieu ta operacije In opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih In sklepnih vnetij; tonlza-torjem za elektrlzlranje po poškodbah ln ohlapelosti čreves: dlatermljo za električno pregrevanje In električno izžiga-nje; žarnico »hala« za revmatična ln
♦ druga boleča vnetja; »enterocleancr«-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. napihovanju In za aplošnl telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120... drugi razred 80.-. treti! razr. 60.-.
Soomnite se CMD ’■
Domače kekse lastnega izdelka, kakor tudi suhor, v najboljši kvaliteti, dnevno sveže blago, samo po Din 20 za kg priporoča: Parna pekarna — Josip Čebokli, Glavni trg 9, poleg restavracije Tschedgt.
2384
Učenca
za torbarsko in sedlarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova 13,
2371
Šolske torbice, aktovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd v veliki izbiri in po najnižjih cenah v novo odprti torbarski delavnici. Sprejema tudi popravila. Josip Karlo, Kopališka ul. 2, Scherbaumov paviljon.
2287
Sobo opremljeno,
Čisto, z električno lučjo, v centru, tako} oddam. Naslov v upravi »Večernika«.
2394
Dobroldočo delikatesno trgovino
in gostilno oddam s 1. septembrom Naslov v upravi »Večermka«.
2385
Rabljene avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	15$
Sobo In črkosllkanje, tvedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	^
Starši!
Začetek šole ie tul
Ne pozabite, da dobite vse šolske knjige io šolske potrebščine najbolie in najceneje Prl
Tiskovni zadrugi,Maribor
Aleksandrova cesta 13
iadaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ta urednik; FRAN HR<> /oviC v Maribora. Tiska Maribor*** udarna d. <L preu»u>
V MaribotT
o i ANKO