Stev. 50. V LiiMjani, cmc 14. decembra 1916. Leto XXIX. O miru» iUVadna izjava z Dunaja dne 12. dec. je bila !efa 1914 Avsiro-Ogrska primo-rana za шел se m za to ocločiia, da bi hotela napadati ali si kaj pridobit', amoak je to storila le v bridki samoobrambi, da se za bodoče obvaruje zahrbtnih napadov, To >'e bil namen iu cilj monarhije v tekoči vojski. Skupno z zvestimi zavezniki ;e Avstrija uničila namene sovra^n'kove, Čv<>terospor->zum je izgubil mno<9 ozemlja, dočim je nas odpor ne-zlorolfiv. Sovražniki nič več ne moreio upati, da bi nas premagali in tudi se jim nikdar ne posreči, da bi nas izstradali. Svojim vojnim ciljem se v tretjem ietu vojske niso približali. Brezuspešen in brezkoristen je zafo nadaljnji boj za nasprotnike, nasprotno smo mi in na?i zaveznici vsp-jšno zasledovali svoj cilj: da smo odbili n>pad, da smo se oUraniV in smo dobili de'"a >?mstva, da n?s v Ivk'o^o fc*v?o moisfi ogrožati na nasi eksistenci in mirnem razvoju; od teh naših pridobitev ue bomo ničesar popustili. Na«al'evan"e nuo*ilne vojske, v kater1 se 6etvero^or«"«»n no bi г>т5М!"а1 svojemu namenu in v kateri bi sovražnik vedno več človeških živHenj in blaga uniči, bi bilo le zločin na rivilizaci". Prepričanje i« upanje, da bi znalo nrodreti enako preoričanje tudi v nasprotnem taboru, je prioravilo du-nafeki kcbinef. v горо<прт soglamii z ž niirn zvezanimi državami do misli, da skuša odkrito in lojalno začeti razgovor z nasprotniki iz razloga, da se doseže mir. V ta namen se danes vlade Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije in Bol-gariie na dotičnih mestih pooblaščenim zastoon kom, katerim je poverieno varstvo državlianov sovražnih nem držav, »zrocile eaakoglasače se uofe, ki razloze, da smo pripravljeni storiti v mirovna pogačama « nasprotnikom. Ti zastopniki so naprošeni ! potom svojih vlad to sporočiti sovražnim nam državam. Istočasno se je to sporočilo sv. očetu, ki je naprošen, naj podpira to delo za mir, in nevtra'n'm državam. Av-sirija in njeni zavezniki so o tem podali vnovič dokaz svoje miroljubnosti. Na nasprotnikih je sedaj, da pred vsem sveiom izpričajo svoje nazore. Za nadaljevanje vojske bi bil odgovoreii svojim narodom čvc-terosnorazum. Tozadevna nota se glasi v slovenskem prevodu: Najstrašnejša vcjna, katero je svet kdaj videl, divja že dve leti in pol. Ta katastrofa, ki jo skupna tisočletna kultura ni m0f?la odvrniti, zadela je človeštvo v njegovih najdragocenejših pridobitvah, ki so bile ronos Evrope začetkom 39, stcle*;a . ter jih e polož la v »rek Avstro-Ogrcka 1 in njeni zavezniki Nemčija, Bolgarija in Turčija so v Ш Vorbi doto'.« n- r.f ■ liivo noč, »?HoM!e so a»d mno*o močnejšim nasprotnikom moi{ocne uspefee. Ne-premaglj'vo st^e njihove črte pred ponov-nimi sovražnikovimi nap»di. Najnovejši nanad na Bp'kann s-no fc'»ro in zmagoslavno porazili. Z*dwji dogodki dol-azujejo, da tudi ponovno nadaljevanje vojske ne bo motflo zlomiti n-ihovega odpora, a«wak da je splošni položaj tak, ssnejo rričrkovati nadailniih uspehov. Za obrambo svojega obsto'a in svojega nprodn^a razvoja smo bili prisiljen' pofen no orožju. Tudi davna dpjania naiih armad na t«>m niso ničesar izoremeniia. Verlno smo bili trdnega pre-primari a, da nase pravice in upravičene zahteve niso v nasnrctiu s pravi'smi drugih narodov. Ni nam na tem, uničiti nase nasprotnike. V zavesti svoje vojaške in Gospodarske mo-i, pripravljeni usil,?m boj, ako treba, do skrajnosti nadaljevati, obenem pa z željo preprečiti nadabnje-pre-livanie krvi in napraviti konec strahot»« vejne, podl egamo, da se skoro »«no bi-rovne pogajala. Predloge, k i.h bomo k tem pogajanjem prinesli in k« namerava.o čast, obstoj in svobodo razvo'a naš!h narodov zagotovit', tvorijo po našem prepričanju sposobno podlago za vpostavo trajnega miru, Ako bi kljub iej ponudbi za mir in spravo boj trajal še dalje, tedaj smo z nami zvezanimi državami pripravljeni voditi boj do konca, odklanjamo pa pred človeštvom in zrfor'ov'no slovesno vsako odgovornost za to.« Avstrijski cesar v Budimpešti. Cesar Karel se je pretečeni ponedeljek odpeljal v Budimpešto. Spremljali so ga: grof Berchtold, knez Montenuovo, generalni pribočnik princ Lobkovic in več dvornih uradnikov. Dne 12. decembra se je cesarju poklonilo predsedstvo ogrske magnatske zbornice, kakor tudi predsedstvo državnega zbora. Cesar Viljem odlikovan. Maršal Hin-denburg je naprosil nemškega cesarja, da mu sme kol najstarejši general pruske armade pripeti veliki red železnega križa. Cesar je prošnji ugodil. V Peto vojno posojilo se podpisuje sedaj v znamenju zmage nad potrto ošabnostjo romunsko, v zmagoslavju ob padcu Bukarešta ter v dokaz zaupanja, ljubezni in vdanosti do dobrega novega cesarja Karla in plemenite cesarice C i t e. Cesar Karel je sam vojak ter je v dveh letih izkusil in spoznal strašno vojno gorje in trpljenje; zalo pa tudi ve ceniti blagor miru ter je v svojem prvem manifestu že izrekel na-do, da skoraj zavlada zaželjeni mir, kakor 1» hitro bodo dani vzprejemljivi pogoji. Ugodnih pogojev je pa vedno več, zlasti pa zmagoslavno prodiranje v osrčje Romunije. Častni mir zahteva še nekoliko potrpljenja, kajti sovražnik ne mara in ne mara priznati, da je v celoti poražen in da se zastonj trudi, če hoče vojevanje še zategovati. A vsled tega zategovanja je treba zagotoviti naši vojski vir za preskrbo ter vir za podpore domačim v vojsko poklicanih vojakov. V zadnjem trenutku odreči pomoč ter izročiti sadove dosedanjih vojnih žrtev v roke sovražnikov, bi se reklo domovino izdati. Z obilnim podpisovanjem vojnega posojila se bomo najlepše poklonili novemu cesarju in pokazali, da smo z njim tudi v težkih časih. Kdor trenutno nima dovolj gotovine, more obligacije V. vojnega posojila pri kaki banki že sedaj zastaviti, dobi nanje kot posojilo 75 odst. nominalnega zneska in izda vsled tega v gotovini le znesek, ki presega 75 odst. nominalne vrednosti. Na primer obligacija za 100 K vojnega posojila (401etnega aniort. pos.) stane 92 K; ker znaša posojilo proti zastavi te obligacije 75 kron, je tieba v gotovini doplačali le 17 K. Za 1000 K bi znašalo doplačilo 170 K. za ' 0.000 pa 1700 K itd. Ostalih 75 odstotkov pa se lahko odplačuje poiem v poljubnem času in v poljubnih obrokih. Poleg novih obligacij pa se morejo zastaviti tudi še prejšnja vojna posojila ali sploh kaki drugi vrednostni papirji, s čemur se more subskripcija znatno povišati. Ugodnost obstoja v tem, da je treba plačevati za taka posojila le 5 odst. obresti, ki so za več let zajamčena. Ker donaša vojno posojilo 5 in pol odst. obresti, za izposojenih 75 oc'st. pa je plačati le 13 odst. obresti, je dobiček očividen. Velike vsote podpisujejo sedaj zlasti denarni zavodi in banke. Živnostenska banka v Pragi je podpisala /.a lastni račun 15 milijonov K; pri hranilnici v Vipavi 32 strank 164.000 K: pri Kranjski deželni banki (do 6. dec.) 2,480.050 K. (Med drugimi so tu podpisali: Mestna občina ljubljanska 150.000 K; mestna občina idrijska 103.450 K; hranilnica v Radovljici 200.000 kron.) Pregled p@ svetu. V kraljevini Poljski se je z ukazom avstrijskega cesarja in nemškega vladarja ustanovil državni svet, ki šteje 25 članov ter ima sedež v Varšavi. 15 članov bo iz nemškega, 10 pa iz avsiro-of i-skega upravnega ozemlja. Ta državni svet bo vodil vladne posle le toliko časa, dokler se na podlagi volilnega reda, ki se bo šele določil, ne izvoli pravi državni svet. ■— Glede avtonomije Galicije so se začeli posveti; na čelo Galicije hočejo postaviti kanclerja. Kot prvi pride v poštev Golu-chowski. Italijanski ministrski predsednik Bo- selli se moti, če misli, da bo vse tako poteklo, kakor je sam napovedoval v italijanski zbornici. Rekel je: »Pričakovana končna zmaga nam bo zagotovila vlado nad Adrijanskim morjem, ki nam pripada vsled nujne in legitimne potrebe«.,. Lepe želje, 21 & podprte z dvomljivo oporo »pričakovane zmage«. Poudarjal je, da je osvoboditev Srbije in Belgije eden glavnih ciljev sedanje vojne. Tudi se je hvalil, da izdelujejo Lahi orožje in strelivo v 2200 delavnicah, kjer je zaposlenih veliko žensk. Izprememba na Grškem, Položaj na Grškem se je zasukal: Venizclistom se godi slabo; več hiš so jim oddelki grških rezervistov zažgali. Poslaniki entente so prekinili zvezo z grško vlado. Državljani entente beže na ladje. — Kralj je ukazal mobilizacijo, ki je v polnem tiru: V Atenah in Korintu spravljajo državljane četve-rosporazuma v varnostne zapore. Pri La-rissi je zbrana armada, ki ji poveljuje kralj Konštantin sam. — Grški državni pravd-nik je zaplenil v hiši Venizelistov 30 tisoč pušk in veliko streliva. V Atenah je zdaj mirno. V bojih dne 1. decembra so Francozi in Italijani izgubili nad 300 mrtvih in ranjenih. Atene imajo razen rednih čet še 40.000 rezervistov. Sporazum je zaenkrat podlegel v političnem in vojaškem oziru. — Vlada je proglasila oblegovalno stanje po celi Grčiji. Podaniki entente beže v pristanišča. Govori se, da sla zastopnika grške vlade na Angleškem prosila za odstop, češ, da sta nezadovoljna s kraljevo politiko na Grškem. Tudi v notranji Franciji ni vse v redu. Med generalom Joffrejem in ministrskim predsednikom so nastala riesporazumlje-nja. V zbornici so bila prerekanja. Posl. Dardieu je izrekel vladi nezaupnico, ker je z ozirom na vojne do^c^ :e francosko časopisje zahtevalo, da je tri ba uvesti vojaško diktaturo. Zbornica j<- oaklonila nezaupnico s 117. proti ЗО17 glasovom. Na Angleškem jc kakor znano -— odstopil Asquith; njegovo mesto kot mini-s'irski predsednik je zaselel vojni minister Lloyd Gefrge, ki bo sc'aj vodil angleški državni usiroj. Mož ie bi! svoj čas odvetnik, delavs': ■ voditelj, nri,.itelj irske samouprave; zde j bo pa sklepal mir. Svetovna vojska. Veliki,nski poraz Boniunov pii Bukarest«, Ploesti, Camp in i in Ninajf. Bukarest pad«'l. " jota romunska divizija ob Aluti. Zasledovan e Romunov. Velik plen ujetnikov, oro>ja, živil — Brezuspešna ruska ofenziva v Karpatih. — Boji pri Bitolju se nadaljujejo. — Na Francoskem manjši boji. — Na Krasu ni ir. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Topovski boji, ki so od časa do časa prekinili lihoto, so bili brez poslcdic; sicer jc pa slabo vreme oviralo bojevanje. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Usoda Romunije zapečatena. Komaj je preteklo par tednov od zmagoslavja, ko so Rumu ni poplavili velik del naše Sedmograškc,-ua se je že vse zasukalo. Danes bože romunske armade razbite v divjem neredu. Nedavno je rumunski ministrski predsednik samozavestno govoril: »Mi moramo biti tudi pri delitvi Avstrije!« Danes jo pa že polovica Romunije z glavnini mestom vred v naši oblasti. Zgodovina ne pozna slučaja, kjer bi bilo izdajstvo tako hitro in tako strašno kaznovano. Ubogo, zapeljano ljudstvo! Kaj ti jfi" bilo tega treba? Ropat si šlo, pa si pri tem izgubilo še svojo hišo! Velikanska bitka za Bukarest so jo odločila nam in zaveznikom v korist. Mackensenova donavska armada, v kateri se bore Nemci, Avstrijci, Bolgari in Turki, je s svojimi prednjimi četami že bila dosegla okolico Bukarešta, ko so Rusi in Romuni v naglici zbrali tam šest divizij in se vrgli z vso silo na zaveznike ter potisnili njih prednje čete kakih 30 km nazaj. Tu so pa došle turške in bavarske čete na pomoč; zgrabile so sovražnika od strani, da je moral zbežali v divjem begu v Bukarest, ki so ga zavezniške čete sedaj obkolile od zapada, od severozapada in jugozapada. Težka oblegovalna artilje-rija je bila takoj na mestu. Mackensen je pozval romunskega generala naj se poda, sicer bodo zajeli topovi obstreljevati mesto. Romunski poveljnik jo zaje! zavijafi, dri Bukarest ni trdnjava, ampak oiipno mesto. Takoj so za.eli zavezniški težki topovi obstreljevali bukareške utrdbe na severoza-padu. Nemška konjenica, ki je šla na poizvedovanje, je na to naskočila neko i iz- leno u'rdbo, jo zasedla in udrla v m p o — :*r. 6, C :cr*l«a ie BnT">*e5t rr.iJr'. ;;. : umi so bežali v divjem begu iz me- \ p -pu'': Hi vse utrdbe, v njih težke t-orovC 1 polne zaloge streliva, Mackensen e mi elu bolgarskih, nem-škPi, avstrijskih in turških čet s'ives-no vkorakal v Bukarest in se nr -elil v krt vem gradu. Tu :-o ga z nepopisnim i moljem spre'H oni državi ani zave. 'P-'nh držav, ki so jih bili Romuni p idr/ali in zaprli. Bukarešt ic četrto glavno mesto, ki so g a izgubili naši sovražniki v tej voj.ki. Za Bruseljem je prišel Bo' Wid, za tem Cetinje, in ista usoda je do'etela glavno mesto Romunije. Vse manjšo države, ki so se spustile"1/ nami v boj so izgubile svoja glavna mesta. Velika zmaga nri Ploesti. Med tem časom, ko so se odigravali dogodki pri Bukareštu, jc pa Falkenhaynova armada prodirala severno od Bukarešta z veliko naglico proti mestu Ploesti, kjer se steka šest železniških prog. Odpo"'' sovražnika je bil kmalu strt in zavezniške čete so zasedle to važno železniško križišče. Ob istem času so pritisnile avstrijske čete doli od Predeala proti Sinaji. osvoiilc to mesto in podile Romune proti jugu. Drugi avstrijski oddelki so napredovali ob južnem robu Karpatov in zasedli mesto Campina. Pri Sinaji premagani Romuni so bili tako odrezani od svoje armade in so pribefr'h naravnost v roke avstrijskim četam p" Campini in onim zavezniškim oddel- kpm, ki so prodirali od Ploesti proti severovzhodu. Vnel se je srdit boj, v katerem so bile romunske čete popolnoma uničene; naši so jih mnogo zajeli in jim vzeli vse lopove in ves treni le nekaj malega se jih jo rešilo v gorate gozdove. Zasledovanje pobitih romunsko-ruskih čet je v polnem teka. Falken-haynove čete pode sovražnika proti mestu Buzan, ki ga Romuni baje že iz-praznujejo. Mackensenove čete pritiskajo za bežečim sovražnikom ob Donavi in proti severovzhodu čez reko Jalo-mita. Sovražnik povsod beži, na njegovem begu mu groze posebno one bolgarske čete, ki so za sovražnikovim 'hrbtom udrle čez Donavo med Silistri-jo in Černovodo. Sovražne čete so tako razbite, da ni misliti na to, da bi se mogle kmalu zopet postaviti v bran, če ne pošljejo Rusi hitro novih čet. Vsled naglega prodiranja zaveznikov grozi velika nevarnost romunsko- di se nahajajoče Uomime in zaplenila najmanj 30 topov. Strašne romunske izgube. Avstrijsko uradno poročilo naznanja, da je bilo v bojih v Valahiji ocl t. do 8. decembra zajetih 70 tisoč Romunov, 184 topov in 120 strojnih pušk. Skupno število vseh romunskih Ujetnikov pa znaša že nad 123 tisoč mož. Toliko je samo ujetnikov! Koliko pa je moralo hiti v teh srditih bojih mrtvih in ranjenih, to se pa še no da prešteti. Mnogo romunskih ranjencev je tudi umrlo, ker njih sariileta zelo slabo deluje. Cele dneve so ležali njih ranjenci na bojišču med mrliči; mnogim so se zato unelc rane in so morali umreti brez vsake pomoči. Velikanski plen v Romuniji. Pri Ploesti so zavezniške čete zasedle velikanske petrolejske vrelce. Petroleja je že precej primanjkovalo zlasti v Nemčiji. Tudi žitnih zalog je padlo mnogo v roke zaveznikov. Romuni so uradno Osvojena zamorska vas pri Verdumi. ruskim čeiam v Dobrudži, ker jim lahko pridejo zavezniške čete za hrbet in jih tako odrežejo. Tu so Rusi in Romuni potisnili Holgare nazaj, toda vsled dogodkov pri Hukareštu so morali ustaviti svoje napade in poslati tja četo iz Dobrudže. Uničenje prve romunske divizije. Že zadnjič smo poročali, da so one romunske čete, ki so so borile pri Oršovi, popolnoma odrezane. Crlavno silo teh romunskih čel jo tvorila prva romunska, divizija. Tem četam je stala nasproti avstrijska brigada polkovnika pl. Szivo, ki so ji pridejali še par nemških bataljonov. Štiri ledne so se te romunske četo hrabro branile; nasi so jih podili som in tja. Romunski poveljnik jo nameraval uiti ob Donavi, pa so ga zgrabili naši monitorji in ocl vzhoda avstrijsko-bolgarske etapne čete. Tako je bil prisiljen, da se je udal na odprtem polju ob spodnji Aluti. Ta avstrijska brigada je tako zajela vse on poročali, da so imeli 1. julija letos v zalogi nad poldrugi milijon ton žita, k temu je prišla še vsa letošnja žetev. Mnogo žita so Romuni na begu uničili, vendar so zavezniki zasegli lepe zaloge. Ruska ofenziva v Karpatih je bila po zadnjih neuspehih nekoliko ponehala, zadnje dni se je pa zopet poživila. Rusi so zopet napadli v velikanskih množicah v gozdnih Karpatih, pri I)or-ni Vatri in na vzhodni sedmograškt meji zlasti v dolini reke Trotus. S temi napadi hi Rusi radi dosegli, da bi moralo zavezniško vodstvo vzeti čete iz Romunije in jih poslati tja in bi bila tako Romunom olajšana obramba. Toda ti napadi jim niso nič pripomogli. Prisilili so sicer naše čete, da so se tu-■inlam malo umaknile, toda bojni položaj se s tem ni prav nič izpremenil. ВОЛ V MACEDONIJL Pri Uit olju se nadaljuje srdito bo-renje. Združeni sovražniki vedno iz- nova napadajo vztrajno bolgarsko-nemško hrambo, toda brez kak-ga važnega uspeha. BOJI NA FRANCOSKEM. 5 mesecev trajajoče srdito borenje ob Sommi je nekoliko ponehalo; vrše se le zmerni topovski boji in prasko patrulj. Vidi se, da so sovražniki opešali. Pri Verdünn so Nemci 7. t. m. napadli višino 304 in jo osvojili in odhili nato več francoskih napadov, s katerimi so hoteli zopet pridobiti izgubljeno postojanko. DOGODKI NA MORJU. Francoska bojna ladja »Suffren« potopljena. Kakor poroča francosko mornariško ministrstvo, pogrešajo to bojno ladjo in smatrajo za izgubljeno. »Suffren« je bila zgrajena 1. 1899.; bila je 126 m dolga in 21 široka. Njena posadka je štela 700 mož in 18 častnikov. Ožji svet S. L. S. je imel 5. dec. prvo sejo. Obravnavale so se predvsem razne gospodarske zadeve. Pri tej priliki se je ponovno dognalo, da so vsi činitelji stranke, v prvi vrsti deželni odbor, neumorno na braniku gospodarskih interesov naše dežele in da so iz-vestne gospodarske trdote posledica izrednih razmer, ki jih noben poslanec odpraviti no more. S posredovanjem in nasveti na inerodajnili državnih mestih se skuša doseči kolikor moč omiljen položaj. Cesar v glavnem stanu. Dne 2. decembra se je bil podal cesar Karel v glavni stan. Stanoval je v gradu, kjer biva maršal nadvojvoda Friderik. Tam jc bil pri sv. maši, nato je sprejel odlična odposlanstva in častnike vrhovnega poveljstva. V glavnem stanu sta se sešla z nemškim cesarjem. Princ Hohenlohe — skupni finrnrni minister. Dunajski uradni list sporoča, da je imenoval cesar princa Konrada Hohen-lohe-Schillingfiirst-a za skupnega finančnega ministra. Nov kardinal. Praški nadškof grol Huyn bo v kratkem postal kardinal. En milijon kron. Deželni odbor kranjski ie v seji, dne 9. dec., sklenil, da podpjšo dežela Kranjska en milijon V. vojnega posojila in sicer v Zakladnicah potom deželne banke. Za božična darila vojnim sirotam in vdovam je dovolil deželni odbor prispevek 5000 K. Vojno posojilo. Nekatere občine so podpisale iz občinskih sredstev znatne vsote V. vojnega posojila, n. pr. občina D. M. v Polju 40.000 K (poorei že 46.000 K). — Ljubljanska kreditna banka je podpisala iz svojega 1 milijon 5. vojnega posojila; pri banki je do 5. decem. podpisalo 52 strank blizu 5 milijonov kron V. vojnega posojila. Čas m Mirovni govor. Papež Benedikt XV. je 0 priliki konzistorija (7. dec.) zopet izpre-govoril tehtne besede, v katerih se je spominjal hudih udarcev sedanje vojne, pod katerimi trpe vsi narodi. Rekel je med drugim: »Ko obžalujemo množino zla in iz-nova grajamo krivice, ki se gode na tej zemlji, molimo k Bogu v zaupanju, da nas usliši. Upamo, da bo kmalu napočil srečnejši in mirnejši čas, ko bo zopet obnovljen red in ko se bo zopet spoštovala pravica in pravičnost.« ж Žalostna'smrt. Pretekli teden so pokopali na Boh. Beli ženo Terezijo Pretnar iz Zagorice, mater sedmero otrok. V mrtvašnico jo je pripeljal na vozu njen lastni mož, češ, da se je ponesrečila v gozdu nad vasjo Kupljenik. Smrt je nad vse žalostna zlasti, ker je njen mož, ki se je mudil na dopustu, osumljen umora. Nahaja se sedaj v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Amnestija. V kratkem bo baje cesar Karel izdal obširno amnestijo političnih kaznjencev. (Amnestija = odpust kazni.) Prodaja smotk in svalčic je od 9. decembra dalje po vseh kavarnah in gostilnah zabranjena. P. n. občinstva na znanje. Z ozirom na obstoječe draginjske razmere je sklenilo društvo zdravnikov na Kranjskem, da zviša zdravniške honorarje — po zgledu stanovskih organizacij v drugih kronovinah — za tretjino dosedanjega tarifa. Obenem prosi, da slavno občinstvo račune sproti poravnava. — Društvo zdravnikov na Kranjskem v Ljubljani. Nestrpnost. V Rimu so vprizorili poulični postopači v zvezi s proticerkvenimi rovarji demonstracijo proti papežu Benediktu XV,, ker je poslal papeški blagoslov cesarju Francu Jožefu in ker je sporočil po svojem poslaniku ob smrti cesarjevi avstrijski vladi Svoje sožalje. Ali mislijo ti nestrpni Lahoni, da je Benedikt papež samo za tiste rimske prebivalce, ki se zanj niti ne zmenijo ne, razen takrat, kadar gre za zaničevanje poglavarja vesoljne Cerkve!? Na smrt obsojeni. Dne 6. decembra je bila končana veleizdajska sodna razprava v Sarajevem. Trije so obsojeni na smrt, 19 je oproščenih, ostalim se je prisodil zapor od 1 do 16 let. Vojaške novice. Pohvala, Cesar Karel I. je poslal štajerskemu poljskemu lovskemu bataljonu št. 20 zahvalno pismo zaradi hrabrosti in vdanosti tega polka, v katerem je veliko slovenskih mož in fantov. Oba cesarja sta bila te dni pri našem armadnem poveljstvu, Prebivalstvo ju je oduševljeno pozdravljalo in to tem bolj, ker se je uprav širilo veselo sporočilo, da sta Bukarešt in Ploesti v rokah zavezniških vojakov. Naš cesar Karel je poslal bolgarskemu kralju prijateljsko čestitko za sijajno soudeležbo bolgarskih čet ter je pristavil: »Prepričan sem, da se nam bo v bližnji bodočnosti posrečilo prepričati naše nasprotnike o nezmiselnosti nadaljnjega •prelivanja krvi.« d.1 Maierhofer zopet odlikovan. Žup-nik-infanterist Hani Maierhofer je dobil za svojo hrabrost »srebrno« 2. vrste. Razpršila se je tvornica za strelivo v Rasatannji blizu Petrograda. Ob eksploziji je bilo mrtvih do 1000 ljudi. V tirolskih alpah imamo pošteno zimo. Sneg iictS prav pogosto obiskuje; komaj iz-čistimo strelne jarke in pota, pa nain jih že drugič zamede. Pa za nas je toliko boljše, ker je pred jarki zelo strmo ter sneg hitro zmečemo v dolino. Polentar, on )e bolj revež, ker je v dolini. Če burja pride, ga zamede tako, da se nič ne pozna, kje se nahaja. Saj so Lahi tudi tako mirni, da bi človek mislil, da je vse zamrlo. Šele čez par dni se zopet oživi, ko se izkopljejo snega. Včasih začno še vpiti proti nam, kako jim je dobro in kaj vsega imajo piti in jesti. Pred nekaj dnevi se je slišal glas: »Eviva Austria!« Vi vodo pijete, mi pa vino! Pa je ravno na.obe; mi imamo sedaj, ko so bolj dolge in mrzle noči, vsak dan opolnoči gorak čaj z rumom, ki ga Pepino gotovo nima. Voščim vsem bralcem »Domoljuba«, posebno pa moji rodni vasici Za-puže vesele in srečne božične praznike! Obenem želim tudi mirno in srečno svidenje v novem letu. Z Bogom! Iv. Arhar, četovodja. »Rad bi mu vrnil...« S tirolskih hribov pišejo slov. fai.tje: Naznanjamo, da je bil ranjen Vaš naročnik Jožef Kramžer, doma iz Artič pri Brežicah. Dolgo se je boril po tirolskih hribih vedno zdrav in čvrst junak. Na praznik Vseh svetnikov je prestopil za korak iz strelskega jarka, pa ga je zadelo. Bil je ranjen v glavo oil šrapnela ter sc je nezuvesten zgrudil na tla z besedami: Lahko noč, tovariši! Ilitro smo skočili na pomoč in ga obvezali. Komaj se jc zavedel, je rekel svojemu prijatelju: Prosim te, daj mi puško; vrnil bi po-lentarju rad, preden grem odtod. Težko ranjen leži v bolnišnici. Srčne pozdrave pošiljamo z bojišča vsem bralkam in bralcem »Domoljuba« in želimo veselega svidenja. Bukareit-Ploesti — v teh dveh imenih je obsežen velikanski uspeh, ki so ga pretekli teden dosegle naše zavezniške čete v Romuniji. V rokah naših so važna železniška križišča, zaloge živil, skupina železniških voz; našim je olajšan dovoz; na ! osvojenem ozemlju so veliki petrolejski vrelci. Najvažnejše pa je, da se je obrambna, oziroma bojna črta naših zaveznikov skrajšala od 700 na 100 km. Za sedanje razmere je plen živil in vojnega materijala neprimerne važnosti. Romuni beže v velikanskih masah proti Rusiji; premožnejši so se umaknili na Francosko in Angleško. V Besarabiji je nad pol milijona romunskih pregnancev. Med njimi so se razpasle razno nalezljive bolezni. Sodbe inozemcev o padcu Bukarešta. Švicarski polkovnik Stegeman pravi: Bukarest je padel vsled velikopoteznega, z občudovanja, vredno gibčnostjo in z brezmejno odločnostjo iz.edenega vojnega načrta ... Padec Bukarešta je nepreračun-ljive politične dalekosežnosti. — »Züricher Post« pravi, da so dogodki v Romuniji zelo važni, ker je mogoče, da se bo lažje skle. nil mir. Bilke, ki se sedaj bijejo, so bitke za mir. Presenečenje. Nemški podmorski čolni so ie dni napadli portugalsko pristanišče Funclial na otoku Madeira (zahodno od severne Afrike). Potopili so naslednje ladje: Francosko ladjo »Kanguro«, angleški parnik »Daria«, francosko topničarko »Surpris«. pj torpediranju so podmorski čolni 2 uri streljali na mesto. Streliva manjka Rusom. lUisko vojno vodstvo pritiska na Japonce, da se požurijo z novimi pošiljatvami. Japonec je pa premeten; zahteval ne bo le denarja in zlata, marveč tudi političnih ugodnosti. — Japonski topovi in častniki so se nahajal« tudi v Buka-reštu. Nov strah. Neka nemška gospa Ida Böhmova, doma iz Gröbeja ob Lahi je sestavila čudovito učinkujočo bombo. Ko se namreč razpoči, širi sila omamljive pline, ki uspavajo za 6 do 8 ur okrog 100 voj-kov. Prusko ministrstvo je napravilo poizkuse, ki so se dobro obnesli. Če so poizkuse napravili med vojaki, nam ni znano. Mzne novice. Kronanje cesarja Karla za odrskega kralja se bo izvršilo, kakor sodijo, še pred Božičem. Kot kronsko darilo naroda prejmeta kralj in kraljica vsak 50.000 zlatnikov po 20 K. Slovesna prisega bo pri spomeniku sv. Stefariä. Iz »Dobrodelne pisarne«. Opozar'aitfo vnovič vse one, ki po naši pisarni poizvedujejo za pogrešanimi vojaki, da v vsakem slučaju prinesejo s seboj v pisarno zadnjo dopisnico pogrešanega, ki jo je pisal ali iz ujetništva ali z bojišča, ker je ta pripomoček važen za nadaljno poizvedovanje. — V zadnjem času slišimo ponovno tožbe v zadevi podpor in vzdrževalnin. Poživljamo torej vsakega, kdor bi v tem o/.iru imel kako pritožbo, naj nam to nemudoma naznani. V tem pogledu mora vsepovsod vladati brezpogojna nepristranost. Železniška nesreča pri Herzeghalo-mu, o kateri smo že poročali, bo imela za posledico, da bo šlo v pokoj več odličnih oseb: Odstopiti namerava trgovinski minister Harkanyi, dalje ravnatelj državnih železnic Kotanyi, ravnatelj Ofner i. dr. Postajenačelnika so zaprli. Trdi se, da kriv nesreče strojevodja I. Vida, ki so ga po natančni preiskavi izpustili iz preiskovalnega zapora, , Velikanske poplave so bile zadnje dni na Španskem, zlasti pri Valenciji- Alcir je bil več dni brez luči in brez zveze z ostalim svetom. гшЦј}. brez premoga. Več francoskih in italijanskih mest je brez premoga. Tudi nekaterih zdravil sploh ni vec dobiti, ali pa so tako draga, da jih navadni ljudje ne morejo kupiti, V Atenah je bilo ubitih 1000 Ver»-zelistov, trgovcev in vojakov. Blokaa Grčije se je pričela. Sodi se, da je vlad« nakupičila dovolj živil. Demonstracije v Londona. Na Angleškem (v Londonu) se ponavljajo demonstracije deloma za mir, a kmalu zopet za nadaljevanje vojske. Anglija hoče spraviti vse ententino brodovje pod en klobuk ter začeti velike operacije na morju, ker na suhem nikamor nc pride. Delo revolucionarjev? O strašni raz-strelbi v Arhangelsku, ki smo o njej že pisali, se še poroča, da je najbrže posledica maščevanja. Dan pred eksplozijo so baje gnali z nagajkami delavstvo na delo. Sledeči dan zjutraj je začelo goreti na več krajih; ogenj se je seveda hitro razširil tudi na skladišča streliva. Kmalu nato je sledila velika eksplozija. V zrak je zletel veliki angleški parnik, poln streliva. Uničene so še 4 angleške, 14 ruskih in 2 ameriški ladji. Pristanišče je popolnoma razdejano, pokončanega je pa tudi velik del mesta. Mrtvih je bilo pa nad 12.000 ljudi. — Podobna katastrofa se je pripetila nedavno v neki orožarni blizu Petrograda, kjer je bilo mrtvih 1000 ljudi. Dežela posebnosti je Amerika. V Či-kagi je baje neka gospa Bracketa Bishop, ki sta ji umrla njena lastna otroka. Ker je bogata, hoče za svoie vzeti 15 otrok, a morajo biti raznih plemen.Imeti hoče domačina. Arabčka, Japončka, Zamorčka itd. Vsi bodo odgojeni z največjo skrbjo. — Sin ameriškega milijonarja in najbogatejšega moža na svetu Rokefelerja je pa sklenil, da hoče posinoviti celo sto tisoč francoskih otrok, ki so njih očetje padli v vojski. Za: preskrbo in vzgojo te armade otrok bo plačal na leto 65 milijonov frankov. Tudi -drugi ameriški milijonarji so sklenili posnemati ta zgled, — Kaj pa naši miliionarii? — No, enega imamo, ki je dal 200.000 K deželi na razpolago in to je naš dični katoliški mož Karel Pollak. Dopisi. Iг Tržiča. Umrla jc 27, novembra v najlepši dolii Marija Weber, soproga cerkvenega pevcu Leopolda in hči zastavonoše društva sv. Jožefa. Pokojna je bila članica ženske Marijine družbe in ženskega odseka društva sv. Jožefa, v katerem je kaj pridno delovala pred vojsko. Obe društvi sta jo spremili z zastavama na zadnji poti. Naj počiva prerano umrla v miru! Iz Škocijana pri Mokronogu. Tukajšnja hranilnica in posojilnica bo z novim letom 1917. znižala obrestno mero pri hranilnih vlogah od štiri in pol na 4 odstotke. V slučaju, da bi centrala, pri kateri se nalaga denar, še nižje nastavila obrestno mero, bi morala tudi hranilnica isto storiti. To na znanje vsem tukajšnjim vlagateljem. Vsakemu, ki bi morda s tem ne bil zadovoljen, je na prosto voljo dano, da svoj denar po primernem odpovednem roku dvigne. Opozarjamo pa vse vlagatelje in one, ki denar doma tišče, da je po hranilnicah veliko bolj varen, kakor kje drugje, tudi če bi ni teklo nič obresti. — Cena vinu se v našem kraju suče okrog 2 K liter. Boljša pijača je že večinoma prodana, vendar se äc vedno dobi dovolj dobre kapljice. --Zadnji mesec je dvakrat gorelo v vasi Grmulje. Zažgali so najbrže otroci. Pri zadnjem požaru je bila četa vas v nevarnosti, toda hitremu in previdnemu nastopu grmuljskega gasilnega društva se morajo ljudje zahvaliti, tla se je tako hitro in "sne&no ogenj omejil. Slike in črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojno polje, 2. 12. 1916. Mamice, sestrice, dekleta — pošiljajte dragim vojakom na bojišče tobaka! --V duhu že vidim, kako vstajajo proti meni strogi gospodje ka-tehetje in še strožji gospodje učitelji: Bog nas varuj nikotina! — Gospodje imajo čisto prav, a na bojišču nam je tobak toliko, kak»r vsakdanji kruh, če ne več. Moj »frajtar« pravi vedno: Komis »fašemo« vsak dan, tobaka pa ne! — Vem sam po sebi! Preje nisem bil hud kadilec in še kadar sem hotel doma kaditi, so me mamica ali sestrica ali pa obe skupaj prepodile iz hiše, češ, da jim ne okužim zraka. Zdaj smo se pa poboljšali vsi —- jaz, da sem postal hud kadilec, mama in sestra pa, da mi celo pošiljata tobaka! Naj jima povrne ljubi Bog, čeprav me včasi malo oštevata v pismih, češ da se bom »zakadil«. Ni še tega dolgo, ko sem dobil od doma mal zavojček. Kaj ho notri? Z veliko radovednostjo sem odpiral. — Cigare in cigarete! Hura! In sicer vse mogoče vrste: od rejene kratke do vitke viržinke in nekaj ponižnih šport zraven. Športe niso bile meni usojene, moral sem jih dati »buršu«! gledal jih je tako pregrešno-poželjivo in tako dolgo, da sem mu jih dal. Sicer jih pa fant zasluži; mi tako lepo streže, da sem se že čisto razvadil! Tudi viržinke so imele svojo uso-dHrn, kakšne so te novotarije. No; če je tako, potemi.se pa 1 i/ika lahko takoj vrne,'; je menila Pepca, Ob grobu cesarjevem. Kakor otroci ob grobu očeta, ki jim ga bela vzela jc smrt — plaka za tabo celo cesarstvo slednji tvoj narod tožen, potrt. V duhu hitimo k tvojemu očim velo telo i i s solzami kropeč; srce nam kar ne more verjeli dobrega carja — da nimamo več. Vojna je kruta po celi E'iopi -žal — raznetila grozen požar. Strašno neusmiljena smrt gospodari; ni prizanesla ni tebi, vladar! Vojna div|a še po tvojih leželah, ki je prinesla i tebi ''i boi. Tisoč junakov bon se zdaj zate, da ti obran;jo dedni prestol. Raznih jezikov, misli so ene: »Tudi če kri in živli nje- velja; — dokler nam puAa ч rek ne omahne, tujec ne vz-ime ti kos;;ki sveta.« Danes na i rajem grobu nanovo hrabrih prisega borcev ti krog: Nikdar, dokler kri po žilah nam le«, dedščine tvoje ne damo iz rok. Tudi naš narod slovenski prisega, reke krvi že ?arav dobro in večkrat skušeno sredstvo so ar-senikove kapljice, kaiere dobiš v lekarni. Tudi lmnieopatični arsenik je prav dobro sredstvo. Ta arsenik čisti kri. če ga pred boleznijo ali začetkom bolezni daš, navadno pomaga. Nekaj kapljic se vlije na kruli ali v mleko. Če prešič več ne žre, je najboljše poskusili s kruhom in mu posili noter stlačiti. Če se bolezen ponavlja leto za letom, je v tem gotov dokaz, da je hlev okužen in so se prešiči nalezli onih kali, ki so jim bolezen napravile. Hlev je okužen. Dokler ga ne razkužiš, ne boš imel dobrih prešičev. Govoril sem že z več gospodarji, ki so mi tožili, da ni pri prešinil sreče. Zdrave živali denejo v svinjak. Čez par tednov so kakor seme. Zreti ne marajo, posušili so se, grintavi so postali, mnogo jih pogine; tisti, ki ostanejo, so le slabotni. Svetoval sem jim. naj svinjak pravilno razkužijo. Po dovršenem delu so se živali tako redile, da je bil gospodar V>or>olnormi zadovoljen. Kako naj se izvrši (o razkuženje? .Vselej, kadar ti prešič pogine za rdečico ali kako drugo kužno boleznijo, napravi takole: I.oči zdrave živali od bolnih. Če je žival dalj časa bolna, jo je najbolje zaklali. čim dalj jo imaš, večjo škodo boš imel. Najboljše bi storil, če pri hujši bolezni vse živali kmalu stran spraviš. Potem omij s prav vročini lugom prav vse po svinjaku. Tlak, korita, in stene toliko visoko, kakor prešič najvišje more doseči. Umij ravno tako vso posodo, čevlje in obleko poslov, kateri so prešičem stregli. Gnoj je treba potrositi z živim apnom in dobro pod-orati. Kar se je pomilo, se mora vse dobro pobeliti, ker apneni belož navadno zamori kali kužnih bolezni. Vse to se mora z največjo natančnostjo izvršiti. NA POVRATK1 je delavce boljša hrana. Gospodinja jim mora dali, ker jih drugače ne dobi. Tako obnašanje je pa še bolj žalostno. Zdaj mora vsak delati kolikor more, in služiti, če more služiti. Žito v Romuniji. V Romuniji je bilo po uradnih podatkih 1. julija letos še starega žita: 160.000 vagonov, in sicer 44.000 vagonov pšenice, 78.000 vagonov turščice in 32.000 vagonov ječ« mena. — Letošnji srednji pridelek znaša: 180.000 vagonov pšenice, 160.000 vagonov turščice, 5000 vagonov rži, 30.000 ovsa, 69.000 ječmena, skupno 410.000 vagonov. Lahko računamo, da se bo za nas in naše zaveznike dobilo v Romuniji čez 200.000 vagonov žita. Gotovo je tudi, da bo zdaj za glavna me- OD PREDORA. Anglež Francozu: »Ali j Čez nekaj tednov, živinozdravniki pravijo 10 dni, se lahko denejo drugi prešiči v svinjake. . Če hočeš, da bodo prešiči utrjeni # zoper rdečico, jih imej veliko zunaj na* prostem. Skušnja, uči, da takih prešičev še cepiti ni treba. Posli. Dekle po deželi letos zahtevajo visoko plačo. Ker je vse tako drago! je višja plača poslom opravičena. Toda mora biti tudi meja. Marsikatera gospodinja zdaj ne mara dekle, ker se ji zdi, da ne bo izhajala. Zdaj bo pa gospodarstvo trpelo; manj bo živali, polje bo slabše obdelano, hrane bo manj, torej veliko večja škoda, kakor bi dekla vzela. Je pa tudi veliko krepkih deklet, ki nočejo služiti. Domači dobijo podporo, čez leto gredo delat, kjer se veliko več zasluži in je vselej za tu- i to vse, kar si zaserieü?« sta in vojaštvo precej romunskega ž in ta. Na kmetih se nam zdaj za naša ostanke ne bo toliko bati. Petroleja da Romunska na leto dts .200.000 vagonov. Najboljše vrelce imajo že naši v oblasti. Za nas bi gališki petrolej zadostoval. Zdaj smo morali §«» Nemčijo zalagati. Tudi v tem bo zdaj boljše. Oddaja mudi, Štajersko names kg svinjske masti ali surovega špeha, od svinje, težke od 60 do 100 kg, 2 kg, od svinje, težke od 100 do 150 kg, 4 kg, in od svinje, težke več kakor 150 kg, se bo moralo oddati 7 kg. Na Dunaju. »Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj« — ta pregovor velja v polnem obsegu za sedanji vojni čas, kajti na Dunajski trg že več tednov niso pripeljali skoraj nič svinj in tudi nič jajc. Da jc za vsa živila tem večja zadrega, čim večje je mesto, tega ni treba omenjati. Tako bi se vsakemu prileglo. V Bazovici pri Trstu je posestniku M. Kocijanu 3 in pol leta stara krava skotila naenkrat tri telice, ki so vse ostale pri življenju. Preskrba prebivalstva s prešiči, oziroma z mastjo. Glasom sklepa «Deželno komisije za ureditev prometa z živino na Kranjskem« pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani z dne 22. novembra t. 1. se je določila za občine, v katerih večje število občanov nima lastnih prešičev ter so navezani na nakup masi i, primerna množina ali kontingent prešičev. Tem kontingen tirali i m občinam, s katerimi je sklonilo »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani« kot izvršilni organ omenjene »Deželne komisije« posebne dobavne pogodbe, bo dobavljala »Deželno mesto« določeni kontingent prešičev vsak mesec, dokler bo trajala sezija za prešiče. Dobave na ta kontingent se že vrše. Kontingcntira-ne občine so se pogodbeno zavezale preskrbovati masti potrebne občane z mašijo, bodisi da koljejo občine prešiče v lastni režiji, bodisi da jih prepu-ste zanesljivim mesarjem za zakol, pri čemer so občine po pogodbi odgovorne za pravilno razdelitev masti in mesa, bodisi da posameznikom odkažejo žive prešiče. Kontingentiranih občin je 130 na Kranjskem. Prebivalci kontingentiranih občin — take občine so itak samo razglasile, da imajo kontingent — na j se obračajo glede prešičev in masti edino le na svoja županstva, kajti »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« prebivalcem kontingentiranih občin vobče ne sme dovoljevati nakupa prešičev za zakol. Лко bi določeni kontingent nikakor ne zadostoval, se bo po možnosti zvišal na pravočasno zahtevo občine. Prešiči iz kontingenta pa se morajo porabiti izključno za civilno prebivalstvo, ne pa za vojaštvo ter je občina naravnost odgovorna za to, da ne bo civilno prebivalstvo prikrajšano. Vojaštvo dobiva prešiče posebej. P r e b i v a 1 c e m neko n-tingentiranih občin, ki v resnici rabijo prešiča za preskrbo z mastjo ter nimajo lastnih prešičev, pa dovoljuje »Kranj. dež. mesto za dob. ki. živ.« v Ljubljani na utemeljeno, po domačem županstvu potrjeno prošnjo nakup prešičev po svojih zaupnikih. Ljubljana je kontingentirana ob-čina ter dobavlja za Ljubljanö »Kranj, dež. mesto za dob. ki. živ.« prešiče ljubljanskim mesarjem v okviru dolo-ft2 čenega kontingenta; večje število prešičev pa bo dobavilo tudi mestni apro-vizaciji. Ljubljančanje se imajo preskrbeti z mastjo in svinjskim mesom pri mesarjih. Dovoljenj posameznim Ljubljančanom za nakup prešičev za zakol v splošnem tedaj »Kranj. dež. mesto za dob. ki. živ.« ne more dovoljevati. »Kranjsko dež. mesto« ima od 3, 10. 1916 nakupni monopol za prešiče za zakol na Kranjskem ter je vsak nakup prešičev za zakol po 3. 10. 1916 brez dovoljenja »Deželnega mesta« po min. nar. z 8. 5. 1915, št. 115 drž. zak. strogo kaznjiv. — Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani. Preskrbovalnico za mleko bodo ustanovile v Ljubljani vsled ukaza deželne vlade. Ta zavod bo imel predvsem dolžnost, da porazdeli dobavo mleka med posamezne mestne dele; paziti bo tudi moral, da se ne spravlja v promet ponarejeno in pokvarjeno mleko. Nagrado je obljubila francoska vlada onim kmetovalcem, ki obdelajo lani neposejan svet, in sicer je določenih za vsak posejan ha njiv 20 frankov; za vsak met. stol doma pridelane pšenice bo dobil francoski kmet še po 3 franke nagrade. 2739 (2) Kupčija s plemensko živino in pljmenskimi prešiči. Pri Kranjskem deželnem mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani se je ustanovil poseben oddelek za dobavo plemene goveje živine in plemenih prešičev. Kupci plemene živine in prešičev se opozarjajo, da se v slučaju, ako želijo kupiti plemene živine ali plemenih prešičev, obračajo na spodaj navedeni naslov. Naročila sc lahko izvršijo po možnosti potom zaupnikov »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine«, kjer kupec stanuje. Ako dobava ni v kraju kupca mogoča, se dobavi plemena živina in plemeni prešiči iz krajev, kjer jo je v zadostnem številu na razpolago. Plemenske živine in plemenskih prešičev je priglašenih iz vseh krajev v zadostnem številu, tako da se bodo naročila lahko takoj in točno izvrševala. Dobavimo lahko že takoj: Plemenske krave (breje, mlekarice in s teleti), telice (mlajše in breje), bike (mlajše in za spuščanje sposobne), plemenske prasce, prešiče za pitanje (20—50 kg težke), plemenske svinje (mladice in breje) in plemenske mrjascc od 30—60 kg. Mrjasci se bodo prodajali po znižanih cenah za rejce, ki jih delj časa držijo za pleme. — Vsa naročila z natančnim naslovom (to je ime, priimek, kraj, pošta in železniška postaja) je pošiljati »Kranjskemu deželnemu mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani«, Turjaški trg št. 1. Zima je tu in z njo tudi čai katarov, katerim so izpostavljeni posebno oni, ki bolehajo na kroničnih boleznih dihalnih organov. Za one, ki jim ni mogoče zameniti mrzle ostre klime naših krajev s toplejšim podnebjem juga, je »Sirolin-Roche« prava sreča. Daljša poraba tega izbor-nega, prijetno okusnega sirupa, učinkuje pri takih katarih izredno dobrodejno, zmanjša kašelj, boljša splošni počutek in zboljša tek. Za naše gospodinje. Zdrobova torta. Vzame se lahko pšeničen ali koruzen zdrob. Speni 18 dek sladkorja in 3 do 5 rumenjakov: vmešaj sedem zribanih grenkih mandljev, lupinico in sok ene limone dve žlici mleka, 10 dek finega pšeničnega zdroba, pol kvasnega praška in sneg beljakov. Namaži modlo in potrosi z moko; nato stresi testo vanjo in pecj pri toploti, ki počasi narašča. Pečenino zvrni na sito; ko se je shladila, jo na. maži z mezgo in prevleči z limonino strdino, ki se takole naredi: U üek presejanega sladkorja in sok limono polij z žlico kropa in mešaj četrt ure-zlij hitro na torto in vgladi z nožem' namočenim v mrzli vodi. — Koruzni zdrob je treba malo opariti z vrelim mlekom; zadostuje 9 dek na toliko jajc Govedina s korenjem in fižolom! Yj kg govedine pristavi na liter kropa' opeči čebulinih rezin in deni noter par koščkov suhih gob ter kos repe; po-kri j in kuhaj na tihem ognju in pobi-raj pene. Posebej pristavi y2 kile na koščke zrezanega korenja; v drugem loncu kuhaj Vi litra namočenega fižola. K fižolu in korenju deni toliko vode, da jo posrka, ko je kuhano, pod meti korenje, zmešaj s fižolom in zalij z mesno juho, kadar je meso že kuhano. Meso zreži vmes. Jed ne sme biti pre-gosta. Zraven nje daš lahko polento ali cmoke, ki se zamesijo brez jajc iz moko in krompirja. Jezik z makaronami. .Te lahko vo-lovji ali prešičji ali kakršenkoli; okajen ali presen. Pristavi z mrzlo vodo. Ko je kuhan, ga omaji, in deni nazaj, da so kuha še par minut; potem ga raz-reži in deni v kozo, zalij z razredčeno paradiževo mezsro (par žlic) in stresi nanj kuhane makarone. Ko so se prepojili makaroni z močo, jih potrosi s sirom. Od okajenega jezika je treba prvo vodo odliti. Jezikova juha je pora lina, lahko zakuhaš v nji kako jubino konservo ali zal i ješ z njo drugi dan krompir ali kaj drugega. Kdor je občutljiv v spodnjem delu to'csa ia trpi na zaprtju, ne sme uživati nikdar krepko učinkujočih. čreva dražečih odvajalnih sredstev, marveč le Fellerjcve milo učinkujoče, neškodljive Rhabarbara kroglice z zn. »Elsa - kroglice Pro-vzroča lahko odvajanje brez draženja črev in so najprijetnejše odvajalno sredstvo. 6 škatel pošlie franko za 4 K 40 vin. edino pristne lekarnar E. V, Feiler, Stubica, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko). Fcller-jev bol lajšajoči fluid z zn. »EIsa-fluid«. Prcdvojae cene. 12 steklenic franko 6 K, se lahko naroči obenem, ako hoče kdo imeti doma zanesljivo sredstvo, ki nikdar ne odreče, ki je vsak hvali, kdor je je poskusil. (b) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po Hll2°lo brez kakega odbitka. Glej Inserat! Krščanski Detoljub. Zadnji dve Številki (5 in 6) letošnjega letnika sta izšli in se že razposlali na vse župne urade in druge zaupnike. Vsi deležniki »Patronata« naj jih tamkaj zahtevajo. Kaj je »Patro-jiat« storil preteklo leto za osirotelo in zapuščeno mladino, pove članek: »Naše rešilno delo v tretjem vojnem letu.« Družina naših varovancev šteje že nad 100 otrok, med njimi vojaško sirote, begunčke, zapuščene otroke itd. In to število raste od dne do dne. Zato vsled mnogih zbirk, ki se prirerajo za vojaške božičnice, božičnice vdov in sirot, za Rdeči križ in druge slične potrebne naprave, naše domače podjetje za rešitev mladine nesme propasti. Najprimernejši čas za nabiranje prispevkov so lepi božični prazniki. Ganljivo nas na to opozarja članek »Srce in denar« kjer pravi pisatelj: »Kakor je nekdaj božje Dete iskalo po betlehemskih ulicah dobrih src, ki bi mu dala streho pa je pri denarnih gospodarjih dobilo vedno isti odgovor: »Že vso zasedeno od premožnejših«, tako se mu godi med narni dandanes še marsikje. Jezus prosi tudi v teh naših težkih dneh za svoje »najmanjše« bratce, išče zanje dobrih src, darežljivih rok, prosi stanovanja, obleke. Ali jih bo našel med nami? Zato naj bodo lepi božični prazniki posvečeni delu za »Patronat« in pobiranju doneskov. Gotovo nebeškega Deteta ne moremo lepše počastiti v sedanjih hudih časih, kakor da se spomnimo njegovih najmanjših bratcev. , . . Tedenska pratika. Petek, 15. dec.: Sv. Kristina, dev. — Sv. Jernej, škof. — Častivredna Ana Marija Taigi. — Sv. Maksimin, opat. (t 520.) Sobota, 16. dec.: Sv. Adelajda, cesarica (t 999). — Sv. Evzebij, škof, muč. Nedelja tretja adventna, 17. dec.: Evangelij: Janez Krst. pričuje o Jezusu. — Praznuje se god sv. Kornelija, sv. Berte in sv. Lazarja škofa. Ponedeljek, 18. dec.: Sv. Odo, opat. — Sv. Gracijan, škof. Tore'k, 19. dec.: Sv. Nemezij, muč. (f 250.) — Sv. Makrina, devica, (t 379.) 5 reda k v a t r n a, 20. dec.: Sv. Leo- nard (Porto Maurizio). Četrtek, 21. dec.: Sv. Tomaž, a post. Solnce vzhaja ob 7 u. 56 m., zahaja ob 4 u. 1 m. Luna zadnji krajec 17. dec. ob 7 u. 6 m. zvečer. Sv. Leonard, Porto Mavriški. (t 1751.) Sv. Leonard (Lenart) jo dolnl pridevek Mavriški od mesta, kjer je bil i. 1676. rojen. Vzgojen je bil pa v Rimu pri svojem stricu, ki je zanj po očetov- sko skrbel. Bil je sprejet v oratorij (zavetišče) in še v pozni starosti se je rad pohvalil, kako velikega in važnega pomena je bilo zanj, da se jo vzgojeval v zavodu sv. Filipa Nerija. Ko se je še šolal, ga jo poklical Bog v redovnijki stan. Po dobrem premisleku se je odločil /.a frančiškanski red. Toda lotila se ga je bolehavost, tako da je pet let neprestano pešal; okreval je vsled pri-prišnje do Marije, ki so ji je priporočal. Iz hvaležnosti za to milost je napravil obljubo, da se hoče odslej posvetiti edinole delu za izpreobrnjenje grešnikov. Prvo, kar je storil, ko je po bolezni zapustil redovno celico, je bil krasno sestavljen križev pot, molitve, ki jih še danes najraje uporabljamo ob premišljevanju sv. križevega pota. Nato je prehodil kot spokornostni pridigar vso Italijo. »Ali pokoro ali pekel!« je imel navado klicati. Imel je 316 mi-sijonov; na 216. krajih je vpeljal večno češčenje najsvet. Zakramenta. Živel je le od miloščine in peš je hodil od mesta do mesta. Na prižnici se je včasih tako upehal, da se je onesvestil. »Na zemlji ne iščem miru, ampak v nebesih,« je imel navado reči. Ko je oslabel in so mu svetovali, naj opusti sv. mašo, je odgovoril: »Ena sv. maša jo več vredna, kakor vsi zakladi sveta.« Umrl je v 75. letu. Papež Pij IX. ga je 1. 1867, 29. junija prištel med svetnike. To in ono. Pozdravi. Srčne pozdravr pošiljamo slovenski fanlje pri cesarskih strelcih ГJ9. gorske stotnije) vsem slovenskim dekletom in ženam ter vsem bralcem .-Domoljuba«: Šenica Josip, Straža; Alojzij Kurinčič s Primorskega; Karel Ličen iz Rihem-berka; korporal Krageij M. iz Tolmina; Ivan Luke-žič iz Rcnč; Janez Pogačnik; Jamnik G. iz Vipave; Blagajna Andrej iz Šmarij. — Srčne pozdrave pošiljajo slovenski pionirji iz sneženih Karpatov. — Voščimo in želimo blagoslovljene božične praznike in srečnejše novo leto, leto blaženega miru in prerojenja v Kristusu. Prosimo božje Dete, da nam da, kar tako srčno hrepenimo; da bi se skoro mogli vrniti v kroge predragih domačih. Spominjajte sc junakov, ki so dali najdražje za blagor domovine. In tudi nas ne pozabite v molitvah. Na svidenje! Mihael Zalokar, Mengeš; Franc Rešek, Sv. Duh pri Škofji Loki; Anton Eržen, Naklo, Gor.; Janez Petere, Dobrova pri Hraščah; Anton Kočnik, Konjice; Andrej Zorn, Prvačina. — Vesele božične praznike želim vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, posebno vsem dobrunskm fantom in dekletom ter vsem tovarišem sobojevnikom na bojišču: Anton Cankar iz Dobrunj pri Ljubljani, top-ničar pri trdnjavskem topništvu. — Uljudno Vas prosimo, da nam še zannprej pošiljate Vaš list »Domoljub«, ker nas zelo zanimlje. Slovenski fantje in možje pošiljamo Vam in vsem čitateljem »Domoljuba«, slovenskim fantom, dekletom in našim zvestim ženam iskrene pozdrave iz primorskega snežnatega gorovja. Bog daj, da bi kmalu včakali veselo svidenje. S pozdravom: Matija Žagar, Janez Slemenik, Jožef Knolc, Anton Lozar, Jožef Galijope, Valentin Onič, Franc Dernulc, Matija Golob, Alojzij Sirotka, Franc Korče, Janez N^san, Jožel Puil. — Slovenski fantje in možje 4. trd. p., 8. stotnije, ki varujemo našo sinjo Adrijo proti pohlepnim sovražnikom že nad 28 mesecev, pošiljamo najlepše pozdrave ter želimo srečne božične praznike in obenem veselo novo leto vsem slovenskim dekletom in ženam ter vsem čitateljem in čitateljicam »Domoljuba«; desetniki Ivan Ovscc iz Hoče vasi; Ivan Zohar, Sv. Pave! pri Preboldu; Marko Šetinc, Brežice; poddesetniki Anton Čeho-vin, Potoče; Rudolf Bresan, Gorica; Alojzii Ščuka, Kobilja glava; Josip Plesničar, Trnovo pri Gorlcfj topničar^i: Ivan Vilhar, Vel. otok, Postojna; Josip Lokar, Rupa pri Kranju; Fr. Zvonar. Buče. Josip Novak, Rogatec-Šoštanj; Ign. Sok, Kobarid; MatevŠ Sitar, Gorenjsko; Alojzij Kos, Rupa; Slavko Gabr-šek, Kamnik; Ivan Vreček, Srednja vas; Jrti kakoi tudi | osatnezne osebe /u dol ino nižicavstrnsko zavarovalnico ou katere min tudi deželni odbor kraniski podružnico Varnostni zaklad In udnine, ki so znašalo i. I1M2 K 36.47 bo t oskoeile koncem 1. 1013 na K У35.147'17, 'Jedili, eimveejo /animnnic za ta edini slovenski zavod, temboii bo rasle! zaklad. Ponudbe in pojasnila faje ravnateljstvo, glavno p cverjenlltvo v Celju in na frocebu, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki. I eno prin orne bitra cenitev in takoišnje izpku ilo. cfcsr Priporočamo тџ иед шшазввашшшаваавпшшв& kotinsko kavino primes v korist o 6mejnim Slovencem! "Roche" Prsne boieznii oslovski kašelj, naduha, iido naj jemlje Sirolin ? influenci. t. Vsek.Ui trpi na trajnem ka.šlju. lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdravili, 2- Osebe s kroničnim Ua'arom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave 3. Vadušljivi .katerim Sirolin ma'nc oiehča naduho 4. Skrofuzm otroci,pn katerih učinkujeSlroTin г ugodnim vspehom na splošni počutek. Se dobi v vseh lekarnah rt.v- Sfev. 50 Domoljub 1916. Stran G5f) Nlkakega zobobola vefi, nobenih noöi brez spanja. „Fides" lajfta bol pri votlih zobeh kakor tudi ?ri najtrdovrat. revmat. zobnih bole-inah, i.jer ho odrekla vsa sredstva. 1'ri neuspehu denar naza•! Cena K 160 3 tube K 4-—, 6 tub K 6-Ö0. - Nikake zobne prhline veß. Snežno bele zobe dosežote z ELTA zobnim fluidoin. Takojšnji učinek. Cona K2, Bstekl.K ß. KEMENY, Kaschau 1. pošt. pr. 12-Z. 18 Odrsko. Mladenič 35 let, izurjen v vseh kmečkih delili, stanujoč v Ustju pri Ajdovščini Mp* išče službe. TWt — Naslov pove uprava pod 2917. PREKLIC. Jaz Antonija Kodra iz Rov fit. 14 prekličem vse razžaljive besede, katere sem govorila zoper Katarino Kočar iz Hov št. 18. Antonija Kodra. 0НГ lOO litrov domače pi|a£e obvoz.. Hlastno in žeji trasečo si lah lio vsak sam napravi z majli. stroälci. V zalogi so: ananas, jabolčnlk.grenadinec.malinovoo. muškatm hrušovoc. poprovi motovec, po-marančevec, prvenčevcc, višnieveo. Neuspeli izlil Ta tlom. pijača bo Inliko pije poleti lajna, j czimi tudi vroča mesto ruma n11 leganja. Sestavino« nat. navod. stuneio It) K lranko po povzetju. Za ekonomije, tvomico, večja gospod., dolavnico itd., noprocen/ vrodn., kor to delavca sveži in no upijani in njegova delazm nič no trpi. Jan. Grollcb. Engol-Drogorio, Brno 641, Moravsko. Edino dobri in solidni strop so sanic „Gritzner" in „üfrana" Prednosti • krogljičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu frnnc. mostu, 3. hiša za vodo. lOUtna цагапсца. TBffi Kašelj — bolezni na pljučih!!! ГррЈПШ" izborno> okusno, od pre-„UOllUuDlI , mnogihzdrnvnikovinbol-nikov celega sveta hvaljeno po prof. dr. Coole izdelano redilno sredstvo za pljuča, zdravi temeljito in naglo kašelj, težkoče pri dihanju, hripavost, zaslezenje, razkužuie pljučne tančice, povapni event. tuberkulozne bacile, s čimur se odstranja katar v pljučih, razjedajoče znake jetike (mrzlico, nočno potenje, oslabelost, krčeviti kašelj itd.) odstranja težke boli, ki se pojavijo pri pljučnih boleznih kot posledica boljšanja. — Certosan pospeši poleg tega izredno zvišanje teže in oja-čenje živcev, je torej primerno kot sredstvo za odebelitev. Cona veliko izvirno steklenicc OK. Dobi sov lekarnah. Ako so no dobi namostu, naj se naroči pri glavni zalogi: Lekarna Joe. v. Tit-rök, Budapest VI., Klröly-utca 12 D. Naročajte sobotnega,Slovenca' Razširja te „DOMOLJUBA"! Hratt ШаиМеаШШ, u.a. tiež.živil.inrerine.nezft.Iniamsi.ггуггоу;iricr- sprejema zavarovania na doživele in smr otroških dot, rentna in liudska. nezgodna tu lainstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premiip. Udeležba na dividemlnh pri živi enski znvnruv žb po prvem leln. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,4(!08!!8 — Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732 ( 22'1(j V letu 1914 so ie izplačalo zavarovancem na dividendall eistesra dobička . . . . E 432.232-6( Kdor namerava skleniti JlvIJeniko 2averovnn|e veljavno hkrati za volno zavarovanle, naj se v laslno kerlst obrne (In tjori Imenovane podružnici, Prospekt zastonj In poštnine prosto. ■ - Sposobni zasopnik se sprej-IВ-Д I mejo po najugodnejšim pogoji. I i Marije Terezije cesta 12. Bližajo se vdiki dnevi sreče S V časa do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitk sledečih zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . ЗОО.ООО in SOO.OOO kron Turških srečk......2©C.©©©, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1.1880 ..... 90.000 in So.ooo kron 3% zemljiških srečk iz 1.1889 .....бо.о©® in Iog.ooo kron 17 žrebanj vsako JeSo! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. —— Mesečni obrok samo K 7-— oziroma It 3-75. —————— 7 90 Te srečke Imajo trajno denarno vrednost ln je Izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju nei: žrebanja lzkljußonal — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in Igralni načrt, hitite z raročUoml ' Sreckovno zastopstvo 12, Liubijana. obro JKP" ur© 99 vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo шж;*М iimetiiosfil Razpošilja seÄ°aÄJU zamenjam! Velika izbira ur, vcrižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krmm ceniku, katerega zahtevajte za-stoii) in poštnine prosto. žfaf» uro mtmll Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. remc; Bog pa nobenemu več ne naVži i.ego kolikor more nesli. * • * Marsikdaj (i je žal, ako ti je ušla kaka nepremišljena beseda; a marsikatera ti tudi razjeda srce, ker jo nisi izpregovoril. 8 vinarjev (i:a 1 dopis. i Vas Miiii.' irlitMii cenil., ki m» dopoš-J>e na /nl.tevo bi'ozpl.naft. Prva tovarna ur Jan Konrad ■■■■ c. io kr. (m. zal, БгГ*1В54 (CrHo.) Nikel ali iekl. ure im sidro K i. -. 7--. s1- Vojno-spomin. l ikJ.i. uli idil "i" h 11 -. I-';: arinaitiu- rndij. uro v/. niklja r ћ tekla K Ii'. V.isiv. srebrno .Hosko| i ion,our. uro s «idr. ... 18-., Lil - I): iN.. slolisko ПГО V \ .';ilil l/.tl'l'i I O 1117.1.lil cenah. letno j.isnK-nu iiim-HllO. - Pošil |H I" ppVZOtjtl ^иш tiovor. nI i .'•■namuzni. \ am i plllčlini ______?ako \ a- šii. kurji]« očes. brada-] vlo in trde lso::o tekom dni f. korenino brez boleein m. .'dpriivt K1A - }.AL£AM, ena ion. ku ■/. uiinstve* j nun , i sn... ni K l'£0, 3 I ončhl K 4* -, ö lom - kov K C SO. i Kenieny Kaocliau j i^HEfin)!., postni predal ; i m uersko. i 100 COOzolivalmc. Ustanovljeno leta 1803. llr.anovtjeno leta Ibbs. • ■ Hentni Znnnnjim 'Ji 13 (0. jii plačani najboljše cene zu orel.ove, češneve, hiuševe, ша * ЦИР javorove. galnove ® « ** iu bukove plohe, kakor t tuli kostanjev les 1'oniKlbc i aj so pošiljajo na HÜGO KEALJ, Ljub jann, Wolfova ul.ca Si. G. reg.strovana zadruga z ome,en.in jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po .,.„„1. „Hčnie Iz svoiena. Wj 3 01 Ijanje denarja na razpolago brez. Vi a g a te I jem so Ä" ]q P'^no položnice postne 1нап11шсе, Od 1. januarja 1917 po 4У20/о Zadruga dovolfuie posojila v odsekih na 7 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proli poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu, Prospekti na razpolago. Društvfno lastno premoženje znaša loncem 1.1815 K: 519.848-40. Deležnikov je liilo kon-rcr J. f)'5 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje-o jamstvene glavnice za 6,089.850 K. Nacelstvo Prodeodnik: Andrej lialan, i relat 111 ttolni kanonik v Ljubljani. 1 pod predsednik: 11. pod p red sodniki i.I l.iuMiani dr. Merbar Alojzij, jm.ii protesoi v l.jubliani. er. Jakob B-oliorU, o ivei. nišl.i ki.nilidi.i v l.iubliani dr. I ran i apež, .. i.u.ik v l lutiinni Ivan t-uinlh. stolni kiinonik v i i himni Anton Etienlk, e ki ц protesoi i t. i ti 1.1 m ti i, flr. Viljem Scliwolizer, оччппк i l.jubliiiiii. dr Aleš USoiiifnlk, | i*ul. bogoslovia v Ljubljani Fran Verblo, c. kr iiinin i rot. t l.iubljaui, Ignacij Zaplotnlk, i.atei . t t l.i!i'-i.a:,i. Nacizorstvo: Predsednik- ünlon Iiržle, o. ki. profesor ti. kauonili v t iul.liani — ( lani: Anton Čudež, kiilel.el v l.iii. h I umi i K. Ciuter. c ki lin i ne otletial v lliibliiiiu Ivan IHIaliar, profesor v liubliani Avguutln Zac. c iir. nie revi.'enl in i osostuik v . iil.lii.in t ^ Ako še niste, pošljite naročnino! Deteljno seme, suhe gobe, kumno, janež, repno, koienjevo, razna travna in druga domača semena, kakor tudi prazno vreče kupuje ^ever & L/rbanič, Ljubljana, Wolfova ulica I L'. шг m •J no posojilo po oSsjauä^iitti psissiia, Шт ia siame штлшЈлШ K S00.~: letu® amorfizaciJsMo iržasusio posojiSo 92 kros?. L 5 Vio dne 1. Junija Ш2 pooračlsiui držiusio zaklatini listi kresi. rireäoosi2il paplrp asslr. uajaeia pesajlia ss spre^z^a a žir^^a^i sliraaiaa in upraao. Ш w izdaja konzorcij „Uouioljuba". OdKovorm urednik Jožei Gostiucar, državni Ј.о^апеГ Tiskala Katoliška tiskarna.