Štev. 116
TRST, sredo 27. aprila I9IO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
M ah Mdeljah hi praniklh rt 5., ik ptMtfeljklh ab t. zjutraj. PMamltne Itev. se prodajajo po 9 nvč. <6 stot.) ▼ mnogih tobak&rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, &t. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Ičini, Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a ada Ij na vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In vtoZljivo * Trstu. =====
G>INQST
Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
T mliumti jš wčl
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. luMili« m a«<*ljik« lztanj« „EDI3IOSTX" atane: aa Ml« lat« Kron 5'SO, aa pol laka Kron 3-SO.
Vsi dopisi naj se podirajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma aa aa sprejemajo ia rokopisi oo as vrafiaja Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Naradal doa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom t Trato, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18.	—
PoIiao-hranllaKnl ratun SL 841652. TELEFON IL 11-57.
BRZOJflUNE UESTI.
Proračunski odsek državnega zbora.
DUNAJ 26. Proračunski odsek poslanske zbornice je pričel specijelno debato proračuna za 1. 1910. in je vsprejel poglavje: „Najviši dvor, kabinetna pisarna". Odsek je začel potem razpravljati poglavje: „Državni zbor", ki je je tudi vsprejel.
Finančni odsek državnega zbora.
DUNAJ 26. Za danes določena seja finančnega odseka poslanske zbornice, sklicana, da razpravlja o finančni reformi, se ni mogla vršiti radi nesklepčnosti.
Volilna reforma na Hrvatskem.
ZAGREB 26. Ban dr. Tomašič je v minoli noči odpotoval na Semering, odkoder pojde v Budimpešto. — Ban se hoče tamkaj posvetovati radi nekaterih tekočih vprašanj, med temi tudi glede volilne reforme.
+ Bjornson.
KRISTJANIJA 27. Nord. brz. biro poroča iz Pariza, da je veliki norveški pesnik in pisatelj sinoči umrl.
Nova Škofa za Djakovo in Senj.
ZAGREB 26. Uradni list je priobčil imenovanje dr. Krapca, generalnega vikarja zagrebške škofije, škofom djakovskim, posvečenega škofa in kapitularnega vikarja senjskega Roka Vučića pa škofom združenih škofij senjske in modruške.
Italijanska kraljevska dvojica na Cetinju in v Carigradu.
BELICRAD 26. List „Politika- je zvedel, da se italijanska kraljevska dvojica vdeleži slavnosti na Cetinju povodom petdesetletnice vladanja kneza Nikole. Potem se kralj in kraljica podasta v Carigrad.
Snežni viharji v Združenih državah.
LONDON 26. Iz New-Jorka poročajo: Silili snežni viharji so napravili veliko škodo na plantažah bombaža v državah Alabami, Georgiji in Floridi. V Terranovi je bilo mraza 85 stopinj po Fahrenheitu. Z juga javljajo o velikem mrazu. Provzročeno škodo cenijo na 40 milijonov dolarjev.
Rusija.
PETROGRAD 26. (Petr. brz. ag.) — Državni svet se je odgodi! do 11. maja.
Berolin 26. „Nordd. Allg. Zeitung" poroča, da je državni kancelar Bethmann Hollweg obolel na influenci in je moral včeraj ostati v postelji.
London 26. Kakor poroča Morning Post iz Šangaja, je Nimrodsund določen za glavno vojno luko Kitajske.
Ustaja v Albaniji.
Mladoturki so morali prestati že mnogo skušenj od kar so izsilili sultanu Abdul Ha-midu ustavo. Gotovo je, da so se razmere v Turčiji pod mladoturškim režimom v mnogem obrnile na bolje, a istotako je umljivo, da se ono, kar se je zbog nevednosti in podedovanih predsodkov grešilo tekom stoletij, ne da odpraviti s par zakonskimi načrti ali sultanovimi fermani. Naj se sodi o mladoturkih kakor se hoče, to eno je gotovo, da imajo najboljše voljo, napraviti iz stoje domovine urejeno državo, ki bo za-mogla stopiti v tekmo z drugimi modernimi državami, da hočejo napraviti iz svoje domovine državo, ki bo deležna vseh dobrot modernega napredka in civilizacije. A tu ■amo vsi, s kakimi sredstvi je delovala in še
PODLISTEK.
jurkica Agićeva.
Povest.
[rratski spisal K«. Šandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel.
VIII.
Ko je Jurkica na vilanjski postaji izstopila iz kupeja ter se znašla z vso svojo mnogoštevilno prtljago na peronu, ni znala, kako bi si pomogla, kam naj spravi te ropotije? Bilo jej je tako težko okolu srca, kakor ne jedenkrat osobito tekom včerajšnje vožnje. — Čutila se je popolnoma zapuščeno, skoraj nesrečno. Velika gnječa ljudstva, ki je silila k vlaku, odhajajočemu na Mohač, tisto prerivanje, tekanje, brezobzirno pehanje, a zatem še drzni pogledi možkih: vse to jo je zmešalo tako, da je bila kakor izgubljena. Spoznala se je kakor nespretno in nepraktično, in v občutku teh svojih težav, toliko da je niso solze oblile. Hipno se jej je
deluje reakcija ▼ drugih državah ; treba nam je v tem oziru pogledati samo v Rusijo.
A kaj je potem Še-le v Turčiji, ki je nam sicer po geografski legi zelo blizo, od katere pa nas ločujejo povsem drugi življen-ski nazori. Svet, v katerem žive oni drugi je povsem različen od sveta v katerem živimo mi. Mi iščemo reševanje življenskih problemov s tem, da hoč< mo prodreti vedno bolj v vse tajnosti narave, črpamo življenske modrosti v naravi in v samih sebi, dočim išče orijentalec rešitev vseh življenskih ugank v koranu. Koran je za mohamedanca začetek in konec vse življenske modrosti. Kar ni v koranu, je vse hudičevo delo. Kako daleč je segalo to spoštovanje do korana, fanatizem, ali kako naj že rečeno, dokazuje najjasneje okolnost, da do proglašenja ustave julija 1908 v Carigradu sploh niso smeli voziti avtomobili! O kakem električnem tramvaju seveda tudi ni bilo govora !
S tem pa nikakor nečemo reci, da je temu kriv koran; krivo je le tesnosrčno tolmačenje istega. A ker je masa navedna, duhovščina pa nič boljša, je samo ob sebi umevno, da borba mladoturkov, zlomiti to na stoletne predsodke se opirajoče tesnosrčno stališče ni lahko. Poleg vsega tega so imajo mladoturki boriti tudi še z onimi elementi, katerim je sicer koran deveta briga, ki so se pa dobro počutili pod starim Hamido-vem sistemom, a so bili sedaj odtisnjeni od korita. Da ti elementi rujejo na vse mogoče načine proti novim razmeram, je samo ob umevno. Zato morda ne bomo veliko grešili, če trdimo, da imajo pri sedanji ustaji Albancev, ki je pač najtežja skušnja, kolikor so jih že doživeli mladoturki, kar so izsilili Abdul Hamidu ustavo, vmes svoje prste tudi turški reakcijonarji.
Pa tudi sicer ni navsezadnje nič čudno, če se Albanci puntajo proti novemu redu. Ti ljudje so bili dosedaj le po imenu sultanovi podaniki. V resnici pa so bili popolnoma neodvisni in delali so v svoji deželi kar se jim je poljubilo. Ko jim kaka stvar ni bila po volji, se jih je zbralo par tisoč, polastili so se brzojava in brzojavili so v Carigrad, direktno sultanu, kateremu so stavili svoj ultimatum in mu zagrozili, da napravijo sicer takoj pohod na Carigrad. Pod Abdul Hamidom se je to ponavljalo skoro vsako leto in sultan je vedno odnehal. Davkov niso plačevali Albanci nikdar. Da bi se bilo kakega Albanca kaznovalo, ni bilo niti govora. Zgodilo se je opetovano, da so Albanci ubili Srbe, a da-si se je znalo za morilce, se tem vendar ni zgodilo ničesar. Mladoturki hočejo vpeljati red tudi v tem oziru.
Začelo se je iztirjevati davke tudi od Albancev in če stori kak Albanec kako hudodelstvo, se ga pokliče na odgovor, kakor vsakega druzega.
In za tem je "iskati glavni razlog sedanjega albanskega upora.
* * *
DUNAJ 26. „Pol. Corresp." poroča iz Carigrada, da odpošlje vlada v albanske pokrajine 40.000 vojakov.
BELIGRAD 26. „Politika" je priobčila brzojavko, da so pri Verisoviču in Prištini pričeli novi spopadi. Uporniki bi se hoteli polastiti Prizrena in Peča. Proglas Torgut Šefket paše ni imel nikakega vspeha. Albanci nočejo izročiti svojih glavarjev in orožja.
SOLUN 26. V vilajetu solunskem sklicujejo redife pod orožje v vsej naglici. Na-
dozdelo, da je Smiljanić vstopil v uradno poslopje postaje. Veselja bi bila skoraj zavriskala; a takoj se je spomnila, da se mu ni hotelo niti, da bi se do sem-le vozil ž njo v istem kupeju. Zato se mu ni javila, ostavša na onem in istem mestu, med največjo gnječo in stisko, v obeh rokah po nekoliko omotov, dočim je ostalo ležalo pred njo na tleh. Sam Bog znaj, kako dolgo bi bila še tam Čakala, da se jej ni približal jeden železniških uslužbencev ter jo vprašal, ali ne odpotuje v Mohač, kajti vlak da že čaka ter odide vsaki hip. Vsa razstrešena, in ne odgovorivši mu na vprašanje, poprosila ga je, da jej pomore kam spraviti njene stvari. Povprašala ga je še, bi-Ii dobila kočijo ali voz do Drave, ali vsaj do Šikloša. Služabnik jej ni znal kaj odgovoriti; naprtil si je na pleča njene košarice, škatlje in zavitke ter sprovel Jurkico v čakalnico, ki je istočasno služila tudi za postajno go-stilnico.
— Voz pa dobite težko, ako ga niste izrecno naroČili. V trgatvi so še in vse je zaposleno na tem. Povprašam, je-li kak voz od Šikloša, da dospete vsaj do tam. Tre-notek zatem se je služabnik povrnil ter
dalje je poklicanih pod orožje več redifskih batalijonov vilajeta Aidin.
SOLUN 26. Djavid paša je v zadnji hip odložil svoje potovanje v Skoplje. Poveljstvo hoče prevzeti v slučaju le pod pogojem, čeprav ga v to siti poveljnik 3. zbora.
SKOPLJE 26. Ustaja se razširja po vsej severni Albaniji. Klanec Kočani je še v oblasti upornikov. Na potu so vojaške čete, da osvobode železniško progo, toda te čete ne bodo zadostovale. Rodovi severne Albanije so si prisegli zvestobo, da bodo z naj-skrajnimi sredstvi zabranili napad čet na njihovo ozemlje. Cesta v Prizren je blokirana. Z gorenjo Albanijo je pretrgan ves promet.	_
Raba deželnih jezikov
v področju finančnega ravnateljstva v Trstu.
Neki umirovljeni finančni uradnik nam daja na razpolago dokumenta, ki sta zanimiva za to, ker pričata, kako so v področju tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva v izvajanju jezikovne ravnopravnosti in spoštovanju deželnih jezikov tekom let — nazadovali !
Prvi dokument je priloga k naredbe-nemu listu c. kr. finančnega ministerstva za kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (Beilagen zu dem Verordnungsblatte des k. k. Finanz-Ministerium fiir die im Reichsrate vertretenen Konigreiche und Lan-der). Te priloge so urejevali na c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu. (Redigiert bei der k. k. kiistenlandischen Finanz-Di-rektion). Ta naš dokument je datiran dne 20. maja 1874 in se glasi v doslovnem prevodu :
„Raba deželnih jezikov v poslovanju s strankami.
Št. 505/Pr.
C. kr. oblastim, uradom in organom, podrejenim finančnemu ravnateljstvu.
Dogodil se je slučaj, da je neki c. kr. davčni urad neki stranki na nemški sestavljeno vlogo izdal italijanski odlok, čeprav je stranka izrecno prosila, naj se zanjo določene vročitve in odloki napravljajo na nemškem jeziku.
Ozirom na člen 19. državnih temeljnih zakonov od 21. decembra (Drž. zak. št. 142, stran 396) se odreja, da je strankam rešitve na njihove vloge izdajati v tistem deželnem jeziku (nemški, italijanski in slovenski), v katerem so bile vloge sestavljene. Isto tako se je ob sestav-ljenju zapisnikov in davčnih in pristoj-binskih stvareh, kakor tudi ob kazenskem postopanju v dohodarstvenih stvareh, posluževati tistega deželnega jezika, v katerem so bile podane izpovedbe, ki naj pridejo na zapisnik. Notranji uradni jezik c. kr. finančnemu ravnateljstvu podre-* jenih oblasti, uradov in organov je pa nemški. V tem jeziku je sestavljati vsa poročila, naredbe in dopise drugim c. kr. uradom; in le v slučaju, da od avtonomnih korporacij (deželnega odbora, municipija, županstev) dohajajo dopisi v drugem deželnem jeziku, je tudi v tem jeziku odgovoriti« nanje".
Drugi dokument se nanaša na prvega in se glasi v doslovnem prevodu:
„C. kr. finančno ravnateljstvo.
Št. 535.
Okrožna naredba vsem c. kr. carinskim uradom, voditeljem
kontrolnega okraja finančne straže in ekspo-niranemu c. kr. komisarju finančne straže v Puli.
V noveji čas se je opažalo, da so v nasprotstvu z izrecnim določilom tukajšnje okrožne naredbe od 20. maja 1874. St. 550/Pr. vsi zapisniki o zaslišavanju in dohodarstvenih kazenskih stvareh sestavljeni vedno le v nemškem jeziku ter da se strankam, ki tega jezika ne umejo, vsebina zapisnikov pred podpisom le tolmači.
Ker je ponovitev izpovedbe v kakem drugem deželnem jeziku, nego je bila izpoved podana, zelo težavna in je zato tudi mnogokrat neresnična; ker v takih slučajih stranke tudi ne morejo ugotoviti tega; in ker je slednjič tudi zelo težko napraviti si pravo sodbo o izpovedi, podani le v naglem in površnem prevodu, se nalaga organom, ki so jim poverjene dohodarstvene preiskave, naj skrbe za to, da se bodo zap sniki o zaslišavanjih v kazenskih dohodarstvenih stvareh pisali v tistem jeziku, v katerem so bile podane izpovedbe.
Trst, dne 7. januvarija 1887.
Pienker, 1. r."
*
* *
36, oziroma 23 let je torej že minolo, odkar sta bila že izdana ta dva dokumenta od strani c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu. 36 let je minolo, odkar je pokojni ravnatelj Pienker — Nemec po rojstvu in mišljenju — opozarjal svoje podrejene organe na državni zakon o ravnopravnosti deželnih jezikov in na njihovo prisego, ki jih veže v spoštovanje tega zakona. Dolgo je temu, kar je finančno ravnateljstvo zabi-čavalo svojim podrejenim organom njihovo dolžnost, da z narodom poslujejo v narodovem jeziku. In kam smo dospeli po dolgih treh desetletjih? Grenka čutstva nas prevladujejo. Okrožnice Plenkerjeve leže pozabljene, zaprašene po arhivih — od nikogar respektirane in od nikogar izvajane. Mesto da ^bi bil princip enakopravnosti že davno izveden faktično in praktično, je tek časa nanesel v naše finančne urade toliko tujincev, Nemcev, da morda moreš še tu pa tam dobiti kak laški dopis, ali ni jih več od visokih uradnikov na ravnateljstvu do zadnjega finančnega stražnika po deželi, ki bi znal z našim narodom v njegovem jeziku uradovati. Na tem polju državne uprave smo naravnost grozno nazadovali.
In vendar so tudi danes isti državni temeljni zakoni v veljavi in veljajo tudi danes v polni veljavi isti razlogi, ki so sklonili bivšega ravnatelja Plenkerja, da je izdal gori citirana poziva na podrejene urade!
Poživljamo sedanjega gospoda ravnatelja, naj obnovi poziv svojega prednika do podrejenih organov na spoštovanje državnih temeljnih zakonov, v katerih je slovesno statuiran princip ravnopravnosti deželnih jezikov.__
Mestni svet.
Dr. O. Rybdf za domače delavce.
Začetkom sinočnje seje mestnega sveta je stavil dr. R y b a r na župana sledečo interpelacijo :
„Ko se je pred par tedni imelo najeti delavce za nakladanje in razkladanje v novi luki, je vse liberalno časopisje tržaško protestiralo proti temu, da bi se sprejelo v delo ljudi, ki niso rojeni v Trstu, ali vsaj pristojni v našo občino. Na javnih shodih se je govorilo o bedi, ki jo morajo trpeti Tr-žačani od pomanjkanja dela in konkurence
javil, da ni voza razen jednega, a oni je že naročen.
Ni ga 1 — je ponovila Jurkica potrto. V tem se je obrnil Smiljanić. Njiju pogleda sta se srečala. On je zardel v lica, a zatem se je v očitni zadregi približal mladenki:
— Vi nimate voza ? — No — lahko se popeljete z menoj. Oprostite, da vam nisem stavil te ponudbe še v Žakanju. No, mislil sem si, to je umevno samo ob sebi, ker od Drave naprej nam je tako in tako skupna prilikn — opravičeval se je Smiljanič; v resnici pa jej ni prej ponudil, ker se je bal, da bi deklica tako ponudbo od njegove strani smatrala za drzno. Iz istega razloga tudi ni v Žakanju vstopil v isti kupe ž njo. Bal se je, da jej morda ne bode ljubo, in da bi mogla misliti, da se jej vsiljuje. A za glavo ne bi dopuščal, da bi se imelo tako mnenje o njem.
Po mali južini sta izšla, da poiščeta voz. Stal je ravno pred poslopjem postaje. Bil je to navaden jednovprežen kmečki voz. Kočijaž je bil srbski kmet iz Vitanja. Dobro-čutno lice slovanskega tipa se je prijazno nasmehnilo, ko ga je Smiljanič nagovoril. — Ograjen je bil z dolgim, velikim ko-
žuhom, v katerem se je dozdeval Štirivoglat. Tako Smiljaniču kakor Jurkici je bilo drago, da sta se sestala s človekom svojega jezika. Obadva sta mislila, da se v Vilanju znajdeta Bog si ga vedi kako daleč od vsega svojega, a glej, — tukaj slišita domačo govorico. Jurkico je zelo razveselilo ter je v svoji najivnosti rekla kmetiču, kako jej je drago, da je našla svojega človeka, — človeka istega rodu in jezika. Kmetič jo je začudeno pogledal; očitno je bilo, da je ni umel in nikakor ni mogel pojmiti, kako bi ta mestna „fraila" pak on — paur — mogla biti istega naroda, ali v čem si jednaka. Še bolj začuden se je ozrl na Smiljanovića, ko ga je ta vprašal, da-li je v Vilanju in okolici mnogo Srbov in Hrvatov in da-li se trdo drže svojega jezika? Predno je kmet odgovoril, je potisnil klobuk nekoliko nazaj, pljunil v stran in tedaj, kakor ne bi znal, odgovori-li prav ali ne, je rekel: — Eh, znate, imenitni gospod, v tiaši vasi je vsakovrstnih, — je Madjarov, Švabov in Lutera-nov — je Racov, Srbinov, pa Šokavcev — a vsi smo pauri, — jednaki smo, — vse skupaj tarejo iste nadloge. Le te so odmerjene pravično.	(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST«
St. 116.
V Trstu, dne 27. aprila 1910.
takozvanih tujcev. Konečno je smatral tudi župan za potrebno, da se je podal k namestniku, kjer je protestiral proti sprejemanju delavcev, ki so prišli sem iz sosednih pokrajin. Po ljubezni in vnemi, ki se jo je pokazavalo v blagor brezposelnih domačih delavcev, bi se dalo sklepati, da najemlje občina v svojih lastnih podjetjih le domačine, ali pa jim daje vsaj prednost. V resnici pa se zgodi ravno nasprotno. Zatrjuje mi se, da se n. pr. v mestni plinarni sprejema neprenehoma regnicole, torej ne samo netržačane, ampak celo ptuje podanike. Znam, da radi posebnih gospodarskih razmer v Italiji, mora mnogo regnikolov iskati kruha izven domovine, a dokler primanjkuje delo za domačine, kar je potrdil sam g. župan, mislim, da je absolutna dolžnost občine, ne sprejemati v delo tuje podanike, temveč pridržati občinska dela za domačine.
A ne dosti to. Reklo se mi je, da uživajo regnicoli v mestni plinarni specijelne privilegije napram domačim delavcem. Na podlagi pravilnika postanejo delavci po treh letih neprestane službe stalno nameščeni. Dogaja se sedaj, da se domače delavce odpušča par dni pred pretekom triletne dobe. Sicer se jih sprejme potem zopet nazaj, a morajo začeti z nova triletno dobo. Na ta način dela pri plinarni veliko delavcev že 12, 15 in celo 18 let, ne da bi mogli kdaj doseči stalno nameščenje. Tako pa se ne postopa napram regnikolom, katere se brez druzega stalno namešča. Rečeno mi je bilo, da bo tudi v maju odpuščenih mnogo delavcev in to skoro izključno domačini, do-čim se pusti regnikole na njih mestih.
Z ozirom na to si dovoljujem vprašati velemožnega g. župana, če so mu znana gori navedena dejstva in če je pripravljen odrediti, da se bo dajalo v občinskih podjetjih prednost domačinom, dokler je tako veliko pomanjkanje dela v Trstu in da se konečno ne odpusti domače delavce".
Mestni odbor je predlagal, da se da „Universita popolare" podpore 1000 kron za vsprejem „Univ. popolare" iz Padove ki napravi dne 8. maja izlet v Trst.
Dr. Wilfan je izjavil imenom Slovanov, da nimajo nič proti temu, ako prihajajo k nam tujci in se jih kot goste sprejema. A skušnje kažejo, da se take posete izrablja v politiške demonstracije in zdi se mu, da se hoče kaj takega prirediti tudi o priliki Pa-dovancev, zato se mu ne vidi umestno, da bi dala občina v ta namen podporo. Izjavlja imenom svojih somišljenikov, da se bodo vzdržali glasovanja.
Proti predlogu sta govorila tudi socijalista Spazzal in dr. Senigaglia, češ, da ima „Universita popolare" druge namene, kakor sprejemanje gostov.
Predlog mestnega odbora je bil seveda sprejet z večino glasov.
Poleg tega je bil vsprejet še obračun mestne ubožnice in poboljševalnega zavoda mladine, ki ga vodi tudi uprava mestne ubožnice.
Na tajni seji, ki je sledila, je bilo več občinskih uslužbencev vpokojenih.
Nekaterim prošnjam udov občinskih uradnikov za podpore je bilo ugodeno, druge so bile odbite.
Slednjič je bila oddana za tri leta restavracija v „bošketu", ki je mestna last in ki jo je doslej imel v zakupu Dreher, Neži Benich iz Skednja, ki je zadnji hip ponudila nekoliko višjo najemnino.
Prva primorska gostilničarska zadruga v Trstu
je imela dne 25. t. m. v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v Trstu via Stadion št. 19 svoj ustanovni občni zbor ob navzočnosti mnogih zadružnikov. Shod je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan Godina, zahvaljuje se navzočim za tako številno udeležbo. Ob enem je predstavil navzočega ces. kr. deželno-vladnega tajnika in zadružnega inštruktorja c. kr. trgovinskega ministerstva g. dra. jur. Hermana B I o d i g a, ki je zadrugi priskrbel tozadevna pravila. Na to je on sam prečital pravila ter je poljudno in natanko obrazložil. Ob enem je tudi obljubil, da ukrene on sam vse potrebne korake v svrho protokoliranja zadruge na c. kr. pomorskem in obrtnem sodišču v Trstu in to brez vsakih stroškov, za kar se mu novoizvoljeno načelstvo že v naprej naj-topleje zahvaljuje. Pravila so bila od vseh soglasno vsprejeta. — Za tem se je prešlo k drugi in tretji točki dnevnega reda t. j., k volitvi načelstva in nadzornikov.
V načelstvo so bili izvoljeni: g. Ivan Godina, Filip Ivaniševič, Josip Furlan, Pete* Naranča, Luka Jurin, Mate Bulič in Ante Kreševič, a nadzorniki : Gregor Zidar, Vinko Engelman, Lovro Valentinčič, Jakob Kuljič in |akob Mesesnel. Volitev se je vršila z listki, — vsi zgoraj omenjeni so bili izvoljeni jednoglasno in vsi so izvolitev tudi vsprejeli.
Pri 4. točki „eventualija" se je oglasil za besedo g. Filip Ivaniševič ter je izvajal približno tako le :
Dovolite, da vam navedem nekatere statistične podatke, ki sem jih nabral s pomočjo pripravljalnega odbora, ki pa morda ne bodo prav natančni, a po mojem mnenju vendar tako približni, da se lahko z
vestjo in vso gotovostjo moremo naslanjati nanje.
V Trstu in okolici je vseh gostilničarjev 716. Vsi ti gostilničarji smo stočili v I. 1909 približno 200.000 hI vina in 100.000 hI piva.
Od teh gostilničarjev pripada slovanski narodnosti preko 400. Z ozirom l|na mlačnost nekaterih in z ozirom ker so drugi vezani z drugorodci, vzemimo, da bi se jih pri naši zadrugi prav lahko vpisalo 300. Ako računamo vrednost vsakega dekreta z inventarjem vred na približno 10.000 K, tedaj bi vrednost vseh slovanskih gostilniških obrti v Trstu in okolici (brez ozira na njihovo privatno premoženje) znašala okroglo 3,000.000 Kr. To je že vrednost, mimo katere ne more nobeden kar tako iti.
Da to Število zadružnikov gotovo dosežemo, nam priča dejstvo, da je že do sedaj, ko še ne obstoja ta zadruga, prijavilo pristop približno 100 gostilničarjev.
Ker se je v Trstu potočilo v tekočem letu skupno 200.000 hI vina in 100.000 hI piva, odpadlo bi torej na 300 slovanskih obrti 120.000 hI vina in nad 30.000 hektol. piva.
Za vino se je izplačalo užitnine: občini 1,920.000 K, a državi 900.000 K; mej tem ko užitnina na pivo znaša, za občino 114.000 K, a za državo 60.000 K. Občini se je to-raj izplačalo za vino in pivo 2,034.000 K, t. j. petina občinskega famoznega preventiva, mej tem ko je dobila država 1,020.000 K, občina in država skupno pa 3,054.000 K. Vprašam vas pa, kako smo slovanski gostilničarji v Trstu in okolici gledani toliko od občine, kolikor od države, v premeri s svotami, ki smo jima odšteli v gotovih kron-cah in vrhu tega še anticipatno.
Do sedaj sem vam navel le one vsote, katere gostilničarji direktno plačujemo občini, oziroma državi. Sedaj vam hočem navesti svote, ki jih plačujemo onim ljudem, ki nas enako ljubijo kakor magistratovci. Kakor je zgoraj omenjeno, iztočimo slovanski gostilničarji v Trstu in okolici preko 30.000 hl piva. Ako računamo hI piva po 38 K, dobimo svoto 1,140.000 K, katera gre v roke pivovarn, oziroma pivovarniških zastopnikov, od katerih je menda samo eden Slovan.
Mi gostilničarji potrebujemo pri izvrševanju naše obrti tudi mesa, kruha, šifo-nov, sodavice itd. Vse te predmete smo prisiljeni nakupovati po veliki večini pri drugorodcih in, ker kupujemo posamično, kakor nam oni diktirajo.
Vzemimo, da povprečno vsaka gostilna rabi dan k dnevu 5 kg mesa. Na leto rabi 300 gostiln 547.000 kg mesa. Ako pomnožimo to svoto z današnjo ceno istega t. j. 1*40 K, dobimo zopet lepo svoto 776.500 K; katera prehaja po veliki večini našim nasprotnikom v roke.
= dimo dalje. Naj porabi vsaka gostilna 5 k ; kruha na dan ; 300 gostiln ga bode pot: -bova!o 547000 kg po 40 vin. in evo vam zopet lepe svote 219.000 K. Slednjič recimo, da vsaka gostilna potrebuje povprečno 5 šifonov in 5 sodavic, skupaj 1.094*000 recimo po 10 vin., kar izdaja zopet lepo svoto 109.400 K in te zadnje dobivajo v roke izključno ljudje, ki nas tudi nimajo nič kaj prav radi. Torej za vse skupaj : pivo, meso, kruh, šifone in pokalice izdajamo mi slovanski gostilničarji v Trstu in okolici okroglo svoto 2,244.400 K.
Ako se pa zedinimo v zadrugo, možno nam bo z vsemi temi kupci drugače govoriti. Zjedinjeni postanemo faktor, s katerim bo treba računati. Mi dobimo kot taki moč, da jim jednostavno moremo reči: kdor nam da veči popust, od tega se bo kupovalo.
Pripravljalni odbor ni bil pooblaščen, da paktira s temi faktorji, a poklicanega se je čutil, da vso stvar že v naprej sondira. In evo vam rezultata! Več kupcev od vseh teh strok, ki so že izvedeli, kaj mi nameravamo in kaj da se mej nami kuha, se je priglasilo pripravljenimi dajati zadrugi primerne popuste. Da, celo oferte so nam bile že doposlane in te tudi zelo ugodne, nad naše pričakovanje. V tem tekmujejo posebno pivovarne in zastopniki istih. Torej vidite, da so se vsi ti mogotci zbali takorekoč prazne puške. Kaj bo pa še le sedaj, ko smo nabili top ?! ! Zadruga se ne bode omejala samo na nabavo zgoraj navedenih predmetov, marveč bo gledala tudi na to, da bo naročevala tudi drugo, v gostilničar-sko obrt spadajoče blago po znižanih cenah, kakor steklenice, čaše, sode, stolice i. t. d.
S tem je ta izvrstni naš organizator, a še boljši računar in dalekovidni Ivaniševič zaključil svoja izvajanja, odobravana od vseh navzočih.
Ker se k zadnji točki ni nihče več priglasil, je predsednik zborovanja, g. Iv. Godina, Še naprosil navzoče, naj vsem nenav-zočim stvar natančno raztolmačijo in gledajo na to, da vsi slovenski in dalmatinski gostilničarji pristopijo k zadrugi. Končno je omenil, da je vsak začetek težak. V izgled pa je stavil tržaške slovanske denarne zavode, ki tudi niso z bogve kako velikimi glavnicami pričeli svoje delovanje, ali z vestnim in previdnim poslovanjem so srečno premagali vse težkoče in so z racijonalnim in smotrenim delom dosegli, da imamo na tržaškem trgu že danes denarno organizacijo, na katero smemo biti ponosni in ki imponira — kakor že sami odkrito prizna-
vajo — tudi drugorodcem. In ti naši zavodi so nam tudi obljubili eventuelno potrebno pomoč.	_
Dr, Kramar v protislovanskemu zistemu v Avstriji.
Dr. Kramar je imel o priliki mladoče-škega kongresa, ki se ravnokar vrši v Pragi, govor, v katerem se je dotaknil tudi političnega položaja Slovanov v Avstriji in zlasti poljske politike, ki podpira protislovan-ski zistem. Rekel je med drugim: Ves češki narod je poln nezaupanja napram Dunaju; splošno se misli v češkem narodu, da se s pozitivno politiko na Dunaju ne da ničesar doseči. Iz tega se lahko tudi deloma razlagajo nevspehi Mladočehov na zadnjih .volitvah. Nadalje je izvajal dr. Kramar: Cehi zahtevajo spremembo sedanjega protislovan-skega zistema v Avstriji; ustanovitev parlamentarne vlade je samo nujna posledica splošne volilne pravice. Kar se Poljakov tiče, so Čehi v poslednjem' letu storili vse, kar so jim Poljaki nasvetovali z ozirom na bodoči politični razvoj. Vzlic temu smo se zaračunali s Poljaki. — Vendar ne bodo mogli Poljaki še dalje vztrajati na dosedanjem političnem stališču. Velike tradicije poljskega kluba jim ne bodo v bodoče dopuščale, da bi Še nadalje podpirali protislo-vanski režim.
Kažejo se že znamenja, da bo poljski klub kmalu prisiljen, pokazati svojo barvo in revidirati svoje sedanje stališče. Nisem tako najiven, da bi mislil, da bi se Poljaki priključili „Slovanski Enoti*. Vendar upam, da poljski poslanci z ozirom na razpoloženje poljskega ljudstva ne bodo več odlašali in da nehajo podpirati protislovanski zistem".
Dnevne novice.
Občinske volitve v Srbiji. Te dni so
se vršile po vsej Srbiji volitve v občinske zastope. Po oficijelnih rezultatih so pridobili združeni naprednjaki in narodnjaki 96, a staro-in mladoradikalci so izgubili 103 občin.
Revolucionarna spominska slavnost
se je vršila predvčerajšnjem v Carigradu o priliki obletnice, ko je zasedla prestolnico osvobojevalna armada. Vršilo se je več vojaških veselic.
Napad na list „Humanite" v Parizu. Včeraj smo pisali o skrajni podivjanosti, ki je vladala na Francoskem o priliki ravnokar dovršenih volitev v poslansko zbornico.
Naj poročamo še o nekem slučaju. V soboto ja udrla v prostore socialističnega lista „Humanite" večja družba anarhistov in uničila uredništvo in deloma tudi tiskarno.
Nekega uslužbenca so natepli in razdejali vse, kar jim je prišlo pod roke, kakor ure, telefonske aparate itd. Šele policija je napravila red in aretovala več oseb.
Scotus Viator, znani angležki publicist, ki se mnogo bavi s slovanskimi uprašanji, je po več mesečnem bivanju zapustil Spljet in odpotoval v Zagreb, od koder se povrne zopet na Angležko. Scotus Viator govori dobro hrvatski in je spisal delo o jugoslovanskem vprašanju.
Na zboru „krščansko-socijalne del. zveze" v Zagrebu sta govorila tudi p osi. dr. Krek in Gostinčar.
Nov častni kanonik. Dr. Ivan Svetina, profesor na državni gimnaziji v Ljubljani, je imenovan častnim kanonikom ljubljanskega stolnega kapitelja.
Ruska kneginja — nuna. Ruska kne-ginja Elizabeta, katere soprog veliki knez Sergij je pred nekaj leti padel kakor žrtev atentata z bombo, se je odpovedala vsem častem, šla v samostan postala nuna in se hoče v bodoče posvetiti le delom usmiljenja.
Nemški katoliški shod se bo vršil letos v Avgsburgu od 21. do 25. avgusta.
Odstop zaderskega nadškofa Dvornika. Iz Zadra poročajo, da se je nadškof Dvornik sedaj odločil, da se odpove zader-ski nadškofiji. Vlada mu je obljubila 20 tisoč K letne pokojnine. Ob enem bo baje istočasno njegovim naslednikom imenovan šibeniški škof Pulišič.
Otrpnenje tilnika v nekem francoskem polku. Po nekem poročilu iz Lavaya na Francoskem je obolelo pri 124. inf. polku 200 vojakov na otrpnenju tilnika. Sedem jih umira.
Etna je zopet mirna. Po zadnjem bruhanju se je zelo spremenila. Profesor Ricco je naštel 16 novih žrel.
Domače vesti.
Kje je resnica? Ne dotikajte se naše družbe t Precej prahu je bila dvignila „Slovenčeva" vest, da je neki posestnik z Goč pri Vipavi ogorčeno vrnil nekemu trgovcu v Ajdovščini žigice na korist družbe sv. Cirila in Metoda. „Slovenec- je prinesel to vest z vidno slastjo in se je ponašal s tem svojim „zavednim" Go-čć.nom.
Sedaj pa nam zatrjajo nekateri goški domačini, da so poizvedovali o stvari in se uverili, da je „Slovenčeva" vest izmišljena in le manever na škodo družbe.
Sedaj moramo vprašati: Kje je resnica? Kajti, Če je „Slovenčeva" vest resnična, je to žalosten pojav; če pa je izmišljena, je stvar še hujša.
Nu, ker nam je že zopet braniti družbo, naj spregovorimo resno besedo na adreso „Slovenca". Če kdo, obžalujemo gotovo mi, da se polemike med našimi časopisi ne vodijo v oblikah dobrohotne uljudnosti in tiste stvarnosti, ki bi bila skupni slovenski stvari le na korist. Gospodje pri „Slovencu-naj bodo tudi uverjeni, da bomo radi vsikdar prijateljskim načinom razpravljali žnjimi o diferencah v naziranjih, ki nas ločujejo. Seveda se pa tudi mi ne morem® odtezati tistemu fizikaličnemu zakonu, po katerem odmeva iz gozda, kakor ** e kliče gozd.
Na gori omenjeno vest v „Slovencu" • afrontu proti družbi sv. Cirila in Metoda smo pa vendar — priznavamo to — reagirali precej trdo in rezko, kakor gotovo »e bi, ako bi šlo za kako navadno politično diferenco. In slično bo tudi v bodoče proti vsakomur, ki bo skušal škoditi družbi. Morda nikjer na Slovenskem se ne zavedajo tako živo, kakor se zavedamo mi v Trstu, kaj pomenja naša družba v tistem našem obrambenem delu, ki ima rešiti obmtjn* pozicije narodu slovenskemu! ? $ Sicer nas tudi najhuji napadi ne spravljajo tako hitro iz naše mirnosti. Ali v nasprotniku družbe ne vidimo mi boritelja za kak politični, ali gospodarski, ali socijalni princip, ampak vidimo v njem nasprotovaloa njim, ki gradijo pogoje za narodovo bodočnost. Kdor nasprotuje družbi, ta »a-devlja nas na najobčutljivem mestu. To naj izvolijo vzeti na znanje gospodje pri „Slovencu".
V včerajšnje poročilo o občnem zboru Tržaškega podpornega in bralnega društva so se urinile neke pomote, katere naprošeni popravljamo. Društvo je stopilo letos v svoje 30. poslovno leto in njega čitalnica naročena je na 10 in ne 5 slovenskih časopisov.
Slavnost prvega majnika na Opdi-
nah obeta biti velikanska. Dosedaj so se priglasila sledeča društva: Pevsko društvo „Zorislava" iz Sežane, „Zvon" z Opčin, „Primorec" iz Trebič, „Trst" iz Trsta, „Čitalnica" iz Rojana in „N. D. O." iz Trsta. Naznanja se cenj. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice, da so vozni listki aa Tramvaj na prodaj v „Del. podp. društvu*, Tržaškem podp. in bralnem društvu, pri vratarici „Narodnega doma" in v organizaciji po 1 K tje in nazaj. V slučaju slabega vremena so listki veljavni za dan, ko se bo slavnost vršila.
Na c. kr. državno-železniškem ravnateljstvu v Trstu se oddajo tiskarska in knjigoveška dela itd. (s 1. julijem t. I.) ter tiskanje ravnateljskega uradnega lista (s 1. oktobrom t. 1.) Podrobni pogoji o oddaji dobave so vsebinjeni v listu ,,L' Osservatore Triestino" od 2. maja 1.1. in se dobe tudi pri c. kr. državno-železniškem ravnateljstvu v Trstu.
Prvega majnika v razsvetljeno di-vaŠko jamo. Opozarjamo vnovič vse tržaške in druge slovenske izletnike, da bo t nedeljo dne 1. majnika razsvetljena široko-znana in čaropolna divaška Vilenica.
Posebno one, ki te podzemske krasote še niso videli, opozarjamo na to redko priliko, katere naj nikar ne zamude.
Kako bi se drugorodci ponašali s takim čarobnim podzemeljskim hramom, ako bi ga jim bila priroda naklonila. — Ali ni ga jim, zato pa prihajajo od vseh strani, da si čudom ogledajo, to, kar posedujemo mi.
Nam je naklonjen ta izredni kras, a zato ga nikar ne omalovažujmo, temveč oglejmo si to čudo, ki se nam nudi tik pred — nosom in po čemu ptujec tako hrepeni.
Zatorej slovenski izletnik, nameri v nedeljo svojo pot tja v slovensko Divačo, tja, kjer se bo globoko pod zemljo tajinstveno razprostirala čarobno razsvetljena vilenica. Vstopnina 1 K.
Iz Opčin. Odbornici naše podružnice CMD. pridno nabirata po Opčinah razno pecivo (in v ta namen tudi denarno podporo), ki se bo razprodajalo na dan veselice „Narodne delavske organizacije" na Opčinah.
Upamo, da se drage volje odzovejo tudi tržaške rodoljubke in da v ta namer dopošljejo čim več na naslov g.ce Zore Drašček, ali pa g.e Olge Sosič na Opčinah.
Da ne bode kako rodoljubno srce na dan veselice iskalo po veseličnem prostoru, kam naj položi „mali dar — domu na al-tar", preskrbeli smo iz Ljubljane tri nabiralnike. Glavna družba ni imela za isti dan novih nabiralnikov. Zato pa nam je poslala tri „invalide", ki so šli že mnogokrat v boj.
Upamo, da jih bodo rodoljubna srca po svojih skromnih močeh polnila.
Tržaška mala kronika.
Velika eksplozija plina v novi Dre-herjevi palači. Včeraj zjutraj tik pred 9. uro je silna detonacija preplašila vso daljno okolico borznega trga. Eksplozija se je pripetila v pritličju nove Dreherjeve palače, obrnjene proti stari borzi in je napravila mnogo škode. Ranjenih je bilo tudi nekoliko oseb. V pritličju so ravno z vso naglico do-vrševali zadnja dela za novo restavracijo, ki so jo imeli otvoriti prihodnji petek. —
V Trstu, dne 27. aprila 1910
»EDINOST« št. 116
Stran 111
Med obočnim stropom pritličja in podom prvega nadstropja so staVitelji pustili pod-obvodni prazen prostor, po katerem so bile napeljane cevi za plin. Iz še ne popolnoma jasnega razloga, bržkone pa radi ljuknjice v plinovi cevi, se je bil plin izlil v ta prazni prostor. Delavci, ki so zjutraj delali v tem delu palače, so takoj začutili oster duh po plinu. Weitz, oni delavec, ki je najtežje ranjen, je stopil na Iestvo in začel z vžigalico v roki preiskovati, od kod se izliva plin. Tedaj je pa nastala strašna eksplozija. Weitza je vrglo na tla z Iestvo vred. V dveh sobanah se je vsul del stropa, prav tako tudi del stopnišča, ki vodi na teraso: par težkih železnih rulojev, ki so zapirali okna je sfrčalo sredi ulice Canal piccolo, drugi ruloji so bili vpognjeni * od strašnega zračnega sunka. Vse šipe so s silnim žven-ketanjem štrlele na ulico in se tu razbile na drobne kosce. Vrata glavnega vhoda so bila poškodovana in dvignjena s težajev. Aparati in pohištvo v obeh dvoranah je bilo poškodovano in deloma kar strto.
Žalibog da je pri tem ponesrečilo tudi nekoliko oseb. Težko ranjeni so bili: 18-letni monter Fran Kasender iz Monakovega, ki so se mu pretresli možgani, in je tudi drugače ranjen, nadalje njegov tovariš Ivan Weitz, ki se mu je zlomila ključnica. 28-letna dninarka Terezija Sancin ima rano na čelu in 42-Ietna dninarka Marija Smrdela je obnemogla ob simptomih zastrupljenja. Prvo pomoč so dobili ranjenci v lekarni Vielmetti, potem je zdravniška postaja prve tri spravila v bolnišnico.
Na mesto nesreče so takoj prišli gasilci. Policija je zaprla vhode v ulico Canal piccolo in je zadrževala velikansko množico ijudi, ki se je bila po eksploziji nabrala okolu palače. — Na lice mesta je prišel tudi župan in sodna komisija. Vest o ekspo-ziji se je naglo razširila po mestu in privabila mnogo ljudi na mesto nesreče.
Poskus samomora. 21 letna hišna Marija Balas, uslužbena pri neki rodbini v ulici Buonarotti, je včeraj zjutraj izpila precejšnjo dozo lisola. Prvo pomoč jej je nudil zdravnik z rešilne postaje, ki jo je dal spraviti potem v mesto bolnišnico. Balas bo težko okrevala. Vzrok obupnega čina je neznan.
Koledar in vreme. — Danes: Pere-grin sp. — Jutri: Pavel od križa sp. %
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -H 17*5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamčnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura mila.
Naše gledališče.
MARTIN KRPAN.
Nedeljska uprizoritev „Martina Krpana" je bila najbolje obiskana predstava, kar jih je uprizorilo letos naše „Dramatično društvo". A tudi glede moralnega vspeha smemo prištevati nedeljsko predstavo med najboljše letošnje sezone. Gotovo je na razpoloženje igralcev ugodno vplivala polna hiša. Vsakomur že iz ljudske šole poznani junak igre je privabil v naše gledališče marsikak nepoznan obraz; med temi je bilo celo tudi takih, ki dosedaj sploh še niso videli slovenske gledališke predstave. Opazovali smo par takih tipov iu videli, kako jim je sijala zadovoljnost z obraza, kako so uživali ob prizorih, ki so se odigravali na odru.
V prvem dejanju je bila že scenerija jako srečno prirejena. V tem dejanju nam je posebno ugajal g. Bratina, ko je opisoval cesarju Janezu krasoto slovenske zemlje. Ni bilo tu nič onega pretiranega gledališkega patosa; pripovedovanje se je vršilo naravno in neprisiljeno in kar občutili smo, kako prihajajo govorjene besede res iz srca reci-tatorja.
Da je bil junak večera, g. Verovšek, kot Martin Krpan izboren, to je že samo ob sebi umljivo. Bil je ves večer predmetom prisrčnih ovacij od strani občinstva, kar je tudi v polni meri zaslužil. Je pa tudi ta vloga kakor nalašč prikrojena za g. Verovška in mi mu nimamo kaj prigovarjati. Edino dvoboj z Brdavsom v 4. dejanju ni bil povsem srečno izveden. — Da je bila gospa Danilova, v vlogi Nežike pravi tip najivnega, sramežljivega, a vendar šegavega kmetskega dekleta — tega ni treba niti posebej naglašati pri tej rutinirani igralki. — G. Boleslavski je izvedel dostojanstveno vlogo cesarja Janeza V. prav lepo. Istotako je bila gospa Ponikvarjeva dostojanstvena cesarica. — Gospa Grmekova je kreirala pristen tip dobre, pobožne, svojega sina neizmerno ljubeče kmečke matere. — Gospića Mekindova nam je takrat posebno ugajala. Bila je lepa in ljubka princesa Jerica, da si ob naših razmerah nismo mogli želeti boljše. — Drugi ljubljanski gost, g. Grom, je bil v vlogi princa Andreja vreden vrstnik Bratine: bil je čutstven ljubimec in plemenit v svojem patosu — kaj simpatična prikazen. — G. Štoka je bil naravnost imeniten kralj Jutrovih dežela. — Gospod Ponikvar je ustvaril povsem naraven tip mohamedan-skega hodže. — Maska je bila izborna. Med ministri sta se odlikovala toliko po izbornih maskah, kolikor z drastično svojo igro g. Rajner in Lesić. Malo sta govorila, ali vsaka kretnja in vsaki pogled je bil tako srečno zadet in karakterističen, da sta obračala na-se pozornost vsega občinstva in izzivala salve smehu.
Gospici Puceljeva in Železnikova sta bili prav srčkani odaliski. — Ostale vloge so bile več ali manje v dobrih rokah.
Še enkrat rečeno: splošni utis uprizoritve je bil izboren in bila je to najlepše vspela predstava, da je občinstvo v najvećem zadovoljstvu zapuščalo gledališko dvorano.	_
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETT1: Včeraj se je zadnjič vprizorila opera „Boheme". Jutri v četrtek se predzadnjič v častni večer tenorja im voditelja orkestra vprizori opera „T ose a". Orkester zasvira povrh slavio ouverturo Wagnerjeve opere „Tannhauser" in tenor zapoje dve ariji iz „Gioconde" in „Manon*.
FENICE. Danes opereta „Grof Luksemburški"; jutri „Netopir"; pojutršnjem častni večer gospe T h e r en.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Kolo* se udeleži v nedeljo 1. maja slavnosti N. D. O. na Opčinah.
Moška podružnica družbe sv. CM
vabi na svoj XXIV. OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v torek dne 3. majnika v „Slavjanski Čitalnici" ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev odbora. 5) Volitev 3 zastopnikov za glavno skupščino. 6) Razni predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Odbor „Delavskega podpornega društva" se je v svoji prvi odborovi seji sledeče konštituiral :
Predsednik: Prof. Matko Mandič, podpredsednika: I. Dr. Brnčič Fran, II. Zorko Anton, tajnika: I. Čuk Ciril, II. Legiša Anton, blagajnik: Perhauc Jakob, knjigovodja ; Smrkol Albin, knjižničar: Železnik Srečko: Odborniki: Andrejčič Fran, Cink Josip, Hvastja Ivan, Jaklič Ivan, Primožič Fran.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Telovadba za naraščaj, člane in ženski oddelek se vrši odslej v veliki dvorani. Opozarja se vse izvršujoče člane, da se fe'radi bližajočih se nastopov redno >/ udeležujejo telovadbe.
Na zdar! Načelnik
VeseliČni odsek Tržaškega Sokola ima danes ob 8 in pol zvečer v prostorih Hotela Balkan svojo sejo. Naprošeni so vsi udeleženci, da se točno odzovejo današnjemu vabilu.
Občni zbor „Slovenije" si je dne 23. aprila konstituiral naslednji odbor.
Mirko Černič, med. predsednik, Ivan Sajevic, jur. podpredsednik, Fran Albrecht jur. tajnik, Juri Štempihar, jur. blagajnik, josip Cepuder, jur. gospodar, Miha Kam-bič. jur. arhivar, Stanko Virant, jhr. knjižničar, Stanko Rupreht, med., Drago Vidmar, med. namestnika, Ivan Rajšp, med., Fran Zavrnik, vet., Josip Grum, jur. pregledniki.
Akad. fer. dr. „Balkan" ima danes važen sestanek. Na vsporedu je tudi zanimivo predavanje.
Nar. del. organizacija.
Narodna delavska Organizacija sklicuje za četrtek, 28. vse zaupnike in druge zanimajoče se tovariše na važen sestanek v prostore N. D. O. ob 8. uri zvečer.
Pogovor radi slavnosti prvega majnika.
Odborova seja gostilne N. D. O. se
vrši radivčerajŠnj. shoda „Zveze jug. železni-čirjev" danes 27. ob navadni uri. — Predsednik.	_
Vesti iz Goriške.
x Nezgoda. V nedeljo zvečer se je ustavil neki koleselj pri lekarni Cristofoletti. Ena oseb je izstopila in šla v lekarno, dve pa sti ostali v vozu. Med tem sta prišla tramvaj in en avtomobil, vsled česar se je splašil konj in zdirjal po Travniku. Ob vogalu ulice Caserma je zadel voz v zid s tako silo, da je sunek vrgel obe osebi iz voza. Kaj težko se je ranil eden njih, Ant. Černe iz Vertojbe, ki je moral nemudoma v bolnišnico.
Za odrasle in otroke. ::
Naj odličnejše živilo za zdrave in slabotne, v raz-^ vitku zaostale o-troke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in zabranjuje in odstranjuje kakor no-drugo sredstvo drisko, bije-e. črevesni katar itd. itd.
e^e
ALEkS. FRANC MATER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
isj Potni kovčeki. - Torbice io listnice. - Lastna tovarna, rs
I Ivan Rucker, Trst al. 5. finfonio 101
s Velika trgovina vsakovrstnih predmetov iz kože za j®
H
II
trgovina vsakovrstnih predmetov potnike, turiste in planince
V lastni tovarni se izdelujejo kovftekl, klobn&nloe, platnena, ometat Izdelana pokrival« za kovdeke ver se lzvrinjejo vaakovratni popravki. — ZMERNE CENE.
TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH.
„Tržaška posojilnica in hranilnica1
za della Caserma št. 2, I. n. XX
v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
| ima nn razpolago jeKleno varnostno celico |
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so ekrambloe, ki ae oddajejo strankam v najem ki sicer
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta ,, 20 za en mesec „ 6
Shrambiee so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov giroke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
Oddaja hranilne
katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štediti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
HERCULES
zavaruje osebe r: brez razlike vere, narodnosti In stanu, katere niso na dan npisa mlaj«e od 15. ter starejie od 80. leta. - Vsakdo zamore zavarovati, sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo t lastno korist in to brez zdravniik. pregleda. Vsa pojasnila daje za GorUko glavno zastopstvo zadruge Hercules v Gorioi ali pa tudi
Ravnateljstvo podporne zadruge LTJL£S" na Reki (Flnme).
i
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje zobev brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobai tehnik
TRST •
ulica della Caierma tt 13. II. n.
Dr. J. Cermak
:: zobozdravnik
mr Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst KL Glosue Carduccl 31.
FllJjallca nI. 8. Sebaatiano 8.
Velika iz bera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
@@@@@@@@@@@@@@@@ Ali se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, nliea Giosne Carfncci il 40 (prej Torrente).
Tam dobite
Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20
Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domaČih tovara. Velika zaloga srajo, hlač ln drugih predmetov za delavoe.
Sprejemajo se naročbe po meri.
ALLA ClTTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Carđncci štey. 40 (prej Torrente)
Pristno brnsko sukno
Pomladna in poletna sezona 1910
Kos dolg 3-10 m za popolno moško
obleko (jopič, hlače in ::: telovnik ::: stane
kos kos kos kos kos
7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 18 kron
kos 20 kron
Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, Ioden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solilna in reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - lmhof v Brnu.
Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blago naravnoat iz tovarn, meata, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vedno aveže blago. — Stalne, ugodne o ene. — Tudi majhne naročbe ae izvršijo takoj in solidno.
j^r ^^ Odlikovana delavnica in zaloga
F sedlovja in potnih predmetov
L"
FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO.
j
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
■V PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TR8T
/j\ /\\ /j\ /j\ /{S
trgovina Jakob Bambič o trstu
ulio« CHnlla štev. i1 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga vsakovrstn. blaga
za vBako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIt
Stran IV.
►EDINOST« -t. 116.
V Trstu, dne 27. aprila 1910
x Poizkusi z zrakoplovom bratov Fano so se vršili minolo nedeljo na Vel. Rojah. Ti "poizkusi so se precej povoljno obnesli, ker se je zrakoplov dvignil precej od tal in je preletel nad en kilometer daljavo z brzino 40 kilom, na uro.
x Iz Tržiča poročajo, da se napravi tam kopališče s 30 kabinami in buffetom.
Vesti iz Istre.
Razpisani službi. Pri c. kr. okrajni sodniji v Podgradu je razpisano mesto kan-celista XI. razreda. — V c. kr. kaznilnici v Kopru pa mesto nadčuvaja.
Tujci v Opatiji. Od 1. januarija do 20. aprila 1910 je obiskalo Opatijo 13.450 oseb. Dne 20. aprila 1910 je bilo navzočih 3844 oseb.
Istrska vina pridobivajo počasi a konstantno na vrednosti. Vzrok temu je največ to, da je lanskoletni pridelek vsled ugodnega vremena za časa bere v kvalitativnem oziru dobro izpadel, ter ni najmanje ne zaostaja za predlanskim. To in pa dejstvo, da je kvaliteta drugih vinskih krajev letos zelo slaba, ker je ondi provzročilo vedno deževje za časa trgatve gnilobo grozdja, je vzrok, da je povpraševanje po istrskem vinu letos zelo veliko.
Ali kakor povsod, tako tudi v Istri niso vina enaka. V krajih, koder je lega ugodnejša se prideluje seveda boljša vina. Tako so n. pr. v okolici Kopra, Volosko, Buzeta in Pule posebno dobra, kar priznava tudi A. Teleki v svoji knjigi „K. A. Hellenthals Hilfsbuch fiir WeinbesitzerM.
Istrska vina lahko delimo na dve vrsti, to je vrsta, ki se rabi za rezanje, ter namizno. Prvo je seveda mnogo cenejše ter je pridelano po starem primitivnem načinu. To vino vre na tropinah, ter ima nekako ostrejši okus ali se da za rezanje dobro uporabljati. Druga in boljša kvaliteta pa je namizno vino. Ta vrsla se prideluje po novem načinu. Večinoma izbrano grozdje se uporablja zanj, ali ne vre na tropinah. Z malimi izjemami se prideluje le v večjih kleteh, ki so urejene z vsemi modernimi pripravami, koder se kletarstvo racijonalno izvršuje. To so takozvane uzorne kleti, katerih glavni namen je pokazati producentom na praktičen način, kako treba pripravljati vina in kako gojiti. Od časa do časa se vrše tu tudi predavanja, ki imajo zelo lep vspeh.
Želeti bi bilo, da se na istrske pridelke polaga malo več važnosti, ter mesto da se kupuje v tujih krajih, koder se jih često drago plačuje in dobiva dostikrat slabo kvaliteto, naj se kupuje v domačem kraju.
Glede nakupa istrskih namiznih vin prosimo obračati se na „Potrošno obrtno gospodarsko društvo" v Buzetu.
Razne vesti.
Izredni jubilej na sv. Višarjih. Sv.
Višarje, najznameniteja božja pot na Koroškem,obhaja letos petstopetdesetletni jubilej.
V zrakoplovu preko Atlanskoga Oceana.
Neki Nemec namerava v zrakoplovu lettrti preko Atlantskega oceana v Ameriko. Odpotoval bi iz Cadixa ali s Tenertfe v polovici m?ja t. 1. Za svoje potovanje si je izbral ta mesec, ko vladajo pasatni vetrovi, katerih silo bi rad izrabil, ker isti prevaljujejo 44 kilometrov na uro. Tem vetrom se je imel zahvaliti tudi Krištof JColomb, da je odkril Ameriko. Zračna ćrta, ki vodi preko Kube, je dolga 6300 km, a bi se jo moglo preleteti v petih dneh. Zrakoplov, v katerem bi plovil, je neka vrsta zrakoplova tipa podolgastega, dolg je 52 metrov, visok 15 m. Motor od 40 konjskih sil bo montiran na zrakoplovu, ali ne bo vedno deloval, ker je to iz teh niških razlogov nemogoče, a slednjič se ne more ni seboj ponesti materijala za pogon, ki bi se upotrebljal skozi pet dni. Obseg zrakoplova znaša 6200 kubičnih metrov, in zai se, da je ta obsecr zado-:-ten, da vzdrži vožnjo 145 ur. Gondola zrakoplo-a je dolga 12 metrov. Stroka tri, ali zgradjena je tako, da jo je v slučaju nt zgode možno prirediti za motorni čoln ali malo jedrenico. Za v^ak slučaj bodo med Tenerifo in Puerto Rico nameščeni razni parniki, da v slučaju priskočijo na pomoč.
Dobiček igralnice v Monakovem. Letni zaključek banke v Monaku izkazuje 2 in pol milijona frankov več dobička nego prejšnje leto. Delničarji so dobili dividendo dividend 350 frankov. Delnice, ki so prvotno veljale po 500 frankov, so sedaj vredne 7500 frankov.___
Književnost in umetnost
Beseda o slovanskem obrednem je ziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost-pod naslovom: „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem onim, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Cisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu.
Dobiva se tudi v Slovanski knjigarni g. J. Gorenjca v Trstu.
Pristna vina
Tip* vrko lastnega pridelka, istrsko in kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Žtrancar, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" v ulici Irdustria 5, zraven ulice G-uliarti._688
v Bojanu hiSica z vrtom naglavni rrUOd 50 cfRli ra 3C00 kron. Fald i 2000 K. Ponudbe : Kavarna Kojan, Luigi Kancic^	697
zelo obiskovano ka-< >mo s sijajno bodočnostjo po ugedai teci. Kau-č i č. Kavarna Roian.	696
Proda se
Pet šivalnih strojev
dražbi se proda po ugodni ceni K 62. Triletno jamstvo. ViH Catfrina 9. Skladišče, dvorišče t. (69i
Prodam
godb^-sutomat -L'alibor Pou iana 61*0, II., d *nno
Ogiasiti se
«92
Na prodaj
posestvo, hiša, vinograd, vrt z dvema vodnjakoma pripravno za Yrtr»rja. Več se poizve pri g. Ivanu S u ban pri sv Ivanu, gOHiilna .Na	_608
Lepa prilika za „peke"
f Hiša s • popolnoma opravljeno pekarijo ce pro.'a ali da v najem pod ugodnimi pogoji takej v Lescah na Gorenjskem. Pekarna brez konkurence. Hiša ie nova, krita z opeko in ima vodovod Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovcu na Bledu	665
■a Po nizki cent
se dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri
(JMBERTO CESCfl, TRST
Via detla Caserma štev. II. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2*50 komad.
trk
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisečernl cvet' (Millefori)
Ć sti kri ter Je izvrstno sredatro proti onim slučajim te peče ▼ i*loćci. kakor proti slabemu prebijanju io beiueroldam. Jedeu omot ta zdravljenje stane 1 K ter se čoblva ▼ odlikovani lekarni
PRAXMARER - „A! DUE MORI 4
Trst (mestna hiša) Telefon 377
Fofttne poiiljatve se levrfujejo takoj in franko, ako ae dopo8l,e Kron 1*10.
Ma PQ7nnlonn Boba meblirana z dvema Itd I a4pUiol|U posteljama in a hrano pn
slovenski družini. Ul. Farneto 12, I. n.
637
Rogtfka biselica
TEMPEL, RAD1NSKIGIZEL1N VRELEC. Najboljši min. vodi
---ZASTOPNIK:---
LACKO KRIŽ, PULA
smr Popolne plinske
po vseh stanovanjih izvr'uje avtorizov. instalacijska delavnica
G. Meh & A. Boschin
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IV
Trst, via S, Sievanm 16, I, n
prodaja na mesečne aH teđen&kt obroke olrleke hi površnike
f* a j. dogovor ne j še eene
P0Z0B * Skladišče nt v priti&ju anp^ > prv «Li B&dctropju
I^bbssis:
Veoia češka tovarna
-7
ggf^ sprejme MLADEGA
uradnika
trgovska obraženega, veščega slovenske in nemšio- korespondence. — Eventuelno se sprejme mted gospod brez prakse. Ponudbe s pripisi spričeval pod „URADNIK" na upravništvo tega lista do 1. prihod, meseca.
Zastonj in poštnine prosto se razpošilja:
Domača knjižnica.
Seznan izbranih, najboljših dei slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. KleJnmayr i Fed. Bamberg, knjigarna v Ljubljani-
SPRITZER - WEIN
se lmennie belo Štajersko vino, ki je edino pripravnajpijača z mineralnimi vodami in tif.tnom. Prodajam tudi v buteljkah pristno vino Opollo it Visa, Halo sladko iz Vi?a, istrsko in teran Priporočam tudi svoj Ubor desertnih in zdravilnih vin, roeoljo, likt-rje, žganie in sirupe. Zaloga ,,Asti sputnanti' po Kron 3 in 4. Sladki refoik po K. V. Izborno žganje po K 2-40 buteljka od
CSgL'SSSJr1- E. Jurcev, Acquedotto 9
Na obroke! Velika Izhero SK2- Na obroke!
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
po jako zmernih cenah
JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, 11. n.
/gioooooooioooooc
Ker sem prisiljen v kratkem
se preseliti
prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd.
OMESi po čudežno nizkih, cenah. HSffl
: ulica Nuova štev. 36 :
Trgovina posameznih partij
Sigmund Vamos
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE 0 TEJ ! UGODNI PRILIKI! I
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijainega kamne s zalogo cementa
^ristide gualco - Zrst
niioa	Servolo štev. 2 Telefon 21-42.
DOBROZNANA MANUFAKTURNA TRGOVINA
T.. FRE1SSE1S, ul. delle Poste 5
!_____Hiša Brunner (nasproti kavarni PIT8OHEN) —
priporoča za nastopajočo pomladno in poletno sezono
Zeflr t najrailič m Dim* cđ stotiik 36 itier dalje Panama gla.ti in s črtami . ed srotltk 90 meter duie
Ptrctli z n\m M risbami od Mft 56 meter dalje Svile ii Tolie t mi birrat od Kros 1-30 meter dalje
Volneno blago, krema in barvnato vsakovrstne kakovosti In oene. Velik Izbor ba-tista belega In v barvah samo v najnovejših risbah, popolen Izbor drobnarij Itd. Itd.
Zaloga perila iz prvih tovarn. — Blago samo prve vrste in po nizkih cenah.
Naznanilo.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril danes dne 23 t m. v tem mestu
v ulici Bosclietto št. 2
(vogal ulice del Toro)
mesnico
v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo posvečala vsa skrb. V nad', da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH.
Pohištvo
l^atlo in temno, posamezni kofti, cele ppalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. 9QT vse po nizki oenl.
Izgofoulj. moške obleke ..... in šiualni stroji .....
na obroke ln oeno. — Proda
IVANKA DOREGHiN, Trst
(Zaloga pohištva) ul. Mado^nlnaS
TRST, ul. m Gavana 2 ■
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežeg* kruha 4-krat na dan. - Postrežba tačna in na dom
Bogomil
nrar i Sežani
ima svojo
protis-ur
v TRSTU, ulica Viscen. Belllnl 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vsakov. verižic tov cenah.
Ugodna prilik
Z dnem 28. februvarja 1910
se je otvorila
Ui	"f'-^

u IZDELANE MOŠKE OBLEKE ::
Veli^ izbur otroških oblek, površnikov, paletot, raznih h!a<\ telovniki fantazija itd. itd.
Prodaje se tudi na obroke (II. Madonnina 8, I. nad.
n Trst - ulica Tivarnela St. 3 fi
iS	Telefon 16-64.	63
38 ZALOGA VSAKOVRSTNEGA ||
™ Oglja in Premoga,
1/ Dajem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::
in šivalnih strojev rabljenih poželo
nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev- 12
V. Osvaldolla
0b nedeljah In praznikih odprto do 4. popolnd.
Vedno bogato preskrbljena zaloga lesa In oglja
Emanuel tdindspach
Trst - Via Ireneo della Croce 4,
M priporoča slavnemu občinstvu v nabavo vsakovrstnega oglja (mehkega in trdega), briketa in drv po selo ugodnih cenah na dom ta franco. Naročila ne •prejemajo tudi potom dopisnic in a? izvršujejo najhitreje. Oglje se razpečuje v plombiranih vrečah. Za naroćbe, tudi ca poskus se priporoča ■ spoštovanjem
Emanuel Windspach.