Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 17. avgusta 1928.
Štev. 4. Letnik LXIX. [Šol. leto 1928/29]
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Duhovna organizacija slovenskega učiteljstva.
(K drugemu izobraževalnemu tečaju.)
Velike in mnogovrstne so naloge, ki čas ¡kajo učitelja, čim dvigne svoj pogffed, da premotri polje, ki mu je dano v kultiviranje. Le rokodelec tišči pogled v svoje delo, ne vidi in čuti časa, ki drvi mimo njega ter ne pojmuje zveze in kompleksa življenja, kate» rega drobec je sam.
Slovenski učitelj noče ¡biti rokodelec. Za« veda se svojega posebnega poslanstva v na« rodu ter skuša po svojih najboljših močeh najti harmonično zvezo s časom, čegar otrok je, a čegar. inteligenten obraizovalec Ibi rad postal.
Toda kaj pomeni poedinec, če je nje« govo hotenje še tako silno in njegove zmož« nosti še taiko izredne.
Sodobnemu človeku stoji pa na razpolago v njegovem stremljenju učinkovito sredstvo — organizacija. Kjer stoji posameznik brez moči, in se zdi naloga neizpeljiva, ovire pa nepremagljive, se njegove sile potisočerijo, kakor hitro ise združi z enakostremečimi v krepka falango. Značilno za našo dobo je dejstvo, da imajo vse socialne, pravne An kul« turne reforme, izvedene po državi, svoj izvor v borbenih organizacijah, ki so izbojevale svojemu naziranju in svojim potrebam od« govarjajoče soc. ustanove in pravne oblike.
Pomisliti nam je le, kak vpliv na izoibraz« bo moderne človeške družbe imajo nebrojne organizacije, ki se bore dan 'za dnevom s koncentriranimi gmotnimi in propagandnimi sredstvi ter z naporom iz'bra'ne inteligence za uresničenje svojega plemenitega stremljenja. Kdo bi mogel našteti vsa mogoča društva, ki se bore s času primernejšo vzgojo mladine, za skrbstvo mladoletnih, za varstvo mater, vdov, sirot in nepreskrbljenih otrok, za po« habljence, hirajoče in onemogle; za reformo stanovanj, za pacifistično propagando, seksu» alno reformo itd., itd.
Za vsako važno načelo javnega življenja ima moderni človek v odgovarjajoči načelni Organizaciji hvaležno torišče, kjer naj skuša svoje prepričanje s pomočjo istomislečih uveljaviti v korist in lajšanje trpečega člove» štva. Ne pozabimo, da se more moderni člo» vek le v organizacijah izživeti m koristno izrabiti svoje sile, bodisi pa še tako načelen individualist.
Organizatorji postajajo najvažnejši in najpotrebnejši člani človeške družbe. V nji« hove roke je dana usoda sodobnih ljudstev. Od njihove spretnosti in vztrajnega smotre« nega dela je odvisno, če bo mogoče rezultate ztnanstva učinkovito obrniti v blaginjo člo« veštva v napredek kulture. Izsledki znanosti, ki bi spretno in socialno pravično obrnjeni mogli prinesti blagoslov med trpeče člove« štvo, s.oje neizrabljeni, ali pa celo krivično uporabljeni. Stvar organizatorjev je, dvigniti ta zaklad ter iga dati na razpolago njim, ki jim je namenjen po najplemenitejših člove« škega rodu. To delo je danes potrebnejše od vsakega drugega. Organizatorji so postali moderna aristokracija, socialna aristokracija.
Tudi slovenski učitelj nima višjega cilja v svojem stremljenju, nego da postane o r« ganrzator kolektivnega živi j a svojega na« roda. Vse trpljenje, vsi problemi izboljšanja našega življenja so socialnega izvora. Zato mora biti boj za boljšo bodočnost dobojevan s socialnim sredstvom, z organizacijo.
To je beseda moderne vede najmlajšega datuma. Te dni se zbere drugič skupina naj« boljših iz vrst slovenskega učiteljstva, da v večdnevnem resnem skupnem delu pregleda kompleks najvažnejših nalog, ki jo čakajo v naslednjem detu, da iz združenimi močmi ioči 'bistveno od nebistvenega, važno od ne« važnega, nujno od odložljivega.
Šest dni napornega razmišljanja, da se bo vršilo delo v prihodnjem letu sistema« tično in učinkovito. Najboljši izmed učitelj« stva hočejo postati organizatorji slovenskega ljudstva. Hočejo na pot, ki edina vodi do uspeha. Pozdravljeni mlaidi borci, organiza« torji dela! Uspeh vašega tečaja bo uspeh pravega narodnega dela!
Češko-slovaško narodno šolstvo na razstavi sodobne kulture v Brnu.
Piše: Emanuel Lippert — prevedel Lajovic Albin.
(Izvirno poročilo „Učiteljskemu Tovarišu").
V proslavo desetletnice Ustanovitve sa« mostojne države repolblike Čeihoslovašlke, je prirejena v Brinu, glavnem mestu Moravske vsedržavna razstava sodobne kulture.
Razstava, ki je prirejena na popolnoma novem razstavišču v Brnu je bila postavljena z velikanskimi žrtvami ter vzbuja veliko po« zornost med rrinogobrojnimi obiskovalci. Če« prav je 'bilai otvorjena šele 26. maja, vendar jo je do 14. junija posetilo že čez 362.000 oseb in račnajo, da bo 'znašalo število obiskovalcev do konca septembra, ko se razstava izapre, čez 2,000.000. (Med tem smo že čitali v dnev« nih časopisih o sprejemu, ki ga je 'bil deležen milijonski obiskovalec). Mesec junij je bil rezerviran za obiske šolske mladine, ki so jo vodili učitelji na razstavo in je dnevno pre« nočevalo v Brnu 12—14.000 otrok, ki so jih namestili v posebnih ^prenočiščih. Vsi so si ogledali delo oibčanov in občudovali brnske spominske stvari.
Narodnemu šolstvu
(osnovni, meščanski, pomožni in materinski šoli, otroškemu vrtcu) je namenjen pose« ben velik paviljon, ki z razstavljenimi pred« meti dokazuje, da stavi češkoslovaški narod svoje šolstvo na večno veljavnih temeljih svojega velikega pedagoga J. A. Komenskega. Dela učencev očitujejo silo in konkretnost vsega pouka is posebnim o'zirom na šolsko okolico in jasno stopa na plan značaj sodob« ne delovne šole.
Otroška zavetišča
ponazorujejo predšolsko in mimošolsko sre« dišče v rodbini, družbi in v prirodi slova« škega, romunskega, plzenskega in podkarpat« skega otroka.
Materinske šole ali otroški vrtci,
kakor jih pri nais imenujemo, raizstavljajo igralnico, kakršno je postavilo mesto Brno; načine različnega zaposlovanja otrok v teh šolah, učne pripomočke in literaturo.
V oddelku elementarnih razredov
so tele samostojne efcspozicije: Kožiškova: »Popje« {nova početnica in pouk čitanja in pisanja), elementarni razred profesorja Ku« balka, brnski razred od Fadrusa, slovaški prvi 'razred, razvoj češkega abecednika, raču« nala, nazorni nauk v I. razredu in dokazi preizkušenj otrok, ki stopajo v osnovno šolo.
Ekspozicije nravstvene Vzgoje
kažejo, kako naj preveva ves pouk in vse učenčevo življenje, nravstvena vzgoja. Tu vidimo dela vzgojne vsebine: Mamica, lju» bežen do bližnjega, dan osvoboditve itd. Ci« klus o vplivu dežele razstavlja Podmladek Rdečela križa. Na ta oddelek je priključena tudi naboženska vzgoja.
Učni jezik
ima dva oddelka. Prvi nam predočuje učne knjige, pripomočke, učila in v glavnem dela učencev, ki pričajo o pouku in slogu češkega jezika, čitanja in slovnice. Drugi oddelek raz» stavlja najboljšo literaturo za mladino in sta« tistiko otroškega čitanja, ki jo je sestavilo mesto Brno.
Oddelek umetnostne vzgoje fzpolnujejo v enaki meri originali čeških sli« karjev, namenjeni za učila pri pouku in pa ilustracije učnih knjig (n, pr. Aleševe in Ka« šparove za počitnice) ter one za mladinsko literaturo.
Tu je razstavila češka pedagoška družba vzorno šolsko čitalnico, ki priča, kako se lahko napravi čitalnica na šolah s prav skromnimi sredstvi.
Oddelek domoznanstva
kaže prava pota postopanja pri ipouku vseh realij. Tu vidimo dela iz vseh delov republike, urejena po pokrajinah ter zbirko domoznan« skih časopisov za mladino.
Zemljepisni oddelek
razstavlja v ospredju veliko koncentracijo Moravskega krasa, iz umetnim prerezom kra« ških jam s stebri. Dalje vidimo tu dela učen« cev dveh moravskih šolskih okrajev. Ulčne knjige, 'zemljepisna učila in minimalni zem« ljepisni kabinet dopolnjuje ta oddelek.
Zgodovinski oddelek
kaže koncentracijo pouka o »Gomili miru«. Okrog modela kiparja Kubičke so ¿birke del učencev iiz okolice bližnjih bojišč pri Slav« kovu. Ostala dela dokazujejo, da se pouk zgodovine v Češkoslovaški republiki razvija v stalnem pravcu h kulturnim in socialnim razmeram, ki se javljajo v češki zgodovini in v narodnem življenju.
Prirodopisne vede
razstavljajo prav tako na podlagi koncentra« cije. Zanimiva so ponazorila živalske biologije na meščanskih šolah, dela v laboratoriju pri fiziki, mineralogija in geologija v odnošaju z domom, biološka dela v laboratoriju in učila, ki so jih napravili otroci na gesla delovne šole: Spoznavaj svoj dom! Bližje k prirodi! itd.
Računstvo in geometrija
razstavljata pregled razvoja metod za pouk računanja, ki jih dopolnjujejo vse računice in pa pOuk iz elementarnega računstva in ra« čunal. Pri geometriji vzbuja pozornost me« toda ravnatelja F. Šidla, s katero naj se na« vaja učence na geometrijsko mišljenje. Tu so tudi metodični postopki geometrijskega risanja.
V oddelku za pisanje in risanje
vidimo razvoj psihološkega študija dopolnje» nega z diagrami. Risanje kaže v metodičnem postopu velik obseg in nove smeri. Družba za proučevanje otrok razstavlja tu psihološke študije otroških ilustracij.
Oddelek vzgojnih ročnih del
cjbsega le tista dela, ki so po kraju tipična in zanimiva, ali zanimiva po materijalu ali na« činu dela, medtem ko so druga dela urejena v posameznih oddelkih pouka, kamor spadajo po svojem bistvu.
Zensika ročna dela in kučanstvo
so razdeljena na melstne in podeželske šole. V obeh pa vidimo močan povdarek na na» rodnostni izraz.
V prvi dvorani pri vstopu v sredi pavi« ljona so razstavljene
fotografije in modeli vzornih šol,
ki so jih postavili v zadnjem desetletju. Poleg njih ima svoj sedež češkoslovaška šola v tu» jini, kjer vidimo trud in požrtvovalnost Če» hov, da tudi v tujini nudijo svoji deci pouk v svojem jeziku, ali pa kjer to ni mogoče, jim nuditi vsaj priliko, da se v dopolnilnih šolah, različnih tečajih seznanijo z materinščino in pa s kulturnim življenjem svoje domovine. Tu vidimo tudi šolo, ki so jo imeli češki le» gijonarji začasa isvetovne vojne za nedoletne v ruskih legijah.
Oddelek telesne vzgoje
obsegal modele telovadnic in igrišč, ponazorila učnih ur, figurine, ki kažejo pravilno telo« vadno obleko, statistiko o telovadnicah in igriščih, fotografične posnetke učencev pri izletih, igrah in športu v prosti prirodi ter tu sem spadajočo literaturo. Fotografije so iz» večine diapozitivi, ki so odspodaj razsvetljeni.
Oddelek za glasbeno vzgojo in proste predmete
penazoruje učni postopek pri pouku petja, ponazorila iz tesnopisja so podani na osnovi metode Herout»Mikulikov. Dalje vidimo tu izdelke strojepisja nemščine, francoščine, ru» ščine in esperanta.
Je najfin«jla Šolska kreda, ki daleko prekaSa vse importlrane tovrstne Izdelke.
„JUGOKRED A* si je na mah osvojila trg v celi državi in to vsled prvovrstne kvalitete in nizkih cen. Uporabljajte le „JUGOKREDO", ki se naroča v vsaki množini pri centralni pisarni
„JUGOKREDE"
Ljubljana, Kongresni trg 3/1.
Podzkusna šola
podaja sliko šole, ki se peča s študijem otro« ka (Vaškova»Barton), dalje poizkusne šole Bakulove na Mali Skali, Ulehlove šole na Dunaju; dalje vidimo tu nekaj poizkusov Bartoševe z Jedličkovega ¡zavoda, ki še dosti izpolnijo sicer precej revni oddelek. Ti zad» nji poizkusi tvorijo del oddelka
skrbstva za pohabljene otroke
in podajajo strokovni pregled vzgojnega in zdravilnega skbstva za to deco, ki je razsta« vila tudi svoje izdelke, ki so prav zanimivi. Razstavljeni predmeti iri modeli so izključno otroško delo teh pohabljencev. Prav tako imajo tu svoje izdelke slepi, kjeT vidimo se» danje stanje vzgoje, pouka in zaposlenja go« jencev. Učni pripomočki, pisalni stroji, ta» bele, knjige, note in druge potrebščine so Iz» gotovili gojenci brnskega zavoda za slepce. Poleg teh vidimo pregled in stanje zavodov za gluhoneme.
Oddelek pomožnega šolstva
in zavodov za zanemarjeno deco podajajo različne statistične preglede, ki nas pouče o stanju tega mladinskega skrbstva, fotografije in modeli pa nas povedejo v notranjost teh zavodov.
Razstava mladinskega zdravstva
in socialnega skrbstva predočuje zdravniške preglede dokazanih napak šolskih otrok, sta» tistike o tulberkulazi; otroški prehrani, o mlečni akciji, vzgoji otrok od strani pravilne prehrane, vzgoji k zdravemu življenju s po» močjo iger, šolskih nastopih, lutkovimi gle» nališči, pouku iz šol v prirodi, iz socialnega skrbstva države, dežele, okraja, občine in do» brodelnih društev itd.
Oddelek za samoizobrazbo in izvenšolsko delovanje učiteljstva
podaja pregled stremljenja učiteljstva po višji izobrazbi, pregled delovanja praške in brnske »Šole visokih pedagoških študij« in 28 diagramov ponazoruje posledice dela, ki ga vrši na kulturnem in socialnem polju uči» teljstvo prostovoljno v šoli in izven šole v celi republiki.
Podkarpatska Rusija ima svoj latetni od« delek, kjer so razstavljeni predmeti, katere so izvršili učenci, črpajoči iz koncentracijskih projektov domovine. Vidimo učilnico in otro« ški kotiček podkarpatskega otroka. Tudi
šolska statistika
podaja preglede o razvoju vseh navedenih šol od leta 1918. dalje do leta 1928. Tu vidi» mo diagrame, ki nazorno kažejo zdravstveno stanje šolske mladine, telesno in duševno rast in njeno razmerje do rodbin. Ponazori
LISTEK. Glose o skupščini v Celju.
Delegacijska skupščina je obračun in pro« račun dela. Zato je velike važnosti za ves naš stan. Nekateri izvoljeni delegatje upoštevajo to tako, da jih sploh ni k skupščini, ali pa se jim zdi, da so odveč,, kakor hitro so culi ne« kaj poročil.
Če prihajajo k skupščini na svoje stro« ške, imajo proste roke. Če jih plača društvo, naj se drugič ne puste voliti, če ne vrše svoje dolžnosti. Od delegatov je odvisno zdravo in
redno poslovanje organizacije.
*
V organizaciji imamo dve tretjini učite» Ijic. Med delegatinjami jih ni bila ena dese« tina. Kje je vzrok temu nesorazmerju? V sta«
novski zavesti? Ali organizacija tovarišicam ni potrebna? Dokler ne bodo tovarišice do» volj reprezentirane tudi na vodilnih mestih organizacije, naj bodo pripravljene na — krivice!
«
Za delegacijo pripravljajo predloge od» seki. Gradiva je dosti in važno je. Potrebno |b'i bilo, da pride pri tem gradivu do veljave nepotvorje.no mnenje vse organizacije. To je mogoče le, če sodelujejo v odsekih delegati, izvoljeni od delegacije. Interes stanu zahteva, da se tu ne ustvarjajo umetne majorizacije. Tudi demokratično — bolje: tovariško — ni tako postopanje. Pa ti pridejo v odsek kot polnovredni člani taki, ki niti delegati niso, ,ampak so — slučajno ali ne slučajno? — pri»
šotni pri skupščini! Kako smo volili odseke? *
Absolutizma se zelo bojimo. Vemo, da je živel Metternich, da je živel car in da je legitimna deca absolutizma poneverjanje.
Zato» zahtevamo šibko, omahljivo po» verjeništvo, to se pravi anarhijo. Zahtevamo vodstvo organizacije, ki naj se boji vseh in vsakogar posebe.
Da je sredi med absolutizmom in anar» hijo red, to utajimo. In da je red mogoč le vsled skupne volje Vseh, (utajimo zato, da bomo imeli poedinci proste roke. Pobijamo absolutizem, da ga nadomestimo z anarhijo. ,Samo resnice, da je delegacija proti absolu« tizmu in proti anarhiji, da je trdnost njenih sklepov najboljša obramba proti obema, ne pustimo do veljave. Smo pošteni?
Iz atomov obstoji vesoljstvo: vse veliko je zgrajeno iz majhnih delcev.
Podrobno delo se v naši organizaciji vrši v krožkih in društvenih odborih. V dru» štvih se pokažejo tu in tam včasi že velike linije. Delegacija povzame te velike obrise in jih dvigne pred oči vseh. Zato se prav» zaprav sestaja.
Vzlic temu srečamo na delegaciji ljudi, ki imajo veselje nad majhnim in (ki ne vidijo — ali nočejo videti velikega.
Naše gmotno stanje! Nižje plasti me» ščanstvia živijo težje kot pred vojno. To vedo vsi. Moralisti pa lamentirajo, da je svet postal lahkoživ — ljudje baje raje ži» vijo sami kot v zakonu, ker ne mariajo nositi bremen in skrbi. So materialisti, dasi je včasi človek imel vsaj toliko, da se je za silo preživljal v rodbini, ne da bi mu bilo treba stradati zraven otrok.
Pa vendar se ne govori o našem gmot« nem stanju po društvih. Deviško sramei« ljivo si je upala pri delegaciji na dan za» deva o našem gospodarskem položaju. Kje je vzrok tej sramežljivosti? Ali nas je sram bede? Ali nam imaginarna veličina našega ugleda brani ukvarjati se s takimi banauzič« nimi stvarmi kot je stradanje?
jena je kvalifikacija in starost učiteljstva. Poselbna skrb pa je posvečena onim šolam, ki so po prevratu doživele hude narodnostne Isunke, to je v prvi vrsti šolstvo slovaško, podkarpatsko in pa manjšinsko.
Oddelek nemškega šolstva
je stavil povdarek na razliko med staro in novo šolo. Ima 6 pododdelkov: 1. Spominu J. J Pestalozzija. 2. Literatura o novi šoli. 3. Materinsko šolstvo. 4. Povzdig in razčle« njenje prosvetnih ustanov v podeželski ob* čini. 5. Koncentracija: a) Božič na enorazred* niči, b) domoznainstvo v meščanski šoli, c) zdravstvo na meščanski šoli in skirfb za za* tiranje alkoholizma, d) Štifterova hiša v go« .zdu, e) izdelovanje pohištva v Šumavi, f) reka Laba, g) goslarstvu v Hebu. 6. Delovna udru* ženja v smislu domoznanstva: a) brnske šole, b) jezikovni otdk v Jiglavi, c) premogovni kraji na meji Moravske in Šlezke, d) Praded, e) Kravarsko, f) Orliške igore, g) Krkonoši, h) iSiovašiko.
Oddelek madžarskega šolstva
ponazoruje zaposlitev madžarskega prebival« stva 'na Slovaškem, v prvi vristi kmetijstvo, ribarstvo in čebelarstvo. Življenje madžar* skega naroda je podano z našivki, kroji, do« mačo obrtjo itd. Poleg tega so razstavljena tudi druga dela učencev, pismeni in ročni iz* delki, risibe, fotografije šolskih poslopij in pokrajin.
Poljski oddelek
razstavlja zemljevid češkoslovaške Šlezije, na katerem so označene vseh vrst poljske šole. Zraven so razstavljene fotografije in diapo* izitivi šolskih poslopij in slik iz šolskega živ« ljenja, dela učencev iz posameznih predme» tov, izdelki deških in dekliških ročnih del, ki so jih izgotovili pri literarnih predmetih.
Letošnjia glavna skupščina se je vršila pod vtisom Radičeve smrti. Zagrdbško po* verjeništvo je že v četrtek brzojavilo drugim poverjeništvom, naj bi se glavna skupščina preložila, a je to bilo nemogoče, iker so bili tnnogi delegati iz južnih krajev države že na potu. Radi tega je moral glavni odbor skle* pati, kako bi se dalo izvršiti vsaj najvažnejše.
Seja glavnega odbora
se je vršila, Ikakor je bilo v programu javljeno ob 9. uri dopoldne. Manjkali pa so na seji beograjski in splitiski člani glavnega odbora.
Predsednik Petrovič se je v uvodnih be« sedah spominjal smrti velikega voditelja in učitelja hrvatskega 'naroda Stjepana Radiča in omenil, da je ta žalostni dogodek dovedel UJU do tega, da mora glavni odbor sklepati o izpremembi dnevnega reda. V počaščenje spomina Radičevega so poslušali člani glav* nega odbora predsednikov govor stoje in nato vzkliknili: »Slavia mu!«
Sklepi glavnega odbora.
GlaVni odbor je pričel inato sklepati v koliko naj bi ise skrčil program skupščine in katere važnejše izadeve naj bi se rešile. Po kratki debati so se zjedinili na sledeče:
Predsednik naj ima namesto svojega na* govora ob otvoritvi skupščine, spominski go* vor na Radiča. — Pokojnikovi rodbini se pošlje iz skupščine sožalna brzojavka, a po* glrelba se udeleži 10 članska deputacija UJU pod vodstvom tov. Vlade Petroviča. Za ljub* ljansko p »verjeništvo sta bila določena v to deputacijo tov. Lapajne in Kobal.
Te uganke ni bilo mogoče rešiti na de« legaciji.
«
Neki tovariš iz Beograda, ki živi z rod* bino vred v podstrešju, je prosil organiza* cijo podpore. Delegacija se je prvi trenutek smejaia, a se je potem zresnila. Nekateri so videli politični moment, drugi so videli or* ganizt-čnega.
Ne vemo, kako se bo stvar rešila. Po* zabili pa smo, da je pismo govorilo o po« manjkanju. Ne en sam delegat ni povdaril, naj bi se pomagalo zaradi stiske. Kje je lju* bežen do bližnjega? Kam hoče vzgoja, če zavrže svoje temeljne resnice?
Nismo se smejali bedi, a >zdi se mi, da
smo frivolno govorili o njej.
•
Veste, kaj je Rotary club? To je orga* nizacija, ki jo imajo izadnja leta po vseh mestih, kjerkoli je kaj industrijalcev in tr* govcev. V teh klubih se shajajo in posvetu» jejo o svojih stvareh. Namen jim je, dvi* gniti izobrazbo in sposobnost industrijske« ga in trgovskega sveta. Torej nekaki samo« izobraževalni krožki!
Kako bi mi pognali idejo takega Rotary klUba, če bi imeli ona sredstva, ki jih imajo
industrijalci in trgovci!
*
Družboslovje pravi, da v družbi ni miru. Načelu konservatizma se upira načelo na« predka, progresa. Zato pa: panta rei — vse teče! Z drugo besedo: razvoj gre svojo pot in se ne meni za one, ki bi radi ustavili ko« lesje.
Samo pri nas ne bi smeli imeti napred* ka. Kolovozi naše organizacije so tako iz« jedno dobri, da so vozili po njih zelo uspeš« no že pred petdesetimi leti. Ni to neopore« čen dokaz njih vrlin?
Ali pa je treba stisniti nekoliko zavore, ker učiteljstvo že itak vidi za petdeset let
Oddelek za opremo učilnic
razstavlja šolsko opravo, posebno različne vrste in tipe šolskih klopi, ki se izdelu« jejo na Češkem. V paviljonu so nameščeni trije projekcijski a paradi, ki kažejo slike iz vseh panog narodnega šolstva vseh narodov, ki žive v češki republiki, prav tako tudi' slike iiz zdravstvenega in socialnega sknbstva za mladino. Ker pa se življenje po sedanjih šolah ne da zadostno ponazoriti le z izdelki učencev, zato je priskočil na pomoč moderni film, ki je ovekovečil pomemb« ne scene iz 'šolskega življenja in ki se na raz« stavi tudi predvaja. Prvi film pokazuje vpliv J. A. Komenskega na razvoj češkoslovaškega šolstva. Uvod prikazuje ločitev Komenskega od svoje domovine, njegovo prerokbo o sa« mostojnosti češkega naroda, prizore iz stare šole, prizore iz sedanje šole materinske, osnovne in meščanske, pouk v raznih pred« metih, pouk v prirodi, izprehode, olbiske in* dustrijskih naprav. Drugi film kaže osnovne in meščanske šole nemške in konča s prosla« vo spomina J. J. Pestalozzija. Tem slede pri« zori iz poljskih in madžarskih šol. Tretji Sini nas pouči o delovanju družbe za pirouče« vanje otrok in nam ponazori skrb za mladino s telesnimi in duševnimi napakami.
Šolstvo glavnega mesta Prage ima svojo posebno razstavo, ki je nameščena v pritličju paviljona praškega. Prav tako imajo brnske šole svojo posebno razstavo v prvem inad« stropju brnskega paviljona. Ta razstava ima najlepše izdelke učencev in obenem najvzor« nejšo opremo vseh vrst šol.
Šolski vrt
je vzorno urejen in ojbdelan na ploski 15 arov s 15 oddelki in se nahaja zraven pavi« ljona za stavbarstvo in v soseščini vrtnarske razstave.
Delegati naj se zberejo ob 15. uri v ribo« rovalni dvorani, da izvolijo odseke, a glavna skupščina se vrši olb 17. uri.
Skupščina naj izvoli sledeče odseke: iz* veštajni, budgetni, odsek za predloge in od* sek za pravila.	,
Referati, ki bi morali biti prečitani na skupščini, bodo objavljeni v »Učitelju«.
Skupščina naj sklepa le o predlogih od* sekov.
Ker je bila podpredsednica UJU Jelisava Vavru na izahtevo ministrstva za trgovino brez vzroka premeščena iz Zagreba v Kar* lovac je sprejel glavni odbor resolucijo, ki v v njej naproša ministrstvo za zopetno name* ščenje J. Vavre v Zagrebu.
Nadaljna razprava.
Glede resolucije, ki je ibila sprejeta na pokrajinski skupščini v Celju z ozirom na spremembo pravil, se je razvila zelo živahna razprava in ni manjkalo tudi očitkov na ra* čun ljubljanskega poverjeništva, ki zahteva v resoluciji popolno avtonomijo posameznih poverjeništev.
Razpravljalo se je tudi o poročilu in je več članov glavnega odbora grajalo dejstvo, da je (bilo isto razposlano na poverjeništva šele tik pred skupščino, radi česa? ni mogoče, da bi se posamezni delegati natančneje sezna* nili z njegovo vsebino.
Glavna skupščina.
Vsi vlaki, ki so prihajali v sofooto v Ma* ribor, posebno oni iiz Beograda, Zagrdba in Ljubljane, so pripeljali veliko število udele* žencev glaVne skupščine in pred poslopjem Union je postajalo čedalje živahneje. Popol*
naprej! Tako je dejal eden izmed nas in
sebi bomo vendar verjeli!
*
Farizeji so stopili pred Krista in mu de« jali: Učenfk! Povej, ali se sme dajati davek? Mislili pa so: če bo potrdil, se bo zameril Izraelcem, če bo odsvetoval, si bo nakopal ,na .glavo1 Rimljane.
Vprašanje, je li sociologija socializem, je rešeno danes tudi že v Patagoniji. Bodi pa vzlic temu pripravljen, da ite kdo sreča in vpraša: Prijatelj! Povej mi, ali .ni socializem sociologija?
Marx in Engels nista samo agitatorja, ampak sta tudi sociologa. Trdita, da se člo* veška družlba razvija predvsem na podlagi gospodarskega življenja. Oba sta intransi« gentna materialista.
Vodstvo našega stanovskega Isamoiz« obraževalnega dela ni imenovanih dveh uče« njakov niti omenilo v teku enega leta. Pač pa je priporočalo vrsto družboslovcev in njih knjig, ki so imenovanima diametralno nasprotne.
Načelo izvoženih kolovozov pravi, da nI
potrebno niti to. Ekstremi se dotikajo! *
Gentlemenstvo!
To besedo smo čuli na skupščini iz vrst enega naših prvih mož. Pokazalo se je kma« lu, kako malo jo poznamo. Pred vsakim bi imeli več rešpekta, kot pred lastnim tovari* šem. Nikomur ne bi očitali, kar si upamo očitata med seboj. Očitki, žalitve in vse kar pavšalno, brez premisleka in brez dokazov! Kaj zato, če napravimo krivico?
Primitivna dostojnost, olika in gentle* menstvo še ni eno in isto. A če so naše vrste še daleč od gentlemenstva, imejmo vsaj oli« ko in nekoliko razsodnosti! Olika in razsod« nost dokazujeta namreč včasih tudi nekoliko izobraženosti.
I. Slak.
dne se je zbralo v zborovalni dvorani nad 1200 udeležencev iz vseh krajev naše domovine, ¡ki so zasedli povečini galerije, kajti v dvorano so imeli vstop le pooblaščeni dele« gati.
Verifikacija pooblastil.
že pred 15. uro so začeli tajniki posa* meznih poverjeništev pregledovati pooblasti* la posameznih delegatov in ob otvoritvi glav« ne skupščine je bilo ugotovljeno, da se je je udeležilo 136 društev z 280 delegati. Ker je pa prispelo mnogo delegatov šele s popoldan* skimi vlaki, so se mogli isti udeležiti skup« ščine šele, ko je 'bila ponovno otvorjena ob 17. uri in je bilo tedaj navzočih nad 500 de« legatov.
Otvoritev glavne skupščine.
Ker se je pregledovanj« pooblastil vleklo, je mogel predsednik tov. Petrovič otvoriti glavno skupščino šele Ob K16. Že db prvih besedah predsednika je pričela opo« zicija motiti njegov govor z ostrimi med« Iklici. Že je izgledalo, da se bo vršila skup« ščina na iisti žalosten način kot v iSkoplju, kjer je opozicija s svojim nastopom prepre« čila vse resno delo. — Toda ko je tov. Pe« trovič omenil smrt Stjepana Radiča, so burni medklici utihnili m vsi prisotni so stoje po« slušali
govor predsednika^
Tov. Petrovič je takoj v začetku omenil, da zagrebško poverjeništvo ni imelo pokra« jinske skupščine radi velike žalosti, ki je bila prizadeta hrvatskemu narodu s smrtjo Stje* pana Radiča. Toda žalost Hrvatov je tudi na* ša 'žalost, ker je bil z Radičem položen v grob učitelj in voditelj vsega kmetskega ljudstva
v	naši domovini. On je dobro poznal kmeta, a poznal je tudi svoj narod. — »Slava!«
Sožalna brzojavka Radičevi rodbini.
Skupščina je nato sprejela predlog, naj se pošlje rodibini pokojnega Stj. Radiča sle* deža brzojavka: Glavna letna skupščina UJU dne 11. avgusta v Mariboru Vam izreka v globoki žalosti nad nesrečo, ki je zadela Vas in ves jugoslovenski narod s smrtjo velikega patriota in prosvetitelja, bivšega ministra pro* svete Stjepana Radiča, globoko sožalje, ne« umrljivemu pokojniku pa največje priznanje in spoštovanje. Hvala in slava Stjepanu Ra* diiču. — Predsednik UJU Vlada Petrovič.
Volitev odsekov in zapisnikarjev.
Pred volitvami posameznih odsekov je bila prečitana tudi pozdravna brzojavka, Iki je Ibila poslana Nj. V. Kralju in jo je skup* ščina z velikim odobravanjem soglasno spre« jela.
Predsednik je nato prečital jtanena dele« gatov, ki jih je glavni odbor predlagal v po* samezne odseke. Skupščina je predlog spre* jela in ko so Ibili izvoljeni še zapisnikarji in overovatelji zapisnika, je predsednik pozval odseke, naj prično s svojim delom in pre* kinil skupščino.
Nadaljnji potek skupščine.
Ob 17. se je zopet začelo prekinjeno zborovanje. Prvi je poročal v imenu odseka za pravila tov. Škavič in predlagal, da se sta*
vi	defoata o spremembi pravil iz dnevnega reda. Njegov predlog je 'bil soglasno sprejet. — Odsek za proračun je sprejel :z vsemi gla* sovi proti enemu predlog, naj se članarina zniža od 15 na 10 Din, a proračun naj se objavi vfsaj 1 mesec pred skupščino v :»Na* rodni prosveti«.
Glede nabiranja za Jugoslovenski Djački dom je Ibil odsek iza proračun mnenja, naj se organizira zbirka prostovoljnih prispevkov po vseh poverjeništvih in društvih in naj se prispevki za istega ne vnašajo v redno čla* narino.
Vsi predlogi tega odseka so bili soglasno sprejeti.
JOSIP DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
II. razred.
Seme: Kožica; škrob; kalica; koliko semen je skalilo od 100 zrn; katerto seme ima več ali manj škroba; od katerega semena do* bi kal več hrane; katera kal dlje časa jemlje hrano iz slemena; kje postane list zelen; ko* liko kaličnih listov ima vsako seme; odkod dobi rastlinica potem hrano; čistilnik za se« me; od dobrega semena dobro seme.
R a d o d a r nios t: Revežu so dali seme za setev; pomagali so pri setvi in saditvi; zorali so mui; trdosrčnost. .
Kunci: Po hlevu; po vrtu; v zabojih; v kunčjih hlevčkih; najboljši zrak; največ prostora; vrste kuncev po velikosti, ušesih in barvi; hrana; golit mladiči; dobra mati; mOkra trava; napetost; trava iz mokrih trav« nikov; metljavost; psi in mačke; teža; cena; korist.
Ptice: Lastavice; škorci; postovke; kosi; strnadi; slavci; sinice; škrjanci; ščin« kovci; mali srakoper; veliki srakoper; kje gnezdijo; kako so narejena gnezda; iz česa; samec; samiica; znašanje; jajčeca; velikost in barva; mladi ptički; goli in slepi; mišja dlaka; v palčkah; z čim krmi samica mla* diče; korist; nežnost; usmiljenje; ljubezen do ptic; ptiči po mestih; krutost in surovost.
Apno: Apnenec; apnenica; apnemičairji; težko delo; kje delajo apnenico; drva; ko* liko časa gori; živo apno; pepel; kdo je go« spodar apna; cena kvintalu; kako gasijo apno; jame za apno; raba; lepljivost; žve* plena kislina na apno; žveplena kislina na apnenec; oglenčeva kislina; žveplena kislina na starem ¡ometu ali beležu; odkod je prišla ogljenčeva kislina v omet; apno kot gnojilo; po katerih travnikih so gnojili z apnom.
Na to se je razvila tudi precejšnja de« bata o Internacionalni federaciji učiteljskih
udruženj, katere član je tudi naše udruženje, in so jo nekateri delegati smatali za dobro, drugi pa za slabo ustanovo. Opozicija je oči« tala glavnemu odboru, da je včlanil UJU v Internac. federacijo brez pooblastila članstva.
K besedi se je javil tudi znani vodja opozicije tov. Todorovič, ki je v kratkih ibe* sedah grajal postopanje vodstva. Delo izvrš* nega odboira ni po njegovem mnenju pravil« no, ker hoče z novimi pravili podvreči vso organizacijo edino svojemu vplivu. Če noče izvršni odbor razpada organizacije, naj po* stopa po resoluciji slovenskega učiteljstva.
Tov. Hreščak, ki je obrazložil stališče slov. učiteljstva :z ozirom na resolucijo glede spremembe pravil, je povdarjal, da pridejo vsi spori osebni in načelni do izraza na glav* nih skupščina in ovirajo, oziroma sploh pre« prečajo resno' delo. Če se hočemo izogniti ta« kim incidentom na glavnih skupščinah, je treba spremeniti pravila v smislu resolucije, ki jo je sprejelo slov. učiteljstvo na svoji zadnji pokrajinski skupščini. Spoti naj se poravnajo doma in ne na glavnih skupščinah. To pa je mogoče le, če je stanovska organi« zacija zgrajena na federativni podlagi. Velik aplavz, ki ga je žel tov. Hreščak za svoja iz« vajanja, priča, da ®o vsi delegati za spremem« bo pravil v našem smislu'— le žal, da se o pravilih ni razpravljalo "na sedanji skupščini. Za tem je prečital tudi verifikacijski odbor svoje poročilo, 'ki je bilo soglasno sprejeto. Kot zadnji je poročal referent odseka za »Iz* veštaj«, ki je predlagal, da naj skupščina sprejme ieveštaj v celoti. Glasovanje se je vršilo na znani način — z nekoliko glasovi »Prima se!« je bil izveštaj sprejet.
Zaključek skupščine.
S tem je bilo končano delo, ki ga je imela rešiti skupščina. Predsednik tov. Petrovič se je z lepimi besedami zahvalil Marihorskemu učiteljskemu društvu, ki je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da se izvrši skupščina čim doistojnejše. Gostom je pripravilo mari* iborsko učiteljstvo vse udobnosti, ki jih je mogoče Ob takih prilikah pripraviti, za kar mu bo učiteljstvo iiz vse države zelo hvaležno. Ob 19. uri zaključi nato predsednik skupščino.
Izleti gostov.
Po končani skupščini so se gostje v več skupinah udeležili izletov, v Rogaško Slatino, eldktrično centralo na Fali, na Bled, a neka« teri so se odpeljali tudi v Gradec in na Dunaj.
Razstava.
Veliko pcizortiost vsega učiteljistva je zbudila razstava, ki je bila prirejena na II. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Mladinska literatura je bila razstavljena pod devizo »Kaj čita naša mladina.« Razstavljene so Ibile Srbske, hrvatske in slovenske mladin« ske knjige, ki so v celoti nudile pestro sliko in si je mogel marsikdo napisati naslove po« sameznih knjig, ki jih še nima v šolski knjiž« niči.
Pod naslovom »Otrok in ne sinov« je bilo razstavljenih mnogo knjig in revii o delovni šoli in šolski reformi sploh. Ogromna, skoro izključno nemška^ literatura o šolski reformi nam kaže pot, ki**jo ima naše šolstvo še pred seboj.
Deška meščanska išola je razstavila iiz« dellke deških ročnih del. Veliko število iz* delkov iz lesa, ilovice, lepenke, palčic itd. priča, kako lepi uspehi se lahko dosežejo z marljivim in sistematičnim delom. Vse islo« vensko učiteljstvo mora biti hvaležno za trud, ki ga je imelo Mariborsko učit. društvo, da je nudilo našim tovarišem iz južnih krajev toliko lepega in prijetnega, da se bodo z veseljem spominjali na Slovenijo.	V. M.
Čebele: Matica, delavke in troti; oblika; žclio; glava; oči; tipalnice; usta; krila; oprsje; noge; zadek; obročki; po katerih cveticah letajo; nektar pijejo; cvetni prah na nogah; vosek; prenašajo prah od cvetice do cvetice; roj; matica v roju; stara in mlada matica; satje za delavke, trote lin matico; roj iz novega panja; ali "je več čebel v novem ali starem panju; orodje pri rojih; ameri« kanski panj; ali je v panju ostalo še kaj medu od lanskega leta.
Pašnik: Ali so ga kaj izboljšali; gr* movje; s čim se gnoji; kakšna trava raste; ali so listi sočni ali trdi; ali je holjši skupni ali zasebni pašnik; čigava živina se pase; ko« liko jo je; ali prižene vsak vso svojo živimo; skupni pastir; zakaj nimajo ¡skupnega pa« stirja; zakaj ne pasejo; otroci kot pastirji; ravnanje z živino; sšroviosti; kako bi lahko delali tudi dobro; čitanje na paši; vesela ži« vina; gibanje; zrak; svetloba.
Sadno drevje: Cvetje; čaša; cvetni listi; prašniki; pestiči; cvetišče; iz česa se dela sad; ali je dosti cvetja; vreme; cveto* der; škropljenje z galico; letina; kateri sad bo obnodil; kateri ne bo obrodil; kateri Je tudi lani obrodil, kateri ne; katero drevo je letos preveč Obrodilo; vse cvetje se ne raz* vije v sad; zelene mladike; popek za listom; lepota; katerega drevesa cvetje je najlepše in najbolj dišeče.
Delo: Delo povsod; kaj bi bilo brez dela; kmet dela tudi za druge; kdo zaničuje delo; kdo nič me dela; kdo dela le malo; spo« šfcovanje do dela.
Čas je zlato: Vreme spomladi; vse ob pravem času; kdor zamudi čas; v šoli treba uporabiti vsak čas.
(Dalje prihodnjič.)
P [if] T fin drogerija, parfumeHJa
J. LHUiHU Ljubljana, Sv. Petra c. 19
VIII. Glavna skupščina UJU v Mariboru.
Velika udeležba iz vseh krajev države. — Radi Radiceve smrti skrajšan program. — Zaključek že v soboto zvečer.

Pedagogika? — Socifologija?
Tovariš Mihajlovič je tudi tostran Save zna!n kot vnet delavec za zboljšanje Isocijal» nih razmer. Na vseh koncih in krajih ¿utimo pritisk teh razmer in seveda razumemo, če mu je težko gledati, kako stoji večina tovari« šev v tem 'boju nedelavno ob strani. V zadnji štev. »Učiteljskega Tovariša« poživlja na so» delovanje in kaže tudi pot: študij socijologije. Študij pedagogike, ki ga smatra druga sku« pina delavcev kot pravo pot k obnovi družbe, on odločno zavrača, češ, da je pedagogika ne« plodna za ta.
Naj mi tov. Mihajlovič dovoli, da ga opo« zorim na njegovo temeljno napako); on nič ne upšteva moderne pedagogike. Navajam nekaj njegovih izrekov, ki dokazujejoi to: »Vsa vrednolst pedagogike je v metodologiji.« — »Pedagogika zagovarja današnjo šolastično, mrtvo šolo.« — »Individualna (?) psihologija in današnja (?) strokovna pedagogika ne gle« data na fakta. V njej je nakopičenih mnogo besed brez smisla in značaja.« — »Današnja pedagogika tiči globoko v konizervativizmu in razredni ideologiji. Njena nevtralnost v da» našnji socijalni borbi je groba neresničnost.«
Vsi ti očitki so res upravičeni, če se pri« stavi povsod stara pedagogika; a nove peda« gogike ti očitki absolutno ne zadevajo. Nova pedagogika se je otresla nadvlade ideologij in dogem ter se postavila na najrealnešo pod» lago, ki je možna: na psihologijo. Cilj _ nove pedagogike je srečen človek, srečen individij. Nova psihologija (zlasti individualna psiholo» gija in! psihoanaliza) pa jc pokazala, da se do« seže to le, če je razvoj človeka organski, t. j. če se vise njegove pra«sile lahko svobodno in harmonično razvijajo. Psihologija skuša zdaj dognati vse te pra»sile in pota njihovega raz* voja. Delo, ki je že storjeno, je ogromno, in nudi pedagogu že dovolj sredstev, da se loti svojega novega dela. V izvrševanju tega dela mora nova vzgoja preprečevati neposredno vmešavanje raznih kulturnih tvorb v svoj de» lokrog; ker vsaka hoče natakniti že otroku svojo ideologijo na glavo in si ga tako zasi« gurati; s tem mu seveda prepreči samobitno rast in ga ovira, da najde samega sebe. Nova vzgoja odklanja vmešavanje vseh teh tvorb, ne samo te ali one! S tem pa nikako,r ni re« čeno, da nova pedagogika zanika pomen teh kulturnih tvorb. Ona marveč hoče, da se člo« ve!k o svojem času svobodno odloča za to ali ono tvorbo (versko, socijalno, gospodarsko i. dr.) in ji prinese vso "svojo nepotvorjeno, torej humano silo. S tem te tvorbe stalno po« mlaja in jih dela relativno popolne; relativno, ker nič ni absolutno dovršenega, vse je samo prehod. Vse te tvorbe vrše ali so vršile svojo družabno«biološko misijo; tudi Cerkve. V ob» liki seveda, ki se je pedala iz vsakokratne družabne konstelacije.
Ker pri novi vzgoji ne gre zgolj za srečo tega ali onega., temveč za srečo vseh, dobi sreča tega svojo naravno, mejo ob sreči dru» gega; potreba po razvoju socijalnega čustva se torej podaja iz te pedagoške usmerjenosti sama po sebi. S tem pa sploh ne greši proti principu samobitne rasti; kajti psihologija kaže, da je to čustvo konstruktiven del oseb« nosti in se mora udejstvovati že iz subjektiv» ne potrebe? Človek s harmonično rastjo je torej že sam po sebi socijalen, dober!
Študij in praksa moderne pedagogike torej nujno vodita v obnovo družbe, in sicer — kar se mi zdi posebno važno — od znotraj navzven. Boljši družbi je predpogoj boljši
človek. In študij socijologije? Menda vendar nima namena, da nas opozarja na razne so« cijalne krivice; te vidimo tudi brez študija socijalnih sistemov. Tudi žal ni v naši moči, da ibi jih odpravljali; to je naloga socijalnega in zdravstvenega skrbstva. Ta študij pa lahko navduši za to ali ono socijalno obliko in žene človeka, da jo realizira. Za to ima dve poti: vzgojo in revolucijo. Revolucijsko pot izključujem, ker gotovo tudi tov. Mihajlovič ve, da za idealno družbo naše mase niso zrele niti intelektualno, niti moralno. Revolucija po« vzroča samo kaos, nadaljuje z bolestne ko« rekturo ob realnostih in završuje blizu tam, od koder je izšla. To dokazuje tudi gigantski poskus Rusije; prejšnji vodilni ljudje so sicer izginili, družabna struktura pa se razvija zo« pet v smeri fk prejšnji obliki. In vzgojna pot? Otroku bi v tem slučaju vsiljevali neko ideo« logijo, mu s tem zatrli njegov svobodni po« gled in vezali njegovo svobodno akcijo. Do« segli bi to, kar tov. Mihajlovič naravnost od« klanja: Človek te pedagogike bi bil »mumija, človek v futeralu«. Seveda, ta futeral bi bil čisto nov in lepše barve; a za nas je futeral futeral. Vsiljevanje te nove ideologije otroku odklanjamo ravno* tijko kakor vsiljevanje vseh obstoječih. Od kod pa sploh vemo, da bo ta ideologija aktualna takrat, ko pride otrok v dobo akcije? Čas silno hiti in se spre« minja, a nihče ne more znati, kako. Če smo otroku z vzgojo razvili socijalno čustvo, je to vse, kar moremo storiti v interesu socijalne vzgoje, je pa tudi dovolj. Stara šola seveda tega čustva niti najmanj ne goji.
Res je, da nova šola »ne more času diktU rati«; a za to tudi ne gre! Ker šola kot del socijalnega organizma mora agirati in reagi« rati. Vsaka diktatura zruši harmonijo in iz« podjeda vitalnost. Res je tudi, da »pedagogi« ka je istočasno tudi politika«; toda ne politi« ka kot diktatura (pri nas se ta dva pojma že naravnost istovetita), temveč politika kot stalno uglašanje vseh življenskih faktorjev v harmoničen akord. Potom politike si šola za« siguraj, da lahko nemoteno vrši svojo dru« žabno nalogo«; v tem smislu se naj učitelj
udejstvuje v politiki. Tu ga čaka stalna borba. •
Biološka naloga šole v organizmu družbe je torej po nazoru nove pedagogike ta, da dovaja družabnim tvorbam vedno svežih so« kov; te tvorbe namreč po svoji naravi teže za temr da se v svojem vsakokratnem stanju zaibubljajo in zgube zveze z življenjem; s tem pa povzročajo trenje v družbi. Učitelj se to» rej ves posveti negi organske rasti otrokove, bodi njegov prijatelj in zaščitnik. Naravno, da mu daje najboljšo oporo za to študij pe» dagogike z njeno najvažnejšo pomožno vedo: psihologijo. Ta študij bodi obvezen! Da se pa učitelj vnema za to ali orno ideologijo, je nje« gova individualna pravica, če se je hoče po» služiti. A to ne sme motiti njegove poklicne naloge! Moram reči torej obratno od tov. Mihajloviča:: »Socijologijo kot prvo in temelj» no veda v učiteljski samoizobra:zbi odklanja» mo. Tovariši naj jo študirajo po svojih oseb» nih potrebah.«
Če se bo tov. Mihajlovič seznanil z novo pedagogiko, ne vem, 'če se ne bova tedaj znašla pri zasledovanju istega cilja tudi na istem potu: z novo vzgojo k novi družbi. Nje» govo sodelovanje bi v naših vrstah posebno visoko cenili.	A. Osterc.
VIII. Pokrajinska skupščina UJU poverieništvo Ljubljana.
(Konec )
Predlogi in resolucije odsekov.
Po sprejetju proračuna so prišla na vrsto poročila odsekov, njihovi predlogi in reso» lueije.
Predlogi tiskovnega odseka.
Tiskovni odsek je stavil delegaciji sle» deče predloge, ki jih je ilzdelal na podlagi došlih predlogov okrajnih učiteljskih dru« štev. Delegacija je te predloge po krajši de» bat' soglasno sprejela.
»Popotnik«: 1. »Popotnik« naj ostane obvezen, kakor doslej.
2.	Poverjeništvo naj skliče takoj anketo o urejevanju »Popotnika«, ki naj podrobno določi smernice in pogoje pod katerimi se mora urejevati list. Ti sklepi so obvezni tudi za »Popotnikovega« urednika. Ob sebi umev» no mora na tej anketi sodelovati tudi »Po» potnikov« urednik.
3.	Ob prilikah volitev ožjega sosveta ozi« roma vodstva poverjeništva, naj se načelo» ma razpišejo vedno tudi uredniška mesta vseh treh listov.
»Zvonček«: 1. »Zvonček« naj se priključi Mladinski Matici. Ta naj pridobi in izvede organizacijo sotrudništva, propagando za list med članstvom in mladino ter daje nasvete. Urednik »Zvončka« naj bo stalni član Mla» dinske Matice ter naj se to vnese v pravilnik. Mladinska Matica naj riskira primerno vsoto, da izvede znižanje naročnine listu. Ta vsota naj se krije z zvišanjem naklade ob istočasni propagandi za list in vsebinskem dvigu lista.
2.	Delegacija se opozarja na velike, ter» jatve, ki teze »Zvonček«. Ukrene naj po» trebno, da se ta dolg žimprej izterja, sicer bo nadlo kritje na našo stanovsko organizacijo.
3.	V proračunu za poslovno leto 1928./29. je postavka za sotrudništvo »Zvončka« pre» nizka. Ta postavka ne sme biti fiksna. De» legacija naj dovoli, da se ta postavka lahko primerno zviša, če se število naročnikov dvigne.
KRZNA
Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čisto bele barve.
Taka krzna čistite lahko zmeraj z „RADIONOM" brez velikega truda.
Napravite raztopino „RAD IONA" v mrzli vodi in krtačite s to raztopino krzno v ravnih potezah.
Nato morate s čisto vodo dobro izprati, da izgine „.RADION" in nesnaga.
Potem posušite krzno v blagi toplini, a nato ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kot sneg.
..■<■ ifti» :-'.."' >."•„' 1		
i;-*-. S iS'.,"		
»Učiteljski Tovariš«:
1. Naše glasilo »Učiteljski Tovariš« naj bo v bodočem letu verna slika našega neiz» presnega boja za izboljšanje materijalnega položaja in naj se organizira iz poverjeništva akcija za zbiranje tolzadevnega gradiva za list.
»Mladinska Matica«;
1.	Dosedanji odbor Mladinske Matice, ki je bil v zmislu lanske pokrajinske skupščine samo kooptiran, naj letošnja pokrajinski skupščina potrdi.
2.	Pravilnik Mladinske Matice naj ostane neizpremenjen.
3 Predlogi društev, ki tangirajo Mladin» sko Matico se odstopijo odboru, da jih upo» števa v kolikor more, ker ne vsebujejo niče» sar bistvenega.
Slovenska Šolska Matica:
1. V interesu dviga Slov. Šolske Matice bi bilo, da bi izšla vsa dela, ki tangirajo mo» demo stremljenje po reformi šole pod okri» i jem Slov. Šolske Matice. Delegacija pa kon» statira, da izidejo sedaj nekatere publikacije izven njenega okrilja. Odboru Slov. Šolske Matice priponočamo, da dožene vzroke in jih v intersu stvari odpravi.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Odsekov referent je pred obravnavo predlogov v celoti prečital delegaciji dopisa »Popotnikovega« urednika tov. Pavla Flereta in urednika »Zvončka« tov. E. Gangla, v ka« terih sta izražala svoje pomisleke in svoje naziranje glede urejevanja listov. Enako je omenil tudi vse predloge okrajnih učiteljskih društev, ki zadevajo tisk.
Resolucije odseka za obmejno šolstvo.
1.	Konstatujemo, da razmere na obmej« nih šolah niso najboljše, zato prosiimo me« rodajne faktorje, da posvečajo temu šolstvu posebno pažnjo — posebno v Prekmurju.
2.	Ob priliki 10«letnice našega osvoboje« nja naj se /sestavi pregledno spomenico o
uspehih in neuspehih šolstva ob meji, z na« sveti dobrih poenavalcev razmer, kako naj se popravijo pogreške oziroma kako naj se delo v bodoče nadaljuje.
3.	Obsojamo pisanje nekaterih časopisov, posebno madžarskih, ki sistematično rovarijo proti učiteljstvu lin uradništvu, z namenom, da bi zmanjšali njihov vpliv med narodom. Obžalujemo, da oblasti kot cenzurni faktor, dopuščajo tako pisanje.
4.	Naredba o krajevnih šolskih odborih naj se izvaja, kakor to predpisuje naredba sama na vseh vristah šol v Prekmurju.
5.	Državne šole v Prekmurju so v naj« slabšem stanju, ker se že več let niso poprav« ljale. zato naj jih državna uprava takoj teme» ljito popravi in jih izroči v dobrem stanju občinam, kaksor zahteva to več odredb mini» strstva prosvete.
6.	Naredba, da starši sami določujejo na manjšinskih šolah v kake razrede hodi nji« hova deca, naj se ukine in se določi, da se materni jeizik določa po navedbi ljudskega štetja leta 1921.
7.	Ker živi učiteljstvo na obmejnih šolah v izrednih prilikah, naj se mu za njegovo te» žavno delo prizna posebne doklade, kakor se je to priznalo v drugih pokrajinah učiteljstvu in drugemu uradništvu.
8 Z /zadovoljstvom ugotavljamo, da je CMD velika podpornica obmejnega šolstva, ona je edina institucija v narodu, ki posveča pri svojem obrambnem delu vse svoje moči in gmotna sredstva šoli in učiteljstvu. Zato priporočamo vsemu učiteljstvu, da posveča družbi večjo pažnjo in z vnemo sodeluje v njenih podružnicah.
K resoluciji odseka za obmejno šolstvo je povdaril pov. Skulj, dalbo prvo sejo ožjega sosveta sklical v Prekmurju. Na to sejo bodo povabljeni tudi zastopniki tamkajšnjih pro« svetnih oblastev in nekateri drugi dobri po» znavalci obmejnega šolstva. — Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Predlogi šolsko«upravnega odseka.
Sprejeti so bili sledeči predlogi:
1.	Organizaciija naj vodi v bodočnosti najodločnejši boj za izboljšanje našega ma» terijalnega stanja, ki je danes obupno. Naš boj se ne sme omejiti samo na to, da si ohra« nimo kar imamo, ampak mi se moramo boje« vati za zvlišanje naših prejemkov.
2.	Pokrajinska skupščina naj izbere refe» renta za državno skupščino, ki ibo poročal o našem obupnem gmotnem položaju ter zain« teresiral državno skupščino iza boj za izbolj» šanje našega materijalnega stanja.
3.	Upravitelje se naj honortira za upravi» teljske posle analogno kakor ravnatelje sired» njih in meščanskih šol, na ta način, da se jim štejejo in plačajo nadure.
4.	Zakon o osnovnih šolah, ki je bil raz» širjen na celo državo se naj izvede glede brezplačnega stanovanja in kuriva tudi v Sloveniji in se naj prizna in da učiteljstvu brezplačno stanovanje in kurivo.
5.	Določijo se naj primerne nagrade za nadure.
6.	Draginjske doklade na deželi se naj izenačijo z istimi v mestu. Učiteljstvu težav» nih hribovitih krajev se naj priznajo posebne doklade.
Poročenim učiteljicam se naj izenačijo dragimjske doklade.
8.	Učiteljstvu na enorazredniicah se naj dajo posebne doklade.
9.	Dolžne ralzlike se naj takoj izplačajo.
10.	Upraviteljem in učiteljem na težjih položajih se naj dajo doklade 200—500 Din, sreskim šolskim nadzornikom 1000 Din, ob» lastnim šolskim nadzornikom pa 1500 Din, in sicer iz kreditov, ki so ministrom na raz» polago za posebne doklade uradnikom.
11.	Organizacija naj izposluje, da bodo disciplinske uredbe čin. zakona tudi polno» veljavne za učiteij'stvo.
12.	Skličejo se naj sreske učiteljske kon» ference, katere naj plača država.
13.	Sreske učiteljske knjižnice naj osta» nejo in naj jih šolska oblast primerno dotira.
V oblastih pa naj se ustanovijo oblastne knjižnice, ki naj vsebujejo taka strokovna in specialna dela, kakršnih si sreske knjižnice ne bi megle nabaviti.
14.	Uiadniškemu savezu v Beogradu se naj izreče nezaupnica. UJU naj stori pri» merne korake, da se prenese vsaj začasno* centrala v drugi kraj in v druge roke. V vseh krajih se naj ustanovijo krajevne organiza» cije čin. saveza.
15.	Celibat učiteljic se naj odpravi ozi» roma je skrbeti iza to, da se ne uvede z no» vim šolskim zakonom.
16 Organizacija se naj zavzema iza uči* telje«vojake in novince ter dela nato, da se jih čimprej nastavi ter poskrbi potrebni kredit.
17.	Za nastavljanje učiteljstva naj velja zopet stari red. Pri nadomeščanju odsotnih učnih oseb se naj označi v dekretih točno doba za katero so nameščeni, da se ne bo zgodilo več, da bi bile na eni šoli naenkrat učne moči kot nadštevilne odpuščene, ,ki so dobile mesto po razpisu.
18.	Krivice, ki so 'se godile pri namešča« njih se naj odpravijo.
19.	Pri obravnavi šolskih zamud se naj ravna točno po zakonu. Kuluk se naj spre« meni v zaporno kazen.
20.	Šolski mladini se naj dovoli samo so» delovanje pri šolskih prireditvah in pod nad« zorstvom učiteljstva.
21.	Prebitki v šolskih proračunih se naj stekajo v šolske fonde.
22.	Odobreni zneskii proračunov krajnih šolskih odborov, določeni za posamezne na» mene se naj porabijo samo za določene na« mene Upošteva se naj odvojeno mnenje šol« skega upravitelja.' Onemogočiti se mora re« dukcija odobrenih proračunov po občinskih uradih.
23.	Vsako pobiranje prispevkov v šoli je preprečiti.
24.	Šolske knjige vsem učencem naj pre» skrbi šolski odbor.
25.	Cene šolskim knjigam naj se znižajo.
26.	Šolska oblast naj naročbo raznih knjig > šolam le priporoča ne ipa diktira. V to svrho
naj šolska oblast dostavi šolskim upravite» ljem koncem šolskega leta seznam priporo» čenih knjig, s tem se prihrani oblastvom delo in papir. O nabavi knjig pa naj odloča uči» teljska konferenca.
27.	šole se naj ne sili več k razpečavanju srečk in drugih predmetov.
28.	Učni načrti, ki so bili izdani, se naj v Sloveniji ne uporabljajo, ker niso za naše razmere prikladni.
29.	Šolske počitnice naj ostanejo dose» danje poletne, in sicer iz higijeničnih in pe» dagoških cizirov. Odstavek v načrtu šolskega zakona, ki govori, da se določajo glavne po« čitnice krajevnim razmeram primerno, se naj črta.
30.	Prestop učencem v srednje in meščan» ske šole se naj dovoli šele ipo končanem pe» tem šolskem letu.
31.	V učiteljišča se naj sprejme samo gotovo število gojenk, da se zalbrani nadpro» dukcija učiteljic.
32.	Učiteljska izobrazba se naj na ta na» čin reorganizira, da se odpravijo učiteljišča, se zahteva popolna sirednja šola in pedago» ško visoka šola.
33.	Organizacija protestira proti temu, da ni bil pozvan v komisijo za učiteljsko iz« cbrazbo noben član Izvršnega odbora UJU v Beogradu.
Med debato o predlogih je bil sprejet tudi sledeči predlog tov. Požarja:
Učiteljem ekskurendniih šol naj se izpla« čujejo potnine in nagrade za nadure v me« sečnih, v nazajšnjih obrokih, pri čemer veljaj glede potnin načelo, da je tudi ekskurendni učitelj kot državni uradnlik upravičen do plačila 6 Din od vsakega kilometra prehoje» nega pota.
Poverjeništvo deluj na to, da pridejo ekskurendni učitelji takoj do izplačila" v mi» nolih letih težko zasluženega.
Na koncu svojega poročila je predlagal poročevalec šol. uprav, odseka tov. Štrukelj, naj ibi delegacija odobrila oba šolsko«upravna odbora, ki sta ¡bila nominirana po skupščin: v Kranju od strani poverjeništva. Predlog je bil soglasno sprejet in oba odbora ostaneta z vsemi dosedanjimi člani še nadalje v funk» ciji. Oba imata pooblastilo pritegniti k po» svetovanjem tudi eksperte oblastnih od» borov.
Predlogi odseka za nadaljevalno šolstvo.
1.	Ko razpravljamo o nadaljevalnem šol» stvu, smo si svesti, da rešujemo prevažen na» cionalen problem poklicne vzgoje ter gospo» darskega in kulturnega dviga najširših plasti našega naroda. To šolstvo nadaljuje^ pri zre» lejši mladini vzgojno in izobraževalno delo osnovne šole ter ga v poklicni smeri spopol» njuje in poglablja. Osnovna iin nadaljevalna šola sta neločljivo združeni in v svoji sintez: šele predstavljata ljudsko šolo v pravem po» menu besede. Zato je nadaljevalno šolstvo zadeva vsega osnovnošolskega učiteljstva. Kdor bi hotel umetno ločiti nadaljevalno šolo od osnovne in nam s tem vzeti iz rok naaalj« njo vzgojo one mladine, ki smo ji bili v njeni otroški doibi vodniki in učitelji in ki jo zato poznamo, ta bi nam vzel najjačji impulz za naše prosvetno delo med narodom in za naše stremljenje po »popolnitvi strokovne iizobraz» be. S to ugotovitvijo utemeljujemo in podčr» tavamo svojo zahtevo, da se nobeno vpraša» nje, izadevajoče nadaljevalno šolstvo, ne re» šuje mimo nas in brez nas.
2.	Nadaljevalna šola noče biti nobena slaba kopija ali zasilno nadomestilo strokov» nih šol, ampak hoče biti poklicno vzgajališče v najboljšem pomenu besede, hoče polagoma postati središče in ognjišče vsega ljudsko» prosvetnega dela v svojem okolišu ter naj» boljša opora kmetijskim strokovnjakom pri njih kmetijskoipospeševalnem delu.
3.	Radi važnosti in posebnosti njene na» loge potrebuje učitelj za uspešno delo na njej temeljite priprave, in sicer v treh smereh: Učitelj nadaljevalne šole mora (biti tako stro« kovno kot metodično in pedagoško za svoje delo usposobljen,, mora pa razen tega imeti tudi jasen pogled na vse življenske razmere in probleme ljudstva med katerim deluje. Za tako pripravo ne zadostujejo kratki tečaji, ki morejo imeti le namen, že izkušene, praktične učitelje in učiteljice upeljati v njih delo v šoli, ampak je potrebno posebno izobraževa» lišče \z daljšo učno dobo.
4 Mnenja smo, da rabi učitelj, ki hoče svoje mesto med kmetskim ljudstvom izpol« niti, vsaj tako temeljito izobrazbo kot me» 6Čansko»šolski učitelj, seve v drugi smeri. Ne želimo si za naše namene kako višjo pedago» ško šolo po vzorcu obstoječih, ampak želimo si praktično urejen zavod, kjer bo podeželski učitelj našel vse, kar potrebuje za svojo ob» sežno, težavno in odgovorno nalogo med na» šim kmetskim ljudstvom. Računamo na uvi» devnost naših oblastnlih odborov in pričaku» jemo. da nam ustvarijo tako vzorno izobra» ževališče za podeželsko učiteljstvo.
5.	Enako kot za učitelje kmetijsko«nada« ljevalnih šol se naj ustanovijo tudi daljši te» čaji iza izobrazbo učiteljstva obrtnih nadalje» val nih šol..
6.	Kot pogoj za neoviran razvoj nadalje» valnega šolstva smatramo, da se načelno reši vprašanje o vzdrževanju tega šolstva v tem smislu, da prevzame oblastna samouprava kritje personalnih izdatkov.
7.	Učitelje vseh vrst nadaljevalnih šol poživljamo, da se združijo v svobodne de» lovne zajednice, ki naj 'sktbe za oseben stik članov, iza medsebojno izmenjavanje misli in izkušenj ter ,za večkratno sestajanje v svrho skupnega dela Iza notranjo in zunanjo izgrad» njo nadaljevalnega šolstva. ,
8 Poživljamo odsek za obrtno nadalje« valno šolstvo, da raztegne svoj delokrog tudi na mariborsko oblast.
Predlogi so bili soglasno sprejeti.
Predlogi' odseka za šolako reformo.
1.	Poverjeništvo naj da odseku za re» formo šole za i:zved|bo njegovega načrta po» seben sklad, in sicer .za poslovanje, potne stroške in izdajanje brošur in knjig.
2.	Poverjeništvo naj izposluje pri mini» strstvu in oblastnih odborih podpore za štu» dijska potovanja ali preskrbi interesentom brezobrestna posojila. Odsek naj bi soodlo» čeval pri podelitvah omenjenih podpor.
3.	Glede hospitacij naj oblast dovoli ho» spitantom hospitiranje skozi tri tedne v ob» lastno dovoljenih poilzkusnih ra'zredih, da se lahko poglobijo v bistvo delovne šole — v ta namen naj jim dovoli potreben dopust. Ho» spitiranje v manjšem obdobju ne poda no» vincem potrebnega vpogleda v delo.
4 Poverjeništvo naj vse pisatelje novih šolskih knjig pozove, da uvažujejo odsek za ref. šole in vse svoje ukrepe izvršijo v so» glasju s tem odsekom.
Vsi štirje predlogi so bili soglasno spre» jeti. Odsek ostane še nadalje isti.
Izvenšolsko delo učiteljstva.
Pokrajinska skupščina je mnenja, da se morejo problemi izvenšolskega dela učitelj» stva izčrpno obravnavati le na izobraževal» «m tečaju, ki naj pripravi smernice in na» vodila za to delo. Opozarja izato članstvo poverjeništva Ljubljana na rezultate II. iz» obraževalnega tečaja in ga poživlja, da slede pri svojem izvenšolskim delu njegovim na» vodilom.
Pozdravne brzojavke skupščini.
Med tem so prispele tri pozdravne brzo« javke. Skupščino pozdravlja v imenu Izvrš» nega odbora UJU predsednik Petrovič in tajnik M i,l i j e v i č. V imenu meščansko» šolskega učiteljstva želi skupščini uspeh tov.
Vrstijo se tečaji, ankete, sestanki, zbo» rovanja — vse znamenja, da je stopilo slo» vensko učiteljstvo v dobo novega življenja in intenzivnejše delavnosti in so za nami časi patriarhalične samozadovoljnosti, ko smo vlekli voziček slovenskega šolstva po starih izvoženih tirih in se bali zapustiti var» na tla tradicij, ki koncem koncev — niti niso bile naše. Ne rodi vsaka naša akcija uspehe — včasih doživljamo tudi razočaranja, a nič za to — glavno je vendar, da smo ven iz le» targije in čutimo v sebi voljo in moč hoditi nova pota — svoja pota in slediti ciljem, ki smo si jih sami postavili.
Konferenca učiteljev Ikmetskih (nadalje:' valnih šol v Ljubljani dne 4. in 5. avgusta pomenja lep korak naprej v razčiščenju te» meljnih vprašanj nadaljevalnega šolstva. Skrbno je bila pripravljena in 'zadovoljila je vse udeležence, dasi ni absolvirala vsega pro» grama. Za to bi bili potrebni vsaj 3 do 4 dne» vi. Razun dveh tovarišev, ki so se opravičili, so se konference udeležili vsi učitelji, ki so zadnje leto delovali na kmetijskih nadalje» valnih šolah ljubljanske oblasti, pa tudi ne» kaj drugih tovarišev, ki se zanimajo za stvar. Svoje zastopnike so poslali oblastni odbor, prosvetni oddelek in oblastni šolski odbor. Iz mariborske oblasti se je udeležil konferen» ce tov. Jurančič.
Vodil je konferenco tov. poverjenik, ki je tudi poročal o obširnem delu odseka v pretečenem letu. Tov. Mencin se je v svojem vsebinsko zgoščenem, preglednem referatu dotaknil vseh perečih problemov kmetske nadaljevalne šole in skušal postaviti trden ideološki temelj vsemu nadaljnjemu našemu delu, da ne zabredemo v šablono in imehani» zem in ne izgulbimo iz oči zadnjih ciljev, ¡ki smo jih stavili tej šoli. Po njegovem referatu so se vrstila poročila voditeljev kmetskih nadaljevalnih šol o njih delu v pretečenem letu. Poročalo je 15 tovarišev in vsak s svo» jega gledišča, tako, da je pri tem izmenja» vanju misli in izkušenj gotovo vsak nekaj pridobil. Zlasti originalno je bilo poročilo tov. Jurančiča, ki je hodil pri ustanavljanju šole povsem svoja pota. Zelo laskavo se je izrazil o našem delu referent oblastnega od»
H ume k. Stanovsko skupščino pozdravljata tudi oblastna poslanca Moderndorfer in Grčar.
Slučajnosti.
Pri slučajnostih je bil sprejet še sledeči predlog tov. Pelka:
Poverjeništvo UJU naj izposluje na pri» stojnem mestu, da se všteje začasno službo» vonje kontraktualcev v položajno plačo.
Ker je bil s tem dnevni red skupščine izčrpan, se je tov. Skulj vsem delegatom za» hvalil za vztrajno delo. Posebej se še zahvali celjskemu društvu, ki je uredilo vse potreb» no, da se je mogla skupščina v redu vršiti, obžaluje incident in zaključi dobro uspelo in plodonosno skupščino.
V. M.
bora g. Wennig in izjavil, da je naravnost presenečen o tem, kar je na konferenci slišal. Obžaloval je, da niso zastopani še drugi iz« venšolski krogi.
Obsežna diskusija se je razvila po poro» čilu tov. poverjenika o učilih in pomožnih ..njigah. Slišali smo. kako iznajdljivi so to« variiši v tem pogledu, kako znajo pritegniti učence k izdelavi raznih risb in predmetov, kako si znajo poiskati . primerno čtivo za učence in pomožno literaturo in kako spretno znajo učence zaposliti na vrtu ter jih nava» jati k opazovanju v naravi in okolici. Skoro vsi so priredili kak daljši poučni izlet. Za posebne čitanke za kmetske nadaljevalne šole se udeleženci niso- mogli ogreti, pač pa so ždleli, da bi odsek izdajal skripta za pouk iz raznih predmetov, ki bi nadomeščala po» možne knjige, v kolikor jih pri nas še ni» mamo.
Največ časa je zavzel drugega dne ¡kon» ference razgovor o pravdlnku, ki ga je izdelal tov. Mencin in ki ga namerava poverjeništvo predložiti oblastnemu odboru kot naš pred» log. V pravilniku so ugotovljeni tudi služ» beni odnosi učiteljstva do nadrejene oblasti. Med predmete kmetske nadaljevalne šole so se sprejela tudi »Nravstvena navodila za živ» lienje«. Šola naj -bi se imenovala kmetska in ne kmetijska, ker je ta izraz adekvatnejši 'njenemu značaju in njenim nalogam.
Za obravnavo učnega načrta in načrta za daljše učiteljske tečaje žal ni preostajalo časa. Kljub temu lahko ugotovimo, da je imela konferenca popoln uspeh. Izrekla se je za to, da se učitelji kmetskih nadaljevalnih šol združijo v stalno delovno zajednico, ki se bo vsako leto sestajala za več dni k skup» ncmu posvetovanju o vseh perečih zadevah tega šolstva.
Konferenco je omogočil oblastni odbor ljubljanski z naklonitvijo primernega zneska za povračilo potnih stroškov udeležencem. Nameravana ¡konferenca za mariborsko ob« last se ni mogla vršiti, ker poverjeništvo ni imelo kritja za stroške, ki bi nastali udele« žencem pri daljšem trajanju konference, od krajšega sestanka pa se ni obetalo zaželje» nega uspeha.
redki so tovariši in tovarišice, ki nikdar ne menjajo službenih mest! Oba skupaj delu« je ta" že pol stoletja na Jesenicah, sta izredno priljubljena in znana kot prava mladinolju» ba in najboljša vzgojitelja. O omenjeni dvo« jici lahko trdimo, da živi le v dela za ¡n da znajo tudi drugi ceniti njih delo za narodov blagor. Dragocen vpliv njih prisrč« nega truda se pozna že po tem, da imata srca mladine in nje staršev na svoji strani. To edino plačilo nai jima bo v ponos in vzpod« budo pri nadaljnjem delu. idealno delovanje omenjene zakonske dvojice je Jesenicam v čast in izrazili bi samo upanje in željo, da b! še vnaprej delovala tako kot doslej.
—	Slušatelji višje pedagoške šole, ki so končali drugi letnik in polagajo v oktobru diplomski lizpif, nastopijo službo pO' dovr« šenem izpitu. Tisti, ki ne polagajo izpita, morajo nastopiti službo takoj po prejemu dekreta. Odlok ministrstva prosvete z dne 16. julija 1928. O. N. ibr. 52. 901. — čopič.
—	Umetniška šola »Probuda« v Ljub« ljani. Dne 27. junija 1928 zaključuje šola svoje sedmo leto. Statistika izkazuje, da je bilo v tem šolskem letu vpisanih 112 učen« cev. Vodstvo šole opozarja javnost že sedaj, da se bo vršilo vpisovanje edino v septem« bru, reden pouk se bo pričel s 1. oktobrom t. 1. Program kakor tudi vse podrobnosti se bo pravočasno objavilo v vseh naših dnev« nikih, kakor tudi na razglasni deski »Pro« bude« v vestibulu Tehniške srednje šole. Probudna šola je edina te vrste, ki ima dane vse predpogoje, da se iz te šole razvije bo« doča umetno obrtna šola, ki bi bila prepo« trebna naši umetni obrti. Sedemletni obstoj umetniške šole »Probuda« in število vsako« letnih vpisanih učencev daje najboljše jam« stvo, da je ta šola, ki se vzdržuje brez vsake državne podpore, n,a pravi poti.
—	Tovariši! Vsi tovariši, ki želijo raz« staviti izdelke rokotvornega pouka, naj jih opremijo z etiketami, ki -nosijo uradno štam« pilko šole, ceno in ime učenca, ki je pred« met naredil. Krajni šolski odbori naj porav» najo stroške za prevoz in zaboj. Vse poši« ljatve je nasloviti na Urad ljubljanskega velesejma v Ljubljani in jih deklarirati kot »razstavno blago«. Kot razstavni predmeti pridejo v prvi vrsti v poštev miniature kme» tijskega orodja in originalne igrače. Za prn» dane igrače dobe šolski upravitelji denar, neprodani izdelki se pa darujejo etnograf» skemu muzeju v Ljubljani. Apeliram na po» deželske tovariše, da pošljejo čimveč izdel» kov, da bo šolski oddelek čim bolj pester. Učitelji, ki delujejo" že od nekdaj pri kme» tijsklih podružnicah, naj pokažejo tudi sedaj ob 160. letnem jubileju Kmetijski družbi svojo naklonjenost. Pošiljatve je poslati do 25. t. m.. Vsa pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Tovariški pozdrav! — Božo Račič, načelnik razstav» nega odseka iza hišne obrte.
—	Specialna kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju javlja, da se začne novi 12»mesečni tečaj v šolskem letu 1928./29. v početku okto» bra. Po odredbi oblastnega odbora se sprej» me v internat kot prejšnja leta 30—33 go» jencev, deloma na prosta, deloma na plaču» joča mesta. Gojenci na prostih mestih imajo celotno mesečno oskrbnino brezplačno, pla» čujoči pa plačujejo za njo 150 Djn mesečne. Prosilci za plačujoča in prosta mesta morajo biti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da postanejo kmetje»gospodarji, ker je na« men zavoda vzgajati kmetski naraščaj za dom Le izjemoma se sprejme tudi prosilca iz drugih stanov, ako ima posebno veselje do kmetijstva, plačevati pa mora, ker je oskrbo« valnina izredno nizka, dvojno oskrbovalnino. Na prosta mesta se sprejmejo le prosilci iz mariborske oblasti, na plačujoča pa iz obeh oblasti. Prosilci morajo biti vsaj 16 let stari, telesno ,zdravi in iso dovršili vsaj 4 razrede ljudske šole. Sprejmejo se torej tudi starejši, od katerih se pa posebna zahteva marljivost in discipliniranost, da vplivajo ugodno na mlajše. Prošnje tako za prosta kot za plaču» joča mesta je vložiti direktno na ravnatelj» stvo šole, in sicer do 1. septembra t. 1. Proš» nji je priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo nravstveno spričevalo ob» čine, izjavo staršev oziroma varuha, da osta» ne prosilec po študiju doma in da bodo, ako je plačujoč, redno poravnali oskrbnino ter premoženjski izkaz oziroma potrdilo občine ali davčnega urada o obsegu zemljišča, go» spodarskega stanja staršev in višino zemlji» škega in obrtnega davka, radi lažje ocenitve glede prostega mesta. Zdravniško spričevalo lahka odpade, ker preišče zavodni zdravnik vstopivše, vendar je v interesu prosilca, ako je silaboten ter ni povsem zdrav, da se da preiskati, da nima nepotrebnih izdatkov. Oproščeni gojenci morajo naknadno, ako ne ostanejo na kmetiji ter vstopijo v kako služ» bo, vplačati predpisano oskrbovalnino. Gos spedarsko jačji naj zaprosijo radi itak zelo nizke oskrbovalnine in radi običajnih števil» nih priglasitev le za plačujoča mesta, ker imajo plačujoči prednost. O sprejemu se ob» veste prosilci pravočasno. Sprejeti mora pri» nesti s seboj potrebno de'avno in praznično obleko in obuvalo, vsaj dva nara telesnega perila ter vsakodnevne potrebščine, brisače, krtače, zobno krtačico itd., plačujoči tudi dva para rjuh in 1 zims :o odejo. Zavod, ki ima v prvi vrsti živinorejski tip, je 'zlasti pri» meren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev mariborske oblasti in iz Gorenjske. Vse korporacije, zlasti pa učiteljstvo se na» proša, da onozore starše primernih fantov na ta razglas. Eventuelna pojasnila daje ravna» teljotvo.
— Pojasnilo in prošnja. Načelstvo Uči» teljskega Doma je obnovilo gospodarsko ak» cijo da se pomnože stalni dohodki in da se učiteljstva materijalno ne obremenjuje. Če pa želimo, da se akcija res sistematično iz»
Predlog odseka za samoizobrazbo.
Pokrajinska skupščina se izreka za krep* ko nadaljevanje samoizdbraževalne akcije članstva, nalaga vsem organizačnim odgo» vornim funkcionarjem, da to akcijo podpi» rajo in pospešujejo ter prepušča II. izobra» ževalnemu tečaju, da izdela na podlagi dose» danjih i'zkušenj obvozen načrt samoizobrazbe za leto 1928./29. ter vse potrebne podrobnosti pri njegovem izvajanju.
Ugotovi naj ovire in težkoče krožkov, postavi na spored zraven teoretičnih tudi praktična predavanja, ki ¡bodo nudila dovolj pobud za prihodnje samoizobraževalno iz» venšolsko in šolsko reformno delo.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Splošne vesti.
—	II. izobraževalni tečaj U. J. U. poverjeništva Ljubljana se vrši kakor že naznanjeno v tednu od inkl. 20. do 25. avgusta.
Otvoritev tečaja v ponedeljek, 20. t. m. ob 10. uri p/edpoldne v telovadnici kr. učiteljišča v Ljubljani, Resljeva cesta.
Vsi udeleženci, ki dospejo v Ljubljano že v nedeljo, 19. t. m. dobe nakazila za prenočišča in vse druge potrebne informacije pri pripravljalnem odboru v Učit. tiskarni (pisarna odsekov ljubljanskega poverjeništva U. J. U, v pritličju) od 15. do 19. ure.
V ponedeljek bo dajal odbor nakazila za prenočišča in hrano ter vsa potrebna navodila od 9. ure zjutraj dalje v telovadnici kr. učiteljišča.	Poverjeništvo.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega To»
variša« izide zaradi sklepa pokrajinske skup» ščine v Celju šele v začetku septembra.
—	Upravi Udruženja jugoslovenskog uči» teljstva! Prijatno dirnut izrazima odanosti podnesenim sa skupštine Udruženja Jugoslo» venskog Učiteljstva u Celju, Nj. V. Kralj blagovoleo je narediti, da ise učesnicima skup» štine izjavi srdačna zahvalnost. — Beograd, 23. jula 1928. — Ministar dvora: Jankovič 1. r.
—	Kriza v učiteljskem naraščaju. Na osnovi člena 347. fin. zak. za leto 1928./29. je za to proračunsko leto ustavljeno sprejema» nje novih civilnih državnih uradni .ov. Vsled tega tudi ni v proračunu ministrstva prosve» te za to leto nobenega kredita za nove. posta» vitve in posledica je, da ostanejo ne ie oni učitelji, ki so doslužili kadriski rok ter bili nekateri izmed njih že prej stalno nameščeni v državni službi (teh je okrog 30 v Sloveniji), ampak tudi vsi absolventi učiteljišč, okrog 200 v Sloveniji, brez službe navzlic temu, da je samo v mariborski oblasti še blizu 100 ne» zasedenih mest in da bo treiba na mnogih šo> lah vsled obilnega vpisa v prvi razred otvo« liti nove vzporednice. Ker leže zaradi gori citiranih določb vse prošnje novincev še ne« rešene pri oblastnih prosvetnih oddelkih, bo v septembru silno pomanjkanje učiteljstva, izprašani absolventi učiteljišč obeh spolov in dosluženci kadrskega roka bodo pa brez službe in kruha. Zato je nujna potreba, da se člen 347. fin. zakona za leto 1928./29. s po« sebnim sklepom skupščine takoj izpremeni, da citirana določba o ustavitvi sprejemanja novih državnih uradnikov ne bo veiljala vsaj za učitelje osnovnih šol v Sloveniji kjer je
nujna potreba, da se jih vsaj okrog 120 na« stavi. Prosvetnima oddelkoma je nujno po« trebno pridobiti kredit za nove nastavitve tako onih učiteljev, ki so doslužili kadrski rok, kakor tudi novincev. Odločilni faktorj' naj zadevo resno upoštevajo in takoj rešijo, da ne bo v septembru in oktobru polno raz» redov brez učiteljev.
—	Najboljši odgovor na disciplinsko preiskavo proti predsedniku Učiteljskega konvikta oziroma doma v Ljubljani je, da vsi pristopijo kot zadružniki v zadrugo Uči« teljski dom in kupujejo le one, predmete in pri onih tvrdkah, ki podpirajo naša domova in našo organizacijo.
—	Termin za usposobljenostne izpite ostane za Slovenijo v novembru in velja od« lok ministrstva prosvete, ki izpreminja ter« min le za oblasti izven Slovenije. Tako po« jasnilo smo prejeli od avtentične strani.
—	Usposobljenostne preizkušnje za osn. šole se prično na državnem moškem učitelji« šču v Ljubljani dne 5. novembra 1928 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po službeni poti pravočasno pristoj« nemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bo« do najkasneje do dne 20. oktobra v rokah iz« praševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se tie bodo pošiljala. — Državna iz« praševalna komisija za osnovne in njim so« rodne šole v Ljubljani.
—	Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši letos 16. septembra v Novem mestu. 34 let je minilo, kar se 'je vršila velika skupščina v dolenjski metropoli. — Družbino vodstvo želi, da se zbero na ta dan vsi, ki jim je rodoljubje v srcu, ki pojmujejo \elevažno obrambeno delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Velika C. M. skupščina v Novem mestu naj bo ogromen tabor vseh onih Slovencev, ki žele, da se ohrani maj k Sloveniji rodna gruda in tudi najmanjši nje otrok, pa bodi v tu« ali inozemstvu. Vsa rta» rodna društva prosimo, da pri svojih prire» ditvah prizanašajo 16. septembru, da inia priliko vsakdo udeležiti se Velike skupščine. Istotako se obračamo na vse p. n. podruž« niče, da skušajo pripomoči h kar največji udeležbi.
—	Pol stoletja v skrbi za jeseniško tnla» dino. Ta mesec poteče dvajset oziroma tri» deset let, odkar poučujeta na jesenišk1 osnov» ni šoli tovariš Lco Pibrovec in njegova so» progi, tovarišica Ema Pibrovec, katero prvo :n edino službeno mesto so Jesenice. Kako
Konferenca učiteljev kmetskih nadaljevalnih šol
vede, je treba najpreje v članstvu vzbuditi zanimanje in čut organizačnih dolžnosti. Da pa dosežemo ta namen, je treba uporabiti vse priliike, ki nudijo možnost, da se z najmanj» šim naporom vpliva na slehernega pcsamez» 'nika. Učiteljski Dom nima stalne pisarne, ne pisarniškega ošobja, vse delo pa sloni na ra« ramah posameznikov, ki imajci sicer resno voljo, ne pa dovolj časa, da bi poleg vsako« vrstnih publikacij vsakemu posamezniku od« govarjali na pismena vprašanja. Na skupšči« nah uporalbljamo priliko, da bi ustmeno iz« vedli, česar pismeno ne moremo. Pa se ti do» be ljudje, ki jim postajajo naša priporočila nadležna, če že ne direktno absurdna. Tova« riši, bodite prepričani, da 'bi zase ničesar ne prosili, nikogar ne nadlegovali, najmanj še «pstih, ki se šopirijo v idejah na debelo, za podrobno delo pa nimajo pravega smisla, ne veselja. Letošnje leto bomo vodili dvojno evidenco: gospodarsko in osebno. Ob letu podamo dvojno bilanco: gospodarsko in kva« lifikačno. Nato pa drage volje izročim vse delo njim. ki mislijo da je !e v besedah iz« polnjena organizačna naloga.	I. L.
—	Proslava 25=letnice mature. Maturan« tinje ženskega učiteljišča v Ljubljani, ki SO' maturirale leta 1903. vabim v svrho proslave 25«letnice mature na skupni prijateljski se« stanek, ki se bo vršil 20. avgusta ob 14 uri v kavarni »Zvezda« v Ljubljani. Prijave •sprejema J. Bizjak, učiteljica, Kranj, event. Ang. Bezlaj«Jakulin, učiteljica, Kranj.
—	t Pokojnemu tov. Slavku Jelencu v spomin... Z nedeljskim »Jutrom« je došla — nepričakovana vest v široko črnem okvirju: Naš Slavko Jelene je med — pokojni« mi... Ob težki resnici, kije danes siknila v velikem loku po prijateljih, znancih liki gadja zalega v zasedi, sem se zagrebel v spomine, ki me vežejo na pokojnega Slavka. — Če mi« slim na revolucionarnost Tvojega duha, kjer je bil zajet Tvoj notranji oibraz, če se spo« mfnjam na silo Tvojih mišic, ki sci razode« vale telesno odpornost, žilavost, če na vse to mislim, se mi zdi vest o Tvoji smrti kot čut« na življenjska — prevara... In vendar ... Tvoje ime je ovito v črn rob in Ti si... v hladnem objemu ledenomrzle ^mrti, ki ima čudne račune, nagle sklepe, nepredvidene na« mene... — Pa čas, ko v svoji počitniški svo«-*hcdi pozabljamo na težke službene dolžnosti, ko posvečujemo Droste poletne ure zraku, solncu, goram in morju ..., si prestopil v te« žki borbi na drugi breg v večno Nirvano prvi iz — naših vrst. Težka so nam taka na« sproža in hujša od lastnih nesreč in boli na dnu srca. .i..
Mi Ti stojimo solznih oči in potrtih src -ob Tvojem preranem grobu, da zmolimo za Te ono molitev, ki je zajeta v najtežjih tre« notkih v najtišji kamrici našega srca ... In če se kdaj snidemo tovariši ob kaki stanovski proslavi, boš Ti med nami in mi pri Tebi kot mati ob otroku s svojo ljubeznijo...
Mir Tvojemu pepelu, slava Tvojemu spo« minu!
V imenu Tvojih sošolcev in tovarišev — Tvoj Alb. Ž.
—	Poročila sta se tov. Drago Predan, uči« telj v Št. Pavlu pri Preboldu in tov. Lea Hor« vatova, učiteljica v Majšpergu pri Ptuju. Bilo srečno!
Uprava »Zvončka« prosi cenj. tovari« še(ice), da takoj prično z agitacijo na naročbo »Zvončka«, ki izide (1. štev.) v drugi polo« vici septembra. Vsak naročnik naj plača naj« manj četrtletno naročnino v znesku Din 7-50 Vnaprej.	Uprava.
Uprava »Popotnika« opozarja vsa šolska upraviteljstva in kraj. šol. odbore obeh obla« isti, da je naročha na list obvezna in prosimo, da čimprej obnovite naročnino na jubilejni 50=letnik. Ona upraviteljstva in kraj. šol. od» bori pa, ki še niso naročniki lista, naj store to takoj, da lahko določi uprava naklado lista in da ne bodo nastale take neprilike kakor prošlo šol. leto. Letnik stane Din 50.
Uprava.
—	»Ženski List«. Izašao je 8. broj (au= gust) ove odlične revije za modu, kučanstvo i zabavu. Bogati modni dio donosi obilje elegantnih modela za svaku prigodu i ručnih radova. U tekstovnom dijelu, ko j i medju ostalim sadržava mnoštva praktičnih uputa iz kučanstva, kosmetike, zdravstva itd. isti» če se vanredno zanimiv prikaz ličnosti gdje Marije Radič iz pera glavne urednice gdje Zagorke. »Ženski List« izlazi jedanputa mjesečno u velikom elegantnom formatu, a stoji u tremjesečnoj pretplati Din 45. — Na» ručuje se kod Uprave »Ž. L« u Zagrebu, Samostanska ulica 2/1.
—	Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni žitci zagre» nijo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte» vaj te ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku.
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jili tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenje"nim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po tneri. Zasebno kroino uciliščc, Stari tre štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Vsem blagajnikom učit. društev po v. Ljubljana.
Da bo administracija v glavni upravi v bodočem šol. letu brezhibno! funlkcijonirala in da Ibo red v tem pogledu tudi pri društvih, podajamo naslednja navodila, ki naj se jih tov. blagajniki(ce) točno drže:
1.	V zmislu sklepa letošnje pokrajinske skupščine v Celju imajo vsi blagajniki nalog, da izterjajo od posameznih članov zaostalo članarino brezpogojno do 30. septembra t. 1. in jo začetkom oktobra nakažejo glavni bla» gajni. Društva, ki ne bodo imela do določe« nega roka stare članarine v redu, bomo prisi» ljeni vsem njihovim članom pošiljanje lista ustaviti.
2.	Tekom meseca septembra naj tovariši blagajniki(ce) sestavijo članske sezname in jih dostavijo v 3 izvodih najkasneje do 30. septembra glavni upravi. Istočasno naj se predloži tudi mesečna prijava za september s številom članstva, ki se mora ujemati in ve« zati s prijavo meseca junija in z novim član« skim seznamom. V počitnicah nimamo nam« reč nobenega vstopa in ne izstopa posamez« nih članov, temveč se to zaznamuje še«le v prijavi za september, kar velja s 1. istega meseca. Vsak v prijavi navedeni vstop in iz« stop članstva velja za isti mesec, za katerega se prijava izdaja. Mesečna prijava naj se iz« polni tudi če ni nobene izpremembe. Potreb« ne tiskovine se dostavijo vsem blagajnikom (icam) v najkrajšem času. Nadaljno pošilja« nje prijav naj se vrši vedno začetkom vsa« kega meseca in to točno.
3.	Pri nakazilih članarine in drugih zne« sikov naj se navedejo vedno detaljni podatki, n. pr. 1000 Din članarina, 78 Din obrambni fond, 20 Din prosvetni fond, skupaj Din 1098. Ti detajlirani podatki naj se vnesejo tudi v mesečno prijavo.
4.	Posamezni člani učit. društev naj pla» čujejo članarino vedno vnaprej, da ne bo zaostankov in nereda. Kdor na novo pristopi, mora takoj plačati pripadajočo delno člana» rino.
5.	Glavni blagajni se nakaže lahko po» ljubni znesek v poljubnem času, vendair si« gumo vsak mesec, ker ima glavna blagajna tudi svoje plačilne obveznosti.
6.	Poverjeniki na posameznih šolah naj točno vodijo svoj posel in nakazujejo nabra« ne vsote društvenemu blagajniku.
7.	Posamezni člani društev pristopajo in izstopajo vedno s 1. vsakega meseca. Menja« nje 'bivališč naj se takoj naznani po dopisnici društvu in glavni upravi.
8.	Stanovski listi se bodo dostavljali le onim članom, ki jih bo zaznamovala mesečna prijava. Po dopisnicah ni treba nobenega no» vovstopovšega člana prijavljati. Za to imamo mesečne prijave, ki naj se redno pošiljajo za» četkom vsakega meseca.
9.	Kdor- pa je plačal članarino za več me» secev ali za celo leto naprej in se med tem časom izseli, napravita obračun prizadeti društvi.
10.	Ako hoče biti kdo član tudi v že preteklem mesecu, naj se ga posebe prijavi in vnese v prihodnjo mesečno prijavo.
Stanovska organizacija UJU
Poročila:
+ RESOLUCIJA sprejeta na zborova» nju učiteljskega društva za mežiško dolino dne 23. junija 1928.
Predpogoj vsakemu delu v prid narodo» vemu napredku je popolna neodvisnost uči» teljstva, je trdna in enotna njegova organi» zacija s svojimi izvrševalnimi organi.
V teh pa hočemo videti utelešene vrline ne samo stanovske morale, temveč tudi bor« benosti; le tedaj bo stalo vse članstvo kakor en mož za svojimi zaupniki.
Istotako jasno stališče in načela mora kazati tudi »Učiteljski Tovariš«. Ako ne stoji trdno na tem našem stališču, ne zastopa naših stanovskih interesov.
Učiteljstvo hvaležno kvitira vsako raz> umevanje svojih teženj od katerekoli strani. Dokazalo pa je tudi že v borbi, da jih zna ¡braniti in zastopati brez razlike napram vsa« cmur, ker se bori le proti krivičnemu p >« stopanju.
Enako stališče zavzema učiteljstvo na« ,pr,am oviram, ki se stavijo v zadnjem času stanovski organizaciji na pot in ki segajo globoko v naše osnovne državljanske pra» vice.
Članstvo obeh društev prevaljskega sre» za se še ni pomirilo radi številnih preganjanj — Moderndorfer, Feinig. Dciberšek, Juran« č;č, Gallob. Kopriva, Lešnik, Hudales, ki še tudi zanj nikakor niso likvidirana in se bodo iznašala tako dolgo v javnost, dokler niso rešena v popolno zadovoljstvo prizadetih čianov.
Udarec pa, ki je zadet organizaciji, s tem da sta bila po starem avstrijskem zako» nu, ki je tudi mnogo izmed zgoraj naštetih preganjal za njihovo narodno delo po Šta» jerskem in Koroškem v bivši Avstriji, disci» plinirana predsednik slovenskega dela uči» teljske organizacije in urednik njegovega glasila, ta udarec nam je kljub zgoraj navedenim nekaterim prav kričečim slučajem, ki se hočejo potisniti v pozabo (Moderndorfer, Lešnik) v enaki meri zadel, kakor ostali del slovenskega učiteljstva.
Zato zahtevamo:
1.	Da se ukine disciplinarna preiskava proti našima dvema funkcijonarjema, ki sta izvrševala samo voljo članstva.
2.	Da se ne postopa v disciplinskih za» devah po starih avstrijskih predpisih, ki jih ima slovensko učiteljstvo v tako trpkem spominu, ker nismo avstrijski hlapci.
Na članstvo pa apeliramo, da se zaveda, da nas naša strankarska orientirana javnost nikdar ne bo odkritosrčno podpirala v boju za naša strogo stanovska prava v svrho do» šege neodvisne stanovske organizacije. Naša moč sloni edinole na naši stanovski zaved» nosti, solidarnosti, borbenosti in stanovski morali, ki je le ena.
Okr. učiteljsko društvo za mežiško dolino.
+ POROČILO O ZBOROVANJU dne 14. junija 1928 v Šoštanju:
Situacijsko poročilo. Predsednik po» zdravi novo članico tov. Jesih. Poroča o se» stanku s tov. Mencinom. Prečita več dopi« sov, med drugimi tudi od »Pevskega zlbora«. Sklene se, da vsi pristopimo. Na predlog tov. Rejca se izvoli sledeči knjižnični odbor. Vrečko ¡Martin, Hribernik, Trobej Cilka. Radi volitev se sklene: Društva naj volijo poljubno, skupščina pa po predlaganih list» kih.
Blagajničarka poroča, da so člani veči» noma poravnali članarino. Izvolijo se dele» gati za pokrajinsko in državno skupščino: Stopar, Mlinšek, Macarol, Pokržnik.
V izobraževalni tečaj se prijavi več to» varišev.
Statistika. V okraju je 51 učit. osn. -f-7 mešč. šole = 58, članov 51 učit. osn. -j- 3 mešč. šole = 54, navzočih 41 učit. = 76%.
Šoštanjski krožek je imel dva sestanka, Velenje pa enega. Tajnik prečita »Pregled učiteljevega izvenšolskega dela«, ki ga je prav skrbno sestavil tov. Hribernik.
Predlog. IPov. UJU naj skuša posredo» vati, da ostanejo enotne počitnice.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA= ŠKI OKRAJ je imelo svoj redni občni zbor dne 16. junija v Radečah pri Zidanem mo» stu. Od 114 članov je bilo navzočih 76. Kot delegat poverjeništva je prisostvoval tovariš Kdbal.
Po kratkem uvodnem pozdravu je podal podpredsednik tov. Kislinger situacijsko po» ročilo, katero je še s pojasnili dopolnil tov. Kobal.
Poročila tajnika, blagajnika in računskih pregledovalcev so članstvo zadovoljila. V pretečenem poslovnem letu se je dvignilo število članstva na 114 (+ 10). Zborovali smo štirikrat in povabili v svojo sredo dva najmočnejša stebra novega šolskega pokreta v smeri delovne šole tov. Dolgana in Pi» brovca, ki sta nas z živo besedo prepričala o potrebi preorijentacije današnje šole. — JBUigajna izkazuje 6183 Din prebitka, kate» rega razdelimo: 1500 Din za spomenik umr» Iemu .tov. Rajnerju; 500 Din Učit konviktu v Ljubljani; 500 Din pevskemu zboru UJU; 500 Din lastnemu obrambnemu fondu; 300 Din Udruž. rez. ofic. sekcija Trbovlje za spomenik kralju Pteru I.; 1000 Din samoiz» obraževalnemu odseku. Ostalo pa ostane
kot rezerva v društveni blagajni. Članarina (v 10. mesečnih obrokih) za leto 1928./29. se določi na 18 Din mesečno.
Volitve. Tov. Majer, kot član skrutinija poizkusnih volitev prebere rezultat, ki naj bo podlaga volitvam. Po daljših razgovorih sprejme predsedniško mesto. tov. Juro Ki» slinger, ker se dosedanji predsednik tov. R. Plavšak vsled zdravstvenih razmer odreče predsedniškemu mestu. V ostali odbor se izvolijo tov.: Plavšak, Lelbar, Beg, Hofbauer, Pleskovič, Vidmar, Lapornikova, Jurkc*,, Omerzova; namestnikom pa Šuligoj in Jen» kova. Knjižničarjem izvolimo tov. Pirkoviča.
Delegati za pokrajinsko skupščino: tov. Benko, Kotnik, Majer; namestniki: tov. Ste» genškova, Potočnikova, Drobničeva.
Delegati za glavno skupščino: to v. L a» pornikova, Lebar, Hofbauer, namestnik: tov. Jurko, Šuligoj, Sekulova.
Odposlanca za samoizobraževalni tečaj: tov. Beg in Jenkova.
Po sklepu občnega zbora smo s>e podali k skupnemu manifestacijskemu zborovanju laškega, brežiško«sevniškega in krškega dru« štva, ki je pokazal našo samozavest in suiU darnost. O poteku smo že poročali.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ ie zborovalo 16. junija 1928 v Središču.	_
I.	Situacijsko poročilo: a) Število učitelj« stva v okraju je 66; b) število članstva 61; c) število udeležencev pri zborovanju 44 ali 72%; č) predsednik poroča, da se je spo» razumno s ptujskim učiteljskim društvom ustanovila sreska knjižnica za srez Ptuj.
II.	Samoizobrazba: a) Število krožkov je 4. b) Vsak krožek je imel po 2 sestanka, c) Število udeležencev teh sestankov je 65%. č) Tovariš Rajšp obširno razpravlja o vzro» kih, da naši društveni sestanki niso polno» številno obiskani. Soglasno se sklene sledeča resolucija:
Učiteljsko društvo za ormoški okraj sma« tra zborovanja učiteljskih društev za važen faktor učiteljske nadaljnje izobrazbe. Gotovo stoji tudi prosvetna oblast na tem stališču, ker pač samo radi tega daje pouka prosto učiteljstvu, ki se zborovanja udeleži. Poro» čila o učiteljskih zborovanjih pa pričajo, da manjka na zborovanjih vedno visok odsto» tek učiteljstva. Večina teh svoje odsotnosti niti ne opraviči, drugi navajajo ko.t vzrok od» sotnosti: slabo vreme, daljno pot, mraz, vro« čino, velike izdatke itd. Ker pa mnogi učitelji >in učiteljice — ki učiteljska zborovanja prid« no posečajo — s svojo trdno voljo vse na« vedene ovire premostijo in se dado pri trdni volji tudi izdatki za posečanje zborovanj na minimum reducirati, zato moramo smatrati neobiskanje učiteljskih zborovanj za brezob« zirnost napram organizaciji, za komodnost in reakcionarnost, ki nikakor ni v skladu z ugle« dom naše organizacije, pa tudi ne z učiteljisko nadaljno izobrazbo, z interesom šole in torej tudi naroda.
Zato naj UJU, poverjeništvo Ljubljana proti temu vsekakor neljubemu in škodljive» mu pojavu podvzame vse možne protiukrepe. Za enkrat naj šolska oblast učiteljstva opo» zori, da naj smatra učiteljska zborovanja — kakor to stori šolska oblast — za tako važen činitelj učiteljske nadaljne izobrazbe, da no»' beden učitelj(ica) brez res tehtnega vzroka ne bi smel od zborovanja izostati. Učiteljskim društvom se daj naloga, da na vsakem zbo» rovanju navzočnost poedinih članov 'ugotove. Ob koncu društvenega leta naj društveni od« bor pošlje poročilo o posečanju zborovanj od strani poedinih članov sreskemu šolskemu nadzorniku, da posečanja učiteljskih zboro» vanj upošteva pri svoji letni oceni in v služ« benih razpredelnicah v rubriki o učiteljski nadaljni izobrazbi.
III.	Šolska reforma: Glavni del tega sklepnega zborovanja je bila razstava deških in dekliških ročnih del središke šole; razsta» va dela čast učiteljstvu omenjene šole, dru» gim tovarišem in .tovarišicam pa vzpodbudo k tekmovanju za napredek prosvete ter do» brobit naroda in domovine.
IV.	Izvenšolsko delo: Poročevalec tov. AVennigerholz poroča, da deluje 70% učitelj» stva v okraju pri raznih prosvetnih, gospo» darskih telovadnih in drugih organizacijah.
V.	Slučajnosti: Samoizobraževalnega te» čaja v Ljubljani se udeleži tov. Wenniger» holz.
Prihodnje zborovanje, ki bo obenem ob* čni zbor, se vrši drugo soboto tistega me> seca, s katerim se začne novo šolsko leto.
Sklepna zborovanje, združeno z razstavo ročnih del pa bo prihodnje leto pri Sv. To» mažu.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLI* TIČNI SREZ LJUTOMERsGOR. RAD G Os
NA je zborovalo dne 9. junija 1928 na Ščav» niči.
Statistika: Učiteljstva v okraju 100, čla» nov 86, prisotnih 50.
I. Situacijsko poročilo odpade, ker je bilo isto podano na zborovanju v Ptuju.
Tov. predsednik Mavric pozdravi na» •vzoče ki se pohvalno izrazi o njih velikem številu. Kot novega člana pozdravi tov. Mi« sleja iz Stare ceste in gosta tov. Roškarja iz Sv. Benedikta. Z zbranimi besedami se po* slovi od tovarišice Linde Jaušovec in Marije Likar, ki zapustita naš okraj.
Obravnavali so se sledeči dopisi:
1.	Na dopis poverjeništva, zadevajoč čla» narino za pevski zbor učiteljstva UJU, se je sklenilo, da plača društvo članarilno za leto 1927./28. samo, če se vračuni že plačana usta* novnina v znesku 500 Din.
2.	S postopkom tov. Kislingerja za do» šego zanesljive tajnosti pri volitvah se popol» noma strinjamo.
3.	Glede uvedbe Lavtarjevih računic v osnovnih šolah se sklene resolucija, da se
1.	uvede računica na vseh šolah našega sreza,
2.	da se z ozirom na pravilno opremo Lav» tarjeve računske začetnice tudi v 1. razredu uporablja ter prekliče odlok ministrstva pro» svete O. N. br. 63.538 od 10. oktobra 1927, da se v I. in II. razredu osnovnih jiol ne smejo uporabljati druge knjige, razen začetnice za prvo čitanje.
Predlog za ustanovitev »Obrambnega sklada« je žel splošno odobravanje in so se poslala delegatom potrebna pooblastila za pokrajinsko skupščino.
Tov. Koprive poda svoj stvarni referat »Pisalne in risalne vaje v osnovni šoli« na podlagi zvezkov in risb svoje šole. Nad kras* nimi uspehi, ki jih dosega tov. predavatelj s svojo metodo, so bili vsi vzhičeni.
Nato so se vršile volitve delegatov, ozi» roma njih namestnikov za pokrajinsko in dr» žavmo skupščino.
Za pokrajinsko skupščino so bili izvo» Ijeni: 1. Mavric Karel. 2. Tratar Marjan. 3. Mi» slej Josip. Namestniki: 1. Zacherl Franc. 2. Rus Alojzija. 3. Gruden Danica.
Za državno skupščino: 1. Mavric Karel.
2.	Ivanjšič Ljudevit. 3. Žerjav Albert. Na» mestniki: 1. Zacherl Franc. 2. Sterger Anica.
3.	Majcen Ela.
Poverjeniki za Slov. Šolsko Matico osta» nejo isti. — O stanju okrajnih učiteljskih knjižnic v Gor. Radgoni in Ljutomeru poro« čata tov. Mavric in Stopar. Izvoli se nov knjižnični odbor. Za Ljutomer: Predsednik Stopar Slavko, blagajničarka Kjuder Marija, tajnik Tratar Marjan. Za Gor. Radgono: Pred* sednik Mavric Karel, blagajnik Burja Žarko, tajnica Šetina Marija.
Določijo se člani izobraževalnih krožkov, ki posetijo II. izobraževalni tečaj v Ljubljani. Priporoča se tudi poset kmetijskega in go» spodinjskega tečaja v Mariboru.
Vsled pičlega časa so ostale .točke dnev» nega reda odpadle.
Prihodnje zborovanje se vrši v Radincih meseca septembra.
+ DOLNJELENDAVSKO UČITELJ; SKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor v Dobrovniku 23. junija. Od 66 včlanjenih to» varišev in tovarišic je bilo navzočih 36.
Tajniško poročilo je podala tov. Asta Šinigoj. Bilo je sprejeto.
Blagajnikovo poročilo je dalo vpogled v finančno stanje našega društva. Došlo je do resolucije, naj tajnica članstvo, ki dolguje, potom »Učit. Tovariša« opozori na porav» navo. Ker pošiljajo upraviteljstva članarino na ime šole, ne da bi določno pristavila, kdo je plačal, sklenejo navzoči, da bo moral s prvim septembrom plačevati vsak posamez» nik zase. — Sledilo je čitanje dopisov. Celo» kupno društvo ne pristopi k pevskemu zboru UJU. pač pa je prosto vsakemu poedincu, da plačuje prispevek.
Referat. Tov. predsednik Peternel je po» dal krasne misli o domovinski vzgoji, za ka» tere je žel dolgotrajno odobravanje. Želeli bi, da svoje referate ctme pozabljenosti s tem, da jih objavi.
Volitve. Navzoči sklenejo, da se vrše vo» litve z vzklikom. Za predlog, da- ostane stari odbor je glasovalo 31 :2, trije so se vzdržali glasovanja. Odbor se je nato konstituiral sledeče: predsednik Ljudevit Peternel, pod» predsednik Ozmec Janko, tajnica Asta Šini» goj, blagajnik Preininger Janez; odborniki: Horvat Izidor, Šnajder Franja, Pupis, na» mestniki: Kolarič, Horvat Janko, Cepuder Marija. Delegati za pokrajinsko skupščino sc: tov. Preininger Janez in tov. Asta Šin: = goj. za državno skupščino tov. Benkovič in tov. Milena Begova.
Slučajnosti. Tov. Hočevar poda poro* čilo o delovanju organizacije od zadnje seje širjega sosveta in nas seznani z disciplinskim postopanjem napram tov. Dimniku in Skulju. Vsi izrekamo omenjenima tovarišema naše popolno zaupanje in izjavljamo, da je črna deska neobhodno potrebna.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je imelo svoje jubilejno zborovanje dne 9. junija 1928.
I. Staitistika: Število učiteljstva v okraju 123, število članov 103, udeležencev 61.
Slavnostno zborovanje. Predsednik tova» riš Petrovec pozdravi posebej gosp. vlad» nega svetnika Ogrina, tov. Lapajneta in g. sreskega referenta Lukežiča. Zatem očrta pot naše organizacije tekom 40 let. Razjasni
njeno ustanovitev, razvoj in težkoče. Omeni, da žive od 33 članov in članic ustanovnikov št 4 tovariši in 5 tovarišic. Spomni na pred» sednike Janežiča, Burnika in Letnarja. Spom» ni se dela in uspehov društva in poziva tova» riše in tovarišice k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Prečita pismene pozdrave.
Tovariš Lapajne pozdravi v imenu po» verjeništva tovariše in tovarišice. Pojasni zgodovino učiteljskega združevanja, njega misijo za obstanek Slovenstva in omeni, da so bila učiteljska društva ona, ki so- združila vse Slovence. O'znaci naloge organizacij in zahteva za učiteljstvo prvi vpliv in besedo v šolstvu.
Tovariš Arrigler omenja, da je razven onih tovarišev, ki jih je tovariš predsednik imenoval, tudi tovariš predsednik, ki si je stekel veliko zaslug za organizacijo, bil je ob njeni zibelki in sedaj vodi že 14 let društvo. Za njegove zasluge je odbor sklenil, da se imenuje častnim članom, ¡kar je članstvo z močnim odobravanjefn pozdravilo.
Zatem otvori tov. predsednik 98. zbo» r.ovanje.
II.	Situacijsko poročilo. Tov. Lapajne pojasni natančno vzroke preiskave proti to» varišema poverjeniku Skulju in uredniku Dimniku. Pove kako se je napačno tolmačilo črno desko in da je uvedena preiskava me» sto v mariborski, v ljubljanski oblasti.
Sklene se resolucija: Kamniško učitelj» sko društvo izreka poverjeništvu popolno za» upanje, ker je njega delovanje le v korist učiteljstvu in naj vztraja v boju za naše pra» vice.
Glede oblastnega nadzornika zahteva učiteljsko društvo, da je za osnovne šole ob» lastni nadzornik iz osnovnošolski vrst, ne odreka pa, da se za meščanske šole postavi posebnega nadzornika.
Glede odstavitve tov. Skulja kot oblast» nega šolskega nadzornika se sklene resolu» cija: Ne uvidevamo, da bi bila disciplinska preiskava proti tov. Skulju tehten povod, da se tov. Skulj odstavi kot oblastni šolski r._» ferent.
Tovariš Lapajne poroča o novem šolskem zakonu.
III.	Šolska reforma. G. sreski šoiski re» ferent je predaval o spisju v delovni šoli. Očrtal je jasno kako naj se v delovni šoli pripravlja otroka na spisje in jasno pokazal, kako malo uspešno je bilo v prejšnji Po» udarja, da je potrebno izhajati pri spisju iz otrokovega zanimanja, da je otrok središče pouka. Označi govorjenje za podlago spisju in zahteva, da se polaga največjo važnost na vzgojo otrokove samostojnosti.
Omeni tudi važnost prostovoljnih nalog, kjer se najbolje odraža otrokov »Jaz«. Iziabi naj se otrokova doživetja. Vzbuja naj se medsebojno kritiko in vrši naj se medse» bojna poprava. Vzorne spisne vaje naj se prečitajo. Upoštevati se mora vsakdanje živ« ljenje.
Pri prihodnjem zborovanju bo g. sreski referent podal drugi del zanimivega referata.
Delegatpm za državno skupščino sta bila izvoljena tov. Primožič Ivan, šolski upravi» telj, Mekinje, namestnik tov. Mayer Julij, šolski upravitelj, Dob. .
Za pokrajinsko skupščino delegati: Arrl» gler Anton, šolski upravitelj, Trzin, Terpin Josip, šolski upravitelj, Vodice, Rupnikova Albina, šolska upraviteljica, Kamnik; na» mestniki: Cenčič Julij, šolski upravitelj, Kam» nik, Schubert Štefanija, učiteljica, Ihan, Ste» novec Ivan, učitelj, Domžale.
Slučajnosti: Tovariš Arrigler poroča o Konviktu.
Kamniško učiteljsko društvo.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenj«. —
Damam z dežele je
posebno priporočljivo fraf^o kotiranje in vodna ondulad ja Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
I PodKraišeK frizer za daste in gospode, Llubljaoa
Sv. Petra cesta 12.
Foto aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajet, optik
Ljubljana, Stari trg 9,
A1(1 CrnDirP	'n sv^ene v vse^ barvah,
i V Ug U. UILC} Največja izbira, najnižje cene.
Pletenine, bluze, kravate itd. priporoča modna trgovina
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
—k Slovarček zemljepisnih imen, njih iz» vir in pomen. Sestavil Josip B r i n a r. Za» ložila Goričar & Leskovšek, Celje. Ce» na 16 Din. Brinarjev »Slovarček« zemljepisnih imen je med Slovenci prva publikacija te vrste ter jo bodo z veseljem pozdravili oso» bito naši učitelji in dijaki, katerim je knjižica nred vsem namenjena. A tudi turisti, ljubite» Iji prirode in sploh vsi oni, ki se z ljubeznijo razgledujejo po naši domovini, bodo našli v »Slovarčku« nanizano obilico zanimivih razlag naših domačih krajevnih imen, a poleg tega tudi zanimivo zbirko tujih zemljepisnih imen, ki šele po razjasnitvi njih izvira in pomena za pravo ožive iz skupine mrtvih nerazumlji» vih črk v jasno sliko.
Pravila
„Učiteljskega doma" v Ljubljani
registrovane zadruge z omejeno zavezo.
¡me in sedež zadruge.
§ 1. Ime zadruge je: Učiteljski dom v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Sedež zadruge je v Ljubljani.
Namen zadruge.
§ 2. Namen zadruge je: zgraditi in vzdrževati v Ljubljani lastni zavod, ki naj nudi članom:
1.	popolno oskrbo njih sirot in na ljubljanskih šolah študirajočih otrok (po primerni ceni),
2.	dnevna prenočišča,
3.	po možnosti mala stanovanja za upoko» jence in
4.	poslovne lokale organizačnim skupinam.
Za izvrševanje zgornjega delokroga sestavi načelstvo poseben pravilnik, ki ga odobri občni zbor.
Članstvo.
§ 3. Člani zadruge so lahko organizačne usta» nove U. J. U., učitelji, učiteljice osnovnih, me» ščanskih -strokovnih in njim sorodnih šol do smrti oziroma do spremembe poklica ter učiteljski dru» žinski člani.
Kdor hoče pristopiti k zadrugi, se oglasi pri načelstvu, ki pristop dovoljuje ali odreka, ne da bi moralo za odklonitev navesti razloge. Ako na» čelstvo člana odkloni, ga mora o tem pismeno ob» vestiti. Odklonjeni se ima pravico v teku 14 dni po prejemu obvestila o odklonitvi pritožiti na občni zbor, ki o tem končnoveljavno odloča; da je član» stvo veljavno, mora novi član vplačati vsaj en de» lež in lastnoročno podpisati pristopnico.
Člana se mora takoj ob (pristopu vpisati v ime» nik članov.
Število članov je neomejeno.
§ 4. Članstvo preneha:
1.	S prostovoljnim izstopom člana. Kdor hoče izstopiti, mora vsaj 6 mesecev pred potekom po» slovnega leta pri načelstvu pismeno odpovedati član» stvo, toda izstopiti more šele koncem dotičnega po» sloivnega leta. Pozneje odpovedano članstvo velja za prihodnje leto. Načelstvo mora članu odpoved pismeno potrditi in jo zabeležiti v imeniku članov.
2.	S smrtjo člana. V tem slučaju dediči nada» ljujejo članstvo z vsemi pravicami in dolžnostmi umrlega člana, ako jih načelstvo sprejme v zadru» go in vstrezajo pogojem, določenim v § 3. Zoper odklonitev se ima pravico pritožiti v teku 14 dni po prejemu obvestila na občni zbor, ki o tem končnoveljavno odloča. Tudi dediči morajo pod» pisati pristopnico in jih je na novo vpisati v imenik članov.
3.	Z izključitvijo. Načelstvo sme izključiti čla» ne, ki ne izpolnjujejo članskih dolžnosti ali z be» sedo ali dejanjem škodujejo kreditu in ugledu za» druge. Izključenje z vzroki mora -načelstvo priza» detemu pismeno naznaniti. Izključeni se ima pra» vico v 14 dneh po dostavitvi obvestila o izključitvi pritožiti na občni zbor, ki o tem končnoveljavno odloča. Članske pravice prenehajo z dnem izklju» čitve, članstvo preneha pa, ko postane sklep pra» vomočen.
§ 5. Za obveznosti zadruge, ki so nastale pred končanjem članstva, jamčijo bivši člani, odnosno njih nasledniki še dve leti po onem letu, v katerem se je izvršil prostovoljni ali neprostovoljni izstop.
Lastne obveznosti do zadruge pa morajo po» ravnati do izstopa, sicer se postopa proti njim ka» kor proti drugim dolžnikom, ki ne zadoste obvez» nostim.
Bivši člani imajo pravico samo do svojih de» ležev, ki jih izkazuje bilanca za leto izstopa. De» leži se izplačajo šele po končanju jamstvene -dobe.
Pravice in dolžnosti članov.
§ 6. Člani imajo pravico:
1.	Posluževati se po tozadevnih določbah vseh zadružnih naprav in ugodnosti, ki jih more nuditi zadruga,
2.	na občnih zborih staviti vprašanja in pred» loge, glasovati, voliti ter biti voljen.
§ 7. Člani so dolžni:
1.	Vplačati predpisane deleže in pristopnino ter morebitne prispevke in sodelovati v prospeh zadruge,
2.	izpolnjevati .določila teh pravil in sklepov načelstva ter občnih zborov,
3.	izogibati se visega, kar bi moglo škodovati ugledu in koristim zadruge.
Jamstvo članov.
§ 8. Jamstvo' ¡članov je omejeno. V-sak član jamči za zadrugo s svojimi deleži in še z enkratnim zneskom istih.
Sredstva zadruge.
§ 9. Sredstva zadruge so:
1.	Zadružni deleži,
2.	zadružna izposojila,
3.	rezervni zakladi,
4.	pristopnina, podpore, letni prispevki, zala» ganje knjig in slik, prirejanje iger in zabav, donos gospodarskih akcij in drugi dohodki.
Zadružni deleži.
§ 10. Zadružni delež znaša Din 100-— (en sto
dinarjev), ki se ga lahko vplača v desetih zapo» rednih mesečnih obrokih po 10 Din.
Vsak člin mora vplačati najmanj en delež, lahko tudi več.
Na račun deležev se na izrecno željo posa» meznih članov lahko preneso njihova vplačila večjih zneskov izza zadnjih let iz fonda likvidira» nega Učiteljskega konvikta.
Na deleže se ne sme deliti dividenda, lahko se jih pa obrestuje, vendar ne nad vsakokratno obrestno mero pri Narodni banki SHS.
Deleži so last članov in se jih lahko prenaša na druge člane, če jim to dovoli načelstvo.
Zadružna izposojila.
§ 11. Zadruga si sme primanjkujoča denarna sredstva omisliti zadružnim kreditom potom izpo» sojila, katero najame načelstvo po predhodnem do» volj en ju občnega zbora.
Rezervni zaklad.
§ 12. Za kritje morebitnih izgub se osnuje re» zervni zaklad, kateremu se mora vsako leto pripi» sati bilančni dobiček.
Do rezervnega zaklada nimajo člani nikake pra» vice in se ga tudi nikdar ne sme deliti med nje.
Pristopnina.
§ 13. Vsak član mora ob pristopu k zadrugi plačati pristopnino, ki jo določa načelstvo sporaz» umno z nadzorstvom.
Pristopnina služi za kritje upravnih stroškov ali za snovanje rezervnih zakladov.
Letne prispevke določa redni občni zbor.
Knjigovodstvo in računi.
§ 14. Zadružne knjige se morajo voditi po trgovskih načelih in določilih trgovskega zakona.
Koncem vsakega poslovnega leta, ki se krije s koledaričnim letom, mora sestaviti načelstvo in» venturo, račun izgube in dobička in bilance.
Bilanca mora obsegati:
I. Aktiva:
1.	Gotovino koncem poslovnega leta,
2.	vrednostne papirje po kurzu zadnjega dne poslovnega leta,
3.	blagovno zalogo,
4.	inventar in drugo zadružno imovino po pri» mernem odpisu od vrednosti, ki jo imajo ob se» stavi bilance,
5.	zadružne terjatve, razvrščene po njih raz» ličnih kakovostih, nesigurne pa je navesti po njih vrednosti, neizterljive pa je popolnoma opustiti.
II.	Pasiva:
1.	Vplačane deleže,
2.	rezervne in druge zaklade,
3.	zadružne dolgove, razvrščene po njih kako» vostd, ne glede na njih zapadlost,
4.	zaostale obresti in druge neplačane stroške.
III.	Dobiček ali izguba.
§ 16. Načelstvo mora sestavljeni računski za» ključek s svojimi predlogi o uporabi dobička ozi» roma kritju izgube predložiti v teku dveh mesecev po sklepu poslovnega leta nadzorstvu. Nadzorstvo računski zaključek in predloge načelstva pregleda in presodi. Če najde kake hibe in pomisleke, jih naznani načelstvu, ki ima priliko računski zaklju» ček in predloge po navodilih nadzorstva popraviti. Potem sestavi nadzorstvo poročilo za občni zbor in ga predloži načelstvu. Načelstvo mora računski za» ključek in predloge nadzorstva najmanj 14 dni pred občnim zborom razpoložiti v pisarni zadruge članom na vpogled ter to v vabilu k občnemu zboru razglasiti.
Poraba dobička ali kritje izgube.
§ 17. Ako izkaže računski zaključek dobiček, se isti prideli rezervnemu zakladu.
Morebitne izgube sc pokrijejo z rezervnim za* kladom. Če teh ni ali če ta ne zadošča, se po* rabi drugo zadružno premoženje.
Razglašanje in podpisovanje zadruge.
§ 18. Razglasi zadruge izhajajo pod zadružno tvrdko in se podpisujejo po dveh članih načelstva. Javni razglasi zadruge se objavljajo v »Učiteljskem Tovarišu« in v drugih listih ter po potrebi tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da podpišeta pod njeno tvrdko po dva člana načelstva, ali en član načelstva in en za sopodpisovanje pooblaščen nameščenec.
Uprava in vodstvo zadruge.
Zadruga opravlja svoje posle samostojno s so» delovanjem vseh svojih organov. Njeni organi so:
1.	Načelstvo,
2.	nadzorstvo,
3.	občni zbor.
Načelstvo.
§ 20. Načelstvo sestoji iz načelnika, podnačel» nika in še 4 nadaljnih odbornikov ter 2 odborni» ških namestnikov, katere voli občni zbor za dobo treh let. Načelnik in podnačelnik se volita pose» bej- Vsaj 2/s članov načelstva se volita izmed čla» nov, ki prebivajo izven Ljubljane.
Člani načelstva se legitimujejo z zapisnikom o dotičnem občnem zboru in se morajo takoj po iz» volitvi prijaviti za vpis v zadružni register. Služba načelstva je častna, vsled česar ne dobiva isto plače ali tantijem, temveč se mu smejo povrniti samo dejanski stroški in ga odškodovati za za», mudo časa.
Aiko med volilno dobo kak član načelstva umrje, odstopi ali na kak drug način odpade, pride na njegovo mes,to namestnik. Namestnika, ki vstopi v načelstvo, je takoj prijaviti za vpis v zadružni register.
§ 21. Načelstvo vodi in zastopa zadrugo z vse» mi pravicami in dolžnostmi, ki jih določa zadružni zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. štev. 70, ta pravila, sklepi občnih zborov in poslovnik. Pred in izven sodišča zastopata zadrugo po dva člana na« čelstva.
Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče posle v sejah, katerim predseduje načelnik ali pod« načelnik in so sklepčne ob navzočnosti nadpolo« vične večine članov. Glasuje se z večino glasov. Ob enakosti glasov odloča mnenje predsednika. Načelnik sklicuje seje, kadar je to potrebno ali če zahteva to polovica članov načelstva.
O načelstvemih isejah se morajo sestavljati za« pisniki, katere morajo podpisati vsi navzoči.
Svoje sklepe razglaša načelstvo po potrebi z razglasi, nabitimi v zadružni pisaimi.
»Načelstvo namešča in odpušča uslužbence in jim določa plače.
§ 22. Načelstvo si v prvi seji po izvolitvi raz» deli posle v zadrugi. V ta namen si izvoli iz svoje srede tajnika, blagajnika in gospodarja. Načelstvo je solidarno odgovorno za vse posle v zadrugi, ki spadajo v njegov delokrog. Prav tako so odgovorni tudi posamezni člani načelstva za izvrševanje njim dodeljenih poslov.
§ 23. Načelnik vodi načelstvo in izvršuje nje» gove sklepe.- Načelnik sam sme podpisovati le pisma, s katerimi se ne nalagajo zadrugi nikake obveznosti.
Če je načelnik zadržan, izvršuje njegove posle podnačelnik.
§ 24. Blagajnik sprejema in izplačuje denar, vodi zadružno knjigovodstvo in sestavlja račune. O vseh svojih poslih mora redno obveščati načel« nika.
Tajnik oskrbuje dopisovanje za zadrugo in vodi zapisnik pri sejah in občnih, zborih.
Gospodar opravlja ostalo zadružno premaže« nje, predvsem nepremičnine.
§ 25. Načelstvo sploh, kakor tudi vsak posa« mezen član načelstva se more odstaviti vsak čas s sklepom občnega zbora, ako je bil ta predlog na dnevnem redu.
Nadzorstvo.
§ 26. Nadzorstvo sestoji iz 3 članov, katere voli občni zbor za dobo 3 let. Člani nadzorstva ne smejo biti člani načelstva.
Nadzorstvo izvoli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in zapisnikarja. Služba članov je častna, zato isti ne prejemajo plače ali tantijem, pač pa odškodnino za dejanske stroške.
§ 27. Svoje posle izvršuje nadzorstvo v sejah, ki se morajo vršiti vsaj 3 krat na leto.
Seje sklicuje predsednik ali podpredsednik in so sklepčne, če je navzočih nad polovico članov, ki sklepajo z navadno večino. Ob enakosti glasov odloča mnenje predsednika.
O sejah se morajo sestavljati zapisniki, katere podpišejo vsi navzoči.
§ 28. Delokrog nadzorstva je v splošnem isti, ki ga določata §§ 24 in 25 zadr. zak. z dne 9. aprila 1873., drž, zak. štev. 70. Posebej pa še določa:
Nadzorstvo nadzoruje delovanje načelstva in ima vsak čas dolžnost in pravico prepričati se o stanju 'blagajne in prisostvovati sejam načelstva, vendar le s posvetovalnim glasom.
Nadzorstvo mora večkrat na leto natančno pre« gledati knjige, račune, bilanco in blagajno ter o tem poročati občnemu zboru.
Člani nadzorstva so odgovorni za škodo, ki bi nastala vsled neizpolnjevanja njih dolžnosti.
Nadzorstvo ima pravico v slučaju potrebe od« staviti vse ali le posamezne člane načelstva in dolž« nost v takem primeru takoj sklicati občni zbor ter mu o tem poročati.
Občni zbor.
§ 29. Člani zadruge izvajajo svoje pravice, za» devajoče poslovanje zadruge, na občnem zboru, ka» terega se je vsak član dolžan udeležiti.
Redni občni zbor mora sklicati načelstvo vsako leto najpozneje do konca junija potem, ko je se« stavljen in po nadzorstvu odobren računski za« ki ju ček.
Izredni občni zbor se skliče, če se to načelstvu ali nadzorstvu zdi potrebno, ali če to zahteva od načelstva deseti del članov v pismeni vlogi i iz» rečno navedbo predmetov posvetovanja in skle« panja. V tem primeru mora sklicati načelstvo občni zbor najpozneje v teku enega meseca.
§ 30. Vabilo na občni zbor se vsaj 14 dni preje z navedbo dne, ure, kraja in dnevnega reda raz» glasi na način, ki ga določa § 18 teh pravil.
§ 31, Predmeti sklepanja občnega zbora so:
1.	Volitev načelstva in nadzorstva,
2.	odstranitev načelstva in nadzorstva,
3.	sprememba pravil, toda §§ 10, 12, 17, 20, 26, 31 in 37 se smejo spremeniti samo z dovoljenjem Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani,
4.	razdružba in likvidacija zadruge,
5.	potrjenje računskega zaključka,
6.	čitanje revizijskega poročila,
7.	sklepanje o pritožbah in prepirih,
8.	sklepanje o prisojanju denarne kazni,
9.	volitev razsodišča.
§ 32. Na občnem zboru ima vsak član en glas ne glede na število vplačanih deležev.
Člane, 'ki se ne morejo osebno udeležiti občne« ga zbora, smejo zastopati drugi člani, katerim mo» rajo dati pravilna zakonita pooblastila. Vsak član sme zastopati samo enega drugega člana.
§ 33. Občni zbor sklepa veljavno, če je zasto» pana vsaj ena petina vseh članov. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez V» ure drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število zastopanih čla» nov. Sklepa se z nadpokrvično večino glasov, pri enakosti glasov odloča mnenje predsednika.
Ako gre za razdružbo zadruge, mora biti za« stopana vsaj ena petina vseh članov in morajo gla« sovati za predlog najmanj tri četrtine zastopanih članov, sicer sklep ni veljaven. Če bi na občnem zboru ne bilo ene petine članov, se mora sklicati v teku 14 dni drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki 'udeležbi in veljavno sklepa s tričetrtinsko večino navzočih.
§ 34. Občnemu zboru predseduje načelnik ali podnačelnik, oziroma predsednik nadzorstva, če je to sklicalo občni zbor. Občni zbor pa si more z večino glasov izvoliti za predsednika tudi kakega drugega navzočega člana.
Glasuje se, kakor določi predsednik odnosno večina navzočih.
Vsak član sme na občnem zboru staviti prod» loge. O predlogih, ki niso na dnevnem redj^ se ne sme sHepati, marveč se samo določi, da se vzamejo v pretres, da se o njih poroča na prihodnjem obč« nem zboru.
Sklepati se sme samo o predlogu, da se skliče nov občni zbor.
§ 35. O občnem zboru se mora sestaviti za« pisnik, katerega podpišejo predsednik, zapisnikar in še dva člana, ki sta bila navzoča. Zapisnik mora biti vedno na vpogled članom in upravni oblasti.
Razsodišče.
§ 36. Prepiri, ki nastanejo glede razlaganja po« sameznih točik zadružnih pravil, ali pa tudi med zadružniki v zadružnih, zadevah, poravnava raz« sodišče, katero voli občni zbor. To razsodišče je sestavljeno iz 3 članov in 2 namestnikov. Poleg tega ima vsaka prizadeta stranka pravico imen o« vati v razsodišče po enega zastopnika. Zoper raz« sodbe tega sodišča ni pritožbe. Ako je zapleten v prepir kak član razsodišča, stopi na njegovo mesto namestnik.
Razdružba zadruge.
§ 37. Zadruga se razdruži:
1.	Ako to sklene občni zbor,
2.	ako se otvori nad zadružnim imetjem kon« kurz,
3.	ako to ukaže upravna oblast. (§§ 35 in 36 zak. z dne 9. aprila 1873.)
V slučaju razdružitve se porabi ostalo premo« ženje zadruge v obče učit. koristne 'in dobrodelne namene, kakor natančneje določi zadnji občni zbor.
Revizija in denarna izravnava.
§ 38. V svTho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 133 in v svrho de« name izravnave pristopa zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Prehodna določila.
§ 39. Člani prvega načelstva, ki preskrbe za vpis teh pravil v zadružni register in ki se legi« timirajo s temi pravili, so:
1.	Josip L a p a j n e , šolski upravitelj v Cer« kij ah,
2.	Karol S t r a v 's , šolski upravitelj v Logatcu,
3.	Josip Kobal, strokovni učitelj v Ljubljani,
4.	Anton Ar r igle r, šolski upravitelj v Tr« zinu,
5.	Marija Malenškova, učiteljica v Pred« osi j ah.
6.	Vekoslav Mleku ž, učitelj v Ljubljani.
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
A & E. Skaberne. Liubliana
Nove knjige.
—k Alphonse Depras: Le Fran^aiis de trus les jours. Editeurs: Lelen & Vasner, 89, Ruc de Tolbiac, Pariš. Dva zvezka trdo vez. a 13*50 frankov.
»Francoščina za vsak dan,« je naslov delu v dveh knjigah priročne oblike, ki je namenjeno v dopolnitev znanja in nadalje» vanja učenja vsem, ki so se že nekoliko ba» vili s francoskim jezikom. — Prva knjiga po» daja popis praktičnega življenja v vsej mno» goličnosti od najraznejših strani, povsod pa opozarja na posebnosti francoskih šeg in razmer. Obenem pa knjiga sproti nudi zgle» de iz konverzacije in obsežen zaklad besed in rekel za vsakdanjo porabo. Zaradi tega je knjiga zlasti primerna za pouk konverza» cije na šolah itd. — Druga knjiga vsebuje
bogato frazeologijo, uvaja čitatelja ne le v književni jezik, ampak predvsem tudi v je* zik, ki se govori v najrazličnejših plasteh naroda. Pri tem pisec nikoli ne pozabi opo» zoriti, ali se beseda oziroma rečenica rabi v omikani družbi aH le familiarno, našteva vse sinonime itd. Na ta način ustreza knjiga vsem, ki poznajo francoščino le iz literature, ker jih seznanja z vsakdanjimi izrazi, s tem pa tudi omogoča razumevanje časopisja in novejše književnosti, kamor so ti izrazi in rečenice že prešle. Prav zaradi tega posredo» vanja med literarnim in govorjenim jezikom in žargoni bo knjiga dobro služila vsem, ki žele poglobiti znanje francoščine. — V dvo» jem se torej delo ugodno razlikuje od obi» čajnih konverzacijskih priročnikov te vrste: da upošteva živi jezik on posreduje med lite» rarno in govorjeno franooščino in da opisu» joč vse strani življenja, kaže na posebnosti franooskega sveta. Ne smemo pa pozabit! tretje nič manjše vrline: jasnost v izrazu in uredbi knjige ter preglednost v množini ma» terijala, da takoj najdeš kar iščeš. Knjige bodo veseli vsi, ki potujejo v Francijo ali ki si žele doma prisvojiti francoščino. Knjigo priporoča tudi to, da je izšla v kratkem času že druga, pregledana in pomnožena izdaja.
—k Književna družina »Luč« v Trstu
1928. Že tretje leito obstoja ta velevažria in» stitucija in je letos že tretjič obdarovala na» še brate v Primorju s svojimi rednimi letni? mi publikacijami. Izšel je tretji letnik po» ljudno znanstvenega Zbornika »Luč«, ¡ki ga je uredi' Lovro Čermelj, s sledečo vsebino: Juroa: Parlamentarna preuredba; F. Klein« mayr: Ljudslko šolstvo Tržaške okolice v svojih početkih; Bevk: Periodne publikacije; I. Voulk: Slovensko gledališče na Tržaškem in še dva druga članka. Kot druga Iknjiga je iz« šla F. Bevkov: »Vihar«. Ribiška zgodba 147 strani obsegajoča izvirna povest. Tretja knji» ga je prevod povesti Čapek»Chod: »Hojlka« in »Nedonošen«, ki ju je prevedel Slavko Slavec. Ta lepi književni dar »Luči« pozdrav» ljamo tudi mi ker bo marsikdo z veseljem poisegel po teh knjigah.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki alnžijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, NaJmanJiJ
znesek Din 5'—.
Učiteljica na 6 razr. (+ 3) v lepem sa» 'vinjskem trgu želi zamenjati svoje mesto z mestom v Ljubljanski okolici oziroma z me» stom 1—3 postaje oddaljenim od Ljubljane.
Bregant: Elementarni razred se dobiva v samozaložbi na Blanci, a 36 Din.
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg Ha
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice in papir.	Na debelo!
Na drobno!
Kdor oglašuje, ta napreduje!
■ B >0
M-
* H	R- "¡¡j; e*
B ta B * f
« nla	g- 2
r «u,	n -a 3
B _ W	g- » »
E**	flF
en & &	o "S 5"
.iii-.--.. V... •
Mate PSiverič
brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Mestni trg 26* Stritarjeva ulita 3
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 —. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12-—, vez 18"- Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14'—. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1,— 7. šol-ko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 281—.
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
Damska konfekcija In modni atalje
naznanja cenj damam sledeče cene : izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din
Za delo od jope Za delo od krila Za delo od toalete Za delo od bluze
od 170 do 200 Din od 70 do 100 Din od 150 do 2ü0 Din od 80 do 150 Din
Ha razpolago ji velika izbiri ugotovljinib plaifu, kottome* itd. Vslod lastnega izdelka so cen, ker odpade carina, zasli-iek tournarja. sigurno za 50°/o nižje, kar je » prid odje-nalcem. Državni namefienci dobijo proti izkaiilo na obroke, proti tako j Soj emu plačila pa 10% populi.
In po
vršuje pod last najmodernejših
modelih.
" KROJAŠKI ATELJE"
Fran Iglil
Ljubljana Kolodvorska ulica štev 28
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so,
Dobijo se v vsaki trgovini!
I
Vsem šolam in krajnlm šol. svetom oferiram
amerikansko prašno olje
brez duha, znsmke HYGIENE, oljnati karbolinej in karbolno kislino
po najnižjih cenah in vsako količino
Avgust Žlahtič
■ razpečevalec amerlkanskih mineralnih oljnatih produktov ■
Maribor» Slovenska ulica št. 2.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
i
Fr. Pere, Maribor, Gosposka ul.34
Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro -Weichold-Kurzel i. t. d. Pozor I V Slovenski ulici 88 se nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instru^ mente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente.
a/wwuni/wwu/unirwu/iinin£
S	£
| Manufakturo	|
| NA OBROKE	|
a	g
3 nudi cenj. učitelj-	S
^ stvu ter izdeluje	|| 3 obleke po meri za
gospode in dame	£
i M.BAH naii. PREVDRSEK	I
i LJUBLJANI, Resljeva cesta 7	|
3	%
i
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
PRISTNA JAPONSKA SV LA
V Voti-1 MOUNlh ÖAkVAh \. & E. SKAtSERNh LJUBLJANA
»»
«t
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entianje, aiurlranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatlaova 13. Poleg hotela Štrukelj.
vedno
izborne pijače, dobra kuhinja. •
Na vrtu lep prostor za balincanje. S
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG it. H
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
Kamnoseški izdelki iz marmora se dobe pri
kamenarskem mojstru v Ljubljani Kolodvorska ulica.
^
Cerkvene in pohištvene oprave ter spomeniki iz marmora, granita in sijenita, mlinski kamni.
L
Živo apno iz lastnih kamnolomov.
Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Užiteli. konvikta v Ljubljani.
glavni in odgovori nredaik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani. % Tiska «Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani