PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700. polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Primorski drevnik*— uprava 60-4045-34. Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 16. novembra 1947 Poštnina plačana v gotovim SpecHzione in abbon. postale Stev. 748 Da se bodo mirneje vedli... Minili sta več kot dve leti, od/c ar je angloameriška voja-uprava izročila predstavni-kom italijanskih nacionalistu-rih st ra n k krajevno upravo v T°ke. Ze nad dve leti so torej P°d zaščito ameriških in angle-*/tih tankov ter policije (na vsakih 20 prebivalcev po en civilni policist — a da ne Sieje-1)10 pri tem vseh ostalih vrst Policij!) na oblasti ljudje, ki so Prav z najnovejšimi izjavami dokazali, «da izjavljajo brez Prikrivanja, da ne priznavajo Pogodbe, ki se imenuje «.mirov-,1(*» in torej ne priznajo docela prividne tvorbe imenovane *Svobodno tržaško ozemlje», današnja številka «L’Emanci-Pazione»). Šef vojaške uprave 'Jeneral Gaither pa je kljub te-riu, pred dnevi izjavil, da hoče ‘° področje «upravljati tako, da Se točno in zvesto drži duha mi-rovne pogodbe», tiste in iste pogodbe, ki jo po vojaški upravi Postavljeni izvrševalci oblasti enostavno ne priznavajo, kljub xseru njenim podpisnikom, kljub 0r9anizaciji Združenih narodov 'e njenemu Varnostnemu svetu. ljudje, ki negirajo sklepe truagovalcev in zaveznikov, pa 80 nupram njim, po mnenju generala Gaitherja, dali «dokaze desnične lojalnosti in duha sodelovanja...* Sef angloameriške vojaške nprave ščiti torej in drži na ob-asti ljudi, ki nočejo o mirovni Pogodbi ničesar slišati in ki so torej proti njej in logično tudi Proti miru pri nas in v svetu. J° pa ne more pomeniti ničesar drugega kakor to, da se gen. ®oither prav za prav z njimi itrinja, kajti sicer jih ne bi več PUstil na oblasti. To pa pomeni "olje, da je tudi on proti mirovni pogodbi in proti miru. To je dejstvo. Tega dejstva pa se ti goreči rOsprotniki mirovne pogodbe in riiru dobro zavedajo. Še več: Prepričani so, da jih VU prav •■Oto drži na oblasti, ker imajo Prav takšen negativen program Slede mirovne pogodbe in miru *Ploh. Prav zato so se takoj po 'zjavah novega šefa VU čutili rabrene (saj je zelo mogoče, a so prav oni tiste «ugledne °Sebnosti, ki uživajo dober slo-j'es zaradi svoje dejavnosti*, s Paterimi se je posvetoval gen. 6aither). Prav zadnji teden so Parnreč uprizorili nekakšno mo-Hizacijo svojih raznovrstnih sil več sektorjih svoje edejav-n°sth, Najprej so istrski sesuli* v ako imenovanem CLN za Istro yro'ili napad na Jugoslavijo z resolucijo, v kateri jo obtožujeta, da vlada v Istrskem okrožju ‘TO-ja proti načelom statuta \TO-ja. Najbrž trdijo to zato, *šr v upravnih organih ni Iju-ki STO-ja nočejo priznati, eniveč je prav v duhu statuta ledena narodnostna enako-Pruvnost in ker je Jugoslavija v duhu statuta zahtevala, da euradi povezave med obema P°dročjinia STO-ja, skupno vo-leško upravo. Začeli so nato z reklamo za ' *rurnanovo doktrino, ki je »podatek k razumu* tn na to dok-rino nerazdružno vezani Mar-®'1«Hov plan. Za tem se je zganil conski 5oef in zahteval nevmešavanje 'J-hjih sil* v zadeve STO-ja, mi-leč pri tem Jugoslavijo. Anglo-^neriška vojska zanje namreč !* tuja sila, temveč njihov go-P°dar. Gospodarja pa se ne vprašati, koliko tisoč milj «a/eč je prifei , No, tam pa, kjer po starih, .obri/i fašističnih zakonih, Jii r1 Mu tako ljubosumno varuje « sPrenšcmbumi, da o ukinit-i nifi ne govorimo, pa )e po-*«9ta VU sama. ^reraj smo objavili na lem j *tu, da največji slovenski pi-Ivan Cankar nima mesta težaškem radit^ danes pa jav-da so ukinjene slovenske ^ 'a,oše-ga lista izmed štirih, ki so izšle v Tednu demokratičnega tiska, se jim zdi najboljša. Izžrebani tekmovalec bo prejel almanah s slikami in narisi Julijske krajine. Zadnji dan natečaja je SZ. november! Pohitite! Udeležite se natečaja v čim večjem številu! Kako dolgo še gospod Miami? Sedaj teče tretje leto, vendar se sramotne razmere, v katerih delajo naši igralci, niso obrnile niti za las na bolje. Kot smo že nekajkrat pisali, Slovensko narodna gledališče kliub naštudiranemu repertca-ju ne more začeti sezone, ker k'jub stalnim zahteve m in intervencijam ne dobi na razpolago prostorov, da bi moglo obogatiti slovensko Ijud-stro s sadovi svojih umetniških prizadevanjHn z deli. ki imajo visoko ceno v kulturnem svetu. Kot doslej so tudi poslej vsa romanja slovenskih igralcev od Pon-cija do Pilata za prostori brezuspešna, sramotna in poniževalna. Zlasti pa je poniževalna hoja do Michcla Mianija, predsednika !-inske občine, k j traja že celo večnost in za katero je prav, da izve vsa vaša javnost. Zastopniki Slovenskega narodne-' ga gledališča so se namreč tečno pred tridesetimi dnem zglasili pri predsedniku občne in zalet e v ek, da dobe Slovenci dvakrat na teden na razpolago občinsko gledališče Verdi, do katerega imajo kot enakopravni državljani, občani in davkoplačevalci polno pravico, tako■ da Ramadierova vlada deluie po ameriških navodilih Predsednik GSR se zahvaljuje tržaški antifašistični mladini Poziv tajništva KP Parižanom - Tudi pristaniški delavci v Nici, Ajacciu in Bastiji stavkajo Pariz, 15. — Politični komentatorji napovedujejo, da je sedanji vladi odmerjenih le še nekaj oni življenja. Listi navajajo imena politikov, ki so bolj ali manj verjetno nasledniki Ramadiera. 3 tem v zvezi omenjajo tudi Hemota in poleg Bluma, Reinauda in Mocha tudi še Roncourja, Cotyja, Marina in druge. Dejansko je seja skupščine prelož i.a na torek in poznavalci političnih razmer vidijo v tem Ramadlerov namen, da preuči razne politične kombinacije, se poraz-govori z najvažnejšimi političnimi predstavniki In ne samo, kakor je bilo sporočano uradno, da noče v tem razdobju pribaviti podatke o marsejskih dogodkih. V parlamentarnih krogih govorijo, da bodo Herriot, Blum In Gay objavili prihodnje dni skupen proglas za ustanovitev »tretje siles, kakor jo je označil De Gaullc v svojem zadnjem govoru. Medtem se je Ramadier razgdvarja! tudi z glavnim tajnikom sociakstične stranke Molletom in s tajnikom socialistične parlamentarne ckupi-ne Lussyjem. pin. Delavci zahtevajo dalje pre- | Tisk je z druge strani mnenja, peved nekaterih listov, ki so od- \ da skuša Rainadnr rešiti še enkrat Gre za češkoslovaški tranzit V naslednjem članku, ki gn po-natiskujemo iz «Gospodarstva». je opisana nevarnost, ki preti tržaškemu pristanišču ott strani severnih luk, v kolikor gre za češkoslovaški promet. Ccškoslovaki promet še zdaleč ni dosegel pred ro. ne višine. vendar je Češkoslovaška glede čistega trgovinskega prometa — brez pošiljk Unrra-e — na priem mestu med državami v tržaškem zaledju. Kakor je razvidno iz po- luke (Hamburg, Bremen, Sčečin in GdinjoJ pa je nazadoval Po drugi svetovni vojni se potegujejo za češkoslovaški promet poleg Trsta. Reka na jugu, Rotterdam, Anvers, Hamburg. Sčečin, Gdinja in Gdansk na severu. Z Reko in Trstom ima Češkoslovaška že direktne tarife — za Trst za zdaj samo na pantebski progi — prav tako so v veljavi za češkoslovaški promet posebne tarifne olaj• ročil o raznih mednarodnih .tanfe- šave na progah, ki vežejo Češko- rencah o tarifnem vprašanju iv Opatiji, na Dunaju in Pragi/, se je vprašanje tržaških zvez z zaledjem sicer premaknilo z mrtve točke, toda za Trst na žalost pre-kasno. Trst ni pravočasno iz!cor'itil prilike, ki se je pojavila, ko sta bila Hamburg in Bremen vsieri težkih bombardiranj za časa svetovne vojne izločena iz konkurence; prehitele so ga poljske, holandske in belgijske luke. Trditev nekega tržaškega d'iei>-nika. da bi Češkoslovaška s svoiim prometom lahko zaposlila so% prometne zmogljivosti tržaškega pristanišča. je gotovo preoptimisrična ; vendar ostane dejstvo, da je Češkoslovaška med glavnimi državami, ki so s svojo tranzitno trgovino v veliki meri zaposlovale tržaško pristanišče. Leta 1913 je promet Češke in Moravske znašal SšZ.ono j,on t. j. i.efr skupnega železniškega prometa (i,698 milijona ton). Češka in Moravska sta bili pod staro Avstrijo najbolj industrializirani deželi in njuni proizvodi (sladkor, slad, hmelj, stroji, steklo. poh’štvo, porcelan, itd.) so našli pot v svet prav skozi Trst. Pod Italijo se je promet s Češkoslovaško ohranil absolutno na približno isti višini (med JO in ZS%) o primeri s prometom čez severne oooooooooooooooooooooc rili za spoštovanje in uveljavlja-Ijanje sprejetih določb mirovne pogodbe in s tem za enotnost in resnično neodvisnost STO-ja. S tem pa bomo tud-i pripomogli k strnitvi in pogumni borbi vseh demokratičnih sil v svetu in imperialiste ter njihove eksponente pri nas prisilili, «da bodo razumnejši in da se bodo mirneje vedli*, kakor je dejal v svojem zadnjem govoru Molotov. slovaško s poljskimi, holandskimi in belgijskimi lukami. Vslcd težkega bombardiranja sta se Hamburg in Bremen morala trenutna umek niti iz konkurenčne bitke, medtem ko je suša ustavila ves promet na Labi. Rotterdam je poleg poljskih in belgijskih luk (Anversa) glavni naslednik Hamburga v češkoslovaškem prometu. Med Rotterdamom in Češkoslovaško je bilo po raznih poteh (železnicah, rekah, cestah, in po zraku) prevoženo za 1,5 milijona ton blaga, železnice so prevozile 80% tega tovora. Zdaj se kot tekmec Rotterdama oglaša tudi An-v&rs. Po zadnjih statistikah si t dve luki delita češkoslovaški tranzit v sorazmerju 60% (Rotterdam) in >,0% (Anvers). Gospodarski kro g i v Anversu zahtevajo, da se mora čim prej rešiti vprašanje prednostnih prevoznih tarif na progah do Češkoslovaške; za določene vrste blaga (gradbeni les, steklo, k ti stal, bombaž, pohištvo, slad. jeklo in telegrafske droge) je bila i pf-Ifana posebna tariJu že januarja. Češkoslovaška je sklenila s Poljsko poseben sporazum tudi glede uporabe Gdinje in Gdanska. V zadnjih mesecih je češkoslovaški promet v teh dveh lukah dosegel povprečno okoli 100.000 ton u.e-sečno, medtem ko računajo za december s prometom ino.ooo ton. Podatkov o češkoslovaškem prometu z Reko ni na razpolago, ne-dostajajo tudi podatki o drugih južnih lukah, ki prihajajo v poštev kot tranzitu<■ luke za češkoslovaški promet. Vendar je gotovo, da mora biti Trst pripratljen na čedalje ostrejšo borbo z njimi, kakor tudi s svojimi tekmeci na severu. Glede na dobre zveze, ki so jih imeli tržaški trgovci in brodarji z Bližnjim in Srednjim vzhodom, ne bi smele biti nepremagljive težave za pridobitev češkoslovaškega prometa na teh sektorjih, kjer so v zadnjem času Cehi in Slovaki zelo agilni- tudi samega sebe in da se hoče v ta namen obdati z močnimi in uglednimi osebnostmi, ki naj bra--ijo njegov sedanji režim. Vrhu tega so celo Ramadierovi sodelavci za to, da sedanji vladni predsednik v trenutku, ko se socialni položaj zopet zaostruje in draginja veča, ostane. Vlada je na zadnji seji zaradi marsejskih dogodkov razpustilo dve četi republikanske varnostne garde in odpoklicala tudi državnega tožilca, češ da ni bil kos svoji nalogi. Proti zadnjemu ukrepu so nastopili zlasti marsejski sodniki. Položaj v, Marseilleu se do danes r.i spremenil, pač pa so iz solidarnosti do marsejskih pristaniških delavcev stopili v stavko tudi njihovi tovariši v Nici, Ajacciu in Bastiji. <-Humanite» je objavila spomenice tajništva seinskiga komunističnega okrožja, naslovljeno na pariško ljudstvo, v kateri poziva vse Parižane, naj se pridružijo velikim borbenim odborom ter organizirajo akcije, ki naj imajo namen doseči preklic vladnih dekri-tov gle-do- povišanja tarif. Spomenica zatrjuje, da predstavljajo ta povišanja pravo nasilje proti pariškemu ljudstvu, ki ga je izvršila na ameriško povelje Ramadierova vlada. Sovjetski radio je danes komen tiral izjave, ki jih je nedavno ra tiskovni konferenci podal De Ganile. Komentator poudarja, da De Geulle niti več ne prikriva svojih diktatorskih načrtov jn je ponovno zahteval razpust zbornice kot pogoj za prevzem oblasti. S tem ne dopušča De Gaulle nobenega dvoma glede sistema, ki ga namerava uvesti v Franciji, če mu uspe polastiti se oblasti. Sovjetski radio šc poudarja, da napoveduj; De Gaulle na političnem in gospodarskem področju potrebo uvedbe starega korporativnega sistema, ki ga j-j v času nemške okupacije uvidel Petain. Kondto je De Gaulle v zunanjepolitičnem pregledu odkrito izjavil, da hoče dati za primer vojne proti Sovj tski zvezi Francijo na razpolago ameriškim imperialistom. V ponočni seji je tudi republiški svet odobril osnutek zakena glede uvedbe francoskega franka v Posarju, in sicer s 161 glasovi proti 84 ter 41 vzdržanimi. zadnjega kongresa. Urednik agencije ((France Pres-se» je nato vprašal Saillanta, kakšen odmev bodo imele v Svetovni sindikalni zvezi Jouhauxove 'zjave glede Marshallovega načrta in kakšno stališče bo zavzelo udruženje, če bo prišlo do izvedbe navedenega načrta. Saiilant je poudaril, da francosko splošno udruženje drla sploh ni imelo naloge o tem vprašanju sklepati, da pa bo Svetovna sindikalna zveza po preučitvi dogodkov in socialnih, gospodarskih ter političnih okornosti, ki bodo eventnelno sledile iz izvajanja načrta^ za ameriško gospodarsko ekspanzijo v Evropi, zavzele svoje stališče. Mestni odbor Zveze antifašistične mladine je prejel od češkoslovaškega poslaništva pismo, s katerim mu to sporoča zahvalo predsednika republike dr. Edvarda Beneša za pozdrave, ki mu jih je delegacija ZAM poslala ob svojem bivanju v Pragi. Britanske oblasti preganjajo koroške Slovence Celovec. 15. — Britanskb vojaško sodišče je obsodilo na eno leto zapora tajnika pokrajinskega odbora OF za Slovensko Korbško Karla Prušnika, češ da je v nekem govoril žalil angloameriško okupacijsko upravo. si ga dele z Italijani na ta način, da dobe Slovenci tretjino, Italijani pa dve tretjini vseh predstav v letu, kar ustreza številčnemu razmerju prebivalstva v Trstu. Miani je sprejel zastopnike gledališča izredno vljudno. Izrekel je svoje obžalovanje in sočutje, da se slovenski igralci nahajajo v tako klavrnem položaju in celo zapel nekaj hvalospevov visoki kulturi slovenskega ljudstva, češ da ga najbolj preseneča to, da ima skoraj vsaka slovenska hiša svojo knjižnico. Krivdo za sramotne razmere je zvalil na druge, češ da on kot demokrat razume potrebe ljudstva, pri čemer se je skliceval celo na svoje proletarsko poreklo. Končno je obljubil, da se bo zavzel za stvar in da bo prošnjo Slovenskega gledališča predložil prvi seji mestnega sveta. Ko nam je neki igralec pripovedoval o tem obisku pri Mianijv. si zaradi dosedanjih slabih skušenj sicer nismo delali nikakršnih iluzij, ker vemo, da je od rigidnosti do dejanj daleč, včasih celo neskončno daleč. Kljub tcmit pa nam je sklicevanje Mianija na njegovo demokratičnost in kulturnost vzbudlo iskro — majhno sicer, a vendar iskrico upanja, da se bo Miani morda le zavzel za to, da se končno spravi s sveta škandal, ki vzbuja ogorčenje slehernega resnično kulturnega človeka in ki pomeni največjo sramoto ne samo za Vojaško upravo, temveč tudi za velike kulturne tradicije, na katere se Miani in njegovi tako radi sklicujejo. Takoj pa se je jjokazalo, da smo bili preveliki optimisti in da smo gradili svoje upanje na pesek. Zgodilo se je namreč natanko tisto, kar se dogaja že dve leti. Iskczalo se je ponovno, da je Miani vajen pitati svoje občane samo z obljubami, ker misli, da se ljudstvo mora zadovoljiti z njimi in biti celo hvaležno zanje. Se več! Končno jc postalo tudi ZOPET NOVA KRIVICA Včeraj smo pisali, da v tržaškem radiu' ni več mesta za Cankarja, danes pa moramo zopet ugotavljati novo krivica ki se dogaja slovenskim poslušalcem. To pot so se zagnali pioti mladinski uri. Tržaški slovenski mlad,ni so zabranili sodpiova-n.ie pri slovenskih mladinskih tddajah. ono skromno sodelovanje, ki je bilo dosipj dovoljeno. Zasluga za to novb krivično mero gre zopet onim ljudem, k: protežirani od ZVU, mislijo, da lahko pa mili velji cenzurirajo oddaje in preprečujejo sodelovanje onim, ki hočejo ugoditi že ljam in potrebam naše primorske mladine. Ravnatelj slovenske oddaje je tovarišici Nev; Lahovi. ki je doslej z vso požrtvovalnostjo vodila mladinske oddaje, ki so našle velik odziv pri vsej tržaški mladini, dejal, da ^heče več sodelovanja tržaške mladine in ironično pristavil, naj mladina sodeluje s tem, da bo poslušala njihove čddaj«. Kot pretvezo za odklonitev ji je navedel »reorganizacijo* mladinskih oddaj. Ta reorganizacija pač pomeni, da bodo oddaje takšne, da bodo zadovoljile le redke poslušalce iz vrst jugoslovanske emigracije. To pomeni. da bodo oddaje tuje naši mi sclnostl. da ne bodo prav nič upoštevale velikega napredka, ki ga je dosegla mladma v letih harodno csvob(*i'jne borbe. Tem gospodom niso prav nič mar problemi tržaške mladine in jih tudi ne poznajo, njim je glavno le to. da bodo verno širili in tolmačili novi Trumanov evangelij. Tržaška mladina je s tem krivičnim ukrepom hudo prizadeta, toda gospod ravnatelj slovenske oddaje naj ne misli, da bo mladina poslušala njegovo propagando, ki bi jo hotela odtujiti od lastnega ljudstva. Zato bo estal njegov glas, glas vpijočega v puščavi. OBLJUBE \tianiibvb v Trslu - prelekime v Vidmu REKA. — Prve dni decembra bodo na Reki cdprli italijansko šolo za igralce in voditelje dramskih drušicv. izum mmi me na grškem osvobojenem ozemlju Demokratična vojska 15 km od Soluna - Pretep v parlamentu - Sofulis zahteva večjo pomoč cfl ZDA Saillantove izjave Atene, 15. — Radio demokratične vojske javlja, da ljudski odbori na področju Florine redno izvajajo agrarno reformo. Na področju Pre-spa"“ so ljudski odbori s pomočjo prebivalstva posejali 200 ba zapuščene zemlje in razdelili kmetom 145 ha zemlje, ki jo je bila zaplenila Agrarna banka. Isti radio poroča, da zahtevajo Američani v Grčiji uvedbo novih strogih gospodarskih ukrepov. Na podlagi neke Sofulisove izjave je \odja ameriške komisije za «po-moč» zahteval odpust drugih 15.000 državnih uradnikov, uvedbo visokega davka na predmete široke potrošnje ter znižanje mtzd in plač. Grisvvold je zahteval tudi nadzorstvo grške zunanje politike in poostritev državljanske vojne. L;sti poročajo, da je Sofulis zahteval od Amerike večjo pomoč v zvezi s težkim položajem. Na zahtevo grške vlade so tudj zvišali število članov ameriške vojaške misije od 40 na 170. , Pariz, 15. — Glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze Saiilant, ki se je nedavno vrnil s študijskega potovanja po Srednji in Vzhodni Evropi, je uredniku ag«ncije »France Prcsse» podal važne izjave o položaju sindikatov v navedenih državah. O položaju delavstva v Bolgariji ;n Romuniji je Saiilant izjavi!, da je delavstvo v teh dveh državah v takem navdušenju, kakor so ga čutili francoski delavci ob času osvoboditve leta 1944 in sledečth mq-sec.li. Saiilant je poudaril, da sta Bolgarija in Romunija napravili na področju socialne zakonodaje velik napor, ki je postal eden glavnh vzrokov, da delavci podpirajo novi rež m v teh deželah. • Dalje je Saiilant poudaril, da je cilj sindikatov dvigniti življenjsko raven delavstva, ki se je zaradi sa niranega finančnega položaja itak zboljšala. O zadnjem kongresu romunskega splošnega udruženja dela je Saiilant dejal, da se Je na tem kongresu pokazala enotnost med cilji socialističnih in komunističnih sndikatov, dalje soglasnost v tem, da morajo sindikati delati v korist utrditve novega demokratičnega režima :n podpirati ukrepe, ki so potrebni proti kateremu koli poizkusu, ki bi hotel škodovati razvoju sedanje gospodarske in socialpe zakonodaje. Saiilpnt Je še pri tem omenil, da znaša število članov sindikatov 1.378.000, to je še enkrat toliko, kakor Jih je b.lo za časa Atenski tisk poroča o vrsti resnih incidentov v parlamentu. Poslanec Turcovalis je izjavil, da se je notranji položaj v Grčiji zelo poslabšal it; da je grška demokratična nrma-aa oddaljena le 15 km cd Soluna. Poslanec Saris pa je izjavil, da se angleška vojaška misija bavi z organizacijo grške vojske in da zavzemajo angleški agenti kot oficirji visoka mesta. Ta izjava je povzročila v parlamentu veliko hrupa in prišlo je do spopada med poslane:. smiA e/ vaVVčv- u Ameriška politika nevarna za mir Nevv York, 15. (Tanjug) — H'n-ry Wallace je v Cincinnatiju na zborgvanju udruženja »Ameriških naprednih državljanov« v ‘•rojem govoru zahteval takojšnji razpust reakcionarne kom.sije v predstavniškem domu, ki vodi preiskavo o neameriškem delovanju. Wallace je dalje pozval ameriško ljudstvo, naj odlečno nastept. da prepreči novo vo.no, k; jo skušalo vidne ameriške osebnosti sprožiti. Dr-jal je med drugim, da bo ameriška zunanja politika, kj sloni predvsem na zaščiti privatnih ameriških interesov v inozemstvu, do vedla do nove vojne ZDA vodijo nevarno dvorezno pol tiko. ki bo pripeljala državo na rob propada Tržaški župan slovenskim igralcem,in videmski prefekt slovenskim delegatom iz Benečije: »Le pijte, gospodje, to je odlična stara kapljica iz naših najboljših vinogradov ... ...te odlične starine imamo veliko zalogo.> Mianiju žal lepih- besedi in tako je prišlo do tega, da Slovensko narodno gledališče do danes lii dobilo niti odgovora, kaj šele gledališče Verdi. Ko so zastopniki Slovenskega narodnega gledališča po desetih dneh vprašali za odgovor na svojo vlogo, se je Miani izmikal, češ da se m mogel udeležiti seje mestnega sveta ter zaradi tega ni mogel predložiti njihove vloge. In tako najde Miani zmerom kak izgovor. Prvič ga ni na seji; drugič določi sejo za vse svete, ko je praznik in mora sejo zaradi tega najbrž odpovedati — kajti odgovora ni; tretjič se gosjjodu Mianiju silno mudi po opravkih k zaveznikom, aradi česar zastopnikov gledališča in do oboroženega spopada. Ce bo-1 ne more sprejeti; četrtič Miani ne do ZDA nadaljevale to politiko, bo- I smatra več za potrebno niti to, da do zašle v nevaren položaj, kakor i bi zares odšel, temveč samo /ingira predvpjna Nemčija. I odhod, medtem ko sc v svoji pisar- Danes bodo izročili premetu mladinsko progo Samac-Sarajevo. Ta proga je velike važnosti za nadaljnji gospodarski razvoj Jugoslavije in še posebno Bosne in Hercegovine. Petletni načrt je odprl velike nvožnesti za gospodarski in kulturni razvoj v Bosni In Hercegovini. Obe sta bogati na rudah in gozdovih. Petletnj načrt določa, da se bo vrednost industrijske proizvodnje v Bosni in Hercegovini do leta 1951 povečala za 10 krat v primeri z letom 1939. Bosna in Hercegovina sta bogati na surovinah, k; so potrebne ga industrializacijo in elektrifikacijo. Pa tudi položaj za izkoriščanje vodne sile je ugoden. Do sedaj je bilo v Bosn; in Hercegovini dokaj malp železnic. Da bo možno industriji čim hitreje dobavljati potrebne surovine, lfodo v nadaljnjih petih letih zgradili več železniških prog, ki bodo vezale Industrijska središča z rudniki in gozdovi, s poljedelskimi krbjj Vojvodine in Sl°.*onije kakor tudi s ostalimi -Cp ‘blikam . Mladinska proga Samac-Sarajevo. ki je zgrajena ket prvorazredna železnica, kar je redkost za gorsko železnico, bo vezala prestolnico Bosne in Hercegovine z glavnimi industrijskimi podjetji z normalnotirno žileznico na Hrvaškem in isto z ostalimi republikami. Mladinska proga je važna proga, na kateri bodo lahko vozili do kraja natovorjeni vlaki s hitrostjo 80 km na uro. Z graditvijo mladinske proge je povezana graditev novih industrijskih podjetij in razširitev že obstoječih, kakor tudi povečanje izkoriščanja ležišč lignita, ki se razteza od Sarajeva do Zenice na površini približno 900 kvadratnih km, ki jih do sedaj niso zadostno Izkoriščali zaradi slabih železniških zvez. V posredni bližini nove železnice so veliki rudniki premoga in. železa ter plavži v Varešu in Zenici. V okviru petletke bodo v dolini Bosne zgradili nov kovinarski kompleks in tovarno za izdelova- nje strojev srednje velikosti. Bogata ležišča premoga in drugih rudnin predstavljajo temčlj za razvoj težke industrije v tem delu Bosne. Proizvodnja ludnikov v Bosni*se bo za nekajkrat zvišala. Z zgraditvijo mladinske proge se odpira možnost večjega izkoriščanja ležišč premoga ob progi, ki so jih do sedaj malo izkoriščali. Velike količine apnenca v Do-boju bodo služile za pridobivanje sode in apna. Velike važnosti bo proga tudi za razvoj lesne industrije. Njena važnost bo prišla še bolj do izraza, ko bodo dokončali nova lesna podjetja v Zavidovičih, kjer je že sedaj največja žaga v Bosni. Ta proga je postala temelj za razvoj vsega sistema normalnih prog v ostalih republikah, k; jih bodo zgradili že v tej petlebd. Povezana s temi progami bo mladinska proga zadostila potrebam industrije ter rudatskemu in gozdarskemu razvoju. ni razgovarja s svojimi tržaškimi prijateljicami — a ti, slovenska Talija, čakaj, morda ti bo nekdo nekoč le hotel priznati tvoje pravice. Kdaj. — to ni vprašanje, ki bi delalo Mianiju sive lase. In tako se igralci slovenske Ta-lije končno znajdejo pri tajniku gospoda Mianija gospodu dr. Fortuni, ki se napravi nevednega in nedolžno ter pri-adevno hkratu sprašuje: Kaj pa želite, gospodje? A teko, Verdi želite. Treba je napraviti prošnjo, gospodje. Gospod dr. Fortuna namreč kot tajnik gospoda dr. Mianija niti ne ve, da je Slovensko narodno gledališče izročilo vlogo ie pred tolikimi in tolikimi tedni, zato seveda tudi ne ve, ali je bila prošnja predložena na sejo ati ne, in se čudi, da ga gosjx>d Miani ni nič informiral. In dr. Fortuna je vendar tajnik Mianija! O sveta birokracija! Končno gespod tajnik obljubi, da bo poro-, čal gospodu Mianiju, da se Sloven»' s1cq narodno gledališče zanima, kaj je z Verdijem in kaj ? odgovorom. In sedaj Slovensko narodno gledališče spet čaka že teden dni, kaj bo! Jasno je kakor sonce, da gre tu za premišljeno zavlačevanje, katerega cilj je tako očiten, da ga ni treba niti imenovati. To pjolitiko Mianijevega kova poznamo Slovenci še iz časa med obema vojnama in jo čutimo na svojem hrbtu že vet, čas po osvoboditvi, ki smo bili za njene sadove oropani in ogoljufani. Ali nc kuže ravnanje Mianija, da je gospod predsednik ea demokracijo v besedi, ne pa v dna-nju: da je za enakopravnost na papirju, a ne v življenju; da govori o kršenju in odrekanju pravic slovenskega naroda do lastnega kulturnega žil-ljenja le zaradi lepšega, ne pa iz globokega prepričania? Kako bi mogel sicer Miani tako do'go zavlačevati rešitev vprašanja, k. bi moglo biti že zdavnaj ugodno rešeno, ko bi bil qospoi predsednik zvest svojim besedam. Kako dolgo še mislite, gospod Miani, zavlačevati? Kake dplgo še mislite, gtSrpod Miani, pitati občane s pravicami na papirju? Quousque tandem, o signor Miani?, „t' Emancipazione" in slovenske šole «L’Emanc.paz:one», uradni list italijanske akcijske republikanske stranke v Trstu, je objavila dne 19. oktobra t. 1. članek z naslovom ((Trošenje učiteljskih moči za slovenske šole», v katerem prinaša statistične podatke o številu učencev in učiteljev na slovenskih šolah v Dohni ;n Nabrežini. Pisec članka ugotavlja, da. je v Dolini 12 razredov s 54 učenci in 12 učitelji, v Nabrežini pa 10 razredov z 90 '..čenči in 10 učitelji, ter se seveda sprašuje, kako je to mogoče, da pride na 4 ali 5 učencev en učitelj, in nadaljuje: Tu se praktično vidi, kako šolski oddelek umetno nastavlja na slovenske šole pretirano število učiteljev ki seveda ogromno stanejo. Razumljivo je, nadaljuje, da gre za učitelje, kj so prišli iz Ljubljane ali pa iz osrčja Slovenije. Svoje ^objektivno® poročilo zak'ju-čuje z besedami: «To je dedrič.na, k: nam jo je zapustil kap. Simoni. Kdaj se bo nehalo to nepotrebno trošenje denarja? T; podatki gotovo niso pr.Hi slučajno v roke uredniku časoptsa «L’Emancipazione». marveč je jasno, da ima uredništvo tesne zveze z višjim šolskim nadzorn.štvom G. Rubini pa ima najbrže poleg zvez še posebno dovoljenje za to, da smejo njegovi uradniki nositi uradne stvari na ogled nekaterim »domoljubnima časopisom. Ker pa ((Emancipazione® vendar- le ni mogla mimo dejstva, da Je #č v Nabrežini in Dolini mnogo slovenskih otrok in ker ti poda*kl ne ustrezajo resnici, Je, kot kaže, na prtisk višjega šolskega nadvor-ništva objavila dne 9. t. m. nekak »popravek*. Vendar pa nihče, ki je še tako pameten ne more -z tega blebetanja razumeti, kaj bi nam hoteli gospodje povedati in v čem je popravek njihovega prejšnjega pitanja. Takole razumejo oni vprašanje slovenskih šol in ((objektivnost® poročanja: «Zvesti Mazzinijevim načelom narodnostnih pravic in v zvezi s statist čnimi podatki, kj smo .!*» priobčili v našem listu 19. oktobra t. 1.. ugotavljamo, da se število tamkaj nave-deh-h slovenskih učiteljev na slovenskih šolah v Dolini in Nabrežini nanaša ne samo na prve, marveč tudi na ostale razrede (!). Toliko resnici na ljubo. Vendar se nam zdi čudno, da si »Emancipazione», k: se s tako vnemo zanima za stanje na naš:h slovenskih šolah in nam more postreči celo z številnimi podatki, ne najde niti besedice za to- da bi govorila o stanju na italijanskih šolah, (k: m najbolj rožnato) in kjer je število učiteljev neprimerno večje kot bi to zahtevala dejanska potreba glede na števš.lo šoloobveznih otrok Verjetno jj ni neznan primer, da je bilo na neki italijanski šoli v podežeiu na 22 razredov kar 53 učiteljev In da je tudi letošnje leto na nekaterih sodah v m*stu celo do 8 nadštevilnh učiteljev. Poleg tega gospod urednik tudi gotovo ve. da je šolskim kuhinjam doieljen.h nad 100 učiteljev na raznih šolah, ki imajo edino nalogo, da prihajajo cpoldne v šolo in da nadzorujejo otroke pri razdeljevanju hrane, kar traja približno pol ure. Zato dobivajo ti ((vzgojitelji* naše mtladme po’eg «zasluže4ie» plače še kosilo. Ker na se že »Emancipazione* briga tudi za finančno vprašanje in ker ima pri šolskih oblasteh dobre zveze, bi nedvomno lahko vplivala na to, da bi se prav z odpusti teh nadštevilnja učiteljev v marsičem Izboljšalo tudi to vprašanje ter bi lahko šolska oblast porabila ta denar v bolj koristne namene. Ce bi se pa «Emancipazione» brigala za vsa ta vprašanja, ne bi bilo dovolj prostora za razne fraze in šovinistično gon.o, ki jq vod; v svojem časopisu, čeprav pod plaščem Mazzin janske doktrine. Italijanskemu splošnemu udruženiu dela RIM Delavci Strojne tovarne Sv. An-treja izražajo svojo solidarnost * tali jonskimi delavci v borbi proti ašizmu. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Delavci Strojne tovarne Sv. Andreja — Trst. (Sledijo podpisi) TRŽAŠKI DNEVNIK Proglas Zveze tržaških visokošolcev Zahtevamo ustanovitev stolice za slavistiko Tesnejša povezava z ljudstvom . Italijanska kultura naj se osvobodi nacionalnega šovinizma - Proti povišanju univerzitetnih taks -Univerza naj bo plodno središče napredne znanosti in kulture Visokošolci in visokošolke! Proslavimo mednarodni dijaški dan 17. november, obletnico junaškega upora praških visokošolcev proti nac zrnu. Okrepimo naše vezi z Mednarodno dijaško zvezo in z dijaki vsega sveta. Borimo se proti imperializmu, ki grozi s pripravami na tretjo vo.no in uničenjem svobode, znanosti in kulture. Z žalno srečanostjo gipčast.mo junaško smrt Jana Opletala m njegovih tovarišev, žrtve tržašk h visokošolcev in vseh padlih v osvobodilni vojni. Izrazimo našo solidarnost dijakom Grčije, Španije, kolonij in polkolom j, ki se bor .jo proti fašizmu m imperializmu. Proslavimo ta dan v še tesnejši povezavi z našim ljudstvom. Poglobimo :n razširimo zvezo in bratstvo med slovenskimi in italijanskimi dijaki, da se bomo uspešna je upirali Brruperlaiističnim načrtom m napravili našo univerzo, kjer se kal jo novi voditelji STO-ja, za plodno središče kulture in znanosti. Visokošolci in visokošolke! Udeležimo se volitev v naš predstavniški organ -n tako pokažimo našo zrelost in sposobnost pri reševanju važnih visokošolskih problemov. Oddajmo svoj glas demokratični ustanovi in podprimo ter kontrolirajmo delo naših pred.stav-n kov, kajt; le tako bo naš predstavniški organ pravi nosltelj teženj po obnovi visokošolskega življenja. Prizadevajmo se, da bo glede visokošolskih taks uveden prOnorTo-nalni progresivni sstem na dohodke in s tem omogočimo dcst.op na univerzo vsem tistim sposobn m dijakom, ki jim gospodarske prilike tega ne dopuščajo. Bodimo iniciatorji za: poglobitev teoretičnega in praktičnega študija na tehničnih m znanstvenih fakultetah: izboljšanje humanistične fakultete ter za nov duh italijanske kulture. Iz katere se mora izločiti na cionalistični šov!n;zem. ki je dediščina fašizma, sovražnika vsake nacionalne vrednosti; poučevanje teorij in ideologij, ki jih je fašizem zaradi falsiflr.ranja zgodovine, filozofije, gospodarstva, literature in umetnosti izločal iz učnih načrtov ter s tem preprfČil, OOOOOOOOOOOOOGOOOOOOGG Prizivna razprava proti Lonjercem Zopet bo v sodni dvorani razprava proti Lonjercem, ki je letos spomladi vzbudila o-gromen odmev v javnosti. Tedaj so reakcionarni in imperialistični krogi, ki skušajo kaliti mir, hoteli s to razpravo blatiti osvobodilno borbo našega naroda. Jutri bo senat za izredne prizive pri apelacijskem sodišču obravnaval priziv pro-ti razsodbi porotnega sodišča. Priziv proti previsoki kazni, ki jo je izreklo za ta primer nekompetentno sodišče, je vložila obpamba. Nasprotno pa. je državni tožilec dr. Pellerito vložil priziv zaradi tega, ker je po njegovem mnenju sodišče izreklo premilo kazen. On je namreč, tedaj zahteval za Pertota, Fer-lugo, Marušiča, Čoka in Udoviča dosmrtno robijo. Za Vevera in Gombača 80 let ječe. Za Glavino 18 let in Gregorčiča 7 let ječe. Sodišče je pa Glavino, Udoviča in Gregorčiča oprostilo. Amnestijo pa je podelilo Čoku. Sodišče bo verjetno obravnavalo priziv nekaj dni. FIZKULl URA Obeta se ostra borba za točke Ali si bodo znali Tovarna strojev, Skedenj, Magdalena in Sv. Ana priboriti zmago? Ce pregledamo lestvico, vidimo drug poleg drugega velikane naše- »ga nogometnega prvenstva. Sele sedaj se pričenja borba za čim večjo število točk. Bodo li sposobni obdržati se na slavi današnjega dne? Tovarna strojev bo prav gotovo p-inesla v Trst 2 dragoceni točki, vendar ekipa Umaga je zmožna pripraviti razočaranje raznim D.-vom itd : Skedenj bo moral v P-ran in sicer kar z «rcko v žerjavico*. Kljub temu da je Piray podloge! Tov. strojev, ga ne smemo podcenjevati; zatorej Skedfnj in z njen Bran;. Pur.č, Sancin .n tova-r.šr. »Kostanj je vroč* toda ii^ tek zmage Je tem vrčji, čim močnejši in resnejši je nasprotnik. Največje zanimanje dneva bo na vsak način pri tekmi Sv. Ani-Mag-da,ena. Zmago je kaj težko prisoditi prvemu ali drugemu, ker mislimo, da bo edjno neodločen iz d olgovarjal dejanskemu stanju O-stane še Rojan, Lj. Ponziana, Dre-her. Montebelio ter Nabrežina, ki so na vrsti če bodo igrali z dušo in srcem, da okusijo opojno sast zmage : .joda pomn ti je treba da je žoga okrogla! Kar se t če okrožnega nogometnega prvenstva pa je težko pr soditi zmago temu ali onemu moštvu. vendar bolo Vesna. Prtn-otje, Proleter. Sv. Marko in ostali dali vse,-'.z sebe v borb. za točki. LJ. Sveti Vd in Aqui!a, ki sta b- la naknadno vključena v prvenstvo. pa bodita prvič pokazala svoje sposobnosti. Morda skrivata v se- bi kake skrivnosti? Kdo ve. Tekme bodo pač izpričale. da bi si dijaki lahko ustvarili realno merilo o razvoju življenja in družbe. Intervenirajmo s pomočjo našega predstavniškega organa, da bodo dijaki na posebnih študijskih te.čaj;h lahko hitreje dopolnili svoj študij. Oživimo študijske krožke in dvignimo splošno raven izobrazbe. Organizirajmo javne debate ter tako obudimo pri dijakih zanimanje za njihove probleme. Poživimo visokošolski, šport, da bomo lahko dostojno zastopali STO na visokošolskih olimpiadah in drugih mednarodnih visokošolski športnih prireditvah. Zahtevajmo ustanovitev stolice za slavistiko. Visokošolci in visokošolke! Nadaljujmo, razširjajmo m ja-čaimo našo borbo proti povišanju univerzitetnih taks, ki teži vse di- jake in zapira univerzitetna vrata revnim dijakom. Prisilimo Visokošolsko zvezo in druge dijaške organizacije, da bodo opustile stare iredentistične pozicije in prestopile v borbo za dijaške pravice. Visokošolci in visokošolke! Proslavimo 17. november v pripravi intenz.vnejšega dela po obnovi univerze. Nadaljujmo delo Jana Opletala, Marka Eftimiad’ja in visokošolcev vseh dežel, k* so padli v borbi za un.čenje fašizma, v borbi za svobodna in demokratično življenje, za svetovni mir, za napredek kulture in znanosti. Živel mednarodni dijaški dan 17. november! Živela zveza in bratstvo slovenskih in italijanskih dijakov, ter Zveza tržaških visokošolcev ZTV! Živela Mednarodna dijaška zveza! Obletnica pokoija praških dijakov na univerzi Zveza tržaških visokošolcev je kot članica Mednarodne dijaške z vi ze predlagala Visokošolski zvezi in Tribunalu, da bi proslavi'! mednarodni dijaški Vlan 17. november. obletnico pokoija praških dijakov in obletnico, ko so nacisti zaprli praško univerzo. Program proslave je naslednji: Žalna svečanost na univerzi, obiski tovarn ter košarkarska tekma med visokošolsko reprezentanco in reprezentanco mladih delavcev CRDA. Podelitev zastave ZPP Opčine Plačevanje usliižbenskega davka v istrskem okrožiu Ta davek so dolžni plačevati delavci, nameščenci ter ostali uslužbenci od njihovega mesečnega kosmatega zaslužka ;n vsakega delovnega razmerja. Davek se odmerja po lestvici člena 5 Odloka o neposr. davkih ža področje Istrskega o-krož. ljudskega odbora ter ga je odvestj mesečna da 15. prihodnjega meseca odseku za fi-nanze pr: OLO v Kopru ali pristojmm davčnim uradom v Izoli m Piranu. DeCodajalci, ki so dolžni davek odtegniti od plač nameščenih. morajo mesečno sestaviti seznam v dveh izvod h z navedbo i-mena posameznega uslužbenca, višino dnevne, tedenske oziroma mesečne plače z odpadajočim davkom po goik omenjeni lestvici. Odlok predvideva tudi olajšavo t. j. znižanje davka za nameščence s tremi ali več otroci do. 14 leta odnosno, če se šolajo, pa do 23. leta starosti. > Na Opčinah bo mladina danes ob 15. uri podelila krajevni Zvezi primorskih partizanov stavo. za- Prosvetno društvo «Višava* s Konkonela ima, danes ob 16.30 kulturno prireditev s sodelovanjem pevskega zbora z Vrdele. Siedi pro-s.a zabava. Prosvet. društvo «F. Marušič* iz Rocola uprizori pri «Lovcu» danes 16. novembra 1947 ob 17. uri Lipahcvo trodejanko: «Glavni dobitek*. Po prireditvi Martinovanje s srečolovom in druge presenečenja. Vabljeni vsi. K Lovcu vozi avtobus L. Razorava proti Rlchardsonu. Začelo se je z likerji končalo pa s težkimi milijoni KOLEDAR Nedelja 16. novembra Edmond, Večerin Sonce vzhaja ob 7.07, zahaja ob 16.29. Dolžina dneva 9.22. Jutri 17. novembra Odon, Zmaga Na razpravi proti majorju Ri- chardsonu se je včeraj ves dan na- Družina Franca Kodriča iz Sv. Ane (Trst) je postala ustanovni član Dijaške matice z vplačilom ustanovnine v znesku 10.000 lir. Za otroško božičnioo 1947 je darovala ista družina 10.000 kr. Cdkritie spomenika padlim za svobodo Danes 16. t. m. ob 14. uri bo v Sv. Križu pri Trstu odkritje spomenika padlim za' svobodo. Govorila bosta tovariš Gombač in tovariš Petronio. Zveza primorski partizanov vabi demokratično ljudstvo bližnjih vasi in mesta k udeležitvi. daljevalo zasliševanje prič. Polkov' nika Pagnotto je včeraj izpraševal Rtchardsonov branilec o znanem zabojčku in o pogodbah s podjetji ter hotel dokazati, da je bila preiskava pristranska. Nadalje ga je izprašal o preiskavi in aretacijah. Nato ga je javni tožilec vprašal, koliko denarja je našel v omenjenim zabojčku. Polk. Pagnotta je odgovoril, da je našel 27.529 dolarjev. Za njim je pričal neki major od ameriške policije, nato pa angleški kapitan Lister. Oba sta povedala, kako se je vrš.la preiskava. Za njim; so prišle, na vrsto civilne pr.če. Najprej so zaslišali gdč. Lenassi, uradnico pri podjetju Giungi. Ta je povedala, da je družina Giungi 18. februarja t. 1. povabila na dom majorja Richardso-na, lfi je tedaj praznoval svoj rojstni dan. Ob tej priliki mu je podjetnik Giungi daroval zlato uro. Na vprašanje javnega tožilca je Lenas-sijeva dejala, da to prav za prav ni bil niti dar, temveč neke vrste spomin (scuvenir). Tedaj se je namreč v Trstu govorilo, da bo major R chardson odpotoval v Ameriko. Pri tem je hotel branilec namigniti, da so takrat ravno podpsali mirovno pogodbo in da se je mislilo, da bo vojska kmalu odšla. Na branilčevo vprašanje je Lenassije-va tudi dodala, da je tudi Richard-sonova družina tu pa tam dala kako darilce Giungijevi. Na popoldanski razpravi je pričal urar, ki je prodal Giungiju ono uro. Uro je takoj spoznal in dejal: da mu je dal Giungi zanjo 135.000 lir. Po Lenassijevi je pričal oficir policije Weca, ki je prvi našel on: zabojček. Branilec ga je vprašal, če je morda kaj vzel iz sobe za časa preiskave, kar je oficir zanikal. Dejal je, da pa je slišal praviti kasneje, da je tedaj zmanjkalo nekaj lir iz Richardsonove miznice. Branilec je na vsak način skušal omajati verodostojnost priče in ga ponovno vprašal, če so policaji ob preiskavi kaj vzeli. Tedaj je oficir priznal, da so hoteli nekateri agentje piti iz steklenic, ki so bile v uradih, da pa jim polk. Pagnotta tega ni dovolil. Končno so pripeljali trije policaji Riccija Angela, katerega zasliševanje se je zavleklo do konca razprave m se bo nadaljevalo tudi v ponedeljek. Javni tožilec ga je zelo natančno izpraševal, pri čemer ga je Richardsonov branilec večkrat prekinil in ugovarjal njegovim vprašanjem. Ricci je povedal, da je spoznal Richardsona že leta 1944. v Firencah, kjer mu je bil za tolmača in šoferja, nato je šel z njim v Turin in končno je prišel v Trst. Ze v Firencah in Turinu je sprejemal vino in likerje v dar. Z majorjem Ricbardsonom sta se pogovar !aša prvič o darovih decembra 1915. Te- daj sta vložila na ime Miroslave Štrukelj večjo vsoto denarja, ker sta skrbela za njeno «bodočnost». Ricci je dai de h ar tudi Richardso-nu. Pri tem pa se je izogibal vprašanju, loliko je majorju dal. Na vsak način mu je dal junija 1947. zadnji denar, okoli 100.000 hr. Ko ga je tožilec vprašal, če je bd med njima kak sporazum o delitvi denarja, se je Ricci zopet izmikal. R cei je tudi povedal, da je šel kupovat v Rim dolarje za Rich-.rd-sona, prj čemer je porabil okoli 6 do 8 milijonov lir. Pri tem mu je tožilec stavil spretno vprašanje,- če je bil denar, za katerega je kupil dolarje, last podjetnikov, kar je Ricci potrdil. Tožilcu se je najbiž čudno zdelo, kako je mogel Ricci kup ft za Richardsona dolarje za denar podjetnikov, če sta ta denar vlagala vendar na ime Štrukljeve v banko, da j; zagotove bodočnost. Nato je^ffllcci naštel vsa podjetja, ki so dajala denar. Končno je tožilec vprašal pričo, kaj je bilo naphano na vhodu v urade. Priča je dejal, da je bilo napisano: major Richardson, spodaj pa ing. Ricc-. Prosvetno društvo «S. Jenko» Danes 16. t. m. ob |0. uri važna cdfcorova seja v društvenih prostorih. i Spominski dnevi 188'i'je umrl v Ljubljani pisatelj Fran Levstik, najbolj demokratičen duh svojega časa. so partizanske minerske skupine porušile železnico Pon-teba-Calmona. Za politične pripornike Vesela družba z izleta v Brezovici nabrala 300 Hr. Za otroško božičnico 1947 Družba z izleta v Brezovici 600 lii. »Rrgumeisr, ki ga je spravil v zapor Krivič Franc in Juriševič Ana sta stanovala v ul. Pieta. Čeprav sta bila oba enake starosti, po 57 let, vendar se v svojih nazorih nikakor nista strinjala in je med njima večkrat prišlo do sporov. V petek zvečer se je vrnil Krivič precej pozno domov in povrhu vsega je bil še malce «okrogel». Z Jurčičevo sta se začela ».pogovarjati* in njun pogovor je postal vedno bolj živahen. Končno se je Krivič ozrl po sobi, da bi našel kakšno bolj prepričevalno sredstvo, kakor pa so bile njegove besede. Pogled mu je pač padel na nočno osedo pod posteljo in ta se mu je zdela najbolj učinkovito sredstvo, s katerim bi lahko prepričal svojo družico. Pograbil je torej posodo in treščil z njo Juriševičevo po glavi, da je bila takoj vsa v krvi. Ranjenko so odpeljali z bojišča v bolnico, kjer so ji ugotovili rano na temenu, ki pa bo v 10 dneh skoraj dobra. Krivič Franc pa je odšel v častnem spremstvu policije v zapore, kjer bo iskal boljših argumentov. V divanu so naiE! denar vrste «Stein», toda brez cevi. Poleg ,ie bilo tudi 90 nabojev in samokres znamke /Tempini*. Okrog 50 m vd tam so našli še 30 nabojev za strojnico. Vse najdeno orožje so izročili pobiralcem min. i a radi poroke tolmača sodba odgodena Z običajno več kot polurno zamudo se je včeraj zjutraj začela sodna razprava proti gradbenikom, ki b. se morala končati s sodbo. Toda s predsednikom se je prikazal nov tolmač, ki je povedal, da bo nadomestoval dosedanjega tolmača, ki se je včeraj zjutraj poročil. Takoj po uvodnih besedah je rod-šče prekinilo razpravo za pet minut, da si poišče boljšega tolmača, ki se je nato res prikazal, toda tud: ta je sporočil, da sodišče nima na razpolago sposobnih sodnih tolmačev. Zato je b la razprava odgodena na ponedeljek zjutraj. Tako so jo ob- toženci mahnili domov, da prebijejo nedeljski’ počitek, kajt; verjetno so se od dolgega poslušanja paragrafskih bojev utrudili. Delitev premoga in koksa Trgovinska in industrijska zbornica, ki se je sporazumela z ZVU, sporoča naslednje: V zvezi s prejšnjimi! sporočili o delitvi premoga in koksa za kurjavo javljamo, da se delitev prične jutri 17. t. m. Premog, ki ga dele, je bituminozen s približno 50% pra-nu. Spričo njegovih posebnih last-nosti »e v vročem ognju takoj zgosti. Zgoščena snov dobro gori do konca, ne da bj padla pod mrežo. Poizkusi kurjave s tem kurivom so dali zadovoljive rezultate. Zato priporočamo prebivalstvu, naj nima pri nakupu nikakih'predsodkov in da gia kupi vsaj en obrok 35 kg, da ga tako praktično preizkus; in se bo znalo ravnati pri bodočih nakupih. Cena prodaje na drobno je naslednja: 1040 lir stot, kota 1800 lir. Prvenstvo STO-ja: t Na stadionu ob 13 : Costaiucga-Ponziana, cb 14.30 Sv. Ana»Magda-lena. Igrišče Kolonje ob 10.: Rojan-Pr stan.ščniki, ob 13. Dreber-lžola, ob 14.30 Montrb-rilc-Aurora. V Nabrežini ob 14.30: Nabrežina-M 1 je. V Piranu ob 14.30 Pran-Skedenj. V Umagu ob 14.30 Umag-Tovama strojev. Okrožno nogometno prvenstvo: Na Kolon ji: ob 8.15 Tiskar ji-Ko-lonja. Igrišče na Opč.nah: ob 9. Primorje P-Proleter: ob 10 30Skuik-lja-Vesna; ob 13.30 Lj. Sv. Vid-Boi-n;ška blagajna. Igrišče CRDA: ob 13. Sv. Marko-Col: ob 14.30 OMM-SA-Aqu,!a. Na Opčinah ob 1430 Greta-Arzenal. Košarka: Mladi delavci CRDA:reprez. visokošolcev ob 16. uri na igrišču CRDA-e Izlet v Postojnsko jamo in Predjamo Planinsko društvo v Trstu priredi v ncdeljb 23 novembra t. i. ’z-let v Postojnsko jamo -n v Predjamo. Odhod iz ul. F. Severo ob 7.30. Vpisovanje in [»Jasnila je v trgovini VUin v ul. Roma 15, in v čevljarni Pirc v ul. Settefontane 3. do vključno pondeljka 17. t. m. Pretekli četrtek zvečer so tatovi obiskali stanovanje Mariga Ivana v ul. Grossi 20. S ponarejenimi ključi so odprli vrtna vrata in potem razbili šipo na oknu. Tako so si napravili prosto pot skozi okno v stanovanje, kj r tisti čas, med 18. In 20. uro, ni bilo nikogar. Tatovi si odnesli radioaparat, več kosov perila in nekaj dragocenosti. Ukradeno blago cenijo vredno prqko 150 tisoč lir. | V petek popoldne so prišli tatovi s ponarejenimi ključi tudi v stanovanjc Elibazete Babuin v ul. Roma 25, od koder so odnesli zlato uro z verižico in 30 tisoč lir, k’ jih jo imela skrite pod blazino na divanu. Babuinova ima skupno preko 90 tisoč lir škode. Brivca so obrili V noči od 13. do 14. t. m. so tatovi vdrli v brivnico Mattinssja Sergija j/ ul. Mercato Vecchio 1. Pregledali so vse police in , rebr-skali predale ter odnesli precej stekleničk z dišavami, brisače, čevlje, sopate, škarje in britve. Ko so se uverili, da niso pustili ničesar kar bi bilo količkaj vredno, so s plenom odšli. Mattiassi, ki Je bil tokrat tako temeljito obrit, ima 150 tisoč lir škode. Vpričo je kradel Zlglio Ezio, ki im?! trgovino na Korzu 28, je javil policiji, da so mu v petek v dopoldanskih urah odnesli fotografski aparat Leica Russo, vreden 60 tisoč lir, ki je bil na prodajalni mizi pod steklenim pokrovom. Tat Je izrabil trenutno nepazljivost prodajalca in ga izmaknil izpod stekla. Tatv‘no so opazili šele, ko je bil neznani tat že daleč. Strojnica na ulici Kočljaž Canova Mario je obvestil včeraj zjutraj policijo, da je našel nekaj orožja pri hiši št. 37 v ul. Gluliani. Takoj je odšla tja policijska izvidnica in res našla strojnico ZIL10TT0 ZNIZUJE CENE Najveoja izbira KRZNENIH PLAŠČEV vseh vrst in vseh, kakovosti. — VEDNO NOVO BLAGO. m s o izdelanih krznenih plaščev po reklamnih cenah OBIŠČITE NAS! Ne bojimo se nobene konkurence v cenah in kakovosti! ZILIOTTO ULICA TRENTO 11 - TELEFON 29374 - TRST KINO OB MORJU. 14.30: »Nesrečneži*. ROSSETTI. 15.00: «Gospa Mini-ver», Gree Garson in W. Pigeoo. FENIOE. 14.30: «Noeoj in vsako noč». Barvni film. R. Hayworth. FILODRAM.MATICO. 14.00: »Most v Waterloou», V. Leigh m R. Taylor. GARIBALDI. 14.00: «Srebrne drsalke*. Belita. CENTRALE. 14.00: «Vražja gondola*, E. Spalla. IDEALE. 14.30: «40 tisoč jezdecev*, G. Taylor in B. Briant. MASSIMO. 14.00: «Ub:žnik 'e trkal na vrata*, J. Arthur, G. Grant in R. Colman. RADIO. 14.00: «Pekel v puščavi*, Geoe Tierney in Georg Sanders. ARMONIA. 13.30: «Ljubezrn na poskus*. C. Boyer, M. Suliivan. MARCONI. 14.30: «Odkar si odšla*, C. Colbert, S. Temp le. BELVEDERE. 14.00: «Junaški otočani*. KINO V NABREŽINI. Danes in jutri: «Usodnost». MAL! OGLASI MODERNO KUHINJSKO OPREMO, masivno izdelano, prodam. Redka prilika. Trst, ul. Ceretto 16 desno, Barkovlje. ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ kupim. Ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika* pod «Stroj». ŠTEDILNIKE in patentne poči na premog in drva prodajamo po ugodnih cenah. Delavnica ut Cor- ridoni 21, PISARNIŠKO ZAČETNICO sprejme trgovsko podjetje v Trstu, Po-nudlje pod «Nastop takoj*. ŽIVINOREJCI dobijo prvovrstno krmo za krave mlekarice v uhci Fabio Filzi 15 (konzorcij). Preskrba Konzervirano meso za bolnik.. Potrošnikom, ki imajo pravico do dodatkov mesa, sporočamo, da sc je danes začelo razdeljevanje 2 skate! konserviranega mesa na »odrezke z datumom od 1. do 10. t. m. in'po 3 škatel konserviranega mesa na odrezke za mesec november. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena cMeat Porlc* 56 lir za škatlo in «Hors Meat» 70 lir za škatlo. Olje za brezposelne, upokojenca in reveže.. 17. t. m. bodo začeli razdeljevati v mestu in podeželju po 5 del oljčnega olja na dodatne nakaznice za brezposelne, upokojence in reveže na odrezke «11 d», in sicer v naslednjih trgovinah: ul. Flavio Gioia 6, od 8. do 12. ter cd 14.30 do 17 ure, trg. V. Veneto, cd 8. do 12.30 ter od 16. do 18.30, ul. Udine 7, ul. G. Muzio (Sv. Vid) ter Riva Avgusto (post. Čampo Maržo) od 8. do 12.30 ter od 16. do 18.30. Da ne bo prehudega navala, se bo_ od 17. do 20. t. m. razdeljevalo za' upokojence in reveže, od 21. t. m. naprej pa za brezposelne. Konec razdeljevanja bo 30. t. m. Cena 340 lir za liter. Vodje podeželskih prehranjevalnih uradov naj sr javijo 17. t. m. pri Sepralu, soba št. 6, zaradi nakazila olja. Istočasno sporočamo, da je razdeljevanje oljčnega olja na nakazila AVISS podaljšano do 30. t. m. Razdeljevanje sladkorja. 17. t. m. se prične razdeljevanje 400 gr sladkorja na osebo za skupino cd 0 do 9. leta ter preko 65. leta, kakor tudi SOC gr na osebo za vse skupme od 9. do 6-5. leta na odrezke I. Il-slad-kor. Kcnec razdeljevanja 25. t. m. Cena 380 lir za kg. Razdeljevanj- masla. Opozarjamo, da morete dvigniti maslo za skupine od 0 do 19. leta, kakor že javljeno 15. t. m., pri trgovcu, kjer ste vpisani za sladkor. Vpis za naročila mleka za mesec december Od 17. do 22. t. m. mora biti izvršen vpis za naročilo mleka za mestne in podeželske potrošnike kakor sledi: Micko (za vse starosti) XII. odrezek živilske nakaznice za november 1947 - februar 1948. Izredno razdeljevanje masti za brezposelne, upokojence in reveže. 17. t. m. se prične v mestu in podeželju razdeljevanje 500 gr masti ra dodatne izkaznice za. brezposelne, upokojence in revež?, in sicer na odrezke «4 d*. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena 80 lir za kg. Za Rdeči križ Na zabavnem večeru v Trebčah nabrali 3.088 lir. Za partizanske sirote Mozetič Miro, krojač z Garibaldijevega trga 11 je daroval 1000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Justine Kralj je darovala tov. Marija Kralj iz Trebč 23 lir 300. Vesela diužba z izleta v Brezovici je darovala 300 lir. OTROŠKA BOŽIČNICA 1947 Kadilski ssioredi v nedeljo 16. novembra TRST II (m 238.6/Kc 1260) 7.30. Koledar in jutranja 8la^' 7.45. Napoved časa in poročila. Jutranja glasba. 8.30. Zaključek 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. nos maše iz Sv. Justa. 11.15. Beethoven: sonata v Es-duru za viohh in klavir. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glasba. 12,45. Na.pove< časa in poročila. 13.00. Glasba željah. 13.45. Znane pesmi slovanskih skladateljev. 14.15. Pregled ska. 14.29, Citanje večernega eP5' reda. 14.30. Zaključek. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Nedeljski pop0'’ danski koncert. 18.00. Narodop'sn predavanje. 18.15. Romantična giaf ta. 19.00, Ritmična glasba za klavj' 19.15. Vaškj kvintet (Prenos " Ljubljane). 19.30. Skladbe za instrumente. 19.45. Napoved casi in poročila. 20.00. Motivi iz oper operet. 20.45. Kulturni utrinki. 21; Vršela oddaja — izvajajo čl3r‘: SNG. 21.30. Lahka glasba. 2lj*_ Glasbe raznih narodov. 22.00. * černi koncert klasičnih skladatelji, 22.30. Plesna glasba. 23.15. Napov^ čas® in poročila. 23.30. Citanje »F° reda. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico Vesela družba z izleta v Brezovici je darovala 400 lir. Skupina delavcev iz Zadružne tiskarne 1020 lir. Ob 20-letn:ci poroke Mile in Jožeta Jvančiča so nabrali 1120 lir. Odg. urednik DUŠAN HRESCA> Tisk Stabillmento Tip. Tr!es!ir' Z a hvala Po mučni in dolgi bolezni na; i _ „ ___________z-, a. V/ IllUUili III U«JIgI UUiCU'* , je za vedno zapustil naš IjubU' sin in brat STARC MARIJ Podpisana se zahvaljuje vselil so ga spremili na zadnji potil Pc sebno se zahvaljuje zdravniku Zani-ju, prijateljem in sorodnike ter vsem ostalim za podarjene veh ce 'n cvetje. Kontovel 14. 11. 1947. Žalujoča družina STAR S potrtim srcem naznanjamo vsem serodi ikom in znancem, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš ljubljeni KANTE ANGEL trgovec. Pogreb dragega poSojn :ka bo danes 16. t. m. ob 15. uri na domače pokopališče. Prosek 16. 11. 1947. Žalujoča žena Tončka, otroci Angel, Danica, Zdravko in vnukinja Maid&- Šivalni stroj „Singer“ in druge znamke, zajamčeno dobre, od 10.000 lir naprej prodam. COSLOVICH — TRST, ULi MANZONI 4, skladišče. Zago za rezanje hlodov vrste «Brenta Guillet* s šestmetr-skim ogrodjem (vozičkom), nova. ki jo je treba še dvigniti v tovarni, se proda pod ugodnimi pogoj.. Sprejme se del plačila v lesu Informacije pri: ROMANO — tl AN TA CATERIN A 11, TE!,. 7 es.5 JEEP z GUMAMI ali brez, v dobrem stanju, poceni prodam. — TRST, TEL. 94128. MSade prašiče dobite pri SANDROTI na GRETI, ulica Bonatma št. 36 HIŠO V ŠKORKLJI prodam za 450.000 lir. Pojasnila: DOBRILA JOSIP, Trst, ul. Pavliana, gostilna «Oonca d’oro» r*. BARTOLINE Korzo kraljice Margerite štev. 94 TURIN ORTOPEDIGNO ZDRAVLJENJE K I SL BREZ OPERACIJE izvrši kljub njeni velikosti ln ne da bi bilo treba prekiniti delo, najuspešneje s posebnim aparatom ortoped P. B A R T O L I N I, ki je znan že mnogo let v naši pokrajini. Vsi, k| so potrebni pomoči, bod’is, stari, bodisi mladi, otroci ali odrasli, naj se z najVečjm zaupanjem obrnejo za nasvet in pomoč n« BARTOLI NI J A ki sprejema v GORICI: 20. novembra, Hotel Uni verska.; v TRZICU: 21. novembra, Hotel Moncenisio; v TRSTU: v soboto 22. novembra do 18. ure in v nedeljo 23. novembra do 12. ure, Hotel Vanoll, ZADRUGA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII PRODAIALCEV KURIVA z. z o- *■ i URAD: Ulica Mazzini 6. SKLADIŠČE: Ulica delle Milizie (Montcbello)- Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drva U.I.U.0.D ■ J Ul UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSE VRSTE POSLOV S TUZFMSTVOM IN INOZEMSTVOM j TRST, ul. Cicerone 8 TELEFON 800-00 - 29-306 - 56-38 S n ni p n h. krrno Kmetje ffl Vrtnarji" /n živino. nmcM vse kmetijske potrebščine • vam nudi Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j- v TRSTU Uradi in skladišče: UL. U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94 386, Prodajalna: UL. S. MERCADANTE št. 4 — Tel. 88-19, KINO O JPČ’1 NA ^ objavlja naslednji pester spored za ves teden: DANES v ned.Mjo 16. t. m. ob 16. uri in v PONEDELJEK ob 18. uri predvajamo najlepši film cele si zone ■ - b i J natri*' za ves teden: zaton - . j iv- kateri ostane vsakomur, ki s; ga ogleda, n e p oz a o i j V TOREK in SREDO š a 1 j i v k a V ČETRTEK ln PETEK: V SOBOTO pa pretresljiva drama OGLEJTE SI JIH! V glavni vlogi Beti Gangster iz BowaryJ? PRliAT E L11 > V p lavni vlogi UMIRANJE ob ZOR' OGLEJTE Sl Pismo Ivanu Cankarju na oni svet! PRAGI IVAN' ^ ^ žu » - - r^rss-* v'«»« iirs srfes tuoj rod, ti.*^^svojo je polag07 ntm, Zup&nCt ‘ s prvo . ja -n-e v€> U **'» TZA C°nkarZoiT^° ”‘ je zažgal v ^ smrtjo P^^Jjub I "•«.£°,l* drugih tttee*. 3« Pre dobro. Nor0/Jčiča, Grt9orC'jo ltwletnost četnu Je-b prešerno, J« „ridržkoo tv 1 rem tvoje te uvrstil polefl p „na[ je brez p d J6 s pr J i(cotl £iilv vajvem-^o fc^0J2de. « il* ”o- in tvoje ^^nojdrogooenej^^^, cf)lijo 4«» sfoji tvoj ttjnetnine -n vse ■ rojstncm nrob in tvoj « mine- ▼•«.»£* V *^u, 6«tl tv°3 f°ebn* bri-gaatvo m Iat.„o me®*® S °osi j<> tvoje '«''ojjT1l tmcnom, spoin^711' ,.rne ustan° . .. -uživaj** s ihii3Š'wl' sp—n. K;l‘Uor^boditm b0^ivjge *«, ^ gB ^ % Spremljal0 in *sej domovi- Jci jo J6 p ?.nr« norod^j J -n sirijo P° Trpki, <*a vražnik* na‘ natisuujejo, t9f deiela],.. N«, l4vensko hub prebirajo, P ' fcjji m tuj>h „raia>ti nod ■ ^ »a- L oseb *»ei več tak° W»W««- W>« * }c*ik ues bi s« (i n® s5 v dobi Km’ Jtthiwl 1Ifc,SB "^(ševuo to,t turo, hukor sWopH * K postajajo ~mag® man. ne 0°^*rod. ™oje” njen* mC^ * prod ru v tvo ’ .,rlj3 i^e« *» ^ twlt vse Slovenije « ^ ^ u "6,ik6”' raste od d zrnagovM° P° po tij^j* ^fja^oem To svojo „o/i dwe ČHrat 90L'0, ,a no tvo)'b „ Trstu in •» *£ Jcjer Je P^iniških « obmorskem tg jp At besedo - J ja dela * ' r^um«iko*m. * odmeva tv°3 junicah- T pr*. ,emeljsk-'h V no društvih 1 p).im0rski Sio- medoiišhih odrov, P p0 «s J indrugim^ nfa,„ski- gUijo « «*£Zem o^-e ^"tluični^'1 to njenih ’n^ odtrgani od ,, ^ 6* bi »“>- vencem,^ ' spis0v ^eS ne ntog prevod tvoj wfco trp6k prav v Tr ^ po dveh letih «* P •t„ »uaO»,ol'ttn !.eliho hoa«' rgovei t.( dolarska f^0' voj . v ^ • S50 v.wii 7’j wcna in *~"uffn-cili so Hn ^inike ■ . v skUt** * %Z bjapoev „e kri'Z.evanJe. Ti ilskorlščevaice Jerneja, ki " ^Cno^ m bi Z '*°Per «*• U ^rjev JrunlTi,m 'Z^T' Ti ^ bil> ’!e moro ft«**„ *[** trideset f ?V°jinii žu//Z*pca ko odsfoVj i > do, je s . '•let svdierrr, -■ kop^i »h"£L z:,* s- - vezniki, Nji horbe ^ Ju ne ,no «e, pre. d ne J 0 ”e kaie /„ e ”*orCj0 hiu vec_ uspevati *?*»«*■ PouiZ HaV*e’ Ivanro^ ^ ^ ta~ Sloveniji w. J *° Uh tvoji nis° krivi n lko’ * zavojevali bmtili s posvet kaJ'iti »a notranji cev* svoje ^tuZ ;Z **>* n Pesrni, tmrt. skupnost > \.T ksna j$ . %1no^nl% rr*-M -eti/. r0 »r , sem narodom vs’> kodi * S Zo'\ r^ZoZzz°- -4- spfoA re/» *e«iJW » „e/, 9« sp/o/i „e , ' »otovoet; čin, h , ‘brov „ič več f' 0 fe Pozdravlja Ekarju, A■ BUDAL. >'i«V.WAW’.,.V.V.V.W. ■,W/AV//AV.WAVWV\ ’W.VSWWIWAV.W.V. W.WA,.VAV.V.WA%V. Se o krnskem teranu N O KRAŠEVCIH ^ed kratkim je v Prim. dnev- župnik' Abrgil Sček napisal tem vprasamju lep članek in utemeljitvijo iz dosedanjih iti ?nih izkušenj prišel do mjučka, da b: moral kraški te-, biti priznan kot v.no za ;av-lo ter uporabljen predvsem 10 s-.Tho. ^er Je bilo že nam:gnjcno, naj is vprašanju spregovorijo strokovnjaki, hočem poveda-f.oje mnenje kot kmetijski uitovnjak. ^Prašanje terana bo pravilno Pravično rešeno samo tedaj, ,° bodo upoštevani interesi Kra-3 pridelovalca in pa interesi •ha oziroma potrošnika. je to vino zares svojstveno, tbi so ^ čitatelji že več ali *?j Prepričali, ako že ne prak-u? bosvett naš Kraševec svoji trt:. H . ■bberi z drugimi vrstami v> ta(!rtla draški teran razmeroma 3° kislin, od 8 do 9 gr. 'na ■J Kter, dočim 'vsebujejo na-i4(,au druga vina, in med temi H '. 's'rak; teran komaj polovico !1C'’ mnogo manj kislin. Naj-hJpjše pr; teti lusiinah pa je ^li« ba prevladuje mlečna ba, ki doseže tudi od 3 do t0 ba liter, medtem ko dobi-;t;Jbri drugih vinih kor.aj nje Na alkoholu naš teran ni bogat, ker ga vsebuje v normalnih letih komaj od 7 do 9%. Se ob izredno ugodnem vremenu zorenja kakor je bilo na pr. zadnja tri leta s sončnim in vročim avgustom in septembrom pa doseže tudi 11% stopinj alkohola in tudi več. Okus in zdravilna vrednost Kar da našemu teranu svojstven okus in zdravilno, vrednost je skoro gotovo visok odstotek mlečne kisline, ki jo vsebuje in najbrže razmeroma visok odstotek železa ter drugih rudninskih snovi. Kakor je splošno znano, mlečna kislina zelo pospešuje prebavo, železo pa, ako pride v primerni obliki v telo, služi človeškemu telesu pri tvorbi rdečih krvnih telesc in je njihov bistveni sestavni del. Sedaj pa na kratko o našem kraškem kmetu, pridelovalcu kra-škega terana. Mislim, da se ne metim, če trdim, da je gospodarski napredek in obstoj Kraševca tesno povezan s pridelkom in vnevčevanjem terana. Z nobenim drugim kmetijskim pridelkom ne more naš Kraševec tekmovati na trgu kot edino le s terancem. O konkurenčni zmožnosti s poljskimi pridelki, kot so ZMar ce in okopanice, ne moremo niti govoriti. Kolikor toliko dohodka mu še nudi živinoreja, mfieko. V sadjarstvu pa in*T silnega tekmeca v sosednem Vipavcu, Bricu in I-stranu. Varstvo interesov pridelovalca in potrošnika Sedaj ostane še vprašanje, kako zav rovati interese pridelovalca, ta je kraškega, kmeta in potrošnika. Po mojem mnenju je dolžnost oblasti, da zagotovijo pridelovalcu zares trudu in delu odgovarjajoči dohodek. Potrošniku pa morajo nuditi kakovosti pridelka primerno ceno in ga zavarovat; pred morebitnim potvarjanjan zanj namenjenega blaga, predvsem kadar gre za potrošnika bolnika. Praktično so bo to dalo najbolje doseči z ustanovitvijo vinske zadruge na Krasu, ki bo lahko dognala upravičeno odkupno ceno teranu in bo lahko kontrolirala njegovo kakovost. Ves kraški teran, ki je namenjen za prodajo, bi moral skozi to zadrugo, ki b; s svojo znamko zajamčila potrošniku ka- ••>SV.WrV kovost, oziroma pristnost istega. Seveda bo v tem primeru pravilno, če zadruga napravi sporazumno s pridelovalci in zastopniki potrošnika, oziroma z oblastmi dva razreda ali tipa kraškega terana, ki sta sicer v bistvu vzporedna, ki se pa v praksi, vsaj kakor zatrjujejo sami pridelovalci, ločita. To bi bil tip terana z visokega Krasa, s središčem v Tomaju, in tip terana nizkega Krasa, o središčem v Komnu. To varstvo znamke je potrebno uvesti zaradi tega, ker se vsako leto gotovo proda več «kraškega» terana, kot se ga na Krasu v resnici pridela. Msl’m, da se v tor- primeru ne motrn, kajti vsi vemo, da se je v Trstu že pred mnogimi leti s'cer prodajalo kot pristni kraški teran, črno vino, ki ni vsebovalo niti četrtine pravega terana, k; ga je izvežban enolog tako spretno rezal z drugimi črninami in raznimi kemičnimi kislinami, da so ga smatrali za «kraškega» tudi pravi poznavalci vin. * Ing. ANDREJ COK i%V.W.VJV%WAV «Qd Jadrana do Triglava» Na griču nad Trstom leži majhna vasica Kontovel. Borna vasica je to, tako majhna in nezaznavna, da na prvi pogled ne naredi skoraj nobenega vtisa na človeka, na zgaranih obrazih ljudi pa vidiš borbo za vsakdanji kruh. Ko se malo dlje po-mudiiš, pa se ti predstavi Kontovel, kakor kralj nad Jadranom ter večni čuvar svoje zemlje in svojih pravic. Na zdelanih obrazih se zasveti dvojica oči, v katerih bereš vso golgoto in upornost primorskega ljudstva, ki je našlo svojega vodnika v Osvobodilni fronti, katera ga je za ceno težkih žrtev privedla v boljše življenje. Tem žrtvam so vaški fantje po stavili prekrasen spomenik, ki simbolizira stoletni sen Slovencev : Od Jadrana do Triglava. Ko stojiš pred spomenikom ti oko nehote uide na levo. Zeljno preletiš modro, rahlo valujočo gladino morja. Tam daleč v ozadju zagledaš Julijske Alpe, v sre-di pa so posejani kraški griči, ki govorijo o krvi naših borcev, k: je namočila vsako ped slovenske zemljice. Z začudenjem se vprašaš. Kdo je napravil načrt. Z radovednostjo se ozreš in iščeš odgovora. Kdo? Vse to jf delo naših neutrudljivih tovarišev s Kontovela. Sami delavci in kmetje so! Takrat, ko bi utrujeni od dnevnega dela najrajši odšli pečivat, so-opravili na spomeniku na tisoče udarniških ur. Že zadnjič smo omenili, da smo si v borbi za Trst priborili neke pravice, ki so nam zajamčene s pozitivnimi predpisi v Stalnem statutu. Iz tukajšnjega šovinističnega časopisja večkrat beremo tako miselnost, ki je v kričečem nasprotju s temi določili in ki ima namen v javnosti razširiti mnenje, češ da se z ustanovitvijo STO-ja ni ničesar novega zgodilo. Ker nas je dolgoletna borba s takšnimi nepopravljivimi in nestrpnimi nasprotniki, ki nam tudi sedaj po dosegi zmage odrekajo pridobljene pravice, dobro izučila, ne moremo ostati mirni in brez odgovora javnosti. Te pravice so nam zagotovljene’ v Stalnem statutu, in sicer zlasti v njegovih dveh členih 7 in 29. Stalni statut je sicer v splošnosti mednarodnega značaja, kar izhaja iz čl. k, 5, 6 ter iz vseh onih predpisov, ki govorijo o oblasti guvernerja, toda omenjeni predpisi v čl. 7 in 29 se izločajo iz ostalih in so nedvoumno ustvarjeni v svrho ohranitve in zagotovitve posebnega položaja in pravic zagotovljenih obema eni poleg druge kompaktno živečima narodnostima na temelju enakopravnosti in številčnega razmerja. Vsako drugačno razlaganje bi nas dovedlo do trditve, da je pravni položaj Slovencev na tem ozemlju enak položaju Nemcev, Čehov, Grkov in drugih narodnosti, ki so tudi nastanjene v STO-ju. Tega pa noben razumen človek ne bo mogel trditi. Oglejmo si danes na kratko tozadevna posamezna določila Stalnega statuta, s katerimi imamo namen našo javnost podrobneje seznaniti. Čl. 4 St. statuta je splošnega značaja ter določa, da mora ustava STO-ja zajamčiti vsem osebam, ki živijo pod jurisdikcijo STO-ja brez razlike narodnosti, spola, jezika ali vere, uživanje temeljnih človeških pravic in svoboščin, vštevši svobodo vere, jezika, govora, tiska, svobodo pouka, sestajanja in združevanja. Državljanom STO-ja pa je še posebej zajamčen «pod enakimi pogoji» pristop do javnih služb. Iz tega določila sledi, da Statut razlikuje splošne pravice, ki jih daje vsem osebam živečfim na ST O-ju, in pa posebej pravico do javnih služb državljanom STO-ja. Le-ti pa so ne samo oni italijanske narodnosti, ampak tudi slovenske p prvi vrsti ter tudi ostale narodnosti kakor Hrvati, Srbi, Čehi, Nemci, Grki itd. Naravno, da. tolmačenje tega predpisa ne sme iti tako daleč, da bi neslovenske ali celo ne italijanske narodnosti utegnile uživati prednosti pri namestitvah v javnih službah pred italijansko ali slovensko narodnostjo upoštevajo številčno sorazmerje, ki je po večini italijansko ali slovensko. V tem- mnenju nas potrjuje predpis čl. 7, ki določa, da sta uradna jezika italijanski in slovenski in po potrebi tudi hrvatski. Nedvomno je, ia slovenski kot uradni jezik more praviloma obvladati le oseba slovenske narodnosti, ne pa tisti, ki se je le za silo in v naglici privadil našemu jeziku. Sicer pa to izvira že samo posebej iz sorazmerja števila tu stalno živečega prebivalstva — italijanskega in slovenskega — vsled česar je kajpada to ozemlje postalo sporno ter mu je s predpisi Stalnega statuta odrejeno skupno življenje poleg drugih narodnosti, ki niso avtohtone in so tudi številčno znatno manjše. O tem nam jasno govori čl. 29. statuta. Ta določa, da ima ustava poskrbeti za upostavitev organov lokalne uprave na temelju «soraz-mernega predstavništva^, kateri organi se imajo ustanoviti po demokratskih načelih s splošno, enako, neposredno in tajno pravico glasovanja. Ko že govorimo o javnih službah, moramo omeniti še čl. a fcinari so odkrili spomen ik in tovariši so hodil, v delat, in tamkaj so zv dr! ^obodilno fronto. Povezan ta *kupnt> z ostalimi delavci ; 0 jo bilo s grupo v:ed ■ ‘Ota v Trstu 12 terer.sk h cd-ov, d^ojerju in na Katinar! ec j1’ g avčboddna fronta 'n msel bbodo je prevzela ljudi, da 9hlr * 'n žrtvovali. Ni bilo > la ca mec* 1913. leta iv; ce'a vas organizirana, Nos. o-®** so hodili v Lonjer kot J^bojeno ozemlje. Čutili s«, lf, sisj° med svoje ljudi, ki ‘0tl 0Va'i vse. Ko je preganjala ajj ‘ 150 so fašisti v Trstu blo-91:co, ko so Nemci streljali O ta:n vrš;': mn ^••;• t-j Ob 2. ponoči so hodil! 'z Lonjer,ia ii K*r,nor iH|;Clie in s ponosom pripeve ti^’ df> so «jur;šall» na boln co. tli, v tem ali enem kinu tiiji lt"'e. v Lonjerju je bila or-S iftni!l ie 1043 leta prva ile-'ola v Trstu. Iarja meseca so Nemci are- tirali župnika na Katinari in odpeljali v Dachau. Dvakrat so s strojnicami obkolili župnišče in tudi 90 letni ženi n!9b prizaftesli. V Lonjer pa se še takrat ni upal nihče. Fašisti so govorili, da so tamkaj partigiani. Vedeli so, da se nekaj dogaja, saj je bilo v:n-dar povsod toliko prodanih duš, ki so za mošnjo denarja izdali celo svojega brata. Naši aktivisti so v bojazni pred izdajo začeli graditi bunkerje, kjer so preživeli cele dneve, velikokrat v vlagi in mrazu. Kasneje je šla skoz; Lonjer glavna kurirska zve-:;a. Edinicam IX. korpusa so Lo-njeroi odpeljali na stotine kg živil in sanitetnega materiala. Noben aktivist, ki je bil kdaj koli v Lonjerju, ne bo megel .rk-dar pozab:ti lonjerskih nism o, ki so jim prale in šivale ter jih bodrile in vzpodbujale k delu. Tik prod osvoboditvijo, ko s; je IV. artnija v težkih bojih utirala pot proti Trstu, takrat so fašisti zaradi izdajalčeve roke odkrili v Lonjeru bunker. Oče je padel tere so zajokale v bolesti. V zapore so odgnali skoraj vse vaščane. V Lonjeru je bilo vse tiho, kot da bi zašel na pokopališče. Vrata hiš so bila na atežaj odprta, kokoši in petelini so samevalj 27. april. Obroč okolj nemških postojank se je vedno bolj ožil Na frontah, v mestih in po vaseh se je polastila Nemcev blazna panika; vendar pa so še vedno govorili o zmagi in skušali za vsako ceno obdržati vsaj navidez mirno kri. Po Trstu So ljudje govorili, da je zbežal Colotti, da so fašisii' ponovno izdali svoje zaveznike in da«kcrakajo partizani proti Trstu. Tržačani so pričakovali svobodo. Vedeli so, da se mora nekaj zgoditi, da je končno prišel trenotek, ko se bedo rešili fašističnega jarma in da bodo zopet prosto zadihali. Vsem onim pa, ki so bili v zaporih, so bile minute dolge kot da bi trajale celo večnost. Nestrpno so se jetniki ozirali proti oknom kakor da bi jim jutranje sonce pidnfslo svobodo. K moji celici je prišla takrat Angelca ie Lonjerja in še' mnoge druge. Ali slišiš, streljajo, to so mitraljez'. Ne, s topovi streljajo, je dejala druga. In res. Dvakrat je močan sunek pretresel napeto ozračje in zdelo se n s m je, da se bo mogočna stavba sesula na nas. Rada bi bila takrat z njimi, da bi stisnili roke, Cialni siaiui STO=ja lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllli in nase pravice 26 staln. statuta, ki dopušča tudi širšo razlago. Le-ta predpisuje, da se nastavitev v javnih službah na STO-ju vrši izključno na podlagi sposobnosti, strokovne izobrazbe in moralne kvalifikacije. Iz tega se mora sklepati, da državljanstvo STO-ja ni vedno in za vsako javno službo nujno potrebno. Ta čl. se zdi kakor da bi bil v nekakem nasprotju s čl. 4 St. statuta, je pa le stiliziran tako, da samo poudarja prvenstveno pravico državljanov do javnih služb. Če upoštevamo dejstvo, da večina uradniških zakonov — med temi tudi italijanski in jugoslovanski — ne izključuje v načelu možnosti nastavitve v javnih službah tudi nedržav-Ijanov, četudi pod posebnimi pogoji, potem lahko trdimo, da je čl. 26 v soglasju s preje navedenim čl. 4- Iz navedenih dveh določil se po našem mnenju more edino pravilno sklepati to, da možnost prvenstvene nastavitve imajo državljani STO-ja, v pomanjkanju teh pa in če imajo potrebne kvalifilcacije tudi nedržav-Ijani. Seveda so tudi ea državljane STO-ja potrebne omenje- ne kvalifikacije kakor strokovna izobrazba, sposobnosti in moralna neoporečnost. Iz zgoraj opisanega sta torej od splošnega interesa le dva člena iz vsega statuta, in sicer čl. 4, ki določa splošne pravice prebivalcev in čl. 7. ki določa uradni jezik. Čl. 4 zadnji stavek, ki zajam-čuje državljanom pristop k javnim službam in čl. 26, ki dopušča nastavitev tudi ne-državljanov, utegneta zanimati le krog onih, ki bi želeli vstopiti v javne urade. Čl. 29 pa izrecno nalaga novi ustavi STO-ja ustanovitev lokalne uprave na temelju sorazmernega predstavništva. Te pravice, ki smo si jih do zdaj po 25. letih sužen jstva v težki borbi za svobodo priborili, so velike v primerjavi s prejšnjim stanjem ter si jih ne damo okrniti in oire-rekati tako kot nerazsodno in nestrpno postopa nasprotno časopisje. Naš a javnost naj bo o tem obveščena in naj v skladu s pridobljenimi pravicami pred vsemi in vsakomur dostojno in primerno nastopa. Dr. I. L. WAVWVWtWAWWW. V.W.V.V.\'.W.VA% >.V.V. Demokristjani4 so najveeji zatiralci beneških Slovencev č‘ji zbirajo največji šovinisti ;n sovražniki slovenskega šolstva, k; ga beneško ljudstvo upravičeno zahteva. Te dni so baje poslaii tudi neki beneški duhovniki ebširno spomenico videmskemu prefektu, v kar teri so obrazložili svoje stališče, ki glasi: «Beneški duhovnki nočemo slovenskih šole. Kaj bo rekel ((Slo* venski Primorec® o teh spomenicah? Takoj po končanj vojni so de-mokristjansk; funkc.onarji v Beneški ■ Sloveniji organizirali po vaseh in krajih skupine ovaduhov in pr'.-šepetovalcev z nalogo, ne samo ovajat. narodno zavedne Slovence, marveč tudi istočasno terorizirati. Na čeju tega reakcionarnega šivinistič-nega glavnega stana je bil in je še danes polkovnik Del Din. On je poskrbel, da so mnogoštevilne to’pe bile oborožene z orožjem angloame-riškega izvora. Iste tolpe so vpadale v bwše področje cone A. Čeprav so obiasti pozivale, da se to orožje jzroči sedaj, ko je že podpisan mir in upostavljene nove mr je, ni imel ta poziv nobenega uspeha. Teroristi se danes izgovarjajo, da jim ga morajo plačat, in dokler denarja ne bodo prejeli, tudi orožja ne bddo oddali. Tako se je izrazi Racar Pio iz Podbonesca. Razkošno življenje, pijančevanje nekih ((voditeljev®, kj so ustrahovali ubogo beneško ljulstvo, nam potrjuje da so bili za to janičarska delo dobro plačani. Se sedaj se vozijo z motornimi vozili in pijančujejo po vaških gostilnah. Njihov šef polkovnik Del D.n pa je zaposlen kot načelnik v uradu patriotlčne zveze v Vidmu. Znan je tudi častnik Steconia iz. Dolnjega Bernasa kakor tudi kap. Gašperini iz Tarpeča, Eiip Bachet iz St. Petra, Stanič Alfonso iz St Lenarta, Maršev Antonio, tajnik neke občine in še mnogo druirh, lc‘ so teroriziral; beneške Sibvence. Sedaj je nekako ta teroristična akcija z bombami in streljan kun prenehala, vendar pa so pričeli z novimi metodami vplivati na beneški Slovence. Tem neslavnim de-m. • ' X .riSK Vpiši čimpfej se olroka v tečaj za - '■ V.V. SLOVENSKI PISATELJ, PESNIK JEZIKOSLOVEC IN POLITIK DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CBNAS Magazzini del Corso - Trst COKSO L - PIAZZA DELLA BORSA (Galleria A. UL. O. V AS ARI 10 TRGOVINA ČEVLJEV TREVISAN PRISPELA JE NOVA POŠILJKA NAJMODERNEJŠIH ČEVLJEV za ZENSKE MOŠKE in OTROKE. CENE ZELO UGODNE UL. G. VASARI 10 KRZNARSTVO ZO!E TRST, ULICA ROMA Št. 17 TELEFON 72-37 VELIKA IZBIRA PO KONKURENČNIH CENAH Zlato-dragulji Zlatarna PERIZ Trg. Sv. Ivana 1 kupuje po najvišjih cenah ZLATO, SREBRO in B RIL J ANTE. Velilta Izbira ur najboljših znamk. PRECIZNA POPRAVILA Or. G A ETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. tn od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducc!) mm DRUŽBA Z O. Z, ___ lili HU NU! UVOZ IN IZVOZ GRADBENEGA MATERIALA, LESA, TEHNIČNIH IZDELKOV Ud. Z dobrimi poslovnimi zvezami s tu in inozemstvom. Trst - ul. Valdirivo 31 - tel. 8827 Danes je minilo 60 let, odkar je umrl v Ljubljani veliki borec za pravice zatiranega slovenskega naroda pisate-lj, pesnik, jezikoslovec in politik — Prane Levstik. V času, ko se j® rodil (28. septembra 1837 v Retjah pri Velikih Laščah na Dolenjskem), slovenski jezik ni bil priznan niti v uradih niti v šoli. Slovenski so govorili samo kmetje in ker je bil kmet takrat preziran in so ga smatrali za manj vrednega ter je bil v vsem odvisen od svojih gospodarjev graščakov, je gospoda zaničevala tudi njegtov jezik ter ga nazivala jezik hlapcev. Mladi Levstik pa je rad občeval s kmečkim ljudstvom in ko je šel študirat v Ljubljano, ga je tudi tam najbolj zanimalo jezikoslovje in slovanski jeziki. Ob koncu svojih ljubljanskih študijev je izdal drobno knjižico svojih pesmi, ki so bile prava senzacija za slovenske dijake, ki takrat razen Vodnika in Prešerna niso imeli drugih pesnikov. V tej dobi se je začelo tudi kulturno in politično prebujenje Slovencev, ki so se začeli zbirali okrog Bleiweisovih «Novic* (1843), dckler niso v marčni revoluciji leta 1848. izvojevali prvih kulturnih in političnih pravic slovanskemu ljudstvu. Po končanem štnH-u, ljanski gimnaziji je šel Levstik v Olomuc na Moravskem. Tam j? stopil v samostan nemških vitezov. Sicer duhovniški poklic n’ bil posebno prikladen za njegovo bojevito nrav, vendar ga je sprejel, da bi lahko študiral dalje. Medtem pa so njegovi licemer-ski nasprotniki v Ljubljani, predvsem duhovščina, ki je hotela ! imeti monopol nad slovensko miselnostjo, prepovedala prodajo njfgovih «Pesmi», ker da so nekatere med njimi baje pohujšlji-ve. Po samostanskih predstojnikih v Olomucu so zahtevali od mladega pesnika, da bi udi on preklical in obsodil te svoje pe- STROJNO MIZARSTVO Pangos ULICA M. DAZEGLIO 16-18 sprejme v službo dva dobro izvežbana strojna in dva samostojna ročna MIZARJA. MLADINA Z OPČIN bo podarila v nedeljo ob 15. uri domačim partizanom zastavo. SLEDI KULTURNA PRIREDITEV IH PROSTA ZABAVA O.sti dobiček gre za postavitev spomenika padlim partizanom z Opčin. Pri obilici dvoran v Trstu ne more nihče, ki je kulturen ali vsaj pravi, da je, zahtevati, da naj po tolikih letih prisilnega kulturnega molka predložimo šele načrt za gradnjo našega gledališča! OB «D'ANNUNZIADI» KRZNARSTVO TRIESTINA TRST — TRG S. GIOVANNI 4-III. — TELESF. •25-079 - gov hipersCnzibilni in dekadent-ski «soprauomo* nima nič opraviti z Nietzschejev m asketskim moralizmom), je rajši zajahal dragega konja ter z njim hrabro zapeketal nazaj v fevdalni srednji vek. Kakor nekoč Don Kihot, ki se je ob slabih viteških romanih navdušil za svet začaranih prinoezinj, trubadurjev in zmajev, za svet, ki 'je bil ob njegovem casu že močno v razpadanjii, je tudi naš edivino poe-a* pojezdil v svet pustolovščin, se napotiš na osvojivalno p6t, iztrgal iz živega telesa slovenskega naroda vel,k kos krvavega mesa, ter se dal naposled ustoličiti po svojem vrednem gospodarju in pajdašu Mussoliniju (podobno kot nekoč Don KihOtov oproda SančdtPan-sa) za pravega «kneza Snežniškega* (Duca di Monte Nevoso). In nikogar ne pusti ugnati v kozji | rog. Izmed njegovih pesmi so najbolj zanimive: «Tiha žalost*, <.Pastir in piščalka*, «Crnogorcem», «Navada* in krasna pripovedna pesem «Ubežni kralj*. Izdrl je tudi svojo slovensko slovnico. Leta 1861. so Levstika povabili iz gradu Kalca, kjer je bival zadnji dve leti, v Trst in mu ponudili mesto tajnika pr; novo ustanovljen! tržaški «Citalnici*. Tržaški Slovenci so nameravali izdajati leposloven list, ki naj bi ga Levstik urejeval. Vendar do te izdaje lista ni prišlo. Zato je Levstik že naslednje leto zapustil svoje tržaške prijatelje teist preselil v Ljubljano. Tu sta januarja 1863. začela izdajati z Miroslavom Vilharjem list «Naprej», ki je izhajal po dvakrat tedensko. O njegovem programu piše Levstik, da ima namen« potezah se za vse in vsakršne pravice slovenskega naroda ter imeti pazljivo oko na južne braite, s katerimi smo Slovenci v dotiku.* Poleg tega se je boril za zedinjenje vseh Slovencev, k! so bili razcepljeni na več deže! in za njihovo narodno enakopravnost, kar je takrat pomendo tudi socialno in gospodarsko enakopravnost. Ta program je našel kmalu ce-io vrsto nasprotnikov, kj jim ni šlo v račun, da bi dali ljudstvu kakšne pravice. Zagnali so vik in krik in še isto leto je moral list prenehati izhajati. Odslej je MAKSIM SEDEJ: ZANJICE j stalno obrekovali. Ustavil ga Je i sam. Levstik, ker: «Lagati noče, a resnice govorit; ne sme.* Leta 1872. se je vrnil v Ljubljano kot knjižničar na licejski knjižnici in se posvetil mladinskemu slovstvu. Umrl je v Ljubljani 16. novembra 1887. Sin revnih kmetskih staršev, je Levstik ljubil in spoštoval kmeta in delovnega človeka sploh. Bil je prvi dosledni borec za ljudske pravice kot človek, pedagog in novinar. Vse ponudbe dobrih mest, s katerimi so ga hoteli ljudsk; nasprotniki pridobiti, je gladko odklonil in je raje ostal v bedi, toda s čistim srcem in rokami. Sam odkrit in pošten, je zahteval tudi od drugih, da morajo biti taki, in zato n; imel nikoli miru pred njimi. Do svoj' smrti je ostal zvest svojim načelom. 0 sovjetski literaturi Literatura druži vse narode Sovjetske sveže ne samo z močjo svoje revolucionarne ideologijle, ampak tudi s svojim aktivnim, tovariškim stremljenjem, razumeti človeka sod znotraj», proučiti in osvetliti njegovo življenje, njegove navade, ki so se izobli-•kovgle v dolgih stoletjih. Z drugimi besedami, naša mlada literatura odločno izpolnjuje delo združenja vsega delovnega ljudstva v enotno revolucionarno lcul-turo. (GORKI)' tega dne, nad katero so se zagnali s tako silo in močjo. Mirno čaka, ker premaknili se ne sme, a na trd ukaz odkoraka z dvignjeno glava do vojaškega vozila. Srce v njej trepeče od silne boli in sama sebi pritajeno vzdihne: Mati, mati... dom... morda posled-njikrat. Se luna sc skrije za bežeče oblake, da si utegne obrisati solzo, katere ne sme videt j tujec, a tem manj izdajalec. Na g (-slo: «PIK», se čute zopet odgovor — kPADOVA>■>. Tončka premeri v naglici z očmi višino kamiona, a ne utegne dolgo razmišljati, kako bo vstopila, ktr jo dvoje- močnih sole nepričakovano dv/.gne in surovo vrž' v avlo, kamor prileti kakor omla-čen snop, V zakritem, obsežnem p:csioru j* tema, prav težko je razločiti sopotnike. Lunica pa je Tončki danes tako naklonjena, da se ji kakor na željo skrij in zopet pnkaže. V n jr nem svitu opazi Tončka, da ni sama, a natančneje r,e more razločiti. Ah, ta luna — lunica, saj izdajalec bi tudi njo zaprl v vrečo, če bi le mogej, tudi sonce in zvezde bi sklatil, da bi ne pričale o njegovih črnih grehih... «Le pogmm., pa tu na klopicc sedite* — so prve besede, katere Tončka zasliši v temn m avtu. «Dovolite, jaz sem inž. D.S., iyiš sosrd*, in močna roka krrpko stisne drobno Tončkino hoteč s tem ojunačiti po prostoru plašno se ozirajoče dekle. sin jaz sem Mira X», se oglasi VELIKA IZBIRA k navadnih in iz IZDELUJEMO NATANČNO PO MERI. KROJAČI!!! OBIŠČITE NAS! Prepričali se boste, da morete P° najugodnejših cenah kupiti VSE VRSTE PODLOG Obveščamo svoje cenjene odjemalce, da je prispela nova malih prašičkov za rejo VIVODA JUST Ž A V L J E 38 FRANJI) KIIPKNA 8 0 dr. /. o. TRS T Dl. Ildini! 1.1 - Id. 1IB-1I1 NAJNOVEJŠIH VZORCEV po j, zelo UGODNIH CENAH, POSEBNA PROPAGANDNA fRODAJA OB OTVORITVI. Obiščite nas z zaupanjem: vaš obisk nam bo reS J* dobrodošel in boste lahko prihranili ter si nabavili kva’ litetno blago. !( TRST - ULICA GINNASTiCA Uvoz = izvoz = zasto pstv^ Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, ogljem, drvmi za kurjavo stroji, avtomobili in vin° PREVOZ .VSL,;V€irm n Verdi" vega in njemu podobnega donki-hotstva svoje zdrave, delovne roke, svoje može in svoje otroke. Njegova literarna dela imajo za italijansko literarno historijo svoj pomen kot najvidnejši primerki dekadentske dobe in dobe fin de sičdea, kakor tudi zaradi svoje jezikovne krasnorečnosti, kateri so zadnjič nekateri ploskali celo pri odprtem odru. Toda od nekod je bil slišati vmes tudi pritajen hihot in ta pojav je bil, tako se mi zdi, najbolj zdrav pojav pri vsej tej predstavi, zdrav tudi na sploh v tržaškem kulturnem življenju. Dosleden v svoji regresiji v daljni srednji vek je D'Annunzio, ta vendarle malce komični fevdalni gospod, ob koncu oblekel, kot so poročali takratni časopisi, me niš Im Italijanski literarni historiji vseleakor pritiče zanimiva naloga, raziskati to čudovito ježo nekoč modernega poeta po niti zgodo- Ne pozabi si zato preskrbeti številke «Primorskega dnev-nika», ki bo izšla v sredo ko sem gledal v zadnjem dejanju «Qioconde» Marijo Melato kot Lucijo Settala, ki je žrtvovala svoje lepe bele roke za ljubezen in za umetnost in za katero je našel bodoči reški krvnik in «Duca di MCmte Nevoso» toliko pretresljivih besed sočustvovanja, sem se nehote spomnil na stotine in tisoče invalidov, vdov in sirot, ki so izgubili zaradi njego- vine nazaj v temni fevdalni red. Za nas Slovence bo ostal D’An-nunzio predvsem krvavi Don Kihot reške pustolovščine in samo-znan j eknez Snežniški», ki je sim-šal več kot sto let po propadu domačega fevdalstva znova oživo-tvoiiti na našem živem narodnem organizmu fevdalni eksperiment nekdanjih krutih graščakov. VI. B. JE® A. ML O ]R §JJL,2^V2\. v gledališ O uprizoritvi D'Annunzieve cGioconde* v gledališču Verdi, ki jo je igrala gledališka družina Marije Melato, je vas časopis že no kratko poročal. Ob tej priložnost: bi žedel opozoriti še na nekatere stvari. V «Giocandi» je hotel D'Annnn-zi.j zapeti najvisjo pesem umetnosti, želel je nap’sa:i apoteozo umetniškega ustvarjanja, skusal povzdigniti umetnost do religije, do svetosti. Ko se dvigne zastor, te avtor zares kmalu s svojo vc-likobescdnostjo kakor odreže od življenja, ki ga živiš ti in s teboj milijoni Hudi, ter te poskuša zapeljati v neki namišljeni svtt, v katerem kraljujeta izključno samo umetnost in umetniško ustvarjanje. Stokrat pretirana občutljivost za najtanjše vzgibe človeškega srca, ki že meji na osladnost, slutnje polno vzdušje, kilometrske tirade o skrivnostnih vzmeteh umetniškega ustvarjanja te popeljejo v svet umetnosti fin de sičolea (doba med obema stoletjema.) v obdobje dekadence, larpudkirttzma, umetmiškttga ti-ta.nizma, pobožanstvenja človeka — umetnika, skratka v svet skrajnega individualis lične ga egocentrizma, — v «stolp slonokoščeni*. Tudi D’Annunzio je bil še življenjsko čil, ko je izpel v « Ognju*, cTriumfu smrti*, sGiocondi*, itd. svojo findesičelesko preobčutljivost. Znašel se je slepj ulici ali bolje povedano: vi svojem zstol-pu slonokoščenem* je naenkrat tičal kot miš v pasti. Kajti v še večjo preobčutljivost, v še večjo dekadentnost ni bilo mogoče več naprej. Treba je b lo torej ubrati neko novo pot. Velika gibanja množio v borbi z njihovimi izkoriščevalci, velike ideje človečnosti so bile pritegnile v svojo avan-gardo Rusa Tolstoja alj Francoza Zolaja, ki sta bila oba do neke mere D'Annwnzijeva sodobnika. Tudi D’Annunzifu je bil odprt ta izhod. Toda ((božanski poet*, zaverovan vase in v svojo limetniško poslanstvo. Nietzschejev učenec, ki je sicer slabo razumel svojega mojstra (kajti nje- smi, česar pa Levstik ni hotel storiti in je rajši zapustil samostan. Tako je bil ta spor odločilen za ves nadaljni potek Levstikovega življenja in delovanja. Odslej je krenil odločno na pot neodvisnosti in borbe proti vsemu, kar je bilo nezdravega v slovenskem javnem življenju, kar mu prav gotovo ne bi bilo mogoče, ako bi ostal v olomuškem bogoslovju. Na pot; proti domu se je :ia Dunaju seznanil s slovenskim jezikoslovcem Franom Miklošičem in navezal stike z očetom srbskega književnega jezika in slovstva Vukom KaradžičSm. Do leta 1861. je potem živel v domačih krajih in pri pesniku Vilharju na gradu Kalcu na Notranjskem. V letih 1857.-1858. je izdal tri spise: «Napake slovenskega pisanja*, «Potovanje od Litije do Čateža* in «Martin Krpan*. S temi tremi spis; je postavil Levstik temelj naši pripovedni književnosti in pokazal slovenskim pisateljem naslednje generacije pot, po kateri naj hodijo. Zadnja dva spisa sta še danes zanimiva ir, poučna posebno za nas, ki smo do pred kratkim živeli v podobnih in še slabših razmerah kot Kranjci iz takratne dobe. Zlasti «Martin Krpan* je vzorna povest, ki jo ljudstvo še danes rado orebira, ker je ta Krpan s svojo kobilico pristen slovenski kmet, preprost, a prebrisan, ki ae od Levstik vedno več delal na političnem polju. Dopisoval je v razne liste, grajal mlačnost in popustljivost vplivnih slovenskih mož in poslancev, ki se niso dovolj odločno potegovali za pravice Slovencev in se ni ustrašil ni-t; groženj, ki so prihajale iz Blei-weisovega «Noviškcaa kroga*. Med njimi jih je bilo mnogo takih, ki so potom slovenstva hoteli priti v dunajski parlament ali na kakšno drugo vplivno mesto, ki b; jim prineslo osebne koristi. Drugi pa so bili premalo razgledani in preveč lahkoverni, da bi spregledali njihove nakane. Zato so eni in drugi Levstika preganjali in mu odjedli tajniško mesto pri «Slovens;ki matici* ter pozneje delo pri Wolf-Janežičevem «Slovensko-nem-šktm slovarju*. Tem ljudem odgovarja Levstik v pesmi «Sovraž-nikom»: «P,sa ste me imenovali, ker biti nisem htel vaš pes; A vendar glave ne uklanjam, ter vam ne bodem je nikdar in brez bojazni še oznajam: Ti slepec si, a ti slepar.» Leta 1870. ga je njegov ožji rojak Josip Stritar, ki je tiste leto začel na Dunaju izdajati prvi slovenski leposlovni list «Zvon», povabil k sebi kot sotrudnika. Tajm je začel izdajati šaljiv list «Pavliha*, ki pa kot «Naprej» ni imel sreče, ker so ga nasprotniki ne oči. Nič več ji ni mar, haj w kako. mislijo z njo, le legla bi tor da, pa četudi na gola tla. Tončka nasloni trudno glavo na leseno pregrado. Mimo nje prihiti mlad belogardist. Ta joje držal za rokav in jo vodU * ' novanja do kamiona. Duhovnik saj ga je Tončka v službo gre pogosto srečavala. Dekle in zabrege prste v žakljevino. kateri je sedelo. Zaspane veke siJ ko odpre in prežimo zre v gr zapeljanih, prodanih okupa'°l vik hlapcev, ki stoje pred ^ ■ tam med vrati. Tončka sloci noge. nič več ne čuti za3fniil,. omrtvelosti, najraje bi zClV'' ’ da bi se stresle pregrade: Le ‘ te nas, vi prodanci, zapirajte *■> trgajte s svojih bratov mes0'£.l te, žrite njih kri, vi plačani niki. Iškarijoti! Ne boste ne in gasili silnega plamena v n . dušah, nikdar ne zamorili trdne vere in prepričanja. 1 . ste in raste v naših srcih. ’ smrt vam in fašizmu!» Po tem nemem izbruhu nje boli je Tončka sedla la glavo med kupe ostre t , . vine. Lahno je zadremala ko sanjala. takih vilah- živi le brezbrižna gospoda v svoji. komodnosti in daleč od težke borbe. Tokrat se je Tončka zmotila. Ta človek, r.jej nasproti, je tvegal, če ne več, pa vsaj toliko kakor ona. V tem Se oglasi hupa avtomobila, v katerem -so so vozili oni trije. Tončka zagleda razsvetljeno dvorišče vojaškega skladišča na Kodeljevem. Avto obstoji z močnim sunkom. ((PIK* — odgovor: «PADOVA». Na povelje trojica izstopi. p0 obsežnem dvorišču hitijo sem in tja vojaki, mnogo posla si dajo tudi med nje pomešani slovenski plačanci v oblekah, ki niso ne civilne ne vojaške, a prav nerodno jim pristaja beretka «rafaelovkn». Pravijo jim «belogardisti*. Električna svetloba udarja skeleče v trudne in zaspane Tončki-