Poštnina platana * gofovM
Spedizione to abbonameoto p*slale
Štev. 35	v	Ljubljani,	v	soboto, 13, februarja 1913-XXI	Leto VIII«
Izključna oooblaS&enka ta Offlaieranle ltatl|anske?« to tu|eg» | Uredoli**« id opiati Kopiurieve a. L|ut>l|ana. | Joneeaslonartc eseluslra oer I« oubbllettl 4J orovlnienza I ta liana tovora' Onloae Pubbltcitt llallana H A. Milano	H	Sariazlooe	Aaiinlntittrazione	Kopltarieva	(1	LuhUua	=	ed	ester«.	Uuloue	PubbticlU	lUliun*	&	/L.	Milam*	|*
Prezzo • Cena Lir 0.50
Bollettino no. 993
Le attrezzature portuali di Bougie bombardats
II Quarticr Generale dclle Forze Armate co-mnnica:
II innlteinpo ha ostacolato le operazioni nel settore tunisino.
Uu aoren britanniro, colpito dal tiro di una nosim autoblinda. is precipitato al suolo.
Le attrezzature portuali di Bougie sono State bombardute da velivoli ilaliani.
Tra Roii e Creta oacciatori germanici abbat-tevano due aerosiluranti avversarie.
Vojno poročilo it. 993
Pristaniške naprave v Bougiei bombardirane
Slabo vreme je oviralo nastope na tunizijskem področju.
Eno angleško letalo, ki ga je zadel strel z cašega oklepnega avtomobila, je treščilo na tla.
Italijanska letala so bombardirala pristaniške naprave v Bougiei.
_ Med Rodosom in Kreto so nem‘ki lovci zbili dva nasprotnikova letalska torpedaika.
na isesu
OjM poskus vdora v luko Novorosijsk — Hude izgube rdečih ob Kubanu Me letalske izgube pred Petrogradom
13. febr. Vrhovno je objavilo nasled-
Ilitlerjev glavni sfnn,
poveljništvo nemške vojske nje uradno vojno poročilo:
Pod vtisom hudih krvavih izgub je naval sovražnika proti naši obrambni fronti na vzhodu popustil na silovitosti. Na žai;iš6ih traja prc-mikalna obrambna bitka nespremenjeno dalje.
Sovražnik je obnovil svoje napade pri No-vorosijsku in zaman skušal na ladjah vdreti v mastno pristanišče.
Čete neke nemške oklepne divizije so na mostišču ob Kubanu preprečile sovražnikove poskuse za obkolitev in prizn<lele nasprotniku kar najhujše izpibe. V zadnjih dveh dneh so izgubile sovjetske čete na odseku te divizije več kakor 17()0 mrtvih, 850 ujetnikov, 35 topov in mnogo pehotnega orožja vseh vrst.
Ob Doncu in zahodno od oskolskega odsrkn je bilo boino delovanje neznatnejše kakor v prejšnjih dneh. Na posameznih mestih so naše čete prestregle napade »sovražnikovih napadalnih oddelkov v premakljivem bojevanju. V teh bojih so uničile en sovjetski polk, en smučarski bataljon in več topniških postojank.
Na prostoru severno od Knrska so se izjalovili nadaljnji sovjetski napadi na našo obrambno fronto z močnimi izgubami.
Rovi poveljnik nemške vojne mornarice - poroštvo za uspeh podmorniškega vojskovanja
Mlinchen, 13. februarja, s. List »Miinchener Neueste Nachrichten« razpravlja o besedah, ki jih je izrekel ob prevzemu vodstva nemške vojne mornarice admiral Doenitz, ko je dejal, >da bo vpregel vse sile nemške vojne mornarice za pod-niorniško vojno«, list omenja, da je Doenitz 27. septembra 1935 pričel preosnovo nemškega pod-morniškega orožja, ko je imel na razpolago le dve majhni podmornici po 250 ton. Ni treba za-nikavati, da se je takoj po končani f tovnl vojni 1914—1918 splošno uveljavilo prepričanje* da je uvedbe oborožene spremljave zn trgovske ladje za vselej omrtvičila delovanje podmornic. Toda admiral Doenitz ni mislil tako. Bil je fregatni kapitan in poveljnik podmorniškega oddelka. Pro-
ti ladijskim spremljavam, zavarovanim po vojnih ladjah, je bilo treba postavili skupine podmornic, tako imenovana »krdela«, v čemer so se podmornice urile e pred vojno. Pri tej priliki se je admiral _ Doenitz prvikrat srečal z najmlajšim pod-morniskim. poveljnikom Prienom, ki je jeseni leta 1930 vdrl v Scapa Flow in potopil oklepnico »Royal Oak«, torpediral pa >Repulse«. To je bil neke vrste simbol in Prien je tedaj dejal: »Jaz sam sem le en ud velikega leva. Hotel sem storiti to, kar sem storil, ker sem bil njegov goje-noe<. Tako je mislila stara garda In tako, končuje list, mislijo danes tudi vsi poveljniki nemške vojne mornarice, ki se udeležujejo tega velikanskega boja.
Nepovezani napadi sovražnika na področju | Velikih Luk so se zrušili. Napadi letalstva so bili usmerjeni na izhodiščne postojanke in sovražnikova taborišča.
Na fronti med Volhovom in Lndoškim jezerom ter pred Petrogradom je sovražnik ponovil svoje napade na široki fronti. Kljub močni talski in topniški podpori ter kljub uporabi evilnih oklepnih oddelkov so bili vsi napadi v hudih bojih odbiti in pri tem uničerfih 55 oklepnih voz. Privedeni so bili tudi številni ujetniki. Lovska eskadrila je sestrelila samo nad tem frontnim odsekom ob dveh lastnih izgubah 29 sovražnih letal.
S severnoafriškega bojišča poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju.
Angleški bombniki so napadli včeraj _v poznih večernih urah scvernoncmško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube; v mestu Wil-lielmshavenu je bilo povzročene nekaj škode n* poslopjih.
Pri nočnih vznemirjevalnih poletih posameznih angleških bombnikov nad zapadnim nemškim ozemljem so bWe posamič vržene tudi bombe, ki so povzročile neznatno škodo. Mornariško topništvo in lovska letalska obramb* 6ta sestrelili 7 sovražnih letal.
Naloge nemškega denarstva in gospodarstva ob sedanji mobilizaciji vseh sil za vojno
Berlin, 13. februarja, s. Nemški minister za narodno gospodarstvo dr. Funk je imel kot predsednik nemške Narodne banke na seji banke govor o gospodarski in denarni politiki Nemčije. Poudaril je, da je nemška denarna in valutna politika omogočila tudi v letu 1942 biti kos vsem finančnim zahtevam, ki so kakor koli v zvezi z vojskovanjem. Nato je dejal, da je nemška marka obdržala 6vojo vrednost nespremenjeno in da je nemški narod ohranil svoje neomajno zaupanje v to, da njegovi prihranki ne bodo propadli. To zaupanje — je nadaljeval predsednik Narodne banke — temelji na dobrih načinih, ki se jih nemška vlada drži na finančnem področju in ki od svoje 6trani spet temelje na popolni ustalitvi cen' in plač ter na mobilizaciji V6eh ustvarjalnih eil. Po zaslugi tega — je dejal minister dr Funk — je bilo v sedanji »roračunski dobi za štiri milijarde državnih krat-oročnih obveznic manj S svojimi prihranki je
K
Or. CSlbels o organiziranju velike nemške napadalne armade v zaledju sedanje zimske bitke
Berlin, 13. febr. s. V vsakotedenskem članku, ki ga prinaša list »Das Reich«, pravi nemški propagandni minister dr. Gobbels, da je nemško ljudstvo trdno prepričano o končni zmagi in da nihče v Nemčiji ne misli, da bi odpovedal pri odporu, katerega zahteva ta boj, ki gre do dna. Junaški zgled Stalingrada, ki je mnogim odprl oči o veliki vojni resničnosti, je pri nemškem ljudstvu še bolj ojeklenil voljo do odpornosti in do zmage, ki je zdaj še bolj kakor prej pripravljeno iti za svojim poglavarjem po kakršni koli, tudi najtežavnejši poti, samo da ta pot drži do zmage. Nemško ljudstvo je pripravljeno prenašati vse žrtve, ki jih zahtevajo od njega, zakaj geslo sedanjega trenutka je:	totalitarna vojna na vseh
področjih udejstvovanja.
Sovražnik še upa, da se bodo ponovili dogodki iz leta 1918, toda to se nikakor ne more zgoditi, ker so danes ljudstvo in njegovi voditelji nerazdeljiva celota in ker sam državni poglavar izhaja iz ljudstva.
»Ne moremo prikrivati, da smo na vzhodnem bojišču doživeli nekaj neuspehov A prepričani smo, da je treba ogromni izdelovalni stroj našega nproda samo obrniti v pravo smer, pa bomo nadaljevali pot naprej in dosegli svoje cilje. Zaradi tega mora ljudstvo biti pripravljeno, da bo delalo v tem smislu. Mora imeti trdno voljo in junaško čustvovanje. Imamo vse pogoje, da bi dosegli popolno zmago čimprej. Medtem ko naše čete bijejo veliko zimsko obrambno bitko, se v zaledju or-
ganizira velika armada, ki ji bodo zaupni bodoči napadalni nastopi in ki si bo morala zaslužiti zmago od dneva do dneva, ko bo dajala dokaze o veliki drznosti in o neomajni vztrajnosti,« končuje minister.
nemški narod pokazal, da je povsem razumel potrebo, da se mora v vojnem času potrošnja zmanjšati. Hranilne v!o<je so 6e v preteklem letu zvišale od 15 na 50 milijard. To je z valutnega stališča važno, zlasti če pomislimo, da je bil ta prihranek dosežen, ne da bi se denarna vrednost koj zmanjkala Prva posledica tega je. bila izredna živahnost na denarnem trgu, zaradi česar ie bilo mogoče brez kakšnih težav v celoti kriti velike državne 6troške.
V 6vojih nadaljnjih izvajanjih je minister dr. Funk poudaril, da načini, ki 6e jih danes poslužujejo na denarnem trgu, niso plod kakšne improvizacije, ker pri njih lahko računajo s skušnjami dolgih lei Kadar grozi, da bo napetost med količinami dobrin za uporabo in vrednostjo dobrin in vrednostjo denarja postala še večja, je treba izdati 'zaradi povečanja vojne izdelave t^m vitejše ukrepe, čim večja je takšna napetost. In vprav to se mora zdaj v zve?i z mobilizacijo novih ustvarjalnih sil zgoditi, da se bo povečala vojna izdelava.
Dr. Funk je potem govoril o davčni politiki, na katero 6e morajo opirati omenjeni ukrepi.
Poročilo angleškega ministrskega predsednika o posvetu v Casablanci
Lisbona, 15. febr. s. Državni tajnik za Indijo, Amery, jo v angleški spodnji zbornici povedal, da so oblasti ob jesenskih neredih v Indiji prijele 60.229 oseb, od katerih jih je bilo 1. decembra še vodno 59.493 v ječah.
To je povedal Amery v odgovor na vprašanje delavskega j>os!anca Sorensona. Amery je dalje povedal, da je v istem času policija 470 krat streljala na množice, vojska pa 280 krat.
Churchill je podal nekaj podatkov o sedanjem vojaškem položaju. Začel je s pozivom domoljubom na obeh straneh Atlantskega oceana, naj zapro usta vsem tistim, ki bi radi skalili vode pn naj bodo kjer koli. Prešel je nato na sestanek v Casablanci in dejal:
Sestanek v Casablanci Angležev ni zadovoljil
Angleška javnost bi rajši vedela za pomorske izgube
Rim, 15. februarja, s. Ameriški novinar Mae Donald Ilasting je 6 voj im rojakom po radiu Poročati o vtisih po Churchillovem povratku v London. Udeležil se je sestanka v Casablanci, ° katerem je anglosaški tisk trobental na ves £*as, a je ],ii v resnici žalostna polomija, ker bilo Stalina niti kakega njegovega zastop-n. ?• Seveda bi Amerikancii radi kaj zvedeli glede tega. Toda Hasting je samo omenil, da se je angleg^j ministrski predsednik vrnil v London in da je v spodnji zbornici poslušal] njegovo 0zJavo o potovanju po Sredozemlju. Videz je, ra ameriški novinar ni bogve kako bister mož, samo dejal, da so »vsi priznali, da je l ° '-.nurchillovo vojno poročilo zelo dobro.
HtV6’ deiaI* Churchill ni mogel vsega _• *Sa'k°r je že njegova navada, jo an-ednik v spodnji zbornici
gleški ministreki^predsednik v s^lni P0?, „ sam,,J Prijetne novice, a slab pridržal zase Hasting
l
e je lepo
i”‘“------ ,r".c	riasnng	je	nato	razlagal,	kako
se v sporlnji zbornici lanko o vsem pogovorijo in da sme vsak odposlanec vladi zastaviti kakršno vpra«anje noče, pa naj bo še tako nesmiselno in bedasto. Ni mi treba poudarjati, je novinar nadaljeval, da so ta vprašanja včasih prav čudna. Ko je Churchill z veselim nasmehom stopil v dvorano, mu je poslanec — bil je Lord Shinwall —■ ravno zastavil tako sitno vpra-*
šanje. Ta čudni lord bi bil rad kaj izvede*! o angleSkih in ameriških pomorskih izgubah ter zakaj sj poročila o njih v Angliji in Ameriki tako nasprotujejo. Dvoje hudo kočljivih vprašanj. Čeprav 6o mu nekateri tovariši namignili naj rajši drugič vpraša, je Lord Shinwali ogorčeno vztrajal, češ, da tako poročanje ni resno in da povzroča zmedo. »Saj to pa ravno želimo!« je odvrnil Churchill.
Gospodarsko tekmovanje med Anglijo in Ameriko
Lisbona, 13. februarja, s. Ameriške trgovsko družbe za letalske prevoze so se zedinile, da bodo sprožile v javnosti propagando, ki naj bi prisilila j£Jng*e8’ da bi se lotil razprave o nujnosti, da si Združene države po vojni zagotovijo vodstvo in prvenstvo v letalskih prevozih. Vsa ta propaganda. ki polni cele strani ali celo cele revije in dnevnike Združenih držav, |e vrgla v javnost svoje bojno geslo: »Združene države morajo postati letalska sila št. 1«. Skoraj istočasno pa se razvija neka druga trdovratna borba, ki jo podpirajo visoki finančni krogi ter ameriški veletrgovci proti slehernemu bodočemu gospodarsko-linanfaemu sporazumevanju z Veliko Britanijo. V.
Na iem sestanku smo natančno pretresali način, kako bi vse sile nasprotnika zapletli v boj v najširšem pomenu te besede tako, da bi nasprotnik telesno in duhovno v tem ognju lr! krvi zadušil. Dokopati se do tega uspeha, pa m tako preprosto. Prva stvar je, da naae sile spravimo v akcijo. Združene države morajo Prevoziti dolgo pot čez ocean, preden pridejo v stik z nasprotnikom. Pa tudi mi moramo čez morja in oceane. Toda prevažanje čez ta morja je šele prvi del naše naloge, kajti potem je treba preiti k težki in zapleteni nalogi izkrcanja na točkah, ki jih je nasprotnik silovito utrdil. Nadalje je treba vse izkrcane čete stalno oskrbovati. Tukaj je Churchill govoril o hudi podmorniški nevarnosti in dejal, da je bilo to vprašanje eno glavnih na sestanku v Casablanci. Rekel je: Izgube, ki jih imamo na morjih, so precej težke, ker ovirajo naše nastope in nam delajo zapreke, da bi mogli na določenem odseku nastopiti z vsemi svojimi silami, in tako podaljšujejo vojno. Število nasprotnikovih podmornic se množi. O izdelavi ladij, ki bi bile mnogo hitrejše kakor podmornice, je rekel, da bi bila ta stvar mnogo predraga, pač pa se je izjavil za naglo povečanje izdelave scoanjih oblik ladij. Potem je priznal, da je morala Velika Britanija tudi na prostoru ob Sredozemskem morju kloniti pred Združenimi državami. Povedal je, da je aobil vrhovno poveljstvo nad tem bojiščem v roke genera'1 I’isenhower, kateremu so podrejeni mnogi britanski generali. Angleški predsednik vlade je nato naslovil hvalilne besede na sovjetsko vojsko in rekel, da ne bi bil kos v; ?m dogodkom, če ne bi bil popolnoma prepričan, da bo sleherna stvar, ki je za človeka sploh izvedljiva tudi storjena in zato 6topajo zavezniške sile v stik z nasprotnikom z vso odločnostjo.
teh krogih zatrjujejo, da »se Velika Britanija bridko moti, ako misli, da se bo s svojimi sedanjimi gospodarskimi in socialnimi načrti znova polastila nadzorstva nad svetom.« To stališče, kaže, da v veliki meri p>odpira tudi zbornica, ki že dva dni odklanja svoje privoljenje predlogu za plačevanje komisije, ki naj bi se bavila z načrti za ureditev finančnih vpraSanj po vojni. Hkrati in enako pa se nadaljuje boj in obsojanje vlade zaradi britanskih tehnikov, ki jih London vzdržuje v \Vashingtonu zato, da bj vplivali na Združene države jr smislu angleških gospodarskih načrtov.
Poudaril je, da ta politika sestavlja podlago zdravih vojnih iinanc. Nemško gospodarstvo in nemški narod še daleč nista prišla do skrajnih meja svoje zmogljivosti. V gospodarski in valutni politiki 6 tujimi državami — je dejal minister dr. Funk — je tako v Nemčiji kakor v drugih državah najvažnejše vprašanje v tem, kako urediti plačila. 2e 6edai se mednarodni načini plačevanja, ki temelje na kompenzacijah, uveljavljajo in se bodo še toliko bolj po vojni Kadar Nemčija 6klene kak tak sporazum s svojim zaveznikom, je to nekaj čisto drugega, kakor pa morejo doseči Angle/i v šibkem sodelovanju e svojimi zavezniki.
»Nemški narod«, je končal dr. Funk, »se lahko zanese, da ukrepi, ki so bili izdani na finančnem jx>dročju z namenom, da nemški denar obdrži svojo veljavo, ter predpisi za izvajanje ukazane in učinkovite vojne finančne politike, odgovarjajo nujnim potrebam v sedanjem trenutku.«
Imenovanja podtajnikov v treh ministrstvih
Rim, 13. fobruarja. s. Z Tikrepi. ki bodo v kratkem objavljeni, so bili sprejeti odstopi državnih podtajnikov v vojr^m, kmetijskem in prometnem ministrstvu, to je generala Scuera, narodnih svetnikov Maninnija, Pascolata, .lannellija in de Marsanicha Za novega j>odtajnika v vojnem ministrstvu je bil imenovan brigadni general Antonio Sorice. Za podtajnika v kmetijskem ministrstvu sta bila imenovana: nar. sv. Carlo Fabri-zi, doktor gospodarskih in trgovskih ved, profesor na vseučilišču v Triesteju ter nadzornik fašistov ske stranke; nar. sv. vojvoda di Spadafora, doktor kmetijsko kemije ter dosedanji podpredsednik Kmetijsko konfederacije. Za podtajnike v ministrstvu za promet so bili imenovani: nar. sv. dr. inž. Giuseppe Peverelli, predsednik novarske pokrajino, nar. sv. dr. inž. Luigi Scarfiottj ter nar. sv. Dominico Areidiacono. mornariški častnik ter letalski pilot,
štetje treh letnikov zdravnikov in zdravnic
Rim, 13. febr. s. Po določilih zakona o disciplini državljanov v vojnem času je državno »rc-dišče za delovno sluibo zapovedalo,- naj pristojna zvezna središča delovne službe izvedŠjo štetje vseh zdravnikov in zdravnic ter nadzorstveni nabor moških zdravnikov, rojenih v letih 1914, 1915 in 1916. Za štetje bodo zdravniki dobili osebno vabilo in 6C bodo morali zglasiti pri zveznem središču delovne službe, če piebivajo na sedežu pokrajine; če pa prebivajo po drugih občinah, te bodo morali zglasiti v nabornih središčih delovne službe, ki so ustanovljene pri sleherni fašistovski organizaciji. Zdravniki se bodo v teh središčih morali zglasiti z istovetnostnimi dokazili in bodo morali spisati prijavo e vsemi podatki, ki jih bodo od njih zahtevali. — Nadzorstvena vpoklic zdravnikov, rojenih v letih 1914, 1915 in 1916, pa. bo izveden z razglasom in zdravniki se bodo morali zglasiti tako, kakor ie določeno za itetje. Kdor so brez opravičenega razloga ne bo zglasil v središčih delovne službe, bo naznanjen sodni oblasti in kaznovan po čl. 23, ki določa globo do 300 lir.
Ukrepi za vpoklic vseh nemških državljanov k obrambi
Berlin, 13. februarja, s. Izdana so bila določila o izvedbi ukrepa za vpoklic nemških moških in žensk, da bodo s svojim delom pomagali pri državni obrambi.
Vesti 13. februarja
V Indiji narašča splošno ljudsko gibanje za osvo-
bodjtev Gandija, poročajo iz Bangkoka. Iz Kalkute je prišla vest, da je zakonodajna skupščina včeraj soglasno potrdila predlog, naj angleška oblast Gandija takoj in brezpogojno ,zPnsti iz zapora.
V ide*; je, da bodo pred uvedbo slovitega Beve-
ridgeovega načrta za socialno reformo v Angliji morali začeti z reformo v glasovanju. »Dally Mali« namreč piše. da je lord Brava-son v spodnji zbornici zahteval, naj se socialne razlike med jjosamezniml sloji najprej odpravijo tako, da bodo'vsi enako Izgovarjali; zato pa da je treba odpraviti oksfordski naglas.
Japonski letni proračun za leto 1934-44, ki znaša 13 milijard jenov, je japonska poslanska zbor-, uiea eoglasno potrdila.
Zahvala princa Piemontskega Visokemu komisarju
Ljubljana, 12. februarja.
Na brzojavko, ki jo je poslal Visoki komisar ob srečnem rojslvu princese Bcatrice, je \isoki princ tako odgovoril:
»Ganjeni nad plemenitimi čestitkami se princesa in jaz živahno zahvaljujeva vam in prebivalstvu za udeležbo pri našem velikem veselju. — Umberto Savojski.«
Komisarji okrajnih glavarstev pri Visokem komisarju
Včeraj ob desetih dopoldne je 6prejel Visoki Komisar v vladni palači komisarje okrajnih glavarstev Ljubljanske pokrajine, v navzočnosti pod-prefekta dr. Davida, šela kabineta dr. Bisia, nadzornika tehnične službe šefa računovodstva in drugih funkcionarjev Visokega komisariata.
Okrajni komisarji 60 obširno poročali o vseh vprašanjih, ki se tičejo političnega, gospodarskega in socialnega življenja pokrajine.
Eksc. Orazioli je dal navodila za bodoče delovanje s posebnim odnosom na prehrano, na podporno delovanje, živinske sejme in pobiranje mleka.
Koncert pianistke Emilije Dernovškove
Sprememba predpisov o poslušanju radia
Člen 1. Za nabavo in posest sprejemnih radijskih aparatov, izvzemši za trgovinske tvrdke, in njih rabo po komer koti je potrebna dovolitev, ki jo izaa na prošnjo prizadetih v občini Ljubljana Kr. kvestura, v drugih občinah pokrajine pa pristojno okrajno načelstvo.
V prošnjah je treba navesti osebne podatke prosilčeve, njegovo stalno bivališče in poklic, podatke aparata kakor tudi ime pooblaščeno tvrdke, pri kateri misli dati prosilec aparat blokirati, kakor je predpisano v naslednjem členu 2.
Dovolitev se izda za nedoločeno dobo in se lahko vsak čas prekliče.
Člen 2. Na vseh radijskih aparatih, ki se uporabljajo v Ljubljanski pokrajini, se mora namestiti priprava, s katero se da omejiti sprejemanje na oddaje ljubljanske radijske oddajne postaje.	’
Samo v posebnega ozira vrednih primerih sme dovoliti oblastvo iz člena 1. posest radijskega aparata z uporabnostjo za vse valove.
Vendar je prepovedano imetnikom radijskih sprejemnih aparatov uporabljati sprejemne radijske aparate ali dopuščati njih rabo, da bi se poslušala radijska poročila in obvestila sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj in tudi prepovedano vsakomur, da bi kakor koli sprejete novice razširjal.
Dalje je prepovedano, imeti zunanje radijske antene.
Za njih odstranitev so nerazdelno zavezani njih lastniki in lastniki nepremičnin, na katerih bi bile nameščene.
Člen 3. Pripravo iz člena 2. te naredbe mora namestiti za to pooblaščena tvrdka in jo morajo pred izročitvijo aparata uporabniku preskusiti strokovni organi Kr. finančne straže.^
Priprava za blokiranje se zapečati z zalivko (plombo); da ostane zalivka nedotaknjena, kar bodo ugotavljali občasno posebni uslužbenci, so odgovorni posestniki aparatov.
Če bi se radijski sprejemni aparat tako pokvaril, da bi bilo za popravilo treba načeti zalivko, morajo vložiti posestniki aparatov prošnjo pri oblastvu iz člena 1. in navesti pri lem tvrdko, pri kateri mislijo dati popraviti aparat.
Pečat se sme sneti in aparat znova blokirati samo v prisotnosti omenjenih strokovnih organov.
Člen 4. Radijski sprejemni aparati, ki so po predpisih naredbe z dne 26. marca 1942-XX, št. 56, izročeni občinskemu uradu, se smejo na prošnjo, ki jo je vložiti skladno s predpisi člena 1. in z navedbo pooblaščene tvrdke, pri kateri misli prosilec dati aparat blokirati, vrniti upravičencem po predhodni namestitvi priprave za blokiranje iz prednjega člena.
Če sc prošnji ugodi, izda Kr. kvestura oziroma okrajno načelstvo označeni tvrdki posebno dovolilo, s katerim dobi pri občinskem uradu aparat.
Člen 5. Dovolitve po prvem odstavku člena 2. naredbe z dne 26. marca 1942-XX, št. 56, da se smejo obdržati radijski sprejemni aparati, so preklicane.
Prizadeti lastniki ali imetniki aparatov, ki bi radi obdržali aparate, blokirane po predpisu člena 2. te naredbe, morajo vložiti v desetih dneh od uveljavitve naredbe prošnjo pri oblast-
S>
vu, navedenem v členu 1. in pri tam navesti tvrdko, ki naj namesti pripravo za blokiranje, ah pa, če tega ne store, izročili aparat v istem roku občinskemu uradu.
Če se jun prošnja zavrne, morajo izročiti aparat občinskemu uradu najkasneje tretji duu od dneva vročitve zavrnitvene odločbe.
Člen 6. Zoper zavrnitev prošnje je dopustna Vis
ončno.
ritožba na Visokega komisarja, ki odloči do-
l
Pritožbo je treba vložiti v roku 15 dni, ne oprošča pa od obvezne oddaje aparata.
Člen 7. Kdor koli krši določbe te naredbe ali naredbe z dne 5 julija 1941-XIX, št. 64, ga
sil »Slovenia-Daltnazia«, iečo 18 mesecev, samo denarno ki
kaznuje Vojaško vojno sodišče Vrhovnega po veljništva oboroženih oddelek v Ljubljani, z
ali združeno z denarno kaznijo do 30.000 lir
Vselej pa 6e odredi zaplemba aparata.
Člen 8. Ta naredba, s katero se razveljavljajo naredbe z dne 26. marca I942-XX, št. 56, z dne 27. aprila 1942-XX, št. 76, in z dne 9. maja 1942-XX, št 85, in vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, etopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
SGARAVATTISEMENTI S. A.. PADOVA
Sementl di Ortaggl, Foraggi ere Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chledere offerta. — Zahtevajte ponudbe.
Znani nemški veslač in državni reprezentativne AValler Flinsch je padel na vzhodnem bojišču. Bil je poročnik. Flinsch je večkrat zastopal Nemčijo na mednarodnih veslaških dvobojih. Doma je bil iz Monakovega.
Ljubljana, 13. februarja.
V mali filharmonični dvorani je' snoči nastopila profesorica Glasbene Matice gospa Emilija Dernovškova. Po slovesu, ki si ga ie v razmeroma kratkem času pridobila kot odlična vzgojiteljica v klavirskem pouku — ni dvoma, da je to posebno odliko prinesla ravno od doma — nam je s svojim drugim samostojnim koncertom ponovno izpričala, da jo moramo ceniti tudi kot resno umetnico.
Lotila se je precej težkega sporeda, ki je prstom nudil ie malo oddiha: G. Martucci (Ta-rantella), j. Suk (Poetične črtiete v petih stavkih), M. de Ealln (Baskovska fantazija), F. Chopin (Impromptu op. 36 ter znani valček op. 69, 2) in F. Liszt (Meditacija »Po čitanju Danteja«),
Če bi hoteli slog njene igre spraviti v splošen obrazec, bi lahko rekli, da ga preveva v celoti neka moškost, ki jo redko začutimo izpod ženskih rok. Za tako igro je značilna manjša razsežnost v dinamiki: v interpretaciji pride kmalu do razmeroma nasičenega poudarka, ki se le redkeje še stopnjuje ali splajini. Posredno bi omenjeno značilno potezo moškosti odkrili še v načinu, kako je na primer prikazala poslednja dva skladatelja, ki^ sta si po temperamentu tako nasprotna: F. Chopina in F. Liszta. O prvem velja nekako tiha sodba, da
je pisal z bledo, jetično, »žensko« roko, o drugem, da so njegovim kitastim šapam bile ognjevite oktave še zmeraj preskromen interval. In vendar smo snoči slišali, da je ravno Liszt šej umetnici bolj »izpod rok« kakor mehkobni Chopin, kor gotovo prtseneča! Znano dejstvo, da se »moška« igra z leti laže sprijazni z »žensko« igro kakor narobe, potrjuje domnevo, da se bo Emilija Dernovškova razvila v pianistko temeljitega kova.
Kjer je dinamična razsežnost manjša, tam je nagnjenje do ritmične meno večje. To je igralka pokazala zlasti v Sukovih »Poetičnih črticah« in v de Fallovi »Baskovski fantaziji«. Ravno v Stiku se je zdelo, da se je ritmično najbolj razigrala, ko du bi čutila, da se je znebila časovnih 6pon.
Spored je bil tako izbran, da je poslušalec lahko dobil precejšen vpogled tudi v njeno tehnično znanje. Tu človek kmalu zasluti temeljito šolo in — veliko marljivost. Gotovo, ni malenkost de Fallovo »baskovsko« fluorescirajočo in spolzko jeguljo z desetimi prsti zagrabiti tako, da desnica dobro ve, kaj dela levica. Isto pa velja še o Martnccijevi drobno sekljani Ta-rantelli in o Lisztzovem premišljevanju o Dantejevem peklu.
Umetnici so podarili več šopkov, napolnjena dvorana pa ji je toplo ploskala.	L.	K.
Kazenske razprave na okrožnem sodišču
Za navadno 6leparijo ali prevaro po terminologiji kazenskega zakona je večidel pristojen kazenski 6odnik-poedinec, ko gre za zne6ke nad 380 lir, za prevare, ki jih je kdo izvrševal obrfoma, ko 6i je ustvarjal 6lepar s prevarami 6talen vir dohodkov pa je pristojen kazenski senat okrožnega 6odišča. Senat je v petek razpravljal o nekaterih prevarah, ki jih je zakrivil 6amski šofer Stane Trost. Te prevare 6egajo še v leto 1940 nazaj. Trost je najprej oškodoval neko Anico za takratno valuto 100 din, ko ji je govoril, da rabi denar za nakup bencinske posode in se je pri tem skliceval na njenega moža, s katerim 6ta bila znana. Nato je februarja 1941 opeharil gostilničarjevo ženo Marijo Lasahovo za moško kolo in je ostal dolžan Še večji znesek na zapitku in jedači. Obljubil ji ie, da ji lx> preskrbel večjo količino stare pnevmatike in da zato rabi moževo kolo, da jo more pripeljati. Ni bilo ne pnevmatike, ne kolesa. Kolo pa je Stane pozneje zastavil na Igu, ko je tam v neki gostilni napravil večji zapitek.
Stane je dalje skušal ljudem še na druge načine izvabljati denar. Lani oktobra je prišel k neki ljubljanski gospe in ji izvabil 450 lir pod pretvezo, da bo 6 tem denarjem izposloval izpust njenega brata iz zaporov. Gospa mu je dala denar, a Stane ga je 6am porabil. Naposled so prišle vse Trostove sleparije na dan. Po daljši kazenski preiskavi je državni tožilec dvignil proti Stanetu Tro-
Narodne smuške tekme Gil-a v Asiago
Tiskovni urad Zvez« Faš.ijev sporoča:
Letos jo bilo v Asiagu 12. narodno smučarsko tekmovanje Italijanske liktorske mladine. — Ljubljanski Qil je prvič poslal zastopstvo Balil in Avanguardistov.
Od 23 dc 31. januarja so bile tekme avan-guardistov Skvadra našega Zveznega poveljstva je zasedla 39. mesto.
Od 3. do 7. februarja so bile tekme Balil. Skvadra Zveznega povelistva Gilla je zasedla 17. mesto.
6fu obtožbo zaradi zločinstva obrtne prevare. Obtoženec je vse zanikal. Priče so ga močno obremenjevale. Trost je bil obsojen zaradi zločinstva prevare na 1 leto robije.
Udeleženci smučarskih tekem GILa v Asiagu
Prodaja mesa na odrezek »H«
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča, da bo v ponedeljek 15. februarja 1943 kot običajno prodaja mesa na knjižice.
V svrho kontrole morajo stranke poleg knjižic prinesti s seboj tudi živilske nakaznice vseh družinskih članov za mesec februar, od katerih bodo mesarji odrezali črko »H«.
Petrolej za februar
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo upravičencem delil nakaznice za petrolej za mesec februar od 18. do 27. t. m. tako, da pridejo 18. februarja na vrsto upravičenci z začetnicami A do Č, 19. februarja z začetnicami I) do F, 20. februarja z začetnicami G do 1, 22. februarja z začetnicami J in K. 23. februarja z začetnicami L do N, 24. februarja z začetnicami O in P, 25. februarja z začetnicami It do Š, 26. februarja z začetnicami T do V in 27. februarja upravičenci z začetnicami Z in Ž.
Stranke lahko dobe nakaznice za petrolej samo ob dnevih tega razporeda ter zamudnikov ne bo mogoče upoštevati. Po nakaznice naj pridejo v Mahrovo hišo na Kongresnem trgu št. 10 v I. nadstropje, soba št. 1, vsak dan od 8. do 10. in 15. do 17.
Lastniki slik in risb pred kratkim preminulega akad. slikarja Ivana Vavpotiča 6e lepo prosijo, da javijo svojo posest Narodni galeriji v Ljubljani, ki bo priredila meseca aprila retrospektivno razstavo umetnikovih del. Podatki so potrebni za sestavo 6pi6a o Vavpotičevem delu, za nekatere umetnine bodo pa lastniki naprošeni da jih izvolijo za razstavo posoditi. Zelo zaželjene 60 slike in risbe, ki jih je Vavpotič naslikal in narisal pred 1. 1914., in zato prosimo njih lastnike, da 6e temu vabilu ne ognejo, ampak Nar. galeriji jx> dopisnici čim preje sporoče nahajališče.
Iz Ribnice
Naročniki naših listov jn »Slovenčeve knjižnice« ter »Obiska« lahko poravnajo naročnino vsako nedeljo pri zastopniku v ribniški mlekarni od 9 do 12. Prav tam lahko izvršujejo vsa naročila, vlagajo reklamacije ter naročajo maile oglase in osmrtnice.
Oglejte si zalogo knjig, ki jih lahko dobite iz Ljudske knjigarne v trgovini Govžc Anice v Ribnici. V isti trgovini se sprejemajo naročila na knjižno zbirko »Naša knjiga« in »Slovenčevo knjižnico«, Zaloga molitvenikov in otroških knjig.
* Logatec
Naročnino za časopise »Slovenec«, »Slov. dom«. »Domoljub« in »Slovenčevo knjižnico« za okraj Logatec lahko poravnate pri našem zastopniku, ki je v hiši g. Rejc Martina v Dol. Logatcu št. 14. Tam tudi lahko naročite oglase in dobite vse informacije o časopisju in knjižnici.
<£F
2<moMani
E®
11
<2=
=©
Papež se je nad vse čudil tako nezaslišanim zahtevam, ki mu jih je vrh tega cesar še nespoštljivo sporočal. Jasno je, da jih ni mpgel sprejeti, če ni hotel pretrgati državniških zvez a številnimi državami, hkrati pa si jih še napraviti za svoje sovražnike. Sicer pa je sprejetje takih zahtev pomenjalo določevati Sveti stolici, katero državo naj po francoskih političnih željah in muhah ima za prijatelja ali za sovražnika, sodelovati s Francijo v vsakršni pravični ali krivični I vojski, kakor da je Sveta stolica oddelke francoske vojske. Skratka, če bi papež ugodil Napoleonovim zahtevam, bi docela uničil neodvisnost in svobodo Svete stolice, česar papež niti kot poglavar katoliškega sveta niti kot poglavar nepristranc države ni mogel storiti, da ne bi poteptal dolžnosti svoje vzvišene službe. Ko je papež vprašal glede tega za mnenje kardinalski zbor, so vsi razen enega : svetovali, naj odbije Napoleonove zahteve: tisti eden je bil Francoz 1 Bayanne, Napoleonova lutka.	|
Iz obširnega odgovora Pija VIL Napoleonu, naj navedemo samo tole:
»Po potrtosti, ki smo jo skusili, smo vsekakor spoznali, da zamisli, ki jih je izreklo Vaše Veličanstvo, grozd bodisi dostojanstvu Svete stolice, bodisi najbolj večnim in najsvetejšim pravicam njegovega poglavarstva.	\	j
Mi smo namestniki večne Besede, ki ni Bog razdora, ampak miru, ki je pokončal sovraštvo in oznanil mir oddaljenim in tistim, . ki so blizu. Ne naša volja, ampak sam Bog nam nalaga dolžnost, da smo v miru z vsakomur, ne da bi delali razloček med katoličani in razkolniki, med bližnjimi in daljnimi ter med tistimi, ki morejo ko-1 riatitl ali škodovati. Ne moremo se izneveriti svoji službi, ki nam jo je zaupal Najvišji; toda izneverili bi se, če bi se zoper, razkolnike, ki jih omenja Vaše Veličanstvo, ki (da navedemo besede Vašega Ve-
ličanstva) morejo samo škodovati, vedli tako, da bi zbudili vtis, da sc tudi mi vojskujemo z njimi.	1
Izgnati podložnike držav, ki sc vojskujejo zoper Vaše Veličanstvo, ali jih zapreti v naših pristaniščih, bi pomenilo isto, kakor pretrgati vsakršno zvezo ne satno z njimi, ampak s katoličani, ki prebivajo v tistih državah. Teda ali moremo prepustiti lastni usodi toliko zvestih duš, medtem ko evangelij prepoveduj j, da ne smemo zanemarjati niti iskanja ene same?
Vaše Veličanstvo nadalje pravi, naj imamo Vaše sovražnike za svoje sovražnike. To nasprotuje namenu našega božjega poslanstva, ki ne pozna neprijateljstva niti med tistimi, ki so se ločili od središča naša edinosti.
Če bi bili vendar tako nesrečni, da naše besede ne bi vplivale na srce Vašega Veličanstva, smo pripravljeni z apostolskim zatajevanjem prenesti vsakršno posledico. Sprejeli bomo vsako trpljenje, kakor da prihaja od Boga. Da, pravičnost bo zmerom zmagovala na naših ustnicah, v našem srcu bo zmerom kraljevala zvestoba do vzdrževanja nedotaknjenih pravic Svete stolice. Rajši pretrpimo vsakršno trpkost življenja, kakor pa bi se izkazali nevredne svoje službe ter bi samo za las prekoračili mejo, ki jo je začrtala naša vest.«
Iz zadnjih besed je razvideti, da je Sveta stolica čutila, da se Napoleon ne bo zadovoljil z odgovorom, ampak uporabil silo. In res so* si nasilja drugo za drugim sledila.
2c osem stoletij je imel papež pravico do slovesne umestitve neapeljskega kralja. Napoleon pa se ni menil za tako pravico in je sam imenoval za neapeljskega kralja Jožefa, ne da bi se prej posvetoval s papežem, kateremu je šele pozneje sporočil ime, m še to nespoštljivo, grozeče in celo posmehljivo, s tem da je namreč pooblastil Talleyranda, naj zahteva od papeža brezpogojno priznanje Jožefa za neapeljskega kralja, sicer Napoleon ne bo več priznal njega (nnpeža) za svetnega vladarja.
Ni še zadostovalo! Napoleon je ukazal Jožefu naj zasrdc Clvita-vccchlo, tako da »Rim ne bo imel več nikakršnega do3topa do morja«.
Niti to ni zadostovalo. Napoleon je poteptal lastninsko pravico ia oddal v najem dvoje papeških dežei; Beneveato Talleyrandu,
Pontecorvo pa maršalu Bernadottu ter se tako polastil pravice, da je dajal v najem ... papeževo posest. In po vsem tem je cesar 18. aprila pisal kardinalu Feschu: »Prej ali slej bom moral kaznovati rimski dvor,«
Ko je cesar poklical^ Fescha iz Rima, se je ta pač prišel poslavljat od papeža (čeprav je bilo njegovo dejanje v takih okoliščinah bolj žaljivo kakor vljudno),^ ni se pa šel, kakor bi se moral iti, poslavljat od državnega tajnika, kardinala Consalvija, tudi ko se je ta v s,vojl velikodušnosti hotel posloviti od njega, da bi se spravila, je oni odklonil sprejem.
Medtem je Napoleonovo vojaštvo počasi drugega za drugim zasedalo vse pomembnejše kraje papeške države. Hkrati pa so papežu naprtili neverjetne vsote za vzdrževanje tistih vojakov, ki so se šopkih in brez vsakršne pravice prebivali v njegovi državi, medtem ko je po Rimu kar mrgolelo cesarskih vohunov.
Izjava med sprejemom.
Dne prvega julija 1806 je bil dvorni sprejem in navzoči so bili mimo vsega dvora tudi največji odličniki, med katerimi je bil papeški nuncij, kardinal Caprara. Medtem ko se je ta približal Napoleonu, da bi se mu poklonil in izkazal svoje spoštovanje, ga je cesar nahrulil, in sicer na glas, da so ga vsi navzoči slišali, potem pa začel jezljivo in nespoštljivo obsojati vedenje Svete stolice, ker je končal s temile - besedami: »Pišite v Rim, da pričakujem od Njegove Svetosti nepreklicne obljube, da bo, bodisi v tej, bodisi v kaki prihodnji vojski, zaprla svoja pristanišča vsem angleškim ladjam, naj že bodo bojne ali trgovske. Če ne bom v najkrajšem času dobil izjave, ustrezajoče mojim željam, bom dal zasesti vso papeško državo, razobesil bom cesarskega orla nad vrati vsakega njenega mesta in posestva, razdelil bom vse ozemlje v kneževine, ki jih bom dal, komur se bo meni zdelo... Če se bo papež upira) mojim željam, bom v Rimu oklical državni zbor, kakor hitro pa bosta Rim in papeška država v mojih rokah, ju ne bom nikoli več spustil. Pišite vse to brez odlašanja in ne prikrivajte ničesar, iz papeževega odgovor« bom spoznal, če ste vse povedali.«	v
TOMAŽIČ-BERANEK
Bil pa je tudi že skrajni čas, ko sta skočila oba v plitvo morje, splavala do čolna in že sta se oba potegnila nanj iz morja; sedla sta vsak k svojemu veslu in zaveslala proč od suhe zemlje.
čarovničina hči pa si je segla v lase ter iz njih potegnila zlat glavnik, ga ročno pomočila v morjo in že se je mirna morska gladina vznemirila, zgu* bala in se pognala v valove, ki so sc valili proti obali. Dečko in ona pa sta veslala, kolikor sta lo mogla.	,
Visoki valovi so se zaganjali ob obalo in se ob njej razbijali ter se zopet prevrgli in vračali od morskega obrežja, zakaj na suhem se je ustavila razjarjena čarovnica kot kamenit steber; iz njenih oči pa so švigale strele.
»Vajina sreča, da sta mi ubežala na morje, ker sicer bi vaju zdaj raztrgala na drobne kosce in v sončni prah. Tako pa — pojdita, kamor vaju srce vleče! — To škatlo pa imej za doto od svoje matere, čarovnice!« in v morje je zagnala velika škatlo.
Smešno napihovanje brez primere
Kako je komunistično vodstvo pošiljalo v smrt zaslepljene partizane
Ljubljana, 13. febr.
Kako je komunistično vodstvo OF slepilo partizane in ljudstvo, je javnosti že znano. V samotnih krajih so proglašali enodnevne republike in »svobodo-t, oropali revno vasi, nato pa »junaško« /bežali in pahnili v nesrečo prebivalstvo samo. Kako je komunistično vodstvo slepilo svoje vojščake, pa zgovorno pojasnjuje naslednja naredba, ki jo je izdal »Štab 4. bataljona Krimskega odreda sl. (XX) dne 25. 8. 1942.«:
'P'-<'fttab 4. bataljona
Krimskega odreda
sl./XX.
1 dne 25. 8. 1942.
Bataljonska naredba št. 10.
V bataljonu se formira Proletarski udarni oddelek, ki bo sestavljen iz samih prostovoljcev. Vsi l>orbeni in borbe željni tovariši partizani se pozivajo, da se takoj prijavijo za udarni oddelek. Temu oddelku bo komandoval tov. Luka 'in bo podrejen Štabu bataljona, če se bo ta udarni oddelek v borbah in akcijah dobro izkazal, bo sprejet v Proletarsko udarno brigado, ki bo marši-rala po celem svetu. Tovariši tega oddelka so bodo razlikovali od drugih s tem, da bodo nosili znak rdeče zvezde s rpom in kladivom.
Po potrebi se 4. četa razpusti njeno moštvo ee porazdeli v drugo in tretjo četo.
Zaradi konspiracije naj se vsi tovariši prenehajo nazivati s pravimi itneni in naj Bi vsakdo izbere tajno partizansko ime. Prava imena bo imel v spisku samo bataljonski politkomisar in to šifrirano. Vsi ostali spiski pravih imen naj se uničijo.
Smrt fašizmu svobodo narodu!
Komaidant:	Politkomisar:
Luka Suhadolc, 1. r.	Peter Grčar, 1. r.
Kje in kako so »marširale po celem svetu« to udarne partizanske brigade? Podvigi teh brigad so znani: ropali 60 revno ljudstvo, zažigali cerkve, šolo in domove, — in doživeli grenko poraze, kjer koli so se le pojavile. Po »čiščenju« nepokornih tovarišev in neuspehih pri Primskovem in pri Bičju so bile Tomšičeva, Gubčeva in Cankarjeva brigada — sami udarni bataljoni — prisiljeni umakniti ee na Gorjance in po tamkajšnjih krva-
vih izgubah na Gorski Kotor, kjer jo dobila Cankarjeva udarna brigada smrtonosni udarec. V hudih bojih je bila pobita skoraj cela Cankarjeva brigada.
Kako so »marširale po celm svetu« omenjene brigade? Umakniti so se morale iz naše pokrajine. Njihovo tovariško« vodstvo je poslalo te udarno bataljone v prve vrste, da so popadali kot snopje.
Partizani, ki se jim je posrečilo uiti s tega »marširanja po celem svetu«, izpovedujejo, da je Cankarjeva brigada zdecimirana in da je padlo okrog 800 ljudi. Zgražajo se nad netovarlškim postopanjem bratskih partizanov, ki so jih v bojih poslali v prve vrste.
Hud poraz je doživel v nedeljo tudi udarni Šercerjev bataljon, katerega so obkolili v Iški in ga temeljito razpršili. V borbi je po poročilih padlo okrog 60 ljudi.
Tako »marširajo« udarne partizanske brigade po »celem svetu« in tako padajo zaslepljenci, ki se »razlikujejo od drugih s tem, da nosijo znak — rdeče zvezde s rpom in kladivom«.
športne vesti
* Pred 20. kolom
Prva tretjina druge polovice italijanskega nogometnega prvenstva bo jutri na sporedu. Povsod bo živahno, povsod bodo trde borbe za točke, kdo si jih bo več nabral, iu za »položaje« v prvenstveni tabeli.
Milano bo doma igral z zadnje plasirano Vicenzo. O zmagi Milana skoraj ne more biti dvoma. — Venezia bo doma igrala z žilavo in udarno Fiorentino. — Kdo ve, kako se bo borba končala? — Torino bo imel doma državnega prvaka Romo. Če se bo hotel še naprej držati med vodečimi, bo moral pripisati spet dve točki, sicer bo zaostal. — Tudi o koncu med Li-gurio in Genovo se ne more nič reči, lc to vemo, da bo borba trda. — Atalanta sc bo pred domačimi pomerila z Juventusom. Tudi tu je težko reči, kako se bo brcanje končulo. — La-zio, drugi rimski klub, bo imel v gosteh velikega tekmeca za prvo mesto — Livorno. Vse-
kakor bo moral Lazio dati iz sebe vse sile, če ne bo hotel iti poražen z igrišča. Livornu pa gre, da dobi obe piki, sicer se mu Ambrosiana lahko nevarno oddalji. — Bologna se bo doma pomerila z. vodečo Ambrosiano. Borba bo trda, saj bo hotela Ambrosiana obdržati vodilni položaj, pa tudi Bologna se ne bo dala kar tako. — Sosednjo Triestino pa čaka težka in dolga pot v Bari. Težko je reči, če bo zmagala, saj se bodo domačini potrudili, da bodo sami spravili obe točki. — Na splošno moremo reči, da je veliko parov, za katere je težko reči, kako se bodo končali poedini dvoboji. Gotovo je tudi, da bomo kako presenečeni in da se bo tudi vrstni red v tabelici kaj spremenil. Jutrišnja nedelja nam bo dala najbolj točen odgovor na naša ugibanja.
Hrvaška nogometna zveza je za letos' zb 6vojo državno reprezentanco pripravila nogat program, ki ne bo lahek. V celem bodo igrali 11 težkih mednarodnih tekem. Začeli bodo v marcu z revanžno tekmo proti Bolgariji v Sofiji. Bolgari bodo tako lahko popravili svoj lanskoletni velik poraz v Zagrebu, kjer go izgubili s Hrvati s 6:0. — Aprila bodo v Zagrebu gledali romunsko predstavništvo, potem bodo z dvema moštvoma nastopili Slovaki. — Junija bodo odšli Hrvati v Bern in se pomerili v Švicarji. — Julija bosta dve tekimi v Zagrebu proti Italiji in Madžarski. Pogajajo pa se ilrvati zdaj še s Švedi. Tekma naj bi bila v Stockholmu. — Dalje so pogajanja tudi z Danci za tekmo v Kopenhag-nu. — II koncu septembra ali v začetku oktobra bo revanžna tekma s Slovaki v Bratislavi. — Za tekmo z Nemčijo pa še niso točno domenjeni. — Torej vsekakor bogat program pri katerem bodo Hrvati lahko pokazali kaj znajo in upravičili svoj dober glas.
Kakor jo določila hrvatska plavalna zveza, bodo septembra meseca v Zagrebu velike plavalno tekme, na katerih se1 bodo pomerili vsi najboljši evropski plavnči Tekmovali bodo samo v treh disciplinah in sicer na 100 m, 400 m in 1500 m. To bo revija najboljših Evropcev.
Letos bo praznovala romunska športna akademija 20 letnico svojega uspešnega delovanja. Odslej bo ta državna ustanova delovala še na širši podlagi, tako da ne bodo iz akademijo prihajali samo usposobljeni telovadni učitelji, pač ta tudi športni strokovnjaki.
Ljubljana
Kolodar
Sobota, 13. februarja: Katarina Rici, devica; Gregor 11., papež; Fuska, devica in mučenica.
Nedelja, 14. februarja; 6. nedelja po razgl.; Valentin, mučenec; Ivana Valoa, sveta žena iu ustanoviteljica reda; Antonin, opat.
Obvestila
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarnes
mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cest« 20 in mr. Munnayer R., Sv, Petra cesta 78.
Nedeljsko zdravniško dežurno slnžbo bo imel od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ljubljana, Korytkova ulica 18.
Svojci internirancev in vojnih ujetnikov, ki so zaradi odsotnosti internirance ali ujetnika potrebni podpore, se lahko še vedne prijavijo uradu za popis internirancev in vojnih ujetnikov v Kresiji, vhod z Lingarieve ulicc St 1 -II soba št 44. Tam je treba prijaviti tudi vse spremembe (preselitev, novi naslov eli povratek) že prijavljenih internirancev ali vojnih ujetnikov.
V veseloigri »Lažnivec«, ki jo je spisal Goldoni, je pač glavni krivec — ljubezen in Kljuk-čevi 'lažnivi pokloni. Ne boste ostali brez smeha, ko se lažnivost vsa krcha, v nedeljo, 14. t. m. ob 5 popoldne na »Rokodelskem odru«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1 desno.
Pianistki Marta Bizjak in Silva Ilraševec priredita pod okriljem Glasbene Matice v petek, dne 19. t. m. klavirski večer v mali filharmonični dvorani. Prvi del koncertnega sporeda bo izvajala pianistk« Hraševčeva, drugi del pa
pianistka Bizjakova. Natančni spored priobčimo v prihodnjih dneh. Začetek koncerta bo točno ob pol 7, predprodaja vstopnic pa od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
I. produkcija glasbene šole »Sloga«. V nedeljo, 14. februarja bo ob pol 11 dopoldne v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici 19 produkcija operne šole; nastopijo gojend pevskega oddelka z zanimivim sporedom. Vstop proti sporedu, ki se kupi ravnotam.
Jutri je zadaja prilika, ki vaim jo nudi frančiškanski oder 2 uprizoritvijo za(>avne burke »Svojeglavček« ob 5 popoldne v frančii&kanski dvorani. Izreden uspeli, ki ga je igra doživela pri prvih dveh razprodanih predstavah, vam jo zagotovilo, da vas bo igra v vsakem oziru zadovoljila in vam nudila dovolj predpustnega razvedrila. Pohitite z nakupom vstopnic v predprodaji v trgovini Sfiligoj in jutri, na dan predstave. od 10 do 12 dop. ter dve uri pred pričetkom predstave pri dnevni blagajni.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I vabi člane, ki so naročili zelenjadna semena in semenski fižol, da pridejo ponj v dneh od 15 do 18. t. m. popoldne med 15 in 16 k podružničnemu predsedniku dr. Spiller-Muysu, Erjavčeva 4 a, drugo nadstropje. Istočasno se bodo sprejemala naročila sadnega drevja za spomladansko saditev.
Vstopnice, kupljene za četrtkovo »Thais«, veljajo za prvo prihodnjo uprizoritev te predstave, ki bo predvidoma prihodnji teden.
fj-fnhljansfto fjledaliSčo
Drama:
Sobota, 13. febr. ob 17.30: »Primer dr. Hirna«. Red B.
Nedelja, 14. febr. ob 14: »Ples v Trnovem«. Tz-vcn. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Mirandolina«. Izven. Cene od 20 lir navzd. Ponedeljek, 15. febr.: zaprto.
Opera:
Sobota, 13. febr. ob 17: »Seviljski brivec« Izven. Gostovanje Slana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddein. Čene od 40 lir navzdol.
Nedelja, 14. febr. ob 14: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ob 17.30: »Sestro Angelika«. — Balet iz »Thaii6«. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 15. febr.: zaprto.
ROKODELSKI ODER
Nedelja, 14. febr. ob 5 popoldne: »Lažnivec«.
Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni* pisarni, Petrarkova 12/1 desno,
Celovšk} hokejisti so pred nedavnim nasto-ili na Jesenicah proti domačinom. Čeprav je jokej na Jesenicah še zelo mlad, je vendor domačinom uspelo, da so izgubili lc z 2:0, kar je za Gorenjce vsekakor čustno. Med domačini je bil najboljši Knific, ki se ne počuti dobro samo na zelenem nogometnem polju ali na smučkah pač pa tudi na gladki ledeni ploskvi.
Edgar WaMace«
18
Žabar s krinko
Dik, ki ni vedel, da ima Elk tudi rodbino, je bdi ob tej prošnji presenečen,
»To mi je pa zetlo žal,« jo rokel z občutkom obžalovanja.
Elk je ves otožen vzdihnil.
»Da, nekaj posebno težkega me je zadelo Rad bi vain to povedal. Ali bi bili tako ljubeznivi, gospodična Ben-nettova, iu bi naju pustili za trenutek ®ima?«
Dik se je dvignil in sledil detektivu ^ vrat. Nato je rekel hitro, toda tiho: eni po polnoči so Žabarji vlomili v Ministrstvo in ukradli iz safeja ko-pogodbe, ki ste jo vi prcdaili ministru, ter z njo pobegnili.« pi, k je na skrivaj pogledala na IXka. r-lkova tajnost ni nikogar kaj posebno Presenetila. S počasnim koraikom se je vrnil k mizi.
»Bojim se, da bom moral oditi,« je rekel. »Elkova tajnost namreč zaJiteva u<1‘,n»«jo prisotnost v mestu.«
li.ni bilo prav, da bo Dik moral J žalostna je bila.
K.!n Elk sta se hitro poslovila in ’ avtu je začel Elk pripovedo-
Far“ley. minister za zunanje v 2 J®, preživel soboto v svoji hiši A^iral le dve novi klavzuli pogodbe, ki H naj bili sprejeti na pred-
log amerikanskega poslanika, ki je zavzel kot navadno nekako pokroviteljsko stališče. In res mu je kot običajno uspelo, da se bodo vnesle nove točke, ki bodo v korist njegovi državi; tičejo pa se ladijskih transportov. Lord Farn-ley je položil dokument v safe. Safe, ki ga je naredila tvornica, je eden zadnjih izdelkov in solidno narejen. Vzidan je v steno njegove delovne sohe. Jeklena vrata safeja je dvakrat zaklenil, pregledal, če alarmni zvonec še deluje, potem pa je šel k počitku. Po kosilu šele je imel priložnost odpreti safe. Po vsej verjetnosti se safejevih vrat sploh nihče dotaknil ni. Minister je vtaknil, ko je hotel po kosilu nadaljevati e študijem pogodbe, ključ v ključavnico in ga zavrtel. Ničesar sumljivega ni bilo opaziti; ključ je odpiral kot po navadi. Potegnil je za ročaj in ta se je dal tudi lahko potegniti. Safe je bil odprt, a dokument z vsemi pripombami in korekturami je manjkal.«
»Kako pa so prišli v hišo,« je vprašal Dik, medtem ko je avto drvel po deželni cesti.
»Skozi okno shrambe. Hišnikove shrambe so prav take, ko da jih je sezidal razbojniški stavbenik,« je menil Elk. »Vsekakor pa je bilo delo trdo.
moža na vsem svetu bi bila sposobna, da bi na takšen način vlomila v safe. Nobenih prstnih od tiskov nikjer, nobenih lukenj, zvrtanih v safe. Vse je , bilo v najlepšem redu in lepo oprav-I ljeno. Naravnost užitek je proučevati tak lep vlom.«
I »Upam, da se je lord Farnley skoraj tako razveselil ob pogledu na prazen safe kot vi,« je odgovoril Dik slabe volje.
Elk je kihnil.
»Povedati vam moram, da ni bil rav. no najboljše volje,« je dejal. »Vsaj takrat ne, ko sem šel od njega.«
Njegovo lordstvo ni bilo nič boljše volje, ko se je Elk vrnil.
»To je naravnost strašno, gospod Gordon' Danes zvečer imamo kabinetno sejo, na kateri bomo morali obravnavati ta neljubi dogodek. Ministrski predsednik se jeeamo zaradi tega vrnil v mesto. To pomeni zame politično katastrofo.«
»Ali mislite, da moremo dolžiti za ta vlom Žabarje?« je vpra<5al Dik.
Farnleyev odgovor je bil zgolj v tem, da je odprl vrata safeja in pokazal na praznino. Na notranji strani je bil videti bel odtis, točno iak^cn, kakršnega je Elk videl na nodt*ojih stanovanjskih vrat gospoda Broadu.
Nestrokovnjak sploh ne bi mo(jel priti na to, na kakšen način je oil safe odprt. Elk je imefl g takšnimi rečmi že večirat posla in je temeljito raz-
t A	M Ir A M A VT I	,	1	»
 ___________________ ,	„	  f	VkAlUl	v
j Vlom je bil Izvršen tako precizno, kot. ložil, kako so vlomili I g* nisem .vidci Zo celili 20 let, Lc dva I Takole je razlagah
»Vlomilci so najprej odstranili ro-1 čaj, nato pa odprtino, ki je nastala j zaradi odstranjenega ročaja, napolnili z razstrelivom in uničili ključavnico. Pri tem pa ni mogel nihče od stauo-. valcev slišati niti poka. Uporabljali so j namreč tudi ublažilec poka. Trdno sem prepričan, da sta le dva moža na svetu, ki sta sposobna narediti kaj tako pretkanega.«
»In kdo sta ta dva?«
»Mladi IIarry Lime ie eden od njiju. On pa že več let trohni pod zemljo. Drugi pa se imenuje Saul Morris. A tudi ta je že pod zemljo.«
»Pa ne boste še menda trdili, da mrliči vlamljajo! Nujno bi vam torej svetoval, da se ozrete po kakem tretjem strokovnjaškem vlomilcu, ki je tudi sposoben kaj taikega kot onadva,« je dejal minister precej razburjen.
Elk je ziinaial z glavo.
»To mora biti res kak tretji in najbolj brihten od vse bratovščine,« je menil Elk godrnjaje. »Poznam vso to drnžbp: Wal Cormon; Juri, imenovan podgana; dalje Billv Harp, Ike Vellc-co, Pheeny Moore. To so najbolj znani vlomilci, n mirne duše lahko prisežcm, da ni bil nihče izmed teh. To je res mojstrsko delo. ekscelenca, naravnost uradniško izvršeno. Takega mojstra le redko srečamo.«
Minister, ki je nekaj časa zelo potrpežljivo poslušal to razlago, je odšel iz svoje delovne sobe ter pustil oba moža sama.
»Gospod kapetan,« je rekel Dik, ko 60 je minister odstranil, »ali morda ve-
ste, kje je bil stari Benett zadnjo noč?« Likov glas je bil mehak, toda Dik je razumel vprašanje in takoj doumel, da pomeni to za starega Rennetta veliko nevarnost Čutil pa je istočasno, da jo Elo še bolj vzljubil.
»Bil je skoraj vso noč zdoma,« jo odgovoril. »Gospo<ilčna Rennettova mi je rekla, da je že v petek odšel zdoma ter so vrnil domov šele davi navsezgodaj, ko se je koran j danilo. Toda zakaj me vse to sprašujete?«
Elk je potegnil iz žepa kos papirja, ga počasi razgrnil in si nadel naočnike.
»Eden mojih sodelavcev mi je sestavil seznam, kje je Bennett hodil, ko je bil zdoina,« je rekel. »To ni bilo preveč težko, kor mu je najboljše podatke dala žena, ki pri njih pospravlja in ta ima izvrsten spomin. V preteklem letu je bil petnajstkrat zdoma., in vsakokrat, kadar ni bil doma, se je zgodil kak zločin.«
Dik je globoko sopel.
. »In kaj vi mislite o tej stvari?« ga je vprašal.
»Jaz menim,« je rekel Elk odločno, »če nima Bennett nobenega tehtnega opravičila za odsotnost v pretekli noči, ga bom aretiral. Nisem imel časti osebno spoznati Saul Morrisa niti Har-ry Limea ki sta živela, preden so meni zaupali tako važne rešitve. Toda če mo
vse skupaj ne vara, se mi zdi, da Saul Morris še živi. Sedaj se bom peljal nazaj v Horsbam z namenom, da obiščem
starega Bennetta in pričakujem, doži-vetjo vatajenja mrtvega vlomile«.«
Doslej je padlo nad 4 milijone Rusov
Viri vojaštva in vojnega blaga so sicer izdatni, a neusahljivi niso
Berlin, 11. febr. — Vojni dopisnik ameriškega časopisa »Newyork Herald Tribune« z vzhodnega bojišča je poslal svojemu listu zanimivo poročilo, v katerem pravi med drugim, da je na sovjetski strani doslej padlo nad štiri milijone ljudi.
Ni na razpolago zadosti točnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, alj je navedena številka zanesljivo prava, a v Berlinu upravičeno mislijo, da ta številka utegne kaj lahko biti prej višja kakor pa nižja. Vsekakor je bilo to strahotno krvoprolitje, ki pomeni — če prištejemo k tem štirim milijonov padlih še več milijonov ujetnikov, ki so padli v nemške in zavezniške roke, ter milijone ranjencev, po veliki večini težkih, ki so jih našteli v vrstah boljše-viške armade	—	izgube, ki bodo	z vso težo padle
na	Sovjetsko	zvezo pri njenem	vojskovanju, če-
prav še vedno razpolaga z neizmernimi rezervami.
Vse je	v	topilnici
In uprav	na	te ogromne rezerve računa zdaj
Stalin, ko je sprožil veliko ofenzivo brez oddiha. 2e dva meseca in pol Rusi neutrudljivo napadajo na raznih odsekih ter imajo pri tem velikanske izgube, katerih točne številke kremeljske oblasti seveda še niso mogle razodeti ameriškemu dopisniku. Tudi vojno blago vseh vrst se topi kakor sneg na soncu v tej žaleči topilnici velike bitke, ki se odigrava.
Rusija kliče na pomoč svoje zaveznike. Ti ji jo morajo, čeprav neradi, pošiljati v neki meri, a ta njihova pomoč je vedno manjša in je v gotovih primerih naravnost enaka ničli, to pa spričo dejstva, ker nemške podmornice tako budno preže na ladje, ki skušajo pripeljati v Rusijo vojno blago. Stalin mora zato v glavnem računali le na svoje lastne sile. Res je, da jih ima mnogo na razpolago in tudi glede industrije v Rusiji so na nekaterih mestih v Berlinu mnenja, da Sovjetska zveza lahko pošlje na bojišče nemalo topov in tankov.
A ti viri niso neusahljivi. In Sovjeti potrebujejo medtem tudi žita, živine, premoga, mangana itd. Zato so si pri sedanji svoji ofenzivi zastavili kot glavni cilj, znova si osvojiti bogato dežele, ki so jih v zadnjih časih izgubili, in sicer Kavkaz, Transkavkazijo, na premogu bogato področje ob Doncu ter rodovitno Ukrajino.
Lahko prodiranje na Kavkazu, lahko zato, ker so se iz te dežele nemške in zavezniške čete ■umaknile, dalje uspeh pri Stalingradu, ki pa
so ga drago plačali, ter vrnitev k Donovemu kolenu in k Doncu, vse to je prižgalo nove nade v srcih boljševikov. Sovjeti nadapajo, zlasti na nekaterih odsekih, z zelo veliko vnemo. Skušajo kar se da povečati pritisk, kakor so te dni pisali berlinski dnevniki. Na tistih točkah, kjer hočejo doseči večje uspehe, ne varčujejo niti z ljudmi, niti z vojaškimi potrebščinami.
Taktika hitrih premikov in bliskovitih protinapadov
Nemške in zaveznišlie čete so tam, kjer ni mogoče potegniti železne obrambne črte, branijo z naglimi premiki, ki povzročajo velike preglavice in žrtve sovražniku, navajenemu nastopati v velikih trumah, ali pa uprizarjajo bliskovite protinapade, pri katerih so boljševiki težko takoj znajdejo.
Tako piše >12 Uhrblatt«, da 90 nemški oklepni in pehotni oddelki pretekli ponedeljek na področju ob srednjem toku Danca prešli v protinapad, zavzeli nekaj krajev, kjer so boljševiki pred kratkim prišli na svoje nove postojanke. Iznenadeni sovražnik ni našel boljše rešitve, kakor da je naredil strelske jarke ob cestah in se umaknil v hiše. Tu so se vneli srditi boji, ki so trajali več ur. Nazadnje je več teh krajev padlo spet v nemške roke. Nemci so si tu utrdili svoje nove postojanko, ki 6e je sovražnik vanje zaman zaganjal.
Neke druge postojanke, daleč spredaj — piše »B5rsen Zeitung« — so obkolile močne sovražnikove sile. Po srditem odporu so poveljniki ukazali svoji vojski silovit izpad, s katerim je bilo potem mogoče vzpostaviti znova zvezo s postojankami, ki so bile bolj zadaj. Pri teh nastopih so bili razbiti močni sovražni oddelki.
Prav tako je bil uničen pri Doncu nek ruski polk z vsem svojim lahkim in težkim orožjem, ko je skušal priti čez reko. Zahodno od Oskola so grenadirji morali vzdržati najhujše spopade od blizu z ruskimi tanki Markikaterega teh jeklenih orjakov so uničile mine, ki so jih grenadirji motali nanje.
Druga poročila, ki so prispela iz vojaškega vira, pravijo, da so italijanske čete, ki so se bile umaknile na nove obrambne postojanke, junaško odbile močan pritisk sovražnikovih trum. Bersa-Ijeri in alpinci so se ob strani Nemcev pogumno borili ter se jim je posrečilo prevladati številčno močnejšega in vojskovanja vajenega sovražnika.
Iz govora japonskega zunanjega ministra
»Prepričan sem, da bodo turški voditelji modro vodili usodo svoje
domovine«
Tokio, DNB. — Japonski zunanji minister Tani je ob priliki skupščinske razprave prejšnji teden imel govor, v katerem je med drugim izrazil svoje trdno prepričanje, da bo Os v tej vojni zmagala Pripomnil je, da je tudi trdno prepričan o tem, da si turški voditelji pravilrio razlagajo sedanji mednarodni položaj in da Jx>do odpravili napake svoje dosedanje politike. Potem je poudaril, da je sedanji vojni položaj ptjvjfCm različen od položaja v prejšn ji svetovni zaikaj tedaj je biLa Nemčija v boju proti
sovražniku sama. Danes sfoji na njeni strani tudi Japonska 6 svojo mornarico, ki ji ni enake. Turčija da nima samo močne vojske, pač pa da je tudi njen vojaški položaj izredno ugoden.
»Zelo me zanima,« je med drugim še povedal v teim svojem govoru pred japonskimi poslanci zunanjii minister Tani, »kako se bo Turčija v bodoče zadržala, prepričan pa sera, da bodo voditelji Turčije modro vodili usodo svoje domovine.«
Finska krstna imena - posebnost svoje vrste
Zanesljivo maščevanje, čelada, Mreža, Medved, Jagoda, Grozd,
Murenček, Smehljaj itd.
Pri nas so mamice, zlasti mlade, dostikrat v precejšnji zadregi, kakšno ime bi dale 6vojemu novorojenčku, posebno še, če. gre za prvorojenčka. Moda imen se namreč tudi spreminja, in ni da bi njihov otrok ne bi bil tudi po imenu sodoben. Bili so ča6i, ko so za 6voje otroke naše slovenske mamice hodile i6kat imena najraje kam na tuje, 6amo da niso bila takšna, kakor jih imajo naši otroci s preprostega podeželja. Zdi se pa. da so 6e zadnja leta v tem oziru zelo spametovale in 6e začele >vračati« tudi pri izbiranju imen za svoje ljubljenčke 6pet na našo zdravo domačo deželo. Spet ko med našim mladim rodom zagospodovali Janezi, Tomaži, Matjažki, Petri, Alenčice, Metke itd.
Takšnih imen pa otrokom menda nikjer na evetu ne dajejo kakor na Finskem. V tem oziru so Finci res nekaj posebnega. Naj navedemo kopico takšnih finskih imen. Finski kmetje navadno
na ime »Veli« (brat), deklico pa na ime »Siska« (sestra).
V času finske državljanske vojne je neka finska žena, ki so ji umorili moža, dala svojemu eimu ime »Varma Kosto« (Zanesljivo maščevanje), nek strasten jahač pa je svojega prvorojenca krstil na ime »Lauikka« (Galop) nek častnik si je želel imeti »Kiparija« (Čelado). Nek mornar je dal 6voji hčerki ime »Verkko« (mreža).
Zelo razširjena so imena kakor »Otso* (Med-(Upanje),
ri« (Riba), »Sulo« (Plemenitost), in celo »Ukko«
ved). »Toivo
ije), »Arinas« (Dragec), »Mar-
dajejo 6vojim prvorojencem ime se po naše rekio prvorojeni, drugoroje »Tcinen« (drugorojeni) itd. Dostikrat kretijo fantka
Ensio«. kar bi encu pa iine
(Starček), kar je za novorojenčka pač precej čudno ime.
Se bolj pisana izbira pa je med ženskimi imeni. Pogosto naletiš na Finskem na ženska imena kakor »Marjia« (Jagoda), >Kukka« (Ro/a), »Teut-tu« (Grozd) in podobno Deklica, ki je bila rojena neko zimsko jutro, je dobila ime »Arnu talvikki« (Zimsko jutro) Neka druga »IHatavikki« (Zimski večej-). tretja 6pet (Aamurusku« (Jutranji svit). Obi-
HENRIK SIENKIEWICZ
rjrjTjr
ROMAN V SLIKAH
I
I
m
SSSBm
j
¥i
,.v	'
1
V,:
//////z
233.	e
Ko je Vinicij stopit proti njej in jo poklical po imenu, se je zdrznila, se ozrla, potem pa stegnila k njemu roke. Na' obrazu ji je zasijalo neizrekljivo veselje kakor otroku, ki po dolgih dneh strahu in groze najde očeta in mater
234.
Nekaj časa je ostala tako, kakor zamaknjena, potem je planila in se vrgla Viniciju v naročje. On jo je objel in jo stisnil k sebi. ji začel polju-bovati lase, čelo in oči ter ponavljati njeno Ime. Naposled ji je pokleknil k nogam. Njuno veselje ni poznalo meje.
Šele čez dolgo se Jo toliko zbral, da ji jo začel praviti svoje prigode med potjo v Rim ter med iskanjem po gorečem mestu. Potem ji je dejal-
»Zdaj te ne pustim več sredi ognja in besne tolpe. Vsi skupaj bomo odrinili v Sicilijo. Vse moje imetje je vaše. Tam te bom vrnil Aulo-vim ter te spet sprejel iz Pomponijevih rok kot ženo. Ne boj so me več Petra sem že prosil za krst. Zaupaj mi in zaupajte mi vsi!<t
čajna 60 (udi imena »Hehni« (Biser), »Tinpi« (Nedolžna) »Sirkka« (Murenček), »HiinK (Smehljaj) in podobno.	'
Skratka, nihče vam na Finskem ne bo zameril ali vam celo branil, da bi svojemu otroku dali ime »Hruška«, »Jabolko«, »Sliiva«. »Limona«, »Figa«, »Sardina« ali podobno.
Elli - Radio IMIiana
Sobota. 15. februarja: 7,50 lahka glasba — 8 Napoved 6asa Poročila v italijanščini — 12.20 Pk>5če — 12.50 Poročila v slovenščini — 12.43 Pesmi in napevi — (3 Napoved časa. Poročila v italijanščini — P '0 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Si'l v slovenščini — 13.12 Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Scgnrini — 13.45 Operna glasba na ploščali — 14 Poročila
v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valčki, polke in mazurke — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 »Le aquile d’Aquileia<, opera v enem dejanju, glasba: G. F. Malipiero — 21.15 Pisano glasl>o vodi dirigent Gallino — 21.55 Pesmi in napevi — 22 15 Koncert violinista Remija Prin-cipeia in pianista Guida Agostija — 22.45 Poročila v italijanščini.
I Naročajte Slovenski dom!
>Prav, prav!« je dejala zgovorna, debela birtinja. »Prav, da sta se k meni obrnila. Domačim vedno rada ustrežem.« Obrnila se je k Minki: »Brez skrbi boste pri nas in tako šo niste nikdar spali, kot boste nocoj.« Imenovala jo je gospodično in Minki jo bilo nerodno; najraje bi ji zabrusila, da ne mara biti gospodična, a se je premislila. Boštjanu pa je rekla: »Pa tudi vi bodite brez skrbi zastran njo In srečno potujte.« Tedaj so jo poklicali. »Joj, gostjo me kličejo. Iti moram. Na svidenje, gospodična, vi pa srečno pol!« Odhitela je, da so se ji stresali boki.
Boštjan jo bil brez skrbi. Z&vila sta proti postaji in obema je zastajal korak. Čudne misli je imel takrat Boštjan. Ce bi mu Minka rekla samo besedo ali vsaj namignila, naj ostane, bi ostal brez pomislekov pri njej. A take besede ni bilo. Minka pa je sanjala. Nekje v izložbi je videla sliko kmečke hiše z vrtom, pred katero se igra otrok, oče in mati pa ga izozad skrivaj opazujeta. »To je Boštjan,« j je pokazala z očmi sama sebi na sliko. In precej nato ošinila resnega Boštjana, »ona pa sem jaz in najin otrok.« Potlej se jo vsa uživela v bodočnost: lepo hiško bosta imela, majhen grunt, da ne, bo treba najemati ljudi v tabrhe, kar več velja, in lepega otročka.1 Če bo fantek, bo Boštjanček, ako deklica, pa ne bo Minka, temveč Spelca. To ime ji bolj ugaja, in ni treba, da bi se imenovala po materi. Srečna bosta. Ej, Boštjan bo dober gospodar, gruntar in pol in ona upa biti dobra gospodinja... Se in še jo sanjala.
>Minka, ti je hudo?« jo je zmotil on.
Odkimala je in ga gledala.
»Tako sem srečna,« je povedala čez čaa.
Boštjan je obstal in sc začudil:
>Kaj praviš? Ali prav slišim?«
»Prav, Boštjan Srečna sem. Mislila sem na Ivojo vrnitev in tako je bilo vse lepo. Imela sva grunt in malega Bošljaučka...«
On se je v zadregi nasmehnil in se skrivaj obložil greha, ker je dekle po krivem obdolžil norčavosti.
>Si že pridna, Minka. Saj zato pa grem, da naina bo lepo.«
Prikimala je in potlej sta spet brez besed nadaljevala pot. Na postajo sta dotspela pol ure pred odhodom vlaka. Zavila sta na peron, se sprehajala sem in tja, opazovala hitre železničarje ler premikanje lokomotiv in vlakov.
»Ali ni čudna roč tale vlak?t se jc Minka nenadoma domislila.
sRes, čudna,« je on pritrdil, ne da bi kaj pomislil.
:0dpelje te v svet in...« mislila je nadaljevati, a iz obzirnosti ni.
V shrambi sta vzela kovčeg in ga zanesla v železniški voz. Minka si je ogleda njegov sedež.
>I’a zaprto imej, da te ne bo prepihalo Ti se rad prehladiš...«
Molče je prikimal. Minka je odšla pred njim iz vagona. Na tleh sla obstala, se zazrla drug v drugega in nista videla množice ljudi, ki se je drenjala okoli njiju, ju odrivala in potiskala vstran. To je bil njun čas, trenutek njune ijubezni in bolesti... Če bi govorila, bi oba zajokala. Gledala sta si v oči, iskala drug drugega v njih in bila neskončno srečna ter žalostna obenem. — Tako blizu si še nikdar nista bila. Vse do nedavnega se je Pioštjan Minke bal, niti potrepljati se je ni upal, včasih jo je samo nerodno pobožal, a še to v bojazni, da ga utegne zavrniti. Sedaj pa nanagloma tak prelom, taka sreča, ki se je zanj šele pričela, in se mora ločiti, ker se je tako odločil. Nič ni razmišljal o Ameriki, kaj vse ga čaka, ugibal je, kdaj se bo vrnil, kako bo našel Minko, jo pritisnil k sebi, objel in poljubil... Koval si je zlato bodočnost in Minka jo bila kraljica... Dh, najraje bi ostal doma. Počakala bi vlaka in so odpeljala v naročje domačih polj in host. Pričakoval jo njene besede, a je ni bilo. Minka je trepetala zanj, slikala si je Ameriko po svoje, videla je Boštjana v rudnikih, kako se sklonjeno drži in koplje srečo, njej in sebi. Pred seboj ima njo... ne, ni s« bala, da bi se
ji izneveril. Preveč je zaupala vanj, v njegovo poštenost in odporni značaj. Predobro ga je poznala. Kljub temu ga je vprašala:
»Ali mi boš zvest, Boštjan?«
Zagorele so mu oči kakor ciganu, če igra gosli.
»Minka, zvest ti bom. Nobene druge nočem. Zaupaj mi!«
Ko je slišala njegovo zatrditev, je bila čisto pomirjena.
»In tudi jaz bom tebi, Boštjane,« je tiho dodala.
Železničarji so vihteli rdeče zastavice. Strojevodja se je zavihtel na lokomotivo in sprevodniki so zapirali vrata.
»Gospoda, vstopite!« so klicali.
Boštjan in Minka sta se spogledala. Podala sta si roke. jih drug drugemu krčevito stisnila in on je hotel skočiti na stopnico.
»Boštjan!« je kriknila ona kakor pred omedlevico.
Stopil jc nazaj k njej in ona mu	je	padla v	naročje	kakor
utrujeno dete zvečer svojemu očku.
»Moj Boštjan!«
Sklonil se je čislo k njenim ustnicam in njene so poiskale njegove. Boštjan je v tistem hipu občutil popolnost sreče.
»Vstopite, vstopite za božjo voljo!« je kričal sprevodnik.
Boštjan je skočil na stopnico. Vlak se je že premikal in Minko je potegnilo nehote za njim, a takoj je v miru obstala in gledala za bežečimi kolesi in vozovi. V daljavi	ji	je	mahal	Boštjan	v poslednji pozdrav... Bila je izmučena, da	ni	mogla	dvigniti	roke.
Samo gledala jo za njim z meglenimi očmi.
Amerika je čudovita dežela za morjom. Tam teče mleko v potokih, tam se cedi med namesto dežja in zlato se ti blešči vsepovsod, kamor seže oko, so včasih pravili Boštjanu oni, ki so še bili tam. Domov so so vrnili bogati in ob nedeljah so dajali u pijačo pri Florjanu ter žvenkljali s tolarji, ki so jih imeli pripete na verižici za uro. Nič niso stiskali kot drugi. Rekli so: »Če je Štefan premalo, pa še tri!« DA. tako so dejali in včasih pristavili: »Dosti zlata je tam, in lahko ga dobiš, Če imaš ume roke.« Tega Boštjan takrat ni razumel.
Za Ljudsko clškaroo t Ljubljani: Jo>* Eramarii. — Izdajatelj: Inž. Sodja. — Orednlk: Mirku Javornik — Rokoplso* oe rratarno. — »Slotrsshl dom« tiha)* ob delavnikih ob 12 — Mofcfna naročnina il lir, la inozemsko 20 lit. *■> UrcduiSlTO; Kopitarjeva ulica 6, Dl. nadstropje, — Opral«; Kopitarjeva ollca 6, Ljubljana, _ Telefon Stot, <0 01 do 10 05. —< 1’odruiuita: Noto mesto.