81> 5 r+ A A
60100200
[1SRE0NJ A K A J I ŽN1 O A
JjStnina
PF*.muASKI DNEVNIK
Abb.
plačana v gotovini
postale i gmppo Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 276 (10.495)
TRST, sreda, 28. novembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* w °vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VSE POLITIČNE SILE OSTRO OBSOJAJO VČERAJŠNJI PODLI ATENTAT
Zločinci rdečih brigad hladnokrvno Umorili podčastnika javne varnosti
Zgovornost za atentat prevzele rdeče brigade - 58-letni Domenico Taverna bi moral čez *** leti v pokoj ■ Kdaj bodo obljubam za modernizacijo sil javnega reda sledila dejanja?
ftlM _ Nekaj dni po hladnokr-(> m umoru dveh karabinjerjev v so zločinci rdečili brigad l,j|. ai zjutraj v Rimu ponovno u-jst' Pripadnika sil javnega reda.
fine .tnor'*ska tehnika in isti zlo-j ki nameni ki tri
em traku in ki prizadenejo
f — nameni, ki se žal v zadnjem ^‘ragično
ponavljajo kot na
Jfoijo in karabinjerje, ki plaču J0 v'isok krvni davek v boju pro '‘erori:
S**i 5
Niinirj
zrnu in prevratništvu. Bri-so torej ubrali pot nedi-^."‘"nranega streljanja v mno-in predvsem na ljudi, ki no-j. ..^'formo in ki služijo državi, lutk’ Za kronista je v takih tre-težko in mučno opisati tra-v n° atentate, katerih tarča
tj Pogosteje ljudje, ki so o teni ^ zvedeli le po časopisih ali

Žrtev včerajšnjega atentata je 58-letni podčastnik javne varnosti Domenico Taverna, ki so ga zločinci ubili nedaleč od svojega stanovanja v rimski četrti Collatino. Moški je kot vsako jutro približno ob 7.30 zapustil stanovanje in se napotil v bližnjo garažo, kjer bi moral vzeti avtomobil ter se z njim odpeljat; na komisariat javne varnosti Appio Nuovo, kjer .je služboval že več let. Od tukaj se razvoj tragičnih dogodkov opu-a le na pričevanje nekaterih očividcev in na domneve preiskovalcev: do vsej verjetnosti so nesrečnega Taverno teroristi zasledovali vse do garaže, ob vhodu katere so ga s pištolami hladnokrvno ubili. Kot kaže, se moški, ki je izdihnil še pred prihodom rešilnega avta, sploh ni zavedel, kaj se dogaja, saj so ga
&i!ai's*40vlUc* opravljajo običajne izvide kmalu po-Ustnika
umoru policijskega
(Telefoto AP)
brigadisti smrtno zadeli v hrbet. Teroristi so tudi tokrat spretno izbrali svojo žrtev, saj so gotovo zelo dobre poznali policijskega podčastnika in njegove navade; vedeli so, da zjutraj odhaja od doma v civilni obleki in da takrat ni nikoli oborožen.
Kot vidimo torej, čaka preiskovalce zelo težko delo tudi pri ugotovitvi točne dinamike atentata, kateremu so le od daleč prisostvovale nekatere osebe. Najprej bo zelo težko ugotoviti točno število teroristov, vsekakor so nekateri mnenja. da je pri atentatu sodelovala večja skupina ljudi, med katerimi tudi nekaj žensk, ki se je nato oddaljila morda celo s tremi avto mobili. Odgovornost /a umor podčastnika javne varnosti so nekaj ur kasneje s telefonskim pozivom nekemu rimskemu večernemu dnev niku prevzele rdeče brigade. ♦Izvedli smo akcijo proletarske pra vice jn smo zadeli rablja Taverno*, tako je po telefonu cinično izjavil brigadist, ki jc verjetno zelo dobro vedel, da je bil umorjeni policist dolga leta nameščen v uradu, ki se ni nikoli ukvarjal s terorizmom. Po mnenju Digosa, je i atentat izvedla tako imenovana rim- | ska kolona rdečili brigad, ki jo vodi zloglasni Marino Moretti in ki je v zadnjih letih prevzela odgovornost za skoraj vse zločine te prevratniške skupine v Rimu.
Domenico Taverna je bil rojen v Terranovi pri Reggiu Calabrii in je že več kot dvajset let služboval v komisariatu javne varnosti v rajonu Appio Nuovo v Rimu. Zapušča ženo, ki so io morali potem ko je zvedela za umor nemudoma prepeljati zaradi slabosti v bolnišni co in 22-letno hčerko. Ubiti Taverna, ki je vstopil v policijsko službo leta 1948, bi moral čez dve leti v pokoj.
Včerajšnji atentat so ostro obsodile vse politične sile, predsednik republike Pertini ter ministrski predsednik Cossiga. Vsi opozarjajo, da hočejo teroristi rdečih brigad vzporedno z začetkom prizivnega procesa proti tako imenovanemu ^zgodovinskemu jedru* prevratniške organizacije v Turinu, ustvariti v državi vzdušje napetosti in nezaupanja. Ogorčenje in obsodbe pa ne zadostujejo, tako ime novani «politični» kriminal se lahko premaga s korenito in demokratično reformo sil javnega reda, ki je v zadnjem času prevečkrat pre-
demo usposobiti ter jim nuditi vse potrebne pogoje za učinkovitejšo borbo proti nasilju in terorizmu.
(st)
Craxi pri Perliniju
RIM — Predsednik republike Pertini je sprejel sinoči tajnika socialistične stranke Craxija ob njegovem povratku iz LR Kitajske in nekaterih drugih držav Daljnega vzhoda. Ob koncu pogovora med obema je Craxi dejal, da je poročal državnemu poglavarju o rezultatih svojega potovanja. Predvsem je Craxi poudaril, da gledajo Kitajci z dokajšnjo mero simpatije na Italijo in na možnost okrepitve dvostranskih odnosov,
Nov val stavk proti vladi
RIM — Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL se je sinoči sestalo z zastopniki vseh strok, da določijo koledar razčlenjenih 4-urn.ih stavk proti zavlačevanju vlade pri odgovorih, ki jih sindikat zaman terja že dolgo. Navzlic nekaterim odločnejšim stališčem, ki so jih zastopali kovinarji in tekstilci, češ da bi bilo treba ponovno poseči po splošni stavki, se je posvet zaključil z enotnim sklepom, ki je potrdil odločitve tajništva.
Do 14. decembra bodo torej posamezne stranke priredile 4-ume vsedržavne stavke. Danes bo stavkalo
600.000	delavcev kemijske industrije, železničarji bodo 4 ure vključili v 24-urno stavko, ki se bo začela jutri ob 21. uri, 5. decembra bodo pa stavkali tekstilci v obrtnih podjetjih. Ostale kategorije še niso določile datuma, ki bo vsekakor med 3. in 14. decembrom. Po 4 ure bodo stopili v stavko tudi javni uslužbenci in osebje pri javnih storitvah, za katere pa bodo zagotovili najnujnejše službe. Po zaključku napovedane vrste stavk se bo 18. decembra sestalo enotno vsedržavno vodstvo CGIL - CISL - UIL, da odloči o morebitnih nadaljnjih oblikah borbe proti brezbrižnosti vlade.
V L’flQUILI KONČAN PROCES ZARADI POKOLA PRI PflTRICI
Nicoli Valentinu dosmrtna ječa M. Biondijevi pa 30 let zapora
Sebregondiju, ki je bil oproščen obtožbe soudeležbe pri pokolu, deset let ječe zaradi organizacije prevratniške tolpe
L’AQUILA — Nicola Valentino je prvi skrajnolevičarski terorist, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo. Že več njegovih političnih somišljenikov, sicer drugih «bojnih» formacij, je bilo obsojenih, vendar še noben sodnik ni proti njim izrekel te, po kazenskem zakoniku, najhujše kazni,
To kazen je včeraj popoldne izrekel predsednik porotnega sodišča v L'Aquili ob zaključku procesa zaradi pokola v Patrici, kjer so v jutranjih urah 8. novembra lanskega leta padli pod zahrbtnimi streli morilskega komandosa državni pravdnik Fedeie Calvosa, jetniški paznik Giuseppe Pagliei, ki je bil Calvosova osebna straža in Calvo-sov šofer Luciano Rossi. V mlaki krvi je obležal tudi eden od tero-
ristov, Roberto Capone, ki se je zgrudil zadet od krogel somišljenikov.
S preiskavo so organi javne varnosti prišli do Nicole Valentina, Ca-ponove prijateljice Marie Rosarie Biondi in nekaj dni kasneje so zalotili pri avtu, s katerim naj bi morilci zbežali s kraja atentata, tudi Paola Cerianija Sebregandija.
Pred dnevi se je proti tem začel proces. Medtem ko Sebregondi, morda zato, da bi se ločil od soobtožencev, ni prišel na zatožno klop, sta se Valentino in Biondije-va predstavila porotnikom, vendar ne kot obtoženca, temveč kot to-žitelja. Valentino je namreč prečita! «vojno poročilo* polno žalitev in groženj, za kar bo moral skupno z Biondijevo še odgovarjati pred
POD PRETVEZ^ DA JE OZN POD VPLMM AMERIKE
Homeini že v naprej zavrača sklep varnostnega sveta Združenih narodov
Carter bo za vsako ceno branil «čast Združenih držav Amerike»
TEHERAN — Nekaj ur pred zasedanjem varnostnega sveta OZN, ki je določilo, da bodo razpravo odložili v pričakovanju Bani-Sadro-vega prihoda v Nevv York, je duhovni vodja iranske revolucije in edini resnični poglavar države ajatolah Homeini že v naprej zavrnil vsak sklep varnostnega sveta, ker je OZN po njegovem pod taktirko Združenih držav Amerike.
V intervjuju za vsedržavno japonsko radijsko družbo je ajatolah Homeini izjavil, da bi moral varnostni svet obravnavati izključno problem bivšega šaha in ameriškega vmešavanja v iranske notranje zadeve, ne pa problema talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu.
Iranske oblasti se torej na vse kriplje trudijo, da bi pred svetovno javnostjo zmanjšale pomen talcev in skušale prikazati problem bivšega šaha kot glavni razlog sedanje a-meriško - iranske krize. Tudi že monotono ponavljanje ajatulaha Ho-lahka tarča izurjenih zločincev. Po meinija, da je bilo ameriško vele-licijo in karabinjerje je treba mo- poslaništvo «leg!o vohunov* ne pre-
priča več nikogar. Če je to res bilo, Američani so v tem pravi mojstri, jih bi morali Iranci izgnati, ne pa zasesti veleposlaništva. Trditve, da Sovjetska zveza smatra problem talcev kot ^izključno notranjo zadevo Irana* je iz trte izvita in lahko zadovolji le poslušalce v iranskih mošejah, ne pa javnega mnenja, ki dobro ve, kako se Sovjetska zveza poteguje in zagovarja diplomatsko imuniteto.
Pri vseh proglasih, ki prihajajo iz svetega mesta Koma, pa Homeini pozablja navajati države, ki se strinjajo s pobudo islamskih študentov v ameriškem veleposlaništvu. Nobena država ne more opravičiti takega dejanja: pred dnevi je izpustitev zahtevala Libija, včeraj se je podobno izrazil tudi Irak, ki pripominja, da je diplomatska imuniteta in spoštovanje mednarodnega prava osnovni pogoj za meddržavne odnose.
V taki slepi ulici Ran zaostruje svoje propagandne priprave na obrambo pred morebitnim ameriškim

v° Poročilu ministra Rognonija v komisiji poslanske zbornice
Živahne polemike 0 sindikatu policije
> Notranji minister Rogno-V® sinoči ne povsem prepričjivo ‘CIar’*al v pristojni komisiji po tfc,.,*f zbornice vladni zakonski 0 rotormi policije, ki je Doljan živahne kritike tako med m* sRarni levice, kot med večino samih pripadnikov sil. *ti reda. Osebje javne varno *io J8j bi sicer prestopilo v civii-^ nžbo jn jmelo pravico do vstopi kSvo-i sindikat, ki pa ne bi f-fjh ni tj povezan z enotno zvezo l>i ,T’ CISL, UIL. V reformi naj 'Mi ftkti (hi ne kvestorji) pre-^ še večjo oblast, osnutek pa (tj ntedvideva zadostne usklaieno-, karabinjerji in finančnimi
(jSj i.
Sii 1*^eva.i°č zaključke vsedržav-\(VVeta policijskih sil. ki je ob •ktoj.1 Podpori sindikalne zveze se ho februarja začelo (j^h Vi)nje v sindikat policije, včla-\.v CGIL, CISL, UIL, je Ro-Sra htovidno dejal, da je vlada J* gojena proučiti vse predloge
zakona in pristojnosti par-kar namerava vlada neo-
SS.mora končno prevladati spo-
vta’
to® zajamčiti.
'ije manj previdne so pa reak % toiernih in odkrito nazadnjaki^ sil na sklepe velike večine Sl Policije. Izjave policijskega H$^a*a in voditeljev zveze C GII,, f;t j' UIL na skupščini osebja jav-,Slasti v Ostii, označujejo re-i?nc*. liberalci, socialdemokratu .^kateri voditelji KD za «gro-ij ,Van'e vlade in parlamenta* \ * kršitev obstoječe zakonodaje. Siaifli omenjene komisije je pa kvi *st Felisetti poudaril, da «pred-5 C,’ nasprotno, pravo izzivanje *i|j hetno zavlačevanje vlade, ki Hvijhflpadnike policije, da usta 1 krt sindikat*.
strani ni prav nič manj • da elani policije in sindika-\ ,a°čejo kršiti nobenega zako-
Sv^l^k le doseči potrebne po-k >č.e zakona o reformi, preden S^ament odobri. Kai nekatere \it skrbi, je pa povedal najbolj rnisovec Franchi. češ da bi Sje ' Policijski sindikat pravo %$! saj bi odprl pot novink rav-S v družbi: policija bi nam-SiK0ra'a ostati le v službi vo Q razredov. (Iv)
USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKE POLICIJE IN FINANČNIH STRAŽNIKOV
Osemindvajset razpečevalcev mamil za rešetkami Preiskovalci zaplenili za 15 milijard lir droge
Razkrinkana tolpa je tihotapila mamilo z Bližnjega vzhoda v Milan
Skoraj 38 kilogramov zaplenjenega mamila in 28 aretiranih, to je v skopih besedah opračun desetdnevne briljantne akcije odseka za boj proti narkomaniji ter letečega oddelka tržaške kvesture in deželnega jedra finančnih stražnikov. S to akcijo so preiskovalci zadah zelo hud udarec tolpi prekupčevalcev z mamili, ki je tihotapila drogo iz Turčije v Italijo in v vso zahodno Evropo. Vrednost zaplerjje nega mamila na črni borzi presega 15 milijard lir.
Tako po količini zaplenjene dro ge kot tudi po številu aretiranih je akcija tržaške policije in finančnih stražnikov ena izmed največjih v italijanskem in v evropskem merilu. Operativni del je traja! deset dni in se je začel prejšnjo nedeljo, preiskovalno delo pa se je nedvomno začelo že veliko , prej. Na kvesturi in na sedežu finančne straže so v tem pogledu zelo ne jasni, nedvomno na je ta, uspeh, kot tudi vsi prejšnji, plod dolgo •
letnega dela in mreže stikov, ki jo osebje odsekov za boj proti mamilom plete v podtalnem svetu narkomanov. razpečevalcev in tibotap cev umetnega raja. Signali teh anten niso vselej verodostojni, tokrat pa so bile informacije točne. To nikakor ne zmanjšuje strokovnosti preiskovalcev, ki so bili tokrat res hitri in učinkoviti.
Kot je med včerajšnjo tiskovno konferenco na tržaški kvesturi pou daril dr. Cristoforo La Corte, so policija in finančni stražniki pred nedavnim zasumili, da se je v poti droge z Bližnjega vzhoda v Evropo oblikoval nov kanal; prekupčevalci in tihotapci so se začeli posluževati cenene turške ženske delovne sile, v glavnem kmetic, ki so iz Anatolije tihotapile drogo v Milan. Za tvegan posel so jim plačali smešno vsoto: od dvesto do tristo tisoč lir in potne stroške.
Novi kanal je bil odkrit, ko so preiskovalci ugotovili, da potuje na vlakih, ki vozijo z Bližnjega vzho-
da v Italijo, nenavadno število kmetic iz krajev, kjer običajno pridelujejo opij, in da so vse ženske «noseče*. ker so skrivale mamilo v- posebnih pasovih. Prva skupina tihotapcev in kurirk mamila se je ujela v past v nedeljo, 18. novembra. Šlo je za skupino desetih ljudi, ki so jim preiskovalci prišli na sled na tržaški železniški postaji in jim zaplenili 16 kilogramov morfija.
Naslednji skupini so prišli na sled minulo nedeljo: na mejnem prehodu pri Fernetičih so turškima državljanoma Fatmi Senen Cicek in Saliku Suzeru zaplenili 4,3 kilograma heroina, Mahamedu Al Cha-latiju in Zouheiru Hamadi pa so v avtomobilu znamke mercedes od krili 4 kg morfija. Mamilo je bilo skrito v šasiji vozila.
Ob aretaciji Cickove in Suzera, ki sta potovala z avtobusom, namenjenim v Milan, so preiskovalci med prtljago potnikov odkrili tudi 13 kilogramov in pol hašiša. Niso že na sto mladih življenj, (vt)
se ga dotaknili, pač pa so tihotapcema sledili vse do Milana, kjer so se v zanko organov pregona ujeli tudi nekateri prekupčevalci na debelo in organizatorji tolpe. Važnost akcije je prav v tem. da v mreži preiskovalcev tokrat niso ostale le nepomembne in slabo plačane majhne ribe, pač pa tudi nekateri voditelji. Gre za turške državljane, katerim so policija in finančni stražniki zaplenili okrog 130 milijonov lir v raznih valutah. Domnevajo, da je med zaplenjenim denarjem tudi nekaj ponarejenih dolarjev.
Tolpa, sicer ena od tolikih tur ških tolp, ki tihotapijo mamilo z Bližnjega vzhoda v zah. Evropo, je biia tako onesposobljena. Ostaja pa kljub temu kopica še nerešenih vprašanj. Prvo zadeva mamilo, ki je bilo kot kaže, namenjeno milanskemu’ tržišču. Kakšne stike so imeli turški prekupčevalci s kra jevno razpečevalsko tolpo? Kdo je bil vezni člen? Na ta vprašanja zaenkrat ni odgovora, kot tudi m še pojasnjen problem, kje bi morfij predelali v heroin. Dejstvo, da so pred slabim mesecem odkrili v Milanu skriven laboratorij za predelovanje droge, vzbuja sum, da so tihotapci lahko računali v lom-bardijskem velemestu na podobno strukturo. Doslej pa je preiskovalci še niso izsledili.
Desetdnevna briljantna akcija tržaške policije in finančnih stražnikov (mimogrede naj omenimo, da je uspeh tudi plod tesnega sodelovanja obeh teles) je dokaz, kako so organi pregona angažirani v boju zoper razpečevalce mami). Vendar njihov trud in njihov napor ni in ne more biti uspešen v boju proti narkomaniji, če ostala državna telesa ne zastavijo vseh sil na področjih, za katere so pristojna, da bi vsaj zajezila pojav, ki je letos samo v Italiji zahteval
napadom. Zračni prostor nad svetim mestom Komom so prepovedali za vsa letala. Islamski gardisti in redna vojska skrbno proučujejo Homeinijevo zahtevo, da je treba u-sposobiti v .vojaških veščinah 20 milijonov Irancev. Poveljnik kopenskih sil general Falahi je gotov, da bo Iran premagal kakršnegakoli sovražnika tako na morju, kot v zraku in na kopnem. V Ameriki izšolaj častoik pa je pozabil na Homeinijevo glavno orožje, «VseMogdg-nega*. Morda jo tehnokratu termin tuj, a je edini sprejemljiv, saj je udarna moč nekdaj najmočnejše armade Bližnjega Ln Srednjega vzhoda po revoluciji zdrknila zelo nizko.
Z območja Perzijsko - arabskega zaliva za sedaj nimamo vesti o kakih novih premikih ameriških in iranskih bojnih enot. Pentagon je zavrgel možnost, da bi ameriška mornarica prodrla preko Ormuških vrat, saj bi ozki Perzijski zaliv onemogočil varno manevriranje, a-meriške bojne ladie pa bi bile lahko tarča za Ir&nce. ZDA so torej pred Iranom nakopičile cvet svoje vojne mornarice, a odločilnega koraka k sreči ne napravijo.
Ameriško - iranska konfrontacija je še vedno v slepi ulici. Nihče noče niti za ped odstopiti od svojih «na-čel*. Včerajšnje srečanje predsednika Carterja s parlamentarci demokratske stranke je bilo polno slabo prikritih groženj: iz vsega pa je jasno izstopalo, «da je glavno vprašanje čast Združenih držav Amerike*. Carter je zagotovil parlamentarcem, da ne bo na noben način dopustil omadeževanje ameriške časti in da bo še poostril svoje zadržanje do Rana. (voc)
Russellovo sodišče bo obravnavalo Pahlavijeve zločine
LJUBLJANA - «Vesti, ki so bi le objavljene v Teheranu in nekaterih zahodnih časopisih, naj bi mednarodno Russellovo sodišče o-bravnavalo zločine bivšega iranskega šaha Pahlavija, so točne,* je v intervjuju za ljubljansko te levizijo izjavil predsednik tega mednarodnega sodišča dr. Vladimir Dedijer. Pobude za tak proces so prišle z več strani in tudi Russel-lovo sodišče, ta mednarodna nevladna institucija je sprožila možnost za takšno razpravo že pred leti.
Kot je povedal dr. Dedijer bi na obravnavali, 4. te vrste, obravnavali Ransko vprašanje komoleksno. To se pravi, da ne bi preučili samo zločinov, ki jih jn v tej deželi zagrešil bivši iranski šah, temveč bi Dosegli tudi v raziskovanje vloge, ki so jo pri tem imele ZDA in nadnacionalne družbe. Pobuda za takšno zasedanje je že sprožena, v tem trenutku samo čakajo na odgovore nekaterih članov tega mednarodnega razsodišča.
Russellovo sodišče se bo po besedah njegovega predsednika dr. Dedijera vsekakor lotilo obravnave tega vprašanja ne glede na usodo talcev, ki so zajeti v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu in med katerimi hi to sodišče vsekakor raje videlo predstavnike velikega ameriškega kapitala in podtalne politike kot sta Rockfeller in Kissinger. kot pa nedolžne žrtve.
Razprava in obsodba po vsej ver jetnosti ne bosta imeli konkretnih posledic za razvoj doeodkov v Iranu. Vsekakor pa pričakujejo, da bosta dali svetovni javnosti pravo podobo razmer in tako tudi vpliva-
li na ameriško javnost. Takšne rezultate so dale tudi dosedanje tri razprave tega sodišča in sicer o zločinih v Vietnamu, o političnem nasilju v Latinski Ameriki in o človekovih pravicah v ZRN. Po zagotovilih predsednika sodišča se bo raziskava zločinov, ki so privedli do današnjega stanja v Iranu začela takoj, ko bo sodišče dobilo pritrdilne sodbe potrebnega števila članov.
jure Pengov

RIM — V krogih komunistične skupine v poslanski zbornici zanikajo, da bi bila v teku pogajanja s krščansko demokracijo o odložitvi razprave o jedrskih izstrelkih, še več, komunisti so mnenja, da mora do razprave priti čim prej, da bi vlada 4. decembra poročala v zbornici o tem vprašanju ter o sklepih, ki jih bo sprejela.
BV v ospredju pogovorov med Cossigo in Hasanom
RIM — Bližnji vzhod, Ranska kriza in dvostransko sodelovanje med Italijo in Jordanijo so bili glavna tema pogovorov med jordanskim prestolonaslednikom, Huseinovim bratom Hasanom in predsednikom italijanske vlade Cossigo Prav poseben položaj, ki ga ima Jordanija na Bližnjem vzhodu ter njena prizadevanja za odpravo tega kriznega žarišča in za poravnavo sporov v arabskem sveto so dali povod za izmenjavo mnenj o razvoju bližnjevzhodne krize, ki se je nato razširila na Ran ter na nedavni napad na Veliko mošejo v Meki.
sodniki, kasneje sta se nad vsemi znesla tudi s poročilom št. 2. Tretjega pa jima niso pustili prečitati. «Poražena» terorista sta zato iz protesta zapustila dvorano, kamor se nista vrnila niti včeraj, ko je spregovoril zadnji odvetnik, zagovornik Sebregondija, Tommaso Mancini, ki je zahteval popolno oprostitev njegovega varovanca. Zanj je namreč že tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe soudeležbe pri pokolu, zahteval pa je 12 let ječe zaradi organizacije prevratniške tolpe, medtem ko ni bilo nobenega dvoma, da je Valentinu in Biondijevi namenil v Italiji na j višjo možno kazen
Medtem ko so se porotniki soglasno izrekli za dosmrtno ječo za Valentina, so Marii Rosani Biondi priznali olajševalne okolnosti, s katerimi so se lahko izognili skrajni kazni. Dekle so obsodili na 30 let ječe, Sebregondiju pa so prisodili 10 let zapora. Vsi za ves čas življenja ne bodo smeli opravljati javnih služb in tudi sodne stroške si bodo morali porazdeliti.
Razsodba je marsikoga presenetila. Nihče ni namreč pričakoval dosmrtne obsodbe, odv. Mancinija pa je presenetilo dejstvo, da so Sebregondiju prisodili, hrew vsakršnih otipljivih dokazov, tako visoko pokoro. Vsekakor so vsi zagovorniki že najavili priziv.
DANES V TURINU
Prizivna razprava proti zgodovinskemu jedru Rdečih brigad
TURIN — V bivši vojašnici La-marmora, ki jo v' popolni bojni o-premi in za pravcatimi okopi iz vreč peska, straži na stotine poli-(ilijkih agehtov in karabinjerjev, se 'J bo danes začela pred drugo stopnjo porotnega sodišča prizivna razprava proti zgodovinskemu .jedru Rdečih brigad. Na zatožni klopi bodo Renato Curcio, Alberto Franceschini, Pietro Bassi. Pietro Bertolazzi, P. Maurizio Ferrari. Al-fredo Buonavita, Prospero Gallina-ri, Giorgio Semeria, Tonino Paroli, Arialdo Lintrami. Roberto Ognibe-ne, Angelo Basone,, Giuliano Isa, Nadia Mantovani in Antonio Savino, ki jih je prvostopenjsko sodišče obsodilo na kazni, od 4 do 15 let zapora. V odsotnosti bodo sodili Mariu Morettiju, Roccu Micalet-to, Marcu Pisetti in Vincenzu Gua-gliardu. Sodili bodo tudi 12 osebam na začasni svobodi, ki so sicer na skrajni levici italijanskega političnega odra, a zanikajo pripadnost Rdečim brigadam. Med temi so odvetnika G. B. Lazagna in R. Borgna ter eden od 61 Fiatovih odpuščenih delavcev Umberto Farioli.
BOGOTA — Zaradi močnih poplav je v severnovzhodnem predelu Kolumbije umrlo 62 ljudi, mnogo pa je še pogrešanih. Zaradi močnega deževja sta narasli rekli Pla-yon in Lebrija, ki sta preplavili nato bregove in povzročili ogromno škode na poljih in hišah.
....................................
POSLANICA PREDSEDNIKA TITA
Solidarnost Jugoslavije s palestinskim ljudstvom
Priznanje PL0 kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega naroda je bistvenega pomena za reševanje krize na Bližnjem vzhodu
BEOGRAD — Ob dnevu solidarnosti s palestinskim narodom je predsednik SFRJ Josip Broz Tito poslal odboru OZN za uresničevanje neodtujljivih pravic palestinskega naroda poslanico, v kateri pravi, da nas dan mednarodne solidarnosti s palestinskim narodom opominja na neizpolnjene obveznosti mednarodne skupnosti in spodbuja k še večjim prizadevanjem za reševanje palestinskega vprašanja.
Čeprav danes vsa mednarodna skupnost priznava, da je palestin sko vprašanje bistvo bližnjevzhod-nega problema in da brez njegove rešitve ne bo trajnega miru na Bližnjem vzhodu, palestinskemu na rodu že več kot 30 let ni omogočeno, da uresniči svoje narodnostne pravice. Toda ob tej priložnosti želim ponoviti naše globoko prepričanje, pravi jugoslovanski predsednik Tito, da mora pravično in trajno reševanje bližnjevzhodne krize temeljiti na umiku Izraela z vseh o-zemelj, zasedenih v junijski vojni leta 1967 in ob zagotovitvi zakonitih narodnostnih pravic palestinskega naroda, vključno pravic do vrnitve v domovino, samoodločbe in do last-
ne države. Priznanje PLO kot e-dinega zakonitega predstavnika palestinskega naroda je bistvenega pomena za reševanje krize. Samo takšna celovita rešitev lahko zagotovi vsem narodom in državam tega območja neodvisnost, obstoj m razvoj.
Jugoslavija se je skupaj z drugimi neuvrščenimi državami vedno zavzemala za rešitev tega, kot tudi drugih perečih mednarodnih problemov v okviru OZN. Nujno je. da svetovna organizacija sprejme v« ukrepe, vključno tudi nujne sankcije, da bi Izrael v interesu miru in varnosti prisilili, da s; jštuje sklepe generalne skupščine in varnostnega sveta OZN.
Ob tej priložnosti želim preko vašega odbora, katerega dejavnost visoko cenim, izraziti odločno podporo socialistične neuvrščene Jugoslavije pravičnemu boju palestinskega naroda in izražam najboljše želje prijateljskemu palestinskemu narodu, da čimprej doseže svobodo, neodvisnost in zakonite pravice, je še rečeno v poslanici predsednika Tita odboru OZN za uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega naroda.
TRŽAŠKI DNEVNIK
7 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Zaskrbljujoča slika industrijske krize v obširnem poročilu odbornika Rinaldija
Za izhod iz krize se dežela ne bo posluževala logike «podporništva», pač pa bo s sodelovanjem sindikalnih organizacij zasledovala tako politiko, ki bi omogočila preosn&vo zdravega produktivnega sektorja * V deželi je 39 podjetij v kvizi
Včerajšnja seja deželnega sveta je bila v celoti posvečena vprašanju industrijske krize v Furlaniji -Julijski krajini. Odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi je namreč podal obširno in razčlenjeno poročilo o trenutkem stanju v industrijskem sektorju, s čimer je praktično odgovoril na številna vprašanja in interpelacije. Že na začetku lahko rečemo, da ni bilo njegovo poročilo nič kaj rožnato. Nasprotno. Mestoma smo namreč poslušali nekakšen nekrolog o dejavnostih, ki so nekdaj cvetele, sedaj pa preživljajo hudo krizo, ki jo bo težko premostiti.
Odbornik Rinaldi se je predvsem spomnil programskih obvez deželne uprave, med katerimi je predvsem opozoril na prioritetne obveznosti, ki zadevajo zaščito delovnih mest in utrditev tistih sektorjev, ki so v krizi. Te obveze, ki dobivajo v zadnjem času vedno večjo važnost in s katerimi se je treba nujno spoprijeti pa je treba reševati v sklopu industrijske politike dežele, ki se mora vsekakor razvijati skupno z industrijsko politiko drugih javnih ustanov in kreditnih zavodov. To pomeni, da se deželna industrijska politika ne sme razvijati s posamičnimi in nepovezanimi posegi, ampak mora predvidevati posege za okrepitev vitalnih industrijskih sektorjev, posege, ki bi vzpodbujali nove pobude ter posege za industrij ska podjetja v krizi.
Katera pa so podjetja v krizi in kje tičijo vzroki?
Na ti dve vprašanji je odbornik Rinaldi odgovoril z razčlenjeno a-nalizo, z najmanjšimi podrobnostmi in prikazal popolno sliko stanja v deželi. Med razloge, ki so do tega privedli, je omenil pomanjkanje struktur in teritorialne razlike med posameznimi predeli deželne stvar nosti. Tako imamo npr. veliko število podjetij, ki delujejo v sektorjih (tekstilnem, železarskem in papirnem), ki so v krizi, po drugi strani pa manjka vsakršna industrijska pobuda v sektorjih (kemičnem, elektronskem in mehaničnem), ki so velikega pomena za moderno gospodarstvo. Teritorialne razlike pa so predvsem opazne v goratih predelih, v spodnji Furlaniji, na Goriškem, na Tržaškem in v Tržiču. Poleg tega se te razlike v zadnjem času še večajo posebno med potresnim območjem in teritorijem, ki ga naravne sile niso prizadele. Praktično so nekateri predeli dežele takorekoč ostali ob robu razvoja, zakadi tesar, tudi iz drugih socialnih razlogov (kakor je npr. demografski padec v Trstu in Gorici), drago plačujejo posledice splošne krize
Da bi zajezili tako stanje, je poudaril odbornik Rinaldi, je treba konkretno najti nekatere instrumente
pri tem pa upoštevati, da ne moremo zamenjati obvez podjetnikov s posegi iz javnih sredstev. Na osnovi teh instrumentov je treba nato izslediti podjetniške zmogljivosti in u-resničevati pobude za usposabljanje in rekvalifikacijo osebja.
Po orisu splošne slike v deželi je odbornik Rinaldi nadrobno analiziral trenutno stanje v posameznih podjetjih ter orisal razne pobude, ki jih je dežela doslej izpeljala v sodelovanju z družbo Friulia in s sindikalnimi organizacijami. Napovedal je, da bo 11. in 12. decembra v Trstu konferenca o ladjedelstvu, v začetku prihodnjega leta pa je predvidena 2. deželna konferenca o državni soudeležbi.
Odbornik Rinaldi je nadalje povedal, da od skupno 39 podjetij v krizi, se jih bo 17 kmalu prebilo iz sedanjega stanja, v 9 je vsakršna dejavnost praktično ustavljena, 10 jih deluje z velikimi težavami, 3 podjetja pa so bili zaprta. V zvezi s temi podatki je nadalje poudaril, da se deželna uprava ne bo zavzemala, da bi na vsak način rešila podjetja iz krize, pač , a bo zasle-
dovala tako politiko, ki bi pustila ob strani logiko podporništva in bi tudi v konstruktivnem sodelovanju sindikalnih organizacij omogočila preosnovo zdravega produktivnega sektorja.
Po obširnem in razčlenjenem posegu (trajal je nekaj več kot dve uri) deželnega odbornika Daria Rinaldija je komunistični svetovalec Zorzenon predlagal, da bi razpravo o tem vprašanju prenesli na poznejši datum. Svetovalske skupine bi tako lahko poglobile odbornikove predloge in se o njih izrekle po temeljiti analizi slednjih. Predlog so podprle tudi ostale svetovalske skupine. zaradi česar bo vprašanje industrijske krize v deželi ponovno na dnevnem redu na eni prihodnjih sej.
Deželni svet se bo ponovno sestal dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku, ki predvideva nakazilo dveh milijard lir za popravila in nakup stanovanjskih poslopij, v katera se bodo začasno vselile družine, ki so jih prizadeli stanovanjski izgoni, (as)
MLADINSKA PREDSTAVA . TRETJA LETOŠNJA PREMIERA SSG
Zgodba o dečku Alinurju zaživi v učinkoviti in fantazijski igri
Predstavo je režiral Mario Uršič - Bistven doprinos scene, ki jo je izdelal Marijan Kravos
Včeraj popoldan je bila v tržaškem Kulturnem domu premiera mladinske igre Vsevolda Mejerhol-da in Jurija Bondija «Alinun, ki jo je izvedlo SSG. Igro sta prevedla Ciril Kosmač in Miroslav Košuta, režiral jo je Mario Uršič, sceno in kostume je izdelal Marjan Kravos, koreografski del je pripravil Janez Mejač.
Zgodba igre «Alinurj> je preprosta; drvarja Ahmet in Sarkan najdeta v gozdu otročiča, Ahmet ga, k.jub temu da je reven, posvoji. Alinur se razvije v zelo lepega dečka, ki pa postane zelo ošaben, berače podi in ko sreča pravo mater v beraških oblekah, jo grdo odžene, ker se je pač sramuje. Za kazen se Alinurju popači obraz, deček se skesa in začne iskati mater, da bi se ji oprostil. Po različnih peripetijah se Alinurjeva zgodba srečno konča, obnove vse povesti seveda ne bomo zapisali, ker se pač to ne spodobi; mladi gledalci bodo že sami videli, kaj se z Alinurjem dogaja; če vse povemo mi, bo radovednosti konec...
Igro Alinur bi si morali ogledati tudi odrasli gledalci, kajti predstava je dobra, scena pa, ki jo je izdelal mladi tržaški grafik Marjan Kravos, zasluži posebno pozor-
nost in pomeni resničen umetniški i Venezian (v osrednji stavbi univer-dosežek. Alinurjeva zgodba zadobil ze) javno razpravo na temo «spol-na odrskem prostoru fantastične di-1 no nasilje v današnji družbi in ka-menzije (v smislu fantastike). V zenski postopek*. Iniciativni odbor
OKROGLA MIZA V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Za mirno sožitje je treba spoznavati kulturo soseda
Povabilu Združenja za spoznavanje slovenskega jezika in kulture se je odzvalo veliko ljudi - Razmišljanje prof. Jožeta Pirjevca
»Kdor v Trstu ne pozna ali za-1 kulture. Govornik je nato pouda-nika Trubarja, Prešerna ali Gro-' ril, da so nad zgoraj opisano si-harja, pomeni, da ne pozna niti du- tuacijo italijanski intelektualci za-hovne genealogije soseda. K temu vzeli dvojno stališče. Na eni stra naj dodamo še nepoučenost o je- ni so se čutili kot nosilci «višje ziku, zgodovini in teritoriju in ta 1 kulture*, po drugi s,rani pa so ne
krat lahko razumemo, zakaj se oredstavlja Slovenec Tržačanu i .-lijanske narodnosti kot tujec, marsovec, ki mu je potencialni sovražnik. Ta stoletna nepoučenost s primesmi razredne diferenciacije med italijanskimi meščani in slovenskimi kmeti in proletarci je pripomogla k ustvarjanju sovraštva, bojazni in omalovaževanji, ki so ’ povzročili v našem mestu že toliko gorja.»	, nt-VOlM’ lORIOMU	t
H,,,,,,,,,,,,,,,............................mu
LUCIANO GRUPPI V MALI VERDIJEVI DVORANI
O DELU KOT SREDSTVU ŽENSKE EMANCIPACIJE
»Današnja doba je doba poveličevanja nasilja*. Tako je uvodoma ugotovil komunistični teoretik Lucia-no Gruppi na okrogli mizi o odnosu med družbo in spolnostjo, oziroma o povodih nasilja.
Razpravo je v mali dvorani gledališča Verdi priredila tržaška komunistična partija, predvsem z namenom, da bi bil govor o nasilju nad žensko. To je namreč tudi osrednja tema treh zakonskih osnutkov, ki so sicer bolj poznani kot predlogi proti spolnemu nasilju.
Bolj kot o tem pa je Gruppi naredil mali zgodovinski ekskurz o položaju ženske od obdobja, ko so ljudje živeli še v plemenih, pa do današnjih dni. Poudaril je, da je poleg stopnjevanja nasilja v vseh svojih aspektih, za naraščanje pojavov nasilja nad žensko odločilno tudi vedno večje emancipiranje žensk. Njihova večja samostojnost in neodvisnost namreč prizadevata tisto najslabšo moško stran, ki v tem vidi izgubljanje svoje oblasti.
Dlje pa Gruppi ni šel; podčrtal je sicer, da nobena politična stranka ni docela razumela teženj ženskega gibanja, vendar je obenem našteval tiste, ki je imenoval bistvene in grobe napake feminističnega gibanja.
Neovrgljivo vlogo za dosego enakopravnosti je Gruppi seveda pripisal delu, oziroma ženskemu zaposlovanju. Vendar je znal videti in brati izključno gospodarske vidike, zanemaril pa je vse tisto, čemur žensko gibanje pravi nov, kakovostnejši način življenja.
Te svoje pomisleke so komunističnemu predstavniku izrekle številne ženske, ki so v prvi vrsti poudarile, da so si večino pravic morale izbojevati same ženske tudi zato, ker je moški svet, razgledan ali ne, celo vrsto vprašanj nepreklicno u-vrstil med manjvredno »žensko problematiko*.	B. F.
za učinkovitejšo politiko reform in načrtovanja v kmetijstvu.
Manifestacije se bo udeležilo tudi predstavništvo slovenskih kmetovalcev iz naše pokrajine, ki imajo še nekaj razlogov več za nezadovoljstvo, če upoštevamo dosedanje odrose upravnih organov do kmetijstva v naših krajih. Slovenski kmetovalci so že neštetokrat izrazili svoje zahteve. Naj omenimo le zahteve, da se napravi konec raz lastitvam, ki uničujejo kmeta in oškodujejo vso našo narodnostno skupnost, da se zagotovi predstavništvo v vseh organih, ki odločajo o uporabi zemlje v korist splošnega gospodarskega razvoja, da se izdela conske načrte za razvoj kmetijstva ter uredi strokovne službe s prisotnostjo strokovnjakov, ki obvladajo jezik kmetov.
Slovenski kmetovalci na vsedržavni manifestaciji
V Rimu bo danes velika kmečka manifestacija. Kmetovalca iz vseh dežel se bodo zbrali in demonstrirali proti hudim zamudam pri izvajanju agrarnih zakonov. V svojem protestu kmetovalci izhajajo iz ugotav 1 jan ja splošne gospodarske krize, ki ae čedalje širi. in zahtevajo kore Bite posege vlade ter deželnih uprav
kateri	začutili	tudi potrebo,	da bi
spoznali doprinos slovenske kulture v okviru splošnega kulturnega dogajanja. Vendar kljub temu ne gre prezreti dejstva, da so si od Slovencev pričakovali nekakšne hvaležnosti. To je vsekakor anahronistični	pojav,	je nadaljeval	Pirje-
vec. saj s tem, ko spoznava slovensko kulturo,: Tržačan italijanske narodnosti ne dela usluge nam, am pak predvsem ».. svoji skupnosti.
m ,	.	____„__________p T - .»Prevečkrat slišimo obtožbo, da
Tako je spregovo p . lSmo se Slovenci zaprli v geto in Pirjevec	na	včerajšnji	otoogU	m	zU	skušalj	komunYcirati s	some-
o	»odnosu	med	italijansko	in	slo-	-eani	Na	obtožbe 1e zelo lah_
V!	l	t i > odgovoriti s tem. da vse. kar
na sedežu časnikar, eg	.	. bj]0 narejene?a v zadnjem sto-
sMZMvani^^slovenske^^eziia in letiu v P^d' medsebojnega spozna-spoznavanje slovenskega jezika in vanfla -e prišlo s strani Slovencev,
Italijani pa so taka prizadevanja enostavno prezrli.*
Prof. Pirjevec je nato osvetlil še nekatere aspekte (in to tudi polemično) v odnosih med italijansko in slovensko kulturo ter svoje razmišljanje zaključil z ugotovitvijo, da je neobhodno potrebno pretakanje misli, spoznavanje, potrebni so stalni stiki, da bi odpravili vse nesporazume okrog tega vprašanja.
V razpravo, ki je sledila razmišljanju prof. Pirjevca, je nato poseglo več prisotnih, ki so poudarili, da je prav nepoznavanje soseda, v tem primeru slovenskega človeka in njegove kulture, privedlo do mnogih zablod in napetih trenutkov, katere bi lahko z malo dobre volje onemogočili. In prav v nepoznavanju tega vprašanja stoji bistvo zadnje protislovenske gonje v Trstu, ki jo vodijo nepoučeni ljudje, z Listo za Trst na čelu. Ob tem pa je bila izrečena tudi misel, da bi Slovenci vendarle morali narediti nekaj več, da bi jih italijanski someščani bolje spoznali. Pri tem so prisotni ugotovili, da v Trstu sploh ni prevodne literature, ki bi Tržačanom italijanske narodnosti lahko nudila prepotrebno in-
formacijo o slovenskih kulturnih prizadevanjih.
Na koncu naj omenimo še pobude Združenja za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v tekočem letu. V Krožku za kulturo in umetnost bodo 12. decembra predstavili esej Aleksandra Rojca o «Glasbeni kulturi Slovencev v Trstu*, v drugi polovici prihodnjega meseca pa prireja združenje razstavo grafike, na kateri bodo sodelovali slovenski in italijanski u-metniki. (mč)
Čestitke
ozadju odra gledamo projekcijo različnih. barvnih diapozitivov. Med i-gro luči nastopajo različne živali in osebe, nenadoma zagledamo o-gromnega zelenega konja, potem se prikaže pes, nato puran itd... v grozljivem trnovem gozdu srečamo privezanega kozla, med bliski in nato v soncu se prikaže kraljevi dvorec, skratka, scenski elementi si učinkovito sledijo in postanejo vodilna nit zgodbe. Kravos je poudaril spektakularnost efektov, vendar ni nikoli zašel v kič. Tudi kostumi in podobe živali so scenografovo delo, tako da se resnično skladajo s celoto scene in igre. Režiser Mario Uršič je znal izkoristiti odrski prostor, režija in scenografija se dobro ujemata, tako da tudi igralci podajo svoje like živahno in dovolj učinkovito. Pri predstavi je pomemben tudi koreografski delež Janeza Mejača, nastopi številnih otrok in mladih plesalk so skladni.
V vlogah nastopajo Stojan Colja, ki je živahno vodal Alinurjevo podobo, Alojz Milič je bil dobri drvar Ahmet, Silvij Kobal je bil dru-ai drvar Sarkan, Ahmetovo ženo Rubabo je igrala Miranda Cahari-ja, Ahmetova hči BeVgais je bila mlada igralka Giuliana Sosič, Alinurjevo mater je podala Lidija Kozlovič, gobavca in slepca je igral Drago Gorup, čarovnik Astrahan je bil Jožko Lukeš, stražarja sta bila Adrijan Rustja in Silvij Kobal, Oven z modrimi rogovi in Mulah je bil Dušan Jazbec, Vrana pa je bil Adrijan Rustja, nastopili sta še skupini otrok in mladih plesalk.
Ob zaključku naše ocene naj zapišemo, da so lahko tudi drobnejša dela učinkovita, predvsem če so narejena s fantazijo in določeno natančnostjo. Pa še to, v gledališču scena ni nikakršen «okvir», ampak bistveni del predstave, kar se je zelo jasno pokazalo tudi pri igri Alinur. Brez pravega dialoga med režiserjem in scenografom u-prizoritev igre ne more uspeti. Mladim gledalcem pa moramo nuditi takšna dela, ki vzbujajo domišljijo in hkrati uporabljajo dosežke sodobnega gledališča, skratka, ob mladinskem gledališču bi morali u-živati mladi in starejši, menimo, da je Alinur delo, ki preraste starostne meje.
Mladi gledalci so se včeraj zabavali in intenzivno-'dojemali1 predstavo.	t-urih-
umaoii A:>M.
Včeraj je naša draga nona RO-ZALKA praznovala 70. rojstni dan. Obilo sreče In zdravja in še mnogo let med nami ji želijo nečakinji Erika in Metka ter Giana in Ladi.
za predstavitev zakonskega osnutka bo zastopala Ester Pacor. Zborovanju bo sledilo zbiranje podpisov ob navzočnosti notarja.
RADIO TRST A - Danes ob 17.05
Mi in glasba • mladi izvajalci
V	tedenski rubriki, namenjeni mladim izvajalcem, bo tokrat igrala mlada tržaška pianistka Lorena Sancin, ki je pred dobrim mesecem u-spešno diplomirala iz klavirja na tržaškem konservatoriju «Giuseppe Tartinn.
Sancinova je doma iz Skednja; pouk glasbe je pričela na Glasbeni matici v razredu pokojnega prof. Erminija Ambrozeta; diplomirala pa je pod vodstvom tržaške pianistke in pedagoginje Neve Merlakove.
V	tej oddaji bo Sancinova predstavila del svojega diplomskega programa, in sicer skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Frčderica Chopina in Clauda Debussgja.
POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE V SLOVENSKEM KLUBU
Državni praznik SFRJ tudi praznik zamejcev
Jugoslavija nastala tudi s krvjo in žrtvami Slovencev v Italiji - Koncert Ljubljanskega baročnega tria
tako visok ugled povsod na s'’e tu, tudi sad krvi in žrtev nase rodnostne skupnosti. Brez eno«1 ga in revolucionarnega narodne® gibanja, kakršno je nastalo P° z”
To ni le praznik naše ožje ali širše matice, Slovenije in Jugoslavije, to je tudi naš praznik. Naša opredelitev in navezanost na narodno identiteto ni zgolj jezikovna. Tudi sami, kot pripadniki slovenske skupnosti v Italiji, smo soustvarjalci naše domovine.
Te besede so izzvenele iz pozdravnega nagovora predsednika Slovenskega kluba Marka Kravosa ob začetku sinočnjega »prazničnega torka*, ki je privabil v Gregorčičevo dvorano v znamenju občutene proslavitve 36. obletnice II. zasedanja AVNOJ v Jajcu nenavadno množico uglednih predstavnikov manjšinskih organizacij, ki delujejo na kulturno - prosvetnem, umetniškem, znanstvenem, gospodarskem in političnem področju. Kravos je seveda izrecno pozdravil generalnega konzula SFRJ Cigoja ter konzule Benoliča, Kanteja in Plečaša, zatem pa slavnostnega govornika Borisa Raceta, predsednika Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki obhaja letos 25-letni-co obstoja.
Predsednik SKGZ je ugotovil, da je II. zasedanje AVNOJ postavilo temelje novi Jugoslaviji. Umetnost, da obletnico praznujemo tudi mi, pa je med drugim v tem, da je neuvrščena Jugoslavija, ki uživa
devinskem zasedanju z dne 29-vembra 1943, bi Jugoslavija aa morda ne obstajala; to lahko r beremo iz usode, ki je dolet marsikatero drugo državo. G°v nik je nato poudaril vlogo zuna° politike Jugoslavije, ki jo 0208 v je posredovanje samoupravljanj8 mednarodne odnose, še enkrat 0 glasil nujo, da se slovenska 013 J. šina nasloni na matično domo^ f boju za obstanek in zaključi ugotovitvijo, da je državni Pra nik v SFRJ praznik za vse, k borijo za pravičnejši jutrišnji <*
ljanskega baročnega tria. Klein Ramovš (kljunasta flavta), jr L Mordej (viola da gamba) in M ^ Strmčnik (virginal) so iz glasb11 izdelanih obrtniško po vzoru 0 ginalov — izvabili note. ki so vzoče lahko samo prevzele. (“*'
imiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiHntiiHHiHHiMiHMiimiiiiiitniiiiimiiiiiiiiiiinmiiiiiiiliimillHiliiiiuiiililMmHii
V OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA REPUBLIKE
• V okviru pohud za zbiranje podpisov, ki so potrebni za predstavitev zakonskega osnutka proti nasilju nad ženskami, prireja kolektiv študentov pravne fakultete jutri, 29. novembra ob 10. uri v avli
V Izoli počastitev spomina tržaške borke Vojke Smucove
Obenem so predali svojemu namenu obnovljeno m delno na novo zgrajeno šolo, ki nosi ime po Vojki
V prostorih osnovne šole «1 ojka 1 Glavna teža slovesnosti je bila na šmuc* V Izoli je bila včeraj troj-1 šoli sami na nipnem učnpm nseh-na slovesnost: počastitev spomina padle tržaške partizanske borke
Vojke, po kateri nosi šola ime, ob 35. obletnici njene smrti, počastitev državnega praznika 29. novembra in pa predaja temeljito obnovljenih in delno povsem na novo zgrajenih in sodobno urejenih šolskih prostorov, svojemu namenu. V dopoldanskih urah je bila slovesnost namenjena 1200 učencem šole, v popoldanskih urah pa je bila javna svečanost, katere so se poleg predstavnikov krajevnih oblasti, učiteljskega zbora šole in drugih domačinov, udeležili Vojkini svojci, številni njeni sobčra % 'starešine iz Tretje prekomorske brigade in pa mnogi njeni vrstniki iz Trsta, ki so z njo živeli težke čase fašističnih zaporov in konfinacij, pa tudi lepe čase mladosti. Prisotna je bila tudi mati tržaškega narodnega heroja Pinka Tomažiča. Brzojavni pozdrav je udeležencem poslala Vida Tomšičeva.
iiiiiiiiuiiiMOiMHiiiiiiiMiMMMitHiiuiiimiiiiiiiiiiiimiinmiiiiiiniiiiiiiiMiiiMiiiiiiinniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
PROCES PRED KAZENSKIM SODIŠČEM
PRODAL JE SMRT V HEROINU NARKOMANU LIVIU ZOROVICHU
Diego Superina obsojen na 3 leta in 4 mesece ječe
niiiftuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMMiiiiiiimniiMiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiitiitiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO NAPOVEDI O PRIČETKU GRADNJE ODSEKA SESUAN-FERNETIČI
Hitra cesta se ne sme pretvoriti v nov vir škode za našega človeka
Predvčerajšnjim se je na deželi sestal koordinacijski odbor: ki bi moral sklepati o variantah, a ni prišel še do konkretnih zaključkov
Včeraj so tržaški kazenski sodniki sodili 22-letnemu Diegu Superini, narkomanu - razpečevalcu, ki je 3. septembra zvečer prodal mornar ju Liviu Zorovichu dozo heroina po mešano s kodeinom in še drugimi strupenimi primesmi, za katerim je mladenič še isto noč umrl v parku nad Ul. S. Michele. Superino so aretirali 7. septembra na mejnem prehodu na Pesku, ko je bil namenjen na obisk k prijatelju na Reko in že na prvem zaslišanju je fant priznal, da je prav on prodal mornarju usodno dozo heroina. Obtožnica ga je krivila tudi razpečevanja mamil drugim tržaškim narkomanom, zaradi česar je javni tožilec dr. Brenči zahteval zanj 10 let ječe in 3 milijone lir globe.
Diego Superina je zašel v svet mamil s 17. letom na način, ki je značilen tudi za skoraj vse druge narkomane: enkrat ga je prijatelj premamil naj poskusi in od takrat se ni mogel več izkopati iz objema droge. V času, ko je živel v Milanu, je trikrat zbolel za tuberkulozo, dvakrat so ga komai rešili smrti, ker si ie vbrizgal v žile »umazani* heroin (pomešan s strihninom). Da
bi se oddaljil od milanskih narkomanov, je prispel letos maja, po vsaj navidez uspešnem zdravljenju, v Trst, kjer je stanoval v Ul. Crispi 28. Nekaj mesecev je bil zaposlen pri špediterskem podjetju na prose-ški železniški postaji, julija pa ga je spet premamila droga. Začel je zahajati med narkomane na Ober-dankov trg in v kratkem se je povrnil na stari nivo zasvojenosti s štirimi vbrizgi droge na dan. Ker je dobro poznal milansko tržišče, je večkrat prinašal mamila iz Lombardije v Trst, ta njegova najnovejša pot pa se je prekinila potem, ko je Liviu Zorovichu prodal za 20.000 lir zadnjo dozo «umazanega» heroina.
Taka je v kratkem zgodba narkomana — razpečevalca Diega Supe-rine. V 'tej zgodbi si stojijo nasproti splošne olajševalne okoliščine njegovega mučnega življenja, ki so slične domala vsem narkomanom — razpečevalcem, in dejstvo (za sodnike relevantnejše), da je Superina prodal Zorovichu smrt.
Narkoman — razpečevalec Diego Superina je bil včeraj obsojen na 3 leta in 4 mesece zapora.
V ponedeljek se je na sedežu deželnega odborništva za proračun in načrtovanje sestal odbor za koordinacijo in usmerjanje načrtovanja hitrih cest v tržaški pokrajini. Kot smo že poročali, je upravni svet državnega avtonomnega podjetja za ceste ANAS sprejel prejšnji teden sklep, da uvede postopek za pričetek gradnje prvih odsekov hitre ceste, ki naj bi se priključila na že dograjen odsek pri Sesljanu in povezala terminal pri Fernetičih. Gre nedvomno za infrastrukturo, ki je velikega pomena za gospodarski razvoj naše dežele in se uvršča med tista javna dela, ki bodo lahko veliko pripomogla h gospodarskemu sodelovanju in izmenjavam med Italijo in Jugoslavijo, kar je tudi v duhu znamenitih osimskih sporazumov.
Vsaj kar zadeva prve odseke, to je Sesljan - Opčine - Fernetiči, je gradbeni načrt torej prešel v končno, izvršilno fazo. S tem so se povsem razumljivo ponovno na stežaj odprla vsa tista vprašanja, ki si jih je prebivalstvo naše pokrajine, zlasti kraško prebivalstvo, od vselej zastavljalo: kakšno škodo bo ta infrastruktura lahko prinesla Krasu in ljudem, ki na njem živijo in kako ukrepati, da bo ta škoda čim manjša. Prav v ta namen je bil imenovan omenjeni odbor, v katerem so poleg predstavnikov raznih ustanov, kot so ANAS, EZIT, nadzorništvo za spomeniško varstvo in dežela sama, tudi predstavniki krajevnih uprav (pokrajina, občine in kraška gorska skupnost). Ta odbor naj bi bil v bistvu tolmač želja in potreb prebivalstva. Izreči bi se moral o variantah k splošnemu načrtu za gradnjo ceste, ki naj upoštevajo ustrezno zaščito okolja in interese lastnikov zemljišč, čez katera bo stekla cesta. Predvčerajšnji sestanek, ki so se ga med drugimi udeležili tudi slovenski župani škerk, Guštin, Colja in Švab, ni kdove kaj razčistil. Po izčrpnem poročilu deželnega podpredsednika in odbornika za načrtovanje Colonija, ki je orisal sklepe državnega podjetja ANAS, je načrtovalec inž. Venturini orisal možne spremembe, ki naj bi jih na podlagi raznih pred-
logov vnesli v načrt. Prav tu pa se je pokazalo, da ideje še niso povsem jasne, čeprav so se vsi prisotni strinjali z načelnimi izhodišči, da je treba čim bolj omejiti morebitno škodo, ki bi jo prinesla hitra cesta. Vsi pa vemo, da so večkrat načela eno, konkretni posegi pa čisto nekaj drugega. Predlogov za razne spremembe načrta je veliko in se v nekaterih primerih ne skladajo. Dejstvo je, da dolga razprava ni privedla do jasnih zaključkov in so se zato dogovorili, da se ponov-
no sestanejo v ponedeljek, 10. de cembra, ter da med tem časom ponovno proučijo vso zadevo.
Problem je nadvse pomemben in bo zato tudi od budnosti in pazljivosti ne samo naših krajevnih u-prav, ki imajo glede tega vpraša nja še najbolj jasne pojme, temveč tudi od vseh naših organizacij, odvisno, da ne bo hitra cesta oškodovala našega človeka bolj kot bi bilo treba. To pazljivost nam žal narekujejo številne neljube izkušnje.
(dk)
IIIIII IIHIIIIIIIIIIII!IIIIIMI»llllllllll!lllllllllllll>l**l*IIIIIIIIIIIUI 11111*1 llllll II IIIIIHIIIHIHtHIIIIHIIIIIIimilllllll II
RAZSODBA PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Potrjena kazen (3 leta in pol) za napadalca iz Ul. Ehirlandaio
Filippo Panasci obsojen zaradi večkratnega poskusa umora tekmeca v ljubezni
Napadalec iz Ul. Ghirlandaio, 49-letni Mesinec Filippo Panasci, bo moral presedeti v zaporu tri leta in šest mesecev zaradi večkratnega poskusa umora v obtežilnih o-koliščinah. Tako je včeraj po precej razburljivi sodni obravnavi razsodilo tržaško prizivno porotno sodišče (predsednik dr. Mancino, glavni tožilec dr. Franzot). ki je v celoti potrdilo odločitev prvostopenjskih sodnikov z dne 24. maja letos.
Včeraj so porotniki ponovno zaslišali balističnega izvedenca in izvedenca sodne medicine, da bi jim osvetlila nekatere še nepojasnjene okoliščine o učinku orožja, s katerim je Panasci 4. aprila lani iz ljubosumja ustrelil in ranil tekmeca v ljubezni Tullia Polija in o rani, ki jo je slednji zadobil. Že pred prvim zaslišanjem sta branilca. odv. Battello in odv. Maniac-co, zahtevala naj zaslišijo še enega izvedenca sodne medicine (prof. Alda Bonifacia iz tržaškega zavoda za sodno medicino), vendar jima je sodni zbor zahtevo zavrnil.
o-ined-
šoli sami, na njenem učnem oseb ju in učencih, ki so izpolnili praktično celoten program, saj so v njem sodelovali z dvema zboroma, recitacijami, glasbenimi točkami in presunljivim baletnim prikazom Vojkine smrti na bojnem polju, v katerem je lik Vojke in trenutek njene smrti ponazorila baletka Majda Božeglav. Sodelovali so tudi člani italijanske narodnostne skup nosti v Izoli. Ves program je bil skrbno sestavljen in lepo izvajan za kar gre priznanje tako učencem kot učiteljskemu zboru z ravnateljico Nado Prinčičevo na čelu. Nazorno urejena je Lila tudi razstava fotografij o prekomorcih in pa Vojki iž njenih predvojnih in mi
......r ........ -j' -•
Lik Vojke, uokvirjen v čas narodnoosvobodilnega boja z razmišljanjem o današnjem družbenem trenutku v svodobni domovini in o vlogi novih rodov pri nadaljevanju starih in razvijanju novih vrednot, je orisal nekdanji sekretar Skoja 3. prekomorske brigade Janez Vrhunc, v imenu krajevnih oblasti pa sta predsednik izvršnega odbora skupščine občina Izola Boris Debeljak slovenščini, in podpredsednik skupščine občine Izola Gianfranco Siliani v italijanščini, čestitala občanom k tako pomembni pridobitvi kakršna je nova, iz samoprispev ka občanov zgrajena šola, in pa k prazniku republike.
Po slovesnosti je bilo v šolskih prostorih srečanje, ki je poteklo v sproščenem tovariškem razpoloženju in oživljanju mnogih veselih in tudi žalostnih spominov na preteklost.
Zahodnokraški rajonski svet sklical javne skupščine
Rajonski svet za zahodni vabi vse občane Križa, Prosek* * Kontovela, da se udeležijo Javl skupščin, ki bodo:	. on
V Križu danes, 28. t.m., °b f uri v rekreatoriju »A. Greg0’ italijanščini.	.u
Na Proseku - Kontovelu F,n
29.	t.m., ob 20. uri na sedežu »Primorje* v slovenščini; v P®', m
30.	t.m., ob 20. uri v rekreatp (
«Silvestri* v Ul. San NazarF italijanščini.	bo(|o
Predsednik in svetovalci a. poročali o enoletnem delovanju jonskega sveta.
Novinarka B. Pahor o nasilju nad žensko
V ponedeljek je na sedežu svetnega društva Rdeča zvez08^. Saležu novinarka Breda Pabo^onis-sala ženam in dekletom iz zg ke občine zakonski osnutek r spolnemu nasilju nad žensko-piše za predstavitev tega z^otLyi-ga osnutka zbirajo tudi na °^,et skem tajništvu v Zgoniku >nJ jo ■ob ‘sredah in četrtkih od 9-F 11: ure.	c
OCC.*	—U,
• Danes ob 20.30 bo v Rumeni hiši
v Barkovljah na pobudo tamkajšnje sekcije KPI konferenca, na kateri bodo govorili o zakonskem osnut ku proti spolnemu nasilju.
Tržaški avtomobil A 112
v fiat 128 Lorenza Pilata
Na Ženjanski rebri se je včeraj popoldne autobianchi A 112 od zadaj zaletel v fiat 128 milanske registracije, ki se je iz parkirišča vstavljal v promet. 21-letni voznik tržaškega avtomobila Roberto Novel je bil nesreči nepoškodovan, huje pa je ranil njegov sopotnik, 18-letni Enrico Molinari s Furlanske ceste 124. Zaradi udarcev, ran in odrgnin na glavi in po obrazu se bo moral zdraviti mesec dni na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice. Milanski fiat 128 je upravljal tržaški kantavtor Lorenzo Pilat.
Ko je stopil v sodno dvorano balistični izvedenec Giovanni Orlando je bilo tako ozračje že precej napeto. Orlando je sodnikom pojasnil, da naboji, ki so jih našli ob aretaciji - pri Mesincu, za življenje niso preveč nevarni, saj imajo majhno prodirno moč, so v prosti prodaji in so pripravni za strašilne pištole. ,Odv. Battello je zahteval, naj. ta zadnji podatek vpišejo v u-radni zapisnik; glavni sodnik se je tedaj nekoliko obotavljal, glavni tožilec je izjavil, da ni slišal, kar je Orlando povedal, in prišlo je do incidenta. Odv. Battello je nastopil zelo ostro, predsednik ga je o-pomnil, ,nato pa se je na nek način vsa stvar izgladila. Podatek je bil vpisan v zapisnik, pozneje pa se je izkazalo (z razsodbo seveda), da ni bil za porotnike vseeno tako pomemben, kot sta skušala dokazati branilca, češ da ne bi mogel Panasci s skromno strašilno pištolo ubiti Polija.
Porotniki so se, kot rečeno, odločili za potrditev prvostopenjske kazni.
Smrt moškega v Nabrežini
Malo po 15. uri je med sprehodom po Nabrežini v višini hišne številke 156/B obšla 78-letnega Gal-liana Toffoluttija iz Devina-Nabre-žine 122/A nenadna slabost. Moški se je zgrudil na tla in si ni več o-pomogel. Njegovo truplo so pozneje prepeljali v mrtvašnico glavne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Sledil je koncert slovečega
Ljub-
Scja občinskega sveta v Dolini
Jutri, 29. t.m., ob 18.30 1,0 daljevanje redne seje občifF1^ sveta v Dolini. Na dnevnem bodo tudi nove točke. Govor bo 5, drugim o raztegnitvi javne ra*8 o ljave in ustreznem financira1))jjii popravilu in asfaltiranju obe1’’ cest, o popravku k proračun « 1. 1979 v korist izgradnje °bcn ^ hiše pri Domju, o proračunu leto 1980, o okrepitvi vodovoo^jf omrežja na odseku Boljunec -ter o spremembi pravilnika »^ sklenitve prijateljskega spora^rSjt° med dolinsko ter miljsko in k°P rir občino. Razen tega bo župan Fjjli čal o tem, kako znova izk°rl odpadke.
SDD pripravlja miklavžcvanjc
Ob letošnjem miklavževanju žičnih praznikih bo Slovensko 0 delno društvo, podobno kot lanl’si(il| pet poskrbelo za učence sloVey t* osnovnih šole na Tržaškem-. tojn8 namen se je obrnilo na Pr:*pj°: didaktična ravnateljstva s Pr° P da mu sporočilo imena učen0® j’til' so najbolj potrebni podpore. di, kaj posamezniki najbolj na^-šolske potrebščine, oblačila a tev. Slovensko dobrodelno "'ufi bo v mejah razpoložljivih srv,[1if1 skušalo čimbolj ugoditi željam, prepričano, da bodo *p\ prispevki, za katere se dobrot0 , ( zahvaljuje, tako res porazdelje najbolj koristen način.
Rajonski sveti
Dne 30. novembra 1979 ob 2 se bo na sedežu v Strada v.e s/ dellTstria 43 sestal rajonsk1 za Valmauro in Naselje sv. 5 jj' ja. Govor bo med drugim 0 f njem zdravstvenem položaju krajini, o naraščanju cen, o s nem centru in o šoli.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 50. letu starosti, P° kratki in težki bolezni, za vedno zapustila naša draga
MILENA KALC
Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 13.15 iz mrtvašnice glav°e bolnišnice v gropajsko cerkev ter nato na bazoviško pokopališč^
Žalujoči mož Karlo, sin Saško, °^® Avguštin, brat Milan z družino, tašč* Marija in drugi sorodniki
Gropada, Zadar, 28. novembra 1979
Gledališča
Rossetti
Danes, 28. t.m., ob 18. uri (ko-^ ob 21.15), (odrezek št. 3 »sre-drama «Utva» Antona Čehova v izvedbi gledališkega ansambla E-•huije - Romagne. Rezervacije za i>onovitve do 1. decembra pri o-Sfednji blagajni.
VERDI
Danes ob 20. uri Puccinijeva ope-fa «Madam Butterfly». V glavni vlo-® od danes dalje tržaška sopranistka Rita Lantieri.
Gostovanje slovenskega ljudskega gledališča
IZ CELJA Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: MILE KORUN Danes, 28. novembra, ob 16 00
ABONMA RED H in RED I Jutri, 29 novembra, ob 20.30 ABONMA RED D in RED E v petek, 30 novembra, ob 20.30 ABONMA RED A v soboto, 1. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B in RED F v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00 ABONMA RED C in RED G Ker ima SLG iz Celja malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. Obračamo se na penjene abonente (redov B, C, K in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od srede, 28. novembra, od 10.30 do 12.30 (vsak delavnik) ali eno uro pred pričetkom predstav. Prosimo za razumevanje .
PO NEDELJSKIH VOLITVAH V RAZREDNE SVETE
Izvoljeni predstavniki staršev na šolah «Zois» in «Gregorčič»
Neprimerno višja udeležba v primerjavi z volitvami na italijanskih šolah
Koncerti
29.
y baziliki sv. Silvestra bo jutri,
novembra, ob 18.30 koncert dua rcliakerian - Roi: Sonig Tchake-jjan violina - Daniele Roi klavir.
sporedu:	Mozart, Beethoven,
uel>ussy in Ravel.
Kino
!)a Cappella Underground Zaprto. l'**jonalc 15.30—22.GJ «Le porno a-•niche«. Barvni film. Prepovedan .biladini pod 18. letom. ar<8ton 16.00—22.00 «La merlettaia».
jsabelle Huppert. Režija: Claude b.Goretta. Barvni film.
***** 16.00— 22.15 «1 viaggiatori della ®era». u. Tognazzi, O. Vanoni. ».Prepovedan mladini pod 14. letom. 16.00—22.15 «Dracula». Frank Langella, Lawrence Olivier. ^celsior 15 30 ^Sindrome cinese«. Jane Fonda.
'•rattaciello 16.00-22.15 «Le rose di Danzica*. Franco Nero, Helmut Berger. Barvni film. enice 16.00 »Manhattan«. Woody jAllen. črno-beli film zla!vsakogar »JSnon 15.30 «Lawrence d'Arabia». rlNrammatico 15.30-22.00 «Sodt>-*nia». Barvni film. Prepovedan r*bladini pod 18. letom.
''bstalio 16.30 «Zombi II*. Jean ^acCollac, Olga Karlatos Barv bi film. Prepovedan mladini pod letom
®*0derno 15.30 «Moonraker — ope-.razione spazio«. Roger Moore bjirora 16.00 «Tiro incrociato« C. pDronson.
b*Mtol 16.30 «Marito in orova*. jtorio Veneto 16.30 «Distretto 13: k brigate della morte«. Austin Stokker, Danvin Joston. Barvni tilm. Prepovedan mladini pod 14. Jetom.
v°lta (Milje) 16.00 «Silvestro il ma-, gnifico*. Risani film.
‘'Idebaran Zaprto.
PD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA
Priredita danes, 28. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju predavanje
«DANAŠNJ1
POLITIČNI TRENUTEK IN 25 LET SKGZ«
Predaval bo član IO SKGZ
dogo samsa.
Vabljeni
V nedeljo so potekale na naših nižjih in višjih srednjih šolah volitve predstavnikov staršev v razredne svete. V primerjavi s poprečjem na italijanskih šolah je bila udeležba staršev na volitvah na naših šolah neprimerno bolj visoka, saj se je v Trstu udeležilo volitev na italijanskih šolah le 24 odstotkov volilnih upravičencev, na naših šolah pa približno 50 odst. na višjih in 80 odst. na nižjih srednjih šolah. Objavljamo imena izvoljenih predstavnikov staršev v razredne svete na trgovskem tehničnem zavodu «Zois» in na nižji srednji šoli «S. Gregorčič«, ki niso bili objavljeni včeraj.
Izvoljeni so bili:
Trgovski tehnični zavod «Ž. Zois«:
1. a r. Aldo Stefani in Luigi Križ-mančič, 1. b r. Bruno Škerk in Bruna Leghissa vd. Logar, 1. c r. Bruno Kuk in Elda Bole - Tomšič, 2. a r. Luciano Zeriaii in Renata Mar-setti - De VValderstein, 2. b r. Ida Tretjach Purich in Marija Slama -
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
prireja v petek, 30. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Miljah, Ul. D’Annunzio, predavanje
DANAŠNJI
POLITIČNI TRENUTEK In 25 LET SKGZ
Predaval N> tajnik SKGZ Dušan Udovič
VABLJENI!
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri mehanični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21.
PRODAM avto opel kadett 1 OS letnik 1978 v ,e!o dobrem stanju Telefon (0481) 31-547.
PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah, Telefon (0481) - 870-59.
PRI BOLETOVIH pri Piščancih točijo belo in črno vino.
IŠČEŠ zaposlitev? Nisi zadovoljen s sedanjo zaposlitvijo? Podjetje iz goriške pokrajine išče delovno silo (uradnike, delavce itd. moškega in ženskega spola), po možnosti z znanjem slovenščine in italijanščine. Sprejemamo tudi va-jence/ke. Zainteresirani pošljite prošnjo na naslov:	Primorski
" dnevni! "’L-' t®ica "tft. XXIV
' Maggio ’'1 - šifra: Podjetje A. Sprejemamo samo pismene prošnje.
URADNICA želi honorarno zaposlitev na domu — prevajanje italijansko - slovenskih tekstov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Uradnica».
KUPIM opuščeno štalo ali hišico na Krasu primerno za shrambo prikolice. Ponudbe na upravo Primor skega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Hišira».
KUPIM rulotko za tri do štiri » sebe in do 600 kg teže. Telefonirati na tel. št. 910142 v popoldan skih urah.
KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne.
ZAVAROVANJA za življenje m za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14. Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1. Opčine, tel. 211489
PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Te lefon (0481) - 882019.
PRODAM moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557
IŠČEM v najem lokal primeren za mizarsko delavnico v popoldanskih urah Telefonirati na tel. štev. 911335.
Čepar, 2. c r. Klara Gregori - Gre-gori in Marino Košuta, 3. a r. Vladimir Caris in Bruno Volpl 3. m r. Vladimir Vremec in Mario Collerig, 4. a r. Egon Blažina in Kiljan Fer-luga, 4. b r. Bruno Scroccaro in E-milio Guštin, 5. a r. Nives Ferfoglia - Mazzucca in Isacco Mazzucca. 5. b r. Olga Mužina - vd. Berzi in Ca-millo Cossutta.
Šola «S. Gregorčič«:
1. a razred Norma Zonta - Ole-nik, Vladimir Furlan, Vanda Grdina - Zeriaii, Marija Romano - Giu-liani, 2. a r. Laura Coffoli - Zerial, Severino Kozina, Milka Paoli - Pregare, Klara Kocjančič - Vata, 3. a r. Nevija Grdina - Sabadin, Adele Flabian - Grgič, Emilija Rapotec -Kosmač. Albino Hrvatič; L b r. Olga Kraljič - Knez, Marija Vodopivec - Jurman, Evgen Zobin, E-duardo Corsini, 2. b r. Marino Bandi, Germano Švara, Luciano Štur-man, Marija Rehar - Salvi, 3. b r. Luciano Zeriaii, Emilio Smotlak, A-driano Boneta, Aldo Bandi.
Zaradi tehničnih težav bomo objavili imena izvoljenih staršev v razredne svete na strokovnem zavodu jutri.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORKI
SKGZ izraža globoko zaskrbljenost zaradi odnosa Rima do stiske v SSG
Izgovarjanje ministra na gledališko reformo skuša prikriti pomanjkanje politične volje, da se odpravi finančni primanjkljaj dveh milijard lir
Ponedeljkov koncert orkestra Mozarteum iz Salzburga
Mlad in svež ansambel v gledališču Rossetti
Akademski komorni orkester Mo-zarteuma iz Salzburga, ki je koncertiral za Tržaško koncertno društvo v gledališču Rossetti v ponedeljek, 26. t.m., se je predstavil kot solidno muzikalno telo izključno mladih instrumentalistov, ki na tej visoki glasbeni inštituciji izpopolnjujejo svoje znanje. Gre seveda za diplomante visokih glasbenih šol iz E-vrope in Japonske, ki se v tej komorni sestavi pogosto izmenjujejo in zato tudi raven ansambelskega muziciranja niha iz leta v leto. Ansambel je leta 1952 ustanovil Bern-hard Paumgartner, po njegovi smrti ga je vodil znani violončelist in dirigent Antonio Janigro (nekaj let je vodil Zagrebške soliste), zdaj pa ga vodi stalni dirigent in violinski virtuoz Sandor Vegh.
V prvem delu svojega programa je orkester izvajal Bachov Koncert za violino in,orkester BWV 1041 in Mozartovo Nočno serenado v D-duru KW 23.9, v drugem delu pa Mozartov Divertimento v F-duru KV 247 (Lon-dronsche Nachlmusik).
Medtem ko Bachov Koncert ob sicer virtuozni in zvočno uglajeni igri solista Vegha in tudi orkestra, ni izpolnil obetov tega priznanega ansambla in so "bile na nekaterih mestih opazne: neskladnosti, pa je orkester v, ‘Ai'o$qr%ovi Serenadi zablestel v vsej svoji pravi vrednosti e-dinstvenega interpreta Mozartove muzike in blestečo interpretacijo ponovil tudi v Divertimentu. Obe skladbi imata namreč enake značilnosti nežne in lahkotno igrive muzike izjemne lepote in kompozicijske inventivnosti mladega Mozarta in orkester (z imenitnim solističnim delom Vegha samega v Serenadi in njegovim poudarjeno muzikaličnim vodstvom v Divertimentu) ju je izvajal stilno vzorno, natančno in zvočno spevno in sočno. Izvrstnim godalom sta se v Divertimentu pridružila še roga, ki sta samo še o-plemenitila zvočno barvitost tega mladega in svežega ansambla, ki ima v sicer že priletnem dirigentu in virtuozu, izrazito muzikalično osebnost, ki je sposobna svoje podoživljanje izvajane muzike sugestivno prenašati na celotni ansambel, (jk)

Včeraj - danes
Danes, SREDA, 28. novembra <,	JAKOB
J^e vzide ob 7.21 in zatone ob h '25 — Dolžina dneva 9.04 — Lu-a vzide ob 13.44 in zatone ob 0.41 J«tri, ČETRTEK, 29. novembra VINKO
včeraj: najvišja temperatu-,? 10,1 stopinje, najnižja 5,4, ob jj' uri 9 stopinj, zračni tlak 1019,6 j?3 Pada, hiezvetrje, vlaga 73 od-jtotna, nebo malo pooblačeno, mor-„ nrirno, temperatura morja 12,6 *Snje.
. ROJSTVA IN SMRTI
v,Rodili SO SE: Ilonka Rustja, pr,k Gruden, Marco Stroppiana, U^ta Dequal, Manuela Fonda, Ma-ta Diletta Longo, Antonio Levisa-Enrico De Maroo, Antonio Frez-Christian Visintin, Jessica Leo-e’ Anna Maria Bonfigli.
UMRLI SO: 71-letni Federico Co->ich, 65-letni Romano Bernardi, jjletni Raimondo Rota, 76-letna A,aria Germek por. Bossi, 69-letni j**oerto Hollander - Oliani, 56-letni trtrino Nata!!, 41-letni Adriano 1 j^aneto, 78-letni Mario Ciano, 77-Giuseppe Lipizer, 88-letni Mi-»ne'e Marino. 69-letni Antonio Cer-66-letna Pierina Ghersetich vd. »5eo. 73-letna Anita Fano vd. Marati, 56-letni Mario Milani, 83-let-‘l Luigi Lisi. 57-letni Sergio Pizzi-W??Co- 85-letni Giovanni Welzl, 63-tn • Giovanni Celant. 68-letni Vit-*lp Raccanelli, 71-letna Nives Gia-86-letna Maria Zlatoper vd. 2,'meoni, 71-letna Olga Lisjak vd. T^goris, 85-letna Andreanna Spon-a vd, Caenazzo, 54-letna Marcella
Cusci por. Meola, 66-letna Livia Romano por. Trevisini, 69-letni Um berto Manzetti, 86-letna Mercede Pecorari vd. Colautti, 41-letna Silva Zidarieh por. Ciani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. delllstria 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel 209 197; Zavije: tel 213-137; Milje: tel 271 124.
PELLICCERIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbiral
TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796301
Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je na svoji zadnji seji v Gorici izrazil globoko zaskrbljenost spričo ponovno dokazanega globokega nerazumevanja o-blasti za težavno finančno stanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Vodstvo te najvišje slovenske kulturne ustanove v zamejstvu je v svoji zadolženosti za pritok finančnih sredstev moralo prav v zadnjih dneh ponovno ugotoviti razhajanje med besedami in dejanji rimskih oblasti, kadar gre za naše kulturne potrebe. Ko je namreč obstajalo utemeljeno upanje, da bo Rim zagotovil vsaj najnujnejši denar za kritje izgub, je minister za turizem in prireditve D'Arezzo odgovoril slovenski senatorki Jelki Gerbec, da ni sredstev za kritje primanjkljaja SSG, kot jih zahteva senatorka v svojem zakonskem o-snutku. Kaj to pomeni? Da ni volje izplačati dveh milijard lir za odpravo denarne stiske. Minister D’A-rezzo je dva dni pred srečanjem Comelli - Vratuša predstavnikom SSG povedal, da se bo celotno vprašanje rešilo v okviru vsedržavne gledališke reforme, se pravi na podlagi zakona o vseh italijanskih gledališčih, vštevši slovenskega. V takšnem stališču vidi izvršni odbor nerazumevanje za specifične potrebe SSG, ki izhajajo iz vse drugačnega zaledja, na kakršnega lahko računajo italijanske gledališke hiše.
V položaju, ko so se na mah sesule v prah vse izjave o pripravljenosti odgovornih oblasti, da pomagajo SSG iz zaskrbljujočega stanja, se vsiljujejo naravne primerjave tudi v odnosu oblasti do drugih nerešenih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Te primerjave ne potrjujejo samo prepričanja o razhajanju med besedami o dobri volji, ter dejanji, ki dokazujejo nevoljo, ampak dokazujejo zaprtost odgovornih tudi za ključne probleme našega obstoja in razvoja.
Po oceni izvršnega odbora SKGZ narekuje takšno stanje celotni slovenski skupnosti, ki vidi v SSG svojo najpomembnejšo kulturno ustanovo, hitro in učinkovito ukrepanje, da se zagotovi normalno poslovanje našega teatra.
Razvoja naše skupnosti na ob čutljivem območju, kakršna je Kanalska dolina, se je tikala tudi razprava o pričetku tečaja slovenske-
V SOBOTO V SEŽANI
Srkanje mladih z obeh strani meje
Na pobudo Mladinskega odbora pri SKGZ in osnovne organizacije Zveze socialistične mladine podjetja Timav iz Sežane je prišlo prejšnjo soboto do ponovnega srečanja miadih z obeh strani meje. Povabilu se je odzvalo okrog 40 mladih, ki aktivno sodelujejo pri raznih zamejskih društvih, krožkih in organizacijah. Že v popoldanskih urah so si povabljenci ogledali pršutamo Šepulje, kjer producirajo letno sto tisoč pršutov odlične kakovosti, ter vinsko klet terana «Kras« v Sežani. Oba objekta spadata v kompleks podjetja «Timav» iz Sežane. Po pokušnji terana in pristnega kraškega pršuta se je večer nadaljeval v Lipici, kjer je srečanje doseglo svoj namen, to je, da se je mladina s tostran in onstran meje spoznala in to ne le na ravni delegacij, temveč tudi na bazi. (kt)
Vpisane na tečaj knjigovodstva pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vabimo na sestanek v petek, 30 novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Prosveta
Opensko prosvetno društvo ((Tabor« prireja Miklavževo knjižno razstavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstavo bodo odprli v ne deljo, 2. decembra, in bo odprta do srede, 5. decembra. Vse dni bo odprta od 16. do 19. ure, v nedeljo pa tudi od 10. do 12. ure.
Razna obvestila
PD Lipa - Bazovica vabi danes, 28. t.m., v Bazoviški dom na Koroški večer. Večer bo popestren s predvajanjem diapozitivov z izleta na Koroškem in to ni vse...
ga kulturno - športnega središča v Gorici je izvršni odbor, po predhodnem ogledu gradbišča, poudaril potrebo, da se objekt dogradi v roku enega leta. Strinjal se je z odprto politiko, ki jo odbor za gradnjo, komisija za izdelavo kulturno -politične naravnanosti Slovenskega doma in odbor za kulturo SKGZ oblikujejo v odnosu do Slovencev v zamejstvu, do italijanske večine, do matičnega naroda v bližnji Novi Gorici, pomembnem obmejnem in sosednjem mestu, do Slovenije in Jugoslavije. Poudaril je, da bo samo s takšno politiko dom odigraval svojo vlogo v krepitvi obrambne moči Slovencev v Italiji, zlasti na Goriškem, ter bo pomagal k medsebojnemu spoznavanju, razumevanju in sodelovanju.
Izvršni odbor je nato ocenil vrsto akcij, ki so se zvrstile v zadnjem času (zasedanje posebne rimske .komisije, srečanje slovenske delegacije s predsednikom izvršnega sveta SR Slovenije dr. Antonom Vratušo in akcijo deželnega vodstva PSI za
obnovo razprave o zakonskem o: snutku za globalno zakonsko varstvo Slovencev v Italiji) ter sodil, da trenutek zahteva okrepitev delovanja manjšine, da si zagotovi enakopravni položaj na celotnem področju dežele ne glede na administrativne meje med pokrajinami.
V DIJAŠKEM DOMU
Jutri proslava 29. novembra
Mladi Goričani in Novogoričani bodo tudi letos skupaj proslavili 29. november, rojstni dan Jugoslavije. Te dni se namreč skrbno pripravljajo na priložnostno prireditev, ki bo jutri zvečer v dijaškem domu v Gorici, s pričetkom ob 20.30. Poleg kulturnega sporeda in priložnostnega govora, bodo jutri nagradili tudi udeležence in zmagovalce športnega turnirja. Proslavo prireja Mladinski center iz Gorice v sodelovanju z OK ZSMS iz Nove Gorice.
V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU
Pričetek razprav o prizivih proti regulacijskemu načrtu
Preučili so pritožbe prebivalcev Ločni-ka - Razprava bo trajala nekaj tednov
Po dolgem pričakovanju se je v goriškem občinskem svetu v ponedeljek zvečer pričela razprava o prizivih proti splošni varianti regulacijskega načrta. Preučevanja prizivov, ki jih je skoro dvesto, pa niso končali na tej seji. Svetovalci se ponovno sestanejo v petek, potrebnih pa bo več sej. da preučijo vse prizive.
Odbor je prizive dal v razpravo tako, da izčrpajo najprej tiste v določenem kraju. Nekateri svetovalci so se pritožili nad takim načinom preučevanja, kajti lahko se zgodi, da nekomu ugodijo za nek priziv v enem kraju, drugemu pa za podobnega v drugem kraju ne. Večina pa se je držala prvotno zastavljenega načrta.
Preučili so tako skupino prizivov iz Ločnika. Nekaj jih je odbor sprejel. večino pa zavrnil, nekatere pa sprejel le delno. Na tej seji niso dali v razpravo prizivov prejšnjega načrtovalca regulacijskega načrta arh. Piccinata, niti onih združenja Italia nostra ter strokovnih združenj arhitektov, inženirjev in geometrov.
• šolski patronat sporoča, da 14. decembra poteče rok za predloži-
...................................................
CELO NASELJE OBNOVIJO V DESETIH LETIH
Obnova Šmartnega je važen korak h kulturni obnovi goriških Brd
V utrjenem naselju bode razne kulturne postojanke, v obnovljenih hišah pa bodo še naprej ljudje bivali udobneje
ga jezika za osnovnošolske otroke v Ukvah. Izvršni odbor sodi, da se
mora.,prestarih vprašanje reševati,- -fejanske carkva, y~gotski.hiši
v korist primarnim potrebam, se je stalna raziva učgncev osno
primarnim potrebam,-pravi učenju materinščine. S tepi, namenom SKGZ podpira vse rešitve, ki imajo za cilj čimprejšnjo obnovo tečaja slovenščine.
Beseda je nadalje tekla o propagandni akciji Novega Matajurja, da se še bolj zasidra v ljudeh in da opravlja tako vlogo povezovalca narodnostnega tkiva v Beneški Sloveniji ter v vseh drugih območjih videmske pokrajine. Izvršni odbor je visoko ocenil takšno akcijo uredništva, mladinskega odbora in drugih dejavnikov na področju tiskane besede ter zaželel čimboljši uspeh.
Izvršni odbor podpira akcijo mladih na Goriškem, da iščejo skupne točke v naporih za medsebojno strpnost in bolj učinkovito prisotnost v najrazličnejših aspektih manjšinskega in družbenega življenja.
Kot pobudnik izgradnje slovenske-
Šmartno v Brdih bo čez nekaj let docela obnovljeno. Že pred potresom precej razpadajočo in deloma zapuščeno vas, nekdanje yoja_ ško urejeno naselje, so sklenili po potresu docela obnoviti. V desetih letih naj bi načrt izpeljali do konca, to z denarjem skupnosti za tiste objekte, ki so družbena lastnina in tudi z denarjem zasebnikov za svoje hiše.
Prvi stik z novo realnostjo je bil v soboto popoldne, ko so izročili namenu prvi obnovljeni stolp in eno staro gotsko hišo sredi naselja. V stolpu so razstavljene reprodukcije in tudi originali fresk porušene
pa
šole Dobrovo.
Na tiskovni konferenci, kjer so bili poleg časnikarjev prisotni tudi kulturni delavci in domačini (ob tej priliki so ustanovili tudi kulturno društvo «Brda), je Lucijan Vuga, predsednik odbora za obnovo Šmartnega, povedal, kaj je navdahnilo odgovorne v Brdih in na občini, da so se lotili tako zahtevnega dela. Brez Bricev bi te pobude ne mogli izpeljati, je dejal Vuga. Nočemo z obnovo zgraditi nekaj, kar bo mrtvega, marveč hočemo, da bo vas živela in še bolj zaživela. V njej morajo bivati ljudje, v njej morajo biti tudi trgovski prostori, v njej naj bodo tudi muzej in razstavni prostori ter prostori za razne prireditve.
V uvodni del razprave so posegli še drugi. Ing. Izidor Simčič iz za-
OD JUTRI DAUC NA CSPOMCCO
S MAG: četrti sejem kmetijske mehanizacije
Manifestacija sovpada z Andrejevim sejmom
Danes popoldne bodo na razstavišču ESPOMEGO odprli četrti sejem kmetijske mehanizacije (SM AG), ki ga prodajalci tega blaga prirejajo v sodelovanju z zvezo trgovcev, tigovinsko zbornico ter občinsko upravo. Prikaz sodobne kmetijske mehanizacije sovpada s tradicionalnim Andrejevim sejmom, ki je v vsej svoji zgodovini predstavljal priložnost za izmenjavo dobrin kmetijskega značaja z blagom široke potrošnje in z drugimi življenjskimi potrebščinami, ki jih je za široko zaledje (Vipavsko in Soško dolino ter hriboviti predel) prodajala goriška trgovina.
Letošnjega sejma se bo, poleg italijanskih proizvajalcev, udeležila tudi Jugoslavija, ki je sicer pomemben uvoznik italijanskih kmetijskih strojev, a je hkrati proizvajalec vedno bolj zahtevnih svojih strojev za ta sektor. Primerjava različnih tehnologij bo prav gotovo spodbudno vplivala na proizvajalce.
V dveh paviljonih (A in B) obiskovalci ne bodo videli samo strojev za profesionalno uporabo, ampak tudi manjše stroje in orodje za obdelavo manjših površin ter za opravila na vrtu. ■ Razstavo bodo odprli v četrtek zjutraj in jo bodo zaprli 3. decembra.
Izvoljen odbor pastoralnega sveta
S skupno molitvijo v italijanskem i in slovenskem jeziku so te dni v prostorih zavoda Svete družine v Ul. Don Bosco umestili nadškofijski pastoralni svet, ki mu predseduje nadškof msgr. Pietro Cocolin.
Pomen tega cerkvenega telesa je v sodelovanju in odgovornosti Cerkve. Ob tej priložnosti so izvolili
generalnega tajnika, pastoralni svet in izvršilni odbor.
Nadškof Cocolin je v uvodnem govoru poudaril vlogo novega telesa, zlasti njegovo zavzemanje za «vsa vprašanja, ki morajo biti predmet razprave in odločanja vseh.« Škof je poudaril, da ima pastoralni svet — kot so sklenili na koncilu — «po-svetovalni« značaj. Te «posvetoval-nosti« pa ne gre ocenjevati zgolj pravno, ampak teološko, se pravi kot posvet in hkrati tudi odločitev, ki jo v prvi osebi sprejme in je veljavna za škofa. Metoda dela pasto-storalnega sveta — je še dodal nadškof Cocolin — je v tem, da odločitve skupaj dozorevajo na podlagi predhodne svobode in odprte odločitve, h kateri morajo vsi prispevati. Ob zaključku je nadškof avtentifi; ciral imenovane svetovalce, tiste, ki so bili izvoljeni, in one. ki so člani postali na podlagi zakona.
Za tajnika so soglasno izvolili učitelja Bruna Cabasa iz Aiella. V izvršilni odbor so bili izvoljeni Ma-rilka Koršič iz Gorice, Giovanni Gob-bo iz Nabrežine, Lucio Beltrame iz Gorice, Marino Zamaro iz Medee, Sergio Ferlan iz Zagraja, Antonio Carbone iz Strassolda, Flaviano Fac-chinetti iz Gradeža in Paolo Zuc-con iz Tržiča, skupno osem članov. Duhovnike bo predstavljal don Lo-renzo Boscarol, vikarij sodelavec v naselju S. Anna v Gorici. Nadalje bodo v svetu redovnik — salezijanec Giovanni Favero iz Gorice in redovnica suor Annarita Riello v Gorici.
Pastoralni svet sestavlja 55 članov: 31 laikov, 17 duhovnikov, štiri redovnice in trije redovniki. Moških je 44, žensk pa 15. Župnikov je devet, osem je duhovnikov, ki so zaposleni v drugih nadškofijskih storitvah. Prvega zasedanja pastoralnega sveta se je udeležilo 51 svetovalcev.
voda za spomeniško varstvo, ki vodi obnovitvena dela v Šmartnem in ki se je za to kot Bric, še posebej zavzel, nam je povedal, kaj so do sedaj napravili in kako bodo dela potekala v bodoče. Domačini so se aktivno vključili v to obnovitveno akcijo. Kdor si je zaželel čisto novo hišo, je staro hišo v naselju prepustil skupnosti, ki jo bo preuredila.
Alenka Saksida iz Kulturne skupnosti pa je poudarila, da si je Kulturna skupnost Slovenije zadala nalogo podpreti obnovitev vseh kulturnih spomenikov v krajih, ki jih je poškodoval potres. Izrazila je mnenje, da bodo vsa taki objekti lahko nudili velto možnosti za kulturno izživljanje domačim ustvarjalcem in tudi "'drugim^ gostom.
Zanimiva so bila tudi izvaj&nja ing. Zvonimira Simčiča, ki ie goyo-ril o pomoči, ki jo bodo dali briški zadružniki pri takem obnavljanju briških domačij.
Direktor zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici Emil Smole pa je razložil, kakšen pomen ima Šmartno kot kulturni spomenik v zgodovini Brd. Vsa Brda imajo sicer vriiko takih spomenikov, ki jih je vredno ohraniti, to so graščine, gradovi, tabori. Ker nekateri znaki kažejo, da je bilo Šmartno naseljeno že v rimski dobi, menimo, da je bila tu prva slovanska naselbina, saj so slovanski naseljenci zasedli najprej že obljudena naselja. Šmartno je svoj pravi pomen dobilo v začetku šestnajstega stoletja, ko je bila vas obdana z obzidjem. Čeprav v manjšem obsegu, je bilo to vojaško utrjeno naselje, zgrajeno po istem konceptu kot sta bila zgrajena Križ na Vipavskem in Štanjel.
Tej tiskovni konferenci je sledilo uradno odprtje prostorov. Ob tej priliki so v kulturnem sporedu nastopili Briški oktet, briška godba na pihala, recitatorji. Spregovoril pa je tudi podpredsenik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj. Poudaril je važnost takih obnovitvenih akcij v tem najbolj zahodnem slovenskem prostoru. Dejal je tudi, da se take akcije lahko pozitivno izpeljejo le, če so v njih soudeleženi prizadeti ljudje. In tu je tako, ne samo v primeru Šmartnega, marveč v vseh Brdih in v vsem Posočju. In s kulturo, je dejal še Šinigoj, bodo tudi ti kraji zaživeli v pravilni luči, potem ko so ljudje rešili svoj primarni gospodarski položaj.
Sledila je še otvoritev stalne razstave slik otrok osnovne šole Dobrovo v prenovljeni gotski hiši sredi naselja.
Ko bo čez nekaj let zgrajena nova sabotinska cesta med Novo Gorico in Brdi, bo ta preleDi predel Goriške, ki ga nekateri nazivajo slovenska Toskana, zares vsestransko zaživel (m.w.).
tev prošenj za poučevanje v okviru pošolskega pouka. V načrtu so tudi pripravljalni tečaji za poučevanje tujih jezikov in glasbene vzgoje.
Nastop kitarista Riccarda Porronija
Na prihodnjem «glasbenem srečanju«, ki ga za 7. december ob 20.30 prireja občinska uprava v sodelovanju z zvezo julijskih glasbenikov in goriško sekcijo glasbene mladine Italije, bo nastopil mlad, toda uveljavljen in hkrati nadarjen kitarist Riccardo Porroni. Igral bo skladbe Bacha, Paganinija, Debus-syja in De Falla. Porroni, ki se je rodil v Milanu 1958. leta. je veliko glasbenih del prikrojil za kitaro. Nastopa tudi kot protagonist v nedeljski radijski rubriki «radiodue» z naslovom «Kitara v večerni o-bleki«. Vstopnina 1.500 lir.
se nadalje pogovarjali o nekaterih odprtih vprašanjih, ki terjajo hitrih rešitev. Tako je prav gotovo med najbolj aktualnimi vprašanje združitve vseh javnih podjetij na podro čju goriške pokrajine.
Seja rajonska sveta v Štandrežu
štandreški rajonski svet se bo sestal jutri, v četrtek, 29. novembra, ob 19.30 v Domu Andreja Budala (Piiošče). Na dnevnem redu je razprava o povezavi Ul. Tabaj z novim medngrocinim mejnim prehodom, okrepitvLelektrične napeljave na nogometnem igrišču Juven-tine, uporabi telovadnice v štandrežu ter obnovitvi igrišča Juventine. Člani rajonske konzulte so prejeli tudi pravPnik, ki urejuje njeno delovanje. O njem bodo razpravljali na drugi seji konzulte, ki jo je predsednik Walter Reščič sklical za 7. december ob 20.30 v domu Andreja Budala.
«Kamen na kamnu* sedaj v Kanalu
Fotografije starinskih hiš na našem Krasu, znane že iz goriške razstave z naslovom *Kamen na kamnu*, so sedaj razstavljene v aals-riji Rika Debenjaka v Kanalu in bodo tam ostale do 25. decembra. Razstavo so odprli, na pobudo SP Z iz Gorice in ZKO iz Nove Gorice, v okviru praznovanj krajevnega praznika v Kanalu v ponedeljek zvečer. O pomenu razstave in nasplošno o primorskih umetnikih in kulturnikih je spregovoril prof. Milko Rener, razstavo je zatem odprl predsednik galerijskega sveta Peter Blažej. Na otvoritvi sta bila prisotna avtorja slik, prisotnih pa je bilo tudi precej domačinov. S tem se je pričela turneja razstave *Kamen na kamnu*, ki je v Gorici doživela v oktobru izreden uspeh, v razne kraje Slovenije.
• Zaradi stavk v bankah v prejšnjih dneh je goriški prefekt podaljšal datume za plačilo raznih bančnih obveznosti. Zainteresirani naj se o teh datumih pozanimajo na pristojnih bankah.
Pokrajinski predsednik Pagura sporoča, da je od 1. decembra letos prepovedan lov na fazanko. U-krep sodi v okvir zaščite divjih živali, ki ga zagovarja pokrajinski lovski odbor v Gorici.
Široka razprava o urejanju javnih prevozov v deželi
V Tržiču je bil te dni sestanek predstavnikov javnih prevoznih podjetij goriške in tržaške pokrajine ter predstavnikov prometnih konzorcijev iz Vidma, Pordenona in Tolme-ča. Pogovarjali so se o načrtu prometne ureditve na področju 4. bazena, ki obsega goriško in tržaško pokrajino. Gre za dokument, ki ga je nedavno odobrila in to soglasno. skupščina konzorcija in ki predstavlja osnovo za vsklajen razvoj cestnega, železniškega, zračnega in vodnega prometa na področju goriške in tržaške pokrajine ter v deželnem okviru. Vprašanj namreč ni mogoče več reševati kampanilistič-no, ampak je treba iskati skupnih rešitev. Prav ta dokument pa predstavlja izhodiščno točko za drugačno in bolj ustrezno politiko urejanja javnih prevozov. Na sestanku so
Razstava naivcev v galeriji «La bottega*
V razstavni galeriji La Bottega v Ulici Nizza so odprli razstavo jugoslovanskih naivcev. Razstavljajo svoja dela umetniki Rabuzin, Lacko-vič, Generalič, Ivanič, Kopričanec, Mehkek, Kovačič, Barbara, Andra-šič, Dukin, Vujčec, Topljak, Popeč, Nad. Razstava bo odprta do lu. decembra, ob delavnikih med 17.30 in 20. uro, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 13. ure.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, Henrik Ibsen: Nora. Predstava ob 12. uri za red ZŠ in ob 20. uri za red S sreda.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega tečaja, da bosta avtobusa vozila po sledečem redu: prvi avtobus odpelje s Korna ob 7.30, drugi avtobua pa iz Štandreža ob 7.20 in iz So-voileii} ob 7.30. Društvo prosi za točnost. Člani društva, ki se bodo odpeljali na Nevejsko sedlo z lastnimi sredstvi in ki bi radi dobili celodnevne karte za vlečnico s popustom, naj prinesejo s seboj društveno izkaznico.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 »Tutto accadde un Venerdi«. B. Harris in J. Fe-ster. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «The champ — il campione«. F. Dunaway ti J. Voight. Barvni film
VITTORIA 17.00-22.00 «E conti-nuavano a fare le porno mogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «La be-stia in caiore«.
PRINCIPE 16.30-22.00 «Punk sto-
ry».
Nora Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 «Sorodniki po krvi«. Francoski film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 »Baško buha«. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 »Ptiči«. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26, tel. 44387.

KONEC DECEMBRA
Trije Krminčani se udeležijo rallvja Transafrica 80
Z renaultom R 4 bodo prevozili nad 7.000 km dolgo pot iz Abidjana do Tunizije
Trije mladi Krminčani so se odločili za nekoliko nenavaden podvig. Čez mesec dni se bodo namreč odpravili z avtomobilom na več kot 7000 kilometrov dolgo pot, iz Abidjana na Slonokoščeni obali do Tunizije, preko Saharske puščave.
Na pot se bodo odpravili 25-letni A-dalberto Buzzin, 25-letni Maurizio Pepe in 23-letni Rocco Zorzut. Prav je, da povemo tudi, da bodo težavno pot skušali prevoziti z avtomobilom renault 4, ki se je že dobro obnesel na podobnih prireditvah in ki ga nalašč za to priložnost pripravlja goriško podjetje Aguzzoni. Okrog 200 avtomobilov naj bi krenilo na pot 28. decembra iz Abidjana ter preko Gornje Volte, Nigerije. Libije in Tunizije doseglo sredozemsko obalo po približno tednu dni naporne vožnje. Naj omenimo le, da bodo morali udeleženci približno polovico razdalje prevoziti po puščavnih ste-
zah in kamnitih pustinjah, saj je o-premljenih poti ie okrog 3000 kilometrov. Menda pa so Krminčani tudi edini, ki se bodo udeležili avtomobilskega rallya Transafricana 80 z avtom R 4. Prepričani so, da jih tudi tokrat ne bo pustil na cedilu!
Pozor pred vlomilci
34-letna Laura Cimino iz Gorice, Travnik 61, je prijavila, da so neznanci v noči od ponedeljka na torek vlomili v njen avtomobil fiat 126, ki ga je parkirala na Travniku, ter odnesli vozniško dovoljenje.
24 letna Claud<ia Simcig iz Gorice, Pasubio 1, pa je včeraj zjutraj presenečeno ugotovila, da so ji ponoči ukradli avtomobilski radijski sprejemnik znamke grundigg. Svoj volkswagen je parkirala v Kapucinski ulici.
VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Allegro: res škotska poraba goriva
Britanska avtomobilska hiša Leyland delno prenovila svoje avtomobile nižjega srednjega razreda - Dobra oprema in nizka cena, zasnova pa zastarela - Dokaj počasno vozilo
NEKAJ NASVETOV ONIM, KI ČEZ ZIMO NE VOZIJO
Kaj, če avto čez zimo miruje?
Platnene ali najlonske prevleke so včasih bolj škodljive kot koristne
Britanska avtomobilska industrija je pred nedavnim predstavila javnosti prenovljeno serijo svojih vozil nižjega srednjega razreda allegro. Pred leti je za italijanski trg ta vozila proizvajala tovarna Innocenti z imenom <?regenti., od kar pa je prešla pod unravo argentinskega industrijca De Tommasa, je italijanska družba tovrstno proizvodnjo opustila.
Po podatkih britanske avtomobilske hiše gre allegro na britanskem tržišču zelo dobro v promet, saj naj bi jih letos prodali za 162 odstotkov več kot lani. To je upravo družbe spodbudilo, da je v najkrajšem času predstavila novo serijo teh vozil, ki se od prejšnje razlikujejo po boljši opremi, nekaterih stilističnih novostih ln po še skromnejši porabi. V tem pogledu velja zabeležiti tudi študijo italijanskega avtomobilskega kluba AČI. iz katere izhaja, da je -vzdrževanje allegra najbolj ceneno v razredu okrog 1.100 kubi-kov. K temu gre dodati tudi precej skromno ceno (4.300.000 lir za različico L z dvojnimi vrati, 5 milijonov lir za zelo dobro opremljeno različico HL s četvernimi vrati). Vozili smo allegro 31,1 HL, ki je med vsemi različicami tista, ki najbrž najbolj ustreza poprečnemu italijanskemu avtomobilistu.
Oblika allegra je nedvomno svojstvena, vendar z razliko od francoskih vozil, ki stilistično vselej izstopajo, bi ne mogli trditi, da je vozilo stiTstično posrečeno. Okroala sta oblika in skromna zasteklena površina kažeta, da je bila karoserija zasnovana no bolj zastarelih solističnih merilih. Kliub temu pa ima avto neko svojo uravnovešenost in vzbuja vtis precejšnje trpežnosti.
Različice L sodijo po opremi v poprečje razreda, medtem ko HL nedvomno izstopajo:	streha
je prevlečena z vinilsko folijo, v serijsko opremo pa sodijo še meglenke, varnostni pasovi, merilec vrtliajev. z žametom prevlečeni stoli, vzglavniki, ogrevana zadnja šipa, zunanji vzvratni ogledalci, radiiski sprejemnik z dvema zvočnikoma. Vsem modelom so nadalje dodali luč za vzvratno vožnjo in rdečo meglenko, soredaj pa spoiler iz poliesterske smole.
Nespremenjeni so ostali sološna zasnova vozila, obese Hydragas in motor, ki pa z novim uplinja-čcm porabi še manj: komaj 5,5 litra bencina za 100 km.
Iz navedenega izhajajo tudi vozne lastnosti vozila: sodobne obese hydragas in pogon na prednjih kolesih sta jamstvo za zelo dobro lego na cesti; allegro je dejansko prilepljen na cestišču in prizanese marsikatero napako. Poskočnost pa je skromna in v tem
pogledu avto zaostaja za tekmeci. Pripomniti gre nadalje, da so obese hydragas zelo udobne na gladkem cestišču, ko asfalt ni prav gladek (da o makadamu sploh ne govorimo) pa postanejo trde in hrupne. Zavore sodijo v
poprečje, kakor tudi menjalnik in ves krmilni mehanizem.
Allegro je skratka dokaj velik in udoben družinski avto. Všeč bo predvsem tistim, ki ljubijo mimo in ceneno vožnjo in nimajo nikakršne dirkalniške strasti.
Pozimi se lahko zgodi, da avta dalj časa ne vozimo ali da ostane čez zimo sploh v garaži. Kaj storiti, da bi se avto v tem primeru dobro ohranil, da ne bi zarjavel ali utrpel druge škode.
Predvsem je za «počitek» treba preskrbeti pokrit prostor (idealna bi bila zračena garaža, ne preveč vlažna in niti preveč suha, temperatura pa naj bi se sukala med 5 in 20 stopinj). Potem je treba poskrbeti za temeljito pranje karoserije. Čudno se sliši, vendar je ugotovljeno, da prispeva tenka plast umazanije, ki prikriva karoserijo k temu, da slednja zarjavi prej ali pa da vsaj zgubi svoj lesk. Karoserijo je treba torej spo-lirati, da bi se ohranila v kar se da dobrem stanju.
Tudi pokriti s platneno ali še slabše najlonsko prevleko je ne smemo, saj to v mnogih primerih povzroča nabiranje vlage med karoserijo in prevleko in torej prispeva k rjavenju. Izvedenci svetujejo, naj raje od časa do časa z avta obrišemo prah in namažemo vse gumijaste dele s posebno tekočino, ki jih ohrani voljne in preprečuje, da se na njih pojavijo razpoke.
Kar zadeva električno napeljavo akumulator lahko odstranimo ali ga tudi pustimo v avtu, treba ga je od časa do časa napolniti. Vsak teden pa bi morali vsaj
Vrvi ■ osnovna ladijska oprema
Vrvi spadajo med osnovno ladijsko opremo, brez katerih si plovbe sploh ne moremo om šiiti, saj nam krajši konopec prav pride celo pri malem otroškem napihljivem čolnu. Pomorski zakoni, med njimi tudi italijanski, določajo, da mora imeti vsako plovilo na krovu vrvi za sidro in za privez. Navadno ne določajo dolžine, prav tako ne navajajo materiala in debeline vrvi, da je počitniški kapitan prepuščen lastni presoji in izbiri.
Samo po sebi umevno pridejo v poštev samo vrvi iz naravnih in umetnih vlaken, ker jeklene vrvi rabimo samo pri večjih ladjah. Najstarejši material za izdelavo vrvi, ki še vedno kljubuje modernizaciji, je konoplja. Glavne nevšečnosti konopnih vrvi so premajhna prožnost, slabo jih zlagamo, ker v vodi otrdijo in se skrajšajo, a kar je najhujše, življenjska doba je izredno kratka, če jim ne posvetimo vso skrb in nego. Poleg konopnih vrvi poznamo še manilske vrvi, sisalove vrvi, kokosove vrvi in bombažne vrvi. Slednje so najboljše, saj jih pletemo in ne vijemo kot ostale, zato so mehkejše in jih laže vlečemo z rokami. Do nedavnega smo bombaževe vrvi rabili samo na jahtah, danes pa so jih povsem
izpodrinile vrvi iz umetnih vlaken, le ribiči še vedno vztrajajo pri konopnih vrveh, ker so odpornejše na drgnjenje.
Če se kupec med naravnimi vlakni z lahkoto znajde, saj že pod roko čuti, katera vrv je najprimernejša za njegovo rabo, je izbira vrvi iz umetnih vlaken skrajno zapletena, saj imamo pravo poplavo komercialnih imen, da lahko pod različnim nazivom kupimo vrvi iz istega materiala. Na tržišču najdemo predvsem najlonske, perlonske in dakronske vrvi, a k tem lahko dodamo še kak ducat imen, ki pa nam lahko samo zmešajo pojme. Bolj kot material je pri vrveh iz umetnih vlaken važen način izdelave. Poleg vitih in pletenih vrvi ločimo pri umetnih vlaknih še med mul-tifilom in monofilom. Monofilna vrv je najcenejša, je izdelana iz debelejših niti in je navadno vita, pleteno rabimo v posebne namene, saj rada plava, da je za sidirenje neuporabna. Multifilna vrv pa je izdelana iz večjega števila tankih niti, ki so debele le nekaj stotink milimetra. To je najdražja in najtrdnejša vrv, ki prav pride pri privezih. Paziti pa moramo na ostre robove, saj se kaj rade stržejo. Najboljša zaščita je stara gumjasta cev, ki jo
namestimo na kritičnih točkah in jo nato ovijemo z nepremočjivim lepilnim trakom.
Kot rečeno so vrvi iz umetnih vlaken skoraj v celoti izpodrinile naravne predvsem zaradi trajnosti in nosilnosti. Vrv iz umetnih vlaken prenese vsaj dvakrat tolikšno obremenitev kot konopna vrv. Pri tem pa mora dopustniški kapitan upoštevati, da tanjšo vrv težje vleče, zato bo izbral debelejšo vrv, kljub temu, da bi za njegovo plovilo zadostovala tanjša.
Poglavje zase so nedvomno vozli, ki predstavljajo klasično pomorsko veščino, pravo umetnost, ki ločuje suhozemca od pomorščaka. Brez vaje pod skrbnim očesom »izvedenca* se take veščine ne bomo priučili. Najbolj vztrajni lahko sežejo po kaki knjigi, a kljub temu je bolje, da vsaj v začetku vprašajo za nasvet kakega ribiča ali izkušenega pomorščaka, saj ni nobena redkost, da se slabo privezano plovilo odveže in klavrno konča.
Za dopustniškega kapitana je dovolj, da pozna nekaj osnovnih vozlov, brez katerih je privez nemogoč, obenem je dobro, da pozna sidrni vozel in trojni ribiški vozel za zavezovanje enako debelili vrvi.
enkrat prižgati motor (pri tem je treba paziti, da se. v garaži ne nabere škodljivi izpušni plin, kar bi bilo zelo nevarno) in zavrteti nekajkrat volan, pritisniti pedale za zavore, sklopko in tudi za plin ter nekajkrat pretikati iz ene prestave v drugo.
V Firencah predstavili
novi
citroen GSA
Citroenov GS bo stopil v drugo desetletje svojega življenja (predstavili so ga leta 1970) odločno pomlajen. Novi model bo imel namreč pet prestav pa še peta vrata v zadku, odslej se bo imenoval GSA, opremili pa so ga s 1300-kubičnim motorjem, tako da bo poslej po italijanskih avtocestah lahko vozil s hitrostjo 140 kilometrov na uro. Izpopolnili so že skoraj perfektno vzmetenje, ki ga sedaj jamčijo za cele dve leti.
Novi model so predstavili v Firencah, predstavniki francoske hiše pa so povedali, da gre v bistvu za popolnoma nov model, saj so na njem spremenili in izboljšali toliko detajlov, da ga sploh ni mogoče več primerjati s starim GS. V Italiji so v desetih letih prodali kar 150 tisoč teh avtov, izdelali pa so v vsem skoraj dva milijona vozil.
GSA je za 4 centimetre daljši od prejšnjega modela, na volan pa so vgradili dva tako imenovana «satelita-», (približno taka kot je na Citroe-novi visi), tako da odslej sploh ne bo trega dvigniti rok z volana. Zadnji sedež se lahko zapre in dobimo prtljažnik s 1400 kubičnih decimetrov prostornine. Na voljo bodo tri različice: club (6 milijonov 669.360 lir), pallas (7 milijonov 24.000) in GSX3. nekoliko bolj špartanska različica, ki bo veljala 6.816.000 lir. Na prodaj bo tudi kombi, ki bo stal približno 7 milijonov lir. i Kar zadeva zmogljivosti, naj omenimo, da tiondjbufja hitrost za modela club in i pallas 160 km na uro, za kombi in GSX3 pa 158 km na uro. Štiri kolutne zavore za vse modele, motor pa je zračno hlajen1 štirivaljni bokser, ki zmore Go KM pri 6500 obratih.
Motorno olje, ki mora ustrezati letnemu času in temperaturi garaže, v kateri stoji avto, zgubi po šestih mesecih dobršen del svojih lastnosti, četudi avto ni prevozil niti enega samega kilometra. Treba je tudi zamenjati olje v ohišju menjalnika in v diferencialu, če je avto prevozil več kot 30.060 kilometrov. Vozilo bi bilo najbolje 'dvigniti in ga postaviti na lesene podstavke ali na opeke, istočasno pa znižati pritisk v gumah za približno 50 od sto.
Prav tako bi bilo dobro dvigniti brisalce, da se ne bi zalepili na steklo, ročne zavore pa ne bi smeli potegniti, ker se zavorne čeljusti z oblogami lahko zalepijo za bobne. Prav tako se lahko zgodi, da se sklopni kolut zalepi na vztrajnik.
VoIkswa£eii kupi argentinski Chryslcr
BONN — Nadzorni odbor zahod-nonemškega avtomobilskega velikana VW je odobril nakup koncerna «Chrysler Argentina*. Operacija je veljala 50 milijonov dp-larjev.
Francoski avtomobili za vzhodne Nemce
VZHODNI BERLIN — Vzhodna Nemčija je uvozila iz Francije 500 Citroenovih GS pallas in prav toliko Peugeotovih 305, ki jih bodo v NDR prodajali po približno
38.000	mark, kar je približno trikrat toliko, kolikor veljajo na zahodnih tržiščih.
STOCKHOLM - V prvih devetih mesecih letošnjega leta je švedska tovarna Volvo že realizirala 846 milijonov kron dobička, medtem ko je lani v istem obdobju imela 539 milijonov kron.
PARIZ — Francoska proizvodnja avtov se je v oktobru zvišala za 3,5 od sto v primerjavi z. istim mesecem lani. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so francoske avtomobilske hiše proizvedle 3,1 milijona avtov, lani pa le 2,9 milijona.
——•“**■'s? oe
BUENOS AIRES „V okviru dogovora o gospodarskem sodelovanju med Argentino in Kubo, bo argentinski Fiat izvozil na Kubo 5.049 tovornjakov, 1000 traktorjev in 320 železniških vagonov v skupni vrednosti približno 240 milijonov dolarjev.
AUT0 GAS
PUNSKE INSTALACIJE BEDINI — LANDI — TARTAR1N1 LOVATO
Cena naprave — brez montaže 180.000 lir
VARNOSTNI VENTILI TESTIRANI V JUGOSLAVIJI
Plinske jeklenke vseh velikosti za vse avtomobile Ročne in električne črpalke za polnjenje plina v rezervoarje
NADOMESTNI DELI
AMAR
TRST
Ulica del Bosco 6 — TRST — tel, 741946
Nadomestni deli za FIAT — AVTORADIO Dodatni deli za vse avtomobile
1 1
Bob Woodward Š
Carl Bernstein |
I
iv

moMOf
PADEC
41.
1
Prevedel Dušan Dolinar
Haig je občudoval Garmentove pretanjene izraze, njegovega natančnega duha, njegov čut za humor. Toda po njegovem je Garment izgubljal glavo. To ni človek, ki bi vzdržal v surovi bitki. Kadar je vojna, je 'treba nositi naprodaj tudi lastno glavo. Haig je bil to voljan tvegati. Garment pa ne.
Garment je svoje stališče širše utemeljil. Storiti ne mara nič takega, kar bi spominjalo na nezvestobo ali metanje puške v koruzo. V Beli hiši bo ostal, ne bo pa se več izpostavljal pred javnostjo. Lahko bi se ukvarjal s kulturnimi vprašanji, na primer z ameriškimi Indijanci. Tako ne bo nikakršnega hrupa, ne bo nikakršnega odstopa.
Garment se je bolj otožno kakor besno spominjal, kako je svoje dni upal, da bo prišel na dan kak trak ali drugačen dokaz, da je predsednik nedolžen. A kaže,
da takšnih dokazil ni. Pravi pomen Watergatea, tako je pravil Haigu, se skriva v tem, da so vsi negibno opazovali, kako sta bila najeta dva možakarja, Hovvard Hunt in Gordon Liddy, potem pa dopustili, da se je vse skupaj zgodilo. Nato so še pasivneje opazovali, kako sta bila Hunt in Liddy prikazana javnosti v volilnem letu. Trakovi, ki mu jih je opisal Buzhardt, so neverjetno nejasni, dvorezni. «Kot sleherni pogovor, ki teče v ovalni pisarni.*
Haig se je z njim popolnoma strinjal.
Garment se je začel spominjati pogovorov v ovalni pisarni. «Nekdo na primer reče: .Bombardirajmo Tel Aviv.1 No, to seveda ni nikakršna politika, a važno je, da slabo zveni na traku. In medtem ko se ukvarjaš z odločitvami, povezanimi s politiko, stvari kar naprej vznikajo. Tako je predsednik rekel tudi Deanu: .To ste dobro opravili, John.’ Predsednik je to rekel, toda on vedno pravi: ,To ste dobro opravili.’*
Haig se je s tem popolnoma strinjal.
«Naj se zgodi to ali ono. zmerom bo rekel: ,To ste dobro opravili, Len.' To pravi tudi, kadar je kaj slabo opravljeno. Ali kadar sploh ni opravljeno. Pogosto se celo tisto, kar ni opravljeno, spremeni v: ,To ste dobro opravili, Len.’ Predsednik je kriv vrste prekrškov. To izvira že iz narave njegove funkcije.*
Garment se je spomnil konca tistega tedna, ko je predsednik odpustil Haldemana in Ehrlichmana, potem pa ju imenoval «najboljša javna uslužbenca, kar jih imam čast poznati*. Ta razglašena, neskladna fraza bi bila morala po deželi sprožiti milijone alarmnih zvoncev, če sta bila Haldeman in Ehrlichman tako sijajna javna
uslužbenca, zakaj se ju je potem predsednik iznebil? Dan po njunem odhodu je Nixon prišel na zasedanje vlade ves drhteč od besa: ko je šel mimo pisarn svojih bivših pomočnikov, je našel pred njihovimi vrati agente FBI — varovali so njune papirje in dokumentacijo. To je svinjarija, to je žalitev časti dveh velikih, dobrih ljudi, je govoril Nixon. Kdo je ukazal, da pridejo tja agentje FBI? Kdo je to ukazal? Tistega naj takoj naženejo, ga pri priči vržejo iz državne službe. Bo že poskrbel, da bo nekdo plačal za to. (Kriv je bil pravzaprav Garment; o stvari se je pogovoril z Richardsonom in Ruckelshau-som in vsi trije so se sporazumeli, da je treba tja neutegoma postaviti agente FBI. Med vladno sejo so vsi trije molčali.) Predsednik se je pomiril šele, ko je po vsem videzu zaslutil, da postajajo člani kabineta zaskrbljeni zaradi njegovega vedenja.
V naslednjih tednih in mesecih je Nixon znova in znova priganjal Haig^, naj zgradi mehanizem, s katerim bo — bodisi na skrivnem bodisi javno — zbiral denar za sodno obrambo Haldemana in Ehrlichmana. Garment je opozoril Haiga, da na kaj takega ne gre niti misliti, toda Nixon je kar naprej pritiskal. Če so smeli imeti sklad za obrambo Berriganovi, zakaj potem ne Haldeman in Ehrlichman? Šele čez dolgo časa se je Nixon, kakor je kazalo, sprijaznil z mislijo, da se tega poslanstva ne mara lotiti nihče in Bele hiše.
Garment je menil, da je moral predsednika po sklepu o odpustitvi Haldemana in Ehrlichmana glodati občutek krivde zaradi tega. Prevevalo ga je neizmerno sočutje do Nixona.
Ob sklepu, da opusti nadaljnjo obrambo predsednika,
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Kinoteka — Kultura
13.00	Umetnost mesto: Benetke
13.15	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK - Danes v parlamentu
14.10	Osnovni tečaj o ekonomiji Vzgojna oddaja
14.40	Evrovizija Rugby:
Italija — Nova Zelandija
17.00	Remi, risani film 17.25 Bilo je nekoč... jutri
17.50	Neločljiva nasprotnika Tom in Jerry, risanka
18.00	Zgodovina in njeni protagonisti
18.30	Frontiere musicali
19.00	DNEVNIK 1 - Kronike
19.20	Družina Smith:
II sapore della paura, TV film
19.45	Almanah in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Mash:
Henry se kmalu vrne, TV film
21.10	GrandTtalia
Oddaja, ki jo vodi Maurizio Costanzo
22.15	športna sreda
Ob koncu DNEVNIK - Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 — Proti in za
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Predsmučarska telovadba
17.00	Program za otroke: Barbapapa
17.05	Čudežna ura, TV film
17.30	II genio in erba
18.00	Vzgojna TV v drugih deželah: Kanada
18.30	Iz parlamenta — DNEVNIK 2 in športne vesti
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer z... Albertom Lupom
vmes TV film Mork in Mindy Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Sandokan J— 2. nadaljevanje
21.45	Ma ehe umore e Pan, glasbena zgodba
22.35	Detektivi:
Brez izhoda, TV film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.20	Poročila
17.30	Z besedo in sliko:
Prišel je pevec iz slovenske; dežele
17.55	Potovanje v deželo lutk, otroška oddaja
18.35	Obzornik
18.45	Kosovelovci 19.10 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Festival «Revolucija in glas ba», prenos
20.50	Čudoviti možje s kamero, film
21.50	Pop glasba
22.20	Miniature:
Ustvarjanje in soustvarjanje
22.30	Poročila
22.45	DNEVNIK
23.00	Dokumentarni film
Koper
19.50	Stičišče 19.58 2 minuti
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Nogomet — mednarodno srečanje za pokal UEFA
22.15	Jet generation, film režija: Eckard Schmid igrata: Dogin Moeller in Ro-ger Fritz
Zagreb
17.35	TV koledar
17.45	Sezamova ulica
18.15	Dokumentarni film
19.30	DNEVNIK
19.55	Miinchen — nogomet: Bayern — Crvena zvezda
21.45	Pop glasba
22.30	DNEVNIK
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše 18.05 Program za otroke: Top
19.35	Srečama
20.30	DNEVNIK
20.45	Argumenti
21.35	Musicalmente
TRSTA
7.00,	8.00, 10.00. 11.30, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00,	19.00	Poro-
čila; 7.20 Dobro jutro po naše;
7.45	Pravljica za dobro jutro;
8.10	Jutranji almanah: «Adamo-vo rebro (Evino mnenje o tem onem)», 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Umetnice jazza; 12.00 «Pod Matajur-jan»; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.15 Zborovska glasba; Naši zbori; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence; »Odprimo knjigo pravljici; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Vladimir Bartol: «Alamufcn -<15i00 > Falota,, orkestrov; 1.15.85 Najnovdjša, izdaja plošč; 16.30 Jugotonov ex-pres; 17.05 Mi in glasba: Mladi Izvajalci, 17.25 Slavni pevci;
18.00	Kulturno kronika.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30,	10.30,	11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro:	8.32 Cre-
scendo in mušica; 9.15 Poje Patty Pravo; 9,32 Lucianovi do pisniki; 10.00 Z nami je...;
10.10	Otroški kotiček; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasba; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade: 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.10 Glasben1 trenutek;
15.15	Edig Galletti; 15.45 Pesmi in plesi Istre: 16,00 Besede, ki se jih ve in ne; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslu šajmo jih skupaj; 17.32 Grandi interpreti dei nostri giorni; 18.32 Evergreen; 19.00 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25. 13.00, 13.30, 14.30 Poročila, 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Zapojmo pesem; 13.37 Melodije na tekočem traku; 14.00 Iz naše glasbene produkcije; 14.37 Glasbeni notes;
15.00	Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik;
16.15	Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; Po
samoupravni poti; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00,	12.00,	13.00.
14.00,	15.00, 19.00 Poročila, 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Ra dio anch’io; 11.00 Odprta glas' ba; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.05 - 73.15 Vi in jaz: 14.03 Sei personaggi in cerca di bambino; 14.30 Voglia d’apo-calisse; 15.03 Rally; 15.30 Erre-piuno; 16.40 Na kratko; 17.00 Patchvvork; 18.35 Globetrotter:
19.20	Stazione Zero; 20.05 - 22.05
Vai con disco; 20.30 Jazz glas-<ty; 21.03 Posvečeno Pjotru Iljiču čajkovvskemu; 21.35 Kadar UT dje pojejoy £2.30 Europa con noi: il mondo di...;	23.00 Preden
zaspiš, draga!
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30,	11.30, 13.30,
15.30,	16.30,	17.30, 18.30,	19.5°
Poročila 6.00	- 8.45 DhevU
9.05	Cronache di poveri amanti: 9.32 - 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi: 12.45 II giorno d®1 successo. E poi?; 13.40 Sound-Track; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.37 In concert!; 17.55 Frammenti di luna; 18.33 A titolo sperimentale:
19.50	Dialog; 20.40 Spizio X Formula 2; 22.00 in 22.45 Nottetemp0-
LJUBLJANA
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.00,
1.00,	14.00, 15.00. 19.00 Poročila:
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan- 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 10.Rezervira no za...; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti:
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.00:
13.20	Obvestila in zabavna gias-ba; 13.30 Priporočajo vam. • v
14.05	Razmišljajmo, ugotavljaj-
mo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.55 M1 nute za EP; 15.30 Zabavna gla£. ba; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.06 Studio ob 17.00:	18.00	Zabavna
glasba v prostoru in času; 18 Naš gost; 18.30 Kaj radi poslu šajo; 18.55 Minute za EP; IS-" Obvestila in zabavna glasba: 19.55 Lahko noč, otroci!; Minute z ansamblom Vilija Pe' triča; 20.00 - 22.00 »Revolucija in glasba*.
pa si je Garment mislil, da je to hkrati izraz vesti i11 bojazljivosti.
SEDMO POGLAVJE
Hugh Morrovv ni vedel, kaj naj si misli o telef°n' skem pogovoru z Robertom Abplanalpom. Abplanalp )e poleg Bebeja Reboza predsednikov naiboljši osebni prija' telj. Morrovv se je zavedal, kako nezaupljivo, sumničav0 in ljubosumno opazuje predsednik njegovega predstojo1' ka Nelsona A. Rockefellerja. Morrovv, ki je bil pri ne^' yorškem guvernerju sekretar za tisk, je svoj čas sliš9*’ kako sta se Henry ,Kissinger in Rockefeller pogovarjal0, da Nixona skrbi, ker državni sekretar ostaja pretesP0 povezan s svojim nekdanjim varuhom. Zdaj pa je Nixon°v stari prijatelj telefoniral Morrovvu in nadvse trmast0 zahteval, da mora takoj na Key Biscayne. Abplanalp i0 pošiljal svoje zasebno reakcijsko letalo v Albany, kjer naj bi pobralo Morrovva.
Morrovva so pospremili v gručo petih poslopij, kier je prebival predsednik. Topli floridski vetrič je po ieCj' kem decembrskem mrazu, ki je preveval Albany in hU' bovje Pocantico, deloval nanj kot prijetna sprostitev. v predelani pisarni so ga čakali možje, ki jih je Morro^ vse poznal: tu so bili mirni in vljudni Rebozo, človek kubanskega rodu, ki se je sam povzpel v milijonarja i11 je bil že dvajset let najboljši predsednikov prijatelj; %80' vorni in glasni Abplanalp, ki si je prislužil pravljič°° bogastvo z izumom zaklopke za pršilce; nekdanji Kissi°' gerjev prvi namestnik Haig, s katerim se je Morro"' pogosto pogovarjal, preden je general postal vodja os*' bja v Beli hiši.
^imorski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
28. novembra 1979
nogomet
DANES V POKALU UEFA
brez saviča v mOnchn i
Trener Stankovič je odslovil najboljšega beograjskega strelca že na letališču ■ Današnje srečanje z Bayernom bo torej še težje ■ Neposreden TV prenos • Pričetek srečanja ob 20. uri
Beograjska Crvena zvezda bo dre-1 ob 20. uri na olimpijskem stadio-,u v Miinchnu odigrala prvo sre-'at>je osmine finala proti zahodno-”err>ški ekipi Bayerna. Tekmo bosta ^Posredno prenašala tudi ljubljan-ka in koprska televizija.
Gostovanje Beograjčanov v ZRN .? ni pričelo najbolje. Že na letali-,Ca v Beogradu je prišlo do nepri-Pkovanega ukrepa s strani beograj-re8a trenerja Stankoviča, ki je /alkoma lo poslal domov najbolj-8a napadalca Crvene zvezde Du-Saviča.
Jankovič je dejal, da bodo dali ^adno razlogo o tem ukrepu po “Vratku v Beograd iz ZRN. Kaže da je trener Crvene zvezde hudo ukrepal, kar se baje Sa-
Vj/ e	»c uajc uc-
orez razloga ni udeležil važne-® sestanka, ki ga je imelo moštvo 7ed današnjim izredno težkim gojenjem. Naloga Beograjčanom bo ™ko v Miinchnu še težja, kajti Sa-I cev doprinos bi lahko bil odloči-51, v tem srečanju. Tako ali dru-*rce. pa je vsekakor ukrep treneta Crvene zvezde povsem pravilen, ssjti brez reda in discipline v vsa-,ern vrhunskem moštvu tudi velikih “spehov ni.
Srajčani bodo drevi pred iz-j^dno težko preizkušnjo. Zahodni *C®ci imajo tako mednarodno iz-asenost kot malokateri drugi ev-Pski klub. Poleg tega je Bayern izredni formi. V prvenstvu ZRN d Breitner in tovariši na odličnem Jdigem mestu in v minulem kolu j? zanesljivo premagali Borussio iz . °ttmunda s 4:2. V vrstah Bayerna "8ra tudi jugoslovanski nogometaš Oblak, ki pa je sprt s tre-
i,
1)0 igral.
5eriem in skoraj gotovo drevi ne
Jf°leg Bayerna bodo v tem pokalu Klale še štiri zahodnonemške enaj-/srice ^ar potrjuje premoč zahod-l?ftemških klubov v evropskem ubskem nogometu, s DANAŠNJI SPORED “Vern Munchen (ZRN) — Crvena h?vezda Beograd (Jug.)
,°sgyor (Madž.) — Kaiserslautern
JZRN)
°°rUssia Monchengladbach (ZRN) (v/ Universitatea Craiova (Rom.)
Ssshoppers Ziirich (Švi) — VFB S-^ttgar (ZRN)
/>t Etienne (Fr.) — Arsi Solun
difacht Frankfurt (ZRN) - Feye-
^omoti^Sofija (Bol.) - Dinamo Statev (SZ)
aMard Liege (Bel.) — Zbrojovka
Bn
no (čSSR)
awo '11;
ITALIJANSKI BOKAL.......*,
Inter-Juvenlus
J^Lan — V prvi tekmi četrtfi-U a italijanskega nogometnega po-§ a se bosta drevi na milanskem j^Siru spoprijela Inter in turinški
j^ZA — Zaradi poškodb, ki jih v, sadobil v prometni nesreči, je Ciera.i umrl Roberto Desolati, brat aU(lia Desolatija, k; nastopa v ij “vu Fiorentina 17-letni Roberto 'Bral pri mladinskem nogomet-1,1 ftoštvu Carrarese.
*l|'NlR «master brooklyn»
fanatta gladko Opravil Fleminga
J^Lan — V zadnjih dveh sreča-jgd Prvega dneva teniškega turnir-tjJMaster Brooklyn» je Šved Bjorn V5 .Premagal Panatto s 6:1, 7:6, Vj|eričan McEnroe pa Argentinca i?.sa s 6:1, 6:2.
Ceraj so se tekmovanja nada-tjala z zmago Adriana Panatte feh Američanom Flemingom. Itali-Sk ni jme] posebnih težav, da je tjavil nasprotnika na kolena. Izid yanja je bil 6:3, 6:2.
^ .drugem popoldanskem srečanju 11 Je Argentinec Guillermo Vilas 5-ankoto premagal Američana Vita jj ^erulaitisa s 7:6, 6:1. Vilas si o*0 srečanju z McEnroeom očitno t™m°gei, njegov predvčerajšnji po-^ Pa je docela razumljiv, saj je ti0 .nnlgem potovanju stopil narav-1 na igrišče.
domnevajo, da bo šlo v Moskvo od 50 do 70 kitajskih časnikarjev, medtem ko so takoj dali dovoljenje za tistih dvajset, ki bodo spremljali zimske igre v Lake Placidu.
KOŠARKA
ZA TEKMO Z BOLGARIJO
Tudi Premier (Pagnossin) v državni reprezentanci
RIM — Za prijateljsko košarkarsko tekmo z Bolgarijo je novi italijanski zvezni trener Alessandro Gamba sklical v reprezentanco tudi Premiera, ki igra z goriškim Pagnossinom.
Ostali reprezentanti so: Barivie-ra (Gabetti), Brunamonti (Arrigo-ni), Carraro (Canon), Della Fiori (Canon), Gilardi (Acqua Fabia), Marzorati (Gabetti), Meneghin (E-merson), Polesello (Mecap), Ricci
(Acqua Fabia), Solfrini (Pintinox), Vecchiato (Šarila). Rezervni igral ci: Franco Boselli (Billy), Sacchet-tj (Grimaldi) in Tombolato (Gabetti).
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Mecap -Hurlingham v Rcggio Emilii
RIM — Tekmovalni odbor italijanske košarkarske zveze je odločil, da bodo prvenstveno tekmo Mecap - Hurlingham odigrali v Reg-gio Emilii 5. 12. Kot je znano, je zveza diskvalificirala igrišče v Vi-gevanu zaradi izgredov.
MARSEILLE — Francoski boksar G. Tonna in Anglež Kevin Finnegan se bosta spopadla decembra za naslov evropskega prvaka srednje kategorije, ki je brez prvaka po odstopu Britanca Alana Minterja.
NAMIZNI TENIS
NA VSEDRŽAVNEM TURNIRJU
KRAS V PARMI DVAKRAT DRUGI
Srebrno kolajno je osvojila Krasova ženska dvojica, med posameznicami pa Miličeva
Vsedržavnega namiznoteniškega turnirja v Parmi se je udeležilo kar 13 igralk oziroma mladih igralcev ŠK Kras. Tak je bil sklep društvenega odbora, da pride tudi mlajši igralski kader v neposreden stik z ostro državno konkurenco ter tako odnese dragocene tekmovalne in človeške izkušnje. Ta odločitev se je izkazala za pravilno, saj so vsi zaigrali na višinii svojih sposobnosti in popolnoma zadovoljili trenerko Miličevo. Za zeleno mizo ^ Kras zasedel dve drugi mesti v absolutni ženski kategoriji, kar predstavlja spričo ostre konkurence vsekakor lep tekmovalni uspeh.
Med prvokategornicami sta nastopili le Sonja Milič in Damijana Sedmak, ki se je od mlajših igralk edina uvrstila v skupino najboljših. Sedmakova je že v prvem kolu naletela na nepremostljivo oviro, Miličeva pa se je prebila do finala, potem ko je z lahkoto odpravila igralki Massini in Strino, nekaj več težav pa ji je povzročala Montijeva, kateri pa se je maščevala (s 3:2)

ODBOJKA
V PRVENSTVU DEKLIC
Zmaga borovk v odločilnem derbiju
Po uspešnem nastopu proti Slogi bodo «plave» igrale v pokrajinskem finalu
Jetika
olimpijski kandidati
y*č predstavnikov fe naše dežele
j^Bjanska atletska zveza je ob-tjv a seznam olimpijskih kandidata 2a Moskvo. Med le-temi je tudi in .Predstavnikov iz naše dežele, twcer: Di Giorgio, Bruni, Ortis, "voeršček, Piapan, Simeon in Zorn.
SteBlBfaiMrlJMBM
Kitajska hi rada ^kreditirala sto kovinarjev v Moskvi
h^SANNE - Kitajska, ki so jo tg/Gnevi ponovno sprejeli v med-'*la n' olimpijski odbor, je zapro-tC’ Ba bi za olimpijske igre lahko v v®la kar sto svojih časnikarjev vo-
Vj'^Predsednik organizacijskega odda a 'Ser Vladimir Popov je dejali jo Jedo srečni, da lahko sprejme-iL^tajsko in njene novinarje v ver>dar se je obrnil do Va e komisije olimpijskega od-l(oda bi število vendarle nekoli-0 hSj^njšali. Na vsak način bodo odločali šele čez čas, vendar
Bor — Sloga 3:0 (15:7, 15:2, 15:6)
BOR:	Zupančič,	Maver, Bajc,
Vekjet, Montanari, Cergol, Klemše, Birsa.
SLOGA: Debenjak, Benčina, Čufar, Grgič, Adam, Kovačo, Križ-mančič, Vidali.
SODNIK: Ravalli.
V	tekmi, ki je odločala o prvem mestu v skupini, je Bor zanesljivo odpravil Slogo in si priboril pravico do nastopa v pokrajinskem finalu. «Plave» so tokrat zaigrale izredno zbrano in motivirano ter niso dopustde presenečenja. Zupančičeva in Maverjeva sta bili ob mreži neustavljivi, pohvalo pa zaslužijo za prikazano odbojko tudi vse ostale igralke.
Sloga se je na začetku poskušala zoperstaviti, ni ji pa uspelo doseči kaj več kot časten poraz. Kljub temu pa predstavlja že osvojitev drugega mesta lep uspeh za mlade odbojkarice >Sloge iniupredvsem dobro spodbudo za bodoče nastope. i>	mno.Kiyi.i, ut..<11 -e Mig
MLADINKE '
Volley club — Bor 0:3 (2:15, 9:15, 3:15)
VOLLEY:	Veronese, Famulari,
Savi. Godini, Decimani, Franchini, Rizzi, Stuparich, Iamar.
BOR: Zupančič, Montanari, Ger-dol. Maver, Čepar, Vigini, Junc, Vesel, Klemše.
SODNIKA: Bertocchi in Millotti. Proti slabemu Volleyu so mladinke Bora izbojevale svojo tretjo prvenstveno zmago. Tekma je trajala borih štirideset minut, saj so «pla-ve» naletele na odpor le v drugem nizu. Tako so dobile priložnost tudi nekatere igralke, ki ob:čajno bolj malo igrajo in lahko rečemo, da so svojo nalogo opravile zadovoljivo.
Mig
nfer 15ftč. — Breg 1:3 (6:15, 4:15, 15:12, 11:15)
INTER: Quaranta, Lutman, Taverna, Hlavaty, Boschian, Fronzo-ni, Pittoni, Benedetto, Sellan, Cal-vani.
BREG: Ota, Salvi, Žerjal F. in D., Slavec, Premolin, Kerin, Kocjančič, Švab, Stepančič.
SODNIKA: Pešce in Connavo iz Trsta.
V	2. tekmi povratnega dela prvenstva so mladinke Brega prema gale Inter, ki je bil najzahtevnejši nasprotnik v tej skupini. Tako so Brežanke matematično osvojile 1. mesto. Do konca jih še čaka tekma proti Vallyju, ki je še praznili rok na repu lestvice, in tekma proti Boru, ki je lahko nevaren nasprotnik, kot je pokazal v tekmi proti Interju.
Prva dva seta sta potekala mirno. Brežanke so igrale precej urejeno. Dober sprejem in lepe podaje so omogočale našim tolkačicam, da so močno napadale. Takoj v začetku so pokazale svojo premoč.
Slabše so igrale tretji set, zaradi prevelike statičnosti in slabega sprejema. Slabe podaje so onemogočale napad.
Zadnji set je bil zelo borben. Obe ekipi sta se borili za vsako žogo, toda do izraza je prišla večja izkušenost Brega.
MRS
OMA B — Breg 0:3 (5:15, 9:15, 5:15)
BREG: Salvi, Kerin,
nadigrale nasprotnice, predvsem po zaslugi zelo dobre igre Marize Danieli in Nataše Štoke.
Tudi v nadaljevanju so zaigrale zelo borbeno in so že vodile s 14:10, nato pa so popustile.
Zadnji set je bil precej izenačen. Kontovelke so že vodile z 11:8, ko so tudi tokrat popustile.
T. C.
48:42
S. in V. Vidali, Križmančič.
Po predvidevanju je zmagala Sloga, saj spada II Modulo med slabše ekiue tega prvenstva. Vendar slo-gašice niso povsem zadovoljile. Ko so brez težav osvojile prvi niz, so svoje nasprotnice preveč podcenjevale in tako izgubile drugega. Ponovno so se zbrale v tretjem, v četrtem pa se je začelo penovno zatikati. Proti koncu pa je Sloga le dokazala, da je boljša.
INKA
OMA A — Kontovel 3:1 (15:6,
4:15, 16:14, 15:11)
KONTOVEL: Ban, T. in V. Ci-bic, Danieli, Husu, K. in N. Mene-gatti, Prassel, Regent, Starc, Štoka.
Mladinke Kontovela so tokrat odigrale svojo najboljšo prvenstveno tekmo in bi z malo več sreče lahko osvojile tudi več kot samo set.
Tekma je bila zelo borbena. Posebno so presenetile Kontovelke, ki so nedvomno zelo napredovale. Tudi ob mreži so zaigrale bolj zrelo in Učinkovito, medtem ko je sprejem, kot po navadi;-pnecej šepal.
Po nekoliko slabem začetku so se Kontovelke takoj zbrale in z nekaj res lepimi akcijami popolnoma
______ /
NOGOMET
KOŠARKA
ANKETA »GIGANTI DEL BASKETo
Vladimir Tkačenko najboljši v Evropi
MILAN — Po anketi italijanske košarkarske revije »Giganti del Bq,-sket» je letošnji najboljši košarkar v Evropi Vladimir Tkačenko, sovjetski reprezentant (center, 22 let. 220 cm visok). Na dirugem mestu sta Dragan TCiganovič (Jugoslavija) in Miki Berkovitz (Izrael).
Prejšnja zmagovalca te ankete sta bila Marzorati (Italija) za leto 1976 in Dražen Dalipagič (Jugoslavija) za leti 1977 in 1978
za nedavni poraz v prvoligaškem prvenstvu. V finalnem dvoboju sta si stali nasproti večni tekmici Be-vilacqua in Milič. Po izredno napetem in izenačenem boju je slavila Bevilacqua s 3:2, ki je bila pri-sebnejša v zadnjem nizu, ko je slovenska igralka zbrala 18 točk. Na osnovi tega uspeha je Bevi-lacqua trenutno prevzela vodstvo na začasni lestvici za državni naslov, saj je pred tem zmagala tudi v Turinu in bila druga v Neaplju, medtem ko je doslej Krasova igralka osvojila eno prvo in eno drugo mesto, turnirja v Turinu pa se ni udeležila. V skupni seštevek točk pa štejejo le tri najboljše uvrstitve pred zaključnim dvobojem, tako da se da še vse popraviti.
V	absolutnih ženskih dvojicah je Krasu priborili drugo mesto par Sonja Milič - Vesna Doljak, ki je zaigral zelo solidno in uigrano ter premagal v polfinalu kotirano dvojico Mauriello-Fasolt, v finalu pa je tesno podlegel z 1:2 odlični dvojici Mannicci-Saporetti, ki je bila že uspešna proti Krasu v okviru A lige.
Med tretjekategomicami sta se v hudi konkurenci (kar 64 nastopajočih) odlično izkazali Damijana Sedmak in Sonja Doljak, ki sta se prebili na peto oziroma šesto mesto. Prvo je v četrtfinalu premagala poznejša zmagovalka Scarto-nii, drugo pa drugouvrščena Masda. Omeniti moramo predvsem gladko zmago z 2:0 Doljakove nad Tržačanko Cergol, ki je običajno hila boljša od slovenske zastopnice. O-stale Krasove igralke so izpadle v prvem ali v drugem kolu, a so kljub temu v glavnem zadovoljile. V drugi kategoriji je S. Doljak takoj naletela na zanjo premočno Maecallijevo, Sedmakova pa se je prebila v 2. kolo.
V	kategoriji dečkov oziroma naraščajnikov se je od štirih krasov-cev najbolje izkazal L. Colja, ki se je prebil v drugo kolo, dlje pa ni zmogel.
Na koncu naj še omenimo, da je bila organizacija tekmovanja dokaj slaba, ambient je bil zelo mrzel (skoraj 0 stopinj) in igralci niso imeli možnosti ogrevanja. Zvedelo se je tudi, da državni prvak AGMA Marano ne misli odstopiti iz prvenstva A lige in bo v soboto redno dopotoval v Nabrežino, vendar pa s šibkejšo postavo (Mauriello in Alfieri), ker sta Strino in Carra-nante prestopili k drugoligašu FIAT Bari.	i
-bs-
Perunovič je bil najboljši boksar, ki je nastopil prvi dan polfinalnih tekmovanj mednarodnega boksarskega turnirja za podelitev »Zlate rokavice*.
MINIBASKET
Visintini — Sokol 88:15 (46:0)
SOKOL: P: Pahor, D. Škrk, Terčon 4, D. Pahor 2, Job 6, Peric, Tanze, I. Stanissa, R, Stanissa, W. Stanissa, Carli 2, Škrk, Caharija 2.
Kazalo je že, da bodo morali mali Nabrežinci zapustiti igrišče, ne da bi dali vsaj koš. Na srečo pa je nasprotnikova obramba proti koncu tekme nekoliko popustila, tako da je lahko Sokol dosegel 15 točk. Srečanje je (kot je razvidno iz rezultata samega) potekalo enosmerno. Večina Sokolovih napadov se je zaključila že na sredini igrišča, Visintini pa je polnil koš brez težav.
V Sokolovih vrstah bo treba še veliko veliko dela.
Mitja
Posnetek z nedeljske tekme 2. nogometne amaterske lige med Vesno in Rosandro
■uiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiliiiitiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiinmiiiimnifiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiHiimniiiiiiiiiiiiiMiNH
KOŠARKA
V KADETSKEM PRVENSTVU
%
Perunovič najboljši
' BEOGRAD' - Jug^lnvatL-iMio-drag Perunovič, svetovni podprvak srednje junior kategorije, je premagal po točkah Romuna Hoduta.
KONTOVEL OHRANIL DOMA OBE TOČKI
Polet in Bor sta v tem kolu naletela na premočna nasprotnika
KADETI
Kontovel — Libertas (17:21)
KONTOVEL: Dane v, Rauber 10, Danev, Vasallo 11, Ukmar 1, Terčon 18, Emili 6, Štoka, Kojanec, Pupis 2.
Libertas ie zelo povprečna eki pa, sestavljena samo iz igralcev letnika 1964. Kljub vsemu pa bi Kontovelci skoraj zapravili tekmo. Kontovelci so se predstavili z dokaj okrnjeno postavo. Manjkali so David Velussi in Robert Danev: prvi že od začetka prvenstva ni stopil na igrišče, ker si je na turnirju v Mariboru spahnil gleženj, drugi pa se je tudi poško doval na tekmi s SGT. Iz vsega tega izhaja slaba igra Kontovelcei (predvsem v napadu), izredno slab odstotek metov iz daljine in neverjetno število zgrešenih košev na odbitih žogah. Do 16. min. nrve-ga polčasa so domačini dali 7 pik in v V dirugem . odločneje povedli in zdržali do konca tekme,.:-3'	"	j
V Kontovelovih vrstah ne moremo pohvaliti nikogar.
Igor I uxa
uviuinvuu	i
ostalit>, 4 še drugih 1Q, . a polčasu so ifi5nt<fvelč$
V NARASCAJNISKEM PRVENSTVU
Žerjal F. Stepančič,
in D., Kocjančič, Švab,
Slavec, Premolin.
OMA B: Boliš E., R. in G. Fan-tasia, Zennaro, Ziani, Bonazza, Gia-nella, Suerz, Brenini.
SODNIK: Sheri iz Trsta.
Brežanke so brez težav premagale nasprotnice, ki se niso tako borile kot v tekmi prvega dela prvenstva. Zmaga je bila lažja, ker niso dosti grešile v obrambi in na padu. Igralke OMA niso imele močnega napada. Redke tolčene žoge so Brežanke ustavile z dobrim blokom. Slovenske igralke so nedvom no igrale lepše ob mreži.
MRS
Sloga — II Modulo 3:1 12:15, 15:0, 15:11)
SLOGA: Debenjak, Čufar,
(15:2,
Grgič,
Leuz, Adam, Sisič, Kovačo, Repinc,
Lep uspeh Zarje na tujem igrišču
Tudi Primorec je prišel do obeh točk - Primorje med najmlajšimi odpravilo Ronche
Ferrovlarlo — Bor 78:66 (39:31)
BOR: Furlan. Škrlj. Gerdol (k) 12, Don, Schillani 4 (4:5), Švara 18 (2:6), Gregori 2 (0:2), Lokar 28 (6:7), Kosovel, Merku.
Borovi kadeti niso uspeli na spolzkem igrišču Ferroviaria proti solidnemu nasprotniku osvojiti prve prvenstvene zmage. V glav nem so se skozi vso tekmo enakovredno upirali nasprotniku, Občasno so bili tudi boljši, vse to pa ie bilo premalo za zmago, kajti košarkarji Ferroviaria so bili boljši predvsem pri lovljenju odbitih žog pod obema košema, poleg tega pa še točnejši pri metih.
Med borovci je bil verjetno v prvem polčasu daleč najboljši Lokar (v tem delu je tudi dosegel 18 točk), v nadaljevanju pa je nekoliko popustil: ctokai požrtvo valno je zaigral tudi. Švara, (bi)
Polet - SGT 62:87 (35:41)
POLET: Hrove«0<(k) 8 (0:4),
D. Kralj 4 (0:3), Piseni 4 (0:1),
Taučer, Vremec Ik. Sosič, Kalc 24 (6:10), Malalan, Sedmak 14 (0:1).
Kuk.
Kljub porazu proti zelo močni peterki SGT. ki je nastopila v popolni postavi tudi z doslej poškodovanim Maranzano (verjetno' rovcem ne gre. S težavo so na-najboljši igralec v Trstu letnika | padali dobro in dinamično consko 1983) je Polet v nedeljo nrijetno I obrambo nasprotnikov, ki so si presenetil. Mlajši openci so igrali j ustvarili številne možnosti za proze lo dobro (v 13. minuti je Po- j tinapade. Poprečni igri v napadu let celo vodil z 29:27!) in klonil «plavih» moramo dodati še slabo le, ko so nasprotniki dali vse od i igro v obrambi in slabo zapiranje sebe, da bd strli presenetljive na- i prostorov pod koši. kar je nasprotnike. Omenili bi še, da je pri sprotnik vedno izkoristil.
bodo naši fantje končno le uspeli premagati IVCljčane. Toda nasprotniki so tik pred koncem do. segli zmagoviti zadetek. H. L.
IZIDI 2. KOLA
Inter Milje - Kontovel	65:63
Alabarda - Ferroviario	63:60
Italsider - Don Bosco	40:108
Počitek: Bor
LESTVICA
Don Bosco 4, Ferroviario, Italsider, Inter Milje in Alabarda 2, Kontovel in Bor 0.
PRIHODNJE KOLO
Don Bosco - Bor (1.12. ob 17.30 v Istrski ul!); Italsider - Ferroviario; Alabarda - Kontovel (2.12. ob 17.00 v Ul. della Valle).
DEČKI
Bor — Alabarda	71:128
(33:57)
BOR: Vascotto, Jagodic 3 (1:2), Krevatin 2, Semen, Paoli 4, Tavčar, Bradassi (k) 24 (6:9), De Carli 7 (1:6), Volk 30 (2:7), Tremul 1 (1:3).
V soboto so se Borovi dečki srečali s favoritom tega prvenstva. Imeli' -pa so res negativen dan. Poraz je bil neizbežen, še posebej. ker so igralci Alabarde igrali res uspešno.
Že začetek je pokazal, da bo-
NARAŠČAJNIKI Don Bosco - Zarja 1:3 (0:2)
ZARJA: Racman, Paoli, Ridolfo, Crociati, Corona, Bruni, Zol, Fonda, Ražem, Tognetti, Franza.
STRELCI: v 10. min. p.p. Tognetti, v 30. min. p.p. Tognetti, v 15. min. d.p. Zol.
Zarja je že v 10. min. zasluženo prišla v vodstvo. Fonda je izvedel kot in Tognetti je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Do drugega zadetka je prišlo v 30. min. ko se je po močnem strelu Tognettija branilec nehote dotaknil žoge in ukanil lastnega vratarja.
V drugem polčasu je Zarja nekoliko popustila, vendar je v 15. min. potrojila. Po lepi akciji Ražem - Franza je slednji lepo predložil v sredino in Zol ni zamudil ugodne priložnosti. Čez čas je Don Bosco po napaki bazovske obrambe znižal rezultat.
Pri Zarji moramo pohvaliti zanesljivega Croclatija in Brunija.
E. F.
San Vito - Breg 2:1 (1:0)
BREG: Korošec, Tedesco (Micol), Šavron, Albertini (Žerjal), Tul, Bartolč, Kraljič, Gregori, Pizzi, Costa, Žerjal.
STRELEC ZA BREG: v 35. min. d.p. F. Žerjal.
Prvi so prišli v vodstvo domačini, ko so izkoristili nesporazum v Bregovi obrambi. Tudi v drugem polčasu so Brežani vseskozi napadali. Znova pa so jih nasprotniki presenetili s protinapadom in podvojili. Kmalu nato so dosegli gol tudi Brežani. Iz kota je streljal Tul, Žerjal pa je odbil žogo v vrata.
SMI
Primorec — Rolanese 3:2
(2:0)
PRIMOREC: Vidali, Mulč, A. To-mč, Tinessi, V. Kalc, F. Kralj Ronchetti. P. Tomc, Salvi, Pečar, .1. Milkovič, 12 Žagar, 13 Colleric
ROIANESE:	Villatorra, Alberti,
B. Coccoluto. Miani, G. Coccoluto, Škerl, Babuder, Issich, Kužma, Selsi Baruffo
STRELCI:	V 28. min. Franco
Kralj, v 34. min. p.p. Salvi, 20. min. d.p. avtogol F. Kralj, v 25. min. Salvi, v 34. min. Selsi.
Tokrat so naraščajniki Primorca prijetno presenetili, saj so pre magali drugouvrščeno ekipo Roia-neseja in to povsem zasluženo.
Tokrat so igrali zelo samozavestno in so povsem nadigrali nasprotnika. V vodstvo so prišli že v 28. min. Do konca tekme so gostje skušali priti do remija, a Trebenci so skrbno varovali rezultat.
Bruno Križmančič
KADETI
Breg - Costalunga	0:0
BREG: Smotlak, šavron, Albertini, Peroša, Ražem, Pavletič, Tritta, Kalin, Petrina (Bržan), Lovrečič, Senica.
Po velikem uspehu v prejšnjem kolu so v soboto Brežani želi zopet lep uspeh. Z zelo okrnjeno postavo so na domačih tleh remizirali z močno ekipo Costalumge, ki je v prejšnjem kolu premagala vodeči Libertas in zaseda trenutno drugo mesto na lestvici. V Bregovo ekipo se je po dolgem času zopet vrnil Andrej Ražem, ki je odlično izpolnil svojo nalogo.
Tekma je bila lepa. Najlepšo priložnost je imel v drugem polčasu Bržan, vratar pa mu je odbil st-el na prečko. Proti koncu so se gostje nekoliko pognali v napad, Bregova obramba pa je bila odlična.
SMI
NAJMLAJŠI
Deželno prvenstvo Primorje - Ronchi 2:1 (1:1)
PRIMORJE: Biagi, Gašperlin, Husu, Antoni, Martellani, Sedmak, Vidali, Abbondanza, Celea (Ostrouš-ka), Meden, Rochetti.
STRELCI: Za Prlmorj v 27. min. Meden, v 59. min. Abbondanza.
Najmlajši predstavniki Primorja so osvojili tretjo zaporedno zmago na domačih tleh. Domačini so bili bolj spretni od solidnih nogometašev iz Ronk, ki so pa prvi prišli v vodstvo. Toda «rdeče-rumeni» so dobro reagirali in že pred odmorom remizirali.
V nadaljevanju, ko je že vse iz-gledalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca, je Abbondanza prav v zaključnih trenutkih dal za svoje barve odločilni gol.
H. V.
Pokrajinsko prvenstvo Kras — Domlo 0:2 (0:0)
KRAS:	Klavdij Purič, (Valter
Škrk), Kralj, Gabrovec, Peric, Do l.jak, Škrk. Marko Legiša (Pahor), Terčon, Hrvatič, Rebula (Franko Škabar), Šuc.
Okrnjena ekipa Krasa je morala prepustiti obe točki povprečni
enajsterici Domia. V prvem polčasu so imeli gostje več od igre. Polagoma so Kraševci prevzeli pobudo in nekajkrat nevarno prodrli v kazenski prostor Domia. V nadaljevanju so domači igralci za igrali bolj napadalno. V zaklju čnih akcijah pa niso imeli sreče Gostje so v protinapadu premaga li Puriča. Ko je sodnik dosodil še enajstmetrovko je bilo tekme konec. To je bila zadnja tekma prvega dela prvenstva.
R. B.
ZAČETNIKI
Opicfna S.Caffž - Primorje 0:1
(0:0)
PRIMORJE: Bustico, D. Comino, Fagin, De Pase, Micheli, Simat, Marcuzzi, Sardoč, M. Comino, Kralj, Spadoni.
STRELCI: Za Primorje v 37. min. Sardoč
Primorje je osvojilo dragoceno zmago. Zmaga Prosečanov je povsem zaslužena, saj so imeli stalno pobudo, v drugem delu igre pa so prišli tudi do gola z odličnim Sardočem.
H. V.
Ponziana B - Breg	0:0
BREG: Zuppin, Barut, Tul, Biagi, Kljabjan, Olenik, Ciacchi, Strajn, Rapotec, Godina, Sancin.
Skozi vso tekmo se je igra odvijala pretežno na nasprotnikovi polovici igrišča. Brežani so napadali, bili pa so nezanesljivi. Ponziana je bila nevarna predvsem v protinapadih, Bregova obramba pa je bila vedno na mestu. Na splošno je bila igra počasna ter slaba in nismo zabeležili večjih priložnosti.
Največjo je imel Breg v zadnji minuti igre, Godina pa je bil netočen in akcija se je izjalovila Neodločen izid zadovoljuje obe ekipi, čeprav bi Brežani zaslužili kaj več.
SMI
CICIBANI
Ponziana A - Primorje 9:2 (5:1)
PRIMORJE:	Lukša (Costanzo),
Gava, Fagin, De Bernardi, Štoka, Reina, Taučer.
Proti močnejši ekipi Ponziane, cicibani Primorja niso mogli napraviti kaj več. Sam izid tekme jasno kaže dejansko stanje na igrišču. Domačini so bili za razred boljši od Prosečanov, katerim pa je vseeno uspelo doseči dva gola.
H. V.
KOLESARSTVO
TROFEJA «AL FOGOLAR*
Petelin na sedmem mestu
Na izredno naporni progi v Čedadu so kolesarji lonjerskega društva Adria spet zabeležili zadovoljiv uspeh. Za asoma Baratinom iz Tre-visa in domačinom Novellijem se je na dobro sedmo mesto uvrstil »belomodri* Petelin, ki je opravil res lepo dirko.
Po prvem izmed desetih krogov je bil lonjerski predstavnik na o-semnajstem mestu, do polovice dirke se je prerinil do desetega, v izrednem finalu pa je nadoknadil še tri pozicije in je zasedel po res dobri vožnji sedmo mesto. Ta uvrstitev je precej pomembna, saj se je tako Petelin obdržal na skupni lestvici (po drugi vožnji za »Trofejo al Fogolar*) na petem mestu. Ba-ratin je premočno zmagal, saj je izrazit specialist v tej disciplini in je pustil precej za seboj nedeljskega zmagovalca Novellija, ki pa je še vedno prvi na skupni lestvici.
Zaradi hudega prehlada ni zastopal Adriinih barv mladinec Sandro Čok, medtem ko so Godnič kot 19., Lenisa kot 22 in Ruzzier kot 23. pokazali znaten napredek v primerjavi s prvim letošnjim nastopom v ciklokrosu. Nastopilo je 32 kolesarjev iz Furlanije - Julijske krajine in iz Veneta, mnogi pa so položili orožje že v prvih krogih, na izredno naporni, toda lepi trasi, ki se je odvijala po poljih pred vhodom v Čedad (pri Rualisu).
V nedeljo bodo tekmovalci nastopili v Castionsu, nakar bo teden dni kasneje na sporedu kros v Lo-njerju, v organizaciji Adrie,
Vrstni red na cilju nedeljske dirke:
1.	Baratin (Veneta Infissi), ki je 22 km dolgo progo prevozil v 1.05’ s poprečno hitrostjo 20,300 km na uro
2.	Novelli (Cividale Valnatisone)
3.	Dal Grande (Pujese)
4.	Uliana R. (Cansiglio)
5.	Fattorel (Cansiglio)
6.	Uliana G. (Cansiglio)
7.	Petelin (Adria)
8.	De Corte (Varianese)
9.	Sella (Daina Mira)
10.	Cudicio (Cividale Valnatisone) 19. Godnič (Adria)
22.	Lenissa (Adria)
23.	Ruzzier (Adria)
R. Pečar
Poletu odsoten že nekaj časa ste ber ekipe Andrej Vremec, zato oa so se vsi ostali krepko potrudili, predvsem odlična Kalc in Sedmak, ki sta jima dobro pomagala zunanja igralca Hrovatin in Doria-no Kralj. Zelo soliden je bil tudi center Marko Pisani Edino, kar bi lahko zamerili «oranžnim», je kriza, ki traja nekaj minut in ki se ponavlja na vsaki tekmi. To krat se je pojavila v načetku drugega polčasa, ko se je SGT dokončno odlepil in ves trud Opencev je bil odtlej zaman.
Sergij Tavčar
A SKUPINA IZIDI 3. KOLA
Kontovel - Libertas	48:42
Polet - SGT	62:87
Inter A - Don Bosco A	74:85
Počitek: Alabarda
LESTVICA
Don Bosco A 6. Kontovel in SGT 4, Inter A, Alabarda 2, Polet in Libertas 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas - SGT; Kontovel - Polet (2.12. ob 9.30 na Kontovelu); Inter A - Alabarda. Počitek Don Bosco A.
B SKUPINA IZIDI 3. KOLA
Saba - Inter B	64:57
Don Bosco C - Don Bosco B 62:112 Ferroviario - Bor	78:66
Stella Azzurra - Servolana 45:107 LESTVICA
Inter B, Saba, Servolana. Don Bosco B in Stella Azzurra 4, Ferroviario 2, Bor in Don Bosco C 0.
PRIHODNJE KOLO
Don Bosco C - Saba; Ferroviario -Stella Azzurra: Inter B - Don Bosco B; Bor - Servolana (2.12. ob 9.00 na stadionu «1. maj*).
NARAŠČAJNIKI Inter Milje — Kontovel 65:63 (29:37)
KONTOVEL:	Andrej Gruden.
Tcmaž. Marjan Pertot 8, Sedmak, Gulič 36, Čuk 18, Aleksander Gruden. Peric, Aleksej Pertot 1 in Daneu.
Za Kontovelce je bila to prva letošnja prvenstvena tekma, ker so pač že v prvem kolu no-čivali, kljub temu pa so oreti prvenstvom odigrali več prijateljskih tekem, tako da so precej dobro uigrani in tudi kondicijsko pripravljeni. Škoda je le. da ni bil žreb nič naklonjen naši ekipi, saj more odigrati kar tri zapo redna sračanja na tujem igrišču in proti boljšim ekipam.
Tekma v Miljah je bila zelo izenačena, (Kontoveleem že več let proti temu nasprotniku ni uspelo zmagati), na koncu pa so bili «prekratki» za dve točki. Tokrat je po začetnih potezah kazalo, da
Neuigranost, živčnost m nezbra nost «plavih» so se še posebej pokazale v začetku druge polovice tekme, ko so naši fantje v celo ti odpovedali. V zadnji četrtini so razliko sicer skušali zmanjšati, to pa jim kljub prizadevanjem ni uspelo.
Meko
IZIDI 2. KOLA Bor - Alabarda Don Bosco - Ricreatori Ferroviario - Polet Inter 1904 - Saba Počitek: Sokol
LESTVICA
Ferroviario, Inter 1904 barda 4, Bor, Don Bosco 2, Sokol, Polet, Saba in Ricreatori 0.
PRIHODNJE KOLO Sokol Inter 1904 (1.12. ob 15.30 v Nabrežini); Alabarda - Ricreatori: Saba - Bor (2.11. ob 11.00 na Greti); Polet - Don Bosco (2.12. ob 11.00 na Opčinah). Počitek: Ferroviario.
71:128
98:31
146:30
73:45
In Ala-
Turnirja Mladinskega centra
Danes košarka in ženska odbojka
Po sobotnem moškem odbojkarskem turnirju, katerega je osvojila šesterka OO ZSMS Salonit Anhovo (Nova Gorica), bodo danes v okviru proslave 29. novembra, ki jo prireja Mladinski center Gorica, tekme v košarki in žensiri odbojki.
Na košarkarskem turnirju nastopajo letos tri ekipe in sicer: Dom, Jadran in Gostol (Nova Gorica). Tekmovanja v tej panog, se bodo odvijala v dveh dneh. Pričnejo se namreč danes ob 19. uri s srečanjem Dom - Gostol. Jutri, v četrtek, 29. t.m.. pa bosta na sporedu še dve srečanji: ob 17.30 Dom -Jadran in ob 19. uri Gostol Jadran.
Na turnirju v ženski odboj... nastopata letos le dve ekipi in sicer: Dom in novogoriška šola ŠCBP. Tekma med tema ekipama bo drevi v Gorici, s pričetkom ol 20.30. Naj k temu še dodamo, da bo nagrajevanje posameznih ekip jutri zvečel na osrednji proslavi 29. novembra. ki jo prireja v Dijaškem domu v Gorici odbor M’adinskega centra.
OBVKSmo
TPK Sirena
vabi člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER ki bo v soboto, 1. 12. 1979 s pričetkom ob 19. uri. Predvajali bo-bo filme in diapozitive o delovanju kluba, mogoče pa bo kupiti tudi fotografije, ki so bile posnete na tečajih in akcijah. Sledila bo zakuska in prosta zabava.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnico	Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnino
Mesečno 3.500 lir - vnopre| plačana celotna 32.000 lir Letno naročnino žo inozemstvo 48000 lir, zo naročnike brezplačno revl|o «DAN»
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in oodjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun zo Italllo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 *ADIT» . DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozajl0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir
61000 Ljubljani
mnt) _j>žaljO besedi
28. novembra 1979
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Juliisk® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o0Z81 v Italiji pri SPI.
H
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzcTaia I in tiska I
ZTT
j Trst
čfan italijanske zveze časopisnih založnikov
RESNA ZNAMENJA KRIZE V ODNOSIH MED DRŽAVAMI EGS
Predsednike vlad čaka v Dublinu težka naloga za ugladitev sporov
Velika Britanija noče plačevati še dalje v skupen sklad več, kot od njega prejema - Spor tudi z evropskim parlamentom
BRUSELJ — Pred jutrišnjim srečanjem na vrhu v Dublinu, ki
melje hitrejšega in dinamičnejšega razvoja. Sekretar mestne konferen se ga bodo udeležili državni pogla- ce je nato do potankosti analiziral varji ali predsedniki vlad deveteri- I problem produktivnosti v delovnin ce, vlada v krogih strokovnjakov in obratih. Na ta račun je bila izre
čena marsikatera kritika, ki pa po govornikovih besedah ne pride v poštev za delavce tovarne Rog, ki so lahko za zgled Ljubljani. Govornik je tudi do potankosti analiziral probleme samoupravne družbe, prikazal razhajanja, ki bremenijo vso družbo in poudaril, da je izhod mogoč samo, če bo vsakdo storil svojo dolžnost.
Pred slavnostnim govornikom je direktor tovarne Vlado Smrekar prikazal težko trot tovarne od prvih začetnih težav, do sedanje pomembne zmage. Marsikdo je v preteklosti napovedal tovarni prerano smrt, a vztrajnost, skoraj trma delavskega kolektiva je to preprečila. Tovarna skoraj da ni kos pov praševanju domačega in tujega tržišča. Govornik je priznal, da je
visokih funkcionarjev Evropske gospodarske skupnosti velika zaskrbljenost. Čedalje bolj se namreč utrjuje prepričanje, da preživlja EGS hudo trenutno krizo in da bo odvisno ravno od zaključkov sestanka v irskem glavnem mestu, če bo mogoče najti izhod, ali pa se bodo razmere še zaostrile in nagibale k o-hromitvi in celo k propadanju evropskega združevanja.
Razlogov za tako zaskrbljenost je nič koliko. Znano je, da sam podpis rimskih sporazumov ni na en mah pometel sebičnih interesov podpisnic. Zato so ostale v vseh teh letih slovesne izjave o (vsaj postopnem) odpravljanju velikih družbenih in gospodarskih razlik med članicami EGS, ki naj bi bilo glavni smoter združenja, bolj na ravni pobožnih želja. Močnejše članice, zlasti Zahodna Nemčija in Francija ter Holandska, so venomer uveljavljale svojo moč na škodo šibkejših. Najzgovornejši zg' od takih odnosov je bila kmetijska politika EGS v korist pridelkov teh držav, ki je pripeljala do škandaloznega uničevanja italijanskega sadja in povrtnin, ki se upira vsakemu zdravemu razumu.
V tem trenutku je najnevarnejši kamen spotike Velika Britanija Vlada gospe Thatcherjeve namreč u-pravičeno ugotavlja, da je posledica take dolgoletne gospodarske politike odločilnih krogov v EGS, da revnejše države plačujejo mnogo več v skupen sklad (ki gre prvenstveno v korist bogatejših), kot iz njega prejemajo, Ta razlika dosega v proračunu za leto 1980 EGS kar 1.800 milijard lir na škodo Anglije. Thatcherjeva zahteva, da se ta razlika popolnoma odpravi, tako da se njen prispevek v skupen proračun zmanjša za dve tretjini.
Nič ne kaže, da bi predsednica angleške konservativne vlade nameravala pri tej zahtevi kaj prida popustiti in angleški tisk celo poudarja, da je v nasprotnem ^primeru pripravljena popolnoma ohromiti vs<j delovanje EGS. Poslužiti bi se pri tem mogla mnogih sredstev, od »zamrznitve* kmetijskih cen in bojkota ministrskih sej v okviru EGS, do prekinitve pogajanj o vinogradniškem sektorju, zaustavitve pobud na področju ribolova, energije, znanstvenih raziskav, pri čemer bi mogla uporabljati pravico veta, kot pri višanju proračunov.
Najvišji državni zastopniki deveterice ne bodo imeli torej lahkega de!a pri iskanju sprejemljivega kompromisa. Verjetno si bo pri tem še posebej prizadeval Cossiga, saj je ureditev spora za Italijo posebnega pomena, ker bo prevzela za prvo šestmesečje 1980 začasno predsedstvo sveta EGS. Če bi v Dublinu ne dosegli sporazuma z Anglijo, bi bilo namreč mnogo težje, če ne ravno brezupno, rešiti vprašanje pristopa novih članic (Grčije, Španije in Portugalske) in ugladiti skrajno slabe odnose med evropskim parlamentom in ministrskim svetom EGS. RIM — Dan razdeljevanja plač
Ti so . , „d„iih Oasih odMno j'	J'?.
zaostrili, potem ko so ministri za
BEOGRAD — Na včerajšnji tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je u-radni predstavnik veleposlanik Mirko Kalezič najprej dejal, da je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito poslal osebno poslanico zambijskemu predsedniku Kennethu Kaundi ob vse bolj pogostih napadih rasističnih režimov na to državo. Predsednik Tito je izrekel vso podporo in solidarnost jugoslovanskih narodov z narodom Zambije pri obrambi njegove narodnost ne neodvisnosti in suverenosti.
Prav tako je izrazii prepričanje, da bo narod Zambije ostal odločen in enoten ne le v obrambi pred napadalci, ampak da bo nadaljeval tudi dosledno podporo pravičnemu osvobodilnemu boju narodov na jugu Afrike. Predsednik Tito je opozoril, da so napadi na Zambijo in druge države prve bojne črte del zarote tistih sil, ki ne izbirajo sredstev v poskusih preprečiti razvoj novoosvobojenih držav in o-nemogočiti dosego resnične neod-
iiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiHiiaiiiiiiiiiB
Waldheimova pobuda za rešitev spora med Iraaom in Ameriko
tak položaj povzročila energetska kriza in ne postindustrijska misel nost, ki ,jo že nekaj let opažamo v razvitih zahodnih državah. Rogova kolesa postajajo tore.i vedno bolj sinonim kakovosti, saj kar 37 od-stolkov proizvodnje izvažajo.
Delovni kolektiv sedaj z zaupanjem gleda v bodočnost. Z novim obratom se bo v nekaj letih kapaciteta povečala za 100 od sto. že prihodnje leto bodo proizvedli kar 255.000 dvokoles, ali 40 odstotkov več kot letos.
Ob jubileju so tudi izrekli priznanja najzaslužnejšim delavcem tovarne. ki so od vsega začetka doprinesli k sedanji zmagi. Priznanja in priložnostne plakete so tudi dobili domači in tuji poslovni partnerji. Sledil je bogat in pester kul turni program, v katerem so «ro-govci» dokazali, da se ne omejijo zgolj na delo in svoje delovne dosežke, temveč imajo posluli tudi za kulturne ustvaritve, (voc)
TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA SFRJ
Jugoslavija obsoja rasistične napade m zambijsko republiko
Zaskrbljenost zaradi zapleta med Iranom in ZDA - Djuranovič odpotuje v Tunizijo
Generalni tajnik OZN AValdheim je obrazložil novinarjem svojo pobudo za sklicanje varnostnega sveta, ki naj razpravlja o ameriško-ira nskem zapletu	(Telefoto AP)
■muiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimHiimiitiiitiimtiniiiniiitiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiit
VRSTA ROPOV VČERAJ OB »DNEVU PLAČ*
Hudo ranil zapriseženega cuvaja ki mu je preprečil rop v INAM
100 milijonov lir plena z ropom v rimskem bančnem zavodu Na progi Cosenza-Sibari roparski napad na potniški vlak
proračun 9 držav (razen italijanskega) oholo zavrnili popravke k proračunu EGS za leto 1980, ki so jih evropski parlamentarci odobrili, da bi dosegli večje naložbe za uravnovešanje družbenih in gospodarskih razmer v deveterici. Izvršni organi EGS so hoteli s tem posvariti evropske parlamentarce, da jim kljub temu, da so bili neposredno izvoljeni, ne priznavajo nič večje oblasti.
Ni mogoče izključiti, da jim bodo ob drugi proračunski razpravi, ki bo od 10 do 14. decembra v Stras-1 Aradam. Neznanec, ki je sicer do-bourgu, nekaj popustili, pred nevar- ^ro P°zna* razporeditev uradov in nest jo, da se v evropskem parla- se posebno blagajne oddeljenega mentu zbere zadostna večina za za odseka zavoda Banca Nazionale del
ker pač vedo, da gotovo ne bodo ostali praznih rok. Vedno pa načrt ne uspe. In to se je zgodilo včeraj v Rimu. kjer se je moral ropar sicer umakniti praznih rok, žal pa je za seboj pustil dva ranjena. Eden. 25 letni zapriseženi čuvaj Luigi Sperandini se bori s smrtjo, drugi, 23-Ietni uradnik Alessandro Chiovelli, ki ga je krogla na srečo le oplazila, pa bo okreval v desetih dneh.
Do ropa je prišlo včeraj zjutraj na sedežu INAM v Ulici Ambra
vrnitev proračuna v celoti. (Iv)
VČERAJ V LJUBLJANI
j bilej in zmaga tovarne Rog
LJUBLJANA — Vsak delovni jubilej pomeni pomembno zmago v nenehnem stremljenju delavskega razreda, da si zagotovi boljšo bo dočnost zase in za družbo. Toliko pomembnejši je iubilej, 30 letnica obstoja, za obrat, kj so mu že pri pisovali prezgodnjo smrt. V mislih imamo tovarno dvokoles in opreme Roe iz Ljubljane, ki je včeraj ob jubileju istočasno praznovala po mombno celovno zmago, otvoritev novega obrata, med najsodobnejšimi v Evropi.
Slavnostni govornik sekretar mestne konference ZKS Ljubljana Marjan Orožen je na svečani seji delavskega1 sveta čestita' delavcem k jubileju in zmagi Prikazal je hotenja delavcev obrata, ki so s svo jo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo dokazali, da je mogoče premagati stagnacijo in samozaoovoljstvo. To so dosegi, s težkim delom, z od-rekanjim in - skrbnim gospodarje njem. v poti lastnega znoja so vložili dobršen del lastnega dohodka, zato da so dobili novo tovarno in da so si s tem zagotovili nove te-
Lavoro je stopil v drugo nadstropje, kje so bile že pripravljene plače. S samokresom v rokah je zahteval od blagajnika ves razpoložljiv denar in medtem ko se je uradnik že hotel pokoriti roparju, je posegel nočni čuvaj. Ropar je pritisnil na petelin in ranil Chio-vellija ter zbežal, medtem ko je čuvaj Sperandini stekel po stopnicah za njim in sprožil štiri strele. Nepričakovano pa se je ropar obrnil in z nekaj streli podrl čuvaja na tla. Ropar je hladnokrvno stopil na ulico in se izgubil v množici pešcev, v želodec ranjenega Spe-randinija pa so nujno odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so ga brez odlašanja operirali. Medtem ko je policija aretirala mladeniča, ki naj hi bil podoben roparju, se je razširila vest, da je Sperandini podlegel poškodbam. Vest so kasneje zanikali in potrdili, da je njegovo zdravstveno Stranje izredno resno.
Policija se je lotila preiskave, vendar je morala priprtega mladeniča izpustiti: očividci namreč v njem niso spoznali roparja, ki je bil toliko drzen, da ni imel zakrinkanega obraza.
Drugi rop, tudi v Rimu, pa je štirim zlikovcem popolnoma uspel. Že zgodaj zjutraj, se je neznanec, tiblečen v zapriseženega čuvaja, pridružil čistilkam in vstopil v sedež zavoda «Chase Manhattan Bank»
na Trgu Marconi. Uradnike in čistilke, vsega skupaj jih je bilo 35, je zaprl v «caveau», to je blindira-no blagajno ter odprl vrata svojim pajdašem, ki so bili oboroženi z brzostrelkami. Roparji so si nabrali približno 100 milijonov lir, ki so jih uradniki že pripravili za prve bančne operacije, ko se je pojavil «pravi» nočni čuvaj, ki nastopa službo ob 7.30. Tega so roparji razorožili in ga zvezali, dokončali «delo» in ko so očistili vse predale, so mirno stopili na ulico, sedli v avto, kjer jih je čakal pajdaš, in se vključili v prometni vrvež. Jasno je, da so izginil-' brez sledu skupno s 100 milijoni lir.
Rop tudi. na vlaku včeraj na pro-
gi Cosenza - Sibari. Banditi, štirje in vrhu vsega še nezakrinkani, so izkoristili počasno vožnjo vlaka in skočili v vagon, kjer so pod grožnjo samokresov prisilili poštne uslužbence, da so jih izročili vreče z denarjem. Ob koncu predora so roparji izstopili in po mnenju preiskovalcev se odpeljali z avtom, ki jih je čakal na cesti ob progi. Višina plena ni znana, pa čeprav predvidevajo, da so se zlikovci polastili nekaj desetin milijonov lir.
Karabinjerji, ki so se takoj lotili preiskave tudi s pomočjo policijskih psov, so aretirali že večkrat kaznovanega mladeniča iz Rendeja, o katerem sumijo, da je tudi on imel svoje prste vmes pri tem ropu.
visnosti Zimbabveja in Namibije.
V poslanici je rečeno, da je ukinitev kolonialnih režimov v teli državah in priznanje suverenih pravic tem narodom del sistema v<#-nosti in samostojnega neodvisnega razvoja vseh držav in narodov na jugu Afrike.
V	zvezi z londonsko konferenco je v poslanici poudarjeno, da je treba rešitev problema Zimbabveja poiskati v okviru priznanja suverenih pravic naroda Zimbabveja.
Predsednik republike je podčrtal pomen in nujnost, da neuvrščene države in druge demokratične ter miroljubne dežele in sile v svetu podprejo obrambo neodvisnosti Zambije in ji pomagajo v njenem boju proti rasistom in Rodeziji. Poslanica posebej poudarja visoko stopnjo tradicionalnega prijateljskega sodelovanja med SFRJ in republiko Zambijo.
Mirko Kalezič je tudi dejal, da jugoslovanska vlada najostreje obsoja vsa agresivna dejanja in pričakuje od varnostnega sveta OZN. da sprejme odločne ukrepe, ki bi preprečili takšne napade.
Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je v nadaljevanju tiskovne konference sporočil, da bo predsednik ZIS Vese-lin Djuranovič na povabilo pred sednika vlade Tunizije Hedia Nui-re uradno in prijateljsko obiskal Tunizijo od 4. od 6. decembra letos. Obisk Veselina Djuranoviča bo še ena potrditev dolgoletnih tradicionalno dobrih stikov in vsestranskega sodelovanja med dvema neuvrščenima sredozemskima in prijateljskima državama. Temelje takšnim odnosom sta postavila predsednika Uto in Burgiba, ki ju povezuje globoko vzajemno spoštovanje in osebno prijateljstvo.
V	zvezi s poslanico generalnega
sekretarja OZN Kurta Waldheima predsedniku Titu je Kalezič dejal, da je NValdheim podrobno seznanil predsednika Tita s človekoljubno dejavnostjo OZN za rešitev problema in lakote kampučijskega naroda. V zvezi s poslanico kubanskega voditelja Fidela Castra predsedniku Titu pa je predstavnik sekretariata dejal, da' pošlanica poudarja neposreden prispevek predsednika Tita k uspešnemu zaključ ku 6. konference neuvrščenih držav v Havani in nujnost krepitve in razširitve jugoslovansko-kuban skega političnega in gospodarske- Pnmerl‘e ga sodelovanja.	komanov
zaporne kazni pa so bili obsojeni Gianluca Folli, Marco Meroni, Luigi Fraschini, Danilo Terenghi. Walter Cagnani in Claudio Forcati. Sodišče je vsem pomilostilo po 2 leti zapora in jih obsodilo na plačilo sodnih stroškov. Nadalje jim je sodišče dosmrtno prepovedalo izvrševanja javnih služb.
Po izreku razsodbe je prišlo do pretepa med škvadristi in antifašisti, ki se je zaradi posega sil javne varnosti končal brez hujših posledic.
Potres v Iranu
TEHERAN — Močan potres je včeraj prizadel vzhodni Iran in predvsem mesto Mashad. Kot poroča iranska tiskovna agencija «Pars» je potresni sunek povzročil več smrtnih žrtev in ranjenih, točne podatke pa niso sporočili. Epicenter potresa je bil približno tisoč kilometrov severno od Teherana v deželi Korassan.
Jean Fabre pred sodniki
*<»>,
V francoskem glavnem začela z dolgim posegom
ca, nato je spregovoril javni žilec. Kot predvideva zakon P* . preiskava brez prisotnosti občins in novinarjev.	,
Na sliki (telefoto AP): skup" francoskih radikalcev (ienionst'1 pred pariškim vojaškim sodiščem-
mm*
PARIZ
mestu se je včeraj začel proces proti predsedniku italijanske radikalne stranke in francoskemu državljanu Jeanu Fabru, ki je oblo žen, da se ni odzval vahilu za služenje vojaškega roka. Sodna obravnava na vojaškem sodišču se je
•iiiiiiiiaiiiiiiiiii«Miiiii»«iiitiiiiiiiaiiiiiiii6iiiiiivMiiifi««»«iiiaiiiiiiiiiMi»flaiii«iii«iiii«iiiiiii««iiiiiifivr*iiiiiiMaiiiiii«aiiiitiiiiiiiiagiiiiiiiiiv,iiii1|f ••aiiiiiiifiiiiiiiaai»|,>>
VESTI S TELEPRINTERJA
Privezani radikalci
FIRENCE — Radikalski predstavniki vedno presenečajo s svojo bujno domišljijo. Včeraj so se trije mladi radikalci v znak protesta za proces proti Jeanu Fabru z verigami privezali na vrata francoskega konzulata v Firencah. Ker so odvrgli ključe treh žabic, so morali počakati na agente, ki so jih lahko »osvobodili* le potem ko so prežagali železne verige.
Narkomani in vojaški rok
RIM — Pojav uživanja mamil je v Italiji že tako razširjeni med mladimi, da so zaradi tega zaskrbljene tudi oborožene sile. če pri vojaškem pregledu ugotovijo narkomana, ima slednji dve možnosti: ali sprejme zdravljenje v vojaški bolnici in opravlja-potem redni vojaške rok. ati ga' z etiketo »devian-ta» in «abnormalnega» Oprostijo vojaščine. Leta 1978 je bito od 460 tisoč mladeničev kar 200 tisoč proglašenih iz raznih razloga za neprimerne, od teh je bilo 383 nar-
V zvezi s pobudo Kurta Wald-heima o nujnem sklicu varnostnega sveta OZN je Kalezič dejal, da Jugoslavija pozdravlja to pobudo, saj gre v odnosih med ZDA in Iranom za resno krizo, ki ima lahko velikanske posledice. Upamo, je dejal, da bo pri vseli zainteresiranih straneh tudi tokrat prevladal občutek odgovornosti in realizma, kar lahko pripomore ne le k reševanju spora, ampak tudi k odpiranju možnosti za krepitev enakopravnih in konstruktivnih odnosov med suverenimi državami, (dd)
Po 20 let zapora morilskim fašistom
MILAN — Po devetih urah posvetovanja so sodnik; milanskega porotnega sodišča včeraj izrekli razsodbo proti devetim mladim fašistom, ki so 27. aprila 1976. leta zvečer napadli skupino antifašistov. Pod njihovimi noži je 21-letni Gae-tano Amoroso izgubil življenje, njegova prijatelja, Carlo Palma in Luigi Spera, oba stara 21 let, pa sta bila ranjena.
Najhujša kazen je doletela Angela Croceja, Antonija Pietropaola in Gilberta Cavallinija, ki še ni padel v roke policijskim organom: tem so porotniki prisodili po 20 let zapora, 2 meseca zapora in 120.000 lir globe. Na 13 let in 4 mesece
IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIimilllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIimiMIIIIIIIIHIIIlilllMilllIlllliiliiUllilllilliiiiiiiillllllIllilliiilllIlllllHliniUIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
DOPIS IZ KANALSKE DOLINE
l
Nekaterim je slovenščina v cerkvi še vedno trn v peti
Zadnja četrtkova izdaja Volksbo-te — glasila SVP, prinaša na 2. strani nepodpisan članek cBegrab-nisse im Kanaltah — Pogrebi v Kanalski dolini. Po že znanih napadih na ukljanskega župnika Ga-riupa. je sedaj na vrsti župnik iz Žabnic g. Mario Čemet, ker je, oo odprtem grobu pok. Kicnove mate re. molil samo slovenski in italijanski Oče naš.
Dopisnik za Volksbote iz Kanal ske doline dobesedno takole poro ča: «Am offenen Grab ivurde auf sloivenisch und italiemsch das ”Va-ter unser" aebetet. Ein ”Vater un ser” in deutscher Sprache scheint immer noch verpont zu sein. In der Kirche wird auch nur denen, die von iveiten gekommen sind, wie Ortspfarrer ausdruckiih betont in der deutscher Sprache gedankt.» (Prevod) Ob odprtem grobu pa se je «Oče naš» zmolil po slovensko
in po italijansko. Zdi se, da je nemški «Oče naš» še vedno prepovedan. V cerkvi pa, tako je krajevni župnik s posebnim poudarkom povedal, je bila zahvala v nemščini namenjena samo tistim, ki so prišli od daleč.
Kam člankar meri in na kaj misli, ni treba ugibati vendar pa je marsikaj, hote ah nehote, zamolčal. Med našo. ki je bila v slovenščini, je krajevni župnik dodal evangelij, oče naš, in zahvalo tudi v nemščini. To pa je seveda storil za tiste, ki so prišli od daleč in med njimi so tudi potomci optantov. ki «po žabniško» ne znajo več in razumejo samo še nemško.
Zahvalna formula pa je v rabi že 33 let in jo je pok. žabniski župnik. Jožef Simiz v slovenščini, italijanščini . in nemščini napisal na platnice pogrebnega pbrednika. Zanimivo pa je, da se člankar tako
živo zanima, kako se moli v babnicah, Ukvah in v Ovčji vasi. prav nič pa ga ne briga, kako se pri pogrebih moli v krajih Nabcrrjet, Pontabelj in Trbiž, kjer je avtohtono nemško prebivalstvo v manjši meri res še prisotno.
Med udeleženci pogreba pa člankar omenja samo tiste s Koroške in iz Kanalske doline, mi pa smo opazili tudi bližnje sorodnike s Tržaškega. ki so imeli venec s slovenskim napisom.
Podtikanja žabniškemu župniku so povsem neosnnvana. kajti on res skuša ustreči vsem. včasih še preveč. Njegova zasluga pa je. da so verniki nemškega jezika v višar skem svetišču postreženi v materinem jeziku, kar ne moremo trditi za svetišče pri Gospe sveti na Koroškem, kjer je slovenski človek nezaželen.
S. Venosi
«Lotta continua» v sporu z avtonomisti
RIM — Skrajnolevičarski dnevnik «Lotta continua» res nima miru. Rimski avtonomisti, ki obtožujejo novinarje in sodelavce tega časopisa, da so «reformisti», so včeraj ponovno skušali zasesti uredništvo in tako onemogočiti izid lista. To pa jim ni uspelo, ker so se novinarji uprli, tako da bo «Lotta con-tinua* danes lahko redno v kioskih.
Ostrejši boj proti alkoholizmu
ŽENEVA — Svetovna zdravstvena organizacija, ki ima sedež v švicarskem mestu, je pozivala vse države, ki so včlanjene v OZN, k ostrejšemu boju proti alkoholizmu.
Uživanje alkohola je namreč v zadnjih dvajsetih let zelo naraslo posebno v državah zahodne Evrope, medtem ko je nekoliko padlo v drugih predelih sveta in predvsem v Združenih državah Amerike.
ANIC: 30 delavcev zastrupljenih
GELA — Tudi v petrokemijskem obratu ANIC v Geli, vedno na Siciliji se večkrat dogajajo nesreče pri delu. Zadnja na vrsti je bila včerajšnja, ko se je zaradi nenadnega uhajanja kloridnega plina zastrupilo 30 delavcev. Pet so pridržali v bolnišnici, preostale pa so po prvih zdravstvenih posegih odpustili. Preiskava, ki je v teku, bo verjetno pojasnila vzroke nesreče, ki bi lahko postala prava tragedija-
stu
Boj proti
pornografskim filmom
LA SPEZIA — V ligurskem meje izbruhnil pravi škandal v zvezd z oddajami zasebne televizijske postaje «Video Spezia International)!'. Na mizah krajevne kvesture se namreč v zadnjem času kopičijo prijave proti lastnikom te postaje, ki jih obtožujejo, da predvajajo pornografske filme. Slednji se branijo, da gre za motnje na ekranu in da oni sploh ne oddajajo podobnih filmov.
Študenti zasedli katoliško katedralo
TEGUC1GALPA — Protesti levičarskih študentov iz El Salvadorja so se razširili tudi na bližnji Honduras. V glavnem mestu Teguci-galpa so univerzitetni študenti zasedli katoliško katedralo v znak protesta proti gospodarski politiki nove vojaške hunte, ki je med drugim tudi dala aretirati več kot sto kmetov.
VESTI S KOPRSKEGA
Proslava v loparju
KOPER — S svečano sejo ske skupščine Koper, so v LoPL ju pri Kopru proslavili 35-1«““. demokratično izvoljene skupš®1 ^ sodnega okraja Lopar. 6. okh"* 1944. leta je bil za to področj« . jemen dogodek, je poudaril v jem govoru predsednik koprskf čine Mario Abram, saj je ljuf>s . prevzelo oblast v svoje roke J. nato razvijalo in utrjevalo med ^ rodnoosvobodilnim bojem in P° svoboditvi.
V nadaljevanju pa je 2°^' velikem razvoju tega kraja. K 5 vilnim delavnim zmagani s*-8 j*. pridružili še dve — otvoritev voda in rekonstrucija elektrief^, omrežja. Za to so vložili vaščani liko ur prostovoljnega dela, P01^, gali pa so jim tudi vojaki jufflf vanske ljudske armade.	....
Prireditev so zaključili z tim kulturnim sporedom.
Mednarodna razstava fotografij v Kopru
KOPER — V koprski galeriji ža so odprli razstavo fotogra petih dežel — Slovenije, Hrva» ^ Avstrijske-štajerske tor Baranj®. Železne županije iz Madžarske, n ,, stavo so doslej organizirali * krat, tokrat prvič v Sloveniji-
Fotografi so se predstavili ® v ljudni tehniki, to je črno-beli, na ^ ni in z diapozitivi, poljudna P* j, bila tudi tematika. Po otv°rl|ji nem nagovoru direktorja ob*"« galerij Tonija Biloslava. je ^e-srečanje in debatni večer uCK žencev.	9ii
Razstava, na kateri so P10'48 ji-128 fotografij, ki pomenijo naro ^ še letošnje fotografske dosežk«j, petih deželah, bo odprta mesec.
L*
PEKING - V vseh največjih * tajskih mestih v teh dneh Pr6v\e jajo najbolj znane jugoslov® filme in dokumentarce. V Pf so včeraj za otvoritev vrteli ' »Sutjeska* režiserja Stipeja D®1
v Času zimskih
PREHLADOV
VAM
PRIPOROČAMO
Slehernemu, zlasti pa vsem, ki so že občutili težave zrelejših let, slabotnim otrokom, ljudem pri napornem telesnem in umskem delu in skratka vsem, ki bi radi storili kaj koristnega za svoje zdravje, še preden bj ga načela bolezen.