čevlja OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ tnik XX avgust 19öü 8 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič REZULTATI POSLOVANJA Za nami je že več kot polovica zadnjega leta tega srednjeročnega obdobja, zaključili smo kolektivni letni dopust in v prvih dnevih avgusta z malo zamude na zborih delavcev obravnavali in ocenjevali polletne rezultate. Težišče razprave je bilo usmerjeno v analizo izpolnjevanja planskih zadolžitev na vseh področjih, saj smo si te postavili zahtevne, še posebej z našimi dopolnitvami letnega plana. Prav gotovo so v letošnjem letu pogoji gospodarjenja težji, na vseh ravneh delamo za stabilizacijo gospodarstva, ob tem je doseženo v prvem polletju še toliko bolj razveseljivo, saj smelo postavljene plane uresničujemo. Svoj delež uspešnemu poslovanju je prispevala naša že večletna izvozna naravnanost, saj nam po devalvaciji izvoz daje večji prispevek k dohodku. Glavna značilnost polletnega poslovanja je ugoden potek proizvodnje, saj je ta v celoti za 16 1 večja kot pred letom, ob tem pa tudi že več izdelanih proizvodov kot je polovica letnega plana. Največji delež proizvodnje predstavlja proizvodnja obutve, katere je bilo izdelano 1.827.727 parov, kar je 18 1 več kot pred letom in 561 letnega plana. Ugoden potek proizvodnje je posledica zmanjšane odsotnosti z dela, boljše priprave in organizacije same proizvodnje ter ne nazadnje povečane produktivnosti dela, saj je ta v letošnjem polletju za 13 % višja kot pred letom. S proizvodnjo in z dohodkom je tesno povezana kvaliteta dela, ki se odraža v količini izmeta ali izdelkov slabše kvalitete. Na tem področju postavljenih ciljev še nismo dosegli čeprav je odstotek teh že manjši, kot je bil pred letom. Tudi v drugem polletju moramo zagotoviti normalen potek proizvodnje, ob tem pa še znižati količino izdelkom slabše kvalitete, to je torej naloga za naprej. Tako s proizvodnjo kot dohodkom so povezani stroški. Za preteklo obdobje ugotavljamo porast cen repromateriala, torej vgrajujemo vse dražje materiale, kar zahteva še gospodarnejše ravnanje pri porabi tega. Po devalvaciji je največji porast cen uvoženega materiala, ker negativno vpliva na dohodek in zahteva iskanje nadomestnih materialov. V primerjavi s planirano porabo so bili doseženi prihranki nekoliko večji od načrtovanih vendar je vseeno pred nami zahtevna naloga, znižati že načrtovane stroške za enako kvaliteten proizvod. To področje mora postati zanimivejše za vse zaposlene, pa tudi inovacijska dejavnost mora biti usmerjena na to področje. Šele ko so proizvodi tudi na trgu prodani, je preko doseženega dohodka poznano vloženo delo. Čeprav izvoz po obsegu ni največji delež prodaje, pa je v sedanjih razmerah najpomembnejši. Dolarska vrednost izvoza znaša 12.133.044, kar je 271 več kot pred letom in tudi 551 letnega plana. Izvoz na konvertibilno tržišče predstavlja 80 1 celotnega izvoza pri tem pa smo uvozili s tega tržišča 861 vrednosti izvoza. Tudi količinski podatki izvoza so ugodni, saj smo izvozili 595.450 parov obutve izdelane v Peku, to je 33 % celotne proizvodnje. Po devalvaciji je izvoz dohodkovno zanimivejši, prav zato je naloga v drugem polletju še večje povečanje tega, torej izvoziti več kot smo planirali, za kar so že dane realne možnosti in zaustaviti rast uvoza. Pri prodaji na domačlem trgu v celoti ni izpolnjen plan. Predvsem neprimerne vremenske razmere za prodajo letne obutve so vplivali, da je bila letos v naših prodajalnah prodana enaka količina obutve kot pred letom. Tekoči podatki kažejo, da bo ta izpad vsaj delno nadoknaden v juliju ter avgustu. Dosežen zbirni celotni prihodek je letos povečan za 321, porabljena sredstva za 30 % in tako dosežen dohodek večji za 40%. Podane stopnje rasti potrjujejo dobro oceno polletnega rezultata, to še posebej zato, ker smo ob tem uspeli dosežene razlike ob proračunu zalog na nove cene skoraj v celoti nameniti za financiranje teh. Pri razporeditvi doseženega dohodka moramo spoštovati sprejete obveznosti vseh vrst predvsem višina sredstev za osebne dohodke je odvisna od doseženega dohodka, ob ugodnem poteku poslovanja pa smo tako lahko namenili za osebne dohodke še nekaj več, kot so bile tekoče akontacije. Delitveno razmerje čistega dohodka je letos ugodnejše v korist akumulacije, saj ta letos predstavlja 21 1, v prvem polletju preteklega leta pa le 12 1 čistega dohodka. Poprečni čisti osebni dohodek akontacij za prvo polletje znaša 6.780 din, z dodatno delitvijo pa bo 7.095 din, kar je 22 % več kot v enakem obdobju preteklega leta, oziroma le 9 1 več kot je bil poprečni osebni dohodek v letu 1979. Vzporedno z obravnavo uspeha poslovanja, izraženega v doseženem dohodku moramo ugotoviti manjšo uspešnost na področju gibanja sredstev in ohranjanja likvidnosti. Izredno visoko povečanje zalog, za kar je sicer nekaj objektivnih vzrokov, obenem pa razmeroma intenzivna investicijska dejavnost sta ob splošnih likvidnostnih težavah povzročili tudi v naši delovni organizaciji v prvem polletju težavnejšo situacijo, kot je bila do tedaj. Ena od prioritetnih nalog za drugo polletje je torej znižanje zalog, za kar so bile že sprejete določene poslovne odločitve. Le uspeh tudi na tem področju bo omogočal normalno poslovanje ter realizacijo načrtovanih investicij. Preteklo obdobje je bilo uspešno, to nas obvezuje, da z enako zavzetostjo zavihamo rokave po dopustu. Zadržati izpolnjevanje planov na vseh področjih, ki smo jih že v preteklem ohdobju, narediti še korak naprej pri izboljšanju kvalitete, znižati zaloge in zadržati rast uvoza, če nam to uspe, bo letošnje leto najuspešnejše v tem srednjeročnem obodbju. Drugo polletje je torej tudi čas, ko dokončno sprejemamo plane za naslednje srednjeročno obdobje 1981— 1985. Sleherni član naše delovne skupnosti se mora vključiti v obravnavo in dokončno oblikovanje novega srednjeročnega plana, po sprejetju tega na referendumu, bo sleherni tudi sprejel obveznost, da z izpolnjevanjem nalog načrtovano tudi uresničimo. Franc Grašič M lirska Sobota PRAZNIK OBČINE TRŽIČ Letošnji praznik občine Tržič je bil še posebno slovesen. Na slavnostni seji skupščine je bila podpisana listina o pobratenju med občinama Tržič in Zaječar. S tem je bilo potrjeno petletno sodelovanje in spletene trdne vezi med občinama. V Zaječarju bodo podpisali listino o pobratenju 7. septembra, ko praznujejo svoj občinski praznik. Na svečani seji so bile podeljene tudi plakete mesta Tržič. Letos so jih dobili. Zlato plaketo sta prejeli organizaciji: združenje Zveze združenj borcev NOV Tržič in industrijsko gasilsko društvo BPT. Srebrno plaketo so podelili dr. Tonetu Martinčiču. Osrednja svečanost je bila v nedeljo, 3. avgusta, pri spomeniku prvim padlim žrtvam pod Storžičem. Slovesnost je bila združena s srečanjem borcev Kokrškega odreda. Slavnosti so prisostvovali gostje, iz Zaječarja, Ste Marie aux Mines in Ludbrega. DRŽAVNA ODLIKOVANJA Predsednik skupščine občine Tržič tovariš Milan Ogris je na slavnosti dne 2. julija 1980 v prostorih občinske skupščine svečano izročil državna odlikovanja 32 posameznikom iz občine Tržič. V uvodnem nagovoru je predsednik SO Tržič poudaril, da imajo družbena priznanja v naši socialistični samoupravni družbi velik pomen, posebno odlikovanja SFRJ, ki se podeljujejo za dela in dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko. Odlikovanje sta prejela tudi delavca tovarne Peko: Ciril GOSAR za dolgoletno aktivno delo v Avto-moto društvu Tržič je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem; Janko MLADIC je bil odlikovan z medaljo za vojske zasluge za prizadevno delo pri izvajanju obrambnih nalog in uspešno vodenje enote TO v tovarni PEKO. Predsednik skupščine je vsem odlikovancem čestital in jim zaželel še veliko uspehov. M. M. Janko Mladič, vodja TOZD Obutev. Ciril Gosar, organizator dela in koordinator s strojno obdelavo v orodjarni 11. junija 1980 je bilo v Zvezo komunistov sprejetih devet novih članov: Marta Srna, Marko Tomazin, Andreja Janežič, Marjan Jerman, Svetlana Božič, Mebdulin Aliče-vac, Igor Mokorel, Marjeta Štefe in Drago Kristan. MALA ŠOLA MARKSIZMA ROJSTVO DELAVSKEGA RAZREDA Vzporedno s kapitalizmom se je rodil tudi delavski razred ali proletariat. Kapitalizem je proizvodni način, ki temelji na privatni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi (na kapitalu) in na mezdnem delu delavcev, ki prodajajo svojo delovno silo kapitalistom kot blago. Z drugo besedo, kapitalistična ureditev je razredna ureditev z dvema temeljnima razredoma: s kapitalističnim in delavskim razredom. Kapitalizem in kapitalistični razred ne moreta obstajati brez delavskega razreda. KAPITALISTIČNI (BURŽOAZNI) RAZRED je tisti manjšinjski del prebivalstva, ki je lastnik proizvajalnih sredstev in organizira razne vrste gospodarske dejavnosti zato, da bi si povečal privatno bogastvo. Ta cilj pa lahko uresničuje samo, če druga večina prebivalstva nima v lasti proizvajalnih sredstev in mora zato iz ekonomskih razlogov (da se preživi) prodajati svojo delovno silo kapitalistom, ki jo potem izkoriščajo. Večina je DELAVSKI RAZRED, ki je neločjiv sestavni del kapitalistične družbe. Zato imenujemo delavski razred ali proletariat tisto večino prebivalstva v kapitalizmu, ki nima v lasti proizvajalnih sredstev (kapitala) in ki ustvarja s svojim delom celotno družbeno bogastvo v mezdnem izkoriščevalskem odnosu. Kot vsako bitje, tako se je tudi delavski razred razvijal. Ima svojo »letnico« rojstvo, svojo otroško in zrelo dobo. Zanima nas najprej rojstvo delavskega razreda. Prvi zarodek sodobnega delavskega razreda so predstavljali že obrtni pomočniki in vajenci v obrtnih (cehovskih) delavnicah poznega srednjega veka. Razmerja med njimi in cehovskimi mojstri — obrtniki so bila v mnogočem predhodnik mezdnih razmerij med delavci in kapitalisti, a oblika borbe med njimi predhodnik klasične razredne borbe v kapitalizmu. Po družbenem položaju, po ciljih borbe, po njihovi zavesti obrtnih pomočnikov in vajencev te dobe še ne moremo pojmovati kot sodobni proletariat. Nadaljnjo stopnjo v porajanju delavskega razreda predstavlja manufakturno obdobje proizvajanja. MANUFAK-TURNI DELAVCI (predproletariat) se je v mnogočem že razlikoval od pomočnika in vajenca v cehovski obrti. Ta delavec ni imel več istega cilja kot obrtni pomočnik. Manufakturni delavec je že masovno zaposlen, osiromašeni, včeraj samostojni ali polsa-mostojni proizvajalec (obrtnik, pomočnik, kmet), ki je prisiljen delati za manufakturnega kapitalista ne le iz ekonomskih razlogov, ampak tudi popolnoma odkrito prisiljen od države. Celotni življenjski položaj manufakturnega delavca je mnogo težji kot položaj pomočnika v cehu. Z vse bolj specializirano delitvijo dela se je spreminjal delavec v dodatek stroja. Njegovo delo je postalo skrajno naporno in je trajalo od jutra do večera. Mezde in življenjski pogoji so bili skrajno bedni. Šele industrijska revolucija, šele ustvarjanje veleindustrije na podlagi nove, razvite tehnike in svetovnega trga poraja v zahodnih kapitalističnih državah pravi modemi delavski razred, to je industrijski delavski razred. To obdobje se začenja v zahodni Evropi v 18. stoletju in se razširi tudi na začetek 19. stoletja. Za ta sodobni delavski razred je značilno, da je dokočno izgubil vsako, tudi drobno lastnino. Ce je kdo še ima v majhnem obsegu, ga imenujemo polproletarca. Zato tudi njegovo delo izgublja vsako samostojnost. Delo je postalo mehanično in specializirano, da so bili v moderno delavsko armado vse bolj vključeni tudi »živi stroji brez mišic«, to so ženske in otroci. Moderna industrija je v začetku zahtevala vedno več delovne sile. To pomeni, da se je hitro povečal tudi delavski razred, ki je ne le občutil, ampak tudi spoznal vzroke izkoriščanja in zato začel organizirati svoje vrste ter svojo borbo, sprva za nekatere ekonomske pravice (za skrajšanje delovnega dneva, ki je tedaj trajal 14 do 18 ur, za boljše delovne pogoje itd.), potem pa vse bolj proti kapitalističnemu sistemu. Prihodnjič: DELAVSKO GIBANJE IN RAZREDNI BOJ PEKO IN PREKMURCI Poslovalnica Murska Sobota I. je prostorna, lepo urejena prodajalna Še preden gremo čez most pri Radencih smo na prekmurskem, kajti nekdanja meja med Štajersko in Ogrsko je bila tod še na več drugih krajih odmaknjena od sedanjega toka Mure. Reka je v zgodovinski preteklosti večkrat sama prestavljala strugo, včasih so jo naravnavali tudi veleposestniki v oddalnejše rokave, da so si razširili posest na svojem bregu. Ravnina ob Muri je na obeh straneh enaka, toda večstoletna politična ločenost je ustvarila znatne gospodarske, socialne in kulturne razlike med štajerskim delom Pomurja in Prekmurjem. Murska Sobota pred 44. leti. Posnetek je nastal 1936. leta Tudi ta posnetek je iz arhiva. Pogoji prodaje se menjajo. Včasih se strankam ni mudilo. Veliko več je bilo treba svetovati. Mogočni gradovi razodevajo, da je bila prekmurska zemlja do prve svetovne vojne last fevdalcev. Mnogi kmečki ljudje so bili brez zemlje. Kmečki posestniki so imeli le malo zemlje in še ta se je neprestano drobila, ker je v Prekmurju veljalo madžarsko dedno pravo. Po očetovi smrti so posestvo razdelili med vse otroke; ti so si postavili majhne hišice ob prvotnem domu. V začetju tega stoletja je Prekmurje zajel val izseljevanja. Središče Prekmurja je Murska Sobota, imenovana nekdaj Olšnica. Za Ogrsko je bila Sobota malo pomembno obrobno mestece. Pomembnejša je postala po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji. Njeni razvoj so dolgo ovirale zasidranost v kmetijski mislenosti, pomanjkanje komunalnih naprav, nenačrtnost gradenj. Po osvoboditvi se je mesto zelo hitro razvijalo. Ob najbolj prometni ulici je velika blagovna hiša v prvem nadstropju pa poslovalnica Peko. Prodajni prostor je prostran, brez običajne stisnjenosti le nekoliko zastrt z visokimi steklenimi vitrinami. Poslovodja Belovič Konrad je organiziral prodajo tako, da je v vrhu najsi bo po doseganju plana, prav tako po obratu zalog, saj je le-ta 2,99. Do konca julija je indeks prodaje 119 ? po parih in 147^ po vrednosti. Kot smo že rekli je to usklajen kolektiv ki ga poleg Konrada sestavljajo še štiri pomočnice: Marija Aleksič, Etelka Bognar, Regina Lutar in Darinka Senik. Peko je v Murski Soboti stari znanec 1. aprila 1931 so tam odprli prodajalno čevljev Peko. Tri mesece po otvoritvi jo je prevzel JOŠKO BRUMEN. Uspešno jo je vodil do svoje upokojitve leta 1962. Po selitvi poslovalnice iz Kerenčeve ulice v blagovnico, je tam ostala prodajalna B. kvalitete, ker pa Murska Sobota le ni tako veliko mesto, se je poslovalnica Murska Sobota II, preselila v 10km oddaljene Beltince, veliko naselje sredi žitorodne ravnine Središče Murske Sobote: Trg zmage s parkom in veličastnim spomenikom rdečearmejcev, ki so v prvih dneh aprila 1945 osvobodili Prekmurje. V prihodnji številki: Prekmurci v Peko čevljih, izpod peresa Jožka Brumna, upokojenega poslovodje iz Murske Sobote Prirejeno: pc Schuh - Technik + abc 4/80 SKOVANO PRIJATELJSTVO V okviru praznovanja občinskega praznika občine Tržič je bila na slavnostni seji zborov SO Tržič podpisana listina o pobratenju občine Tržič in Zaječar. V Zaječarju bo listina o pobratenju podpisana 7. septembra, ob praznovanju praznika občine Zaječar. Da bi vas seznanili z nekaterimi značilnostmi timoške Krajine in vam predstavili mesto Zaječar, objavljamo prispevek, ki so nam ga poslali iz pobratenega mesta. Občina Zaječar leži na skrajnem vzhodu naše države in z delom meji z LR Bolgarijo. Zaječar leži ob ustju Črnega in Belega Timoka, v zaječarski kotlini in ima 137 m nadmorske višine. Zaječarska občina obsega 1071 kv. km, leži v središču kotline ob ustju obeh Timokov in na križišču železniških in cestnih poti. Obrobljajo jo gorski masivi z bogaimi sloji premoga, kremenčevega peska, bakra in gozdovi, iz česar lahko sklepamo, da ima Zaječar veliko potencialne možnosti gospodarskega in družbenega razvoja. Z moravsko dolino je Zaječar povezan z magistralno cesto Zaječar —Paračin, z južnimi in severnimi deli naše dežele pa z magistralno cesto Djerdap— Niš. Magistralna cesta preko mejnega prehoda Vrška Cuka veže Zaječar z LR Bolgarijo. Skozi mesto vodi tudi železniška proga Niš—Prahovo, katere del se odcepi proti Boru, Majdanpeku in Beogradu. Pokrajina je že od najstarejših časov privlačevala ljudi, o čemer pričajo številna arheološka najdišča. Najstarejši znani naseljenci so bili Tribali, bojevito traško pleme. Po nekaj stoletijih neprekinjenih bojev s sosednjimi plemeni so Tribali izginili z zgodovinskega prizorišča, omenjene kraje pa so naselili Mezi, tudi Tračani. V drugi polovici prvega stoletja pred našim štetjem so Rimljani podjarmili Meze in ustanovili svojo provinco Mezijo. Razvili so različne gospodarske panoge, posebno poljedeljstvo in rudarstvo. Ohranile so se razvaline njihovih mest, poti, raznovrstno orodje, denar in drugo. V dolini Timoka so še danes razvaline trdnjave Kostol, deset kilometrov zahodno od Zaječarja pri vasi Gamzigrad pa najdemo največji poznoantični objekt z istim imenom. Čeprav o njem nimamo pisanih virov, menimo, da je bila tu cesarska rezidenca. V času velikih selitev narodov so bili ti kraji pogosto opustošeni, dokler se niso sredi sedmega stoletja tu naselila slovanska plemena, pleme pS, ki se je tukaj naselilo, so bili Timočani. Do konca 14. stoletja so Timočani pogosto menjali gospodarje, dvakrat so bili pod oblastjo srbske srednjeveške države. Od konca 14. stoletja pa do leta 1833 so bili ti kraji pod turško oblastjo. Zaječar se prvič omenja v nekem turškem dokumentu iz leta 1560. Po zmagi nad Truki leta 1833 je postal Zaječar središče Timoške krajine. Ta položaj je mesto obdržalo do današnjih dni, čeprav se je obseg zemljišča malenkostno spreminjal in so se izmenjavala administrativna imena: Zaječar je bil središče nahije, okrižja, okraja, področja, sreza, občine in nazadnje regije. Prebivalci obrobnih delov so se ukvarjali s poljedeljstvom in živinorejo. V mestu pa se je razvijala obrt, proti koncu 19. stoletja pa tudi bančništvo. Gradili so mline, opekarne, leta 1895 pa parno pivovarno. Leta 1885 so odprli rudnik premoga v Vrški Čuki, pozneje pa še nekaj manjših rudnikov v bližini Zaječarja. S tem je povezan začetek delavskega gibanja in prodor socialističnih idej. Ustanovili so prve razredne organizacije. Leta 1883 so se siromašni kmetje uprli, vendar je režim timoški kmečki upor hitro zadušil. Na začetku tega stoletja so ustanovili socialno-demokratske organizacije v mestu, rudnikih in po nekaterih vaseh. Rudarji iz Vrške Čuke so že 1907. leta stavkali, da bi izboljšali življenjske in delovne razmere. Med prvo svetovno vojno so prebivalci teh krajev občutili neusmiljeno ropanje in izkoriščanje okupatorja. Na začetku dvajsetega stoletja je mesto Zaječar štelo okoli 8 tisoč prebivalcev, v naslednjih tridesetih letih pa se je njihovo število povzpelo na 10.500, kar pomeni, da se mesto ni hitro razvijalo. To velja posebno za vojna leta. V obdobju med obema vojnama je delavski razred obnovil svoje organizacije, ustanovili so organizacije KPJ, delavstvo se je bojevalo za svoje pravice. Najbolj pomembna je stavka timoških železničarjev 1920. leta. Vstajo v Timoški krajini je pripravil okrožni komite KPJ iz Zaječarja: 30. junija 1941 je sprejel odlok o vstaji. Prvi partizanski odredi so se oblikovali že v juliju in avgustu. Prebivalstvo je množično sodelovalo v NOB in septembra 1944 kraje končno osvobodilo. Zaječar so osvobodili 7. septembra 1944. leta. Gospodarstvo občine je do druge svetovne vojre v glavnem temeljilo na obrtniški in polindustrijski predelavi poljedeljskih proizvodov in na izkoriščanju rudnih bogastev, predvsem premoga. Gospodarstvo so v glavnem predstavljale: delavnice trikotaže, mlini, mizarske obrtniške delavnice, usnjarna, parna pivovarna, dve opekarni, rudnik kremenčevega peska v Rgotini, štirje premogovniki (Vrška Cuka, Lubnica, Avramica in Zvezdan) in dve manjši elektrarni. To so bili predvsem manjši gospodarski objekti, prevladoval je obrtniški način proizvodnje, lastniki pa so bili drobni zaječarski Panorama Zaječarja TRŽIČ POBRATEN Z ZAJEČARJEM kapitalisti, medtem ko so rudniki združevali tudi tuj kapital. Edini večji industrijski objekt je bila parna pivovarna, ki je tik pred vojno proizvajala 3800 hi piva na leto. V tem času je bilo v mestu in na vaseh večje število trgovin, tudi nekaj gostinskih objektov in klimatsko zdravilišče v Gamzigrajskih toplicah. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo treba odpraviti posledice vojnega pustošenja in poskrbeti za strokovnjake in sredstva, ki bi zagotovili razvoj zaječarskega gospodarstva. Že leta 1948 je bilo v zaječarski občini 62.000 prebivalcev, ki so živeli v 16.932 gospodinjstvih. V mestu je živelo le 19^ prebivalcev (12.000), kmečkega prebivalstva pa je bilo več kot 80*?, Skupno je bilo zaposlenih 3.500 občanov, se pravi, da je bil zaposlen vsak 18. občan. Nagel povojni razvoj industrije in gospodarstva, zlasti v zadnjem desetletju, je vplival na pospešeno rast občine in mesta Zaječarja. Iz nekdanjih delavnic in manjših industrijskih objektov so se razvila moderna podjetja, izmed katerih predstavljajo nekatera zelo pomembne proizvajalce ne samo v okviru jugoslovanske skupnosti, pač pa tudi v evropskih in svetovnih merilih. Naštejemo samo nekatere: — Tovarna kristala z 2.600 delavci v petih TOZD v Zaječarju, Kladovu, Sokobanji in Kutini proizvaja in predeluje okoli 8.000 ton kristalnega stekla na ročni, polavtomatski in avtomatski način. Ze zdaj pokriva 80'ir skupne jugoslovanske proizvodnje in predstavlja 80 % skupnega jugoslovanskega izvoza navedenih proizvodov. — Tovarna porcelana s 1.200 delavci naredi letno okoli 2.500 ton porcelana za gospodinjsko rabo in okras ter s tem predstavlja enega največjih proizvajalcev omenjenih proizvodov pri nas. — Rudnik kremenčevega peska v Rgotini je s 550 delavci največji proizvajalec zelo kvalitetnega kremenčevega peska v SR Srbiji: livarski in steklarski industriji nudi okoli 400.000 ton peska na leto. Vse te organizacije imajo ambiciozne, vendar hkrati realne programe razvoja, od katerih se nekateri že uresničujejo. Z uresničitvijo omenjenih načrtov se bo povečala proizvodnja kristala s sedanjih 8.000 na 16.000 ton, porcelana z 2.500 na 6.500 ton, kremenčevega peska s 400.000 na 800.000 ton. — Tovarna kablov v Zaječarju je bila ustanovljena 1974. V njej naredijo okoli 18.000 ton kablov in bakrenih prevodnikov na leto. V tovarni je zaposlenih 500 delavcev. Skupaj s tovarnama termotehničnih naprav in merilnih transformatorjev je del sistema RTB Bor. Načrti predvidevajo še nadaljnje povečanje proizvodnje kablov in prevodnikov, in te na 24.000 ton letno, pa tudi povečanje proizvodnje transformatorjev, merilnih naprav ter naprav za varstvo okolja. Usnjarsko-tekstilni kombinat Zaječar, v katerem je zaposlenih okoli 2.200 delavcev, se je razvil v sodobno organizacijo, ki izdeluje otroško konfekcijo in trikotažo, športno in lovsko opremo, krzno, usnjeno galanterijo in konfekcijo. Tovarna ima samostojno trgovsko mrežo s 95 trogoviami v številnih krajih naše države. Razvojni načrt predvideva novo usnjarno in predilnico sintetičnega prediva za potrebe lastne proizvodnje in predelave. Poljedelskoindustrijski kombinat »Zaječar« je nosilec gospodarske aktivnosti in razvoja tako v kmetijski proizvodnji in predelavi kot v družbenem sektorju; združuje poljedelce in kooperante. V omenjeno sestavljeno organizacijo združenega dela sodi osem delovnih organizacij s 23 TOZD na področju primarne kmetijske proizvodnje in predelave (v njih je zaposlenih 3.300 delavcev) in 11 osnovnih organizacij združenih kmetijskih proizvajalcev (v njih dela 2.200 kmetov), kar predstavlja 25 % skupnega števila gospodinjstev v občini. Na posestvih imenovanega kombinata, ki meri 10.000 ha, proizvedejo letno okoli 1.500 vagonov pšenice in drugih žitaric. Na farmah letno vzredijo okoli 15.000 glav mladega goveda. Tovarna živalske krme proizvede letno okoli 4.000 vagonov krmil. Industrija mlečnih proizvodov predela letno 35 milijonov litrov mleka, tovarna piva pa 400.000 hektolitrov piva in sokov. V objektih Žito prometa nameljejo letno 1.500 vagonov moke. Od združenih kmetovalcev in kooperantov odkupijo letno več kot 6.000 pitanih juncev, 11 milijonov litrov mleka, 300 ton žitaric in drugih proizvodov. V okviru poljedeljsko industrijskega kombinata »Zaječar« posluje tudi gostinsko turistična delovna organizacija »Srbija«, ki nudi gostinske in turistične usluge. V Zaječarju in Gamzigrajskih toplicah ja na voljo več turističnih objektov. Največji med njimi je hotel »A« kategorije »Srbija« v Zaječarju. Program organizacij, ki sestavljajo poljedelskoindustrijski kombinat »Zaječar«, predvideva za nadaljnji razvoj: izgradnjo treh tovarn Žito prometa; v okviru Industrije mlečnih proizvodov in sadnih mlečnih krem in otroške hrane, povečanje proizvodnje piva in sokov na 700.000 hl letno; odkup in komasacijo zemlje; gojenje in predelavo sadja, razvoj gostinsko-turističnih kmetovalcev in kooperantov pri povečanju števila združenih kmetovalcev in podobno. Mehanizirana klavnica in hladilnica ter Tovarna konzerv »Timok« zaposlujeta okoli 700 delavcev in poslujeta v okviru SOZD poljedeljski kombinat »Beograd«, ter spadata v vrsto pomembnih predelovalcev mesa. V objektih te organizacije letno zakoljejo in predelajo okoli 25.000 juncev, 70.000 svinj, v teku pa so priprave za izgradnjo nove klavnice, kjer naj bi predelali 70.000 pitanih juncev in 150.000 svinj na leto. V metalnopredelovalni industriji, ki deluje v sklopu tovarne strojev »Arsenije Spasič« Zaječar in »Investgradnje« Grljan, združuje delo preko 1.200 delavcev. Izdelki teh organizacij (stroji in oprema za lesno industrijo, transporterji, jeklene konstrukcije in oprema za rudarstvo) so znani v Jugoslaviji in tujini. Razvojni program predvideva povečanje proizvodnje od današnjih 12.000 ton različnih izdelkov in razširitev proizvodnega programa. Od petih premogovnikov, ko so jih nekdaj izkoriščali, kopljejo danes premog v dveh: v rudniku antracita »Vrška Cuka« in v rudniku lignita »Lubnica«. V teh dveh rudnikih je zaposleno 1.100 delavcev. Letno nakopljejo okrog 180.000 ton lignita in antracita zelo dobre kakovosti za potrebe gospodarstva in industrije. V SOZD »Timogradnja« Zaječar združuje delo 6 delovnih organizacij s področja gradbeništva, projektiranja, mehanizacije in proizvodnje gradbenega materiala. Zaposlenih je okrog 3.700 delavcev, od katerih jih je v TOZD in DO v občini Zaječar več kot 2.000. Te organizacije so znane po izdelavi stanovanj, industrijskih in drugih gradbenih objektov ne samo v Zaječarju, temveč tudi po drugih mestih Jugoslavije. V nadaljnjem obdobju se bodo te organizacije usmerile v povečanje proizvodnje gradbenega materiala, zgradili bodo tovarno za proizvodnjo stanovanj, modernizirali in mehanizirali bodo proizvodnjo. STROŠKI DELA V LETU 1978 na uro v dinarjih BELGIJA podatki skupne komisije $v(nA 143,87 usnjarsko predelovalne industrije 13831 139^42 ZDA 118,08 VIR: Schuh^Tecnic«■ abc 7/79 preračunano po tečaju ZlS-a 1978 NAGRADNA KRIŽANKA i PUŠČAVSKE .LADJE" OPALOVÄ RUDA POŠKODBA TELESA IZBOLJŠAVA, IZUM PREBIVALCI SKAHDIHAV DRŽAV OTON ŽUPANČIČ PREPO- LOVITEV igigg ŠKODLJIV PTIČ OBLIKA 1 IMENA KONEC MOLITVE REKA V ŠALEŠKI DOLINI L |S pr t *** ■lis DOLE HODNIK ALI PREHOD - Pllf LETNA PLAČA VLADARJEV UJEMANJE VERZOV V GLASBI life* afcaL ^ mm» 9 MA55EUET0J VA OPERA SPACANA RISBA ZNIŽANA NOTA. D" RIM. 60QT NJA JEŽE ; SPODNJI DEL HODE, PODPLAT ALBANEC, ŠIPTAR 05REDWOI SL.MEVHIK SHJOIHA H. KRAJ V SVIO. KAU-TOUUTICINO NALEPKA ALJA TKAČEVA DROBNO TELO PRIJETEN DOPUST' SEME,KI SE SAMO VSADI ZDRAVIM,KI ZDRAVI £ ALOPATIJO OTROS.LA53Č FR. PEVKA [SILVIE) ČREDA RAS EVA mmm K&IH0CLJ1KA PLAČILO PO UČINKU OBLEKA, ODEV V MEDICINI OTRDIUA, ZATRDI NA B IZVIR LEVAR ANČKA NAŠE IME ZA PIZZO Alkoholna PIJAČA ASTRONOMSKA MERA (1»? SVE-TL.0BU1H LET KA5P1J5K0 JEZERO AHA PLEMIŠKI NASLOV REŽISER ..VESNE" NASILNA TATVIUA EDEN SOKRATOVIH TOŽILCEV ki ATA IQRAEEC HA BRENKALO VOJNI 0D5EK NEDELJSKI DUEVNIK" INDUSTRIJ. RASTLINA NAVPIČNI DROGOVI PRI GOLIH ŽIVAL, KI DAJE VOLIJO ŽUŽELKA KI HUDO PIČI SMETIŠČE 1 ODPADKI ALENKA VIPOTNIK TOČKA PRI ŠPORTU Za zadnjo križanko smo dobili 43 rešitev. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz šivalnice 512 POGAČNIK MARIJA. 80 din - MEDIC IVANKA - 512/0 60 din - PODGORŠEK ANICA - upokojenka 40 din — ZAPLOTNIK IVAN — orodjarna 20 din - REZAR PETER - 200 20 din - DUKANOVlC IRENA - 512/0 Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo najkasneje do 31. avgusta 1980. Ob boleči izgubi dragega brata PETRA MEGLIC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz nabavnega sektorja za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. žalujoča sestra Mimi ZAHVALE Ob boleči izgubi drage mame ANTONIJE PESJAK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 520 za podarjeni venec Ana Livk Ob nenadni smrti dragega brata PETRA MEGLIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Poliuretan za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. žalujoči brat Franc Ob smrti mojega očeta, se sodelavkam in sodelavcem iz prirezovalnice najlepše zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Ob težki izgubi dragega moža VINKA WEITHAUSERJA se prisrčno zahvaljujem delovni organizaciji Peko za venec in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Marija Weithauser V SLOVO RADOJKA ĐORĐEVIĆ Kruta neizprosna smrt je stegnila neusmiljeno roko in pretrgla nit življenja RADOJKI ĐORĐEVIĆ, prodajalki iz poslovalnice Kragujevac I. Niti močna volja ni premagala bolezni, ki je Radojko uničila. Upali smo, da bo volja in želja močnejša od krute smrti. Bitka je bila izgubljena. V kolektivu je nastala praznina, ostal bo le globok, nepozaben spomin na sodelavko in tovarišico. Nežka Keršič PRIŠLI - ODŠLI V TOVARNO v splošni sektor: Lojze Dovžan, Ikanovič Sebila, Marta Bečan v 512: Franjo Brišar, Bogomir Skumavc v mehanično: Janko Krsnik v orodjarno: Robert Mravlje, Marko Bahun v montažni oddelek 522: Milan Brovč v PUR: Branko Jurkič v gumarno: Janja Pranjič V TOZD BUDUĆNOST Šimek Željko, Patarčer Djurdja, Lovrenčič Milka, Vuk Nevenka, Klarič Darinka, Medjeral Verica, Grgič Age, Ciček Vsnica, Salaman Ružiča, Markulinčič Marjanca, Salod Marija, Husnjak Bernardka, Jagič Katica, Golenja Štefanija, Jug Marija, Bačani Vera, Brekovič Biserka, Jambrovič Dragica, Kezman Marija, Martinkovič Barbara, Nadj Boža, Pregovič Ivka, Kanižaj Štefanija, Balenta Marija, Pavlos Marija, Pomper Pavla, Čukec Vjekoslav, Horvat Vladimir, Hadari Zlatko, Nova-čič Duro V MREŽO Rijeka 1 Bor Bjelovar Skopje 1 Senta Arandelovac Beograd II Sombor Maribor I Krško Ljubljana V Vinkovci Cačak Celje I Brežice Titograd I Kranj II Kranj III Beograd I Beltinci IZ TOVARNE Ana Ribič, Jožo Paurevič, Roko Živkovič, Igor Peharc, Ika-novič Sebila, Repovž Ignac, Oman Andrej, Alojzija Petrič, Renato Semič, Loc Jurij, Stane Klančar, Vesna Čaragič, Bašič Hazim, Petreš Slobodan, Klemenc Milan, Rozman Anton, Meglič Milan, Fürst Boštjan, Nučič Dušan, Meglič Stanislav, Lučovnik Miroslava, Mlinar Marjan, Majstorovič Eajko, Peternelj Julijana, Malkič Damijan, Pojanc Izidor, Pikovnik Bojan, Pungaršek Franc IZ BUDUČNOSTI Šestek Franjo, Šolgoj Antun, Vadumec Tomo, Medjeral Stjepan, Zemlič Ana, Grabovac Mile, Jančič Branka, Aleksič Branka Vukovljak Duro Goleč Marija, Tukovič Anka Čuič Petar Molnar Nandor Filipovič Danko Trmčič Mijodrag, Pantič Nenad Vujasinovič Stevan Sedovnik Olga Gorenc Brigita Mlakar Angelca Kovačevič Željko Nikitivič Dragica Samec Karla Barbič Marija Zindovič Batrič Župane Bernarda Černivec Judita Kneževič Dragi Špindler Terezija IZ MREŽE Vinkovci Postojna Ljubljana III Kragujevac I Beograd I Beograd II Soldo Lidija Gerželj Jožica Verdnik Marta Đorđevič Radojka Jovičič Damnjan Ristič Nebojša NAŠI PETDESETLETNIKI DJUKIĆ IVANKA, izenačevanje zgornjega usnja v šivalnici 512 FRANTAR PETER, prevzemanje materiala v skladišču GRADIŠAR SLAVKA, strojno zagibanje v šivalnici zgornjih delov 512 LIČINTĆ JOVAN, poslovodja poslovalnice Pula STUDEN VINKO, pomoč pri opravljanju del v skladišču zgornjega usnja in tekstila iskrene Čestitke Udeleženci na proslavi 10-letnice obrata Trbovlje Nasvet je nekaj, kar modrim ni potrebno, bedaki pa ga ne poslušajo. Gerland Pollard »Nekoč sem bil mlad, ti pa nisi bil nikoli star, torej imam nekaj več,« je dejal starec mladeniču. Gerhardt Hauptman Starec je človek, ki se je najedel in zdaj gleda druge, kako jedo. Balzac Živeti za druge ni samo zakon dolžnosti, temveč tudi zakon sreče. Comte POPOČITNIŠKO BRANJE Angleška družina je preživljala počitnice v Nemčiji in nekega dne opazila v lepem okolju čudovito hišico, ki se jim je zdela kot nalašč, da bi v njej prebili dopust. Pozanimali so se, čigava je in zvedeli, da je last protestantskega pastorja. Povprašali so ga, če bi jim bil pripravljen dati hišo v najem za prihodnje poletje in ko je privolil, jim je ljubeznivo razkazal ljubi domek, jim izročil načrt hiše ter sklenil z njimi pogodbo. Družina se je vrnila v Anglijo. Na dolgo in široko so se pogovarjali o prihodnjih počitnicah v lepi vili in tiščali nosove v njen načrt. Na lepem je gospa dognala, da ni nikjer oznake WG in se ob tem spomnila, da tega tudi videla ni, ko so si ogledali hišo. Sklenili so. da bodo pastorju pisali in ga poprosili za zadevno pojasnilo in blaga gospa mu je pisala takole: Spoštovani pastor! Sem gospa tiste družine, ki je nedavno najela vašo hišo za prihodnje poletje. Rili ste tako ljubeznivi, da ste nam izročili načrt, a na njem žal ne najdemo znamenja WG. In ker nam niti med našim kratkim obiskom pri vas ni bilo dano. da bi ga videli, vas prosim za ljubeznivo pojasnilo: kje sploh je? Pastor, ki ni natančno razumel pomena kratice WG, in misleč, da gre za bližnjo kapelo anglikanske sekte, imenovano »Waldes Ghapel« je takole odgovoril: »Spoštovana gospa!« Zelo cenim vašo zanimanje in gorečnost in nadvse mi je ljubo, da vam lahko sporočam, da je kraj. po katerem sprašujete. 12 km oddaljen od moje hiše. Sodim, da bo malce neprikladno. zlasti, če ste vajeni pogostokrat zahajati tjakaj. No. v takem primeru bo pač najbolje, da si boste vzeli hrano s seboj, da bi mogli ostati tam kar ves dan. Nekateri tukajšnji prebivalci hodijo tja peš, drugi se vozijo s kolesi, eni in drugi pa vselej dospejo pravočasno (urnik je na vratih). Prostor je velik, saj je na razpolago 400 sedežev in 100 stojišč. Klimatske naprave poskrbe za to, da ni neprijetnosti, ki so sicer v gneči običajne. Sedeži so oblazinjeni. Otroci sede poleg odraslih in vsi v zboru pojo. Pri vhodu vsakod prejme papir, kdor pride po razdelitvi, pač uporablja sosedovega. Red je tak, da je treba papir pri izhodu vrniti, tako da je v uporabi vsaj mesec dni. Prostor je akustičen, zato so vsi navzoči v polni meri melodičnega blagoglasja. Posebni fotografi so vselej pri roki. fotografije pa objavljajo tudi časopisi, tako da vsa javnost lahko občuduje obiskovalce pri izpolnjevanju tako dopadljivega opravila. Z odličnim spoštovanjem pastor! Prvo nedeljo v septembru oživi središče Tržiča. Obiskovalcev je veliko, prodajalci si manejo roke. SUSTARSKA NEDELJA - Tudi letos bo prva nedelja (6. septembra) v septembru v Tržiču živo kot malo kdaj. Tradicionalna ŠUŠTARSKA NEDELJA bo v enakem obsegu kot dosedanje. Prireditve se bodo začele že v petek s tradicionalno »Frajšprehungo«, ki bo letos v tovarniški dvorani. Modne revije in razstava obutve Peko bo v paviljonu NOB v soboto in nedeljo. Z nedeljskim jutrom pa bo oživel Trg Svobode v Tržiču. Sejmarji bodo postavili stojnice in ponudili različno blago po ugodnih sejemskih cenah. Dopoldanski poudarek Suštarske nedelje bo tako na »Šuštarskem sejmu« in modni reviji ter razstavi obutve Peku v paviljonu NOB. Popoldne v nedeljo pa bo na motokros prostoru v Podljubelju velika tombola v organizaciji Avto moto društva Tržič. Stabilizacijski ukrepi bodo prisotni v organizaciji prireditev. Pripravljanj odbor je sprejel sklep, da stroški prireditev ne smejo presegati stroškov iz preteklega leta. TRADICIJA SE NADALJUJE »Frajšprehunga« po starih običajih iz časov ceha. V NEDELJO 6. SEPTEMBRA NASVIDENJE V TRŽIČU! čevljar___________________________________ Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni ln odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 lnt. 217. — Tlak TK Gorenjaki tlak Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3200 izvodov v slovenskem ln 1600 Izvodov v srbohrvaškem Jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci ln upbkojenci brezplačno.