13. številka. Ljubljana, soboto 17. januarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vBJik dan, isvMmM ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-o^urskc dežele za celo leto l(j pl., za pol leta 8 gl. ta l.r., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole fraiikirati. - Knkopisi se ne vračajo. — U rc d n i št v o jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ,gledališka stolna". Opravnistvo, na katero naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v tN.\rodnej tiskarni" v Kolmanovej biii. Zveza Avstrije z — Rusijo. V poslednjej številki ruskega „Novega Vremena" smo čitali sledeči telegram z Dunaja 10. januarja: V časopisu „Vaterland" je Včeraj natisnen članek, kateri je napisan, kakor slišim, po navdihne nji jednega iz vidnih predsta vitelj ev dvorne stranke. Članek svetuje avstiijskej vladi zvezo z Rusijo ceniti in iskat z njo zbl iž enj a, ker Nemčija ne kaže, da bi Avstriji pomagala pri bodočem boji z Italijo — (dorožit družboj s Rossiej i iskat sbliženija, tak kak Germanija ne kažet nikakoj pomošči Avstriji, v slučaje" stolknovenija s ltalijej.) Ruski dopisnik „Novega Vremena" z Dunaja prav redko kaj poroča, torej mu nij za to, da bi se kaj zinislil, nego je gotovo, da je res slišal, ka je omenjeni članek „Vater-landov" inspiriran od jednega zastopnika dvorne stranke. In ker imamo dopisnika najbrž iskati blizu ruskega poslanstva, mogel je tudi od zanesljivega vira kaj tacega slišati. Za to si oglejmo omenjeni članek. Pod italijanskim naslovom „La spada d' Italia" razlaga rečeni list obširneje sledeče misli: Večina ljudij ne misli kdo ve kaj ve-licega o »italijanskem meči", temuč bodalo je bolj italijansko narodno orožje. Za to tudi Italijani svojih pridobitev nijso imeli vsled svoje moči in drzovitosti, temuč vsled svoje zvitosti in s spretno porabo malih sredstev. Za jedno velevlast, kakor je Avstrija, Italija sama nij nevaren sovražnik, vendar se nje protivništvo ne sme prenizko ceniti v zvezi z drugim sovražnikom. Italija pa more Avstriji celo nevarna biti, ako je (Italija) premagana in se uda. Kajti kdo bi mogel potem vojno odškodnino plačati? Tist dan, ko je italijanska vojska popolnem tepena, razpade komaj sjedinjena Italija v kosce in anarhija nastane v njej. Za padcem kraljestva prišel bi kaos. Avstrija bi morala celo deželo zasesti in še le nove avtoritete delati. Za to bi trebalo, da vso svojo vojsko v vojnem Številu na nogah ohrani; a to bi Avstrijo linami,jalno uničilo. Tako bo, če imata Italija in Avstrija sami mej soboj posla. Ali to ne bode, kajti, ker b{ morala Avstrija v ofenzivi prodirati na središče katoličanstva, na Rim, vzbudila bi brž protivništvo protesta litovskih oblastij Nemčije in Anglije, pravoslavna Rusija tudi ne bi Avstriji pomagala, in Francoska bi bila to kar leta 1859. — Pisatelj članka meni, da se mora Avstrija ogibati take prilike, pri katerej bi kje za vojno angažirana bila in bi jo od zadaj se Italija prijeti mogla. Nehvaležno nalogo je Avstrija igrala 1. 1856, a zdaj se jej bode po berlinskem traktatu podobno nehvaležna uloga ponujala v Bolgariji (braniti bolgarsko zjcdinjenje, katero Rusija želi). Za to naj se Avstrija drži previdnosti in vzdržljivosti v orijentu (naj ne posega proti Rusiji v bolgarsko vprašanje in balkanske razmere). Iz svoje kože ne more nobeden. Prusija ima dosledno protestantovsko cerkveno politiko; zato naj nihče ne dvomi, da se solidarnost pruske politike z — italijansko n c da razrušiti. Tedaj pisatelj članka govori naravnost zoper zvezo z nezanesljivo, ali bolje rečeno s perfidno Nemčijo, in svetuje s tem, ter s prigovarjanjem, ne mešati se v orijent zoper interese jugoslovanskih narodov, Avstriji zvezo z R u s i j o. Mi bi želeli, da pripoveduje ruski poročevalec v „Novoje Vreme" istino, ko poroča, da je ta članek „iz krogov dvorske stranke" inspiriran; in mi bi želeli, da ta del dvorske stranke zmaga nad onimi, ki hote zvezo naše države z Nemčijo. Zvezo z Nemčijo, kakeršna je zdaj, moremo si mi avstrijski Slovani tudi le tako misliti kot „ciganov blagoslov" : ne škodi nič, ne koristi nič, čisto defenzivna suho platonična zveza za odstrašenje laških „irre-dentovcev" in morda tudi prciskrih francoskih „revancheveev". Da bi Avstrija, v katere armadi je GO % Slovanov, v kakej vojski proti slovanskej Rusiji zares za Germane kostanj iz ognja vleč Sla, to se nam avstrijskim Slovanom v celej duši protivi. Mi smatramo Nemčijo kot staro sovražnico Slovanstva, torej tudi Avstrije, ker smo Slovani v njej. Pruska Nemčija je pa tudi od nekdaj uže sama na sebi sovražnica Avstrije. Le zdaj, ko jej prede, ker ima slabo vest iz brezobzirne vojske francoske in zavoljo svoje črne ne hvaležnosti do Rusije na berlinskem kongresu, — zdaj išče IJis-mark pri nas pomoči. Kdor pred to nemško Prusijo svari, ta tudi naše želje izreka. Narobe pa smo prepričani, da je Avstriji v pametnej zvezi s Slovani, torej tudi z Rusijo obstanek zagotovljen. Nemci bi jo pač zdaj potrebovali, dokler se imajo za sebe bati in za svoje francoske pridobitve. Kadar bi toga strahu ne bilo več, bili bi oni prvi, ki bi Avstrijo razbiti hoteli in si Cislej-tanijo anektirali. Zato smo slišali u/.e ,,Wacht am Rhein" pri nas pevati. o ',,svinčenih podplatih'1 govoriti, „drang nach osten" razlagati, ,,kulturtragerei" pridigovati in ,,Sch('inerero- Objektivno in subjektivno. v Milostiva gospa! Moje pismo III. na starega leta dan ste dobili objektivirano v roke, same kosti so ga bile brez mesa, meso je urednik „Slovenskoga Naroda" se svinčnikom izrezal, potem je pa dva pisma stopil in skrpal y eno. (Moral je, kajti pri nas se žalibože tudi za nedolžnim humorjem išče „hudoben namen" ; temu smo se hoteli izogniti. Ur.) Le prečkajte, gospa, še enkrat ono mojo pismo, pa boste videli, da je nekako zmešano, in du brez motivacije skačejo misli ena preko druge, ko da bi se lovile. Ko sem jaz ono pismo prečital, sem se najprej pošteno razsrdil, potem sem pa sklenil sam pri sebi, da ne bom nič več pisal. Ta moj sklep je čisto logično motiviran s tem, ka sem Slovenec, a Slovenci smo uže taki po roj- stvu, da kar pustimo vse v nemar, če nam pride kaj mivskriž. Meni se ve da nij bilo všeč, ko je urednik zbrisal iz III. in IV. pisma vse moje refleksije, katere sem bil naredil, pa je u dveh pisem BO svinčnikom skoval samo jedno, in zato sem bil precej pripravljen, obrisati in spraviti pero, potem pa sem si premislil in dejal sem: „če ne pišeš ti, bodo pa drugi pisali, in tako bo „Slovenski Narod" vendar le izhajal polen a ne prazen." Ako je tako, potem je boljše, da še kaj napišem, pa sem kar dalje pisal, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Oprostiti pač ne moreni tako lehko uredniku, ka je del dva moja pisma naenkrat pod svoj kritičen nož, ter je izrezal vse, kar je bilo bolj tečnega, in kar bi vas bilo utegnilo razveseliti in spraviti v dobro voljo. Će je mislil gospod urednik, da me bo preplašil in v beg natiral se svojim svinčnikom, potem ne ve, s kom ima posla, in me še ne pozna. Dam se pa ne, to ne to, jaz sem podoben onemu graničaru, kateri je pripovedoval, kako so mu jih bili odmerili 25, pa je dejal: „zatim me svališe na klup, a ja se ne dani, svezaše mi ruke i noge, a ja se ne dam, odrapiše mi dvadeset i pet, a ja se još ne dani!" Če imajo Kranjci trde glave, kakor se veli, jo jaz tudi nemani iz testa narejene, pa ziito se ne dam subjektivno, objektivno me pač more ubiti tudi urednik, če se mu poljubi se svinčnikom, kakor je storil lani na starega leta dan, ko me je tako brez usmiljenja opalil do skeleta objektivno. Ne čudite se tedaj, milostiva, ka „Slovenski Narod" uže tri mesece nij bil več konfisciran — kaj bi se tudi konfisciralo, če uže urednik sam tako vestno skrbi za javni mir in red. Sicer ne smete misliti, gospa, da sem jaz kedaj hotel kaliti javni mir in red, Bog obvaruj tega, tako mirnega človeka nij blizu, kakor sem jaz ule zadnjih petnajst let sem, vati". Naj bi pustili Avstrijo z nemško zvezo pri miru. Od Francozov se učimo umno gospodariti. v. Zboljšanje ttašcga gospodarstva je vprašanje odgoje. (Dalje.) Na angleških in francoskih srednjih šolah mladina nij tako sebi pripuščena, kakor pri nas; učenci stanujejo večjidel v odgojiščih, kjer se ne disciplinirajo, ampak v resnici odgoj ujejo. Kot spodbuja k pridnosti služi angleškim in francoskim učencem čast. Za pridnost in lepo obnašanje je mnogo daril odločenih. — Sploh se vsaja uže otroku in mladeniču čut do časti in poštenja na vsak mogoč način. Nemcem ne dopade ta odgoja, ter jo imenujejo „dresuro". Francoske in angleške šole so bolj praktične kakor naše; učni načrti so bolj prosti, nauk je koncentriran v predmetih, ki človeški duh najboljše in najgotovejše izobrazijo. Nji'.i učenci vedo sicer menj, ali kar vedo, vedo gotovejše, temeljitejše. — Noben Anglež ne zapre klasičnih umotvorov po dovršenih skušnjah. — Omikani Francozi se učijo do sive starosti; bukve kupovati je pri njih dolžnost proti svojemu narodu. Angleži in Francozi nemajo realk; vendar so njihovi inženirji in kupčevalci, ki so se na gimnazijah izobraževali, boljši od naših in nemških. — V novem času so skuševali Angleži z realkami, kjer se je podučevalo razen latinščine tudi v prirodoslovji, kemiji, zgodovini itd.; ker se je pri učencih na realkah kmalu bolj nizko mišljenje pokazalo, ne mara ljudstvo za nje. Nekateri nemški liberalci pa hočejo klasične jezike iz gimnazij odpraviti, da celo matematični nauk skrčiti, to je, oni hočejo samo realke imeti. To so nam naprednjaci! — Kako pa je naše šolstvo? Pruskonemški minister Falk je rekel, da je naloga šole le nauk. — Pa tudi pri nas so se „šole" prav za prav odpravile in osnovale le »učilnice", potem pa pravimo, da imamo boljše šole kakor praktični Francozi in Angleži. — Školnikov bo zmirom menj, Nemci nam je hočejo celo odpraviti, ter učitelje ž njimi nadomestiti. — Pri razpravi teh učilnic se bom le na to oziral, kake so v resnici, ne pa, kake so na papirji. Vse naše učilnice, ljudske in srednje, zahtevajo od naše mladine preveč malo koristnih realnih predmetov in razvijejo le površno, polovičarsko, navidezno omiko, ki je uzrok vsega napuha in vse prihodnje nezadovoljnosti s svojim stanom pri Nemcih kakor pri nas. — Učenci se uče dejansko večjidel „ex omni-bus aliquid ex toto nihil". V mnogorazrednih učilnicah, kjer bi bilo drugače časa dovolj, da bi se več predmetov temeljito in gotovo naučilo, se začno nekateri predmeti celo dvakrat od kraja učiti. — Dalo bi pa se še najti več predmetov za nase učilnice, tako, da bi lehko vsako leto nekaj novih predmetov na vrsto prišlo in bi ne trebalo nobenega od kraja učiti. — AVeberovih 92 »katekizmov s podobami" še ne zapopade vseh predmetov, ki bi se mogli vpeljati v naše učilnice, da bi stregli vedoželjnosti ali pa mučili našo mladino z brezkončnim ,,piflanjem" in tako mero površne omike in učenostnega napuha dovršeno storili. Pa tudi vsak realni predmet posebe se uči po istem principu „ex omnibus aliquid". Vsak mora biti sistematično razdeljen in dovršen, tako, da dobi učenec od vsakega dela do-tičnega predmeta nekaj. — Samo jeziki in matematika se ne morejo tako učiti, ker nij mogoče. — Povsod se zahteva mnogovrstna teoretična učenost; v ljudske šole bi se uže gotovo tudi spravila, če bi le mogoče bilo — brez branja in pisanja. V nabiranji mnogovrstnih ved je naša mladina ravno tako pridna kakor mladi Nemci na Nemškem. — Učenci se predmete uče le za šolo ne za življenje. Umejo je po dovršenih skušnjah petkrat gotoveje in temeljiteje pozabiti, kakor se naučiti. — Ime ,,omikan" in „učen" si pa še potem vendar ohranijo. (Daljo j i ril i.i Politični razgled, NotritiiJ«* >.<> I <>. V Ljubljani 16. januarja. Včeraj se je »Ir/avni zbor zopet na Dunaji sešel. Vlada mu je predložila sledeče načrte zakonov; načrt zakona o premenbi zakonov o pridobitnem in dohodnem davku v oziru na posojilnice in kreditne zavode; o dodatnih določbah zakonu o uravnanji zemljiškega davka; o posojilih v pomoč strada joči m : o dotaciji katoliškim duhovnikom iz verskega zaklada in o osnovanji zgradeb na dolenjej Soči. Predlog Gregro v glede premenbe objektivnega postopanja zoper novinarstvo se je vročil odseku za kazensko postopanje. Centralistička stranka je popolnem) razpadla; fortšritlerji so se ločili od liberalcev in svoje ude iz eksekutivnega komiteta odpo-zvali. Dobro znamenje. Ogerske «1 dogradi«* odsek za vnanje stvari je v seji v sredo i mol na vrsti posvetovanja dodatni kredit od 63fl.00O gl. za bo-senske begune. Szilagv je dej d, da so bo-senski beguni preveč stali novcev, in da bi bila vlada morala bolj varčno ravnati s podporo beguncem. Magjarom se žali za vsakim novcem, ki se je dal v podporo ubogim bo-senskim Slovanom, da-si je bila ta podpora vrlo neznatna. Ta dodatni kredit je odsek dovolil s pogojem, da vlada obljubi, da odslej ne bode za bosenske siromake potrosila ni krajcarja več. Ogerske delegacije se razidd dne 10. t. m. Pododsek armadnepra odseka je včeraj priporočil nespremenjeno sprejetje proračuna za armado. Vojni minister je na vprašanje Mol-narjevo dejal, da bode ogerske vojake disloci-ral blizu njihovih dopolnilnih okrajev. Vojni minister je dejal, da je v Bosni zdaj še 7800, mož več nego ob času miru, mej temi je 3800 reservnikov. V Bosni so 4 divizije in pol. V budgetnem odseku avstrijskih delegacij je Plener interpeliral vlado o predaji Plave in Ouzinja, o stanji obravnav glede grškega pitanja in o stanji obravnav se Srbijo. Vna-nji minister baron IIaymerle je v prvem oziru dejal, da se bode naša vlada držala berlinskega dogovora in delala na to, da dobi Črna gora oni mesti. Grško vprašanje da je bilo pretrgano vsled premembe ministerstva na Francoskem; vlada da je pripravb'ena z druzimi vlastmi posredovati, kadar bodo te formalno na pomoč pozvane. Glede Srbije je dejal baron Havmerle, da je on za zidanje železniške črte Deligrad Niš. Na drugo interpelacijo je naš vnanji minister odgovoril, da je vlada v prijateljskih razmerah z vsemi druzimi vlastmi in da jih hoče ohraniti. Na vprašanje Klierovo o zidanji železnice Sisek-N ovije dajal vojni minister B y 1 a n d t, da hoče ogerska vlada dotično vprašanje predložiti parlamentu, a da se dogovarjanja mej ogersko vlado in južne železnico Še vrše. V n »lilo d ris Dogovarjanja mej Rušilo in Vatikanom so se zopet pričela. Rusija se je vlanskega leta nekako zbližala z Italijo, in to je naznanila francoskej vladi, katerej je namignila, kakšne posledice bi to imelo, ko bi se še ona k njima pridružila. To je Bismark izvedel, in tega Rusiji On ne more odpustiti. preje sem pač včasih delal nemir pod raznimi okni po noči, ko smo še kvartet imeli pod Punkelmajorom, zdaj se pa celo jezim, kadar se zbudim po noči in slišim popevaci po ulicah Starčevičijansko himno: „Udri, udri in der stadt >taro8rbom štrik za vrat!" Kadar to pesen čujem, tedaj vselej iz srca privoščim pevcem subjektivno ono, kar taisti izrazujejo kot objektivno željo za Srbe in Slovence pa za Hrvate tem prijazne. Ja, tempora mutantur et nos mutamur in illis, bi rekel, ko bi me vi razumeli, tako pa vam povem, da smo nekedaj bili drugi, zdaj so pa drugi prišli za nami, in tako bode menda šlo vedno naprej, dok bode kaj ljudij na svetu; ampak to sem hotel reči, da smo nekedaj tudi ekscedirali enomalo, pa smo bili korajžni in nobeden izmej nas, kar nas je bilo juristov. nij klečal pred podknpetanom, kakor se je to v zadnjem času dogodilo, če je res, kakor se pripoveduje, da se je tako zgodilo v Zagrebu po dovršenej nagodbenej serenadi meseca novembra in bežal tudi nij nobeden izmej nas pred pandurom, če nij bilo ravno sile. O ! dečki smo bili mi tačas, to stoji, in pa zdrave noge smo imeli vsi od Punkelmajora in Tor-bičinega do Lukavečkega Matevža in do bana profonda Prašnikarjevega Lojzeka iz Kamnika, če še živi, ali bežali nijsmo nikdar ne, kedaj smo bili in solidum skupaj, za posamezne slučaje pa ne vem prav, zdi se mi pač, da so bili enkrat ulovili enega izmej nas subjektivno, kateri je moral potem prespati eno noč na magistratu, pa to se je uže dav-naj pozabilo, in nij vredno da bi človek kai več govoril o tem. To sem vam moral povedati, milostiva, in se malo pohvaliti objektivno, da bode urednik večji rešpekt imel pred mojimi vam naperjenimi pismi tu, če jih bode še kaj dobil, da jih ne bode v prihodnjič tako neusmiljeno česal in strigel v sredini in od vseh stranij, kakor mi je pristrigel s škarjami in prečrtal se svinčnikom dva moja pisma, naredivši iz taistih samo eno, ko da hi bil kedaj v šolo hodil h Kratki Baschiku ali kateremu drugemu eskamoteru. Če je urednik mislil, da bode se svojim objektivnim postopanjem pri obrezavanju mojih pisem profitiral kaj prostora listku namenjega, se je grdo preračunal, ker tega le pisma vam ne bi bil nikdar pisal, da me nij razjezil in kroz to subjektivno provociral urednik sam, kateri me še ne pozna dobro in ne ve, da ima posla z vašim objekivnim spoštovateljem, katerega nij moči tako lehko nagnati in prisiliti v beg. Zdaj sem mu pa povedal, uredniku, da bode imel dosti en čas; če bode pa zopet kaj strigel okolo mojega pisma, potem mu naredim, kakor je bil napravil v Pisarovini neki kmetski ravsavš svojemu sodcu. Sodeč je namreč obsodil na mesec dnij zapora nekega kmeta zavoljo lehkega telesnega oškodovanja, a vsled priziva proti tej obsodbi V francoskem senatu je izvoljen za predsednika Martel, za podpredsednike pa Ram-pou, Pelletan in Calmon. Iz Madrida se poroča, da se opozicija le zmii om ne udeležuje sej kortešev; Cannovas se trudi, da bi opozicijo umiril. Če se mu pa to ne posreči, bode predlagal večini kortešev. naj vsa ona poslaniška mesta proglasi za iz-praznena. Drugi pa menijo, da bodo korteši razpuščeni. Dne 14. t. m. so korteši jednoglasno sprejeli adreso do kralja, ki mu čestita na rešitvi. V Kalifi se senat zdaj posvetuje o od-pravljenji davka na mlenje; finančni minister trdi, da se to ne sme zgoditi iz novčnih razlogov. I/. W aslil iig-fona se poroča da je zbornica poslancev sprejela zakon, ki oprašča klasiške starine dovoznega davka. Dne 29 t. m. pa bode tam tabor v pomoč Ircem. Vabilo k temu taboru so podpisali unijski podpredsednik, udje vlade, predsednik zbornice poslancev in mnogo senatorjev in poslancev. Dopisi. Izpod IVanoan 12. januarja. [Izviren dopis.] (Za A be nd ro t h ovc e.) Res izvrstno je Abendroth zvijal in obračal, da bi z lepimi besedami ter obljubami poplačal vse one, ki so njemu služili v Hercegovini in Bosni. Kar nij sam zadosta pretekan kot Abrahamov sin, pozval je še druge iskušene zvijačneže na pomoč, da so mu pomagali naše ljudi slepiti. Stvar se je bila uže jako dobro za njega korist obrnila in smelo se je moral nadejati, dobrega uspeha. On si je vedno mislil: „V jedinosti je moč; torej, zakaj bi mi mej seboj, zasluženo svoto delili, vsak gospodar ali voznik naj malo potrpi, meni bo pa naposled vendar le dosti ostalo." Ali, Abendroth obrača, naš g, drž. polanec Obreza bode pa menda obrnil, če bo le šlo. Res težka je dandenes naloga pravega, poštenega narodnega zastopnika ali državnega poslanca; prestati mora marsikatero britko a užiti marsikatero grenko. Trudi se in muči, leta in prosi za to in ono, vsako priliko porabi, da bi le mogel koristiti svojemu narodu, ki mu je izročil svoje zaupanje. A dostikrat je ves njegov trud zastonj in delovanje brezuspešno. S poštenim a teškim srcem se vrača proti domu kakor iz bitke, v katerej se je tako junaško a ne zmngonosno bojeval, kajti nasprotna sila bila je prevelika, katerej je morala pravica podleči. Nasprotno, kako zadovo- mu je banski stol znižal kazen na tri dni. Kmet je kaj ponosno prišel odsesti dosojene mu tri dni, potem pa, ko je bil gotov, se je postav 1 pred okno kod sodca, in mu je fige kazal pa govoril je: „Eto ti tvoje pravice! imam ja prijatelja kod banskoga stola, a tebe se nebojim!" Tudi jaz bi mogel reči gospodu uredniku, da se ga ne bojim, pa rajši molčim, ker Človek nikdar ne ve, če ne bode še kedaj v kakšno dotiko prišel ž njim, in tudi sem si k srcu vzel drugo poglavje dogodbe z gori omenjenim možem. Ko je namreč črez par mesecev tisti človek zopet v dotiko prišel s6 sodnijo, ga je sodeč obsodil na tri mesece, prizval je se ve da mož, in mislil je, da ga ne bode zapustil prijatelj njegov pri banskem stolu, ali se je grdo opekel, ker je sodeč izvestil banskem u stJlu, kaj in kako se je bilo dogodilo prvikrat po dovršenoj kazni, a vsled tega je banski stol lepo potvrdil obsodbo na tri mesece glasečo. C—v. Ijen in ponosen vrača se mej svoje volilce on poslanec, ki je svoj poklic in nalogo uspešno dovršil. Povsod i se ga spoštljivo in hvaležno pozdravlja in sprejema. Ne polaga se mu sicer ni zlata ni srebra za plačilo njegovega truda. aH hvaležnost in spoštovanje, te veljajo več poštenomu ter značajnomu poslancu kakor vsako drugo materijalno plačilo, a v največje zado stenje mu služi pa to, da je narodu, kojega ljubi, mogel koristiti. Z velikim veseljem pozdravili smo torej novico, da hoče naš visoko spoštovani gospod državni poslanec Obreza, prevzeti skrb in težavno nalogo, da nas bode zastopal nasproti Abendrothu. Drage volje hočemo ter moramo izročiti pooblastilo možu, od katerega se nam nij bati, da ga bode Abendroth ali kdo drugi podkupil, ter zase pridobil, pač pa smelo Be moramo nadejati, da bode naš spoštovanja vredni g. državni poslanec energično nadaljeval svoje zapričeto delo. ter je konci tudi uspešno dovršil. Wz Srotllšca 14. januarja, flzv. dopis.] Da so prebivalci našega trga prijatelji narodne šole, da so jej prijazni, se je pokazalo zopet dne 11. t. m. Igrala se je v nekej gostilni tombola, katere znesek je bil namenjen ubogoj mladini tukajšnje narodne šole. Lepo in hvalevredno je, da je udeležitev tombole bila velika, in čisti znesek, kateri je sledil, je glede na naš trg, in za en večer tudi precej velik imenovati. Vidi se sploh, da se Če dalje tem bolje mej ljudstvom spoznava korist šole, da njo če dalje, tem bolje cenijo in spoštujejo. Naj bi Središčanje tudi zanaprej ostali podporniki in prijatelji narodne šole, dobrotniki ubogej šolskej mladini in vrli Slovenci, kakor so omenjene lepe lastnosti do sedaj mnogokrat in tudi uže v dejanji poki zali. Dovolite, da obrnem naenkrat vašo pozornost daleč od našega kraja, daleč — v Istro. Tudi tam je treba delo usmil enja skazati, tudi tam živijo, ki pričakujejo od nas pomoči in podpore, ker znajo, da jo le pri Slovanih in nikjer drugod ne najdejo. Sezimo še enkrat po žepu! Spomnimo se svojih slovanskih bratov Istrijanov! V vseh časnikih je brati, kako tam siromaštvo prodira, kako obsega zmirom večje in večje kroge! Vsak list „Slovenskega Naroda" prinaša imena tistih, ki pošiljajo darila v Istri stradajočim! Imena iz našega trga še nijsem bral! Darilce pač nij treba da bi moralo biti veliko! Ako le nekoliko daš, ne bo se ti poznalo; ako da vsak po kolikor more in svoj znesek prida, dobimo vendar precej denarja, kateri bo omenjenim dobro došel! Iz TmI« 15. januarja. [Izv. dop.] Dne 31. t. m. napravi tukajšnje „Slovensko delavsko društvo" veliko besedo, katera bi imela biti uže na Silvestrov večer. Beseda se bode vršila v tukajšnjem mestnem gledišči. Naš okolo 70 mož močni pevski zbor bode pel: „Jadransko morje" se spremljevanjem godbe, potem pa se bodo izvrševali samospevi in razni zbori. Igrala se bode tudi igra „V Ljubljano jo dajmo". Našim irredentarjem to nij po všeči, ne dopada jim ta naslov, ker oni menijo, da Trst in prebivalstvo moralo bi obračati se samo tja preko vlaške meje. A v Ljubljano V ne, tega ne morejo pozabiti. Nu, naj se imajo po svoje, mi pa tudi; preverjeni smo, da bode nam ta večer dal krasne zabave, in da nas bodo tudi okoličani počestili. Program temu večeru vam bode gotovo še poslal odbor delavskega društva. Domače stvari. — (Germanizacija po Slovenskem.') Iz Postojne se nam piše 14.jan.: V naglici vam nnznanjnm, da se v našej čve-terorazrednej šoli sloviti sklep nemčurskega deželnega odbora kranjskega uže izvršuje. Vsled ukar*,a znanega tukajšnjega okrajnega šolskega nadzornika Thume mora mladina ob zažuganji ostre kazni mej soboj nemški govoriti, dasiravno tega jezika naši otroci ne umojo. Torej bodo morali „trapisti" postati v Soli. In to se godi zdaj, ko smo slišali, da se ne sme noben narod, tudi slovanski ne, na steno pritiskati. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše: C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni nam je ravno razposlalo tiskovine za napovedim dohodkov za pridobitni davek v nemškem jeziku. Celo pod prejšnjim minister-stvom je bilo to bolje! Dobivali smo dozdaj taiste v obeh jezicih tiskane, tudi V domačem slovenskem. Ger m a n i z acij a V uradih torej napreduje!! Kaj pomenijo grofa Taaffeja besede? — (Imenovanje.) Auskultant Tomaž Einspieler je imenovan c. kr. okrajnim sod-nijskim pristavom v Zntičini. — (Umrl) je v Grndci v soboto 11. t. m. poštni komisar Klemen Legat v 58 letu svoje starosti. Pokojni je bil doma iz Nnkla pri Kranji in v graških slovenskih krogih čislan kot zvest rodoljub. Bodi mu zemljica lahka. — (Dr u H ven i ki ».Triglava" v Gradci) se uljudno vabijo k V. rednemu zbo- j rovanju, ki bode denes 17. t. m. v „Hotel Kaiserkrone" točno ob */98. uri. Na dnevnem redu je: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem zborovanji. 2. „0 važnosti kemije za praktično Življenje,'' čita g. Šušteršič. 3. Kritika. 4. Posamezni predlogi. Gosti dobro došli! Odbor. — (Društvo „Slovenija" na D u -naji) ima sobolo 17. t. m. v Zipferjevej (prej Schnciderjevej) pivarni (I. \Vol!zeile) svojo šesto redno sejo. Dnevni red: 1. Prečita se zapisnik zadnje seje. 2. Berilo: o pravoslovnem delovanji Jugoslovanov sploh in Slovencev posebe, g. F e r d. Volčič, stud. jur. 3. Poročilo 0 spremembi pravil društva, ref. g. A Lenarčič, stud. jur. 4. SliuČajni predlogi in interpelacije. — (Iz Pazna) se nam piše IG. t. m.: Iz mojega zadnjega poročila iz Pazna je ena beseda izpadla, kar kvari. Mestjau S. zadušil je sebe, svojo 1 Dietno ženo in enoletnega otroka z ogelnikom. To je bil videti žalosten pogreb včeraj snega dne\ — („ Jezic.nika u ), katerega spisuje trudoljubivi prof. Jos. Marn, je izšla pri Milici v Ljubljani 17. knjiga, prinašajoča iz lanskega tečaja „Učit. Tovariša" ponatisnene životopise Jurija Kob e ta, Jurija V ari a, Antona Žaklja, (Ledinskega), Antona 01 i ban a, Andreja Likarja, Franca J oriše in dr. Leona Vončine. Cena tej za slovensko književno zgodovino važnoj knjigi je 60 kr. Dobiva se (poleg vseh prejšnjih tečajev „Jezičnika", razen 1. zvezka) v Ljubljani v „Katoliškej knjigarni". Razne vesli. * (Mag j ari se mej soboj grizejo.) Dvoboj mej Matheynijem in Verhovayjem je v Pešti vsej pouličnej upa polno j mladini mo-žjani zmešal. Zbirajo se na stotine pred aristokratsko kazino, tukaj pa kriče in pobijajo