151. štev.
V Ljubljani, torek 24. junija 1919
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . . K 84-— »ol leta . . .	„ 42 —
Četrt leta ...	„21-—
za mesec . . . „ 7-____
inozemstvo:
za celo leto naprej K 95-— za Pol leta „	„50 —
za Četrt leta „	„ 26--
U mesec .	» 9'—
Na pismene naročbe brec pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino imr po nakaznici.
Oglasi se računajo po po-.abljenem prostoru in sicer J mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
^nlštvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon
Upravnlštvo je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede Inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi noj se frunkirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Slepota belgrajske vlade. Valuta.
(Dopis iz Trsta.)
V šj§y. 140 našega lista smo prinesli doprs iz Trsta o valuti. Dopis, katerega imamo iz zanesljivega in dobro informiranega vira v Trstu, nam predoči dovolj jasno to težko vprašanje v deželah, ki so po Italijanih zasedeni.
Italijani niso z regulacijo valute dosegli tega, kar so hoteli in želeli.
akturn je da morajo ljudem, katerim so plačaii pred regulacijo 250 K po regulaciji 100 L, danes plačati 250 L, sicer bi isti človek ne mogel več za-enakim potrebam, kakor pred gulacijo. Nočemo na dolgo debatirati raznih težkočah, s katerimi imajo uanes opraviti Italijani radi tega v fi-fjancijelnih vprašanjih v krajih, ki so Jm zasedli. Oglejmo si to zadevo sedaj Pri nas.
LDU nam naznanja, da je finančni minister na podlagi sklepa ministrskega sveta določil kurz za ‘100 dinarjev s 300 kronami 1
Vsi naši informatorji iz zasedenega ozemlja so našo vlado vedno opozarjali na italijansko regulacijo, na previsoki kronski kurz za 100 L.
Za IGO Ital. lir plačujejo danes banke ca 350 do 360 kron, za 100 dinarjev pa samo ca 270 kron, a vladni kurz jo danes 300! Ali se ne zdi to belgrajski vladi prav nič previsoko? So li pomislili na posledice tega kurza, bodisi že financijelne ali politične ? Je pač lako pri naši belgrajski vladi, vsak nasvet, vsaka in formacija naših zanesljivih ljudi, kateri hočejo le splošni blagor in kolikor mogoče pomagati sicer itak že tako *ežki situaciji naše vlade, so besede Ua gluha ušesa. V Belgradu delajo P® svojih trdovratnih sklepih — in mirna Bosna 1 A to ni prav! Treba je endar pomisliti, da tam doli pač ne razm^0 naših slovenskih in hrvatskih r dovolj dobro, da treba
Vsaki	uu“‘u, ud ucua prt
Drprf odredbi vse dobro prevdariti, n° se pride do končnega rezultata. Ne samo, da dela Belgrad že itak Z? no Počasi, da je ljudstvo mnogokrat
že kar nestrpno; tudi se ne ozirajo | preveč na najrazličnejše situacije, ka tere seveda v Belgradu ne morejo kar tako meni nič tebi nič poznati! Mi hočemo le dobrobit celi stvari. Baš nam Slovencem je, to bode vsak razumel, največ ležeče na tem. Saj smo itak že obkoljeni od sovražnikov, da bolj že res ne moremo biti. Zato pa moramo vsi mi — a ne na zadnjem mestu vlada v Belgradu — gledati na to, da se naša mlada kraljevina vzdrži kolikor !e mogoče vsake tudi naj manjšo notranje krize.
Treba sporazuma! Sporazum v vsakem oziru. Naša kraljevina je polna takih gotovo zelo težkih problemov, a so problemi pri katerih še lahko začasno zatisnemo oči, kajti v doglednem času bodemo marsikaj Še lahko popravili in zboljšali.
Vprašanje valute je pa eno tistih vprašanj, katero so ne da več kar tako popraviti. To je problem, s katerim imajo najbolj širne mase opraviti, to je vsak posameznik naše združene kraljevine — z izjemo Srbov samih 1
Za Italijo je danes valutno vprašanje meseca aprila težko prebavljiva kost.
Kako bode naša država našo valutno regulacijo prebavila — ne verne.
Adamič in Lunder.
Dan za dnem čitam po vseh slovenskih časopisih, kako naj se postopa pri prekrstitvi ulic po naših mestih, katera imena naj se izbero itd. Svobodna volja vsem in dobro srečo ! Ker pa se izvleče iz arhivov narodne zgodovine dan na dan toliko in toliko imen najrazličnejših naših mož, pesnikov, pisateljev, prvoboriteljev na gospodarskem, političnem in bojnem polju, se mi vidi iz dna srca žalostno, da smo tako naglo pozabili krvavih ran, ki sta nam jih v sredino srca zasekala neštetokrat švabska surovost in podivjanost in ki se še davno niso zacedile. Ali se še spominjate dnevd septembra Gospodovega in naših nedolžnih žrtev in Lundra! Svoj čas se
dvajsetega leta 1908!? Adamiča
je nabiralo z velikim navdušenjem pri- | sjrevke za zgradbo spomenika, Ciril-Metodova družba je izdala celo narodne koieke z napisi „20. IX. 1908‘, potem pa je pod pritiskom starega avstrijskega zatiralnega sistema vse zamrlo. Danes se pred dobrimi desetimi leti pokopanih nesrečnih mladcev spominja v Slovencih pač le še malokdo. Čudno? Ne, praske, ki so jiii napravile nemške krogije na zidu škofijske cerkve, so zamazali z malto, na ulicah prelita kri se je zamešala z blatom vsakdanjega življenja in se izgubila in čas, najboljši in najvstrajnejši mojster v svoji stroki, je pred celo sliko onih dogodkov spletel gosto in nepredirno mrežo pozabnosti. In v petih letih — oj, koliko smo doživeli 1 — Adamič in Lunder nista nikoli stala na govorniškem odru, nista si spletla lavorovega venca z debelimi zvezki svoj h duše/nih proizvodov niti ne z mečem v roki na bojnih poljanah, ne, samo dvoje tistih žrtev sta bila, kojih nedolžno kri je prelila razbojniška roka, da se je iz črne, teptane zemlje, ki jo je morala piti, in ki je imela isti-r.ito samo še grobove za svojo ubogo deco, po dolgih desetih letih dvignil jasen in silen ptič feniks — mlade Jugoslavije. N»jlepša in največja uliea našo belo stolnico bi morala nositi datum 20. septembra 1908 in Adamič-Lundrovo ime, njima v počo-ščenje In nevcnljivo slavo, nam v trajen spomin in morilcem mladih žrtev v večno sramoto.	I.	S.
Kaj počenjajo Nemci s Slovenci v nevtralnem pasu."
Vas Lipa v beijaški okolici leži po zadnjič sklenjenem premirju v nevtralnem pasu, katerega bi pogodbeno imeli Nemci zapustiti. A kot dozdaj vedno, jim je todi to pot pogodba samo košček papirja. Ondotno prebivalstvo je večinoma narodno zavedno, kajti iztrgali so že pred vojno občino nemškutarjem iz rok. Kaj tak uspeh na skrajni jezikovni meji po-
Imeni, ve ceniti samo, kdor se je ude-ež eval narodnega boja proti nasilnemu žillavemu brezoozirnemu sosedu. Isto veja za sosedno občino Vernberg. Napredovanje teh dveh občin je bila najsvetlejša zvezda na nebu političnega življenja na Koroškem zadnje dekade. A kaj mora ta zavedni rod vse pretrpeti, naj nekoliko pojasni sledeča slika: Županu Val. Fale v Lipi je bil od nemških vojakov okraden konj in voz. Po dolgem iskanju najde oboje v gozdu. Boljševiška banda mu preobrne naslednjege dne vso hišo ter končno vpreže konja v voz, a h konju priveže nad petdeset let starega po silnih udarcih usode strtega župana. Pognali so in v diru je Šlo vse naprej po cesti proti Beljaku. Tudi mlad čil fant bi ne mogel tega zdržati, kaj šele osivei mož. Skoraj je začel pešati, a surova banda bije naprej po možu in konju.
A tudi ostalo ljudstvo trpi, trpi neskončno. Pogum in moč mu daje edinole ono silno hrepenenje po uje-dinjenju, globoko ukoreninjena narodna misel in zavest, želja po združenju z Jugoslavijo, „Vse naj nam vzamejo, vse naj nam pokradejo, nič ne de, da pridemo le pod Jugoslavijo'1 tako ti reče priprosta kmetica, kateie srce gotovo visi na svojem imetju, na svojem premoženju, dajo vzgled požrtvovalnega rodoljubja. Silna bi bila naša država, ako bi bila vsa Slovenija prežeta z istim duhom, z isto gorečnostjo, z isto pripravljenostjo dati vse domu na oltar.
A žalibog je Slovencu v zaledju to skoraj neumljivo kot je nam dejstvo, da se k pogajanjem v Kranju ni pritegnil kak tamkaj se nahajajoči koroški Slovenec oz. zakaj se ni vprašal za svet odbor koroških beguncev, ko so vendar pri vsakih pogajanjih v nemški komisiji bili tudi koroški Nemci. Marsikaj bi bilo menda bolje, ker Korošci bolje poznamo koroške razmere kot Neko-rošci. A kar je, to je. Ne dopustite pa sedaj, da bi Nemci še to, kar so pogodbeno sklenili, ne držali, temveč bi še v naprej teptali ubogo slovensko ljudstvo na Koroškem. — Pomoč
"•»dimir «**«.
Višnjeva repatica.
Na n^n?m“bS?iu°tr,?gr,?g^ ?°’Pohli"°ra-zanesljiv smehljaj. Vedel, je vse InVjSjg gosat ujetega mustanga«, kakor se je izrabiEL • pesnik Golob. Križaju se je storilo kakor obsoien^ pod giljotino, ko ga prešine končnoveljavna zavest* da vse skupaj ni okrutna šala in mu hočejo žar*« odsekati glavo ...	L
Pohlinka se mu je čutila očividno bližja po tg®4njih dogodkih; brez ceremonij je sedla k njemu stru^°tipala z materinsko gorkoto takoj na pravo
8e	siromak!' Tudi vi ste merali okusiti, kaj
po Pravi zobati črešnje z našo pokoro; Vidka mi je daV«<^a . . . Kakor ris, je dejala, seje zaprašil vanj, bij . besedice ni spravil iz sebe, ubožček, tako je Za .lzi?enaden ... Nu kaj, da sta se le zmenila! (jQjJ ] Je najhujšega konec — o, ne obupajte!« je ra a naivno, videč suplenta, ki je z grozo stresal ]ju, ena >n skril obraz v dlani. »Trdna volja in prava bo lZen Prema8a vsako zapreko; in jaz bom z vama, Dri<ia b°.m za vaju kakor levinja; zato sem tudi boliif ^ekaJ dni, sem si rekla, kak teden bo morda ttedv De ?ahaJa v bišo; tačas si Pohlin premisli, e Pa najdeve priliko, da uprizorive intrigo . . .
Saj veste, spletka je naše orožje!« Z veselo podjetnostjo je uprla oči v Križaja, pripravljena, da ga stisne na svoje srce.
Suplent je storil poslednje, kar mu je preosta-jalo. Jecljaje in stokaje je izdavil svoj »ampak«, za katerim je sledila v zmedenih, razsekanih koscih vsa bridka izpoved njegove stiske. Sigal je, odeval njeno roko s poljubi ter jo nazadnje pomočil z resničnimi solzami, ki bi se jih bil trd kamen usmilil, roteč jo do malega na kolenih, naj mu odpusti »brezvestno ravnanje« ter potolaži Vido namesto njega. Pohlinka je v prvem hipu osupnila in prebledela; če bi ji bil pogledal v oči, bi bil opazil strah in borbo s seboj, kaj ji je zdaj storiti. Ali omahovanje je minilo, preden je on dotarnal- božaje ga kakor nespametno, boječe dete, se je zasmejala s pokroviteljsko neizprosnostjo in vzkliknila, majaje z glavo:
»Joj, kakšni ste zaljubljenci! Zmerom enaki, še vedno takšni kakor v starih časih, za mojih dni . . . •Jaz nisem vreden . . . prestar sem zanjo . . . pre-dolgočasen . .. naveličala se me bo‘ in tako dalje, ko sam dobro ve, da so vse zgolj prazne čenče in da brez nje ne more Živeti I Drug brez drugega, bi morala reči; zakaj Vida vas ima zares rada, tako globoko in genljivo, da ji kar zavidam . . . Rada se imata, in to je glavno, v tem je vsa uganka sreče, vse ostalo je nezmisel. Koliko ljubimcev bi neki ostalo skupaj, če bi morali logično utemeljiti ,zakaj', vprašam vas? Ne, dragi, norček ste z Vido vred,
in vnebovpijoč greh bi storila, če bi vzela vaše pomisleke na znanje. Molčite, da ne bom huda, kakor zaslužite . . . Bog nebeški, tak po vašem je vse skupaj prevara, neumnost in kaj vem, kaj še! In moje oči da so slepe? Motila sem se, ko sem menila, da vidim cvesti vajino srečo? Ženske oči, to pomnite, ljubi Križaj, ženske oči se ne motijo nikoli, in žensko srce še manj.«
Zmagovito je merila suplenta, ki je že zopet dvigal glavo. Cimdelj je govorila, tem jasnejša je prihajala v njegovih možganih slutnja, da ima zadeva tudi drugo, dobro in upapolno stran; skoraj hvaležen je bil, da sliši nekoga, ki ga vleče s seboj preko mučnega razpotja.
»Da, da,c je povzela Vidina mati. »Čisto prav je bilo, sam angel varih vas je vodil. Srčno me veseli, da bom videla svojo revico enkrat v tako zvestem, toplem zavetju. Pogum, Križaj, zaupajte vase in vame; borila se bom kakor levinja zoper Pohlinovo trinoštvo pa tudi zoper vaše malodušje, in kakor lisica bom zvijačila, dokler se ne nagne zmaga na našo stran.«
Suplent je odložil orožje, izprevidel svojo zmoto in sprejel s svetlimi očmi njen večkratni blagoslov. Povprašal je, kako se vede profesor:
»Snoči je bil videti hudo presenečen in jezen: gotovo sumi vse, kakor je. Nemara razsaja?«
 	(Dalje.)
Slovencem za demarkacijsko črti na Koroškem je nujno potrebna, ker po takozvmem nevtralnem pasu Nemci vsenovscd kradejo, ropajo in še nadalje uganjajo svoje krvoločne orgije. Prosimo torej in zahtevamo nujno pomoči! Rešite nas pogina! x
Petrov dan.
Dne 12. julija 1.1. (sobota) se bo, kakor po vsej ostali državi tudi po vsej Sloveniji praznoval Petrovdan kot rojstni dan kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra 1. Darovale se bodo slovesne sv. maše, katerim bodo prisostvovale oblasti ter zastopstva avtonomnih korporacij, po sv. opravilu pa bodo državna oblastva sprejemala vdanostne izjave in čestitke. Ker bo po entencijah kraljevih letošnji blagdan kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev posvečen dobrodelnosti na korist vojmim invalidom vse naše države, se bodo vršile posebne prireditve/o čemer bomo pobliže poročali v kratkem.
Slovenskemu Sokolstvu.
NOVI SAD.
Navodila za telovadce.
Za vse telovadce Gorenjske, Dolenjske, Ljubljanske in župe Ljubljana I. ter Žirovce je v četrtek zjutraj skušnja v Narodnem domu in sicer:
ob pol 8. uri skušnja za proste vaje za zlet v Prago 1. 1920,
ob 8. uri skušnja za nastop na petih bradljah,
ob četrt na 10 skušnja za proste vaje članstva.
Članice imajo skušnjo ob četrt na 10 v telovadnici na Ledini, Komenskega ulica.
Bratje in sestre iz celjske in mariborske sokolske župe se priklopijo med vožnjo. Navodila dobe od svojih žup.
Bratje župni načelniki prinesejo seboj k skušnji točen imenik vseh telovadcev in telovadk.
Za vse druge delegate.
Skupen vlak odhaja iz Ljubljane 26. t. m. ob 1. uri proga Zidan most— Zagreb. Vsa društva vstopijo na najbližji postaji, druga društva, ki ne leže ob progi pridejo v Ljubljano. Zbiramo se za odhod ob 12. uri pred Narodnim domom.
Na vseh železnicah je znižana vožnja, vsako društvo preskrbi skupno vozne listke na podlagi izkaza vseh udelež-nikov, ki je podpisan od staroste in tajnika.
Sokolski kroj mora odgovarjati vsem predpisom, ravno tako vse telovadne obleke, na majah nikakih društvenih odznakov. Telovadne čevlje črne, ravnotako nogavice.
Predsedstvo Slov. Sok. Zveze.
Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahJ Pridobivajte novih naročnikovi
D. Čebin:
V osvobojeni Koroški.
. (Konec.)
Ženo in otroke je moral poslati proč, v vlažnih podzemeljskih prostorih si je nakopal bolezen, v restavraciji pa mu je Volkswehr vse razbila in shrambe izropala. Prokurista ljubljanske kreditne banke so brez vsakega vzroka in povoda aretirali na ulici in ga odvedli v zapor, kjer je bil s 300 sotrpini zaprt kot najhujši zločinec. Vkljub ponovnim zahtevam niso niti njega niti koga drugega ne enkrat zaslišali, jesti so dali tem revežem komaj toliko, da niso poginili gladu, na prosto pa jih niso spustili niti toliko, da bi bili opravili svojo potrebo! In ko so jih po desetih dneh nepopisnih muk odgnali drugam, jih je občinstvo ozmerjalo, opljuvalo in okamenjalo, da je mnogo njih krvavelo. če sta se srečala dva Slovenca na cesti, sta dala roko ob usta in si šepnila v pozdrav: Dober dani Zbi-
O	'.fti	tj	&š3> & g*
K	»v.,/«
p Nova vlada v Nemčiji. Iz
Berlina javljajo: Novo ministrstvo obstoji izključno iz večinskih socijalistov in centruma pod predsedstvom bivšega delavskega ministra Hauerja. Minister za zunanje stvari je predsednik socijalniv demokratične stranke Miller, državni brambni minister ostane Noske, zastopnik ministrskega predsednika in državni finančni minister je postal Erzberger. Narodna skupščina se snide v nedeljo popoldne ter bo ob tej priliki vlada zaprosila za pooblastilo v svrho podpisa mirovne pogodbe. (Po Ldu)
p Ministrska kriza v Italiji. Iz Trsta javljajo: Vesti iz Rima javljajo, pa prihaja v poštev pri sedanji krizi vladnega ležima trojica Nitti — Tit-toni—Luzzatti. Sonnino, kateri je podpisal londonsko pogodbo, in ki je v četrtkovi seji glasoval proti Orlan-dovemu predlogu, ne podpiše mirovne pogodbe, ker prihaja izven vsake kombinacije. V gorenji kombinaciji so so-cijalistični elementi povsem izvzeti, čemur se protive nacijonalisti. Socija-listi poudarjajo, da ne gre toliko za navadno, kabinetno krizo, kakor za načelno spremenbo vladnega režima. Tittonl je bil svojedobno pariški poslanik.
p Italijanske fantazije. Luciano Magrini, dunajski dopisnik milanskega „Secola“ javlja: Ogrski velikaši — begunci imajo na Dunaju sestanke, kjer razpravljajo o sredstvih za vzpostavitev prestola Karolu Habsburšekmu na Madžarskem. Iščejo in organizirajo belo gardo. Potrjujejo se vesti, da se ogrski odbor nahaja v Jugoslaviji, v Zidanemmostu, [kjer je pripravljenih 2000 belih Žolnirjev (plačanih vojakov). Dalje pravi Magrini: Grof Andrassy je odpotoval v Švico, da se sestane in sporazume s princem Windisch-graetz-em v svrho skupne akcije za Karola Habsburškega. Med Dunajem Švico in Zagrebom se razpletajo niti zarote proti madžarski sovjetski vladi.
Pokrajinske
kr Bled. V poročilu z Bleda se je vrinila pomota. G. Steidl, Nemec, ni bil poslovodja blejske podružnice trgovca g. Franc Dolenca v Kranju, temveč hotelir na Bledu in je svoje posestvo prodal, ker so mu postala v Jugoslaviji tla prevroča.
kr Tržič. Gospodično W. A., poštno oficijantko v Tržiču prosimo, da naj bo malo vljudnejša s strankami in naj malo pomisli, če smo Tržačani radi nje tu ali ona radi nas. Prihodnjič ako to ne pomaga, jo priporočimo na merodajnem mestu.
kr Tihotapstvo v Kočevju. Pred nekaj tedni je hotela neka tukajšnja gostilničarka in trafikantinja (po imenu Hčnigman) s pomočjo neke v Nemško Avstrijo se selivše stranke vtihotapiti različna živila in večje število zavitkov tobaka. Imenovana je huda vojna dobičkarica, katere se pa še ni obdavčilo. Na kolodvoru se je sicer vse
rati se Slovenci sploh nikjer niso mogli, ker so jim bili vedno denunci-janti in Volksvvehrovci za petami. I£o so zvedeli, da Jugoslovani prodirajo, in da dosežejo morda tudi Celovec, so v upu in strahu pričakovali, kaj bo. Na cesto si niso upali, ker bi to bila njihova gotova smrt. Zaprli so se v svoja stanovanja in čakali ure rešitve.
Ko so se nemške tolpe umikale skozi Celovec, so kradle in ropale, kar se je dalo. Morile niso, ker niso več imeli časa, sicer ne bi bil ni eden Slovenec ostal pri življenju, kar so jim itak že dolgo obetali. Tudi meščanov je precej zbežalo, od katerih pa se je marsikdo zopet vrnil, ko je zvedel, da se mu ni bati za življenje in imetje. Ves obrat poteka mirno h redno, kot je doslej. Draginja in pomanjkanje živil je zelo velika. Jedilni lis'ti v. restavracijah izglodajo prav klaverno in posebno nižji sloji trpe zelo občutno pomanjkanje. Manufakturne robe se dobi Še precej in ne predrago. Marsikaj celo
blago zaplenilo, ona pa je ostala nekaznovana in kakor se čuje, dobila zopet vse blago nazaj, toraj tudi monopolni tobak. Neovirano vtihotaplja po raznih posredovalcih različno blago še naprej, ker ima sorodnika, ki vedno za njo moleduje pri okr. glavarstvu. Zahtevamo, da pusti deželna vlada vso stvar preiskati, imenovani takoj trafiko odvzeti in krivce zakonito kaznovati. Ravno zadnji čas primanjkuje zelo tobaka v Kočevju, kar do sedaj še ni bilo opaziti. Bilo bi pač nad vse potrebno, da bi vsak vlak nadzoroval kak organ, da bi se vendar naredilo konec takemu početju.
kr Trg Mokronog se pripravlja za slovesen sprejem knezoškofa ljubljanskega dne 25. t. m. — Vsi uradi, vsa društva brez razlike strank sprejeli bodo knezoškofa najslovesttejše na odličnem prostoru v zahvalo, da je storil vse korake za našo slovensko domovino, ter se neustrašeno postavil na prvo mesto jugoslovanskega škofa. Cel trg bode v praznični cbleki!
kr Celje. Gostilničar Kossar Lud-wig se izseli v Nemško Avstrijo. Njegov brat je bil kot oficir ujet v bojih proti Jugoslovanom.
kr Celje. Zaradi vlačuganja so bile kaznovane: Pavšek Julija na 14 dni, Kelner Neža na. en mesec, Rataj Neža na 8 dni, Horvatič Marija na 2 meseca strogega zapora. Komentar — naredbe vlade!
kr Iz celjske okolice. Pred približno sedmimi leti, je neka kmetica iz okolice donesla košarico plavic v mesto in jih takoj celjskim, po sili Nemcem — razprodala. Skupiček pa
— čast (nji — podarila Ciril-Metodovi družbi. — Nekateri gojijo pla-vice na vrtovih. Kadar seme dozori, ga veter raznaša, kakor od osata. Znano nam je, da je bil neki posestnik, s katerega njive je veter seme od osata na sosedovo — raznašal — po paragrafu kaznovan. Opozarjam merodajno oblast, da tudi glede plavic, katere se na vrtu goji — potrebno ukrene.
kr Vojnik pri Celju. V svoji
številki od 20. t. m. poročate, da je psi koncertu celjskega pevskega dru štva pri Kovačiču ,.manjkalo z malo izjemo vse tržanstvo. Posledica domačih prepirov in nezdravih razmer".
— Resnici na ljubo bodi povedano, da tu v trgu ni nobenih „domačih prepirov1', ampak da se čutimo vsi nar«dnozavedni Slovenci eno kakor vedno do sedaj. Dokaz temu tudi, da se novoustanovljenega pevskega društva udeležuje okoli 25 pevcev in pevk iz vseh slojev in da se v naši novi „Narodni kavarni" pridno shajamo vsi brez razlike. Če se pa Koncerta v gostilni gerenta Kovačiča tr-žani niso udeležili, kaže le kako „pri-Ijubljen" je ta od vlade vsiljeni gerent.
kr Rogaška Slatina. Tukajšnja nemška hotelirja sta začela umazano konkurenco proti novodošlemu slovenskemu kavarnarju, kateri ima poleg visoke najemnine in drugih ogromnih stroškov še vse slovenske časopise na razpolago. Imenovana hotelirja dajeta po takih cenah da novodošlemu
kavarnariu ni mogoče konkurirati z očivitlnim namenom, Slovenca-začetnika uničiti. S tem nelojalnim, naravnost sovražnim namenom dosegla bodeta pa ravno nasprotno.
kr Ptuj. G. urednik! Gotovo ste radovedni, kako se je pri nas že kaj zboljšalo v narodnem oziru. Ne morem Vam še poročati, da se je ravnalo po nasvetih raznih dopisnikov. Akoravno se zadnji čas niti ni omenil Ptuj pri uravnavanju mej in je samoumevno, da spada Ptuj pod Jugoslavijo, je še vendar mnogo takih, ki pričakujejo in si celo žele, da bi Ptuj spadal pod Nemce. Srečaš ljudi, ki se celo prek drznejo nositi izzivalni modriž! MnogČ je še staršev — nemčurjev — ki še uiti nemški ne znajo — a nočejo svojih otrok pošiljati v slovensko šolo in pravijo, da ga ni, ki bi jih mo_ ‘ k temu siliti. Tudi v uradih še najdemo razne nemčurje. Ali res ni Slovencev za ta mesta? Oh, ti blažena strpljivost! Pomislimo vendar, kaj bi bilo, če" bi prišel Ptuj pod Nemce! Slovenci bi prišli takoj ob službe it* še kaj hujega bi se jirn zgodilo! Slovenski hišni gospodarji, tudi posojilnica, trpe v svojih hišah nemčurske rodbine, medtem ko Slovenec ne more dobiti stanovanja ali pa je prisiljen iskati ga pri Nemcu, Kakor se je zvedelo, prosijo imovitejši starši, ker nočejo pošiljati svojih otrok med- plebejce v Slovenko šelo, da bi njihovi otroci bili sprejeti v nemško šolo. lij kaj se zgodi? Dovoli se jim, seveda* Otroci revnih, manj imenitnih starši pa ne smejo več v nemško šoV>' ker je le za bogate. Ali je to dem0' kratsko? Sicer pa, kaj potrebuje*?0 sedaj v slovenskem Ptuju nei?®^° šolo? Menda zato, da si vzgai3'1’0. nemčurjev in hujskačev. Vse Šole bj naj bile slovenske, a nemščina se naj poučuje kot neobvezen predmet. Komur pa to ni po volji ali Pa mu..l® premalo, naj da otroka v nemščini privatno poučevati.
Iz Maribora. Naš list z dne 5. junija poroča, da se na tukajšnjem okrajnem glavarstvu šopiri nemškutar Babitnch. Od zancsl|ive strani sirt® zvedeli, da je on zaveden Slovenec. Ker je bil 12 let v Budimpešti kot vojak, je moral dati svojega sina v ogrske šole, ker ga radi fi iancijeln:h razmer ni mogei dati drugam. Za dela svojega brata pa on ne odgovarja.
kr Maribor. (Korupcija pri razdeljevanju tobačnih izdelkov.) Pose-dujem od meseca aprila tobačno karto ter mi ie nakazana za dobavo tobaka trafika Karoline Handl na Tegethofovi cesti. V ,teh treh mesecih sem ope-tovanokrat poslal uradnico s karto po tobačne izdelke. V vsem času sem dobil samo enkrat 10 „kratkih- sinodk, druzega nič- Vedno je bilo polno zavlačevanj in izgovorov. Danes ko je bila zopet tobačna izdaja, poslal sem popoldne po tobačne izdelke, ki »* po karti pritičejo. Prodajalka je odvrnila, naj pošljem zvečer ob 6. uri, ko bode ..milostljiva" v prodajalni-Ob 6. uri šel sem po uradu sam tje ter res našel to ..milostljivo" v pro-
precej ceneje, nego v Ljubljani. V kavarnah se toči Jako slaba kava z enim saharinom. Žemelj in belega kruha še ne poznajo. Trdno pa so prepričani, da ga bo sedaj v izobilju. V neki gostilnici <em našel „Freie Stimmen* od 5. t. m. Zanimivo, kako zaupanje so Nemci gojili do Italijanov posebno do gen. Segrč. Ko pa so uvideli, da jim je izpodletelo tudi to, so obrnili plašč po vetru in se pričeli lizati Jugoslovanom. Kako pa so te ,Stimce“ v maju pisale proti nam, je nepopisljivo. Pobalinsko in ostudno, Jugoslovani so jim bili vse drugo, samo ljudje ne. Posluževali so se prav istih izrazov kot jugoslovanski ,.Naprej" ko se je čitalo v njem le o „barabah, lumpih, falotih, psih, vlačugah" itd. Upati je, da so naše oblasti štimce že davno ustavile če pa morda vendar še ne, je nujno in neodložljivo potrebno, da se to takoj zgodi. Ravnotako ne bi nič škodil«, če se ustavi tudi „Klagenfurtner Tagblatt"
Na mesto nemškega pa mor? stopiti naše časopisje in to takoj in 1 vso vnemo. Železo treba kovati, doklef je še vroče. Naši ljudje itak cela dva meseca niso čitali ne besedice slovenski, potrebni so jim slovenski časopisi, kakor ribi voda. In ne sam° časopis — tudi slovenska zabavna i« poučna knjiga se mora nemudoma vrniti v osvobojen Korotan, odkodef je bila tako dolgo pregnana. Doslej je vršil narodno delo skoro izključno slovenski duhovnik, za kar mu gfe vsa hvala in čast, odslej tega ne o° mogel več zmagovati sam, ker je pb' stalo polje preobširno. Zato bo poslej najvišja dolžnost vsakega SlovencJ na Koroškem, pa naj je obrtnik a1' odvetnik, učitelj ali zdravnik ali kat' koli pač, da vzgaja in utrjuje narod«0 zavesti Kadar bo to storjeno, tedaj bo zasijalo nekdaj tužnemu Korota« solnce prave jugoslovanske svotl0 in tedaj, ko bodo zbrisani zadnji Si dovi nemškega nasilja, bo Kor1ot * tako lep in krasan kot je, res n
dajalni. Bil sem več kot gotov, da dobim v tretjem mesecu vsaj enkrat to, kar mi pri vsak. kratni oddaji pri-jiče. Razočaran pa sem bil, ko mi trafikantinja nemški odgovori, da nima niti jedne smodke več, da naj počakam do prihodnjega izdavanja. To je vendar odveč, da človek niti v tretjem mesecu prvi dan izdaje ne dobi tega kar mu po karti štirikrat na mesec pritiče. Zakaj so potem karte, ako smejo tratikantinje privatno svojim nemškim „miljencem“ brez kart razprodati že prvi dan vse, kar nam drugim na karte pritiče. Po kavarnah in gostilnah je dovolj vržink in drugih Prijetno dišečih smodk, ki jih nata karice gotovo ne dobivajo na karte, a gost mora tam plačati 2 do 3 K za eno veržinko, ako si hoče privoščiti ta luksus. V vojskinem času za navadne odjemalce tudi ni bilo pri tra-fikantinjah tobaka. Če pa je prišel tje kmet s polno korbico jajc, masla itd. ali trgovec s svojimi naturalijami, našla je trafikantinja takoj svoje zaloge namenjene za „zameno“ in nosili so se iz trafik neopravičeno celi paketi V Jugoslaviji se te korupcije ne sme dalje trpeti. Nereelnim trafikantinjam
nHH,Se ^k0i- odvzame trafike ter jih odda poštenim invalidom, kakor jim
L £ , dezeIne vlade že zagotovljeno. Poklicane oblasti se opozarja na ta in slične nereelne slučaje.
Uradnik.
kr Celovec. V soboto zvečer 21. h m. sem bil v gledišču. Igrali so Pa že tako slabo, da se čudim, kako m,Prejo biti Celovčani s tako šmiro zadovoljni. Gledišče je lepo poslopje ,n krasno urejeno, treba pa bo boljega vodstva in boljših igralcev. — V pon-deljek 23. t. m. prevzamejo Jugoslovani mestno aprovizacijo. Ljudje že komaj čakajo, ker pomanjkanje živil je zelo veliko. Prišlo je v Celovec 5 vagonov masti in 20 vagonov moke, ki jo začne jugoslovanska aprovizacija 23. t. m. deliti. — Z modro gospodarsko politiko bomo pridobili tudi Nemce za se, ker danes že pristni Nemci pravijo, da ne marajo več v lačenberško bolj-ševiško Nemško Avstrijo, temveč hočejo v Jugoslavijo, "kjer vladata mir in red.
kr Pliberk. Nemci so pri umikanju grozno ropali. Tudi šolo so po polnoma izropali.
Ljubljanska porota.
Poizkušen roparski umor.
Ljubljanska porota je včeraj pričela s porotnimi razpravami. Porotna klop je kaj pestro sestavljena. Prvi se v dopoldanski razpravi zagovarja Ivan Gašperin, sedemnajstletni mladenič, fojen v Studoru pri Bohinju, posestnikov sin, zanemarjene vz goje, produkt oht * PS^P^ologje. ObtožTca ga um ie poskušanega roparskega “mora omenjajoča, da je Ivan Gašperin
Rot, • maia *'* na severni strani “ohinjskega jezera, ustrelil štirikrat s samokresom na Anton Poljanška in ga
SlaS* J3?11* V Ievo meče in desno
Pah!!*!.	, mu po izpovedbi priče
Poljanška, odvzeti živila in uro. Ob-
sShuVer ieag^arja’ da je »treijal iz stranu, ker je priča metal kamenie vani
Zagovarja ga odvetnik dr. Ažman Po. rotmki so glavno vprašanje roparskega umdra soglasno zanikali; potrdili pa vprašanje zločina zoper varnost življenja. — Na podlagi krivdoreka po rotnikov je sodni dvor obsodil Ivana Gašperina na tri mesece zapora zaradi prestopka zoper varnost življenja.
Vlom pri zlatarju Eberlu.
Dne 11. aprila 1.1. ob poleni po-P°ldne je bilo vlomljeno v trgovino • Giontinija in v prodajalno zlatarja J. Eberla na Mestnem trgu. Trije vlo-*'*ci so iz blagajne 1. Giontinija od nesli 210 kron in zlatarju I. Eberlu ‘»atih, srebrnih, nlkelnastih in jeklenih Ur v skupni vrednosti 14.510 kron. , , Vlomilci so se z izvoščekom ta-
odpeljali proti Zalogu. Tamkaj v
gostilni jih zaloti ljubljanska po-rini? .Pri dobrem krepčanju, pri je v h -in P’.iači> ko jih je zasledovala uivjem diru avtonubila. Krik je bil
vs*g°£ Preiska!i so jih in r.ašli 8e ukiadeno blag-).
Včeraj ob 4. popoldne so stali zaradi lega vloma pred poroto:
1.	Sikst Cattarinich, 18-leten!mladenič, trgovski pomočnik iz Sušaka;
2 Andrej Banachowicz, 17-leten pisar, Rečan in 3 Ivan Lucich, oženjen strojnik, 1898. rojen, tudi Rečan.
Po njih izpovedbah so se pri peljali dan popreje iz Zagreba in so hoddi po mestu, ogledujoč, kje bi bilo ugodno za bogat vlom. Na Mestnem trgu so vlomili s ponarejenimi ključi, ljudje so hodili mimo, a nikdo se ni zato zanimal. V gostilni v Zalogu so pri Sikstu Cattarinich-u našli pet velikih, zlat-h, 2 mali, zlati žepni uri, pri Andreju Banachowicz-u 18 srebrnih, jeklenih in nikelnastih ter eno zlato žepno uro, pri Ivanu Lucichu 1 malo zlato žepno uro.
Sikst Cattarinih in Andrej Ba-nachovvicz priznavata zločin. Po vzgoji sta oba zanemarjena. Luchich, ki trpi nd trahonu, zanika vsako krivdo glede vloma in udeležbe na tatvini.
Po prečitanju nekaterih spisov in formulaciji vprašanj glede krivde pledira državni pravdnik dr. Režek za kazen v smislu obtožnice. Dr. Marko Natlačen zagovarja prva dva obtoženca, poudarjajoč, da s'a žrtvi okolice v katero sta zašla v svoji mladosti. Dr. V. Krejči krepko brani Lucicha tako glede neposredne soudeležbe pri vlomu, ker kot očesno bolan človek ni zamogel vršiti opozo-vanja, kakor tudi glede udeležnosti pri tatvini.
Na podlagi krivdoreka porotnikov je sodni dvor obsodil: 1. Siksta C at-tarinich-a na dve leti težke ječe z enomesečnim trdnim ležiščem, 2. Andreja Banachovvicz-a na trileta ječe z enomesečnim trdim ležiščem zaradi zločina tatvine in 3 Ivana Lucich-a na pet mesecev ječe z enomesečnim trdim ležiščem zaradi de-ležnosti tatvine. Vsem trem se preiz-kovalni zapor šteje od 12. aprila 1.1.
dalie' Celjska porota.
Celje. Pre tukajšnjimi porotniki je stala Marija Podplatan, obdolžena, da je 21. svečana 1919. živega novo-porojenega otroka položila v pisker za svinjsko pitanje, zasula z pepelom in vse skupaj pokopala v zemljo, v kotu kleti, v svoji hiši in na ta ne človeški način pripravila otroku smrt. Zagovarja [o dr. Hrašovec.
Obdolženka, posestnica v Zečah pri Konjicah, vdova s tremi otroki, se je hotela ženiti z nekim Janezom Padežnikom, ki je oče usmrčenega otroka, a so bili sorodniki Podphtan-ove proti zakonu. Sklenila sta torej, da prisilita sorodnike s tem, da d> bita otroka. Obdolženka se zagovarja, češ otrok je prišel 3 mesece prehitro in jo je prehitelo rojstvo, sicer je pa prišel otrok mrtev na svet. Mislila je poprej iti itak v bolnico, a ker jo je prehitelo, ni mogla. Ponoči, ko je porodila, se je svojih otrok sramovala, druzih ljudi pa ni mogla iti budit, zato je odpravila vse v domači kuhinji sama. Ko je bilo drug dan vse vse krvavo je pravila, da je padla iz peči, na kateri je vedno ležala in otroci so to pripovedovali naprej. Ljudem se je prečudno dozdevalo, kje je otrok, ko so videli njo ..zoženo*. In orožniki dobe anonimno pismo, da je Podplatanova porodila in da je otroka zakopala v kleti. Orožnik se je podal v klet in P° nedolgem iskanju, odkrije pisker L7nrfar,fno žrtvijo. Zdravniki so do-
Dororin ’ *?a ie bil otrok k0 se M vendar cn ’ Čil in zdrav- Porotnild
s nnifa , pPzna 1° obtoženko krivo pre-s.opita,	da	ni	naznanila kot neza-
konska noseča ženska po porodu, njega izid, to se pravi, ona ni nobeni oblasti naznanila, kaj se je zgodilo z otiokom	ali	je	povila srečno ali	nesrečno,	kar	je	dolžna storiti po	kazenskem	pravu,	po naravni, božji	pa-
meti, vsaka nezakonska ženska, če postane blagoslovljena. Kot detomorilka je bila oproščena, vendar ob sojena, radi navedenega, da ni nazna nila oblastem, na 6 tednov zapora in povrnitev vseh nastalih sodnijskih stroškov. Trimesečni preiskovalni za por se ji zaračuna in šla je na prosto.
Dnevne vesti.
dn Koroški interniranci. V zadevi internacij je deželna vlada za Slovenijo sklenila: Ker Nemci niso izpolnili pogojev premirja in še vrh tega zelo slabo ravnajo z našimi interniranci, se Nemcem, ki se še pri nas pridržujejo v internaciji, ne bode rnogio še bolj olajšati položaja, kakor se je že pričenjalo in se jih še ne bo izpustilo, dasi je bilo to že pripravljeno. Nadaljne postopanje je popolnoma odvisno od stališča, kate rega se bodo držali Nemci glede naših internirancev.
dn Rusko-jugoslovanska vzajemnost. Delelna vlada za Slovenijo izda poziv na obnovitev in poglobitev zbliževanja obeh narodov. Takoj naj se organizira v vseh večjih krajih odbore uglednih oseb in zastopnikov društev, ki naj z vsemi dovoljenimi in primernimi sredstvi zbirajo darove, katere se da na razpolago jugoslo-vansko-ruskemu odboru v Belgradu, ki ima nalogo, da pomaga Rusom, ki so pribežali in se še zatekajo v bratskem zaupanju v našo državo.
dn Južni železničarji. Vsi člani društva „Spar- und Vorschusskassa der Stidbahnbediensteten in Maribor11, ki je sedaj v Gradcu, se poživljajo, naj takoj vpošljejo člansko in vložno j knjižico radi zastopanja njih interesov i podpisanemu, ali pa naj naznanijo I štev. posojilne In hranilne*knjižice In ; sicer do 1. Julija 1919. V Mariboru j in okolici stanujoči naj se zglase 1 osebno. Josip Dolinšek, poslovodja, Maribor, gl. kolodvor.
dn Za suplente na srednjih šolah, ki imajo popolne izpite je vlada sklenila, da se jim izplačujejo počenši z dnem 1. velikega travna
1919 začasno do 30. malega travna
1920 službeni prejemki pravih učiteljev v IX. Činovnem razredu.
dn Tečaj za učitelje. Poverjeništvo za uk in bogočastje priredi štiritedenski tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah.
dn Prve slovenske knjige za slepe. — Društvo ..Dobrodelnost1’ v Ljubljani je izdalo prve slovenske knjige za slepe, zlasti za one nesečne žrtve svetovne vojne — vojne slepce. Knjige so urejene po Braillevi metodi. I dn Liszt umrl. Iz Berlina, 23. junija, javljajo: Učitelj prava, pn fesor Liszt je umrl v 69. letu starosti. (Ldu.)
dn Poetu pesmice ,,Guter Rath in hbchster Not“, katero je prinesla ..Jugoslavija" v 147. št., z dne 19. jun. 1 1.1. pod naslovom „Krasne besede" j — v album. (Ker slovenščina nima j dosti robatih besed, da bi mogel slovenski odgovoriti, naj se poslužim v tem oziru bogatejše nemščine, katero razume tudi poet — »prijatelj Slovencev"):
Bessrer Rat In hbchster Not.
Da sich einst die alten Gothen Kleideten in Fell’ nnd Zotten, lat e* auch den Deutschen eigen Rauh uud zottig aich zu zeigen.
Frech und roh sind sle geblieben Dies ein Erbstiick, das sie lieben.
Speit der Deutsche doch mit Eifer I Auf den Slaven seinen Geifer,
Der wohl stets mit Trank und Futter Ihn versorgt, m t Fleisch und Butter.
Und in seiner Giite — leider Half dem deutschen Hungerlelder.
Wirst du frecher, wi-st du gaher,
H&ngt man dir den Brotkorb hfiher. Knurrt dir einmal recht der Magen,
Wir»t du besser uns vertragen. Deutscher Michel, sachte nur,
Ntitzlich ist die Hungerkur!
Ein ..Rauhbein1*. dn Brzovlak Dunaj—Ljubljana —Trst. S 25. junijem se u.ede na južni železnici brzovlak Dunaj—Ljubljana—Trst. Vozni red se objavi.
dn Vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani je spremenilo svoj naslov v „XLVII. (Ljubljanska) pu-kovska oktužna komanda" ter je še vedno nastanjeno na Ambroževem trgu št. 7.
dn Novo gledališče v Skoplju se prične v kratkem graditi. Vlada je votirala v to svrho 500.000 K. Za intendanta je imenovan znani pisatelj Branislav Nušič.
dn Podpredsednik dež. vlade dr. Gregor Žerjav naznanja, da zaradi
večkratne odsotnosti iz Lmbljane v nujnih političnih zadevah, kakor tudi zaradi preobloženosti z drugimi uradnimi posli, ne bode prihodnji teden pod nobenim pogojem sprejemal strank v privatnih zadevah. Če pa stranke smatrajo, da je njihova zadeva zelo nujna in da spada v kompetenco podpredsednika deželne vlade, naj to javi pismenim potom. Stranke, katere imajo v nujnih službenih zadevah z njim za vpraviti, se naprošajo, da to store izmed 9. in 13. ure.
dn Glede na nemške srednje šole je odločilo poverjeništvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 8 rožnika 1919, št. 2710 naslednje: Dižavna nemška gimnazija v Ptuju in nemške vzporednice državne gimnazije v Mariboru se ukinejo. Državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se pretvori s
1. razredom počenši v realno gimnazijo. v 2. do 8. razr. dosedanjega zavoda pa se sprejmo učenci iz vseh razpuščenih gimnazij z nemškim učnim jezikom. Nemške vsporednice drž. realke v Ljubljani, ki bi štele prihodnje šolsko leto kvečjemu 100 učencev se opuste. Na drž. realki v Mariboru, ki se postopoma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, ostanejo začasno nemški razredi od
2.-7.; vanje se sprejmejo nemški učenci iz drž. realke v Ljubljani. Dijaki 1. razreda smejo delati sprejemni izpit v nemškem jeziku, samo na drž. realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. — Iz tega obvestila višjega šol. sveta je razvidno, da namerava dati Nemcem realno gimnazijo, katere jim celo rajnka Avstrija ni hotela dati, čeprav je pro-težhala nemško šolstvo povsod, posebno pa še na slovenskem ozemlju. Naroden škandal je, da se hoče dati Nemcem sedaj v svobodni Ljubljani, metropoli Slovenije kar realno gimnazijo, Ker ne bo domačih učencev, jih bodo importirali, ustanovili za nje Studentenheim in tako dobimo zopet nemško gadje gnezdo v srcu Slovenije v Ljubljani v svobodni Jugoslaviji. O tem bomo še govorili, ker take zaušnice ne sme narodno zavedna bela Ljubljana mirno v žep vtakniti.
dn Na poslano v včerajšnjem „S1. Narodu odgovorim za danes le toliko, da sem takoj izročil zadevo svojemu pravnemu zastopniku, ker se ne pustim žaliti od nikogar in tudi ne od g. Mirkota Korenčana na Vrhniki. Anton Pesek.
Ljubljanske vesti.
1 Draginja mesa. Na našo tozadevno sobotno notico je dež. vlada takoj pozvala ljubljanske mesarje na odgovor in popoldan smo dobili sledeče pojasnilo: V Novem mestu prodajajo mesarji meso kg po 10 K, ker koljejo manj vredno živino (Ljubljančani bi b li gotovo tudi zadovoljni, če bi klali ljubljanski mesarji »manjvredno* živino in prodajali meso potem po 10 K kg), dobro rejenih volov pa ni mogoče dot iti ceneje od 9 do 10 K žive vage. Ni torej res, da bi bilo dovolj živine po 5 K na razpolago. Po preobratu lani so res padle cene živini na 4 50 K. a cene so hitro zopet poskočile, posebno še, ker so pričeli tihotapci z živino svoje posle. Tihotapili so živino v Nem. Avstrijo in Italijanom na Primorsko. Vlada je sicer posegla vmes, par tihotapcev je bilo zasačenih in so bili obsojeni na primerne kazni po 30.000 K globe in večmesečne zapore. Pa neki ljubljanski prvaki, ki imajo sicer polna usta, kako treba ubogemu ljudstvu pomagati, so se zavzeli za te obsojence ter jih pri prizivni razpravi tako spretno zagovarjali, da so bili oproščeni vsake krivde. Tl doktorji so krivi draginje mesa, ne pa mesarji, ker so tako uspešno zagovarjali tihotapce — naj-hujše navijalce cen. Ko so se začele operacijo na Koroškem, je cena živini na Kranjškem zopet zrastla, ker je vnovčevalnica za živino po svojih zaupnikih začela počeli deželi nakupovati živino za armado ter je plačevala kg žive vage po 1 K dražje kakor pa
ljubljanski mesarji, Nekateri mesarji so torej svojo že nakupljeno živino prodali vnovčevalnici. Vlada je sicer obljubila, da se za armado ne bo kupovalo na Slovenskem, kjer je itak malo živine, temveč na Hrvatskem in v Slavoniji, kjer je je dovolj, a izvršilo se to ni, temveč vnovčevalnica pridno kupuje za armado po Sloveniji. Vlada naj torej prepove vnovčevalnici kupovati po Sloveniji ter naj dobavlja živino za armado iz Hrvatske in naj strogo pazi, da tihotapci ne bodo naše živine tihotapili Nemcem in Italijanom, pa bodo cene mesu takoj padle.
1 Glasbena Matica. V sredo, četrtek in soboto, dr.e 25., 26. in 28. junija 1919, vsakikrat zvečer ob 20. uri se vrše v veliki/ dvorani hotela »Union" javne produkcije gojencev Glasbene Matice. Vstopnice za produkcije se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici.
1 Spored II. produkcije gojencev Glasbene Matice v sredo, 25. junija 1919. 1. Bayr-Ha!evy: Fantazija na motive iz opere »Židinja. Na klavir igra gdč. Vera Gogala. Sola gdč. K. Praprotnikove, V. r. — 2. Hubay: a) Molitev, b) Bolero. Na goslih svira g. Janko Pompe. Šola g. J. Vedrala, V. r. — 3. E. S. Vilhar: a) Kam? b) Ukazi. Pesmi poje g. Ivan Repovš. Sola g. M. Hubada, I. r. — 4. Mendelssohn: Pesem brez besed v G molu. Na klavir, igra gdč. Verena Josin. Šola gdč. D. Koblerjeve. VIII. r. — 5. J. Pavčič: a) padale so cvetne sanje, b) Pastirica. Pesmi poje gdč. Helena Mlinar. Šola g. M. Hubada, III. r. — 6. Moszkovv-ski: Bolero. Na gosli svira g. Alojzij Šonc. Šola g. J. Vedrala, V. r. — 7.
J. OSenbach: Arija iz opere »Hoffma- J nove pripovedke11. Poje ga. Marija . Golobič. Šola g. M. Hubada, V. r. — j 8. a) Moszkovvski: Melodija, op. 54, ( b) Godard: Serenade Florentine, op. ] 126. Na klavir igra gdč. Zora Zarnik. ; Šola g. M. Dolejševe, Vil. r. — 9 a)
J. Prohchazka: Tak si lepa, b) Emil Adamič: Jezdec. Pesmi poje gdč. Helena Mlinar. Šola g. M Hubada, III. r. 10. a) L. van Beethoven: Romanca, op. 50, b) Schubert: Čebelica. Na gosli svira gdč. Emilija Poženel. Šola gdč. St. Hajekove, VI. i. — 11. J. Pavčič: Mehurčki. (Iz Župančičevega Cicibana.) Pesem poje ga. Marija Golobič. Šola g. M. Hubada, V. r.
1 Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice'* je v torek 24. t. m. ob 20. uri v mali dvorani bivšega Filharmoničnega društva. Pred vajo ob 19 in četrt uri odborova seja. Odbor.
• 1 Skupna vaja pevskih zborov »Glasbene Matice", Pevske zveze ,,Ljubljane", »Slavca" in »Ljubljansk. Zvona" za Vidov dan se vrši v dvorani »Glasbene Matice" danes 24 junija ob 20. uri zvečer.
1 Izgubila se je lovska psica fermačka. Psica je rujavv barve z belo. liso na prsih in sliši na ime Priba. Odda naj se proti dobri nagradi pri hišniku Čopova ul. 19.
I Vabilo k seji pripravljalnega •dbora J. N. S. S., ki se vrši v četrtek dne 26. t. m. točno ob 8 url zvečer v »Narodnem domu.** Prosim zanesljive udeležbe!
1 Tatvine. Kleparska delavca Hlebš Karol In Verstovšek Ferdo sta popravljala streho na Miklošičevi c. 6. Skozi sta udrla v neko stanovanje in ukradla dve mornariški obleki v vrednosti 1500 kron. Hlebš je prodal obleki starinarici Velikonji. Oba so zaprli.
Narodno gledišče.
Dramsko gledišče:
24. jnnlja, torek Llstnlea: ..Neizprosni stražnik11. Aoon. B 65.
Abon.
a*. Junija, sreda »Bajka o volku11 A 66.
junija, torek zaprto.
»Nime Butterfly“. Abon.
Operno gledišče:
24. junija, torek
25. junija, sreda B 2/«7.
Bajka o volku. Igra v štirih slikah. Spisal Fran Molnar. Prevel Josip Šest. Vilmo je ljubil v mladosti Jurij Szabo, toda Vilma se ni menila zanj. V slovo ji je napisal pismo, v katerem jo prosi, naj ne pozabi nanj, ker se vrne kot slaven vojskovodja ali kot mogočen državnik ali kot sloveč umet
nik ali kot ponižen sluga. Viima se je medtem poročila z dr. Kelemenotn, ki jo neprestano muči v svoji nervozni ljubosumnosti. Po sedmih letih se vrne Szabo kot odvetniški konci pijent brez takta in šlifa. Vilma, ki je utrujena od moževe razdirajoče ljubosumnosti mislila večkrat nanj, je spoznala, da je Keleman vendar le boljši nego »volit" — Szabo. Vse to je pisatelj razpredel v štiri dolge slike. Zdi se, da je tretjo sliko napisal le na ljubo kakemu igralcu i— prijatelju, kar se v Molnarjevi deželi večkrat zgodi. Na ljubo g: Šestu je menda ne bi uvrstil. Šestov Szabo je bil skoraj v vseh petih ulogah enak na zunaj in večkrat tudi na znotraj. V sanjski sliki je bil še najboljši kot hladnokrvni diplomat. Kontrasta, ki je potreben za umetnikovo karakteristiko, ni ustvaril v nobeni ulogi. G. Šest je talent — kar je pokazal zopet v četrtem dejanju — toda vsega ne zmore vsak. Prepričani smo. da se bo njegov talent uveljavil v hvaležnejših ulogah. Gospa Šari-če v a je bila dobra žena, le ma!o preveč flegme je bilo v njenem govoru, dasiravno eksistirajo tudi take ženske. V sanjski sliki je bila najboljša. Advokat g. Bratine je bil pomanjkljiv v restavraciji, drugače pa precej dober. Zlasti v drugem dejanju. Njegovo izražanje ljubosumnosti se je lepo spreminjalo v vero, da ga Vilma ne vara. Gospa Bukšekova je podala primerno grofico. Ravno tako g. Danilo tajnika. Druge uloge so bile v redu. Natakarji pristni. Režijo je treba splošno pohvaliti. Omenim naj le, da sta bila oficirja v prvem dejanju malo preveč 'smešna, eden natakarjev pa preveč radoveden. Predstava se je začela ob 20, končala pa ob pol 24, torej ne ob pol 23, kakor je bilo obakrat napovedano 1 Občinstvo je bilo vsled te malomarnosti po pravici vznevoljeno.	—	r —
Kulturni pregled.
ki Koncert mariborske Glasbene Matice. V soboto je v Mariboru slavila jugoslovanska pesem lep praznik. Že pred tedni je v Ljubljano -došla vest, da snujejo v Mariboru pevski zbor in ustanove samostojno Glasbeno Matico. Takoj, ko nam je zasijalo solnce svobode in ko je s svojo železno voljo general Maister napravil v Mariboru red, smo vsikdar zaupanjem gledali na našo severno obmejno postojanko ter pričakovali, da pojde tudi kulturni živelj Mariborčanov pomlajeni dobi nasproti, zlasti če primejo za delo tako vztrajni ln energični narodni delavci kot deželno-sodni svetnik Oskar Dev. Kjer je dosedaj služboval in uveljavljal suhoparne paragrafe, je bil povsod duša vsega društvenega življenja. Ustanovitev pevskih zborov na Brdu, v Postojni, Škofji Loki in v Kranju je De vova zasluga. Prirejal je kcncerte, širil zanimanje za lepo petje in glasbo In Maribor je torišče za Devova stremljenja kot nalašč. Našel je tu plodno zemljo, da vseje vanjo seme, ki obeta žlahtne sadove. Zbral je okoli 70 za petje vnetih gospodov in je ustanovil pevski zbot, ki je v soboto prvič stopil pred mariborsko občinstvo in je pokazal uspehe svojega smotrenega dela ln trnda. V zboru sodelujejo v najlepši slogi in bratstvu višji in nižji uradniki, častniki, podčastniki in navadni vojaki. Komaj dva meseca ga je Dev vežbal, toda nastop je bil nepričakovano dober
Koncert se je vršil v veliki in krasni dvorani Gbssove pivovarne Škoda, da ni tudi tako akustična kot je lepa. Vzpored ni obsegal bogvekako moderno 'revolucijonarnih skladb, ki bi se pomešale s kopico za priprosta ušesa žalečih harmonskih zvez, pač pa je nudil poslušalcem šopek doma čega cvetja. Najodličnejše mesto je dal Dev narodni pesmi. V nji se zrcali duša narodova. Na koncertih smo narodne pesmi redko čuli. Bilo je, kot da se na' koncertnem odru sramujemo. Zdela se nam je narodna pesem prenavadna, podobna kme-tiškemu dekletu z belim predpasnikom in pisano ruto na glavi. Nismo pač
pomislili, da narodna pesem zapeta na koncetu gre med ljudstvo in izpodriva razne nemške kuplete in ne umne pesmi, ki našo narodno pesem le profamirajo. Narodno pesem so dostikrat preumetno harmonizirali in so ji s tem vzeli ves narodni značaj. Ostala sta le melodija narodna in besedilo. Dev se je v svojih harmonizacijah in teh ni malo — držal nekako srednje poti. Harmonizira preprosto, pa vendar ne uporablja le toniko, dominanto in subdominanfo, tako, da so v sobotnem koncertu pete narodne pesmi napravile jako ugoden vtis. Najbolj bi mi bila všeč še koroška »Pojdem v rute" peterogla3no postavljena, da bi bil visoki baritonist, ki je pel vodilno melodijo nekoliko boljše razpoložen. Občinstvu je posebno u-gajala kranjska narodna ,.Na vas". Prijetno razliko med srbsko in slovensko narodno pesmijo je pokazala srbska »Mesečina", pesmica globoko otožnega značaja. Goriška narodna »Dobro jutro ljubca moja" je ljudi fascinirala. Zlasti po fantovsko urezanem refrenu: To so fanti, k’ so vsi soldati, vsi za Majstrom pojdejo," ni hotelo navdušeno ploskanje zlepa prenehati.
Zbor je vse pesmice lepo pred-našal, skrbno izdelano posebno v di-namškem oziru. Še celo hipni iz ffo pp na končnih akordih so se dobro posrečili. Kar se tiče glasovnega ma-terijala, je v splošnem jako dober. Prvi tenorji so lirično pobarvani in ne kriče, kot se to pogosto drugod dogaja. Drugi tenorji so zvočni in neprisiljeni, prvi basi nekoliko lezejo kvišku, drugi basi imajo globoko nižino. Skoro pri vseh pesmih so peli čisto spodnje tone d, c, h in celo a. — Pt leg narodmh pesmi je zbor izvajal še Nedvedovega »Popotnika", staro čestitljivo skladbo, z vpletenim občutenim tenorskim samospevom »Dežela ljuba, kje ležiš", ki ga je baje svojčas slavni tenorist Meden tako pretresljivo pel, da so ljudje jokali. Topct ga je pel g. Živko in sicer prav lepo. Vtis je kazila edino le nepravilna Izgovarjava besedila. Konec koncerta je tvoril Foersterjev »Vodnikov venec" s spremljevanjem orkestra. Domače pesmce so občinstvu izredno ugajale, konec venca z »Ilirijo oživljeno* je učinkoval veličastno. Orkester je svojo nalogo rešil slabo, vlekel je neznano, da ga dirigent sploh ni mogel spraviti dalje. In še čelistov sem pogrešal. —
Na koncertu je sodelovala iz prijaznosti g. Mira Costaperaria ln je zapela več pesmic, med katerimi je bila najlepša Lajovčeva „ Mesec v izbi*. Z navržki tudi ni štedila. Spremljal je solistko na skrajno malovrednem klavirju g. Unger.
Uieležba na koncertu je bila velikanska. Dasi je v dvorani prostora za okoli 800 sedežev, so bili vsi razprodani. Niso prišli samo Slovenci, marveč tudi Nemci, ki petja niso mogli prehvalili. Mariborsko koncertno občinstvo bo treba pa šele vzgojiti. Nele da so ljudje prihajali prepozno v dvorano (ob tri četrt na 21 uro so ge silili v drugo vrsto), sprehajali so se med koncertom neženirano po dvorani in motili izvajanje. Precej užitka ste mi pokvarili dve dami za menoj z večnim klepetanjem.
Splošen vtisk koncerta je bil pa tako razveseljiv, da dela vso čast Devu in njegovim vestnim pevcem I Naj vztrajajo tudi v bodoče! Živela mariborska Glasbena Matica!
Zorko Prelovec.
Madžari morajo izprazniti Slovaško.
Pariz, 23. junija. (ČTU) Clemenceau je odposlal čehoslovaškl vladi nastopno brzojavko: Vsled povelja maršala Focha bo general Pelle sporočil poveljniku madžarske brambne sile, kdaj morajo pričeti madžarske čete z izpraznitvijo čehoslovaskega ozemlja. General Pelle bo tudi določil rok končane izpraznitve. Nato zasedejo čehoslovaške čete izpraznjeno ozemlje. Angleški, francoski in amerikanski častniki bodo nadzo-
rovali izpraznitev ter sporočili ealenti, pod katerimi pogoji se bo izvršila-General Pelle bo obvestil Focha in ta takoj entento o končani izpraznitvi. Vrhovni svet zahteva od Madžarov odredbe, da se izpraznitev izvrši brez nasilstva napram osebam in lastnini. Od madžarske vlade se bo zahtevala polna odškodnina za nepostavno povzročeno škodo. Po končani izpraznitvi bo ententa pozvala romunske čete, naj zapuste po istih načelih madžarsko ozemlje. (Ldu.)
Zadnje vesti.
Trgovinska pogodba z Italijo.
Belgrad, 23. junija. (Izv. por.). Pogajanja, katera je vodil dr. Slokar v Trstu z zastopniki italijanske vlade radi uvoza in izvoza, so prekinjena. Italija je zahtevala, da se v Trstu skleni trgovinska pogodba le s Srbijo, ne pa z Jugoslavijo. Te Italijanske zahteve je bilo načeloma nemogoče sprejeti, vsled česar so bila nadaljna pogajanja brezpredrhetna in brezuspešna.
Trgovske zveze z Nemčijo.
Belgrad, 23. junija. (Izv. por.) Te dni vidijo pogajanja med pooblaščenci naše vlade in zastopniki Nemčije o rekompezacijski trgovinski pogodbi med obema državama. Nemčijo zastopa tukajšnji konzul in trgovski aget berlinskega ministrstva za trgovino. Dogovori so skoro uspeli iu so bili za nas zelo ugodni; toda vsled nekega dogodka so se morali odg0-diti. Francoska vojna komanda je dala aretirati nekega nemškega trgovskega agenta v Zemunu in vsled tega so b li dogovori odgodeni. Čim bo zadeva urejena, se pogajanja nadaljujejo. Nemčija bo uvozila razne industrijske predmete zlasti stroje in to mnogo ceneje, kot Nemška Avstrija. Sploh bo za nas rekompenzacijska pogodba z Nemčijo ugodnejša nego ona z Nemško Avstrijo.
Promet z Medjuinurjein.
Zagreb, 23. junija (Uv. por.) Po nalogu višje oblasti je ustavljen do liadaljnlh ukrepov vsak promet z Medjumurjem.
Meje ua Koroškem.
Bern, 2#. junija. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Svet petorice ministrov za zunanje posle je imel v sredo popoldne sejo v palači orsaycki. Predmet posvetovanja jo bila tudi meja med Avstrijo in Jugoslavijo na Koroškem. Kakor se govori je tudi v tem vprašanju Že Izrečena beseda. (Ldu).
Draginjske doklade uradnikom.
Zagreb, 23 junija. (Izv. por.) Glasom brzojavk iz Belgrada je odobril ministrski svet znatno povišanje draginjskih doklad javnim uslužbencem ter dovolil v to svrho 10 mi-ljonski kredit za nove kraje. Draginjske doklade veljajo že 1. julija 1.1.
Narodno predstavništvo.
Belgrad, 23. junija. (Izv. por) Narodno predstavništvo bo zasedalo še 10 — 12 dni in bo potem odgo-deno na počitnice do Avgusta. V teh dneh bo še rešeno vprašanje agrarne reforme.
Povišanje poštnega tarifa.
Belgrad, 23. junija._ (j2^ Por-) Neposredno se poviša postni tani za področje vse naše države.
Vodia zagrebškega železniškega ravnateljstva.
Belgrad, 23. junija. (Izv. por.) Za vodjo zagrebške železniške direkcije je imenovan ing. Franič, ki je doslej bil dodeljen ministrstvu sao-bračaja v Belgradu.
Gospodarstvo.
g Zastopanje zapuščin in zavarovanja v Ameriki. Kraljevemu poslanstvu v VaŠingtonu je ministrstvo za vnanje zadeve naročilo, da v vseh stvareh, ki se tičejo zapuščin ln zavarovanja v Ameriki zastopa koristi državljanov celokupnega kraljestva SIy Obračati se je v vseh teh zadevah do ministrstva za vnanje zadeve, in sicer
preko pravosodnega ministrstva ter Predložiti vsa potrebna dokazna sredstva.
g Tovarne za sladkor gradijo na Hrvatskem. Veliki tovarni bodeta v Varaždinu in v Mitroviči. Kaj pa v Sloveniji? Na Ljubljanskem polju, v jravjnjski dolini, na Dravskem in na Murskem polju bi bila zemlja pripravna za peso.
g Izvoz vina. Dovoljeno je iz-voziti v Nemško Avstrijo 100 vagonov za”f ^0voUenje da ^centralna uprava n-V8°va2ki promet sa inostranstvom", nriiv Ljubljani. Prošnji je treba Av * ~ tovorni hst. Iivoz soli iz Nem. Tat V -IuSoslavijo je odslej prost. ko naznanja osrednji urad za trgov-prcmet z inozemstvom v Ljubljani. x ^ ,*'ranjska hranilnica je izdala n* sl? zakliu^ek za 1. 1918 in sicer niškega iri slovenskega. Slovenski sega le par suhih Številk in je samo sn s V °^‘	božjim	volkom, ki
80 še vedno srečni, da imajo denar v tern nemškem denarnem zavodu. V nemškem zaključku pa so gospodje pokazali tisto volčjo kožo, ki jim je bl,a že od nekdaj lastna, in ki dokazuje, da je Kranjska šparkasa bila in
da	lr<?njaIa	med natni-
aa bo tudi ostala, če ne bo takem
prrSa„e',af'hk0' laSiali' da « <*
nKe V i: J U bererT,° vse ulične na-&„V LJublJfni nemške: Knafflgasse, gfsse, Jakobsplatz, Sternvvartgasse. vorm svetnik Kremenšek je Johann, Kra i Mteitsch, Šiška je Schischka. teku i 3 hranilnica je podpirala pre-Škim <1° samo nemško šolstvo, nem-npmži v*s°h°šoIcem je dala 2000 K, nemškemu šolskemu kuratoriju, ki
50noo,e v Liubliani nemške šole, pa 5nnn	filharmoničnemu društvu
UU0 K, nemškemu gledališkemu dru-s stvu 15.000 K, nemškemu planinskemu društvu 2000 K itd. Za slovenske nategne ni dala hranilnica niti lička! Izmed 25 naštetih uradnikov in uradnic Jte poznamo nobenega Slovenca ali Slovenk, ampak so vsi zagrizeni nem-durjj in Nemci, zato jim je pa dala sparkasa 30.000 K bilančne nagrade, iz povedanega je čisto jasno, da je ta denarni zavod pred vsem vzdrževatelj nemškega življa na Kranjskem in če se baha s svojim asilom, je zgolj hinavščina, ker je dajala pri vsprejemu vedno prednost Nemcem in nemčurjem, katerega plevela je bilo doslej dosti pri nas, kak slovenski rezež je pa prišel takrat na vrsto, ko drugih ni bilo več na razpolago. Zahtevamo, da vlada stopi na prste tej nemški in nem-curski Šparkasi, da pojde čisti dobiček odslej v slovenske namene in nikamor drugam. Proč s popustljivostjo in akšnim »človekoljubjem"!
tedajatelj in odgovorni urednik:
Tiska 7 Anton Pesek.
— »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano.*
Kako „Naprcj“ laže.
Čaco«-imamo navade odgovarjati na ST- n.aPade političnih nasprotni •’	• na shodih dovolj pri-
Ike, izmenjati misli in si v obraz povedati/mnenja. pa »Naprej" se te v “J. številki tako iufamno ob! regml ob me, hotea me osmešiti v javnosti, da mu je treba odgovoriti Trditev, da so me na shodu 15! t. m. na Jesenicah »ženske potegnile" zkozi okno", je nesramna laž. Čudim Se te, kako moia glasilo delavske stiaake tako drzno zavijati resnico v p^Jgted množici, ki je bda ra shodu na^a dogodka. Kaj si morajo misliti korali'C1*> Prihodnjič šele bodo imeli 8 sv -°’ Vedoč, da jih »Naprej" zopet ka(ja0^* težmi vzame,v zaščito. In Prid °°do nahujskani sodrugi zopet g0J ! na naš shud, jugoslovanski jep. dik res ne bode več varen svo-V sViv|ienia' Česa bi se pa tudi bali? Vlajbodni Jugoslaviji na shodih ni °rožn‘P kom!Saria> ne policije, ne naii»r!x’ Mednarodno nasilstvo ima J Pšo priliko za tolovajstvo.
rodn,- 2nad s.e mora, da so medna-^__^sodrugi mojstrsko nahujskani
0obeneUle4noto?no3UPreVZ*me ** "Po8lana,
proti našemu narodu in naši državi. Pri,/ nič ni torei čudno, ur je spoznal evangelist Kristan ugoden moment za izstop iz vlade v času, ko zori njihovo žito in se bliža žetev. .. Proste roke! Kdo bi v teh dobička-nosnih časih delal za blagor države in dobrobit slovenskega naroda! Sodrugi so nahujskani, denarja dovolj, — (vsaj nese samo Trbovlje rdečkarjem približno 360 000 kron letno), — pa hajd na delo! Toda možakarja naj pazita, da se ne bodeta zmotila v računih. Delavec že danes povprašuje, kje je denar, katerega mesec za mesecem nosi v nenasitno blagajno, ki je, v njihovem žargonu povedano, — „hram vseh virov, iz katerih se da črpati najboljše blagostanje" — za evangeliste. Delavec pa v bolezni ne dobi nobene podpore in je v slučaju onemoglosti revež, brez usmiljenja in brez sredstev vržen na cesto, čeravno je garal teta in leta nemškemu kapitalistu in nosil krvavo prislužene kronce v mednarodno blagajno.
Vprašam vas, hujskači, ali ste dosedaj že sploh kaj storili za blagor delavca? Ali ste se brigali za njegova stara leta, njegovo pokojnino? Položite račune! Kaj ste storili v stari Avstriji, kakor širili idejo „Deutschland iiber alles“, ovajali in denuncirali. Kaj ste dosedaj dosegli z vašo internaci-jonalo? Drugega nič, kakor da ste spravili v prerani grob nebroj naših dobrih narodnih tovarišev, ki so širili jugoslovansko idejo, tudi pod najhujšim nemškim in vašim pritiskom! Vi krvniki! — Knjiga vaših grehov je polna! Ako jo izdamo, bode vzbudila pač večjo senzacijo, kakor „Razkrin-kani Habsburžani". V njej so nakopičeni vaši grehi in zapisano brezmejno naše gorje.
Danes pa je našega trpljenja konec. Puhle Avstrije vaše zaščitnice ni več in — svobodni 1 Svojo državo imamo in svojo vlado.
Res, da vladajo pri nas še ne-dostatki, a s stvarnim in resnim delom naših bodočih ljudskih zastopnikov jih bomo odpravili.
Vam psevdodoksom pa danes zakličemo tako glasno, da se bo razle-legalo po celi Jugoslaviji: „Roke proč o« našega v bistvu zdravega in dobrega jugoslovanskega delavstva.
Delavci! Ti ljudje, ki danes zapeljujejo in hujskajo ter begajo vaše vrste, — ob enem pa hlinijo jugoslovansko prepričanje, — do 1. novembra 1918 po večini niso hoteli znati slovensko. In vi naj danes te navidezne spornike poslušate ter jim sledite, da vas pahnejo v še večjo iemo? Nikaril Ako se res zavedate, kar ste opetovano priznali, da ste Slovenci, potem odsečite tej gnusni rdeči inozemski ribi smrdljivo glavo ter jo vrzite tja, kamor spada, — med Švabe!
Železničarji I Sodrug Kristan in Kopač sta prvotno zahtevala nabavni prispevek v znesku 2500 dinarjev, to je 7500 kron. Pozneje sta iz koristo-lovstva, ne da bi nas vprašala, ako ste s tem zadovoljni, znižala zahtevo na 800 kron. Danes pa sta zlezla popolnoma pod klop ter prodajata železničarje kar za 500 kron!
Tako izdajsko se igrajo interna-
cijonalni voditelji z delavskimi interesi.
Najprej stavijo smešno visoke zahteve
er hujskajo in grozijo s štrajkom. Ko
V7rpu masa nahujskana, znižajo brez
če 3- zahteve ter se ne brigajo zato,
sami vwe*ni2ar go1 in bos, samo da
kroniriJ0*n,-a dan P° 150 svetlih kronic kot ,judsk, /astopnjki>
medn .rorini V?m P°vemo, neznačajti £a 2d, s lpltelii slovenskega de-Sh rif h ™’ da sed'te na trdnih
še namei vaša°mni dela,vska blagajna se napiej vaša molzna krava, zdi se
vam, da ne bode pustil slovenski de-avec še dalje vleči za nas po vaši lazi ljubezni do proletarca pa stolkči se ze majejo, vaš Kopač je že prejel nezaupnico, sledili boste drugi, bejete nasilstvo, želi boste polom. Vstal bo narodni socijalizem in vas pahnil v pozabljenje.
Živel narodni socijalizem!
Joško Simončič jugoslovanski železničar.
Afcr/i oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 j(, vsa^a nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in jscnitne ponvdbe pa vsaka beseda 1 j(.
Fr
oda se:
Proda se : dve dolgi čast. sablji (Schleppsabel) in 2 črni čast. kapi. Ogleda se lahko od 2—3 ure popoldne v Gosposki ul. 10/1I.	1368
2 letna kobila se proda. Poizve se pri Janko Perko, Zg. Šiška št 7. Ljubljana. 657
Hiša z vrtom se proda.
Poizve se pri Skrabarju Hugo v Wolfovi ulici 42 v Mariboru.	856
Lasne mreže dvojno pletene priporoča v poljubni množini M. Podkrajšek, bri-jvec Ljubljana. Sv. Petra c.
853
Posestvo ob kolodvoru v trgu pri Celju in pa hiša v predmestju Ljubljane se proda ali zamenja. Ponudbe pod „Trgovina“ na upravni-štvo.	851
Orna obleka (smoking) nova se proda. Cena 800 K. Škofja ulica 15/111 nadstr. 8O5
Prodam razne množine bukovih, jesenovih In mehkih desk. Rudolf Novak, Maribor, Tegetthofov trg 3.	835
Zelo ugodna prilika 1 — Prodam manjšo, skoro novo hišico, zelo pripravno za vpokojence, obstoječo stanovanjskega dela (4 sobe, kuhinja, hleva, kleti, podoin in veliko kaščo ) V najem se dobi tudi več njiv. Ponudbe pod „V. G.“ na upravo lista.
_________________842
Mizarji pozor!! Mahago-niv se zamenja za orehovega ali tudi proda Matija Perko Zg. Šiška Celovška c. nasproti hotela Vega. 846
Svinjske masti, zajamčeno čiste, ter kukuruza i pšenice veču količinu imam za prodati. Reflektanti koji žele, da kupe moraju imatl izvoznice za žito. M. Milanovič, Vel. Grdjevac, Kraj Bjelovar.
fj Kupj se: £51
Dobro ohranjen klavir oz. pianino se kupi. Ponudbe pod klavir na upravništvo .Jugoslavije".	855
Vinske sode 60—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod .Vinski sodi“.
j Službe:	jjjj
Kaznašalko sprejme naša podružnica v Celju. 834
Učenka v trgovino mešanega blaga se sprejme pri Luki Senica v Šmarju pri Sevnici ob Savi. Deklice pod 45 let stare z dežele imajo prednost.	«54
Izurjena strojepiska, z večletno prakso v not. pisarni želi premeniti službo, najraje kje v Ljubljani, gre tudi na deželo. — Ponudbe z navedbo plače na upravo Jugoslavije pod .Strojepiska*. ____________________________ 819
Dekle se sprejme na večje posestvo na Štajerskem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi.	843
Razno: fcj
Šivilja v Celju se priporoča cenj. damam za točno in najcenejšo izvršitev elegantnih oblek, kakor tudi moderniziranje v najkrajšem času. L Korber, Celje, Kapucinska ulica 5, pritličje. desno.	839
Inteligenten uradnik išče meblovano sobo takoj, event. s prvim julijem. Cenjene ponudbe na upravništvo Jugoslavije, podružnica Novo mesto.	852
V vseh premoženjskih in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, (nasproti kavarne Union) tel. 37, uraduje od 8 — >/2l, in od 3 — 5.	62C
Razkrinkani Hibšhuržani.
Moja preteklost
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(12. nadaljevanje.)
Štefanija je bila vedno silno prijazna do inene in ko sem imela nekoč priliko prositi jo za avdi-jenco, mi je rekla, da naj jo pridem v prihodnje obiskat brez vsake formalnosti. Vedno mislim, da je obžalovati, da je nanjo tolikanj vplivala njena sestra, koburška kraljičina Lujiza, ki je netila njuno ljubosumnost ter ji pripovedovala vse mogoče reči o Rudolfu, ki je polagoma prišel do spoznanja, da je neznosno živeti ž njo. Štefanija je uprizarjala neprestane ljubosumne in srdite prizore, zaradi katerih jo je teta Cissi grajala zbok škandala, ki ga je vzbujalo tako nesoglasje. Elizabeta se je kot nevesta naučila trpeti in molčati in je naravno pričakovala tudi od svoje sinahe, da se ravna po njenem vzgledu.
Rudolf je oboževal svojega malega otroka, nad-vojvodinjo Elizbeto, ki je bila rojena dve leti po poroki, Štefanija pa je naredila ceio otroka za predmet razgovorov; tako se je domače življenje mojega bratranca obračalo vedno na slabše, in mi, ki smo zrli dalje, smo ugibali, kakšen bo konec vsega.
Dunajska družba !je bila v mojih časih jako vesela, in mi se nismo vmešavali v ravnanje drug drugega ali se ž njim pečali. Prav rada sem zahajala na maškerade in spominjam se, da sem na neki maškeradi v dvornem opernem gledišču nekoč srečala baronico Večero (Marijino mater) in nadvojvodo Viljema. Baronica je nosila sijajen pomarančast domino; in ko je sedela z nadvojvodo na mali klopi, ji je stari gospod, ki je rad pripovedoval vse najzadnje govorice, nehote povedal, da se namerava eden od Esterbazyjev, ki mu je bila jako naklonjena, poročiti z Evgenijo Croy.
Začuvši to vest je baronica seveda padla v omedlevico, in ker klop ni imela naslonjala, je izginila na tla in le čevlji in nogavice v zraku so oznanjate, kje da se nahaja.
Vsi so se smejali, in nadvojvoda, ki je bil ves skesan, ko je videl učinek svoje jezičnosti, je s čudovito energijo začel vleči gospo nazaj na več kot eden način.
Pomarančasti domino, kakor ga je nosila baronica, me spominja na zanimiv dogodljaj, ko je nekoč teta Cissi šla z nadvojvodo Ludovikom Viktorjem na neko maškerado. Elizabeta in Ludovik sta obadva imela čisto enak domino in nikdo navzočih ni sumil, kdo da sta. Nasplošno so jih imeli za sestri. Med maskami je bil neki mlad dobro Iz-gledajoč dvorni svetnik, ki je vzbudil pozornost cesarice; in ona se je udala razpoloženju in duhu tistega večera, pa je šla in ga ogovorila.
Maškeradnik je menil, da je neznana .dama kaka lahkonoga favoritinja, i \ ko je njun razgovor postal živahnejši, se je jel jako zanimati zanjo in je nasvetoval, da bi Šla ž njim tisto noč supirat v kak eleganten restavrant.
»Pa dobro«, je rekla Elizabeta, ki ji je ves dogodek jako ugajal. »Hočem iti pod pogojem, da mi daste častno besedo, da mi dovolite obdržati krinko.«
»Seveda«, je pritrdil zaljubljeni gospod. Cesarica je nato zaprosila svojo „sestro", da počaka njenega povratka na gotovem kraju, in je zapushla plesišče s svojim občudovalcem.
Zvest svoji obljubi dvorni svetnik ni poskušal prisiliti Elizabeto, da bi razkrila svojo identiteto, čeprav se je v resnici zaljubil vanjo, ko je prišel čas, da sc poslovita. Cesarica mu je obljubila, da se drugi dan snideta, pa seveda ni prišla. Njeno romantično nagnenje in spomin na ta prijetni večer je nagnil Elizabeto, da je vsako leto pošiljala svojemu občudovalcu ljubeznjivo pismo, podpisano »Rumeni domino", a radovednost prejemnikova ni bila nikoli nagradena, da bi dognal, kdo je bila pisalka. Ta pisma so bila oddana na pošto po različnih krajih Evrope, in poslednje je poslal eden mojih bratrancev iz Rio de Janeira. Elizabeta mi je pravila ta doživljaj kot pravljico pod naslovom »čar ciklamnov", v kateri dišeči ciklamni spominjajo neko lej)o spečo dekle na njene srečne Ure. »Ali se spominjaš na rumenega domino?« vpraša ena cvetka; druga ji kliče v spomin vožnjo v temi, tretja pa jo spominja na oboževanje njenega ljubimca. Cesarica mi je potem obrazložila skriti pomen »čara ciklamnov".
Elizabeta je ljubila ljubezen, ker ji je predstavljala utrip življenja. Smatrala je razburjenji da je bila oboževana, kot davek, ki ga je njena lepota imela pravico zahtevati; a njeno nagnenje ni nikdar dolgo trajalo, bržčas ker je bila preumetnlška, da bi postala poltena, in ljubimec, ki je omajal njeno sodbo o sebi kot ideal, je bil takoj odpuščen. »Tout lasse, tout casse, tout passe", ,je utegnilo biti Elizabetino geslo celo njeno življenje, ki je bilo tako polno razočaranj; bila je ena tistih žensir, ki jim je že naprej usojeno, da irpe vsled svojih naklonjenosti.	_________ (Dalje prihodnjič.)
„Zve2na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
izvršuje tiskovine vseh vrst, kakor : časopise, knjig5, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno.
Gonilna
jermena
(Treibriemen)
vsake vrste se kupijo ali zamenjajo proti premogu, Roman- ali Portlant-cementu, strešni ter zidarski opeki
Tovarna za cement Laško pri Celju.
Angleška čudatvorna mast
kladi, čisti, mehča izvlaCi tuje tvarine, prepreči zastrupljen je krvi in operacije.
Vpošilja samo proti predpia-čiIu4ranko K 8-8o za 1 dozo. Lekarna Tliierryjav Pregrado, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
Cigaretni tulčki
cigaretni papir, vseh vrst krema za cev J je, mast za Čevlje, bi Us, različne vrste pisemski papir, ribarlce, dele za naramnice, toaletno milo vseh vrst, razglednice vsake vrste in druge predmete dobavlja najceneje trg. agent, in kom.
O. Čertalič,
Ljubljana, Reseljeva cesta štev. 20.
Kupi se
dobro ohranjen
pisalni stroj
Ponudbe na poštni predal 74.
Godci!
Kdor želi dobro harmoniko, bodisi novo ali pa popravljeno, naj se obrne na
Grabnerja in Feguša,
izdelovalca harmonik
BUDINA 72 pri Ptuju.
Josip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar In ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
izvršitey točna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
Roman-Cement
izvrsten cement za vsako vrsto stavbenega dela posebno pazaizdelovanjeuinet-nega škriljca, kateri je kupce vedno v svoji ceni In dobroti zadovoljil.
Že svojedobno je imel Laški Roman - Cement svoj dobri glas.
Vsem interesentom naznanimo, da se na dobavo večje množine pustijo pred-bilježiti.
Tovarna za cement Laško pri Celju.
Fino francosko
pnevmatiko
plašče in cevi
priporoča
IGN. VOK
Specialna trgovina šivalnih strojev in koles,
Ljubljana, Sodna ul. 7.
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin.
Trgovci znaten popust.
% F. K. Kaiser
Šeleiiburgova ulica št. 6.
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119.
Plačilni
natakar
išče službo. Zmožen je več jezikov. Prevzame tudi dobro idočo gostilno na račun. Gre tudi v letovišče. Kavarna Leon, Stari trg, Ljubljana.	1370
Banatska
moka.
Komisija „Baikan“
prodaja,
dokler traja zaloga,
lepo, belo moko
za kuho in kruh.
Oddaja samo cele vreče.
ZAVAROVALNA DRUŽBA
pr feniks
ZAVARUJE:
a) proti škodam, ki: nastanejo vsled požara ali strele, všled parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi vsled gašenja, podiranja ali izpraznenja na hišnih in go po-darskih poslopjih, tovarnah, strojih, pohištvu in premičninah vsake vrste, na zalogah blaga, živini, poljedelskih zalogah in orodju;
b) proti škodam po požaru ali streli na poljskih in irav-niških pridelkih v poslopjih in kopicah.
Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo:
podružnica v Ljubljani, Sodna ulica štev. I
in krajevni zastopniki
išče v Ljubljani urednik Jugoslavije". Pisma na upravništvo.
250.000 s zidne opeki
ima na razpolago
Valentin Urbančič, Ljubljana,
Bleivveisova cesta 18.
Univ. med.
dr. ALOJZ ZALOKAR
odpotuje
do konca julija
inozemska kolesna
pnevmatika
S§š)
9 |
(kompl. garniture)
J. GOREČ
trgovina s kolesi
Ljubljana, Marije Terezije c. 14,
Si) chi
NAZNANILO.
Slavnom opčinstvu Ljubljane javlja ovime zavez za posudjivanje filmova u jugoslavenskim zemljama, da je za ovu i slijedeču sezonu nabavio i
raspolaže sa preko
1.000.DDD metara filma
sa hrvatskim napisima te upozoruje patriotične Ljubljančane, da ne stoji više potreba igrati filme sa njemačkim napisima.
'v : \ ■
\
Saves poduzeča za posudjivanje filmova u jugoslavenskim zemljama sa sjedištem u Zagrebu.
%