LlaMIaaa, ponidil|efc XX. i«7 DiM i.- lznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseraU do 80 pettt vrat a Din 2, do 100 vrat a Din 2JJ0, od 100 do 300 vrat a Din S. večji tnaeraU petit vrata Din *,— Popust po dogovoru. inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din VL—. za inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN OFRAVNMTVO LJUBLJANA, KnafIJeva nAea fttev. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-35 in 81-2« Podružnice: MARIBOR, 8troaamaverJeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon ME. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: StroesmayerJeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon It. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 10J Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351 Popoln zlom frankovske ofenzive: Vladne čete pred Siguenco Italijanske da jih z čete se v paničnem bes« umikajo proti aragonski meji, ker jim grozi nevarnost, krila prodirajoče vladne čete zajamejo Madrid, 22. marca. AA. Havas: Republikanske čete so včeraj vkorakale v mesto Cogoglior severno od Guadalajare. Ujele so tam 74 italijanskih vojakov. Co-goglior je 20 km severno od Brihuega in Siluentesa. Prednje straže vladnih čet se bližajo Siguenzi. V odseku pri Pozoblanci se traja huda bitka. Uporniki imajo 12.000 vojakov in veliko število strojnic štiri topniške baterije in tri tanke. Uporniki so napadli s treh strani, pa so bili odbiti. Njihova ofenziva je doživela popoln polom. Med njihovimi mrtvimi je tudi neki polkovnik. Proti večeru so republikanska lovska letala odbila napad uporniških letat Med republikansko vojsko vlada veliko navdušenje. MADRID, 22. marca. A A. Havas: Odbor za obrambo mesta je smoci ob 22. uri objavil: Na fronti pri Cuiadalajarj ee nadaljujejo borbe zelo uspešno za nas. Naše Čeie se utrjujejo na ovojih novih postojankah in skrbe tudj za dovoz vsega potrebnega iz ozadja. Naše čete prodirajo normalno. Vce* rai dopoldne so zasedle Valdemoao de Ta-•una. Ujeli smo 61 Italijanov in zaplenili mnogo voj. materiala. Razpoloženje čet je odlično. Na drugih bojiščih ni bilo posebnih borb. PARIZ. 22. marca. r. Na guadalajarski fronti se nadaljuje prodiranje vladnih čet proti Siguenci. Frankovci m Italijani nudijo le še slab odpor. Umik italijanskih čet po cesti proti aragonski meji se razvija v vedno bolj paničen beg, ker jim grozi nevarnost, da jih zajeme desno krilo vladnih čet, ki prodira od Navalporta proti severu vse do Algore. V preganjanju bežečih italijanskih in maroških Čet se posebno odlikuje vladno letalstvo, ki itfra zadnje tedne odločilno vlogo v borbah med obema taboroma. Nacionalisti se v svojih poročilih omejujejo na to, da demantirajo vesti o zrna gah vladnih čet pri Guadalajari in prehajajo molče preko bojev na tem odseku. Na južni in severni fronti so bili po poročilih frankovcev napadi vladnih čet odbiti. Franco zaplenil vse zlato in vrednostne papirje Salamanca. 22. marca br. Fran oo v a vlada je te dni izdala odlok po katerem morajo španski državljani v Španiji in v ino* zemstvu v roku treh dni oddati vse zlato in vrednostne papirje njej. Za odškodnino dobe od Francove vlade izdani papirnati denar, ki nima nobene podlage. Kdor se bo pregrešil zoper ta odlok, bo proglašen za upornika in postavljen pred preki sod. Ta ukrep je posledica popolnega finančnega izčrpanja generala Franca, kj je zaplenil že vsa razpoložljiva denarna sredstva, da je, mogel plačati dobave orožja in municije v inozemstvu. Francovi vojaki že 14 dni tn.-,o dobili nobene plače, kar je razumljivo izzvalo veliko nezadovoljstvo. V tolažbo jim obljublja Franco, da bodo upoštevani pri oddaji javnih služb. V prvi vrsti bodo nastavljeni oni, ki so bili vsaj tri mesece na fronti, in oni, ki so izgubiH svojce na doj-nem polju. Zaščita ladij Pariz, 2H marca- jr. Zaradi pritožb potniških ladij, ki vozijo med Francijo in severno Afriko, je prispel v Port Vendres torpedni rušilec Aventurier, da spremlja ladje, vki vozijo v Alžir in Oran. Nova svetovna mirovna konferenca? Pretilog Roosevelta angleški in francoski vladi Arabci dobivajo pomoč od zunaj London, 22. marca. s. Kakor poroda jo današnji listi, prinaša odposlanec Amerike Norman Daviš, ki bo zastopal /edinjene države na svetovni sladkorni konferenci v Londonu, angleški vladi načrt prezidenta Roosevelta za sklicanje nove svetovne mirovne konference. Načrt je izdelan v vseh podrobnostih, samo uvod, ki vsebuje povabilo državam, še ni definitivno redigiran, ker se želi I Roosevelt glede tega sporazumeti po. prej z angleško in francosko vlado. Normana Da visa spremlja tudi vojaški stro kovnjak, ki bo skupno z njim vodil razgovore z angleško vlado glede vprašanj, ki se nanašajo na oboroževanje. Z istim parnikom se vrača v Evropo tudi ameriški poslanik v Parizu, ki bo vodil slična pogajanja s francosko vlado. Papeževa poslanica proti hitlerizmu Pricetek odkritega kulturnega boja v Nemčiji BERLIN, 22. marca. A A. Havas: Včeraj »o v vseh nem.skih katoliških cerkvah p recitali papeževo poslanico, ki protestira proti kršitvam konkordata iz leta 1933. V Berlinu je poslanico preeital škof Preising v katedrali sv. Hedvige. Poslanica je deli na tri dele. V prvem delu govori mirno o konkordatu, dru^i del govori o veri v Boga m v Kristusa in o pravicah roditeljev, ki iih imajo po krščanski morali. V tretjem delu sc govori o tistih, ki so se z grožnjami ali obljubami obrnili proti Kristusu. Sv. oče pravi, da je krivda za kršitev konkordata na strani države, ne pa na strani cerkve. Država noče lojalno tolmačiti odredb te pogodbe. Sv. oče ne mara odpovedati tega konkordata samo iz skrbi za duše. ki so mu poverjene, vendar pa bo bra nil pravice katoliške cerkve proti oblastni- kom v Nemčiji. Nanj v tej smeri ne bo upi i val prehodni uspeh ali neuspeh. Poslanica ostro obsoja plemensko načelo in zavrača teorijo o narodu krvi m zemlje. Vsi, ki govore tako. žalijo verski čut. Za kristjane je križ edini simbol vsega tistega, kar se hoče danes vzeti roditeljem1 in otrokom, ki verujejo v Boga. Cerkev nikdar ne bo priznala šol, v katerih poučujejo verouk učitelju Ta verski pouk ni svoboden in se izvaja v proti krščanskem duhu. Poslanica se obrača nato na vse duhovnike in menihe, ki imajo tako težke dolžnosti. Poslanica se zaključuje z mislijo, da sv. oče moli za vse tiste, ki trpe zaradi svoje vere. Cerkev se bo znala v ječah in koncentracijskih taboriščih upreti fizičnim mukam. Novi nemiri v Palestini Jeruzalem, 22. marca. z. V Palestini so znova oživeli hudi boji med Arabci in Židi odnosno angleško policijo in vojaštvom. Vce»raj .je prišlo v bližini Jeruzalema do pravcat« bitke med močnim oddelkom arab skih ustašev in oddelkom angleške policije. Na obeh straneh je bilo sedem mrtvih in 12 ranjenih. Angleži so ujeli dva Arabca. Oborožena sta bila z najmodernejšimi puškami italijanskega izvora. Izpovedala sta, da je ta oddelek vodil sirski oficir. Zaradi teh dogodkov je angleški vrhovni komisar sestavil posebne motorizirane policijske oddelke, ki bodo nadzirali palestinske meje in preprečili dotok upornikov lz sosednih pokrajin, ob enem pa je bila sestavljena posebna Židovska policija, ki ima nalogo, ščititi židovske naselbine. Jeruzalem, 22. marca. AA. Havas: Počasi se vrača red in mir. Samo na sirski meji je bilo nekoliko streljanja. V bBEmi Tiv :njade je bil izvršen atentai na neki avtomobil. Visoki komisar bo ta teden obiskal Galilejo. Angleške oblasti se vesele arabskega proglasa, ki pehava na mir. Arab siti odbor je zaprosil za milost za šest Arabcev, ki bi morali biti usmrćeni zaradi sodelovanja pri atentatih Visoki komisar je njihovo smrtno kasen spremenil v dosmrtno ječo. Železniška nesreča v Avstriji DUNAJ, 22. marca, AA. Havas: Posebni športni vlak. s katerim se je okoli 1000 smučarjev vračalo iz Bischofenofena ns Dunaj je iztiril blizu postaje Johannsbach. Težje poškodbe je dobilo 29 oseb. Nesrečo je povzročila skala, Id se je zvalila na proga Malo upanja v skorajiiiji mir Pariz, 22. marca. d. Ob pridelku 1* meseca Španske državljanske vojne, po približni izgubi pol milijona človeških življenj in skoro polovico narodnega premoženja, je še vedno malo upanja v skorajšnji mir. Po osemmesečnih bojih obvladujejo nacionalisti 26 španskih pokrajin, dočim izvršuje val ene i jaka vlada popolno oblast nad 13 pokrajinami. Ostale pokrajine so še sporne. Sedaj je pod orožjem nad pol milijona mož. Po Številu so valencijske Čete Se vedno v premoči, nacionalisti pa izenačujejo to z boljšo tehnično opremo, posebno z modernimi tanki, letali in topništvom. Kljub uveljavljen ju dogovora o nevmeša-venju ne trpi doslej Se nobena stranka pomanjkanja orožja ali municije. Ka] pripovedujejo italijanski ujetniki V Španiji so italijanske čete ie od decembra MADRID, 22. marca. A A. Havas: Sno- janski prostovoljci, daleč zadaj pa so šele či je prišlo v Madrid 57 italijanskih jetnikov, ki so bili ujet« na fronti pri Guadalajari. Italijanski narednik, ki je bil v tej skupini in ki govori že dovolj dobro španščino, je izjavil, da so se on in njegovi tovariši izkrcali v Cadixu decembra lanskega leta. S precejšnjo lahkoto so zavzeli najprej Malago in bili nato poslani na fronto pri Guadalajari. »Na fronti pri Guadalajari smo najprej naglo prodirali, dokler ni sledil silen protinapad. Naši tanki so bili naenkrat prestreljen, vladni tanki pa so bili neranljivi. V prvem trenotku smo bili presenečeni in tedaj je bilo naše prodiranje tudi že ustavljeno. K temu so pritisnili še strašni napadi vladnih letal, naše čete so gubile pogum m morali sroo se začeti urniknti. To je bil pravi poraz! V prvih vrstah so sami itali- janski vojaki. Naša italijanska divizija je enotno napadala, naše vojake pa je precej razorožila propaganda nacionalistov, ki so govorili, da je Valencija že padla niso nas pa pustili, da bi ^šli v Valencijo.« V tem trenotku je prišla v dvorano, kjer so pripovedovali italijanski narednik in njegovi tovariši skupina šestih poslancev in šestih novinarjev iz Češkoslovaške v sprem stvu prosvetnega ministra Fernandeza in mnogih oficirjev. Med njimi je bila rudi članica španskega propagandnega odbora La Passaonaria. Jetnikom je izrekla navdušen govor, jetniki pa so zapeli Garibaldijevo himno. Ob koncu so vsi navzoči dvignili desno roko s stisnjeno pesnico in vzkliknili »Naj živi španski ^arod! Naj živi italijanski narod!« Mussolini se vrača iz Libije Velike manifestacije v Tripolisu TK1POLIS, 22. marca. AA. Štefani: Mussolini je včeraj sprejel v guvernerjevi palači inozemske časnikarje, ki ga spremljajo na njegovem potovanju in pa člane italijanske akademije Bontempelija, Ojetija in Ma-rinetija. Mussolini je rekel, da se mora tisk še bolj zavzeti za probleme italijanskega imperija. Niti hud pustinski vihar ni oviral Mussolinija, da ne bi izvršil vsega dela, ki je bil po programu določen. Samo za potovanje z letalom se ni mogel odločiti. Mussolini je zapustil Tripolis viharno pozdravljen od ljudskih množic. Ob stopnišču guvernerjeve palače je bil zbran ves muslimanski izvršilni odbor. Po ulicah in v pristanišču je bilo ogromno ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali. Na poti v pristanišče je MussoLind stal v avtomobilu, ob njem pa je bil Balbo. Smeje je z dvignjeno roko pozdravljal prcbivaJstvo. TRIPOLIS. 22. marca. AA. Štefani: Poleg > islamskega ineča< je Mussolini prejel še vse polno drugih darov. Dobil je tudi odličnega konja arabske pasme, beduinske preproge iz M isu rata in razne sljke iz Benga-zija in Tri-polisa. Nov guverner Eritreje Rim, 22. marca. A A. Armadni gvneraJ Gu-zzoni je odstavljen kot jruverner Eri-irevje ter je imenovan na njegovo mesto admiral Defeo. Novi jruverner se je udeležil [taiftjansko-turške vojne 1 1011/12 m svetovno vojne. Nekaj Ča*a ie bi tudi pod-predsednuik vrhovnemu poinonskega sveta. Bombažni nasadi v Južni Srbiji Skopi je. 22. marca AA. Ta. teden se je vršila v Skopi ju konferenca načelnika kme tijskega ministrstva Bore Miljutinoviča in ima. Stojiljkoviča ter predstavnikov skcpljanskih oblasti in gospodarskih krogov. Razpravljali so vobče o pospeševanju bombažne kulture v južni Srbiji. Se letos naj bi se pričela sistematično gojiti ta panoga kmetijstva. V južni Srbiji je mnogo pripravnih terenov za bombažne nasade. Za^opnika ministrstva sta prisotnim pojasnila tuii razne določbe uredbe o odkupu bombaža, kakor tudi prednosti, ki jih uredba priznava proizvajalcem in iedustrijcem. Po podatkih., ki so bili doslej zbrani, se je ugotovilo, da je v Južni Srbiji za kulturo bombaža pripravnih okrog 30.000 ha zemlje. Po istih podatkih je pričakovati od bombažnih nasadov mn> go več dohodkov, kakor od makovih in •Cd-ugih takih nasadov. Po ugctovitvah posebne komisije bodo dohodki znašali povprečno 30 milijonov Din več kakor znašajo cd makovih in drugih nasadov. Razpust socialne stranke v Franciji Pariš. 22. marca, o V parlamentarnih krogih so se danes razširile govorice, da je vlada vendarle populila napram zahtevam komunistom in sklenila razpustiti francosko socialno stranko, ki jo vodi polkovnik De la Rocque. Izkazalo se je, da pomen j ta stran? ka prav za prav nadaljevanje delovanja ilegalne organizacije »Ognjenih križ^v- Smola letalke Earhardtove HONOLULU, 22. marca. AA. Le talki Ear-hardtovi in njeni spremljevalki se je na tukajšnjem letališču pripetila nesreča. Letalo je na letališču prebrzelo ie 300 m, ko se je nenadoma nagnilo na levo stran, tako, da se mu je krilo zarilo v zemljo. Aparat se je prevrnil. V istem trenotku je eksplodiral manjši benzinski tank v krtu. Nastal je požar, ki so ga pa kmalu pogasili in resili obe letalki. Ugotovili so. da je prišlo do nesreče zaradi tega, ker je požrla guma na levem kolesu. Letalo bodo popravili sele v 15 dneh. Earhsrdtova in njena spremljevalka sta ! as vrnili v Los Angele*, Pol milijona v gramofonu • Beograd, ±J. majca~ o. Danes ie beograjska policija izsledila v starem gramofonu pel milijona Din, ki jih je poneveril blagajnik beograjske mestne elektrarne Popadle. Pod vlak Je skočil Celje, 22. marca Davi okrog 7. si je v Celju končal življenje sluga pri tvrJki »Confidenti« Jakob Sket, star 24 let. Na železniškem prelazu v Komenskega ulici se je vrgel pod savinjski vlak, ki mu je zdrobil lobanjo, da je bil takoj mrtev. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Vse kaze, da je sel Sket v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Bil je marljiv in posten, v službi vesten in zanesljiv. Radi so ga imeli vsi, ki so ga poznali. Njegove prijatelje in znance je vest o njegovi tragični smrti zelo presenetila. Vremensko poročilo ps stanja s dne 22. marca ob 7. uri zjutraj Rateče Planica. —2, jasno, mirno, 26 arena. Planira Slatna: —2, jasno, mirno. 36 do 40 cm srens. mala skakalnica uporabna. Kraajifca gora: —2, jasno, mirno. 10 arena. Vrfil/ Kraje*: 220 P o tlite ni o$$o%nik Potvorha se nadaljuje Se pred nedavnim »mo na tem mestu priobčili ivlecek iz zagrebških Jugoslavenskih Novine, kj so opozarjale, kako jz-vestni poMiki rada potvarjajo izraze pokojnega KraJja^zedšnFteJja, da >ib spravijo v sklad s svojimi plemenskimi doktrinami Odbito izrek tvorca Jugoslavije, da je vsak dober Jugosloveu ludi dober Srb, Hrvat al: Slovenec, je kaj pripraven, da se njego\ globoki sm.sel posftavi na gLavo m **koro neopazno ;zprevrže v nasprotje tega, kar je ;*>udarjl pokojni kra'j Aleksander. Dane-sc zerto t/osio čuje iuačiea, da je v*ak dober Slovenec, Hrvat aiii Srb obenem dober Ju-gosloven in se tako predelani stavek pri pisuje pokojnemu kralju. Kakor rećeno, so fcJugosloveiUKke Novine* emergično opozori le na potvorbo, toda zdi fce, da se je le-1 a tako ukoreniiula, da jo je težko iztrebiti. Tako jc o priLki proračunske debate v senatu zopet padel omenjeni izrek v jzkri\; ljeni obliki, pa ^a je covornik točno pr^v saj pokoinemu kralju sklicujoč tS na aie gorvo avtoriteto. Zato ni nikakšno čudo, da je pT.šel na tej napačni predpostavki do Cj-rfto *= eparatističnegd zaključka, naj Srbi ir hrabro srbujejo. Hrva»ti hrvalujejo in S o venci slovenji jo. čes. da M v tem kaže M mo njihovo junoulovensko domoljubje. i> •;o[k>kc>jjv! kralj pa i- 1 tssj ■ jsvsasss n.<-[rjaail. da je jjagasJeirsBSJ vo mdrs|sno slo* merekj pri-jiadnonti, katere DSSjdarJsjije akoduie lULioslovensrtvu, niedteaii ko slednje v ničemer n*» okrnjuje srbstva, hrvatstva 11 slovenstva. V tem je ravno pom-n izreka. Vsak dober Jutjosloven je dober Srb, dob«*r Hrvat, dober Slovenec. Kdor *e javno sklicuje na besede pokojnega kralja, bi moral pred vsem paziti na to, da jih citira nepo tvor j ene. Naše kolonije O priliki prihoda nekega l>eogr.i gk i i-ortjiega kluba v Split je tamošnji >Jadran-eki Dnevnfk« zapisal nerodno besedo, da je goste navdušeno pozdravila tudi srbska k<>i Ioni je« v Splitu. Režimski liatj m w z vso silovitostjo spravili nad nesrečnika, ki je morda prav misli, pa narobe zapiha] ter poudarjajo, da v Jugoslaviji ne more biti niU srbskih niti hrvatskih kolonij. Ta vnema je vsekakor hvale vredna, vendar si fclovek misli, da časi kolonij morda le niso tako daleč, ako se bo pkmencskj separatizem tako zelo Mril in ako bi mu uspelo, da razkosa državo na toliko komadov, kakor žele separatisti Do takega at*mrda ne more pci-ti, dasi hj to ne b;Jo nič Jrugega nego skrajna posledica plemenske doktrine. Tako bi naša država dobila bre/. vseh težav to, po čemer hrepeni NenhMja brez uspe-ha in za kar dni-ge države bijejo krvave boje: kolonije Glasilo JRZ o patru Kerubinu Šegviću Beograjska »Samouprava*t glavno glasilo JRZ, piše povodom 70Ietnice znanega hrvatskega frankovskega in klerikalnega novinarja Kerubina Šegvnča, ki je po poklicu duhovnik in sedaj dopisnik vatikanskega glasila »Osservatore Romano*: »Kerubin Šegvič je znan po svojih napadih in ek-stravagancah. On je leta 1905. urejeval v Sarajevu »Iln'atski Dnevnik*, ki je nesram no žalil blagopokojnega kralja Petra, Srbijo in Srbe. On je napisal knjigo, r kateri »dokazuje«, da nis-o Hrvati $lo\'anskega, marveč gotskega pokolenja. da so torej sorodniki Nemcev. On je dopisnik inozemskih listov, ki žalijo našo državo, on je napadal naše narodne svetinje... Vsak človek od govarja, pred zgodovino za svoja dela, pa bo odgovarjal zanja tudi Kerubin Šegvič. Toda neokusno je, ako ga splitski listi »Novo Doba*, »Jadranski Dnevnik*, da ne govorimo o zagrebških listih, si avlja jo v eno vrsto z Natkom Sodilo, don Franom Bulice m, Luko Botičem in z ostalimi narod-nimi velikani in borci za svobodo našega troimenega naroda. Kako majhen je Segn'č napram njim, on, ki se idejno ni nikdar mogel ločiti od Avstrije, pa niti ne v času, ko je ona z najsuro^jšo silo gazila pravice Hrvatov in jih zafiralaJ Tisti, ki sta\'i Starčeviča, ne more slaviti Kerubina Šeg-viča, ker sta to dva antipoda*. — Radovedni smo, ka) poreče »Hrvatska Straža*, kaj njen starejši brat »Stovenec* k tej ostri obsodbi Šegvič a po »Samoupravi*. Slovensko časopisje V glavnem mesta republike Argentini je v Južni Ameriki sta dosedaj izhajala dva slovenska lista »Slovenski Tednik* in »Novi Lisic. Oba lista rta se sedaj združila in ho odslej izhajal v Rueno* Aš/am *f™ en lisi pod naslovom »Slovenski List*. Pravijo, d je pri združitvi obeh listov posredoval p< stariik dfwm7ff&WTlBniarm V slovenski nasi " oint v Duenos Alresu »o v ivliki večini ne si rojaki iz Julijske Krajine. — \r Celju ji. začel izhajati »Koroški Kttc*. Borzna poročila. Carik, 22- marca. Beograd 10, Bark »Ll6, London 21.46, New Vort «at%, Bruselj 73.96, Milan 23.126. Amsterdam 3#0^Ol Berljn 176.60, Dunaj 80,40 — Pkssm loJtt. Varšava flftJft, BatzassaV l£ »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 22. marca 1931. §tev. 85 Inozemci ne smejo tekmovati v Planid? To voit, Mm}o prtaesll čeSkk listi, ]• treba 9pr*l*tl LJubljana, 22. maroa Creški Hatl objavljajo čudno vest, ki utef-ne tudi pri naa dvigniti mnogo prahu. Upravni odbor TIS naj bi bil prepovedal udeležbo inozemskih tekmovalcev na tečaju, kakor tudi na javni produkciji v smu-ških poletih v Planici od 22. do 29. t. m. > Narodni Bsty< pišejo: > Na znani mamutski skakalnici v Planici, kjer je bil dosežen skok preko 100 m, bi se moral od 22. do 29 t. m. vršiti tečaj v >letu po zraku«, na katerega so Jugoslovenl povabili vse saveze, včlanjene v FIS. Tečaj se ne bi končal s tekmo v skokih, temveč s produkcijo vseh udeležencev tega tečaja- Mednarodna smučarska organizacija je zdaj v smislu sklepa svojega predsedstva v Chamonixu brzojavno prepovedala sodelovanje reprezentan-tov vseh inozemskih savezov, dočim lahko jugoslovensld tekmovalci vežbajo na tej skakalnici. Inozemskim tekmovalcem je prepovedan vs&k nastop, pa naj si bo v tečaju, treningu ali javnem nastopu«. Obrnili smo se na merodajnc činitelje pri >TJdniženju smučarjev Planica« in pri JZSS, kaj je z brzojavno prepovedjo. Odgovorili so nam, da niso prejeli nobene brzojavke aH pisma in da o prepovedi ne vedo ničesar. Morda gre za alarmantne vesti gotovih krogov, ki nasprotujejo smu-5kim poletom je zato treba vse podobne vesti sprejeti z veliko rezervo in počakati na zadevno obvestilo FTS. Os so vesti čeških listov resnične, nam js postopanje upravnega odbora FIS nerazumljivo. Znano js namreč, da js predsedstvo FIS v Chamonixu vzelo na znanje predlog JZSS o uvedbi smufkla poletov kot nove discipline m da je določilo posebno komisijo, Id naj prouči smufke polete na mestu. InJL Straumann kot vodja to komisije se je najavil že 14. t. m., da bi prisostvoval tečaju in produkciji v poletih, a so ga še pravočasno obvestili, da je prireditev preložena. In zdaj naj bi isti ljudje, ki so na seji predsedstva določili posebno komisijo za proučitev poletov, na svoj sklep v Chamonixu enostavno pozabili in prepovedali udeležbo inozemcev? Stvar bi se mogli razlagati le tako. da o FIS sklepih v Chamonixu nismo bili pravilno poučeni, kar pa ne more biti, kajti prav vsi vodilni inozemski dnevniki in športni listi so istočasno in enako objavili sklepe FIS predsedstva kakor jugosloven. tisk. Gotovo je. da tu nekaj ni v redu. O sklepih v Chamonixu je bil prav gotovo izdan komunike ali vsaj zapisnik, ki so ga morali prejeti vsi včlanjeni savezi, torej tudi JZSS. Po zatrdilu funkcUonarjev JZSS takega zapisnika doslej še niso prejeli in dokler ga ne bo, bo treba potrpeti. Značilno je pa vendarle, da so se Se pred vsako planiško prireditvijo pojavile ovire, ki na vsak način hočejo onemogočiti našo Planico. Kdo ima na tem največji interes, nam ni znano. Zahteve naših strojnikov Da ne bo eksplozij tudi pri nas, kakor se dogajajo dru* god po svetu Ljubljana, 22. marca. Včeraj depoktne je bil v Delavski zbornici članski sestanek ljubljanskih in oko-liskih strojnikov. Vodil ga je predsednik P. Toni, prisostvoval pa mu je tudi zastopnik Delavske zbornice J. Stanko, ki je imel razen podpredBenika P. Skerlja referat o kolektivni pogodbi in socialni zaščiti strojnikov. Strojniki so orgunizirani v Zvezi strojnikov kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Zveza ima več sekcij. Ljubljanska Sekcija strojnikov, ki šteje 11 pododborov, ima delokrog na področju vse banov-ine in 260 članov. 90% strojnikov je organiziranih. Naglasiti je treba, da organizacija strojnikov ni priključena nobeni sindikalni zve zi ter da deluje povsem samostojno, ne da bi na njo vplivala kakršnakoli politična usmerjenost. Namen zveze je ščititi interese svojega članstva v gmotnem in moralnem pogledal, skrbeti za izpopolnitev njihove strokovne izobrazbe za upravljanje vseh modernih parnih in električnih naprav ki ščititi obstoječe pravilnike o upravljanju teh naprav. Zdaj prihajajo strojniki s svojimi zahtevami pred javnost. Tr zahteve so nedvomno upravičene glede na značaj strojniškega dela. Predvsem zahtevajo ureditev mezd po kolektivni pogodbi, kj bi se naj uveljavila za -vso državo ali vsaj za banovino, in sicer glede na novo uredbo o minimalnih mezdah. Po kolektivni pogodbi — osnutek za njo je izdelala organizacija strojnikov — se dele strojniki v dve kategoriji. V I. kategorijo spadajo strojniki v smislu pravilnika o polaganju izpitov izza 9. Vin. 1933 in ki bi naj imeli 2000 Din mezde na mesec. V II. kategorijo spadajo strojniki, k: upravljajo parne stroje do 100 KS in ki bi naj imeli 1500.— dinarjev plače. Na dve kategoriji se dele tudi kurjači, sicer kurjači kotlovskih naprav s plačo 1400 D*n v prvo, v drugo pa kurjači lokomobilnih kotlov s plačo 1200 dinarjev. Ker strojnik mora biti vedno v neposredni bUžinj obrata, zato strojniki zahtevajo prosto stanovanje pri obratu ali pa 200 Din stanovanjske doklade na mesec. Strojniki odločno zahtevajo brezpogoj no izvajanje pravilnika o parnih napravah in je treba zaposlovati " le kvalificirane moči, predvsem, ker so nezaposleni kvalificirani strojniki — 5 do 10*/o pri nas — in zato, da se ne bodo tudi pri nas dogajale velike katastrofe, do kakršne je prišlo nedavno v Ameriki, ker pri parnih napravah ni bil zaposlen kvalificiran strojnik. Strojniki tudi zahtevajo, da bi se ne zaposlovali več državni vpokojonci — železničarji —, ki imajo nad 1000 Din pokojnine. Pri nas je dovolj kvalificiranih strojnikov tudi za najmodernejše obrate, zato njihova organizacija zahteva izgon vseh tujcev, tako zvar.ih specijalistov. Med drugimi zahtevami naj navedemo še zahtevo, po striktnem izvajanju obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev, kolikor se nanaša na strojnike, doklade za nadurno delo in osemurnik in plačane dopuste, kakor določa obrtni zakon, za prvo leto službe 7 dni od enega do 5 let službe 10 dni in do 10 let 14 dni plačanega dopusta. Ena glavnih zahtev pa je, da se strojnikom prizna zavarovance pri Pokojninskem zavodu saj spadajo po značaju svojega dela pod zakon o nameščencih. Pričakujejo, da bodo s svojimi zahtevami prodrli in da bodo našli zaslombo v javnosti. Ljubljanski mizarji so zborovali Občni zbor Združenja ljubljanskih mizarjev, parketar-jev, lesostrugarjev in s tolarjev Ljubljana, 22. marca V salonu restavracije pri &tmklju je bil včeraj ob lepi udeležbi občni zbor Združenja ljubljanskih mizarjev, parketarjev. lesostrugarjev in stolarjev. Zbor je otvoril predsednik g. Ivan Praznik, ki je pozdravil zastopniki! mestne občine dr. Freliha, zastopnika zbornice za TOI g. Miroslava Urbasa in druge goste. Po formalnostih je prešel na poročilo o delu uprave v preteklem letu. Uprava Združenja je storila in poizkusila vse, kar se je sploh ukreniti dalo za interese članov, uspehi pa so samo delni, kakor je to tudi pri drugih obrtniških združenjih. Združenje je lani vložilo mnogo ovadb radi šušmarstva, ki s.;lno škocli pošteni obrti in ki se je zelo razvilo tudi v mizarski stroki. Združenje je doprineslo absolutne dokaze, a je merodajna oblast pokazala premalo energije in volje, da bi se vsak posamezen primer temeljito preiskal. V mnogih primerih se je celo verjelo šuš-marjem in se sploh ni postopalo proti njim. Lani je uprava vodila dve anketi o sklenitvi kok-ktivne pogodbe s pomočniki. Žal pri tem ni bil dosežen pričakovani uspeh, namreč, da se z enotnimi mezdami izboljša položaj pomočniškegra zbora na eni, na drugi strani pa da se regulirajo cene mizarskim izdelkom ter spravijo na dostojno visino. TJspeh bi pa ne bil izostal, če bi bila kolektivna pogodba obvezna za vso banovino in ne samo za mestnega obrtnika, ki je že i Lak obremenjen z neštetimi dajatvami. Zastopniki uprave so v interesu obrtništva lani večkrat intervenirali na banski upravi in na magistratu pri g. županu, kjer se je marsikaj obljubilo, a kaj se bo storilo jc še vprašanje. S posebno odločbo se je lani doseglo, da tapetniki ne smejo v bodoče prevzemati mizarskih del, čeprav jih sami oddajajo mizarju. Dela še pa na to. da se določi stroga meja med mizarskim in tesarskim delom, kajti bili so primeri, da je tesarski mojster prevzel povsem mizarsko delo in ga izvršil. Tajniško poročilo, ki govori splošno o položaju mizarske obrti v mestu je podal g. Rajko Saievic. Posebej še poziva na borbo proti šušmarjem, končno pa apelira na večjo vestnost članstva pri plačevanju članarine, članstvo, naj bi se v še večji meri oklenilo svoje organizacije, kajti le v skup- nem nastopu bodo doseženi večji usp hi. Iz poročila blagajnika Ivana šemerla izhaja, da je materijalno stanje Združenja zadovoljivo. Za nadzorni odbor je poročal g. Berlič Rok. ki je predlagal absolutorij. Predlog je bil sprejet soglasno. Sledil je predlog za sprejem novega proračuna, nakar so zborovalci prešli na volitve dveh delegatov za Okrožne odbore. Izvoljena sta bila predsednik Ivan Praznik ter odbornik Matija Perko. Zastopnik zbornice za TOI g. TJrbas je pred zaključkom v daljšem govoru razvil misli o razmerah v obrtniških vrstah vob-če in pozval tudi mizarske mojstre k še tesnejšemu sodelovanju z ostalimi obrtniškimi organizacijami. Odhodnica sestri Rapetovi Jezica, 22. marca Nacionalna Jezica je v petek zopet do zadnjega kotička napolnila Sokolski dom, kakor je to vedno, kadar odhajajo z Jezice najboljši nacijonalni delavci. Tokrat je odšla s. Zora Rapetova. ki je že pri organizaciji podmladka Jadranske straže pretr-- V * " » '.* 1»1 - V , > * ^ . kot pridna in požrtvovalna, ne- ustrašena Sokolića. Nacijonalna Jezica pa jo je prisrčno vzljubila in to pokazala tudi včeraj pri odhodnlci. Ob tej priliki je bila odigrana trodejan-ska burka AvtomobilisU, Id je Sela na na-šem odru doslej še nedočakan uspeh. Rezija, izvedba, oboje jc bilo vzorno podano. Naši igralci so bili tokrat ie posebno izvrstni, prav vsi. Salve smeha so se vlekle prav od začetka igre do kosca in aplavzi ob odprti sceni, ki so pri naši publiki redki, so bih očitna nagrada igralcem ranjfho vo igranje. V odmoru zadnjega dejanja je stopila na oder s. Zora Rapetova v družni dmatvene ga staroste br. Germeka in navralniks br. Petra Kularju. Ta le faročil s. Rapetovi velik šopek rdečih nagemov. v spomin na nacijonalno Jezico. Rodi pogumna, neustrašena Sokohca, vedno vdana Tviieva misli. Premagana od solz, se je s. Zora tova zahvalila br. načelniku in o kjer je mnogo rosno oko kazalo bolečine , sedanjega časa. S. Rapetova je delala pri nas prav do zadaje minute. Včeraj ie na Sokolskom odru na JeHei, danes pa le po-' učuje na novi šolski postojanki v it. Got-hardu. TUdI tam Ostane samo Sokolića, trpljenje pa ji bo dalo nove volje in novega smisla za nacijonalno, sokolsko delo, v vari Miroslava, Tyrša žrtvovano v dobro kralja in roda. r Ivan Ba I Ljubljana, 22. marca Ko smo S. t. m. pisali o 60-letnld zaslužnega sokolakega delavca Ivana Baj-želja, pač nismo pričakovali, da ga čez 14 dni ne bo.več med živimi. Vest o njegovi nenadni smrti je globoko pretresla njegove številne znance ter sokolsko javnost. I. Bajželj je obolel na ledvicah in se je moral podvreči operaciji, ki jo je dobro prestal, toda nenadno so nastopile komplikacije, ki jim je podlegel. Z njim smo izgubili res idealnega sokolskega delavca, iskrenega narodnjaka, kakršne je dala samo prejšnja generacija, Bajželj se je rodil 8. marca 1877 v Stra-zišču pri Kranju. Posvetil se je učiteljskemu poklicu. Najprej je služboval na Jesenicah, pozneje je pa prevzel službo telovadnega učitelja na idrijski realki, kjer je deloval z E. Ganglom in drugimi odličnimi sokolskim! delavci. Ko je končal telovadno vzgojne študije na Dunaju, se je povsem posvetil telesno vzgojnemu delu in nastopil je službo referenta za telesno vzgojo pri zdravstvenem oddelku v Ljubljani. L. 1922 je pa prešlo vodstvo telovadbe na učiteljišču v njegove roke. Posvečal je pa tudi ves prosti čas vzgoji mladine v šoli ui zunaj nje in z velikim uspehom te požrtvovalnostjo se je posvečal sokolskemu delu v sokolskih društvih. Zapustil je tudi mnogo sadov svojega strokovno telovadnega in organizacijskega delovanja kot neumoren pisec. Udejstvoval se je v neStelih strokovnih Tistih bil je urednik s-SokoliČa^ in - Sokola; in marljivo je tudi dopisoval v >TTčitelis^efra tovari-* ša*. V sokolski organizaciji je zavzemal že dolgo vidno mesto. Sokostvo in \icito1j-stvo je izgubilo izredno delavnega delavca velikih sposobnosti in zelo težko bo nadomestiti vrzel, ki je nastala z njegovo tako zgodnjo smrtjo. Njegovo delo. ki je rodilo toliko lepih sadov, ne bo nikdar pozabljeno in ohranilo mu bo najlepši spomin. Obmejna zastava plapola Ljubljana, 22. nijirca. Logatec in Hotedršica sta doživela v nedeljo pomembno svečanost nove obmejne zastave. Svoje hiše so c krasili z državnimi trobojnicami, ki so v lahnem vetru zmagoslavno plapolale prihajajočim gostom v pozdrav. Z dopoldanskimi vlaki so prihajali četniki, razne deputacije itd. Posebno pozornost so zbujali razoglavi. neustrašeni četnlki iz Ljubljane, ki so prišli kljub vsem oviram, čeprav razoglavi, dasi je deževalo. Ob 10. uri dopoldne so napolnili četniki in druga jugoslovanska javnest prostor pred cerkvijo, kjer je domači g. župnik blagoslovil zastavo, nakar je pevsko društvo ^Logatec«*, zapelo -Bože pravden. Sledili so ognjeviti govori f ^ . . •» t * * Rosa a* zaslopni'kov razni a organizacij, nakar je bila recitacija pesmi Obmejni zastavic. Po svečanosti pred corkvijo, so se čet-niki in drugi odpeljali v Hotedi^šico, kjer so izstopili in šli peš z drugim občinstvom na mejo. Pričelo je čedalje bolj deževati, toda Cetniki so kljub temu strumno korakali proti cilju, kjer je njihov predsednik v kratkem a jedematem stavku izročil zastavo greničarjem, ki so jo ob zvoku trombe -\Mclitev« dvignili točno ob 12. uri na drog. Dež, ki je vedno bolj lil, je v tem hipu pronehal, posijalo je za trenutek sobice in prvič poljubilo nevo obmejno za stavo. Ponosno je zaplapolala zastava na cvetno neieljo, prvega pomladanskega dne ob 12. uri ter zopet oznanila vsem bratom veliko noč. Po lepi slovesnosti so četnik! in ostalo občinstvo odšli s pcsebnJm občut kom v srcu v Zg. Logatec h kosilu, kjer se je po kosilu razvila živahna, neprisiljena in bratska zabava. Ob 16. uri je četništvo in ostala jugoslcvanska javnost napolnila Sokolski dom, kjer je prisostvovala zelo lepo vprlzcrjeni igri logaškega Sokola ^Bratje*. Kljub veesn ovrram so se slednjič vračali četni k i v Ljubljano ter so znova dokazali s svojo disciplino in neustra- šenostjo, da -O bile nepotrebne olred.be, bojazen in str a. h od gotove strani bre-z-p'esta.\ila pro račun za prihodnje proračunsko leto. Proračun izkazuje 3,616.333. Din napram Din 3,607.283.—• v preteklem letu. Dohodki znašajo Din 3,616.333.— ter se krijejo iz 112% občinske doklade na vse državne neposredne davke, kar jc proračunano na Din 1,466.203.—. Izmed ostalih dohodkov je največji občinska trošarina na alkoholne pijače, ki bo dala okroglo Din 445.000, dalje trošarina na uvoz mesa in mesnih izdelkov Din 32.000.—, trošarina na cement, ki bo vrgla Din 24.000.—, na čevlje Din 50.000— in končno največja pozicija med trošarmskimi dohodki, trošarina na električni tok, ki bo dala nič manj kot 960.000.— Din. Ostanek- bodo krile razne takse, zlasti pa dohodki iz občinskega gospodarstva. Pri izdatkih se je v novem preračunu neznatno dvignila postavka osebni izdatki, ki znaša Din 306.756.—, prav tako tudi postavka osebna in imovinska varnost, ki znaša 70.434.—. Postavka narodno zdravje je skoraj ista kot lansko leto in znaša Din 92.539.—. izdatki postavke občinsko gospodarstvo pa so letos amsasjmnl za okrog 6vv( - Din in znašajo 135.636.—. 7 vpokojencev prejema pokojnino odnosno doki ado v skup-n* m ■netim Din 30.513.—. Postavka na-i -dna presveta, t_ j. t zdi tavanje šol predvideva v novem proračunu izdatkov za Din . 294.876.—, dočim je mi**1* v lanskem le-I tu Din 471.206.— in se je bržčas radi nove banske uredbe, s katero bo prevzela vzdrževanje narodnih šol v bodoče banovina. Postavka gradbena stroka Ima izdatke v znesku Din 195.000.—, napram 266.000 Din v prejšnjem proračunu, Poleg vzdrževanja občinskih cest, mostov, poprave in vzdrževanja občinskih zgradb, Čiščenja rek. potokov, vodnjakov, itcL, je letos predvidena gradnja mostu čez Trbo-veljsčico pri sokolakem domu, kar bo stalo 20.000.— Din, adaptacija hiralnice a donosom Din 60.000.— m gradnja mostu v Urhovcevi loki, kar bo stalo Din 80,000, Za Kmetijske potrebe je predviden skoraj enak znesek kot lani. Za narodno zdravje je predviden znesek Din 255.000.—, ki je za 120.000.— Din večji od lanskega, kar se namerava graditi šolska poliklinika in zdravstveni dom. Nekoliko nižja od lanska je postavka socijalno skrbstvo, ki znaša letos 665.000 Din, vendar so pa tudi letos najvažnejši socijalni izdatki kriti s primernimi zneski. — Postavka odplačilo posojil nosi visoko številko okroglo 700.000 Din. Izdatki postavke občinsko gospodarstvo predvidevajo Din 303.402.— in so od lanskega proračuna neznatno manjši. Osta nek do 3.616.333.—, kolikor znašajo tudi izdatki, se krije z raznimi nepričakovanimi izdatki. — Proračun je občanom, zlasti pa davkoplačevalcem na vpogled od 18. t- m., vendar pa bo o njem razpravljal se občinski odbor p redno bo predložen oblasti v odobritev. — Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 22. marca: zaprto. Torek 23. marca: Zadnji signal. Red A. Sreda 24. marca: Med štirimi stenami. Krstna predstava. Premijerski abonma. Četrtek 25. marca: zaprto. Veliki petek, 26. marca: zaprto. Velika sobota, 27. marca: zaprto. a Krstna predstava Brneičeve izvirne slovenske drame »Med štirimi stenami« bo v drami v sredo 24. t. m. za premijerski abonma. Pisec je zajel snov iz našega ljubljanskega meščanskega življenja ter prikazuje na močan, jako dramatičen način usodni dan v rodbini vpokojenega uradnika Galeta. V učinkovitih dialogih podaja tekom zgoščenega dejanja miselnost meščanskega človeka-povprečneža, ki stoji tuj napram svojim otrokom in sodobnim življenjskim problemom, zaljubljen v svoj življenjski nazor, zgrajen na laži, radi katere se mu razruši rodbina. Delo je izreži-ral in insceniral ing. Stupica. Veliki četrtek, veliki petek ln veliko soboto ostaneta drama in opera zaprti. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 22. marca: zaprto. Torek 2". mana: Nnvihanka. Red Četrtek. — Starček skotil r reko. V Prevaljah se ie naveličal življenja TSletni delavec Martin Zonnaa. V obupu zaredi bolesni te skočil ▼ reko Meso m utonil. Njegovega trupla le niso naAli. — fjrtev sleparja je postala bolniška *\\u kinje Marija Simcnko. Te dni se je sf las I pri D jej nekj odpuščeni kaznenec m dejal, da ga postiJa njen oče po denar, dimenko va mu je res izročila vefcjo vsoto denarja, ki ga pa starši niso prejeli. Sleparja i£c* pottesje. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, "£L marca, katolrfcww: Oktavj jas. DANAŠNJE PRIREDITVE: KINO MATICA: Pori Artur. KINO II>KAL: Poslednji akord. KINO SLOGA: Marija BaSkfrčeva (Iz dnev nika ljubljene). KJNO UNION: V vrtincu enega vočera. KLNO MOSTE: Orijent in Keduta v operi. Združenje pletiltev: občni zbor ob 14. v sejni dvorani Društva mdustrijcev (Ljub Ijanska kreditna Ivanka). Produkcija državnega kun>ervatorija: i»!> 18.15: v velikj Filhannonieni dvorani. Društvo iudustrijcev in veletrgoTrev: d skusijski večer ob '20. v društveni dvoran . TvrSeva cesta 1 b-II. Pedagoško društvo: predavanje ravnate Jja gluhonemnice g. Grma >Percepeija ln notranje grajenje govora — nemote< ob 18 v mineraloški predavalnici univerze. DEŽURNE LEKARNE l>anes: Mr. SuSruk. Marijin trg 5, Kurali, Gospoflveteka reeta 10. rV>hiner ded« rv<**a 29. oktobra U. Iz Maribora — (ileda!is.če. Prva repriza pri knstni predstavi lepo uspele operete Pavla Ras# bergerja >Rdeči nageljni: bo v torek zvečer za red A. — Resolucija proti delu v kainjInUali. Maribnrski obrtnik; «~o na nedavnem protestnem zborovanju proti delu v tukajšnji kaznilni sprejeli utemeJje>no resolucijo, v kateri zahtevajo v srčno re&itve obrtniSkc-na stanu ukinitev dela v kaznitmin na škodo obrtnikov. — Maribor izvaža živino na Malte. Te dni je poslalo znano mariborsko podjetje Fili-pauiHI vej vagonov goveda na Malto. Živina 1k> najbrže odposlana tudi v Španijo, — Znorela, ker je bila okradena. Te dni t»e je vrnila iz Francije, kjer jc kot kuharica prihranila 10.000 frankov, SGIetnaJu* 1 i ran a Sobocan. Ko je imenovana v vJaku nekoliko zadremala, je izrabii priliko neznani tat iu ukradel kovčeg z vsam denarjem. Sobocanova je tatvino opazila v I>om j i Lendavi. Zaradj tatvine je dobila živčni napad rn nekoliko taea nato &o t»e pojavili znaki uniobolnooti, tako da so morali aSSTed niro prepeljati v bolnieo. — Zrter napada je postal v Slivnici pri Mari'boru 19letni poljedelec Anton Majer iz Krezule. Neznani napadalec ga je z nožem zabodel v hrbet in mu ranil pljuča. Ranjen-6svo stanje v bolnici je zelo nevarno. — Uzol. V Stritarjevi ulici 17 je izpila 221etna služkinja KJara Farkaš večjo količino lizola. Na pomoč so takoj prihiteli re* sevalci, ki t-o obupanko prepeljali v bolnico. Toda kljub takojšnji zdravniški pomoči je mladenka po prevozu izdihnila. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. — Snateršičevi harmonikarji t Studencih. Pretekli četrtek so nastopili na povabilo krajevnega odbora Rdečega križa v Studencih v tamkajšnja Groiekovi dvorani maki harmonikarji, kj jih vodf nastavnik g. Vilko Su&eradč fz Maribora. Koncert je v vsakem oziru zek> dobro ospej in bo bili Številni poslušale] navduSeni nad neprisiljeno otroškim naetopom. Zlasti eo bil j deležni viharnega odobravanja mali Janezek, Misaneek in Tonček za ©olotocke Program je bil zelo pester in je obeeg&l narodne pesmi m narodne plese iz vse države, mnogo pozorncati pa so zbujale tudi krasne narodne noše. Kljub tema, da je štej zbor 30 otrok, le prišla dinamika posameznih pesmi popolnoma do izraza. ČMet; dobiček koncerta malih dnster* šičevdh harmonikarjev je bil namenjen revni etudenski decj. — Jožefovanje t Mariboru je bilo zaradi krasnega pomladanskega dne živahno ka* kor le redkokdaj. V Studencih je bil aranžiran pravcati prat ^r vrtiljakov, »treiižč, cirkusov in drugih šotorov. Tudi leAos so bile v modi tradicionalne kunamice. Vesedje in rajAnje na Jožefcrvem prartru je trajalo pozno v noč. — Puškinova proslava maribojskih dijakov. Kakor doznavamo, bodo priredili dijaki državne realne gimnazije v Marfbora 24. t. m. v veliki kazinski dvorani Puškinovo proslavo za lOOletnico pesnikove smr* tL Vodstvo proslave je v rokah cemosolca fratra Viktorja Cokana. Proslava kaže izredno zanimanje mladine za velikega slovenskega pesnika, česar se moramo v času, ko se mladina zanima večinoma le za sport, res veseliti. — Rušani pripravljale >Mieiki je treba roeiac Gledališka druffoa v Rušah se že pripravlja na otvoritev gledališke sezone. Otvorili jo bodo s napelo Jankovo igro >Od pohorskih pavrov vam hočem zapete. Novost bo ljudska igra »Miriki je treba moža«, ki je sicer polaneka na jo bo g. Franjo Sornik primerno preuredil za pohorski milje. Nedavno smo čitali, kako modeme drtj ve skrbe po svetu za /n:.čito ic redkih živa li in rastlin. Ze več desetletij ustanm-lja}<> tako z\manc zalčitne parke ali rezervacije, kjer žh*ali ulivajo popoln.> tVobćŠO in jih ne ,cmc nihče preganjati in /utirati. To ;V vsekakor v veliko ČMSt člo\'C$tvu in doku: vi-oke *topnje nježne eivili rad je. Pri tem se pa človek sjKtmni šc na poti bo drugih rezervacij, ki /daj niso ic u\"edc ne nikjer niti ne v najmodernejših dri;i vih, kjer se sicer vpfaV dukč v s.tmi kulturi in njenih dobrinah, (edaljc bolj se namreč kaže potreba po u$Lmnvit\i rezervacij BS ljudU ne le za živali in redke rastline. Člo vek sicer šc ni redka žival, toda vse kaŽ<. da se bo prej ali slej i/trebil, če ne bo užival posebne zaščite. Koljemo se na vseh kon'ineiilin z najmodernejšimi pripomočki da č/oveA: ni več nikjer varen. Ca ne bomo kmalu tacah us-tana\^ljati rezcr\\icij za lju di, vsaj takšnih, kakršne so v Ameriki za Inaijance, bo prepozno in najbolj zanimiv* žival na zemlji bo izumrla, odnosno se b<> iztrebila. Skoda bi je itak ne o/o. ker vidi mo, da so Hvali mnogo pametnejše od člo veka. /ival žre samo, dokler ni sita, zver> trgajo svoje žrtve samo če vo lačne, ljudje se pa pobijajo in uničujejo delo celih pok o len j brez vsake potrebe iz golega sadizmu in p<^žrcšnr\*t!. Res lepa krona stvarstva je člo\Mk. Z Jesenic — Španski pro&tovoljci so se vmfli. ?% tednnmi »lo voc iji.adeniccv v ftpaniJD, da U m ■* da bnviJi v vrstah rdeče armad*- prot.i >pi skitn nactonaJijtvbnn. Prispeli ho na ot<» Hvar, kjeir hi jih morala po dogovoru kati ladja, k., bi jih prep^ljaia v Roln6rx špani»,o. Vsled hudoba viharja ua morju pi se Je lad'a mrk-no 7 .i'^. Med toui p; so za namero mladih ljudi zvedede obiasr. ki so navdušen« lioav-e *a rdeoo Španijo ra.7. £tnalo ni napoti!*- v d"f:u-te za sejmišče postala veliko preozka, prodajalci pojavljajo svoje stojnice cim dalje bolj proti sredini oeste. Misliti bo treba na drug prostor, kjer bodo imeli prodajalci in kupci prostor za mirni kupčijski razgovor ter motno mirno iz biro, oceno in prodajo blaga, kar je bilo to poit skoraj nemogoče. Kupčija je bila srednja. Največ povpraševanja je bilo p«; semenčh, najbolje pa so se tudi to pot odrezali židovski prodajalci z bavarskim blagom, ki je vse po 10.— Din. Pri njibovih stojnicab je bila včasih taka gnjefta. da se skoraj ni bilo tnozno prorvniti skozi Največje zanimanje ljudstva pa j« zibudiia razstava mesnih izdelkov, ki jo je okusno aranžiral mladi mesar g. Valentin Herman v svoji mesnici poleg sejni isca. Take razstave na Jesenicah doslej se ni bilo. Delala bi čast velikemu mesta. Razstavljenih je bilo v inzu^govrs triih, okusnih ob likali toliko dobre t, da so ljudje kar strmeli. Mlademu mojstru vse priznanje. Gostilne okoli sejmišča so imele polno goMov. Življenje v njih je bilo kot v panju. — Lep napredek trgovine in obrti. V z-i i njem času Če bilo v okolišu cariiiaJTik^ in ho teki »Trirlav« otvor je nrih neka,j trtrovin z nianufakTuiro. fralanumjo, pori001 in mod-nimj po«inaini Nekatere ao se preselile z drucdh delov mesu druere 30 hiir oevrjrjene na novo. Sedaj je na tej kratk: razdalji Gnosposvetske ceste precej tnroviT!. v katerih kupec dobi vse, kar potrebuje, da mu ni treba hoditi kupovat v drucv mesta. Oosposvetska cesta dobiva od leta do leta boij trgovsko lice in je danes v tigovskem pogledu za Je^e«niet isto kar |S Ilica za Zagreb ali Mestni trg za Ljubljano. Razlika je ta da v zagrebški UJc* previs dujeio židovske trgovine, pr; nas na Jesc nocah pa prevladuje domače delo in kapital. — Neokusne obleke. Na Jožef ovo so prihajali na Jesenice kmetski fantje in dekleta z okolice tako oblečeni, da bi človek mislil, da so prišli s tirolskih ln bavarskih hribov. Fantje In dekleta ao bili oblečeni ▼ sive obleke z neukusnimi zelenimi naši- vi ter klobuki z ttvobarvnhni trakovi ln metlicami. Ce bi znali 5e jodlati, potem bi bfla slika s tirolskih ln bavarskih vasi popolne. Take kričave obleke zgovorne pričajo, kako podeželska mladina zgublja amlsei okus in narodni ponos in kako slepo in obenem nerodna oponaša vsako tujo navlako, pa naj bo se tako neokusna in \ Stev. 65 >6LOVBN6Kl IflRODc Stran 3 Matineja ZJUk NA SPLOŠNO ŽEUO PREDVAJAMO SENZACIONALNI VELIFIL V glavni vlogi: C a r y G r a n t Vihar nad Afriko SAMO SE JUTRI, V TOREK 29. MARCA OB 14.15 V ELITNEM KINU MATICI NE ZAMUDITE * DOPOLNILNI SPORED t Cene Din 3.50 in 5.50 DNEVNE VESTI — Naai brezposelni inženjerji in zaposleni inženjer ji tujci. Včeraj ie imela beocrari-ska 60kcaja združenža jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov obcnj zbor, na katPercepcija in notranje grajenje govora (psihofizlologija govora) — nemote*. Po pre davanju bo strokovni učitelj g. Puher Kari pokazal na gojencih, kako se poučujejo glu-honemci v glasovnem govoru. Iskreno vabljeni! —lj Člane ljubljanskih pevskih društev in koncertno obemertvo erpdoh opozarjamo na izvedbo velikonočnega oratorija trplje- nj« Jezusovo« ▼ ▼efiki Hnarmonjfioi Učite ae glas doc Kasto* pilo gojenci našega državnega koneervsao-rija. Uvodno besedo ima prof. Marijan It poveek. Spored ee dobi t Matični knjigarni za 3 Din. —ti Predavanje e tedebaih fHaJjfc la novejših nscetin n*rodoslovne mutna*, bo hnel France Marolt vodje folklornega instituta Glasbene Matice jutri v torek ob ». v malj tilharmonicni dvorani. Vstopnina S Din. Predavanje ima tudi vee skioptieoih slik in izvajale se bodo nekatere originalne gramofonske plošče. —lj Antropološko dokazovanje sester-stva je naslov 20. poljudno-znanstvenega predavanja Prirodoslovnega druftrva, ki so bo vršilo v torek 23. t. m. ob IS. uri v pre davalnici mineraloškega Instituta na univerzi. Predavatelj g. doc. dr. B. Skerlj bo govoril predvsem o potrebi in smislu antropološkega dokazovanja očetovstva, o sodbah v pritrdilnem ali odklonilnem smislu, nekaj o podedovanju normalnih telesnih lastnosti človeka itd. Seznanil nas bo s praktičnim delom dunajskega antropološkega instituta, ki ima v tem oziru v Srednji Evropi največjo prakso. Govoril bo tudi o praktičnih uspehih, podal kritiko in razložil možnosti razvoja antropološkega dokazovanja očetovstva. Videli bomo tudi v nekaj slikah postopek dunajskega antropološkega instituta. —lj Tatvina otroškega vosifka. Neka ženska srednjih let se ie nedavno'oglasila pri nek j stranki v Času. ko ni bilo gospodinje doma *m je od služkinje izvabila otroški vo* ziček, da ga ;e kupila od gospodinje. Kljub vsem poizvedovanjem dotične ženske ni bilo mogoče najti Voziček je skorai nov, pie-skan s svetlo sivo barvo in najmodernejši. Obemetvo «e svari pred nakupom, kdor bi o vozičku sli dotični ženski kaj vedel, se naproša, da to javj na policiji ali v Gra-daško ulico 8. —|j Vlom v cerkev ▼ Koseish. V koseško cerkvico sta vdrla v nofi na nedeljo dva drzna vlomilca. V oknu sta raztrgala železno mrežo in zlezla v cerkev, kjer sta odprla tabernakelj iz katerega sta vzela srebrno, pozlačeno monstranco rn ciborij s bosti« jami, potem pa sta pobrskala še po zakristiji, kjer sta našla srebrn kelih. Ta plen pa farna še ni zadostoval in sta odtrgala tudi železen nabiralnik, kjer pa najbrž ni bilo kai prida denarja. Vrednost ukradenih cerkvenih posod znaša nad 6000 Din. Ciborij je bil last sosedne podruŽnieke cerkve prd sv. Roku v Dravijah. Vlom je prvi zju* traj opazil cerkovnik, ki }e obvestil policijo. Varnostna oblast je drznim cerkvenim roparjem 2e na sledu. Dva orožnika šentviške postaje sta v soboto ponooj partruljdrala po cesti mkno podutiškega gozda, kjer sta na* letela na dva sumljiva moška, k| pa sta, c.im sta orožnika opazida, izginila v gozd. Orožnika ju nista mogla prijeti, pač pa sta enejja spoznala. Je to že znani tatinski domačin, kj se ne bo mogel dolgo skrivati. —1] Hud pretep v SiŠki. Ka cest; pred pivovarno Union so snoči trite bratje Z. ustavili brezposelnega pleskarja Janeza Sever-ja, stanujocega na Cesti na Brdo ln te jeli z njim prepirati brez pravega povoda Geta k> pa ni samo pri besedah. Kmalu so bratje naval li na Severjs m ga pobila na tla. Obdelali so ga z nožem, tako da je bil Sever mahoma ves krvav. Ko to napadalci zbežali, se je Sever zavlekel naprej po cesti, pred Delavskim domom je pa omahnil in omedlel. Nezavestnega je našel stražnik, ki je pozval reševalce. Sever ja so odpeljali v bolndco, kjer so ugotovili, da ima težke poškodbe. Napadalce je danes policija aretirala. —lj Nenavadno, najdba. Ko se je včeraj izprehaijal sprevodnik cestne železnice Josip Koželj po šišenskem gozdu, je na tleh med drevjem cpazil vrečo, v kateri je našel 4 še žive kokosi. Koželj je kokoši odnesel na policijo, kjer so ugotovili, da gre za ukradene kokoši nekega posestnika v Kamni gorici pri Dolnicah. — Za slepe. Din 150 kot darilo za slepe je bilo zbranih v družbi ob prilik* godova-na prijatelja Jožeta v gostilni pri Katroi pod Rožnikom. —lj Izgubljen je bil v soboto popoldne na po tj v Rožno dolino in po Rozini dolini do bajerja zvitek 6 ldjucev v usnjaftem ovoju Najditelj naj ga izroči v pisarni AlomaCom pany d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2-1 proti nagradi sto dinarjev. 100% vaših želja bo rzpolnjenih, ako boste lisa iti stl v velikonočni številki »Oovenakega Naroda«, ki izide posebno pestra in v povečani nelrtarli Zlasti trgovci, gostilničarji m obrtniki naj ne zamude ugodne M de 26. t. m. —rj sinparaki napad. Bo se je vračal 53-letint delavec Ivan Mačak vOeraj ponoči po poUdjakl uri is neke gostita« v Kosezah domov v Šiško so ga na eestl napadli trije neznanci Na tleh letečemu delavcu so med ruvanjem iztrgan ls žepa uro in denarnico. Maček je napad Iz Celja Slovensko obrtno društvo v Celju je , v četrtek zvečer svoj 46 redni letni občni zbor. na KAOsrem ie bil % malima is-premonihami izvoljen sa prihodnja tri leta doaedann' odbor s predsednikom g. Vinkom Kukoveem na čelu. —o Članski se tanek JNS za CeUe in okolico bo drevi ob osm|h v Celjskem domu. Na sestanku bo poročal narodni poslanec g. Ivan Prekorsek. članstvo ie vabljeno, da se sestanka pOlnoStevilno in točno udeleži. —o O naravnem in umetnem kavčuku bo predavaj univ. prof. dr. Mar'us Rebek & Ljubljane drevi ob osmah na Ljudskem vse-u&lišou v risaln*c« meSeanske Sole —e Umrl ?e v soboto v Mrklnšrtčevi utoci Štev. 6 v Ce'ju v starost 7$ let m^tjv ra-Čurete svetnik v p. £- Fran5o Ka.lan. oče zna-iesra jasnega delavca in odvetnika P« dr. Ernesta Kalana v Celu. Pokojni je bjl odločno nackmalen znača:en, delaven in bher mož. Istecra dne je umrla na Trem kralja Aleksandra Š'ev. 7 v 6tarosti 50 let BO-projra brzojavnejra moistra sra. Neža Plan-teu roi. Toparjeva. Pokojnima bodi ohra-mien blac spoonin. svojcem naše iskreno sožalje! —c Na praznik Marijinega oznanjenja, ki pade letos na veHk? četrtek 25. t. m., bodo trgovine v obinvočiu mestne občane oeliske od 7^0 do 12.30 odprte, ponoldne pa zaprte. 5. april se ne bo prazno vaj kot Mari|:in prazni. —c Nesreča ne počiva Ko j«e Svetni spla-var Jože Koren s Holmca nr? Reč;oi ob 9a-vinM prevažnj s>plav mu je padel hlod na desno noco in mu močno poSkodovn.1 koleno. V četrtek ie Sel 371etni Josip Zverk, orevozrtik pri hotelirju in n^oariu Ivanu Kunstii v &oWanju z vozom v erozeh kluibov »e je vr^.a na i-rnđen pri »Skalni kleti« prM SrtO rrle-lalci Atlet:',i«o nudili v nrvi noloviici termično in kombi-n»torno elabo ferro. poda jali so netočno, rm-psdn na Je mnnjkaila povezanost tn odločnost Seile v dTMrrtm polčasu so snafll in g tremn Zgodit.k; dosenr]: zrnast proti £TO-stom ki so *e M5 vodili z 2K> f*.kov«an* SO pokazal* do*>ro *ebničnrs-vif niti ene žnere v mrežo- Prvih dvaiset minut ie biLa fcsra odprta |n tipično visoka, potekala na Te v nabianja zoere brez posebnii-h komibinac-T. V 21. rmnutf iwfl.v veza prvič potreeti mrefo AtleaMkov Oostje preide*« po fem uspehu v lahno premoč in v 26 m'nnH rviijS«. Bresfaner po lenem napadu na 2:0. Terra pretat* živahnejša V 90. rrrfmrh* mora eden izmed eio«*ov zara^: hu-d« Tvns;.-^^ na nO^i zapustiti i^rcscp ČSK fera vse do ko^^a ornio z 10 isrr^H. Pro** koncu izvedbv» feMOg nelraj ".kNj in si ustvam"V> dve zrel" poz^caM k; :n na ne znalo irrahir'. Po olmoru s*» »"i1-a nW-no tenremoni. Gost V1 iernjo sScer Se dal-© s precei'.Sn'o v«f*ra£loat)Os vendar pa s*4 do-ma-ČiSni zmajdejo ter začno ifirraiti boli mrr*-»ftlno in z elanom. V 11. nvimrb: diktira, podnih eno.Vmefcrovko proti g-ostorm in Snhnh TT r^rifa na 2:1 HaUJtiM začno piHjSO *n v 24. rnnnntt izenači KrerrupurS po hdtri ak- > potrebno opremo. — Polomljena brv Na brvi, ki vodi čez "Bistrico v Keršrnančev park je popolnoma strohnela ograja in v noči od četrtka na petek, se je v dolžini kakih 15 m prevrnila v vodo. Tudi tu velja staro kamniško pravilo: »Zakaj napra\'e vzdrževati in popravljati, če pa lahko počakamo, da se same podro, potem bomo pa napravili novo.< SOKOL — Sokoluka Kupa Ljubljana. Včeraj je umrl eden najanai Ijivejsih sokolskih de lavcev, bivši savezni načeLoik brst Ivan Bajželj. Dolžnost naša je, da se v čim večjem številu udeležimo njegovega pogreba, ki bo Jutri v torek 23. t m. ob 15 uri iz mrtvaške veže splošne državne bolnice. Vabfmo članstvo ljubi lanskih tn okoliških sokolskih društev da se udeleži pogreba v Čim večjem številu v kroju in z društvo nimi prapori. Zbirališče članstva v kroju društvenih praporov m go^toe Sokola I je na telovadisču Sokola I na Taboru ob 14.30 Civilno članstvo s sokolskim znakom »e Zbere pred mrtvašnico Zdravo! župna uprava. — Sokol I. Ljubljana — Tabor sporoča svojemu članstvu, da je preminul njegov dolgoletni aktivni Član brat Ivan Bajželj. Blagopokojnoga spremimo na njegovi za d n)! poti v kroju z društvenim praporom Jir trj ob 15 uri i* splošne bolnice k Sv. Kri? žu. Prosimo, članstvo za polnostevilno udeležbo. Iz Lašfre^a — Živinski in kramarski sejem bo v Laškem, kakor vsako leto, v četrtek 25. t. m. Toliko v vednost, ker so se pojavili dvomi glede na to, da je ta dan praznik Oznanenja Device Marije. GIHnrgRfT!! -Il-IL-Jl-I! «l! *)\ -H .11 -!L-W -B -I" -fl ■ • ALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priloži U znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din OBJAVA Poročiti se želita Bogdan Pn-Šenjak, zasebni uradnik v Slo-veneradcu. rojen v Mariboru, in gospolična Jelena Salai. za-sebnica v Subotici. M:rna ul. 7, rojena v Szegedu (Madžarska). Pozivam vse, katerim je znano, da obstojajo kakšni zakoniti zadržki za sklenitev zakona med "menovanima. da to meni javi. — Suboti ca, 20. marca 1937, — MaziČ Andrija, matičar. 843 NOVOSTI lepe vzorce za Pumparce, sport ne obleke, nudi ceneno Presker. Sv. Petra cesta 14- o L. PRODAM 3»*eeda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI 4>*t premog ^J^^ brez praha, !f \ KOKS, SUHA DRVA. I. POGAČNIK Bohoričeva 6 — Telefon 20—69 IZREDNA PRILIKA Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. Vertacndku, Masarvkova 28. la CELI OREHI tanke lupine. 50 kg za 246 Din, jedrca bela, 10 kg za 166 Dtn zajamčeno sveža jajca. 720 komadov za 340 Din. Franko podvoz razpošilja: 6. Dreehs-ler. Tuzla. 826 STROKOVNJAK obrezuje, prodaja ceneje žlahtna drevesa, lepe vrtnice, lepo ticje itd., dnevno pri Šentjakobu za v Zg. ftifti 66. 840 Smrekovi hlodi 4 m in od 30 cm preseka naprej do preko 40 cm L, IL, m. vrsta v koUeU eea 100 kub. m, ter borovino od 20 cm preseka do preko 40 cm L, II. in III. vrste eea 120 kub. m. cea 10 kub, m lepih hlodov 3 do 6 meterskfh in 30 cm preseka naprej preko 40 cm preseka I.. II. vrste, ter 400 do 000 komadov telegrafskih dro gov doitffh 6 do 12 m v ne olupljenera stanju prodam naj* višjemu ponudniku. — Gozdna uprava graeHne Negova, — p. Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, cigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako niso tn govori dnevno desettisecen dttateijev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, Id prinese k o r t a t trgovcu ln e ie prilika! poslsdnj dnevi i Otroške obleke . • . Dtn 65.— Moške obleke .... Dtn 182.— Moški plašči .... Din 16*5.— Moški Hubertu* plašči . Dtn 180.— a nt. KRISPER Mcftftl trg 96 Makulaturni papir pr •da uprava ^Slovetiskega Naroda44 ij-ttbllaaa, Kjtafl]eva oBca iter. 5 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 22. marca 19fri. Štev. 65 Kolektivna pogodba v stavbni stroki Stavbaiki pravijo, da gospodarska kriza pri nas ie ni popustila Ljubljana, 2*2. marca Delodajalk«« organizacija stavbne stroke H: pomemben čmitelj v našem gospodar skem življenju, zato nam navadno občni zbor Združenja f>ooblaščenih graditeljev pokaže precej nazorno *liko o življenjski sili naše, ffa gospodarstva. 6aj od cibania stavbne delavnosti zavisi predvsem razvoj vsega ao spodarekena življenja. Včerajšnji občni zbor kj je bil 19 redni, je bil v posvetovalnici Zbornice za TOI Vodil sa je predsedn-k stavbni k M. Zupan Iz preoWd nekega, kakor tudi ix poročila etrokovneca tajnika ic razvidno, da se stavbna delavnost lani pri nas še ni mogla dovolj razmahnili, čeprav se kaže izboljša nje. Da pa stavbna delavnost pri nas ni ži-vabnerša, ie treba pripisovati tudi drugim eaniteljem. ne le cospodar?ki stiski, predvsem popehrrm razmeram naše banovine. Pri nas še vedno zelo ovira stavbno delavnost poinanikanje cenenih kreditov za stavb na posojila. Lani je bilo prj nas zelo malo javnih del. Nezaposlenost je pri nas še vedno velika in se kaže še posebna potreba po javnih delih. Zlasti bj bilo treba začet; afra5 djti čim prej jadransko eeeio Investicije za cesto se zelo bogato obrestujeio neposredno in je napačno mnenje, da po mrtev kapital. — Zaradi nekoliko poživljene s-tavbne delavnosti se položaj stavbne stroke lani pr\ nas ni izboljšal. Podjetniki se tudj ne morejo tolažiti z davčnimi olajšavami, saj po postale javne dajatve v nekem pogledu še večje breme kakor prejšnja leta, zlasti takee in davščine. Zaradi Šušmanstva trpi stavbna stroka sfmo škodo in bi imeli le-jralni obrtnik? naimani tretjino več zaslužka, ce bi bilo šnšmaretvo odpravljeno. Na 20.000 vseh obrtnikov v naši banovini odpa- de približno 10.000 šušmarjev, kj zaslužijo okrog 40 milijonov Djn na leto, 18.732 legalnih obrtnikov pa samo 46 milijonov Za kona o zatiranju šušmarsva še vedno ni. Uredba o minimalnih mezdah, ki bo stopila prihodnji mesec v veljavo, ni prinesla našemu stavbnemu delavstvu nobenega izboljšanja, ker je pri nas višji življenjski standard kakor v drugih pokrajinah drža* ve. pač pa naši podjetniki pozdravljajo ured bo, ker se bodo po nji izboljšale splošne socialne razmere v državi. Uredbo o minimalnih mezdah so vedno zahtevali, kakor zahtevajo zakon o zab'raniu ŠuŠmarstva. Število članstva — združenje šteje 79 članov — se ni spremenilo do lani. Združenje je opravilo lani mnogo pisarniškega dela in ščitilo le interese svojega članstva odločno ob vsaki priliki, kar dokazuje tudi lep aspeh. da so bile stavbniku priznane obrtne pravice, ki so jih užival? pred uveljavljen jem novega obrtnega zakona. Na občnem zboru so tudi sklepali o pogajanjih za novo kolektivno pogodbo; pogajanja bodo najbrž prihodnje dni že ugodno zaključena Toda pokazalo se je, da stavb* niki ne bodo več popust »J i pri mezdni tarifi; vztrajajo pri svojem predlogu, ki bi bile po njem mezde povprečno 35 odst. nižje, kakor jih predlaga delavsko zastopstvo. Po delodaialskem predlogu je določena spodnja In zgornja meia mezd. Zborovalci so sklenili, da se zgornja meja ne sme prekoračiti in da bodo sicer prepustili ureditev mezdnega vprašanja banski upravi. kakor določa uredba o minimalnih mezdah, če delavstvo ne bo pristalo na njihov predHog. — Na občnem zboru ie bil ustanovljen tudi podporni fond. skj upravitelj m preoseunik JUtJ g. Dražite Mihajlovič, topio s pravo sumadinsko jedrovitostjo Za pozdrave se mu ie zahvalil predsednik Drago Supanojč. So! »ka mladina nam ie zapela »Hej Slovani«. Prišli so med drucimi: načelnik mesta g. Kamen ko Božič, polkovnik vojnega okruga Ojoka Pavlovjč zastopnik komandanta di-vjzirie. sodni tnajor Aleksander Mihajlovič. zastopnik uprave voino - tehničnega zavoda major Vitas z rojakom kapetanom Hajkom Vrtovškom, prota-namestmk Paviovič Vla-stiroir. upravnik drž delavske Čete Peter Jevdjevič. Tu so bili zastopniki pač vseh društev in ustanov gimnazije učiteljske šole, ženske obrtne šole šolske dece. gusil-ci in nešteta masa naroda v pregostem špa-licju. Sprejem se e spremenil v navdušeno maiiifestaci o bratske sloge in ljubezni, videč v dragih gostih gia#*nfke boljše in lepše bratske vzajemnosti Razvila se ie povorka z godbo na čelu, ki ie krenila pred monumentalni spomenik padlim iunakom. kjer ie spregovoril dobrodošlico orcranizatOT gostovanja, domačin Dragiša Mihajlovič učitelj in predsednik JUU za kTaguevsko-gTužanski srez. Sledil ie razhod In razmestitev z borovih članov po zasebnih stanovanjih gostoljubnih kolegov in ostalih meščanov. ZaJ nam ne dopušča prostor da b{ podali nekoliko ef? iz teDaily "Express H is wag the Kingdcm< (Njegovo je bilo kraljestvo). Treba je pa takoj omeniti, da stoji za to brošuro konservativni lord Beaverbrok, ki je že v kritičnih dneh v decembru javno kazal svoje simpatije za kralja Edvarda Vffi. Zato brošura ne more veljati za objektivno. Morda bo šele bodočricet odkrila vse, kar se je godilo v decembru za zaprtimi vrati in kar je ostalo javmosti prikrito. Ni pa tudi izključeno, svet tega ne bo nikoli zvedel. Propagandna brošura za Edvarda VIII. torej ni povsem mercdajna, ker je pristranska. Vendar je pa tudi v tej obliki zanimiva. Brošura pomeni prav za prav nje v obliki bogatega banketa- da ie brla se s tem poudarjena iskrena bratska želja po prav, mcikcbojiij ljubezni nas severnjakov z vročimi srci šumadijskiih bratov. Iskrena mu zahvala. Koncert se je vršil pred do kraja zasedeno dvorano najboljšega občinstva ki je z naravnost cfnljivo širokogrudnostio vsesa-valo zvoke naše pesmi. Morali bi neneko-ma ponavljati a n,- alo več kot dva. trikrat., ker je pcvovod,?a za vsako ceno hotel in moral čuvati nežna, sicer utrjena pevska grla. Med že imenovanimi odličniki ob priliki sprejema ki so se tudi koncerta udeležili, smo opazilj markant.no pojavo bri-gadnega generala Kopvariča Čeda kot zastopnika služl>eno odsotnega našega rojaka divjizi ekecra generala Stanka Kupnikamimo številnih rojakov in mladine iz gimnazije in učiteljske šole ter občinstva iz vseh &lo-iev. Skratka: zmagaJi ■smo in se zapisali v zlata srca vrlih Kracujeveanov. katerih gostoljubja ne bomo nikoli pozabili doma pa bo sedemdeset vzg-ojitel.jev stopilo med svojo mladino z živo besedo o veri v boljšo bodočnost, ki mora nekoč priti kajti - - nic nas ne loči. in vse kar nas razdvaja danes je več ali manj uimet.no ustvarjeno, zagrenjeno po brezplodnem doe*vianj«em raz motrivanju nekih problemov katere smo H, ne vem čemu. morali ustvariti. Po koncertu smo ostali v družba mili-h novih znancev j-n le preveč hitro je tekel ča*. ki je opominjal da se ie treba zlek-rtfti m spocrta za iutri. ko bomo r Nišu. Od tam pa še kaj. Pevci in pevke pobijajo lepe pozdrave prav vsem posebno pa svoji mladind v učilnicah, bi nai se malo potrpi, da bo slišala veliko veliko novega — lepega, poučneca in vWTkeera. napad na Baldwma in canterburvskega nadškofa. V nji je rečeno, da je postal Edvard VLLl. žrtev intrig, katerim je bila končno Simpsonova dobrodošla pretveza in prilika, da so ga odstranili. O neza-željenem političnem delovanju Edvarda VIII. in Simpsonovo baje ni bilo niti govora, čeprav je Baldwin porabil baš to pretvezo, da je pridobil zase delavsko stranko, ki je prej trdno stala na strani Edvarda. Mladi kralj je baje izgubil mnogo prijateljev, ker je v ameriškem tempu zamenjal služabnike svojega očeta z mladimi ljudmi. Čeprav je imel kralj pravico storiti to, so bili vendar konservativni dvomi krogi ogorčeni. Ti nezadovoljne&i so se baje obrnili na cerkvene dostojanstvenike in slednji so začeli pridigati proti kralju. Brošura pravi, da Bakiwin ni bil prijatelj Edvarda VTII. in da je čakal samo na ugoden trenutek, da bi mogel nastopiti proti njemu. Brošura omenja tudi dramatičen prizor v Buckinghamski palači tik pred javnim konfliktom Bal^win je baje opozoril Edvarda VITI., da bi bila njegova poroka s Simpsonovo ndzaželjena iz mnogih ozdrov. Kralj je pa srdito kriknil: >Sem sicer prvi mož v državi, toda vse kaže, da sem edini mož, ki mu ni dovo- ljeno oženiti se a tisto, ki si jo Je izbraL BsJdwin je pa ostal povsem miren, skomignil je z rameni in odgovoril; Položaj angleškega kralja nima samo izrednih pravic temveč tudi izredne dolžnosti. Vrednost najlepših ženskih nožic V Ameriki se bo poka za .-o, koliko so vredne najlepše ženske nožice. Na to vprašanje bo moralo odgovoriti ameriško sodišče. V resnici gre samo za eno nožico in še to ne celo, temveč samo za brazgotino na nji. Toda ta brazgotina baje zadostuje, da je uničena vsa lepota. Lani je biln Faith Baconova izvoljena za najlepšo ameriško girl. Na turneji v Chicagu jo je pa doletela nesreča. Z dekoracijo, ki je nepričakovano padla na odru, si je namreč močno ranila stegno. Rana se je sicer zacelila, toda ostala je brazgotina in ta zdaj kazi lepotici nogo. Baconova zahteva od ravnatelja gledališča v Chicagu odškodnino v znesku 4,000.000 v našem denarju. Toliko naj bi bila vredna njena lepota odnosno njena nožica Vsi artisti v Chicagu napeto pričakujejo, kako visoko bo sodišče ocenilo nogo mlade lepotice. Toda tu je še nekaj kar utegne odločiti. Ce bi sodišče prisodilo visoko odškodnino tožiteljici, je zelo verjetno, da bodo vse zavarovalnice znatno zviSale premije za zavarovanje ženskih nog. To sicer Baconovi ne bo neposredno škodovalo, pač bodo pa trpele občutno škodo druge lepotice, ki so si date nogr zavarovati. Iz Novega mesta - - fon rob dijaške aiaiiuce J ot»ipine Jakac. Izpred Rokodelskega' doma se je v 'četrtek, ob 16. uri vršil veličasten pogreb v torek po dolgi mučni bolezni umrle, blage gospe J os i p in e Jakac. Blaga pokoj- Dolenjskem, zlasti še v Novem mestu, kje jo je poznal vsak otrok. Zlasti je bila blaga pokojnica novomeškim dijakom v pravem pomenu besede mati. Marsikateri dijak je našel v pokojnici svojo dobiotnico namestu staršev. V svojem življenju je ta skrbna žena doživela marsikatero bridkost, kar pa ni strlo njenega duha. Lep žalni sprevod jc bil živ dokaz njene priljubljenosti med ljudstvom. V sprevodu, kjer je bilo neiteto vencev, so bili zastopani vsi sloji in poklici, posebno mnogo pa je bilo za pogrebom bivših dijakov novomeške gimnazije, katerim je bila pokojna velika dobrotnica. Pred hišo žalosti in na pokopališču so novomeški pevci zapeli pokojnici v slovo pretresljivi zalostinki. Ohra nimo blagi ženi trajen spomin! — Prerani grob. V Bujanovcih v vardarski banovini je v sredo umrl Novome-ščanom dobro znani 32-letni g. Janko Ni-fergal. geometer pri tamošnjem katastrskem sodišču. Pokojni, ki je bil znan \ vseh nacionalnih krogih, kot zaveden Ju-gosloven, zapušča užaloščeno soprogo Ido. roj. Faleskini, hčerko Evico in mater Jo-sipino. Pogreb se je vršil v četrtek na tamošnje pokopališče, odkoder bo kasnej* prepeljan v Novo mesto in pokopan na smihelskem pokopališču, kjer mu že nekaj let počiva oče. Kupujte domače blago! Oblina Ljubljana Umrl nam je naš zlati tatek, gospod IVAN BAJŽELJ strokovni ačitelj v pokoju Pokopali ga bomo v torek, dne 23. marca 1937, ob 3. uri popoldne, iz mrliške veže obče državne bolnice v Ljubljani. Zaloška cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta masa zadušnica se bo brala v sredo, 24. marca 1937, ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Petra. LJUBLJANA, dne 21. marca 1937. IRMA, žena — MARJAN C A in l KOs, otroka — rodbine: BAJŽELJ, MASTKRU BENEDIK. OONADINI, GREINER in PETEK. Naši učitelji v Beogradu in Kragujevcu Posebno topio in prisrčno so bili naši pevci sprejeti v srcu šumadije Beoffrad. 20. marca Po gmotnem in moralnem uspehu v Borovem se je dokaj utrujen zbor pripeljal v Beocrad kjer si je privezal i iedačo in izdatnim 6"Dancem svojo pevsko dušo da »e z zaupanjem zrl na večerni svoj nastop v prekrasni Kolarčevi dvorani. Zal ee je vodstvo turneje nekoliko preveč zaneslo na organizacijo pevske zveze v Beogradu in je bil zategadelj obisk za tukajšnje razmere prilično pod povprečnim. Vendar je doka; številno prispel cvet tukajšnjih Sto ven eev, v prvih vrstah pa smo z veseljem Ugledali pomembne odlačnjke. Tam bo pri-sostovali naši pevska zmajri minister dr. Miha Krek, dalje senatorji dr. Albert Kramar. Puceij Ivan, Zec Nemet G. Andieli-novič posianei I^enairiSČ, Pastorovic, predsednika drž. sveta dr. Skarja. dr. Sajradin. Ker ie bil po važnih državnih poslih zadr-Šan, je mjtAjUelui predsednik dr. M. Stoja-dtnovič poslal zboru pismene in izdaten rveneč pozdrav s opravi&Hom ter željami, da bi zbor u*pešrjo nadaljeval po začrtani pevski poti. Prav tako je opravičil svojjo prisotnost, nofcranli minis-ter dr. A. Korošec, ki je priložil lep znesek kot poklon. Zboru fe bila s tema dvema vsotama odvzeta preče j^iia materijalna skrb. Med pomembnimi p-lavami beocrajske^a ulashenesa sveta smo opazili odličnofra glasbenika in kritika £. Miloa Milojevič.a. čecar hčerka, znana klavirska virtuozinja je z odpovedjo svotietra koncerta ki bi se hil moral uprav ta večer vršit: v tej dvorani omogočila pa sem u zboru d.i ?e nastopil. P>eo?rrajski nastop se ie vrši v znamenju počastitve spomina pokojnejra Bmila Ada-nrča. Xa sporedu so bile izključno njegove skladhe / uvcnln-kn siK>minskim stvorom pre«lse.lnika Drn^ra Zupančiča. Koneertni del je moral s svojim iizvaianj^ni zadovoljiti tudi ostra kritična ušesa. Trenutno še ni pri rok.ih ooen ki jih bodo Časopisi, k,- zgodaj izidejo prinesli šele v nedeljski številki, kaiti kli^ib skromnemu obisku je predl>e 19. pp. smo st^scuM roke dra£r*Nsxottoo del Usta Oton Chrlstof. — Val t LjobiJasL