St. 2. V Gorici, 11. januarja 1889. „Sq4a" issbaja vsak petok in veljit dopoStiprejemana ali v rtbriei nn ilom doftiljansi: Vse leto.....f. 4-ii • Pol lota......, V.S< Cetvrt leta . . . . „ 1 in Pri ozuauiliit in tako tudt ju-i „j#<'. iunlca/t" se-plaenje za navadno triwt«f>. -no Ynto: . 8 kr. fte se tiska I knit 7 „ „ „ „ 2 „ 6 '„ ,.....3 ,. Zarefie <5rke po prostorn Posamezno stevilkc so dobivajo po 8 kr. v toliakarnicab nn Starom .trsju in v li''«nski u'liei in v prodajalnici O. Likaija v Somcniskih iilicnh h. St. 10. Dopisi naj eo poSiljajo urcdniSfcvu. Via Mercato 12, nafognina pa oprav-niitvu „So<5o", Via Sominario fit. 10. Rokopisi se ne vraCajo; dopisi jiaj se blagoroljno fraiiknjpjo, — DeJalccm in drugim w\ncmo'/.i»m se uarncnina «niza, ako so «»ij1a«p pri opravnistvu. Razfeosavanje kmetij je nevarno kmetu tn drzavi. (Dalje.) 0 ten! predmetu govoril je ^-adnjifi v iiasem li&tu driavni poslanec dr. Lavoslav 0 r e g o r e c, ki je Dii sploSni zgodovioski podlagi dokazal resuiCnosv besedi, stavljenih na Colo temu sestavku. V nadaljnem govoru opisal je jugoslovansko zadrugo, ki se imhaja med vsemi juioiuii slovanskimi rodovi razen Slovencev, ter je pok&zal, kako se v zadrugi sfcrbi za uboge in bolnikc, ki dandanes po boJnisnicah Btaoejp kmeta zadnji belifi, ki si ga je prisluzil. Govoriiik spominj* se tudi afrar.ikih razmer na Ruskem in v scveriii Ameriki, da bi preprifiol peslusalca o potrebi nove postave (§. 16. oziroma 17.) o dednem pravo na kmrtih. Njegove besede glsse* se tako le: .Tuk^prijuioihSSovanih) posedanje zemljiSfi ni csobna last, ampak rodbioskn, vse je v.seh. -Spomitt ja nas to na kristijanski komunizera v npestolakej dobi. „Omnia babebant communfaul r.j, imeli so vsu obfino, (Dejanjf) npost. 2,44.) Vee* oz>njenih parov ztvi skuuno s gvojimi otrocr, staii&i in sorodmki, gospo-iltirijo vsi vzfljeraiio pod vodstvotn Izvoljenega starej* Line ali „kucegosp'odarja„. Vzgledna toksna sadruaa Steje po 15—20 osob, poseda zeraljiSca 25—50 in 60 oral, poslopja za stanovanja in gospodarstvo, pohiSivo, Jivioo; 6 — 12 volov, 0—20 konj. 15—20 krav, 50—100 svinj, 50—100 ovac, perutnino, 150 — 300 vrdt-r vina. Vse to je vseh. Dcduega prnva Se treba ni, ker nima nobaden pravice samovoljno z imetjem razpolagati. Sleherui pa ima pravico u2ivati in rabiti pridclke in dohodke od rodbinske lastnine. Vsak otrok dobiva svojo odgojo, sleherui boluik svojo postreibo, vsak starUlovek svoje oskruovanje v rodbini. PrevRzn* Bucijalna vpraSanja o oskrbovanji bolnikov, ubuiccv in starcev rc§uj<>jo se tukaj na zelo jetlnostavui in na-turni nafiin v rodbini saniej. Star graniCar dejal jo svojemn sinu, katcri je visoke solo obiskoval ter bil zavzet za razdelitev rod-binskega iraotja med posamiiuc sorodnike: ?Sluzil sfim tri cesarje, vulel Italijo, Fraacijo in Nem5ijo, pa mofani refii, da se ubogim, bolnim in stariiu ljudem povboJi slabSe godi, kot pri nas v zadrugah". LTSTEK. Dru^Da sv. Mohora v gorisrkej nad&koflji 1. 1888 Spisal P. M, IV. DEKANIJA DEVIN. 1. Devin, ki jo minoli dve leti nazadoval, obrnil se je letos vsaj z 1 hovira udom k naptedku, ter ima 22 udov ali 3 in pol od sto. L'onavljamo Ian-sko opazko: Ker je Dovin za ndrodao unso stvar ve-levaina postojanka. naj na vse kriplje dela n.i to, da nastopi pot napredka — hitrejegd kot letos. . 2. Brcstovica je zadnji dve leii kaj Jepo napredovala, da je imela lani uie 31 udov; upanje, katero smo lani izrckli, ni so urosni6'do, kajti Bre-rtovica je letos zgubila ni<5 tnanj ko 11 udov, tako da jih ima letos le kaka 2 in pol od st . N.;z«j, na prejinjo pot! LJ. Doberdob tudi ne more zdatno naj;rcdo-vati. K Unski desntorici pridobi! si jo letos It; enega uda, tako da je z ne 2 od sto akoro zadoji v deka-uiji. Da'ˇ treh letih ni mogoiSe pridobti vo6 ko 2 uda, je sfcoro neverjetno. Hitreje napr.'j I 4. Opatjeselo lepo napreduje; letos si je pridobilo zopet 14 udov; ima jib 55, ali blizu 4 od sto. Le tako naprej! 5. Eostanjevica nas je sluSila. Pridobila si je 9 udov, tako da jib ima blizu 5 od »ti, namreo' 37, iu stnuoviioo pp letofojej poti I Zgpdovinarji trdijo, da prav tern krepkim rod* binskim zadrugam imamo zahvaljevati se, da so jugo-slovanski usradi turski jarera bistveno neo§kodovani prestali. Tej Ludoviti agrarni napravi preti sedaj uniCenje, in v to svr* o sluii rimsko pravo in pa bvo-bodno trgnnje eemljiSC. Kespamet — govorijo tudi o zlobnosti — Ma-djaiov (Grof La^anski: Zelo resni^nol) je 1. 1839. v ogerskem driavnem zboru sklenila svo-bodno razkosavanje zemlji§d. Vsl«d tcga se je mnogo zadrug razdru^itf v o^itno §kodo kmotskemu stanu na Hrvaiskcm in vsonm brvatskemu jnarodu. Zatorej je ban JulaCic 1. 1849. prepovedal nadaljneje rugenje zadrug. Toda hrvatski sabor je isto 1. 1870 in 1873. zopet dovolil. Vsak zadrugar more iz zadruge izsto-p'ti, in odmeriti morajo mil njegov delel Kaj se zgodi ? Ravno najbolj zanikarni zadrugarji zahtevajo .razdruft'tijc, delitev. Ti zapravijo kmalu svoje deteie in se poizgubijo v nemaniStvo. Pridui xadrugarji pa imajo sedaj premalo zemlje, ne morejo obstajati, se v dolgove zakopajo in naposled izgincjo tudt s posesrev. Imam ziinimivo porodilo iz VaraZdiuske okolice. Ondi je ve6* zadrug, katerim se godi dovolj dobro, Zraven ^ivijo rAzdru2cni sadrngarji na svojih zelo majhoih patcelali. Nituajo ne divine, ne orodjn, Kedar hoCejo svoje njivicu izorati, gredo k sosednej zadrugi ter si ondi izposodijo upr^no 2ivino in plug. Beda na Hrvatskein je velika na kmctib, menda stanje hrvat-skih knictovalocv uajzalostnejSe v telej Avstriji. Bodi ini dovoljeno iz lUtu „Wiener Laadwirth-scliaftlichc 2eitung" preCitati nekoliko vrstic ; „Leta 1819. — torej pred bl>zii 70 leti — pisal je udeni Tobias WUhelm v knjigi BUnterhaltungen ubi-r den Menschett8 o Hrvatih tole: nLepi, vitki, ljndje prebi-vajo na blagostavljenem Hrvatskem, beraCi in bdniki so tain redki, krasni so prebivalci, mo2je, ki marljivo iz dolin prst nosijo na skalovje, da je plodovito stor^, zx»nske, katerih lopoto in skromnost nadkriljuje le njib cistost nravna.1* Tako je bilo 1. 1819. Kako je pa sedaj? Pi.rufiilo ZagrebSke jEupanije od oktobra 1888, pravi: pDatidanaSnje prebivalstvo trt iupiuije ni v stanu davkov poplafiati — z a r a d i u b o l a n j a, na dolgu zaostale dac\ sanv> v tej zupaniji naraSCajo vaa- 6. T e m n i c a se jo tcomaj zt 1 uda pomaknila niprej — in sicer p.» dvoleiaem poiitka. 2$ udov ni vo6 kot 5V9 od sto (lausko ieto je bil tiskarski pogreiek Sl/# mesto 6V«.) — To je sicer za Kras praeej, a provec" se ni. Vsaj nekoliko hitreje naprej, da pride v vrsto prvih duhovnij v dokaniji 1 I, Jamljo so bile pri$)o lani do &;z 7 od sto, bile so torej prvi kraj na Krasu. Skoda, di so od latiskih 19 udov zgubite enega. 8. Malhinje so si letos 10 udov pridobile; da to ni kaj posebnega, ka^e okolisfiina, da so Malhinje nze leta 1885. ira*le 26 ulov — kolikor letos. Ako bi ostalo pri letoSnjih 5 od alo, oz.roma, da bi polagoma napredovale, b'lo b! ^1 Kras precej ugodno. }), Nabre2ia;i je loJo* paki^al.i, d.i ne zna samd pocasi napredovati, ampak tuli bih-o. To spri-6uje letosnjih 19 novili ud»v. 57 ud.to8nji ko-rak jo res lep, skoro za tri leta. Ima pa 79 udov, t. j. blizu 6 od sto. Ne zopet po&vati! 3. Sv. Gora si je obdriala lanskih 5 udov. 4. S o 1 k a n si je zopet pridobil tri nove ude. Ima jih 6 od sto. Le tako naprej! 5. 6 e p o v a n le pocasi napreduje pridobivSi le 2 nova uda. Le 3 od stu je za Cepovan malo. 6. G r g a r napreduje lep3e; 6 novincev je pri-pomoglo k dobrtin 4 od sto. Lo tako naprej! 7. Bate pa so tudi pocaane; dva npvinca nistak druzomu pripomogla, kakor da sta od 2% od sto bd-stranila, kar jo manjkalo. Bate s>> akoro zadnje v dokaniji. Le §e Lokve so zadej. Bati se je, da ostaaojo Bate v prihodnje najzadnje. 8. Lpkve «jp hpteie u^ letos nWuiti mvhi, se je otibot vaestranska trudil, da bi ptiredil kolikor mogoee lepih veaelic v zabavo druatvenikom, kakov todi v dobrodelne in patrijoticne namene. Omenim naj veliko veaelico za Hribarjev sponienik, ki je dala Ciatega dohodka 100 gl., in ono za otroSke ycte z eoakira denaroim vspehom. 1. decerabra priredila se je slavnostna beaeda v proslavu cesarjevega 401etuega vladanja, pomladi pa velika beaeda v spomia petin-dvajsetletnega obstoja goriSke Citaloice. Porocilo v-zelo se je s pohvalo na znanje. Kojiznicar je na kratkem povedal, kar zadeva dragtveno knjizuico za preteklo leto, Pevovcdja I. Mercina porocal je o dru-stveuih muzikalijah ter povedal, da je Oitataioa prav bogftto z itjimt preskrbljena in da so !epo urejeoe. Podpredsedaik nasvetuje, naj bi se g, pevovodji iz< rekta zahvala za njogov pozrtovalui trad pri nabtranji muzikaiij in privezbanji pevcav. Zbor pritrdi nuavetu ter vstane v vnamenje zahvale. Denarnicar F. Seidl prebral je lata: racuo, ki-kor ga je bil odbor potrdil, ter pojaanil posamezne stavke v dohodkih in stroskih. Dasi je iraolo druStvo izredae stroSke za svojo pattndvajsetletnioo, pokazal se je primankljej kouec leta le majhen. Zbor potrdi brez ugevora prcdloieui letai tacan. Kot pregledovalci racunov izvolili so se gg. Rudez, Eiien, Pirjeveo. V proraoun za tekofie ieto sprejela se je mijhna vsota kot vstopnina k takina veaelioam, katere priredi druStvo nad navadno in uad doloceno Stevilo, ter druga vsota kot pro*tovoljno nadplace k mejoctrimm. da se pokrijejo vsi preudarjoni stroskt. Zbor je teinu pritrdi! ter narocil odboru, naj se obrno do dn»Stveni-kov, da bi kakor predlanakim k redui meseftnini Se kaj doplatevali, n. pr. 20 kr. Med stroSke sprejela se je v preudarek ooa vsota, katero bo ureba p1a«Sati z a leto 1888. Predlog g. Pirjevca, naj bi se sprejela vi-Sja vsota, naaireS tista, katero bo treb i placati m e d It*torn, Co tudi za n*slednje Ieto, se ni sprej al. S tern so bila koncana odborova porofiila. Slodila je tocfca dnevnega reda: MorebHni na-sveti. Za besedo poprosi E. Klavzar, ki pojasni, kako velike ustanove v korist naroiaemu solsivu je preteklo leto postavil veletrzec na Reki Joaip Gorup, ter atavi predlog, naj se ta blagi dobrotuik na§9g.i naro-da imenujc dastnim clanom. Z vsklikom sprejel sejo ta nasvet, kakor tudi dragi, da naj se novoran castas-ma castnemu udu brzojavno nazaani izvolitev. Zopet poprimo za besedo E. Klavzir ter nisvetuje, naj so nalozi bidocemu odboru, da by pretreatl, ali bi no kazalo oddati tisti del d.ustveae kojiznice, ki je cistuo mesto, a zastoaj Obcui zbor je p)tem soglamo iz volil predsedaika Yekoslava Spiacica, ki jo predsed-nistvo prevzel z ozirom na to, da bi no bilu ca-tno, ako bi drnstvo ostalo brez predsedaika, a izrekel je nado, da ? teku enega leta se vrae ozjim domadinooi toliko ponosa in uarodnega ognja, da si bodo hoteli da so najiadsje; a ni se jim posredilo Od petorice laui zgnbljeuih ovctc nlovile so cvetotico; 9 udov ni vec ko potdrngt od sto. No, zdaj leto, ako Bog da, bodemj drugaCe gcvotili. 9. Ravnica steje 81 udoT, ali 22 veL ko iani, ali skoro 10 o d sto! No, tako zna male kdo! Zivela! 10. Kronberg je tudi pokazal, da zua na-predovati. Poleg laui zgabljene 6vetorice pridobil sije Se desetorico. Ima pa vendar 1* dobrih 31/, od sto. Po sedanji potidalje, pride Kronberg v kratkem med naprednejSe dnhovh. LetoSaji pust bo imelo drustvo Stir plese in sicer: 1?. j,muirja, 2. in 16. fobruarja ter 3. marca. V postu prireljo se pa prtinorne besede s petjera in dramatiduhni igvami. Vao koie, da.uovi oil bur b» krepko deloval. ^Mimo mu in nadejaino ae najlopgega vspeha na vsako stran. Iz Solkana, o jammrja. — NaSa ditalnica imola jo preslo nodi'ljo avoj .r najkorist-neje; gotovo bi se potem ne sliSalo tcliko pritozb od vsch straci io protestiranja bi bilo konec. V stareSinstvo izvoljeni so bili vefidel atari mozje, kateri opravljajo to sluzbo po 10 do 15 in celo do 20 let. in sedum novih zastopnikov, med temi nahajajo se vendar Stirje, ki so bodili v Solo in ki so svoje dni pogledali v svet; — ki so sioer pohlevni, pa vendar o pravem casu tudi zgovorni in ki vejo na pravem mestu tudi kako trdo povedati; — ki niao castilakomni in ki ne bodo proved uies natego-vali, kakSea veter vle«e iz visjih krajev (od Grintov-ca), da bi svoj plalc hitro za njim zasukali. Skrajni cas je, da bo.no vendar enkrat v obfiini imeli takovih moz, od katerih se sme upati, da bodo v prv< vrsti gledali na eledece dol^aosti in sicer: v a. Na tofino in pravilno r e 5 i t e v v 1 o g, pro-senj itd. vaeb vrat in na to, da se v sejah dobro v nretres vzamo raUika med proJnjo in priporoCilom, kajtii take pomote provzrocujejo mnogo neprijetnih zadrikov in veliko skodo. Tako je moral J. B. vs'.ed nezadostncga razuma in ruv5li6no b stroumnoati stare-iwsaeMno odstopiti'od svojih dobiih nanvnov, ki at jih je mnogo let nabiral za blagor oele obcine Dornber&ko. Tri cole meae.e prcd sejo in nden meaec po »eji se je branila vloga o vaznem opravilu; iu no da to bil kedo o tein kaj sporofiil ali saj vlogo se | »jir.«5evah vred podylmxo ali zwroe»p nazaj od^oslal. | Ne, tudi tega no, ampak J. B. moral jo je sam o-sebno iskati od Ponoija do Pilata, dokler je ni raz* cefrane nazaj dobil. VpraSa se torej, ali je bil ta pravi red v ob6. pisumici P ! b. Na kr6me alioStarije. Te hiSe so marsikamu v pohujSanje in uesrefio. Marsikdo je po krcmi prtSet ob vse svoje in obcmi na 2lico. Zatoraj naj se pazi, da se te hiSe zapirajo ob postavnej uri, da se onni dobrovoljnim Ijucletn (pijancem) ne daje potube iu zavotja. c. Na naSe s 1 a b e poti, ki so tako za-nemarjeue, da si Slovek, posebuo po zitni, ne upa iz h:Se. To je stara razvada uaSih krnetov, da za poti malo ali nid ne marajo. RajSi pobtjajo aebe,- ziviuo in orodje, kakor da bi kako malenkost poravnali, Vsak, kdoa se v vas pripelje ali pride, vidi poti; zato tudi obSina sluje dubro ali slabo daled okolo. d. N a c i 8 t o s t i n javne proatore v obcini. Srce dloveku v praili igra, ko vidi,^ da jo po vasi in pred hiSaini vse 6isto in cedno. Cloveku se pa milo stori pri srci, ako vidi, da je povsod le smetjo, luza in blato. To ni le sramotn, to je tudi velika nestcca za obcino, kajti raarsiktera huda bo-lezen lahko uajde pot v take, vasi, e. Na uove stavbev obcini. ^alostno je videti hiSo ob skladovni coBti nasproti Sole, ki je kukor od vetra akupaj zneiena in nevarna za stano-vanjo. SmeSeu je zunanji pogled hiSe I. V. zato, ker jo je obruil namosto vStrio sklftdovne ceste proti se-verju. 2>& pred leti bilo je to osmeSeuo v SaljNem po-kojnem listu „Juvij s puso", da so se hiS<: vrtele, in hvule vreduo je, da so zaceli nekteri kmetje svojo biSe bolj painotno staviti. Vidijo se io vecja okna, viSje biSe, ne vse v tenposti in na kupu; gnojnice no veC pred durnv. Prav je, da bi na take refii ob-citiski piedatojniki bolj glodali; tako bi posfcule vasi bolj iikusne in prijazne, bolj zrat^no in cedno, pa tudi bclj zdrave in venule. Z veselo nado, da inojo prigovarjanjo no bo glas upijo6i>ga v pus5avi, ampak da najde krepek odmev med aovimi stareSina'ni, klicum Vain in pred-stojniku: Lotirao se dola neutrudljivo v novi dobi; ne vec po starem kopitu, da dospcuio do botjse pri* hodnosti in ni^jib obL. uaklad. V to pomozi Bog, ka-terega se slovouski trpin spomiuja pri vsakem delu, dobro vedoti, da nitnamo druzega Skita nego duber razum in trdo dlan. Djbrozeljon Dornborxan. Z deiele, due 5. januarja. —(Pocasi po kamo-nji!) Po arednjih Solah flpredavajoH uceai gospodjo — atrokovnjaki; vsak hvali svoj predmet na vse protege, v katerem naj bi bit dijak izvrstcn; io. co kedo niina slucajno niti veselja n;ti zm-: nNaj gle-dal dekle bi rajski lep6, ce laCen si, Be ne zaljubis v ojo ?a Ali ve, da mnogo jednie napravi mnoztno ? Vso cast druzbi sv. Mohora; pa ali naj mad druiin* ski gospolar opustt vaiinejSe dolznoati zato, da se bo lesfialo njiigovo lme v koledarji? Ali naj bo duhoven — nabiralec beric — tirjalec P Kako se bo vjemalo to z drugimi govori, ko povdarja to, kar mora prvo biti? Zadolzeni amo' do grla, beri6a i-mamo vsak teden na vratu, lucai smo trikrat in pol na teden — kupimo si vsaj zlote peuc, da si bo mo mazali 5estito brado 1 Ne pretiravajte —* poSasi po kamenjil 0—ni. Politifini razgled. Odsek v gosposki zbornici, kateremu je bil*izrocen v prctrcs na6rt nove vojaske posta-ve, katero je u.*e isprejeia zbornlca poslancev, izrekel be je za oni nafirt brez vsaktere pre-membe , ob encm je zavrgel vse one resolucije posl&ngke zbornice, s katerimj so se zahtevale nekatere olojSave v izvrSitvi nove postave vsaj v prvih prebodnih fcasih. Vlada dobi torej tako postavo, kakcrSno je predlo^ila, brez preraembe in brez nikakega naro^itai'tako^dabo le od nje odvisno, koliko bo hotela biti pri izvrSevanji stroga ali mehka. Lepo zaupanje, pa tudi velika mod, ki se izroci vladi. Bog daj, da bi bilo dr-2avi in narodom v korist! Govori se o premembah v visokih vladinih kro^ih, ki bi se imele s fiasom vrSiti, a goto-vosti do zdaj ni §e o tern,, Tako bi moral general Welsersheimb zapustiti stol ministra za deSelno brambo, ker se je v odseku za vojasko postfcvo premalo odlocno izrazil za „drzavniB jezik ali ker pri dotifini obravnavi v driavncm zboru ni bil dovolj prijazen proti levies, in bi dobil kot naslednika generala Krausa, scdanjega cesarskega uamestnika v Pragi. V Prago bi do-gel vojvoda WtirtemberSki, ki zapoveduje zdaj vojski v Galiciji; a njegovo mesto bi prevzel odstopivsi minister. Tako govorice. Na§ prijatelj in presreni zaveznik knez Bismark $se stara, in zdi se, da pred svojo smrtjo do&vi §e marsikatero- grenko prevaro v zahvalo za brezprimerno oliolost, 8 katero je Evropo strahoval. Radi svojih zmag in mnogih pridobitev bil je siljen, da je ves nemSki narod oborozil od nog do glave, tako da Nemec se dandanes komaj giblje in da uze liira na lastni moti in zelezni debelosti. Vslcd tega oborozlle so se vse druge evropske dri&ave, da jih seda-nji n?ir toliko stane, kolikor nekdaj dolgotrajna vojska. To dela narode nezadovoljne in ncvolja proti zelezneum kancelarju vidno raste. Vrhu . tega je knez vsled starosti obcutljiv in odaren. Profesorja Geffckena dejal je z dovoljenjem mladega cesarja Viljelma v obtozni stan, ker je bil objavil stvari, ki Bismarku uiso bile po vo-)ji. Drzavno sodi&ce je pa ustavilo preiskavo . proti Geffckcnu, ker ni naSlo postavnega razlo-ga, da bi dalje postopalo proti njemu, in to se razlaga kot huda zauSnica Bismarku. Se ni bila ta zadeva dobro koncana, obdolzili so kne&ji „Sauhirtenu (plafcani pisarji), da angleski po-slanec v Petrogradu R. Morier bi bil leta 1870, ko je zastopal svojo kraljico v Darmstadtu, na-znasiil francoskemu generalu Bazaine-u kako se prcmika n.*a§ka vojska* ter tako pomogel, da so se Francozi Nemcem bolje ustavljali. Morier dokazuje to dol&tev kot kriviCno ter je zahte-val, naj nemski listi to preklicejo, ali Bismar-, kov sin Herbert, ki pomaga ofcetu v zunauji po-litiki, odgovoril je na to jako trdo in ni izpol-nil zahteve. Vsled tega velika razkaSeaost an-gleskih in ruskili casnikov in politikov proti Bismarku. Kako se stvar konLa, se ne vc. 0-pomniti je treba, da toliko Geffcken, kolikor Morier sta bila prijatelja in zaupni osebi ranj-kega cesarja Friderika. V Italiji zazigajo bombe za kratek Cas. V Livornu zozgali so jih vze dvakrat pred policij-skim pcslopjem, ki je jako poskodovano. Tudi na Spanskem zafceli so posnemati svoje italske brate ter so na kraljevih stopnicah v Madridu vrgli bombo, ki je razbila nekaj oken. Otroca-rijc kakor drugod. Doma&e in razne vesti, Velika aesreSa zgodila se jo preteklo nctfeljo na Selcznici blizu Rubij, kjor se steka Vipava v Soco, Tovoroi vluk s 40 vozovi pridrdra is Gorice z veliko xnocjo; a ker Sine niso bile prav postavljene, aavozi Btroj v strati tor obtiSi ob niogocai kameniti steni na levi. Dvanajst praznih vozov, ki so bib prvi za stro-J3m in sa vozom z- ogljem, prekopicnili so se ua vse Btram, strlt so in pomes&li, da se vsakdo koiiko pes iti, da so prigli do druzez» vlaka, ki jik jevsa krat 5akal na drtigi strani. Zdaj je zopet pot, odprta, ia volika are^a, da se ai poskodoval noben sprevodnik, katerih je bilo skupaj sedem pii poaesrodenem vluku. Drobne novice. Napovedaoa sta visoka gosta sa jutrfinji dan. Milostljiva in precastna goBpoda Skofa k?»a^ko-kcp»' ski in poicgko-puljski dr. fam Q1 a- vina in dr. Ivan Flapp prideta na pogovor in 7 gosto k vzvisenemu go^podu knesa in nadskofa gorigkemu dr. Alqjziju Zimu, da rou bota cesti-tala k raznim slavnoBtim, katero bo obhajal te diii, tf»r da preiivita v blizmi prijatelja ia sotruduika v vinogradu Goepodovem sveiSane dncve. PrevzviSeni gospod knez in nadskof se je nnnucc rodil 13. ja-nuarja 1834, v masnika je bil posvecur. 13. jannarja 1857^ v gkofa pa 14. januarja 1883. Tudi mi-lostljivi gospod Skof poreski bil je v Skofa posvecea meseca januarja. in sicer 4. januarja 1885. Tako se vrstijo v kratkih dneh mnogu obletnice, h katerim tudi wSocaB spoStljivo Cestita. — Pred. g. Martin P e r v» n j e, upravitrlj kuraiijo na Idriji pri Bati, bil je inrestiran dne 8. t. m. kot stalni karat te duhovnije. — On? gimnazijalec M o z e t i o - Mosettig, 0 degar poatavni-nepostavni pisavi imena emo zadnjifi pcrodali, ni osmoSolec, dasi je ite precrj let ua gim« naziji, kar s tern popravljamo, da ne bo med Cita* telji kake poraote. — Org., kalerega smo zadnjid imeuovali kot do zdaj odlocenega prihodnjega k a t e-h e t a na c. k. deski vadnici po krogib, katerim naj! op So priHoju. predpasnik, smatral je po doslih nam porocilik one besede kot take, ki bi njemu pripisovale kako poganjanjo v dosego tisfe od-loCbe. Y pomirjenje oucmu gospodi bodi ooveu&no, da nase besede paL uisr, rekle tega, ter da nagemu lietu je bilo wporoCeuo samo to, kar je prinesel, in da ni dobil nikakih poro&l, ki bi trdila, da bi se bil oisenjeni 6. g. s a m potegoval za t o odlocitev ali da bi se bill drugi potegovali na njegovo ini-c i j a t i v o. Upamo, da zdaj govorimo dovolj jasno in da uase besede razprSijo vaaktcro dvoumnost. — Stvar eama na subi mora biti umljiya vsakteremu 61o-veku, ki pozna dnnasnje gorisko-tiiaske p o 1 i t i 6 n e razuicre in oaebo; in res je, da politika vlada in odlucuje povsod, tudi tarn, kjer je je najmanj trvba. PolitiocQ pa postano dlcvek ne samo po mi-sljenji in dejanji, arnpak tudi po rojatvu, go-voru, zunanjih o k o 1 i 5 C i n a b; tedaj celo n c-v e d o in n e h o 16. Odbor „Slov. bratnoga in podpornega drufitvo v Gorioi" itnel j* pivo Jetofinjo sejo, v kateri je drustvena oprnvila tako razdelil, da jo Julij pt. Klcin-mayer podprodaednik, franc Sivec tajnik, Ivan Pir-jevec b'ugajnik, Jauez Uerbud knjigovodju, Just Vuga goBpoilarnik, Jarnej Kopic (naraestaik) kcijznioar, Ernest Kluvzar nafielnik vejeiiCnemu odseku. V iati seji dolodila so je resetted, ki se priredi s pomocjo 6ital»i6nih pevcoy in. difotautov najbrze 27. t. ra. Odbor bi rad noiavedtd iinoaa tistili druStvenikov, ki bi bo hoteli u6iti petja ali ki bi hoteli sodelovaci pri dru>tvtuih veselicah kot igraloi. Drustvo je na-ruSiio vse hinske iu se par novih iajopiao?. Zani> mayjo obuinstva za podporno druatvo kaLe m tudi v torn, da se velno oglasijo uovi podporni in bealni udje. Le pogumno in previlau naprej. Radotlarni doneski. Otroskemu vrtu iu dekliski soli v Gorici so darovali: Gaspar Li kar v Gorici 93 kr.; Ivan Uugulin v Ajdo«soini 3 gl.; Simon GaborScek v St. Andrezi 2 gl.; goriska Cital-uiea kot del ciatoga duhodka pri besedi 16. decombra pret. 1. tri svoje deluice, k»*tore so podarili gg. De-kleva, Ilausner, Hraelak; T. ft. G. poiovico ditaluicne delnice §t. 45 z obrcstijni ..vied; Stefan Mozet;6 v Gorjaikskem 2 gl. — Stuitentovski k u b i n j i so podarili: Ivan Dugulin v Ajdov§6iai 2 gl.v; T. C. G. tri deaetiuke citaloidnc deluice St. 45; St. Mozetic' v Gorjanskem 2 gl. — OtroSkema vrtu v Pevmi: dr, Aut. Priinozid 5 gl.; goriska oitalniea od 6istega dohodka be* do 16. dec. 50 gld.; T, 6. G. eno pe-tino citaluiiae si. 45. — Otroskemu vrtu v P o d g o r i goriska citalnica od cistega dohudka omenjene vese-lice 20 gld. — Yzdrzevalci nastetib zavodov izrekajo daro\ateIjem niijprestfiuejSo hvalo za bloge darove. Zvonilo se je v Gorici od nekdaj, kadar je nastal pozar, da je Ijudatvo skupaj hitelo in ponvtgalo gasifi. Od zdaj naprej ne bo vec tako. Slavni me^tni magistr.it je naroiil tukajiajim cerkvenim predatoj-niLtvom, uaj akrbijo, da se ue bo zvonilo veS radi ognja, razen ako bi gorelo v doticni cerkvi. Povod leaiu ukazu je dal ogenj, ki jo bil nastal 4. t. m. v bisi Stev. 23 v uhoi Aac di (Miha Purlaui), ki je bil le majhen in ki se je bitro ugaail, a radi katerega so b!li posebno 4idi jako vzneuurjeni, ko so zaaliSali proti osmi zveder biti plat zvon:i. Meatni magistrat omenja, da ob^inski gasilci so vsako noS na «tra2i (I'assaggio Edling) radi oguja in da tudi vojaki na gradu cuvajo v tern oziru, da toroj zadostuje na to obraniti se, ako bi kje ogenj naatu). Vabilo k ob6nemu zboru „Kitolisk'ga poli-ti2n.ega bralnega druslva v Podgori*, ki b-> due 13. t. ra. ob 4 urah popolduo v drufitveni dvorasu v hisi stev. 218 z naaledojim dnevnim redora: 1. Porocilo odborovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Morebitni prtdlogi. V Podgori, dne 9. jauuarja 1889. K)cjan5i6. Citalnica v Kojskem pri Gorici bo imcla ua dan 13. januarja obSoi zbor. Dnevni red: 1. Na-govor predsednikov. 2. Porofiilo tajuikovo in kikjiXni-iiaijovo, 3f Porogjlo donaroi5:»;evo o r«Cuau p ete klega lota in o proudarlcu za tekoce leto. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev novega odbora. Zadetek zboro-vanja ob d% uri popoldne. Dosedanji odbor. BolSka podruzuica drugtva sv. Qirila in Metoda bode imela v fietrtek IT. jaouarija 1889. .. ob 4. uri popoludne svoj redni letni obcui zbor z ob'tcai niw dnevnim redom. K temu zboru vse p. n ude najuljudneje vabi Odbor. ? Likarjeva prodajalnica pisarskih re« v Se-meniSkih ulicah h. st. 10 dobro oapreduje. Obiakovana jo Ce daljt? bolje; sosebno solska mladina bodi ven in notor, kakor iebele v panj. Zauimajo se za to pro-dnjalnico naSi narodojaki in naSi nasprotniki, pa tudi goriska Suiitana druhul — Nekega dne preteklega wo'etja po])olndne prisli bo bili trije tukajsnji dijaki v prodajalnico in so zahtevalit da jiro je L. kazal in iskal razen pisemski papir v Skallah / med tern bo trosili neki bud srorad med papir, potem pa so pobeg-nili, ko je bil L. to zapazil. V jesenski no6i, ko so bili vrgli na Placuti sv. Jancza pod most, nacedili so bili v h. prodajalnico pri vratih toliko tekoKne, da je pritekla na nasproini strani pod police in je Se zjutra stala giroko po podu. Pretekii ponedeljek po noti so pa zamazali vrata in zid pkoli table s „&mh'oni.a To so res juaaSki in slavni cmi omikancev. Nova knjiga. Veleufteni nai rojak, 6. g. D.r M i h a e 1 N a p o t n i k, c. kr. uVorui kapelan, ko. sk. konzistorijalni svetovalec Layantski, ravnatelj c. k. zavodu za viSjo vzgojo duhovdnikov pri bv. AvgHstinu na Dunaji, spisal je lepo kujigo pod naslovom: S v e-ti Viktorin, Skof Ptujski, cerkveni pisatolj in muconee. Njegovo ^ivljenje in delovanjo ua pdllagi najstarejSib virov in po najno-vejSih pripomo5kib. Ker po tej knjigi povpraSujo mnogo rojakov duhovnikov iu poavetnjakov, kje da se dobi in po kateri coni, naznanjamo, da se ta knjiga dobiva edino le pri pisatelju in zalozniku, c. g. D.r M i h. N a p o t ii i k u na Dunaji (I. Augustiuerstrasac 7) po 1 gld. 50 kr. Vsebina tej velezanimljivi knjigi je nasledoja. Prvi del. Raznih pisataljev poroCila o bv. Viktorinu. PoroLila alovenskih pisateljev: K r c in p 1 a, D.r Murka iu S1 o in fi k a, Macuoa, Fekonjc, D.r Krizauica in Lapajneta. —-Poroibla pisateljev pose-bi6 o Stajarji gOvoieiih. Opomnje starcga schematiz-ma iu Akviliita J. Cezarja, poroLila Julija Cezarji, Siinona Povodnja, Winkle:ua, Kieina, Ruspa, Hofich-terja, Pefika in P(»pcvildwitzerja, Biissejo, But-Murja, Permattedra, Reuscha, Magona, MilUerja, Stad-lerja, Gamsa. Kf''tvmayerna, Huberja, Kronesa, M6h-lerja, Gessleija, Nnscbla, Alzoga, Bittcka in Kopa!-; lika. — PovoCila najstarejsih pisateljev; Sv. Optata, ! sv. Hk>ronitna, Kasiodora, pisatuija „Dodatka," Bede, H>norija, Tritemija, Siksta Senenskej»a, Baronija, Be-larmina, Labbeja. Janeza Lavaoja razprava o sv. Viktorinu. Dupin, Tillcraont, Eavoj, Natalis Aleksander, Fatlatti, Tirin, Beiti, Galaiidij, F. Sakarij, Migne. Po-roCsla rimski'ga marttrolog'ja, Uzuvarda, Vandelberla Adona, B.»ronija in^Turiuija. Drugi del. ^ivljenje* pis sv. Viktorina. Zivljeuje sv. Viktorina. MuCeaiSivo sv. Viktorina. Sv. Viktorin, cerkvoui pisatclj. ResniCoi spisi sv. Viktorina. Sv. Viktorina sholje k Janezovi apjkalipsi. Sv. Viktonua komeutar za apokalipso Ja-nezovo. Dokazi za avtencijo komentarja. Sv. Viktorina . (Ivomljm spisi. Sv. Viktorina neresnidui spisi. Sv. Viktorin, kilijasr. Sv. Viktorin, branitelj sv. cerkve zoper krivovc»rce. Rtinski ci>sarji za Viktorinove dobe. Sv. Viktorina istodobui papezi ia cerkveni pisatelji. Sv. Viktorina veljava s pogledom na sv. pi&mo. NaBta-vek o Viktorinu, kot vescaku sv. pisuia. Sv. Viktoriua bcgoslovni naukl. CesLeuje sv. Viktorina. Njegovi sv. ostanki. NajuovcjSi 2ivlj.aJ Oznanilo. TJJjudno podpisana naznanja alavnemu obfcinstvu, da je po smrti svojega soproga goapoda Franca Kra-merechitza prevzeia v svoje oskrbovanje gostiino „K ogerski kroni" v Gorioi, ter se priporoea slay-nemu obcmatYn, zahvaljujod 86 za dosedanje zaupanjo in obiakovanje, da bi tadi dalje ronogostevilno zaha-jaio v to gostiino, katero bo podpisana preskrbovalii vedno z najboljSo pijafio in hraoo ter a tocn^ po-atreibp po najnizjih cenah. V Gorici, 22. decembra 1838. Ana vtlova Kramerschitz. ˇedno se obneso « ^ˇj/B OA krtaditi, v 1 Gaertnerjovo' te- a _^f^fe.q»A^, m'nuti kos»ek- j koce francosko VTjiJ'tfrjP irHJf lo ovetlo obtt- ; hitro in svetto " ft M0aK*ttli val°' kft|:ei'0Sa *o35ilo, 8 katc- , ¦ gmr* JML*' avctloba se tadi Tim se dobi, ne ' M^m H v mo6i Be *5W" , da bl trebalo *m^JtMmd^'^^ bi in ne obledi, j ki dela obutev nepreraocno in drii veo dnij. Vsomu • blagu z usnja daje svetlobo, podobna liku, in je naredi kot novo. nEdini' od c. k. paakuSevalisca za usnjntp obrt preiakovani in usnju ncakodljivi izdelck, uveden v o. k. vojafci, in odobren u2e 6 let. PoSilja so: 2 stc-klenici 1 gl. 30 kr.; 6 ateklenic 3 $1.; — 2 stoklenic 4 gl. SO kr. proato poStoine. j zn. K joisio iy. d, Wane i je Gaertnerjevo patentirano svetlo voSCilo (Fcttglanz- j 1 schwarze), nepresegljivo voSSilo za konjsko opravo in ' -:a jermenje pri oro2ji. Mast, crnilo in srednje svet-lo v enem. Podaje vaem stvarem z usnja niofno crno bojo in podvoji njih vztrajnoat, ker obstoji snnn> iz razne niasti, se pobledi r nikakem vremena in je treba j rec le omiti, ko se umaze. Ceno, ker i njim so lahko varSi; zato priporoceno pri izdelovnnji vsem ievljarjem j in jermennrjem. Neobhodno petrebno vecjim voz-nikom, graScinam, tramwajem ltd. za konjako o-pravo; izvrstno za gozdarje, oskrbnifce, zelezniSke | nradnike, hribolazce itd., ker Ce'vlji z njim povo- [ scenl nikekor ne puatijo vode akoz, ne pobledijo in i vzrrajajo v vsakera rremenu. Stane 1 kilo 1 gl. 50 kr. ; | Le narofiiS 4 kile, dobis pogtnine proato. Za ra/.pro- ; | dajalce tudi t zabojih v lesenih SkatJah in takih i kositra. Opomin. Obe reft ate le tedaj pravi, ce stoji i na zavitkih moja tvrdka. Zaloge pri vseh boljaih kup- i cifa in trgovcik z usnjom in z obuvalora, v Gorici pri | Emilijn Gentile, gosposke nlice. RazpoSilja vsak ' dan kemicna tovarna Rihard Gaertner, prot. tvrdka j in c. k. zalagaflj vojske, na Dnnaji; pisamica in i zaloga: I. Giselastrasse 4. Navod o rabi in dopisi v ! j vseh dezelnih jezikih [ ^5ZSZ5Z5Z5Z525Z5Z5B5i5Z525E5Z525Z5Z525i5E52525^ Cudovite kapljice sv. Antona Padovannkcga To priproato in nararno zdravilo je prava dobrodejna pomoC in ni treba mno-l glh besedi, da se dokaze njibova Cudovita !| mod. Ce Si) le rabijo nekoliko dni, olajsajo is in prezenejo pray kmalu najtrdovratniso 2e-V lodeitfi bolesri. Prar izrratno rstrezajo zo-¦ per kemorojdo, proti boleznim na jtttrib in na vranict, proti greresnim boleznim in proti glistam, pri zenskih meaeenih nadleinoatib, zoper beli tok, bozjast, zoper bitje srca ter gistijo pokrarjeno kri. One ne pregnjajo aamo omeajenib bolezni, ampak naa obvarnjejo tndi pred TSako boleznijo. Prodajejo se t neb glarnih lekarnicah na sretu; za narofibe in poSiliatre pa edino t lekar-nici Cristofoletti V Gorici, y Trstn r lekarni C. Zanetti in O. B. Rovia in r lekarni Alia Ma-donna r Korminn. Ena stekleniea stane 80 noTeev. D.r VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI. I. ZVEZEK: PRIPOVBDN1 SPI^l. ubedil IVAN ^ELEZNIKAR Vsebina: iivotopis dr. Valentin* Zarnika. — Ura Wje, Llo» vekapani! - MaiLevanje usode. - Rami spisi: U dr-zaVncgA zborc. — Pisma alovenckegs turisu. Kjijizica je jako elegantno, po nojnovejSem nzorci in res krasno vezana. Utisnenajena sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v data in pridejan tudi njagor la»tnoro2«n podpis. ~L?&jEsl8L*LX&i' 6po8to 5. kr. red. --Dobiti je v ,.NARODM TISKARNI-' t Ljubljani. jPoiiljt naioSenn blago dobro spmljenfl in poitnine proato i I Visokorastiti (UihovSdini priporocam se vljudno podpiaani v napravo cerk-venib posodl in orodja iz ^istega srebra, kineS-kega srebra in iz medenine najnoTejSe oblike, kot ltd. itd. po nainizji ceni. Zadovoljim gotovo vaakega naroSnikn, bodiai «ia ne delo prepuati mojeinu ukuiu bodisi da se mi jo predlozil naSrt Stare veiii poprnvim, ter jih V ognji pozlatfm in posrcbriin. Cft. g^. isarocuiki nuj mi blagovole poilati i-ite nefraitkovane. Teodor SIabau|a9 srebrar v Gorici, ulica Moreili stev. 17. [foiilji natacam biaga hti) apganjeno in pastaise presto 1| B021ICNO DARILO. Narodna Knjiziiica. I. zvezek. PO B SATIMI Uun:an Spisal dr. J. Vi>Sn|«k. Elegantn» vezati 1 gld. 20 lc. D-ibiva s« v Ljubljiini v .jNarponi tis-kaiui*1, v Gorici pri knj gnti-zcib. Kdor se hocc r.blaciti dobro, liino in ceno, obrnc naj se vr 'glasovito tvrdko: Ignaeij Steiner Gosposke ulice st. 5, 4 kjor se uahaja vedno velika znloga ningkih, f5 dt-Skih in otroSkth oblok, Zenskih in dekliSkib *• jop, neitrotnoinih 'plaster, ogrinjallc, triko, % stanov in spodnjih kril. C Bogifita izbira di>ma6ib in tujih rob; po- Jt Ipg najboljse delavne moCi, da more tvrdka Jr vsakterega, -kolikor mogofie, zaduvoljiti. Po- *r snetek iz cenika: $ zimske hlade od ' 3 af. naproj, \ i-^i zimska obieka od 10 pi. „ ^ 4^ povrbna suknja cd 10 gl. „ X X de§ka obieka od 7 gi. , T J otroska „ „ 3 gl. 50 kr. r Vedno na razpolago angleSke in franco- T j^ke posebne mode za gospbde in gospe. ^f AIAR1JACELJ8EK KAPLJt€E ao izTratno zdravilo za rae. zelod-. ceve bolezni; nopresegljiro zdravilo \ ao ob slabej slasti do jedi, sla-a bem vzdahu, napenanji ki-Bslem zdrgovanji. zvljanji po H trebunu, prehlaienji ielodoa. 3 zgagi, rtabiranii akamenelca, za I odpravo preobilne zleme, ble-I di°e» ^J^ in ngaaja, giavo-I bola od zelodca, zeloddevega " kr6a, je proti otrjenju in zagati, preobjedi in prenapitji glistam, bolezni na vranici, jetrah in zlati ziu. Cena male stekJem'co z naznanilom Tporabe je 40, vecje pa 70 kr. Oarednja razposjijavnica je v Kromerilah. Marijaceljske kapljice niso skrivko zdra-vilo. Njih sostanski deli so naznanjeni na listku o njih Tporabi. Prave Marijaceljske kaplje te doho skorej t Tsoh lekarnah t of itkfi j .rudeio znamko zgorne podobe zalepljenem. V Gorici jib imajo lekaine Gironjoli, Cristofoletti, Kiirner in Pontoni; t Sezani pa Philip Ritschel. Izjava! Kar 8em y svoji prenagljenosti bodisi o banki »Slavijatt, bodisio njenein glavnem zaHtopniku g, Jvanu Hribarji slabega govoril, obzalujem in kot nerescicno preklicujem. Jaz ne morem ni o g. Hribarjevein vedenji v ob6e, ni o njeaovein poslovanji kot zaatopnik imeno-vfiiie banke niCeaar slaboga teci. V Tolminu, 8, dne p^osinea 1889. Ludovik Valenta. Lekarja E. Brandt-ove ^vicarslie lirogljice so vze 10 let od pro'oftorjov in prakt. zdrovnikov <»biin>tvu kot ceno, prijetno, gotovo in ncSkodljivo doinade aredatvo priporoiene. T'oakusili so jib: Prof, dr, Vfrchow, Beroliii. pi. Gietl, Mmirtkovo. Rcolam. Lipaia (f) pi. Nu-isbauin Monakovo, Hertz, Amsterdam. p. KorzyuBki Krakovo. Brandt Klanaenburg. Prof, dr. pi. Frerichs Beroiin (f). pi. SeanCQni Wiirzburg. C. Witt, Koj.enha^en. Zdokauer, Petrograd. Snederstadt, Kaaao. Lambl, VatSavo, Forster, Birmingham. ri motonju trwbuSnjih zivcov, jeterni bolezni, za-baaanju, slabera eiacenju, in a tem zdru2onimi bo lestnimi. kot: glavobol, omotica, ti§6enje, teiko so-penje, slab! tok. i. t. d. Lekarja K-ch. Braudt-ove Svicarake krogijice ponz;jejo zenske pvav rade. vsled njih 'olojSavnib tasloiikov in so jim da pred vaem drug<*m mocno lelajoLim aoijpm, kislem vadom, knpljicam in mixtu-rnm, prednost. P Za varnost kupujoccniu obLinstvu "^HH naj bo Se posebno povedano, da se ponarejeno avicnisko krogijice v jako podobnih zavitkih pro-ilajajo. Preprioa naj so toraj vsak kupSevalec na okoli skatljice zavito navodilo, da ima zgoraj na-risnen beli kr z na mdefiom polju ia ime Rich. Brandt. Opomni se fie pbsebej, da Skatljice, ,ki se v lekarnah kupijn, 70 kr. veljajo. Vsebina jo zunaj vsake skatljico nati^kana. j Ml.Brtff p: (j. C GERBER) v Ljubljani priporofin svojo bogato in raznovrstno zalogo sloveiiskilt iiiolitvenili kiijig, po iako nizkili cenah in razliSoo rezanth, na prini«r \ t papirju^ v pol uanji pozlofiene, popolnoma v usnji ! z zlato obrezo, v rujavem uanji okovane, dalje Te-zane t slonovi kosti, v ponnrejenem kristaln. t 2a- j metu in pKSu, fl pozlaiSoniroi vozli in s podobo V ' arcdi. Izdelujo pa jih tudi, kakorkoli zahtorajo 5as- , ti i nnrofiniki. . .Kdor...Tz..'me..roBjo. itevilo knjizio, dpTolim mu ' primerno f.niznnje ceno (rabat). (Sastite narofinike prosinr, naj se kar narar- I noit na m«5 obraenjo. ' Cenik poSl,em na zahteyanjo brezpl«5no in franko. Dalje opozarjam svoje p. n. naroenike in knpovalce, da se ze nekoliko Casa i in sh'ijo med ljudstvom slovenski moll ki niso na Kranjskem priSli na svitlo, ni spusal kak gospod duhovnlk in ki tudi nimajo knezoSkofijskega potrjeuja. Na teh knjignh nc dalje nahajajo tndi taki nap fsi, kakor jih imajo knjige, ki so v moji zalogi in se celo trije razlifini napisi, med tem ko I je vsebina pri vseh knjigah enaka. ! •> Dobivajo se po vseh knjigarnah. •> iprodajajo fadh lolitveniki, |||] lo, katerih $j GosmU O-. PICC LI*JU, lekarju „pri Angolu" t Ljnbljani. VaSft zelodceva esenca, kojo sem aluSajno spoznal, ozdravila me je popolnona neprenehljire tlabotnosti Treves in prebav-nika, kakor tudi neznano ma^o trdo-telesnosti. Dolgo iskal sem ioka zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadoroljnih uric v fprihodnjosti obefalu; rse drugo zavziv'anje IcSil bilo je zaman in edino te YaSej neprecenljirej esenci se imam zahvaliti za po* polno zdravje, ter Yam i-stanem, predragi gospod Piccoli, za rae dni ziv\jenja zdnjo najarfinejo udan in hvalezen. Na lianaj i, 1887. Spiridijon Pokrajac, profesorski kandidat. tolavatelj ia od^>ror«i uredo.k: Mv KOUSIC -~ Kilarijauska TiukftiiJa v Gorici,