EcHzione per Festero «— Inozemska Izdaja Leto LXXI_Stev. 101 a_V Ljubljani, v sredo, 5. maja 1943-XX1 Prezzo . Cena l 0.80 Naročnina muečno ^^^^^ t^^^mm^ rfV ^ ^Mnhk Abbooamentl: Me«« 18 Lir, u (nožem* ^^T^^fc ^ftk wBT # »tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ee« SLOVENEC ■• JI.50 Lir«. Edi- cion« domeutca. an-no 34 Lir«. Estero loletno 34 Lir. » ^^^^ «9 « — ^M M ^M f (MM H H Inozemstvo 65 Lir. ^ ^^^^ ^Bfl jHv Mv M I^V A Lubiana per Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za narofinino in 10349 zrn ineerat«, Podrntnlcal Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka Is dneva po praznika. Filial ci liti nbbonamentl, 10.349 per 1« in-■erzionL Noto cnesto, Novo mestoj B tlrednlitvo ln opravai Kopitarjeva 6, LJubljana, g Izključna pooblaščenk« ca oglaševanje Italijanskega in tujega § Bedazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. i Concessionaria esclnslva per la pnhblicitS di provenlenza Italiana izvora 1 L n ione Pnbblicita Italiana S. A. Milano. | Teleioa 4001-4005. g ed estera: Unionr 1'uhblic.ita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 1074 Delovanje topništva in sprednjih oddelkov v Tunisu Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: V severni tuniški pokrajini so osne čete izpraznile kraj Mate lir; na ostalem delu bojišča nestalno topniško delovanje in živahno delovanje sprednjih oddelkov. Skupine našega letalstva so v nočnih napadih tolkle po nasprotnikovih taboriščih. Neka noša korveta pod poveljstvom korvetneaa kapitana Alberta Ceccaceija iz Ancone jc potopila eno sovražno podmornirn. Poveljnik, pet častnikov in 41 članov posadke so bili ujeti. Hudi boji za kubanjsko mostišče Nemško topništvo obstreljevalo Petrograd — Na zahodu je bilo sestreljenih 14 nasprotnih letal 8. maja seja vlade Rim, 4. maja. AS. Seja vlade jc sklicana soboto, 8. maja. za Hitlerjev glavni stan, 4. maja. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovražnik je nadaljeval svojo hude napade proti kubanjskemu mostišču, vendar tudi včeraj ni mogel doseči nobenih uspehov. Hudi obrambni boji trajajo dalje. Na ostnlem vzhodnem bojišču je dan potekel mirno. Težko topništvo kopne vojske je i dobrini učinkom obstreljevalo vojaško važne naprave v Leningradu. Na tuniškem bojišču ni bilo nobenega bistvenega bojnega delovanja. V teku načrtnih premikov so naše čete v severnem odseku, sprva no-opaženn od sovražnika, zasedle ugodnejše postojanke. Pri trm je bilo mesto M a t e u r po uničenju zu vojno važnih naprav brez boja prepuščeno sovražniku. Pri dnevnih napadih angleških letalskih oddelkov na obalo zasedenega za p ud ne ca ozemlja je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal, med njimi 12 bombnikov. V letalskih bojih sta bili izgubljeni dve lastni lovski letali. Berlin, 4. maja. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so 6c izvedele naslednje podrobnosti: Nov zločin ameriških letalcev Sredozemsko bojišče, 4. maja. AS. Nekaj dni po napadu na Grosseto je ameriško letalstvo zagrešilo nov zločin. Tokrat jc bila njegov cilj bolniška ladja, ki je vozila SKH) ranjencev in bolnikov s tuni-škega bojišča in je prišla v n!>ko pristanišče z vidnimi sledovi grdega sovražnega napada. Prvi napad so izvedli letalski gangsterji na to ladjo dne 29. aprila pri pristanišču Bon. Ze 60 sc videli obrisi tega afriškega mesta, ko je 12 ameriških bombnikov vrglo iz višine mnogo bomb proti ladji in ena je padla kakšnih 50 metrov od nje in jo poškodovala. Glavni napad, ki je povzročil 15 ranjenih in pustil sledove na ladji, pa je bil pozneje. Priletelo je 15 do 16 letal in nikomur ni prišlo na misel, da so sovražna. Ladja ja z vidnimi znaki Rdečega križa nadaljevala svoje pot. Toda vse to ni pomagalo. Sovražna letala so jo obmetavala z bombami in tri so se spustila prav nad ladjo ter jo obstreljevala s strojnicami. Poveljnik je bil na svojem mosličku pri krmarju Antoniju Verboso iz Messine. 25mm izstrelek je predrl steno ladje, nato pa se razpočil. Krmar je bil nevarno ranjen, poveljniku pa se za čuda ni nič zgodilo. S strojnicami je bilo zadetih kakih deset bolnikov. Drug 25 mm izstrelek je prodrl v kuhinjo in ranil dva kuharja. Na drugem kirurškem oddelku se je nahajal brodo-loniec Giuseppe Musolino iz Reggio Calnbrija. Tudi on jc bil težko ranjen. Ladja je bila od izstrelkov preluknjana na najrazličnejših mestih, kar kaže divjaštvo, s katerim jo je sovražnik obstreljeval. Povsod so bili ožigosani zločinski severnoameriški letalci. Celo skupina angleških in degaullovskih ranjencev, ki so bili prav tako na tej ladji, je z gnusnimi besedami obsojala divjaški napad, ki je zopet potrdil, kako sc Itooseveltovi vojaki vojskujejo. Stroga cenzura nad poljskimi listi v Londonu Poljaki vztrajajo — Ameriška javnost ne zaupa boljševikom Stockholm, 4. maja. Ko jo Churchill začel s pogajanji za odpravo rusko-poljskega spora, z ostjo obrnjeno proti Poljakom, je izrabil poljski narodni praznik, si nadel žametaste rokavice in čestital Poljakom. V svojem proglasu je obljubil ustanovitev velike in neodvisne Poljske, ne da bi omenil, kdaj in kako bo to prišlo in ne da bi označil žrtve, ki jih bo morala Poljska doprinesti v prid Sovjetski Zvezi. To pa niti najmanj ni vplivalo na poljske politične krogo v Londonu. Oni vztrajajo na svojem stališču in včeraj je cclo poljski notranji minister podal uradno izjavo, da je za odstranitev vzrokov razdora med Poljsko in Sovjetsko Zvezo najprej potrebno, da Kremelj spusti na svobodo tistih 900.000 Poljakov, ki so bili proti svoji volji deportirani v Sovjetsko Zvezo. Angleška vlada je očividno naročila listom, naj čim manj pišejo o sporu, da ne bi razburjali duhov. Vsi poljski listi na Angleškem imajo stro- go predhodno cenzuro in izhajajo z vidnimi belimi lisami. Le angleški list >Observer« svetuje Poljakom, naj v bodoče žive mirno. Neki drugi list pa svetuje, naj Anglija in Amerika posvarita Poljake in razložita, kaj je danes možno in kaj ni možno. Tako Rusi kakor Poljaki so razburjeni nad ameriškim tiskom. Svjeti se čutijo posebno užaljeni, ker jo znani ameriški statistični Gallupov urad izvedel glasovanje med Amerikanci, katerim je stavil naslednje vprašanje: »Ali verjamete, da je mogoče upali na lojalno sovjetsko sodelovanje z nami po vojni?: Nad polovica ameiiške javnosti je odgovorila, da tega ne verjame. V Ameriki se je zgodil še nek drug zanimiv dogodek. Neka ameriška osebnost je povedala Litvi liovu svoje dvome o odkritosti sovjetskih namenov po vojni. Litvinov je malo pomislil, nato pa dejal: vVi Amerikanci lahko premagate to bojazen le, ako vam uspe zmagati v vojni pred nami Sovjeti.« (Piccolo.) ^11 Nasprotnikove bedastoče Rim, 4. maja. AS. Včerajšnji »Dnevnik na-srotnikovih bedastoč« pravi: Radio Tass. — Po poročilih iz Italije so bile v Sirakuzi razpuščene vse fašistične organizacije. Novi tajnik stranke Carlo Scorza je prispel v Palermo, da bi sc poučil o 6tanju fašističnih organizacij na otoku. Na njegovo zapoved je bilo izvedenih več aretacij med fašisti, in 6icer v Sirakuzi 80. Radio London. — Ob razgovorih med Hitlerjem in Lavalom je bilo sklenjeno, da so pošlje s francoske meje v Ajaccio pokrajinskega prefekta in nekega vršilca dolžnosti. Po glasovih, ki krožijo v Franciji, so to imenovanje potrdili Nemci z namenom, da bi »Italijane držali v šahu« in da bi od Lavala dobili nove ugodnosti. Govori se tudi o razveljavljenju nedavnega sklepa, da bo italijanski upravi zaupano nadzorstvo nad morsko poljo od Marseillea do Ajaccia. Angleške izgube v Tunisu Lizbona, 4. maja. AS. Položaj na tuniškem bojišču v prvi vrsti zanima angleške liste, ki ne skrivajo zaskrbljenosti, ker so se razna pretekla prerokovanja v teku dogodkov izkazahi za neoenovana. V nekem dopisu s tuniškega bojišča piše »Times« » zvezi z zasedbo Tak rune od Montgo;neryjeve Armade med drugim tudi tole: »Takruna je bila Izpraznjena šele takrat, ko sovražne čete niso Imele streliva. Bile so to italijanske čete in govori 6e, da so se najboljši italijanski vojaki srečali z osmo armado.« Morley Ricliard naglasa v »Daily Expre6s-u«, da so imeli zlasti Angleži boleče človeške izgube in te so prizadele najboljše angleške polke. Alarm v Newyorku Lizbona, 4. maja. AS. Uradna angleška agencija poroča iz New Vorka, da je bil tamkaj včeraj letalski alarm. Kmalu nato se je neko letalo spustilo nizko nad mesto in s strojnicami streljalo na mestno četrt Brooklyn. Angleži o položaju v Tunisu Lizbona, 4. maja. AS. V »Daily Mailu« razglablja Liddel llart o splošnem položaju v Tuniziji ter piše med drugim: »Napadi na sovražnikovo mostišče med Tunisem in Bizerto kaže, da so trd oreh. Najsilovitejši odpor, ki sta nanj naleteli britanska 8. in 1. armada v preteklem tednu, je potrdil morda ugibanja generala Eisenhovverja in je razblinil lahkomišljeni optimizem. Zdaj se zdi očit no, da nagel umik osnih sil res ni bil polom, pač pa premik, ki je imel namen pridobiti časa ter utrditi nove obrambne postojanke v bližini Ama nietskega zaliva, 6cveruo od Eafidavillea. Na kuliaiijskcm odseku so boljševiki včeraj obnovili svoje napade. Podpirale so jih vse vrste orožja. Napad je bii usmerjen proti Kriinskaji. Sovražnik je napadel večkrat v zaporednih valovih in je bil odbit. Sovjeti so imeli znova velike in krvave izgube. Nemško težko topništvo je z dobrim uspehom obstreljevalo sovražni železniški promet pri Schliis-6elburgu iu tovarne i-Boljševik« pri Leningradu. Iz vojaškega vira se je tudi izvedelo, da je nemško letalstvo uspešno napadalo sovjetske postojanke ter zbirališča sovjetskih čet na kubanjskem bojišču. Avtomobili, naloženi s preskrbo, so bili uničeni. Na drugih odoekih vzhodnega bojišča so Nemci uspešno bombardirali 6ovražuo čete, letališča in železniške pastaje. Berlin, 4. maja. AS Pri ogledniškeni delovanju, ki je zaenkrat najznačilnejše na vzhodnem bojišču, se je neki nemški napadalni skupini 2. maja po zagrizenih borbah posrečilo prodreti v sovražne postojanke severno od llnienskega jezera. Nemški vojaki so v naskoku zavzeli 11 utrjenih postojank ter važen plen. Sovjeti so imeli na bojišču nad 70 mrtvih. Na istem odseku so izvedli boljševiki včeraj številne krajevne napade, ki pa so bili vsi odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Nemško težko topništvo je močno bombardiralo vlake južno od Ladoškega jezera področje Schliisselburga in razne cilje v Leningradu. Ogledniška letala so ugotovila, da jo bilo to bombardiranje uspešno. Na skrajnem severu j" nemško letalstvo bombardiralo sovražne prometne zveze. Včeraj so nemški lovci skupno s protiletalskim topništvom sestrelili 10 sovjetskih letal. Tri nemška letata manjkajo. Potopitve osnih podmornic za 35% prekašaj? gradnjo novih ladij Monakovo, 4. maja. AS. »Abendzeitung se povračil k zaključkom severnoameriško komisije Tru-nian o izgubah mornarice združenih narodov v letu 1912., ki so znašale povpr?Čno nad milijon ton na mesec. Izdelava novih anglosaških ladij pa je znatno manjša od teh številk. Ko so Amerikanci začeli v serijah graditi novo trgovske ladje, ki naj nastopijo proti napadom podmornic trojne zveze ter jih premagajo, so zaradi pomanjkanja ladij in izkušenj prosili Angleže, nai jim dajo na razpolago novi tip ladij, ki jih Amerikanci nazivajo »Liber-ty«, katere so deloma požrle naravne nesreče na morju, deloma pa torpeda osnih podmornic. Konč- no so prenehali z izdelovanjem takih ladij. Zatekli so se k načrtu št. 2, začeli so izdelovati nove ladje, ki so jim dali ime Victory-. ladje zmage, ki pa so se navzlic mnogo obetajočemu imenu izkazale za prepočasne iu premajhne in za prav nič bolj sposobne kot ladje »svobode. Z otironi na številke, objavljene od komisije Truinsn in ozirajoč se na nove izdelke angleških ter ameriških in kanadskih ladjedelnic prihaja list - Ahendzeituim do zaključka, da podmornice trojne zveze potope zu 35?» ladij več, kakor pa jih morejo izdeluti zgoraj imenovane ladjedelnice. Mednarodna listina o katinskem poko!ju Neizpodbitni dokazi mednarodne komisije o boljseviškem zločinu Berlin, 3. maja. Na današnji konferenci tiska v zunanjem ministrstvu je bil razdeljen protokol, katerega je sestavila mednarodna komisija, kateri jo poverjeno zbrati rezultate preiskave o pokolu v Katynskem gozdu. Protokol, katerega so podpisali zdravniški izvedenci 12 narodov, univerzitetni profesorji in učenjaki, med njimi prof. Palermo, ordinarij za sodno in kriminalno medicino na univerzi v Neaplju, in švicarski profesor Ncville, ka-žo znanstveno in nesporno krutost pokola in polno odgovornost Kreinlja. Po poudarku, da so uniforme žrtev imele vse znake uniform oficirjev poljske vojske, ugotavlja protokol, da je večino umorjenih in v jami pri Katynu pokopanih poljskih oficirjev zadela 8 mm revolverska krogla in da je bila večini žrtev sovjetskega barbarstva sprožena krogla v tilnik. V nekaterih primerih so strokovnjaki po položaju trupel in smeri projeklilov ugotovili, da so krogle šle skozi lobanjo žrtev in se zapičile v telo kakega drugega oficirja, ki je bil že prej ubil. Ta podrobnost je razlog za domnevo, da je bilo nekaj eksekucij Izvršenih ob robu jame, ki ie bila Že pripravljena, da bi se izognilo nevšečnostim, zlasti s prevozom. Protokol se končuje z naslednjimi zaključki, katere so podpisali vsi člani komisije. V katynskem gozdu so bile preiskane od komisij skupne jame s trupli poljskih oficirjev. Doslej je bilo odkopa-nili 7 jam, iz, katerih so potegnili 982 trupel, ki so bila mikroskopsko skrbno proučena in deloma raztelešena. Ze 70 odstotkov trupel je bilo identificiranih. Vzrok smrti je bil izključno strel v tilnik. Po izjavah prič, po pismih, dnevnikih in listih, najdenih pri truplih, izhaja, da je bil pokol izvršen v marcu in aprilu letu 1940. In glede lega dejstva so popolnoma v soglasju vsi rezultati preiskave. Sledijo podpisi 12 znanstvenikov, ki so tvorili komisijo. V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, kako ve H ku je politična važnost tega dokumenta, ki ponovno kože, kakšnih krulili sredstev se poslužujejo Sovjeti. Načelnik nemških SA oddelkov umrl Berlin. 4. maja. AS. Načelnik glavnega slana SA general Viktor Lutze je umrl zaradi ran, ki jih je dobil predvčerajšnjim ob avtomobilski nesreči blizu Potsdama. Berlin, 4. maja. AS. Z globoko žalottjo so v Nemčiji sprejeli vest o smrti načelnika glavnega stana SA čet generala Viktorja Lutzeja. Listi so si edini v tem, da priznavajo pokojniku velike zasluge za to, da je oddelkom SA vlil trdnega vojnega duha, s katerim ie od vsega početka preželo delovanje nacionalno socialistične 6tranke. Berlin, 4. maja. AS. Umrli Viktor Lutze se je rodil 28. decembra 1890 in se je udeležil svetovne vojne 1914—1918 v nekem pehotnem polku. Takoj po vojni se je pridružil nacionalno socialistični stranki in se je posebno izkazal pri organiziranju oddelkov SA, katerim je poveljeval v okrožju Ruhr in je leta 1934 prevzel tudi njihovo glavno poveljstvo. Nemčiji je izkazal velike usluge, zlasti pa je znano njegovo sodelovanje z vojsko, kateri je ustanovil posebno organizacijo. W Komedija v Londonu Berlin, 4. maja. »II Piccoio« poroča iz Berlina o kt lediji, ki se je odigrala v Londonu. Begunski Poljaki so slavili včeraj obletnico svoje narodne neodvisnosti. Na predvečer te obletnice je poslal toplo poslanico celo Churchill, prebra1 pa jo je na nekem javnem zborovanju neki angleški minister. V nasprotju z mednarodnimi običaji pa Churchill poslanice ni naslovil na predsednika vlade, ampak na »Poljake«. Zanimivo je, kdo bo na čestitke odgovoril: ali general Sikorski ali kak drug predstavnik suverenega naroda. Vendar pa ta zanimivost nima pomena, ker bo po običajnih demokratskih navadah odgovor brez dvoma diktiral Churchill sam ali kak njegov človek. Reuterjev diplomatski dopisnik je napisal pri tej priložnosti naslednji stavek, poln optimizma: »Vstajenje Poljsko je po zaslugah orožja združenih narodov bližje kakor prej.« Pisec tega članka iz Berlina pravi, da je res od zadnje proslave tega praznika preteklo matematično točno eno leto in da se je zalo cilj za eno leto približal. Ttldi to je nekaj. Vsekakor je to več kakor molk Bele hiše, ki nikakor ni hotela motiti vzdušja bratskega prijateljstva med bogataši in boljševiki, ki ga je ustvaril Stalin s svojim dnevnim poveljem, katerega je Cordoll Hull imenoval sna-vdušena poslanica velikega voditelja«. Čestitke Poljakom je prebral neki član angleške vlade, ki je nato smel na kratko razložiti poljske »zasluge«. Izvedelo se je, da se 6kupno z združenimi narodi bori 100.000 poljskih vojakov, 12.000 letalcev in 3000 mornarjev. Številčno ta prispevek ni velik. Zakaj so Angleži ravno zdaj o tem govorili? Gotovo ne zato, da bi podprli zahtevo poljske vlade, vsebovano v odgovoru na Molotovljevo noto o prekinitvi rusko-poljskih diplomatskih odnošajev. Ta izjava je zahtevala Osvoboditev poljskih državljanov v Rusiji, da bi lahko pomnožili vrste poljskih vojakov. Malo je verjetno, da bi angleška vlada tudi posredno podpirala to poljsko zahtevo. Mogoče je hotela s tem le povedali, da je v primeri s Sovjetsko zvezo poljski prispevek za stvar združenih narodov zelo skromen, z drugimi besedami: vsi žele in hočejo vstajenje Poljske, toda Poljske brez Bele Rusije, brez Litve in brez vzhodne Galicije. Taka »življenjska« Poljska bi seveda imela vlado, ki bi jo skrbno izbrala kominterna. Dokaz za toso dogodki v Katynu, kjer so poklali vse meščanske častnike. Sovjeti zahtevajo odstop Sikorskega llcrn, 4. maja. AS. Iz Moskve poročajo, da zahteva agencija »Tass« v nekem uradnem poročilu, ki so ga objavili vsi sovjetski listi, odslop vlade generala Sikorskega, kajti sicer bo prekinitev diplomatskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Poljsko ostala dokončna. Bern, 4. maja. AS. Poročilu iz Moskve potrjujejo, da jc sovjetska vlada izdala uradno demuršo, v kateri zahteva ustanovitev nove poljske vlade. V Moskvi izjavljajo, da mora biti ta vlada sestavljena iz osel), ki imajo pametne« pojme o vprašanju |K>ljskili meja in narodnih manjšin. Protisovjetski upori v Iranu Ankara, 4. ihaja. AS. Uporniško gibanje iranskega prebivalstva proti sovjetskim četam, ki na razne načine zatirajo Perzijce, narašča in hoji so posebno hudi v severnem Iranu, kjer se dve skupini rodoljubov močno borita proti sovjetskim četam. Ankara, 4. maja. AS. Sovjetsko prodiranje v severne pokrajine Irana jc vedno bolj značilno. Boljševiki so v vseli krajih najprej izstavili civilne komisarje, zdiij pa so začeli uvajati kolhoze. I Ju bi prisilili perzijske kmete v ta sistem, jim boljševiki ne dajejo poljedelskih strojev in semen, razen če sc vpišejo v sovjetske kolhoze. Ta sovjcti/uci ju zaenkrat omejena na ozemlje, ki so ga zasedli Sovjeti, se je začela brc/, predhodnega dovoljenja teheranske vlade in ameriških kmetijskih strokovnjakov, ki so nameščeni v iranskem kmetijskem ministrstvu I o dejanje smatra jo za prvi korak k tihi priključitvi dela Perzije k Sovjetski Zvezi. Perzijci so razburjeni ne le proti Sovjctom. ampak tudi proli AmcrikanceiA, ki jim niso mo;^li ali pa niso hoteli pomagati. Podmornica »Turbulent« potopljena Lizbona, 4. maja AS. Angleška admiralitet.i poroča, da se podmornica »Turbulent«1 ni vrnila ob določenem času in jo je smatrati za izgubljeno. Stockholm, 4. maja. AS. Predvčerajšnjim proti tretji uri je bil potres v krajih od Vulte-hergn do Badcnu. Gmotna škoda je bila malenkostna. V teh krajih je bil potres- tako močan, da so se scizmografski aparati pokvarili. Potresni sunki «o bili tudi v Ereiburgii, \ mestih Karlsruhe, Mnnnheim, lleildrovcn. Lini, Ericdrichshafeo. Ko so zasadili prvo lopato pri semenišču Na prostoru ob zidu sturoduvnega semenl-škega poslopja na Vodnikovem živilskem trgu so do neduvnu prodajale zgovorno temenuriee svoja različna semenu iu nudilo človeku tudi ruzne zdravilne zeli iu domače čaje. Dolgu leta po potresu 1. 18Q>, ko je že bilo podrto liceulno poslopje, so tum prodajale Kropen-čanke k roparske žeblje in druge železne izdelke, kukor lepe ponvice iu ponve. Kropen-čunkc so bile nekoč sila hude nu župana iu so mu napovedale oster boj, ko so jih začeli nekateri mugistrutni_ sluge šikanirati in zuhte-vati večje tržnine. Ko je skromen reporter šel mimo tega prostora, ga je znanec opozoril nn zanimivo obletnico, ki jo letos slavi resno in častitljivo semeniško poslopje. Pred 235 leti so zučeli ziduti semenišče in gu po dolgih letih sezidali takšno, kakršno ic še do današnjih dni. Lokalni zgodovinar Peter pl. Radics, majhen, čokat mož z le|>o negovano sivo brudo, veselega obraza, ki je bil pred desetletji v začetku tega stoletja prav popularna osebnost v mestu in je imel tudi posebne vrste izposoje-\ulno knjižnico tam v Gradišču nasproti sedanje drame, kamor so zelo rade zahajale odlične ljubljanske dume višjih in poslovnih slojev, je v svoji knjižici »Stare hiše Ljubljane« opisal tudi kratko zgodovino, kako so zidali semenišče. Na prostoru, kjer Je sedaj stoji semeniško poslopje, so pred tem in ob mestnem zidovju, ki je bilo ob desnem bregu Ljubljanice, stule male hišice: 3 hišice, last stolnega kapitljn, v katerih so stunovali stolni vikarji, in 2 hišici, last mestnega magistrata za ccrkovniku in učitelja oziroma organista. Skofijsku sinoda je leta 1706 sklenila, da se sezida primeren zavod za vzgajanje duhovnikov ter določila prispevke, ki naj bi jih plačali škof, duhovščina in posamezni beneficiji za »seminurium episeopalec. Knezoškof Ferdinand grof Kiilinburg, je ustanovil poseben stavbni odbor, ki mu je predsedoval stolni dekan Janez Anton Tulnitscher (Dolničur) pl. Thulberg, u člani odboru so bili: stolni prošt Leopold grof Kobenel, zasebniku Jakob Schell pl. Schcllenburg in 2 zastopnika mestnega magistratu. Med magistratom in šokofom je bila sklenjena posebnu pogodba v pogledu uporabe pritličnih prostorov, ki so bili numenjeni zu skladišča. Načrte za stavbo je napravil italijanski Marijino kapelico v Trnovem popravljajo Ljubljančanom je dobro znana stara kapelica v Trnovem na Emonski cesti. Na to kapelico so posebno ponosni Trnovčani in Kra-kovčuni, ki čnste podobo te Marije kot veliko svetinjo. Kapelica in Mati božja v njej to tudi v resnici zaslužita, zakaj s tem malim, a ličnim svetiščem je združen velik kos zgodovine Ljubljane, posebno trnovskega tlela inesta. To kapelico so pričeli prejšnji teden popravljati; predvsem jo bodo prebelili in ji dali nov omet, tako da bo še bolj lična, kakor jc bila do sedaj. Nuj bo zgodovina te kapelice še tako zuvita v svojem začetku v nejasnost, eno pa jc gotovo, du je slika Matere božje v njej staru najmanj 300. če ne 700 let. Ta Mati božja je namreč slikana v bizantinskem slogu, ki ga na slovenskih tleh niso skoruj nikoli ali pa le redko uporabljali. Slika ima tudi vse lastnosti bizantinske šole, tako po izruzu lica Matere božje, po opremi ter po oblačilih kakor tudi po raznih okraskih, ki obkrožajo sliko. Morda je podobo naredil kuk grški umetnik, ki je pobegnil pred Turki iz bizantinskega cesarstva v naše kraje, ali pa kak srednjeevropski oz. italijanski umetnik, ki sc jc udeležil ene izmed križurskih vojsk in se navzel v ju-trovili deželah bizantinskega umetniškega vpliva. V zudnjem primeru bi bila slika stura tudi nud 700 let. Dejstvo pu je, da kake slične slike v Ljubljani ne poznamo, čeprav je po ljubljanskih cerkvah mnogo Marijinih podob tudi v najstarejših slogih. Celo Narodna galerija sama nima nobene adekvatne umetnine, niti Marijine podobe. Ta kapelica oziroma podoba v njej je bila /e stoletja sem zatočišče ljubljanskih vernikov: Trnovčani in Krakovčani so se zatekali k njej v stiskah in v veselju, s prošnjami in zahvalami za pomoč. Starejši ljudje še pomnijo na prava romanja k tej kapelici. Sedaj ko bo dobila ta kapelica novo, lepšo zunanjost, bo starinska podoba v njej prišla še bolj do veljave in nedvomno bo Mati božja v njej deležna prav tako priprošenj in zahval, kakor je bila za časa prejšnjih rodov. Iit Vremenska napoved 5. maja (sreda): .Vpad toplega zraka, večinoma sončno in vetrovno, proti večeru nevihta, ki bo najbrž šla vzhodno mimo Ljubljane. 6. maja (četrtek): spremenljivo, manjšo padavine, toplo. stuvbonik Martinuzzi, In dne 5. maja 1708, torej pred 231 leti, so zasadili prvo lopato zu kopanje temeljev obširnemu poslopju. Z največjo vneiuo, skrbjo in vestnostjo je nadziral delu stolni dekun Dolničur, ki je odstranjeval tudi vse finunČne in druge težave. Stavba je sprvu lepo nupredovnla, tako da je škof mogel 1. 1712 poročuti v Rim, du »je bil večji del obsežnega poslopju prejšnje leto (1711) pod streho«:. Ob glavnem vhodu (»portn regia«) ua pročelju je kipar Mislej napravil dva giganta, ki jih še danes umetnost ljubeče občinstvo občuduje. Stolni dekun Dolničar je 19. aprila 1714 umrl. Njegov naslednik v vodstvu stavbenega odbora, generalni vikar Gladič, je stavbna delu vodil naprej. Kdaj je bilo semenišče popolnoma dozidano, ni točno znano. Zidava se je zavlekla, ker je nastal spor med sosedi frančiškani in škofom. Oo. frančiškani, ki so bivali v bližnjem samostanu, ležečem nu prostoru sedanjega Vodnikovega trga, so po svojem odvetniku dr. Cu-simiru podali pri mestnem magistratu posebne ugovore proti nadaljevanju zidanja stavbe. Ugovarjali so preveliki višini poslopja in zu- Nov čas zatemnitve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je s svojim odlokom z dne 4. maja odredil, da se začenši s 4. majem 1043 do nadaljnjega uvede nov čas zatemnitve. Popolna zatemnitev na mora izvajati v časni od 21.30 zvečer do 5 zjutraj. Vsa ostala določila pa ostanejo v veljavi. OSB)SH{IBMHHHHBHBMHBHHIMi radi vozovnega prometu, Zuhtevali so, du se odstrani vse dotlej sezidano poslopje, češ da je u licu med semeniščem in sumostunom preozka za .promet. Bilo je več komisij. Bilu Je 8. avgusta 1714 velika razprava na rotovžu v prisotnosti žiipunu, mestnega sodnika in mestnih očetov. Ugovor je bil zavrnjen. Zavrnitev ugovora je magistrat utemeljil, da bo poslopje mestu v korist, okras in čast. V zemljiški knjigi ljubljunskcga okrajnega sodišču je semenišče vpisano pod vi. štev. 278 kut. občina Ljubljuna-mesto in sicer pod imenom »Alumnat Curoli«. Odkod to ime? Semenišče so nazvali »Collegium Carolinum«, prvič v čast škofu sv, Karlu Boromejskemu, drugič na čast takrat vladajočega cesarja Kurla VI. in v počastitev knezoškofa Frunca Karlu grofa Kuunitzu. 1 DALE CARNEG1E 45 Hflho si pridobiš prijateljev Gospodarstvo Hišnim posestnikom Po določbah Vie. komisariata Ljubljanske pokrajino za uvedbo In vodenje registra prebivalstva bo mestni anagrafski urad meseca majnlka dostavil vsem hišnim posestnikom vprašalne |>ole za sestavo hišnih map. Vprašalne pole bodo dostavljeno po ulicah zn vsako hišo posebej. Zato naj vsak hišni posetnik ali upravitelj Izpolni pole, ki jih bo dobil, samo za tiste hiše ali skupino stanovanj, ki bodo že navadene v vprašalni poli, ter naj vsako polo odda v petih dneh, kol je navedeno v začetku vprašalne pole. V njihovem lastnem interesu žo sedaj opozarjamo hišno posestnike, naj vsa vprašanja pazljivo preberejo in vse rubrike izpolnijo natanko in razločno, da ne bodo imeli pozneje nepotrebnih polov. Navodilom, ki so natisnjena že na vprašalni poli, dodajamo še naslednje: Ce ima hiša več vhodov ter vodi vsak k posebnemu stopnišču ali posebni skupini stanovanj in so ti vhodi opremljeni s posebnimi hišnimi številkami, tedaj se šteje vsaka taka skupina stanovanj za celoto zase in jn za njo treba izpolniti posebno vprašalno polo. Kadar pa vodi od istega vhoda (z eno samo hišno številko) več stopnišč k posameznim skupinam stanovanj, tedaj je treba izpolniti samo eno vprašalno polo in v njej označiti posamezna stopnišča, kakor jo to že navedeno v tiskovini. V rubriko najemnikov Je freba zapisali vse tiste družinske poglavarje, ki so najemniki lastnih stanovanj. Izvzeti so torej samo podnajemniki in najemniki poslovnih prostorov. Pri zajed-nicah, t. j. zavodih, bolnišnicah in podobnih ustanovah Je treba napisati samo poglavarja zajed-nice, nikakor pa ne posameznih članov. V primeru. da stanuje v taki hiši tudi najemnik, ki ima popolnoma ločeno gospodinjstvo, je seveda treba vpisati tudi takega družinskega poglavarja. Kolikor bi komu ta novodila skupno z onimi na vprašalnih polah ne zadostovala, naj prinese izpolnjeno vprašalno polo sam v nnagrajskj urad na Mestni trg št. 28, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila. Maksimalni cenik št. 8 (Na drobno v oklepajih) Česen novi lir 4.25 (5.05), beluši 9— (11.-), karfijola 280 (3.33), korenje očiščeno 3.— (3 60), čebula zgodnja 2.90 (3.45), kopre 2.20 (2.55), solata vseh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 380 (4.53), marelice suhe 43.35 (58.15), pomaranče la (Moro—Tarocco) 8.35 (9 35), poma- ranče lla 7.35 (8.35), limone la (15 cm obsega) 4.05 (4.80, komad 0.50), orehi Sorrenlo 26.— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.— ), suhe češplje, domače 20,— (23.80), Drobne gospodarske Povečanje trgovinskih odnošajev med Italijo in Madiarsko. Po madžarskih statističnih podatkih se je ilalijansko-madžarska trgovina zelo povečala. Leta 1941. je Madžarska izvozila v Italijo za 113.5 milij. pengo blaga, leta 1942. je pa madžarski izvoz narastel na 228 milij. pengo. Podobno sc je jiovečal tudi italijanski izvoz na Madžarsko. Novo železniško zgradbe. Po poročilu Agita sc sedaj izvršuje za okoli 130 milij. lir raznih del pri izpopolnitvi železniškega omrežja Med njimi jc tudi ureditev železniške postaje v Triesteju. Industrijske d. d. v Italiji. Največja Italijanska električna družba Edison izkazuje za lansko leto povečanje čistega dobička od 156 na 192.8 milij. lir. Dividendit ostane neizpremenjena 8.25% na povišano glavnico od 1000 na 2600 milij. lir. — Italijanska kabelska industrija izkazuje pri nekoliko zmanjšanem dobičku isto dividendo 1% na glavnico 175 milij. lir. Nemško zadružništvo na Hrvatskem. V prvem četrtletju t. I. so bile na Hrvatskem ustanovljene naslednjo nemške zadruge: 2 kreditni in gospodarski zadrugi, 1 socialna kreditna zadruga nemških vzgojiteljev, 6 kmetijskih strokovnih in 2 mlekarski zadrugi, lako da jo skupno število zadrug, včlanjenih v glavni zvezi nemških kmetijskih in obrtnih zadrug naraslo s koncem marca letos na 316. Državni kreditni zavodi na Hrvatskem. Iz računskih zaključkov državnih kreditnih zuvodov na Hrvatskem je ruzvidno, da je znašala bilančna vsota Državne kreditne banke, t. j. bivše Državne hipo-tekarne banke 1699 milij. kun, Poštne hranilnice 3765 in Hranilnice hrvatske države 2577 milij. kun, skupno 8041 milij. kun. Cisti dobiček je znašal pri imenovanih zavodih: 10.8, 65.4 in 23.9, skupno 100.1 milij. kun. Vse vloge so znašale 6577 milij. kun. Nakazila srbskih delavcev v Nemčiji. Doslej so srbski delavci, ki delajo v Nemčiji, nakazali v domovino 121.7 milij. din. Bolgarske delniške družbe. Od 1937 do 1941 se jo število delniških družb v Bolgariji povečalo od 617 na 1500, glavnica pa od 1.3 na 7.5 milijarde levov. Leta 1941. je znašal tuji investirani kapital 1.22 milijardo levov, od katerega je odpadlo na Italijo 338.8, Nemčijo 242.5, proteklorat 69.7, severnoameriške Zedinjene države 221.7, Francijo 129.8 in Belgijo 62.7 milij. levov, tako da so bile na prvem mestu italijanske investicije. V globoki žalosti naznanjamo, da so naša ljubljena mirna, babica ln prababici, gospa JERA ZUPANČIČ roj. ZAIC dno 3. maja 1943 v 88. letu starosti, Bogu vdano umrli. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 6. maja ob 9 dopoldne la hišo žalosti, Poljo k t. 3, na farno pokopališče v Višnji gori. Prosimo tihega sožalja. Višnja gora, Ljubljana, dne 4. maja 1943. Anton, France, Jakob nlnovl; Franja por. Zupančič, Mlcl por. Pogačar, Katl por. Travnik, Tončka por. Novak, hčere; vsi vnuki ln vnukinje, pravnukl ln pravnuklnje ter ostalo sorodstvo. Nadaljnjo pravilo Jo torej tolo: Preden začneto kritizirati druge, začnite z j lastnimi napakami. Ukazov ne sprejema nihče rad Nedavno sem imel priliko kositi skupaj z Ido Tarboll, slarostlnjo ameriških biografov. Ko Jo zvedela, da pišem to knjigo, sva mnogo govorila o tem predmetu. Rekla mi je, da se jo medtem ko Jo pisala biografijo Otvena Younga, razgovar-jala z nekom, ki je bil ti i leta v Youngovi pisarni. Mož ji je izjavil, da nikdar v tistem času ni Young dal komu neposrednega ukaza. Young na primer ni nikoli rekel: »Naredite to!«... »Naredite ono!« temveč: »Ali bi hoteli upoštevati to misel?« >Mlslite, da ne bi bilo tako bolje?« i. t. d. Ko jc spisal kako pismo, je često vprašal druge: »Kaj mislite vi o tem?« Nikoli ni rekel svojim uslužbencem, naj store to ali ono. Dovolil je, da so sami naredil!, in skrbel, da so tudi sami opazili svoje napake. Ta metoda da ljudem možnost, da so poboljšajo glede svojih napak, hkrati pa nikogar ne prizadeva v njegovem lastnem ponosu, vzbuja pa čut sodelovanja, ne pa odpora. Naslednje pravilo, kako morete spremeniti mišljenje drugih, ne da bi jih prizadeli ali užalili, jc: Stavite rujfii vprašanja, ne dajajte ukazov! Ne žali ponosa svojega bližnjega! Pred nekaj leli je Splošna električna družba I morala odpustiti Karla Steinmetza kot šefa ne-3 kega oddelka. Dokler je šlo za vprašanje elek-trike, je bil Steinmetz odličen, kot šef oddelka pa jc bil prava ničla. Družba pa ga ni marala žaliti ter ga prizadeti v njegovem ponosu, zalo je sklenila, da mu bo dala nov naslov, in ga imenovala za inženirja-svetnlka družbe, na njegovo mesto pa postavila drugega. Steinmetz je bil s tem imenovanjem zelo zadovoljen, prav tako so bili zadovoljni tudi predstojniki družbe, da so tako delikatno nalogo rešili brez vsake prizadetosti. Z nami pa jc navadno tako, da brez skrbi ■ teptamo bližnji kov ponos, kritiziramo, grozimo, m žalimo svoje podrejene, grajamo otroka vpričo n lujih brez vsakega ozira, ko bi zadostovalo le ne-jj kaj lepih besed, malo več pristnega razumevanja { in poznanja človeške duše, da bi omilili iu zbri- ■ saii ostrino položaju. 8S, Spomnimo se na to takrat, fe je treba od- ■ sloviti kakega uslužbenca ali uradnika. i,, »Odpust iz službe ni nikakor zabavna stvar, ■ ne za tistega, ki mora iti iz službe, ne za tiste- • ga, ki mora iz službe odpustiti,« piše Mnrschall S Orangere. »Zelo težko je izvršiti to operacijo. Po C navadi sem jaz čim prej to opravil. Ko je bilo 3 torej treba odpustiti tega ali onega uslužbenca, m sem Imel navado reči: »Sedite, gospod! Sezona S je končana in zdaj ne potrebujemo več vaše jj službe. Dobro veste, da ste bili najeti samo za B nekaj časa .. .< itd. ® Učinek jo bil porazen. Reveži so imeli vtis, B da so vrženi brutalno na cesto. Sklenil sem te-n daj, da bom ravnal bolj vljudno in z večjim ra-3 zumevanjem. Klical sem uslužbence enega za ■ drugim in rekel vsakemu takole- »Z vaSim de- ■ Ioni smo bili nad vse zadovoljni. Ko smo vas po-3 klicali, sploh nismo vedeli1 o vas ničesar. Svojo 2 nalogo pa ste izvršili naravnost zelo pohvalno. ■ Moram vam reči. da je podjetje na vas ponosno. 5 Moram priznali, da ste iz dobrega blaga in da sc 8 prod vami odpira bodočnost. Zapomnite si to!« i In kakšen je bil izid? Ljudje so odhajali bolj g zadovoljni, ker se niso čutili izgnane. Dobro so ■ vedeli, da bi Jih še obdržali, Ce hi bilo kaj dela. * In ko sem jih moral spet najeti, so se radi in z 5 veseljem vračali.« ® Lela 1922., po stoletnih in stoletnih borbah, £ so Turki sklenili, da bodo enkrat za vselej po-B gnali Grke iz Maio Azije. jej Mustafa Kemal paša je na svoje vojake imel B napoleonski nagovor. Rekel je: »Vaš cilj je Src- ■ dozemsko morje!« Tako se je začela ena najbolj gj zagrizenih voin v sodobni zgodovini, ki se je B končala « turško zmago Ko sta grška generala S Trikoupis in Dionis prišla v turški glavni štab S pogajat se za predajo, so turški vojaki grozili in B kleli. J. Kemal paša pa ni pokazal nobenega znaka, B iz katerega bi sc dalo sklepati, da je Grkom pri-5 voščil poraz. ci »Sedita, gospoda k je rekel. »Biti morata zelo 3 trudna.« Nato je dolgo kramljal z njima o poteku 5 vojne ter skušal čim bolj omiliti vtis j>oraza. Re-B kol je: »Vojna jc zelo kruta igra, kjer često 3 zgube boljši slabši pa dobe.« B T,.di v polnem zmagoslavju Kemal paša nI 3 pozabi na tisto važno pravilo, ki velja tudi za H nas: S Ne žali nikoli v bližnjiku njegovega ponosa! »Ti moj oboževani, na Boga se zanesl. On ti bo svetoval. Ne bo te zavrgel v tvoji žalosti. Stal ti bo ob strani v tvojem obupu. Tvoj .»Sonček« prosi zate in za ljubega bolnika. Ti moj oboževani, ljubim te, joj! kako prisrčno, kako iz dna duše to ljubim! Bodi miren, zahtevaj, da pride dr. Leyden, in drugi zdravnik G., sam k tebi, da ti vsak dan sporoči, kako je z bolnikom, in da poskrbi za lo, da boš ti vedno prvi obveščen o vsem. Tuko boš lahko pomagal in boš prepričal tudi njega (bolnika), da imaš skrbi zanj. In če zdravnik česa želi ali hoče to ali ono, poskrbi, da sc obrne naravnost nate. No dopusli, da so vsi prej obveščeni in da ti ničesar ne zveš. Ti si sin svojega ljubega papana, in daj, da ti povedo vse. In da lahko vse urediš. Pokaži svojo voljo in ne dovoli, da se pozabi, kdo da si. Odpusti mi, duša moja!« (Iz pisma 15. oktobra.) Te vrstice so imele velikanski pomen. Saj nam pokažejo, kako je bodoča soproga zavzemala svoj poseben položaj spričo carjeve družine in kako je bila zmeraj v skrbeh, da se jc uveljavljala avtoriteta bodočega carja. Toda v tem hipu ni bil carjevifl zmožen presoditi pomena teh nasvetov. Ves pogreznjen v skrbi in žalost, mu Jc bilo nemogoče, da bi pregledal v tej zmedi veliko posicdicc za celotnost države. Popoldne 20. oktobra je car Aleksander izdihnil. Njegov zet, veliki knez Aleksander Mihujlovič (mož velike kneginje Ksenije), je v svojih Spominih napisal nekaj vtisov o priliki te smrti, in zlasti še nekaj besed o njem, ki jc nanj padla teža ruske krone: »Med množico, ki Jo bila prisotna pri zadnjih trenutkih Aleksandra III., to so bili sorodniki, zdravniki, dvorjani, služabništvo, si je bil sleherni svest, da izgublja s carjevo osebo oporo, ki je držala Rusijo na robu propada. Nihče ga ni razumel bolje kot Niko. Takrat — prvič in zadnjič v svojem življenju — sem videl, kako so se zasolzile njegove modre oči. Prijel me je za roko in me odvedel v svojo sobo. Jokaje sva se objela. Ni mogel zbrati svojih misli. Raz. uinel je, da je postal car, in lo težko breme ga je tlačilo k tlom. ,Sandro, kaj naj storim?' je kriknil. ,Kaj bo z Rusijo? -laz nisem pripravljen za lo, da bi bil car. Saj niti nc znam govoriti z ministri...'« Zvečer 20. oktobra jc poslal carjevič car Nikolaj II., ter jc napisal v svoj dnevnik le-le vrstice: »Moj Bog, moj Bog, kakšen dan! Bog je poklical k sebi našega oboževanega, dragega, nenadomestljivega papana! Vrli se mi v glavi. Ne morem še verjeli, da bi bilo to res. Strašna resnica se mi zdi neverjetna! Vse dopoldne smo bili pri njem. Težko jc dihal iu vedno so mu morali dajati kisik. Ob pol treh jc prejel sv. popotnico, potem so ga zvili krči... In naglo sc je bližal konec. Več kot uro je slal oče Ivan ob njegovem zglavju, držeč ga za glavo. Bila jo smrt svetnika. Gospod! Pomagaj nam v teh težkih dneh! Uboga mama! Zvečer ob pol desetih smo molili mrtvaške molitve v isli sobi. Dozdeva sc mi, da sem sani nirlcv. Mojo drago Aliks spet bolijo noge.« II. SIJAJ CARSTVA. (1S91—1890.) 1. Žalostna poroka. Sredi iskrene žalosti in velike zmede, ko se je megla tesnobe in bridkosti Iz palače v Livadiji naglo razširila po vsej Rusiji, ni I mogel biti položaj za mlado nevesto bolj tragičen kot je bil, zlasti šc v deželi, k! ji je bila tako tuja. Vse princese, ld so kdaj prihajale v Rusijo, da bi se poročile s Člani carske rodbine ali njih j dediči, do doživljale slovesne sprejeme in povsod so zvonili praznifiki zvonovi. A princesa Aliks jc v teh prvih dneh svojega novega živ-I Ijenja slišala samo mrtvaško pesem zvonov. A ta nova doba sc niti še ni prav začela. Mlada nevesta je bila prav za prav šc zmeraj princesa iz Hcssena, tujka, ki je bila samo s svojo prisotnostjo v tem splošnem strahu le v sitno nadlego. Vsem, izvzemši ženina, je bila do svojega prihoda neprijetna ovira, vse je bilo polno predsodkov spričo nje, ki so se zmeraj večali. Ni se mogla Se pridružiti carski družini. V tej družini, ki je bila vsa omočena po žalosti, so jo resnično občutili zgolj kot nadležno vsiljivko. Ljudstvo je bilo celo v dvomu, ali princesa sploh občuti kako žalost, ker so jo videli, kako so ji v splošni žalosti, pač zato, ker jc bilo dekle slednjič združeno z ljubljenim človekom, žarela lica v neki tajni radosti — in vsi so jo koj obsodili. Na dan njenega prihoda, ko se jc bila v zaprli kočiji peljala po cestah mesteca Yalte s svojim ženinom, so z neskončno nejevoljo opazili, da se je ona smejala. Zavila je bila v velik sobolji. plašč, mrzla burja jc pihala s krimskih pobočij, oči so ji gorele v ljubezni, saj je bila pri svojem izvoljencu, pri tistem, ki je tako dolgo hrepenela po njem, bila je pri njem doma, v deželi, ki je bila njegova domovina. Zato ni čudno, da je bil videli ves njen obraz, kot bi se venomer smejala. Zlobni jeziki pa so jo brž oplazili: Smejala se .je! Car umira, "Vsi smo potrti In užaloščeni, ona pa sc upu smejali se!« Zlobnosti jo bilo toliko, da je bilo očrnjeiio vso, kar koli se je likalo mlado neveste. Nekaj dni kasneje, ko se jo carski dvor zaslrl v žalovanje, so vsi motrili ubogo mlado princeso, ki jc pretakala bridke solzo poleg svojega ženina. »Kako e« spakuje!!.- so zamrmrali. Njega cvetoča lepota se jiin je dozdevala vsiljiva, dejali so, da je to znak njenega pritajenega veselja spričo splošne žalosti. Ce bi bila v drugih okoliščinah kaka nevesta tako nezaželena, bi so to preprosto razrešilo tako, da bi odšla za čas velikega Žalovanja nazaj v domačo hišo. Toda princesa Aliks ni imela nobenega doma, Kot sirola je bivala pri svoji babici ali svojem bratu, ki Je bil zaradi svoje zaročne dobe, ki je trajala že šest mosecev, snm v zadregi. Po drugi strani pa je bilo potrebno, da bi so prestolona-slednikova poroka čim prej izvršila, kar je bilo v korist vse države. V carskem razglasu je bilo že oznanjeno vsem Rusom, da je umrl car Aleksander II. in da zasede prestol car Nikolaj II. ^hoJ&JM. novice, Koledar Sreda, 1. velikega (ravna: Pij V., papež; Irena, mučenica; Maksiin, mučenec; Irenej, mu-Čcnec. Četrtek, 6. velikega (ravna: Janez Evung. Latinskih vrat; Benedikta, devica. Zgodovinski paberki 5. velikega travna: 1. 1789. je otvoril Ludovik XVI. zasedanjo državnih stanov v Versaillcsu, ki naj bi rešili francosko državo iz finančne zadrege. Po večte-denskem brezplodnem pogajanju gledo načina razprav so 60 poslanci tretjega stanu proglasili za ustavodajno narodno skupščino in prisegli, da so ne bodo prej razšli, dokler ne dajo državi uslave. Radi odločnosti tretjega stanu, ki ga jo vodil izkušeni in bistromni grof Gabriel Mira-bcau, jo popustljivi kralj ukazal gospodi, naj zborujejo skupaj s tretjim stanom. Večina se jo uda-la kraljevi volji. Tretji stan je zmagal. Kralj in fevdalna dvorna stranka sla hotela pridobiti na fasu, poklicala sta iz pokrajine zanesljive polke. Narodno skupščino je rešil Pariz z revolucijo množic. Uporni Parižani eo so polastili v državnih skladiščih orožja in naskočili simbol despo-tizma bastiljo, državno jetnišnico, pobili »o stražnike, grad pa do tal porušili. Vest o zmagi revolucije se je hitro raznesla po vsej državi. Povsod so jo rušila državna uprava, mesla in kmečke občino so ustanavljale novo upravo, kmetje niso plačevali davščin, marveč so napadali gradove in preganjali gospodo. V svrho javne varnosti so ustanavljali narodne straže; pariški je načeloval slavni Lafayete. Nova trobojnica je bila znamenje meščanskih straž in revolucionarjev. Francoska revolucija jo uničila stari državni ustroj in stari državni rod ter ustvarila novo moderno državo a suvereno oblastjo ljudstva in ljudskim zastopstvom. proglasila jo enakost in brastvo, odpravila vse privilegije po rojstvu — I. 1&M>. sc jc rodil v \Voli Okrzejski slavni poljski romanopisec Henryk Sienkiewiecz, klasik zgodovinskega romana, ki jo dobil leta 1905 Nobelovo nagrado. Njegovi junaki so služili narodu za vzgled in mu dajali oporo v težkih dneh. jOgniein l mieczem«, >Polop«, »Pan Wolodyjo\v-eki« jo mogočna trilogija romanov. »Quo vadi«« je med najslovitejšimi romani v svetovni književ nosti. Pripoveduje o borbi med umirajočim poganskim Rimom in mladim mučeniškim krščanstvom, ki zmagovito prihaja iz katakomb. Sien-kievvicz je umrl leta 1916 v Veveyu v Švici. Ve fina njegovih romanov je prevedena v slovenščino. Novi grobovi ■J- V Radovljici je v častitljivi starosti 81 let mirno v Gospodu zaspal gospod Oroslnv Kol man. Pokopali so ga na veliki petek_ na ra-dvljiškem župnem pokopališču. Rajni'je bi' oče našega strojnega stavca e. Kolmana, kateremu, kakor tudi vsem ostalim žalujočim, izrekamo iskreno sožalje. Bog daj rajuemu večni mir in pokoj 1 Osebne novice = Promocija. Na univerzi v Ljubljani je bil promoviran zu;.doktor j« filozofije g. Jože K a s t e 1 i c iz Št. Vida pri Stični. Mlademu doktorju, ki sc je v slovenskem kulturnem udejstvovanju uveljavil kot pesnik »Prvih podob«, kot kritik, antični zgodovinar in numizmatik, ter je bil promoviran na podlagi disertacije »Prešeren in u n t i k ac, iskreno čestitamo! IEL KINO MATICA 22-41 Carla Del Pogglo, t,eonardo Cortese tn Paolo Stoppa v moderni duhoviti komediji »Ponočna srečanja« '*>c PREDSTAVE ob 17 ln 19.15. MATINEJA! Na eploSno željo predvajamo ponovno nepozabljen tilra □•"i »Dunajska kri« PREDSTAVE samo ob 15! 22-21 slavnega KINO UNION Zanimiv roman mlade sirota ln pisatelja »Mala gospodična« V glavnih vlogah: Laura Nuccl, Loredana, Nino Besozzl ln drugi ... Predstave: delavnik ob 15.30, 17.30 in 19.30; ob nedeljah ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30. (EL 27-50 KINO SliOGA Odlična komedija polna vedrostl in smeha »Mož po moji volji« V glavni vlogi: Heinz Ruhmann, Leni Ma-renbach, Ilans Sohnkor, Hell Finkenzellcr. PREDSTAVE od 14 dalje. Konec ob 21.15! Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešujega Telesa bo Imela svojo mesečno pol>ožiiost v Četrtek, 6. maja v ur-"ulinski cerkvi.. Ob pol šestih bo prva sv. maša n ob šoslih sv. maša z blagoslovom za živo in rajno člane bratovščine. Vsi udeleženci dobe ta dan popolni odpustek. Stolna kongrcgacija za gospe vabi svoja članice k trldnevnicj pred posvetitvijo kongrcpaclje brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Spored: V četrtek. 6. maja, ob 6.20 z<'t-£er v kongregacijski " apeli govor in lltanije; V petek, 7. maia. ob 0 zjutraj v Alojzljevižču sv. maša z nagovorom; ob popoidne v kougrega;i'&ki kapeli s ovešen »hod posvetitvijo; V soboto, 8. maja, ob 6.15 zjutraj v Alojzijevišču sv. maša z nagovorom; V nedeljo, 9. maja, ob 3 popoldne pri sv. Jožefu slovesna l>osvelitev vseh ženskih kongregacij brezniadeZ-neniu Srcu Marijinemu. Krasna norost zn nnSa de«leta: trHlIShD KnllgO DibI mi sti&ie sns Napisala Jolunta Gerely. Prevedle prof.M dumle Broširana stnne L. -5'—. ve/nun L. K 5*— Ts odlična vzgolna knjiga je pisana v obliki loieana in se bore Kot silno napela žlvlletijska povest. Matere kupite .10 svojim hčeram. Uekiotn naročite si io. zlatu le vredna. Založba Ljudska knjigarne v Ljubljani. Pred škofijo 5 — Majniška pobožnost za Lavantlneo. Duhovniki in verniki iz lavantinske škofijo se vabijo za nedeljo. 9. maja 1943 v cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku, kjer bo ob pol 17 (pol 5) popoldno pridiga, pelo lavrelanske lltanije iu posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. — Opozorilo zemljiškoknjižnim upnikom nemških izseljencev. Z uredbo od 28. marca 1943-XXI je bil določen rok do 10. maja 1943 za prijavo vsakovrsnih terjatev in pravic, vknjiženih na nepremičninah nemških izseljencev. Upravičenci se v lastnem ineleresu opozarjajo na la rok. da se jim lahko pravočasne izplt.Čajo njihovi zahtevki Tozadevni prbavr.l obraz;.! so na razpolago pri »odpisanem uradu, pri okrajnih sodiščih in občinskih uradih. — Pohotni urad pri Visokem komisarju, Ljubljana, Gregorčičeva 27-IV. — Nn Florijanovo hladno vreme. V ponedeljek je z malimi presledki podnevi deževalo, ponoči na torek pa so se vrstili močnejši nu-livi. Deževalo jc zlusti od 16.50 tja do torka zjutraj. Dež je nehal po zapiskih oiubrografa v torek zjutraj ob 5.10. Ljudje, ki so prav zgodaj, ob prvi zori vstajali, zutrjujejo, da so na-lotavale debele, inokre snežinke. Po gorah in hribih je zapadel sneg. Ruzni vrhovi ljubljansko okolice so bili zjutraj pokrili s tenko snežno odejo. Ni čudno, du je bilo v torek dopoldne prav hladno, delno oblačno. V dveh muj-niškili dnevih se jc zlilo izpod nebu več dežja, kakor se ga je v prvi polovici aprila. April ji: namreč do H. zaznamoval le 12.1 mm dežju, ko ca je majnik v dveh dneh žo iincl 28.5 mm. V čusu od ponedeljka zjutraj pa do torka zju-traj je padlo 18.3 mm dežja. Zamlja je močno namočena. Vodo so zaradi inajniškega deževju nekoliko nurasle. Za enkrat ni nevarnosti kake večje pomladunske povodnji, ker je pričuko-vatf, da nastopi toplejše vreme. Barometer se je zučel namreč, naglo dvigati ter je v torek, 4. maja, dosegel stanje 764.4 mm. V ponedeljek popoldne je bila zelo nizka maksimalna dnevna temperatura. Maksimum je znašal le +11.6° C, v torek jutranji minimum +7.2° C. — I)r. Branko Volavšek, specialist za notranje bolezni, je odprl privatno prakso na Tržaški cesti 10-11. Ordinira od 2 do 4. — Knjižica »Pastirsko pismo« ljubljanskega škofa za 1. 1943., se dobi v Ljubljani v vseh žup-nih uradih, v knjigarnah (Ljudski, Mohorjevi, pri Sfiligoju, pri Ničmanu, v Novi in Mladinski založbi, Slari trg 30) ter v trafikah pri Irouio-stovju, r.a Resljevi ceiti, pri Zmajskem in Čevljarskem mostu ter v upravi na Rakovniku. Cena knjižice 1 lira. Naročniki i Knjižic« te izredne številke ne dobijo Redna številka za majirk je i Marijino Srro« (spasil župnik Filipic«, V Ljut>-ljani so dobi v istih mestih kakor »Pastir^o psismo«. Cena 1 lira. — Starši, navajajte svojo otroke, da bodo znali opazovati. Tako jih najlepše pripravljalo za samostojno življenje. V drvenju sodobne tehnike naj prisluhnejo tudi naravi, njenim lepotam in skrivnostim. Kupile jim Erjavčeve Živalske zgodbe, ki so pravkar izšle v zbirki Cvetje iz tujih in domačih logov. Prireditelj je zbral najlepše spise iz živalskega sveta In jih Izdal v priročni knjigi, ki jo mora imeti vsak dijak. Kdor se naroči na celotno zbirko Cvetja, ima 25% popusta. Naročila sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19. — Diletantske slike, dostikrat zmazke najslabše vrste, vidimo v izložbenih oknih nekaterih ljubljanskih tvrdk. Kadar gre za take diletante in šušmarje, tedaj izgovor, tla jim nudijo možnost zaslužka, še daleč ne odtehta dejstva, du tvrdke s tem prav grdo blatijo kulturno lice našega mesta, begajo okus občinstva in dokazujejo svoj lastni neokus. V vseh umetnostnih vprašanjih dajo pojasnila radevolje naše društvo. — Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, VVolfova ulica 16 II. Iz dela in življenja - od iu in ia m S Spodnjega Štajerskega \ ^^'Zi« V^&^Z Proslava 1. muja jc bila nn Spodnjem Sta jerskem prav slovesna in izvedena tuko, kakor po vsej državi. Po vseh večjih mestih so postavili 1. maja mluje in zlasti v Mariboru je bilo postuvljunje prvomajskega mlaja nudvse slovesno. Mlaj j-e mladina prinesla v mesto v petek zadnjega aprila popoldne. V velikem sprevodu je nesla mladina mlaj po vseh važnejših cestah mesta, nakar ») ga na večer postavili na Glavnem trgu v Mariboru. Mladina je imela še večerno slovesnost. Nu dan 1. maja so,že zgodaj zjutraj prebudile meščane budni-ce vojakov, brambovcev iu mladine. Ob pol enajstih je bil velik konccrt na Glavnem irgu, ob enajstih so zučeli igrati kinematografi predstave za delovno ljudstvo, ob pol dvumijsiiii pa so bili na različnih mestih manjši ljudski koncerti na prostem. Prosvetne prireditve v mariborskem okrožju v maju. V Slovenski Bistrici in Konjicah sta bila 1. maja zabavna koncerta, 2. maja .*o v Konjicah priredili pester večer s pevskimi in glasbenimi točkami. Na Muti so isti dan imeli popoldne ljudsko igro, 5. maja bo v Marenbcrgu gostovalo mariborsko gledališče, ki bo nalo 6. maja gostovalo v Slov. Bistrici. 8. ninja bo gostoval " štajerski ljudski oder iz Gradca v Poličannh, v Konjicah bo isti dni gostovalo mariborsko gledališče iz Gradca. 9. maja bo gostoval v Ločali štajerski ljudski oder iz Gradca. Stoletnico rojstva Roseggerja bodo proslavljali v Marenbergu 16. maja, v Slov. Bistrici 22. maja. v Konjicah in Svečini 23. maja, pri Sv. Lovrencu na Pohorju 29. maja in 30. maja v Slc-venjemgradcu. V drugi polovici meseca maja so številna gostovanja domačih diletantskih odrov, ki igrajo izmenoma v navedenih spo'J-nještnjerskih krajih. Tečaj za predvojaško telesno vzgojo. Od 20. do 30. aprila je bil v Betnavskem gradu pri Mariboru tečaj za predvojaško telesno vzgojo, ki ga je priredila tamkajšnja šola za mladinske voditelje. Iz vseh mladinskih skupin na Spodnjem štajerskem je prišlo 35 udeležencev _ mladinskih voditel jev, ki so se teoretično iu praktično urili na tečaju. Več Ku?e-cah; vodja brambovcev v brežiškem okraju iu brežiški okrožni vodja štajerske domovinske /ve/e s'a mu jfMt-«'la parte v »Ma-bcrir '< i-tiinu« v spomin- Na vzhodnem boji.^ii jo n mrl v vojni bolnišnici podnaredtiik Theodor Kittelt, doma iz Ptuju. »BLISK«! »BLISK«! »BLISK« je divja zgodbu volka, v koterem se pretaka kapljica pasje krvi, ki mu jc ostaln po psu očetu izpred 20 rodov. Zasnežene kanadske severne planjave, prekrasni gozdni iu gorati predeli Kanade, lenotu severniii noči in polarne svetlobe tvorijo okvir napeti zgodbi tega volku, ki bije boj /a obstanek z drugimi divjimi živahni. Knjigo je spisal mojster opisovanju življenju živali J. Cu r v ood. Knjiga, ki je izšla v »Slovcnčevi knjižnici«, bo gotovo največje veselje vsem bralcem, saj Šteje med najlepše spise tegu znamenitega in tudi že pri nas znanega pisatelja. Ilustrirana izdaja MARTINA KRPANA, po katerem je. že toliko spraševanja, bo izšla v treh tednih. Iz HrvaŠke Konec Šolskega pouka na hrvatskih srednjih šolah. Po odredbi prosvetnega ministra NDII dr. Starčeviču bodo letos zaključili šolski pouk na vseh hrvatskih srednjih šolah 31. juliju. Po isti naredbi bo končan redni Šolski pouk v osmem gimnazijskem razredu ter v četrtem in petem letniku učiteljišča že 15. juliju, zrelostni izpiti bodo pa v začetku iu v sredini avgusta. Hrvatska »Pomoč« za velikonočne praznike. Zagrebški odbor hrvatske »Pomoči« je za letošnje velikonočne praznike razdelil med siromašne družine v Zagrebu 1.730.000 kun. Zdravstveni domovi v NDH. Poleg zdravstvenih zavodov v Zagrebu, Banji Luki in Sarajevu obstoju še nu področju NDII 20 zdravstvenih domov nu sedežih posameznih velikih žup. Omenjeni zdravstveni zavodi in domovi so osrednje zdravstvene ustanovo, ki polom svojih podrejenih organov pospešujejo zdravstvo med ljudstvom. V vseh teh zavodih je bilo lani 517,437 zdravniških preiskav in en milijon 101.037 zdravniških pregledov. Za pospeševanje zdravstvenega pouku so ti zavodi lansko leto ra/pečali 261.825 letakov, 2K93 knjig, 6738 lepakov in prikazali 113.700 m filmu. Istočasno so organizirali v sedmih mestih razstave proti splavu, kutere je obiskalo 320.000 oseb. Visoko odlikovanje dr. Tohta. Poročali smo žc o odlikovanju visokih hrvatskih državnih funkcionarjev radi vnetega udejetvovanje za utrditev temeljev hrvatske države in redi uslug, ki so jih kot zaupniki hrvatske vlade izkazovali italijanskim in nemškim četam v Bosni pri zadnjem čUicnju in pobijanju partizanskih gnezd in oddelkov, Poleg biviih ministrov in sedanjih članov državnega sveto dr. Lovra Snžiča, inž. Ivlcc Frkoviča in pomočnika predsednika vlade ter državnega tainika dr. Vjckoslava Vrančlča, ki so vsi dobili velered krone kralja Zvonimirja z meči. ie bilo istočasno odlikovanih še več drugih za NDH zaslužnih Hrvatov. Tako sta dobila prejšnji minister za narodno gospodarstvo dr. Dragotin Toht in bivii minister za korporacije dr. Joso Dumandžič velered kralja Zvonimirja z zvezdo. Iz Srbije .Zlorabe javnih uslužbencev v Beogradu. Pester l-loydt poroča, da so v Beogradu odkrili večjo družbo, ki je proli obstoječim zakonskim predpisom oproščala srbske delavce, obveznike srbske delovne službe. V zvezi s tem odkritjem so oblasti zaprle v Beogradu 82 oseb, večinoma uslužbencev mestne občino in javnega urada r.a delo. Omenjeni javni uslužbenci so od vsakega posameznika, ki bi bil moral odili na obvezno delo. za oproslitev od te službe zahtevali visoke vsote denarja. Med aretlranci sla tudi dva zdravnika, ki sta za denar izdajala lažniva zdravniška spričevala, da pri njih pregledani delovni obvezniki niso sposobni za delo v tej službi. Odkrili in aretirani državni uslužbenci, ki so se bavili s tem nečednim poslom, so vsi izgubili svojo službe, nekateri so bili kaznovani s prisilnim delom, zopet druge so pa poslali na delo v zbirna taborišča. Zbiranje starega papirja. Srbska centrala za kemične proizvode pripravlja akcijo za zbiranje starega papirja, da bi na la način dobile domačo papirnice potrebno snov za izdelovanje papirja in kartona za škatle. V Srbiji pripravljajo tudi izdelavo papirja iz slame. Tovarna, ki bo izdelovala tak papir, bo pričela obratovali malo pozneje. Uspešno delovanje Rdečega križa v Valjcvu. V začetku marca je valjevski Rdeči križ polagal račune o svojem delovanju v preteklem letu. Iz poročil, ki so jih podali na občnem zboru posamezni društveni odborniki, je razvidno, da je bilo delovanje lega društva v Valjevu res plodno. Poleg podpiranja siromašnejšlh slojev doma. jo društvo lani poslalo vojnim ujetnikom nad 3500 paketov. Letošnje pošiljke vojnim ujetnikom so pa tudi že presegle tisoč paketov. Sredstva za svoje podporne akcije je drušlvo dobilo od raznih zbirk, od privatnikov. 2 milijona dinarjev od osrednjega odbora Rdečega križa v Beogradu, 1 milijon dinarjev pa od okrožnega odbora istoimenskega društva. Elektrifikacija posameznih srbskih mest. V Kučevu v Srbiji so dovršili novo električno centralo. Tudi instalacijska dela po mestu gredo že h kraju ter bo spet novo večje srbsko mesto dobilo električno razsvetljavo. Drobna ljubljanska kronika Mesečna rckolekclja ljubljanskih arogpo-clov duhovnikov bo v Domu duhovnih va.i na prvi pelek. 7. ma.la. Začetek točno oh 5 popoldno. Ob 4 se zafne skupim adoracija. Konferenca otlpado. Zbirališče v hišni kapelici. Val ljubljanski gospodje duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Pianistki S. Hrašovee Iti Mf.rta Rlzjak-Valjalova bosta. Izvajali v potek, 7. t. ni., svoj S koncert, na dveh klavirjih. Vso dosedanjo njuno koncertne nastope ie sprejelo občinstvo ln kritika 7. velikim zanimanjem, pa tudi s polivalo. Tako pravi eden izmed ljubljanskih kritikovi Pianistki sta z lepo skupno igro dokazali, da napredujeta oil koncerln do koncerta. Njuna ijrra jo usmerjena predvsem v blesteč zunanji izraz, zato šo prišle bolj do izrazu skladbe virtuozno-tohničneca značaja. Halje pravi kritik: Dejstvo, da jo občinstvo domaletfn napolnilo dvorano, je zndoslnn uaranel.ln. tla .le kroK ljubiteljev le nlasbo precej širok In ila bono imeli tudi nadaljnji njuni koncertni nastopi največjo zanimanje. Na koncertu v petek bosta izvajali dela. ki so jih napisali ( le-mcutl. Tarenahl, Piocioli. Chopin in rieifer. Koncert ho v mali fllhnrmoničnl dvorani. Začetek točno oh 7. Predprodaja v knjlffnrul Glasbene Matice, Aknilemita maturantov učiteljske 5oto ho v soboto, 8. nfli.ia, oh pol 7 frančiškanski dvorani. Spored zelo pester. K obilni udeležbi pol 1 zvečer v i uvele |u>iiu\ od akademije jo čišk.mski il žbl vabimo. I ki ima pole Pianist Carlo Vldusso, ki ho koncertiral prihodnji ponedeljek v Ljubljani, jo bil vojen v Čile v južni Ameriki in začel s klnvir-skim poukom v Hucnos Airosu Pozneje je diplomiral na konservatoriju Giuseppo Verdi v Milanu. S svojim 20. letoin jo začel koncertno -Življenje ter so takoj uveljavil na mednarodnih tekmovanjih v Budimpešti in Varšavi, v Milanu pa jo bil meri 42. prvi. Od takrat daljo jo koncertiral po vsej I.v-ropi in južni Ameriki, stalno pa je proTcsor klavirska iuro na konservnlorlju v Parmi. Za svoj ponedeljkov koncert si Je izbral dela, ki so jih napisali Beethoven, lcrrati Trecate in Chopin, Kakor omenjeno, bo koncert v ponedeljek. 10. t. m., oh 7 v veliki tilharnionidni dvorani. Fredproduja v knjigarni Glasbene Matice. Specialne strokovne InjtrukcUe za clm-nazlle In meščanske Sole: Za malo maturo v v so h predmetih pripravljamo dijnke-ln.le 3. lil 4. razreda irimnazije in 4. razreda meščanske Sole Učni honorar nizek I Poučujejo profesorji. strokovnjaki. Informacije in prijavo vsak dan od 9—1? in nopohlne od 4—6: Miis-solMJev (Kongresni) trs 2, II. nadstropje.— Središče mesta. »Zmago luči«, krnson domač misterl.i, ki ira ie napisal član ljubljanske drame MIlan Skrlilnšck. bodo Igralci frančiškanske pro svetu ponovili v nedeljo ob 7 zvečer v fran 'ii dvorani. — V loj duhovni drami, poleg drugih vroduot šo to prednost, da jo domača, odmeva velik kile po obnovi sodobnega človeka in vera v večno zmago Luči In Dobrote. Važno za vsakogar sedaj In v bodoče Je znanje strojepisja In stenografije! Novi po letni tečaji prično ta teden. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev, llčnlna zmerna. Podrobne informacije in prijavo dnevno do in. moja: Trgovsko iičlll-šče »Christofov nčnl zavoil«. Domobranska iS. Izpred okrožnega sodišča. Prod kazenskim sodnikom poedincem jo hll nek mizarski pomočnik, 32 1clni Andrej H., obsojen zaradi prestopka tatvine in prevaro na dva meseca strogega zaporu. JNi slabo...« je dejal počasi. >A iz kakega razloga je umoril dekle?« »Stvar jo čisto preprosta! Ali se ne spominjate, da je gospod Vance že takoj v začetku sumil, da je zaljubljen v dekle? VjiraSal ga je o tem; Jessup pa je zardel in postal nervozen.« »Moj Bog!« je vzkliknil Vance. »Ali naj bom jaz kriv te vaše grozanske neumnosti? Jles sera poskušal potipati tega mladeniča, da bi ugotovil, če je čutil kako nagnjenje do umorjene plesalke, a to že takrat, ko nisem vedri še ničesar drugega. Iskal sem sledove povsod.« »Morda. Vendar pa je to vprašanje bilo zelo srečno stavljeno,« je dejal Ileath in se znova okrenil k Markhamu. »Jaz si vso stvar ra/lagain tako: Jessup je bil zaljubljen v Kanarčka, ona pa ga ni marala. On pa se nikakor ni hotel umakniti in je z jezo v srcu gledal, kako so večer za večerom prihajali razni obiski. Prišel je tudi Skeel. Spo- znala sta se in sklenila, da bosta izropala sta-novunje. Skeel no more trgu narediti sam, kajti nikakor ni mogel priti neopažeu v hišo, ker ga je telefonist poznal. Jessup je bil ves srečen, da se je mogel maščevuti nad dekletom iu zvaliti krivdo na nekoga drugega... Tako sta se dogovorila in določila ponedeljek zvečer za izvedbo načrta. Ko je plesulka odšlu, je Jessup odprl stranska vrata in Skeel se je zmuznil v dekletovo stanovanje s pomočjo ključa, ki ga je imel pri sebi. Kanarček in Spots\voode sta se nepričakovano vrnila. Skeel se je skril v omaro in ko je Spotswoode odšel, je Skeel nehote nekoliko zaropotal. Plesulka se je prestrašila in zavpila. Skeel sc je dekletu pokazal, ta ga je spoznala in dejala Spotsvvoodeju, da ni nič. V tem trenutku je Jessup spoznal, da je Skeel razkrinkan in je takoj sklenil, da se s tem okoristi. Komaj je Spotswoode odšel, je tudi 011 vstopil v dekletovo stanovanje. Skeel jo menil, da se je vrnil Spotswoode, zato se je spet skril v omaro. Jessup na je pograbil dekle in jo zadavil. Nato pa je liotel oditi in pustiti Skeela, da si sani pomaga kakor ve in zna. I oda Skeel je prišel iz svojega skrivališča, prijatelja sta se sporazumela in izvedla prvotni načrt, jessup je skuhal odpreti skrinjico z grebljico, Skeel pa je dovršil delo z dletom. Nato sta odšla. Skeel je odšel skozi stranska vrata. Pozneje pu se je Jessup zbal, da bi njegov tova- riš zares vse izdal, zato ga je v soboto zvečer zadavil, kakor je prej zadavil Kanarčka.« Ileath je naredil kretnjo utrujenosti iu umolknil. »Prebrisan... Satansko prebrisan načrt!« ja zamrmral Vance. »Gospod narednik, prosim vas. da mi oprostite, mojemu prejšnjemu ugo-vurjanju. Vaša logika je čudovita. Res bistroumno ste obnovili umor. Rešili ste uganko, ki 6e je zdela nerešljiva. Čudovito je vse to... a popolnoma zgrešeno!« »Dovolj pravilno je, da spravimo Jcssupa na električni stol.« »Prav to je žalostna stran logike,« je dejal Vance: »da namreč vodi do napačnih zaključka Vstal je in začel hoditi [io sobi. Nenadoma pa je obstal pred Ueathom iu dejal: »Gospod narednik, ali bi priznali, da bo obtožba proti Jessupu izgubila precej na svoji veljavi, če bi bilo mogoče dokazati, da je lahko še kdo drugi odprl stranska vrata?« Ileath je bil pripravljen pokazati se velikodušnega. »Brez dvoma. Pokažite ini, da je mogel storiti to kdo drug, vam bom rad priznal, da ni izključeno, da sem se zmotil.« »Morda je to storil Skeel, gospod narednik. Prav 011 je storil ... ne da bi kdo vedel za to.« »Skeel?... Ali se še godijo čudeži na svetu?« Vance se ni zmenil več zanj. Okrenil so jc k Markhamu. »Poslušaj. Zagotavljam te. da je Jessup nedolžen« Govoril je s toliko vnemo, da sem bil knr presenečen. »Dokazal ti boui to.. . na nek način. Moja teoriju je skoraj popolna. Manjka samo nekaj malenkostnih stvari. Priznam pa, da še nisem mogel ugotoviti morilčevega imena. Vendar pa je uganka /e skoruj rešena, a ta rešitev je popolnoma nasprotna od te, ki jo je pravkar podal narednik. Dovoli ml, da ti jo pojasnim, preden ukreneš kaj zoper lessupa. A ne morem ti je pojasniti tukaj. S lleathom morata priti v hišo, kjer je bila umorjena plesalka. Ne bom vaju zadrževal več kot eno uro. A tudi če bi za to treba porabiti cel teden, morata priti z menoj!« Stopil je še bliže k mizi. »Prepričan sem, da ni Jessup odprl vrat pred zločinom iu jih pozueje zaprl, ampak da je to storil Skeel.« Markham ga je prodirljivo pogledal. »Ali misliš to resno?« »Da. Vem celo, kako je to storil « ŠPORT Razstava športnih motivov 12. junija hodu »tvorili v Jakopičevem paviljonu umetniško razstavo športnih motivov Odkar se je šport razvil v ljudsko gibanje, so mu posvetili tudi umetniki, podobno kakor v slarih grških časih, potrebno pozornost. Nešteto je motivov v lahki atletiki, nogometu, tenisu, plavanju in drugih panogah telesne vzgoje, ki vabijo umetnika k upodabljanju človeškega telesa v naporni sil. V slari Olympiji sta bili umetnost in telesna kultura tesno |>ovezani. Tudi na sodobnih olimpijskih igrah prirejajo redne olimpijske raz-.slave in nagrajujejo najboljša dela z istimi olimpijskimi kolajnami, ki so predvidene za zmago-valca na tekmah. Na pobudo zaupnika CONI-ja je izšel poziv, da se tudi v Ljubljani organizira razstava športnih motivov, upodobljenih v slikarstvu vseh vrst ali v kiparstvu. Tako razstavo bodo otvorili 12. junija v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo zainteresirane, da je rok za prijave do 10. I. m. — . Prijave je treba oddali prireditvenemu odboru, | Beethovnova ulica št. 2 pri Zvezi poklicnih umel n i kov. Ne zadostuje barbarska surovost črnega prvaka llarlema da upogne mogočno in mimo hrabrost mladega italijanskega emigranta v Ame-liki. In tudi zahrbtnosti, nasilnc.st in koruptnost nmn sovražnega sveta ne morejo zlomiti duha in telesno odpornost italijanskih emigrantov, ki so tega imena vredni. 1IARLLM OD 7. M Al A NAPREJ je film, ki gane naše srce, nas vzbuja, nas navdušuje, nas navda s ponosom Je proizvod tvrcike CINES, v glavnih vlogah Elisa Cegani, Vivi Gioi, Massimo Girotii, Amatieo Naz-zari, Erminio Spalla, linrico Viari-( sio in dvaiset drugih velikih film-1 skih igralcev. — Film razpečava j E. N. L C., predstave bodo V KINU MATICA Kupujte pri n a s i h tascrenffti Predsednik francoske vlade o pripravljenosti za sodelovanje z Stalijo in Nemčijo Sodniki : Odborniki Prihodnjo nedeljo bomo gledali v Ljubljani nogometno 'tekmo, pri kateri bo nastopilo moštvo, ki ima pravila igre v malem prstu. Mislimo na enajstorico Zbora nogometnih sodnikov, ki se je dogovorila za srečanje z odborniki ljubljanskih nogometnih klubov. Tokrat bodo zamenjali vloge in se bodo [Kidali na tribune aktivni igralci, ki bodo imeli priložnost gledati lekmo tistih, ki jih navadno zalagajo z nasveti in s kritiko. Posebno dobrega nogometa seveda ne smemo pričakovati, pa saj tudi ne bo šlo za to. Nogometni sodniki in odborniki ljubljanskih klubov bodo namreč igrali v dobrodelni namen. Izkupiček bodo podarili za podporo slepih. Šport v kratkem llernics — nogometni odsek: Pozivamo vse igralce prvega in rezervnega moštva, da se zaupljivo udeležijo trening-teknie. ki se vrši v sredo, .">. maja, ob 18 na stadionu v Šiški. Aljančič I in Eržen sigurno! — Trener. Iz zbora nogometnih sodnikov: Obvezen plenarni sestanek za vse nogometne sodnike (tudi za one, ki imajo bolezenski dopust) bo v sredo, 5. maja. ob 18.30, v prostorih restavracije Slamič, S. K. %alijak. V četrtek. 6. t. m. bo na običajnem mestu ob 18 obvezen trening I. moštva in rezerve. V petek, 7. t. m. pa bo ob 19 v klubski sobi obvezen sestanek moštva in rezerve. II državnem nogometnem prvenstvu smo že poročali, da je v A razredu končano. Ostalo je nerešeno samo še vprašanje, katero moštvo pojde /. Ligurio v nižji razred: Venezia, Bari ali Trie-slina? Prvo kvalifikacijsko tekmo za izločitev iz lovarišije najboljših so odigrali preteklo nedeljo v Rimu med Venezio in Barijem. Izid je bil neodločen 1:1 (0:0). (icnova — Vicenza 1:9 (0:0). V nogometni tekmi za italijanski pokal je Genova premagala Vicenzo z 1:0. V Celju so priredili lahkoatletsko tekmovanje, ra katerem so dosegli naslednje uspehe: 100 m Kokot 12.1 sek.. 400 m Premšak 1:02.4, 3000 m Steiner 9:51, daljina Kokot 5.60 m, metanje granate Tomič 48.10 m. Štajerski nogometaši so dosegli preteklo nedeljo naslednje uspehe: Celje : Leibnitz 4:3, Mariborski železničarji : Grazer SC 9:2; 1. maja so gostovali v Gradcu nogometaši Trbovelj in premagali tamkajšnje železničarje s 3 : 1. Dunajska Vienna je premagala vojaški športni klub iz Brna s 5 :2 (4 :1). 100 letnico telovadnega društva v Kolnu bodo proslavili lelos s tekmami na različnih področjih telesne vzgoje. Pariz, 3. maja. s. V odgovoru na neko vprašanje je francoski ministrski predsednik Laval dejal, da je Francija po svojem uradnem pristopu k zvezi proti Kominterni zdaj tudi dejansko na 6lrani osnih držav v boju proti boljševizmu. Francija si mora kot narod odkrito in končnoveljavno izbrati politično smer ter se ravnati po njej do temelja. Politika čakanja in igra moreta 1'ranco- V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je zapustil v Radovljici na veliko sredo, v 82. letu, naš predobri in nadvse skrbni ata, stari ala, stric, gospod Oroslav Kolman Pokojvin je bil na veliki petek na radovljiškem farnem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani v petek, 14. t. m. ob 8 zjutraj. Radovljica, Ljubljana, Petrovgrad, Chicago, dne 4. maja 1913. Žalujoče družine: Kolman, Pavšck, Zidar, Pucelj. skemu narodu samo škoditi, kakor sta mu škodili v preteklosti. »Jaz sam,« je vzkliknil Laval, »sem si že zdavnaj izbral svojo politično smer in je nisem spremenil ter ji bom zvest vedno do zadnjega.« Na večerji, ki jo je prirtdii nemški zunanji minister von Ribbentrop po končanem sestanku, ki sta se ga z italijanske strani udeleževala državni podtajnik Bastianini in veleposlanik Alfieri, je predsednik francoske vlade Laval izrekel svoje veselje nad prisrčnostjo odnošajev med njim in med italijanskimi zastopniki ter izreke! tudi obžalovanje, da ni imel prilike sniti ee z Ducejem. V zvezi s tem je poudaril svoje simpatije in prijateljstvo do Italije v preteklosti ter dejal, da se glede tega prav nič ni spremenil, čeprav ga mnogi, ki so mu prejšnje čase očitali, da je fašist, zdaj obtožujejo, da je republikanec. Slednjič je Laval izrekel upanje, da bodo Francozi polagoma že začeli razumevati položaj svoje dežele in 6e bodo izkazali za bolj disciplinirane in vjripravtjene dejansko sodelovali v boju za obrambo Evrope. Nasveti za ukrotite? poljske viade v Londonu Lisbona, 4. maja. s. Iz Londona javljajo: List »Revnold News« izreka v uvodniku mnenje, da bi bilo treba poljsko vlado resno opomniti. Velika Britanija in Združene države bi morale poljski vladi dopovedati to, kar je in kar ni mogoče na tem svetu. Članek se končuje s predlogom, da bi sc poljska vlada morala znebiti tistih članov, ki se ne strinjajo s cilji Moskve. Tako bi Poljsko »omehčali«. Zahvala Ob nenadomestljivi Izgubi naše drage mamice, stare mame, tete, tašče in svakinje, gospe Ivane Meden r©|. Preveč posestnice smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja. — Iskreno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini, posebno g. dr. Demšarju, gg. zdravnikom, dr. Boženi Merlakovi In dr. Fr. Mari-liiču, čč. sestram Leonlšča za njihovo požrtvovalnost in skrb v težkih urah njenega trpljenja. Zahvaljujemo sc tudi darovalcem lepega cvetja ter vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti, posebej pa še pevcem za prelepo petje. Tudi čč. patrom ter fratrom cistercijanskega samostana v Stični, posebej pa še č. g. p. Štefanu, izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo za tolažilne besede tn naklonjenost, ki so jo izkazovali v naši boli. — Sv. maša zadušnica sa bo darovala v ponedeljek, 10. maja ob 7 v župni cerkvi sv. Petra. Žalujoči KRALJ UKAZE STORITI IN JABLANA JE CEZ NOČ VZCVETELA, KAKOR BI JO PO-SUL Z ROŽAMI. KRALJ JE BIL TEGA ZELO VESEL. ZATO JE PODARIL PLAVACKU DVANAJST VRANCEV IN NA NJIH TOLIKO BOGASTVA, KOLIKOR SO GA MOGLI NOSITI. CRSn E5IPI13U5KESR PBDKRfltian U. M i oni • 21 • »Kaj poreče Apapi?« »Nič.« »Zatožili te bodo. ker zaničuješ češčenje nesmrtnih, in zahtevali tvojo odstavitev.« Jožef skomigne z rameni- »Pripravljen sem se vrniti v ječo rajši kot žaliti Boga mojih očetov, kateremu doigujem svoje povišanje,< izjavi odločno. »Nesrečnež! Ali nič ne misliš na ženo in sinove?« vzklikne svečenik z gnusom. »Asenet misli kot jaz.« Asenet jc delila prepričanje z možem, nekoliko iz prepričanja, še bolj pa iz ljubezni. Putifar se je često vračal nevoljen, ugovarjajoč hčeri in zetu in prisegal pri rogovih svetega bika Apisa, da ne bo nikoli več prestopil zetovega praga; toda drugi dan se jc vrnil v službo. Ni pa dosegel namena. Dvorana je bila dovršena, ne dn bi jo kvarila ena sama poganska slika. V Egiptu je bilo življenje visoko versko-, bogovi so vstopali v vsako življenjsko dejanje, ki ni ničesar drugega kakor priprava za ono- stranstvo; nek Jožefov sovražnik je ovadil zadevo Apapiju IL »On prezira našo vero in se ne meni za bogove, ki kaznujejo zaradi tega Egipt. Kaznuj ga, Nilov sini« prosijo bolj goreči. Drugi so hoteli udariti Jožefa, da so pripisovali njegovim delom političen značaj. »Sovraži tc in zato noče dati izklesati nobene svete podobe. S tem hoče reči, da nisi sin Amon Ra niti Nila in da tc nesmrtni ne varujejo,« govore vladarju. Apapi II. ne posluša ne teli ne onih. Nc dvomi o podkruljevi zvestobi. Nekega dne ga pu vpraša o tej zadevi. »Ti ves, gospod.« mu odgovori Jožef, »da častim enega samega Boga in ga zelo prosim zate. On je duh in nima telesa in zato ne smemo delati njegovih podob. Bal bi se ga žaliti, ker on zdaj rešuje Egipt, ko skrbi zu kruh lačnim, oko bi častil mesio njega bogove te dežele.« »Ne včruješ v bogove?« vpraša Apapi. »Ne« »Ali misliš, da jih ni?« »Ni jih!« odgovori Jožef odločno. »Toda sveti bik Apis?« vpraša Faraon, ki je prevzel versko prepričanje svojega ljudstva-»Menda si nc boš drznil reči, dn ne bival Biva, živi, je, pije in da slišati svoj glas.« »Pa tudi umrje, ga balzamirajo in pokopljejo,« nadaljuje Jožef z nasmehom. »Umrje, da se nanovo rodi, ker kadar umrje sveti Apis, najdejo drugega.« »Kaj pa je Apis drugega kot močna žival brez razuma, ki sc! da voditi svojim varuhom, rad uboga bič, je seno in prežvekuje?« pripomni Jožef s porogljivim nasmehom. Apapi ne nadaljuje niti ne dokazuje več. Oba moža nista nikoli več spravila na dan verskih zadev, niti razpravljala ali so maliki vzvišenejši nad Bogom Abrama, Izaka in Jakoba; Jožef je lahko obvaroval lastno hišo brez vsakršnega sledu poganstva. V dvorani so bile pogrnjene tri mize: ena v ozadju malo bolj vzvišena. Pod bronastimi nogami je bila postavljena jaspisova plošča in zn mizo velikanski sedež. V razliko od drugih vzhodnih narodov, pa tudi Grkov in Rimljanov, ki so ležali ob mizah na nizkih blazinah ali preprogah, razgrnjenih po tleh, so Egipčani sedeli. Druga miza je bila pogrnjena za enaj-stere goste in tretja za druge povabljence. Ko so bratje vstopili v dvorano, so bili tam že nekateri višji egipčanski uradniki, ki so sedeli zn svojo mizo ter čakali. Kratko so pozdravili tujce, ki jih Jožef gosti; odpeljali so jih k drugi mizi. Jožef jih je moral ločiti od Egipčanov, ker ti bi ne hoteli sedeti pri isti mizi s tujci zaradi odlike. Egipčan je bil toliko nadut in prepričan o svoji vzvišenosti nad vsemi drugimi narodi, kakor malo pozneje, judje; in kakor bi se jud dobro premišljal sedeti pri isti mizi s poganom iz stranu, da se ne bi omadeževal, tako tudi Egipčan ne bi vzel mesta pri isti mizi s tujcem, da ne bi postal nečist. V prvih letih vladanja tujca niso mnogi prenapeteži sprejeli niti povabila k Faraonovi mizi, prepričani, ker je bil on tujce, da jih bo en sam njegov dotik omadeževal. Sele čez dolgo so se mnogi navadili skupnega življenja z iksos in tujci, ki so se stalno naselili v Egiptu ter priučili jezika in običajev. Ti so postali nu nek način Egipčani. Toda ta skupnost se ni raztegnila nikoli na tujce, ki so prišli samo na kratko bivanje v Egipt, navadno po trgovskih poslih; kajti malokdo je potoval zu zabavo. Bratje so si hoteli izbrati mesta vsevprek pri mizi, toda veliki dvorjanik ni dovolil. »Zate prvo mesto,« reče Rubenu. »Tebi drn-o,« Simeonu. »Levi je trelji, Judu četrti, Za-ulon peti. Izuhor šesti, Dan sedmi. Gad osmi, f; Aser deveti, Neftali deseti in Benjamin zadnji.« Bratje se čudijo. »Kako je to? Ta človek nas posaja po starosti.« so se spraševali navkriž. Ruhen vpraša velikega dvorjanika. »Zakaj nas razmeščaš po tem redu?« Za Ljudsko tiskarno v Liublianl: Joži Kramarit izdajate! i: ini Jože Sodia urednik: Vikini Henčit