271. številka. Trst. v petek dne 28. novembra 1902. Tečaj XXVII -— EDINOST" fehiia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : ca celo leto........24- kron trn pol leta........12 „ za četrt teta........ 6 „ ca en nie^ec ........ 2 kroni NarcKUinn je plačevati naprej. N* n«-ročbe bre* priložene naročnine ae upf*va oe ozira. Po t o bakarna h t Tntu fe prodajajo po- •amezif -tevilke po 6 »totink (3 nvč.l; Izven Tr*ta pa po 8 etotink (A nvč.) Telefon &tr. 870. • m ' s Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V Edinosti je moč. Oglasi ne računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trsi. TJrednlitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravnlitvo ln sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Naši učitelji. (Iz učiteljskih krogov.) Ljubljana -JSL nov. 1902 Vseobčo pozornost v naši javnosti je vzbudila v zadojeni času učiteljska polemika, ki ee je vnela v kranjskih slovenskih dnevnikih. Učiteljstvo, nezadovoljno z razmerami pri »1'čittljskem Tovarišu«, je hotelo javno povedati svoje pomisleke, pa moralo se je — saj jih je k temu prisililo tako glasilo učiteljstva, kakor glasilo »svobode« — zateči tja, k8mor mu je bila pot pač najtežja — k »Slovencu«. Ta j m je kajpak, čeravno star nasprotnik učiteljstva. drage volje odprl svoje predale. Će je imel pri tem kake postranske namene, če ni tega storil »iz gole ljubezni do resnice in pravice«, je to njegova stvar. Saj to bo gotovo vedel tudi »Slovenec«, da je treba pri vsakem objemu dveh...! Na pritožbe in odkritja pogumnega učitelja, objavljena v »Slovencu«, je odgovoril v treh Člankih »Slovenski Narod« prav »po Bvoje«. Članki so bili polni osebnih napadov, v katerih so že po strankarskem protekcionizmu itak oškodovane učitelje po vrha še hoteli smešiti. Ovrgel pa ni »Slov. Narod« nobene trditve iz omenjenih člankov. V svoji repliki je zapadel v dve bistveni napaki : prvič hoče obstoječe, od njegovih strankarjev zakrivljene nedostatke kriti s tem, da kaže na nedostatke drugih ; drugič pa identifikuje pisca »Slovenčevih « člankov, o katerem dobro vć, da ni klerikalen — saj so članki že davno prej ležali v njegovem uredništvu — s Slomškarji: koder ne more nič ovreči, pogreva napake klerikalne stranke in dela zanje odgovornega samostojnega učitelja. »Slov. Naroda« članki so napetost le povečali. Vzrok vsemu odporu je, kolikor more objektiven opazovalec doznati, v »l~či-teljskem Tovarišu«. Kakor učiteljski list bi bil ta pač v prvi vrsti |>oklican zastop:iti učiteljske stanovske interese in vendar je molčal in molči še sedaj na šikane iz deželnega šolskega sveta. Bodi kar tu omenjeno, da ga je tudi stranka, kateri služi učiteLstvo, o tem oziru pustila na cedilu. »Učit. Tovariš« je zdaj političen list. Naj nam vr'o učteljstvo oprosti, a list, ki izhaja le tnkrat na mesec in je pri tem le zapoznel odmev politiškega dnevnika, nima pomena. Da, ce'6 napake in blamaže na kvar vsemu slovenskemu svetu deli »l . T.« brat- t) L I & T E K Ilirska romanca. Opisal Ksaver Sandor Gjalski — prevedel + Radi. Leta petinštirdesetega sta ee javno in svečno zaročila. Svatba je imela biti zadetka oktobra. Niti to ni Belovioa odtrgalo od rodoljubnega dela. Nastali so tožni časi. Ilirci niso mogli skrbeti, da izvedejo svoje osnove za probu ienje naroda, i u da ožive spoznanje v njem, da so en narod od Alp do Donave in morja, temveč morali bo živo prijeti se obrambe materinskih stvari, katere so jim jemali. V zagrebški županiji so ilirski nasprotniki ali »Madjari«, kakor so se sami imenovali, s pomočjo bana Hallerja tako vršili svojo propagando, da so si pri bližnej restavraciji zagrebško županijo zagotovili. Devetindvajsetega septembra je prišel Ivan že rano v Tušttovec, kjer so Ručkovi-o*evi letovali. Prišel je k Štefaniji, da bi jo videl prej nego gre na Markov trg k restavraciji, ker včeraj ni prišel radi prevelikega dela pri zapcčetem pokretu. Bil je nezadovoljen in žalosten, no v bližini ljubljene de-vojke se je zopet pomiril in po/abil na svojo jezo. S solzami v očeh je pripovedovala stara gospa o tem obisku. sk: s »SI. Narodom« : Bpominjamo le na znano celjsko zadevo, kjer zavzema Jelen-čeva kompromisna ponudita pač najčastnejše mesto. Tako si »U. T.«, ki naj bi bil organ celokupnega slovenskega učiteljstva, iz podkopuje poprej nedeljene simpatije ! — Z mešanimi čutili smo opazovali spore z obmejnimi, odločno narodnimi učiteljskimi društvi. i1e pa že govorimo o narodni zavednosti, naj nam bo dovoljeno dotakniti se prezna-Čilnega, prežalostnega dejstva, da je »Učit. Tov.« v volilnem oklicu, kakoršnega še ni zagrešil noben politiški list slovenski, proglasil za moža svojega zaupanja nem škega nacijonalca. Sedanjega ravnatelja strupeno - nemško nacijonalne kranjske hranilnice je \ napol bIo venskem okraju priporočal »Učit. Tovariš« deželnim poslancem. Da si s takim protinarolnim nastopanjem učiteljstvo ne more med narodom pridobiti stala, ki mu kakor takemu gre, je jasno. Ce ee tako važen in tako veleupliven stan slovenske inteligencije kaže v taki luči, se prav nič ne čudimo sicer malo dovtipni, pa vendar grenko resnični trditvi, da je na Kranjskem 5% Nemcev, kaka 'J°fv Slovencev, ostali pa da so liberalci in klerikalci. Učiteljska strokovna organizacija je postala p o l i t i š k a organizacija, se je podredil a stranki, je le — sit venia verbo — privesek stranke, jej sledi celo v njene napak*, ni tisto, kar bi morala biti, namreč samostojen faktor, ki ga vse stranke upoštevajo, po katerem morajo stranke, osobito najbližja, uravnavati svoje nastopanje. Pereče kdo: »naša« Ptranka je prijazna izboljšanju učiteljskega položaja. A temu ni tako. Ali je k d o branil v deželnem šolskem svetu uč?teljstvo, ko so se mu naprtila nova neprimerna bremena? Ali se ne izvijajo vsikdar diplomatsko, kadar treba učiteljstvu v prilog poseči v deželno denarnico ? In slednjič, če kaka %stranka daje, ali boljše rečeno: obeta in obeta izboljšanje, dosti slabo, četo dela le zato, da jej dela učiteljstvo tlako. Ali je družabno stališče učiteljstvu kaj izboljšano s tem, da se je ozko priklopilo strankama? Nikakor: župnik ee smatra gospodarjem nad učiteljem, in liberalna »višja« inteligencija stopa s svojih ari stokratskih višin v dotiko z učiteljem le, če ga potrebuje. Tu treba mogočnega s o <• i j a l n o-n a -rodnega gibanja. Mi smo mnenja, da bi učiteljstvo k a-kor samostojna, od strank neodvisna, samo narodna učiteljska organizacija, največ doseglo z ozirom na svoj celotni položaj. V resnici ima učiteljstvo, ki se je oju-načilo, da javno razkriva svoje težnje, na Kranjskem težko stališče: ker je bilo prisiljeno rabiti »Slovenci?« kakor sredstvo, je hočejo liberalci potlačiti in ostrašiti s tem, da je identifikujejo s klerikalci. Upamo, da zavednega učiteljstva to ne oplaši in da si bo tudi preko vladajočih strank znalo priboriti svojih pravic! »Bil je vedno tako mil in drag, vedno mi je govoril o svojej zvesti in večni ljubezni, no morda nikoli tako, kakor baš ono jutro. Skoro sem čutila vso njegovo žarko in plemenito dušo. Ah, kako je bil mil !«, je vzdahnila eirota ter se zgubljala v pojedine malenkosti v gozdu v svežem jutranjem vzduhu. »A vendar, verujte, meni je bilo nekako težko in tesnobno pri srcu. Neprestano sem nekaj Čutila — kako temno, kako hladno — i nekak strah in skrb me je navdajala, da sem ga naposled prosila in zaklinjala, naj ne gre v banski dvor. Spomnila sem ga na nesrečo i in poboj, kateri ee je dogodil v decembru triinštiridesetega leta pri županski skupščin?, — pravila sem mu, naj pomisli, česa niso zmožni nasprotniki storiti, — vse sem mu povedala, no, on se je celo smejal, in še odločneje zatrdil, kako je radi tega dolžen iti tja.« In gospa Štefanija je zapala v stokanje, — dolgo, grenko, težko stokanje brez solz in še le po dolgem času mi je začela zopet pripovedovati. Zvečer nesrečnega devetindvajsetega septembra je oče prišel ves razburjen domov v Tuškovec, da bi naznanil veliko nesrečo. Be-lović je bil težko ranjen. Gospa Kučkovičeva Politični oregled. V Trstu. 28. novembra 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnoga poročila.) Zbornica je priznala nujnost Fiedlerje-vega predloga glede posojilnic in ga vspre-jela tudi in merituai. Nato je rešila zbornica v vseh čitanjih vladno predlogo glede dovoljenja kredita 3,900.000 kron za lajšanje bede in odbila \Vagnerjev predlog, naj se kredit zviša na 5 milijonov kron, ko je vladni zastopnik ponovno zatrdil, da bo vlada skrbela za povišanje, ako sedaj zahtevani kredit absolutno ne bo zadostoval. — Prihodnja seja bo v torek. O položaju. Glasilo gospoda minister-skega predsednika Koerberja, »Ntue Freie Preaee«, donaša znamenito vest, da so se členi odbora nemških poslancev iz Češke sporazumeli 7» predlog za upravno reformo na Češkem. Ta reforma bo v zvezi z uravnavo jezikovnega vprašanja. Ta upravna rofjrma določa narodno obmejenje okrajev in ustvarjenje avtonomnih okrožnih zastopstev po zahtevi stvarne in narodne potrebe obeh narodnosti. — Zveza med češkim notranjim jezikom in zahtevami Nemcev tla je že v predlogu odbora uresničena s tem, da uravnava jezikovnega vprašanja tvori en del je takoj odredila, naj ga preneso v njih stanovanje v »Dugo ulico«, a cela rodbina ae je preselila takoj v mesto. Živel je še nekaj dni. Štefanija ga ni zapustila niti za trenutek. Zdravniki so rekli takoj, ola ni rešitve. A tudi on je sprevidel, kaj ga čaka. Imel je tudi svojo zadnjo željo in pozval k sebi stariše in njo, da bi jim jo razodel. Prosil je, naj se izvrši obljubljena poroka. Ko so ga oni začudeno gledali, začel jih je zaklinjati, naj se mu izpolni želja. »•laz sem se vdala njegovim prošnjam. In tako sva se poročila na smrtnej postelji. Tri dni potem je zaklopil za vedno svoje oči, — dovršila je starka. Starka ? Po letih ne bi jo smeli tako imenovati, a po izgledanju je zaslužila ta naziv. Takoj po smrti svojega Ivana jo je napala težka bolezen, katera jej je lasi na glavi popolnoma posrebrnila. In tuga ni nikoli jenjala, vedno globokeje in globokeje zareze je puščala na lepem obrazu. A dočakala ni visoke starosti. Sredi sedemdesetih let je umrla. Na emrtnej postelji so jej morali obljubiti, da bodo deli škatljo k njej v krsto, — škatljo, katero je držala v roki, ko je izdahnila svojo dušo. (Zvršetek.) nasvetovane upravne reforme. Za izvedenje teh predlogov se sme porabiti samo pot zakona, pot naredeb odklanjajo Nemci slej ko prej. Ti predlogi so se danes (v petek) predložili plenumu nemških poslancev iz Češke, pozneje ee predlože vsem nemškim klubom, a začetkom prihodnjega tedna Cehom. Tem bo dano na svobodo: ali odgovore z drugimi predlogi, ali se odločijo za konference ! Javnosti se ti predlogi izroči morda že danes. Naj so ti predlogi, za katere so se sporazumeli nemški poslanci, taki ali taki, ali povdarjanje v »>eue Freie Presse«, da je upravna reforma v ospredju, a predlogi glede drž. jezika da pridejo pozneje, daje sklepati, da so ae morale za kulisami goditi važne stvari meol g. Koerberjem in nejaskimi poslanci, ki niso ostale Tirez utiša na te poslednje, tako, da so ubrali nekoliko mileje strune. Značilna v tem pogledu je sprememba fronte, ki jo je te dni izvršil od-ličnjak nemške ljudske stranke, Prade. Ta mož je bil zadnje čase med najnespravljive-jimi in je kričal ter dajal v Bvojih listih pisati v vseh možnih varijacija h, da brez uzakonjenja nemškega državnega jezika ne more biti sploh ni kakega govora o kakem uravnanju jezikovnega vprašanja ! D/.nes pa smo čitali v dunajskih listih o njegovi izjavi, da nemški državni jezik, kakor ga zahtevajo Vsenem i, je le — idejal ! Nem^i prihajajo torej s Bvojimi predlogi za spravo ! Na Čehih je, da ne padejo v kako nastavljeno past, na ostalih zapostavljenih Slovanih pa je, da z dejanji dokažejo g. Koerberju, da naj se nikar ne domišlja, da bo z eventuvelnim vsprejetjem teh nemških predlogov rešeno narodnostno vprašanje v Avstriji. Iz strankarskega življenja na Štajarskem. V Gradcu so ustanovili novo politično društvo za štajarske Nemce, okolo katerega naj bi se zbrala nova stranka, ki naj bi združevala vse, kar je nemškega in »svobodomiselnega«. Novemu društvu je ime »Deutscher Verein«. Osnovatelji tega društva opravičujejo svoj namen s tem, da sedanja razoranost strankarskega življenja, deljenje na »ljudsko stranko«, Vsenemce, naprednjake itd., jako slabi moč in ugled Nemcev. Drugače sodijo seveda voditeljstva teh strank, kajti, če bo nova stranka naraščala, se bo godilo to le na račun olosedanjih strank. Glasila teh poslednjih označajo snovanje nove stranke kakor narodno izdajstvo, ki bo le škodilo, ker bo pristop k novi stranki možen tudi takim elementom, katerim kolovodje sedanjih strank ne pripoznavajo pristnega nemštva. Mi Slovc-nci moremo vspričo te evolucije v strankarskem življenju štajar3kih Nemcev ostajati le hladni opazovatelji, ker razmerja do nas ista gotovo ne spremeni. Mi se nimamo ničemur nadejati in ničesar se bati : oni nas jednako sovražijo — naj so že združeni v eno, ali razdeljeni na več strank. Vspehi madjarskega gospodarstva na Hrvatskem. Hrvatski |-iabor se je sešel včeraj. Tako žalostnega začetka za-* sedanju menda niso še imeli, ne le odkar ban Khuen-Hedervarv osrečuje Hrvatsko, ampak že nad 30 let sem. To je prvikrat, da vlada ni mogla predložiti proračuna ! In to radi deficita lepih 400.000 K, do katerega je 10 letna doba »reda i rada« srečno dovela Hrvatsko. »Infjrmation« vsklika : »v prepiru z Ogrsko, v sporu s Srbi, državni izdatki brez proračuna in deficit — to je končni vspeh te dobe !« Ker se nadeja, da po novi financijelni pogodbi izgine deficit, katerega ne sme bili po zakonu, je vlada v | da se jugoslovanska polit'ka »svobodne tej zadregi predložila naboru le idemnitetno šoke« kaže jedino v tem, da se naši poslanci predlogo z* 4 mesece___ Da večina poreče k od vsakega zasedanja vračajo s prazno — na to pa g. v-emu in da amen sme računati. Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice nadaljevala se ban že roko ; da si naša delegacija ne upa določiti izrecnega stališča nasproti taki vladi, ne prijaznega, ne sovražnega, in da je posledica je razprava o slučaju po.-sl. Nessi-ja. Govoril temu ta, da ta naša delegacija ne prihaja v je domobranski minister, baron Fejčrvarv, ki poštev ob nobeni akciji, ne vladini, ne par-je priporočal zbornici, naj vsprejme predlog lamenta, in da nikdar ne prihaja v ospredje jemo vse, kar smo pisali glede avtorstva uni imunitetnega odseka. Rekel je, daje prav, parlamentariške eituvacije ; atskih člankov v »Elinosti« in izvestne ta- ta naša delegacija da je le opazovate- jitve obsojamo kot neresnične«. v krajih, kjer |si prav nihče ne želi vaše »kulture«. Čudno je sploh na Italijanih, da hočejo število svojega naroda množiti s pomočjo tujih odpadnikov, ko še tisti Italijani, ki že obstoje, nimajo dovolj sredstev za napredek in eksistenco ! Razkrinkano unijatstTO. Včerajšnji »Slovenec« piše : »Mi nasproti temu pred vsem vzdržu- da zbornica Čuva imuniteto, gotovo pa da ne prepeljali so iz poštne palača, kjer jc umrl, na njegovo stanovanje v ulici Moro št. 2. Zabeleženja vredno je, da sta oba brata tako hitro eden za drugim umrla iste smrti. Izplačevanje poštnih nakaznic v južni Afriki. Glasom obvestila c. in kr. generalnega konzulata v Kapstatu izplača kapland-ska poštna uprava v času tlo '»1. decembra t. 1. vse iz nekdanje južno-atrikanske republike v kapland^ko kolonijo in obratno poslane poštne nakaznice, ki niso bile vsled bi bilo prav, ako bi se hotelo imuniteto ti- Ijica političnega življenja in teka za do-; D* ee izognemo vsem daljšim zavijanjem. vojae sedaj še izplačane. rati tako daleč, da bi se posameznim poslancem dovoljevalo umešavanje v tem slučaju Kje je Jurizza i Svoječasno smo po- godki; sumničenjem in krivičnim obtožbam, poziv- da je izjava »novokrščene »Slovanske ljamo »Slovenca«, naj stopi na dan z dokazi, ročali, da so redarji zloglasnega, že uešte- n. pr. v vojsko, v drugih pa v pravoeodstvo, zveze««, priobčena dne 19. novembra, da jej ali pa naj lojalno prekliče svoja neutemeljena vilnokrat iz našega mesta izgnanega Jurizzo, v cerkev itd. Prosil je potem zbornico, naj namreč ne traba oznaČati svojega stališča na- anmničenja. aretirali radi javnega nasilstva. Jurizza je to vprašanje hladnokrvno pretrese, ker na ta sproti dnevnemu redu zbornice poslancev, le Na druga njegova izvajanja smo dobili ^il v tem slučaju od redarjev ranjen, ker se način bo deželi mnogo bolj koristila, nego komoditeta in da se je ta kalkulacija izkazala različna razjašnjenja, ki kažejo, kako lahko- Je na3ilno "piral aretiranju. Itadi tega od- z nestrpnostjo in strastjo. — Izrazil je tudi popolnoma krivo ; mišljeno meče »Slovenec« polena pod noge vedli 90 takrat v mestno bolnišnico, željo, naj bi se eventuelno skrčenje ali raz- j da mi Slovani nimamo v teh hipih nika- tržaškim Slovencem. Na to mu obširneje od- ^d 9V- Jakoba pa nam sedaj poročajo, širjenje imunitetne pravice uzakonilo. Zakonu kega razloga, da bi z mirnim vedenjem vladi govorimo. 80 nekoliko dni |po tem dogodku videli da se bo moral vsakdo ukloniti. (Mejklic : olajšavali položaj. Ne le da se našim kultur- »Škof« Jurizza. Znano je, da je ime- -,urizz0 v nekej tamošnji krčmi popolnoma Tudi sklepom zbornice se je treba ukla- nim in gospodarski m zahtevam ne ustreza ampak novan župnikom za sv. Križ pri Trstu Ne- |»jaaega- Kako je to m»go5e? njati.) Kar se tiče cesarske himne, je povdarjal i ražno : se na našem jugu vlada naravnost nam sov- mec iz Kočevja, častiti goBpod Jonke, vkljub minister, da to ni avstrijska, temveč vladarjeva osebna himna. Ha vin jo je koaipo-niral že 1. 1797, ko niti še ni bilo progla-• šeno avstrijsko cesarstvo. Nadalje je minister trdil, da Nessijeva afera ni slučajno na vstala, marveč, da jo je opozicija nalašč izscenirala, da je mogla demonstrirati proti cesarski himni in skupnosti monerhije. Ko je domobranski minister končal svoj jako ojstri, proti opoziciji naperjeni govor, se je na zahtevo -0 opozicijonalnih poslancev vršilo glasovanje po imenih o predlogu imunitetnega odseka, da zbornica v slučaju posl. Nessija ne vidi ni kakega kršenja imunitete. Ta prediog je bil vsprejet se 17<> glasovi proti 65. temu, da je bilo med prosilci tudi nekaj da bi morala naša delegacija post »pati kandidatov, ki niso bili neljubi Z dom na lelno s Cehi, ali naŠ3 sedanja jug »slo- magistratu. Ali gospod Jurizza se je izrekel vanaka politika da ni ne ofenzivna, ne de- za gospoda Jonkota in ta je dobil sv. tenzivna, ampak potrpežljiva politika jagnjet, Križ. katere vod jo v mesnico ; Sedaj nastopajo kandidatje za Kontovelj vrv okolu vratu da nam je že ovita, pri Trstu, a oni, ki hočejo biti gotovi, se Tržaška vesti, Promocija. Danes je bil gospod Veko-slav Kukovec, pravni praktikant na deželni sodniji, na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Castitamo ! Tepci in slovenska politika. »Slovenec« je menil, da je vse opazke v »K linosti« ozirom na politiko slovensko-hrvatske delegacije na Dunaju izpod bil s tem, da je posamičnega človeka, ki sodeluje pri »E linosti«, proglasil za »vrtoglavega »politika««, torej človeka, ki zagreša neodpustno drznost, ako si sploh usoja izrekati kako mnenje o politiki slovenske delegacije na Dunaju. Vzemimo, da je bilo »Slovencu« res pozitivno znano, kdo je pisal inkriminirani Ačla-nek »Slovanska zveza», ostaja še vedno vprašanje, kaj je glivno : ali k a j je pisano, ali k d o je pisal ? ! Vsi oni ljudje, ki stoje na korektnem stališču, da polemika, ako naj bo koristna, deluj z argumenti in ne z osebnim zasmehovanjem, o i govore bržkone, da glavno je ono, kaj je pisano! A to še ni vse ! Istega dne prišli so namreč redarji zopet po Jurizzo, a ta se jim je seveda tudi takrat po svojej srarej lepej paralelno s Čehi, ali naša sedanja jug »slo- j magistratu. Ali gospod Jurizza se je izrekel. navadi postavil v bran. Posledica temu je bila, da so morali radarji rabiti sablje in Jurizza je iz tega konllikta odnesel dve težki rani na glavi. Spravili so ga zopet v bolnišnico. Ko so ga pa te Ini neki njegovi znanci hoteli v bolnišnici obiskati, ga tarn ni bilo več, a najlepša je ta, da niti niso mogli zvedeti, kje se sedaj prav za prav ndiaja. Kje je torej Jurizza ? Morda zanima to vprašanje nekoliko tudi državnega pravdnika, saj ima Jurzza vendar dve javni nasilstvi na svoji duši ? Težaki brez stalne službe. Včeraj naša delegacija pa še vedno čaka na — »dejanja« ! ! zopet zatekajo k — vsemogočne m u J u r i z z i. In ta si je že izbral Tako jo gode »Sii isteierisehe Presse« \ kandidata ter mu zagotovil, da bo od dne 22. novembra t. 1. Nočemo se spuščati v presojanje, da-li in v koliko so te obdoižitve opravičene, ali priznati se nam mora, da je to vse drugačen poper, nego ga je natrosila »E iiaost«. Tem čudneje se mora zdeti vsakomur, da nasproti članku v »Su l-steierisehe Preske« »Slovenec« nič ne kaže tiste nervozne občutljivosti, kakor jo kaže nasproti našemu članku ! In vendar bi moral »Slovenec« (ako hoče biti doslelen), če ježe namišljenega avkorja članka v »E linosti« proglasil za »vrtogla%-ca«, avktorja v »Sud-steieris<'he Presse« promovirati kar naravnost za — norca ! Tepci gori, tepci doli, in naj so slovenski novinarji politiki ali pa le »politiki«, iakt ostaja ta, da na vso notorično Slovanom sovražno vladanje sedanjega režima že mesece nismo videli — ako ne poštevamo energičnih in častnih nastopov v govorih posamičnih vse hvale vrednih poslancev — nijednega primernega slovanskega dejanja od strani naše delegacije, in tudi ne na škandal, ki ga je razkril včeraj naš list in ki mora biti znan tudi naši delegaciji, da je namreč g. Koerber v hipu, ko je po 20 letih borbe in trpljenja imela zmagati pravica tržaških Slovencev, iz te pravice izrezal koncesijo našim narodnim sovražnikom in s slovenskimi kožami poravnal svoje laške račune ! Laska bahatost. — Posnemaje primer nemške države, ki si nekoliko lažje, nego Gospodje pri »Slovencu« so si izbrali ItaliJa dovoljuje luksus. da vzdržuje tudi v drugačno stališče. Oni imajo za tiste novine, ki prinašajo članke z nazori, ki se ne pokrivajo z nazori »Siovenčevimi«, ta glavni odgovor, da dotični resnični ali pa le namišljeni avktorji so — tepci. S. je nevednež, P. je človek, ki še m našel politišfcega razuma, C. imenovan!! Srečni Kontoveljci ! II »bravo« tenente Frausin. Te besede smo že tolikokrat čitali v glavnem tržaškem židovskem listu, da vemo o vsaki najmanjši burji že v naprej, da bomo naslednjega dne v listu z lesnega trga gotovo čitali staro pesem ziufcraJ 30 bili vsi fc9Ža,ci' ki so 99 nahaJali o »bravo tenente di porto«. na borznem trgu, Čakaje na delo, odvedeni Ako je odpijul gospod Frausin o najmanjši na P >lieij°» kJer 90 ob lržali v **?ova V9e burji v svoji službi s parnikom po kak ri • tiste> ki niao imeli dokumentov in ekziđt3ač- hiški čoln. ki ne more v luko, pa mu »Pic- nih sref*3tev- sta jih na zapisnik višji colo« že prepeva slavospeve, kakor bi bil svetovalec Zekelv in koncipist dr. Zeoehini. napravil bogve kako slavno junaško delo. °1 aretirancev bodo oni, ki nisD avstrijski Ta gospod F ran sin je torej v veliki milosti pri krivonosi gospodi okoli »Piceola«, a je vrtoglav »politik« in____o, še mora biti volJ šo1' a veadar si Italijani dovoljujejo takih nesrečnežev med Slovenci, katerih pa »Slovenec« dosedaj še ni imenoval. inozemstvu narodne šole, je italijanski mini-eterski predsednik Prinetti postavil v proračun ministerstva za vnanje stvari tudi 400 tisoč lir za vzdrževanje laških šol v inozem- mesta gospod Frausin in upil nad kapitanom, stvu. Ta slučaj kaže res pristno italijansko naj da parnik odvezati in naj ž njim od-narav ! Šs doma, v svoji državi, nimajo do- pljuje od obrežja ! Ljudstvo, ki je bilo prisotno temu pri- državljani, bržkone poslani preko meje, tisti pa, ki pripadajo drugim domačim občinam, kdor je v milosti pri tej gospodi, si je mo- v dotične občine, ral milost že zaslužiti. Ćlovefc pa si najlažje P"«l«nin. V soboto, dne 2[). zasluži milost in priznanje pri židovskem tro- nav- ob 1uri p^ipoludne so bodo vsied bilu, ako je zvest pristaš tržaške camorre: tufc. c. ar. okrajnega sodišč* i* sicer se pa ne gleda preveč natančno na nje-; vilne 8tvari vriiU 8lefl86* ,iražbe : gove zmožnosti in njegov značaj. O gospodu Fraasinu došlo nam je že več pritožb, posebno od slovenskega in hrvatskega ljudstva, katero mu ne leži tavno pri srcu. Za sedaj pa hranimo te pritožbe še v našem uredništvu, ker čakamo, da se nabere dovolj gradiva za energični nastop. Za sedaj naj omenimo le slučaj, ki se je dogodil dne 20. t. m., ko je dospel v najhujšem vremenu v naše mesto parnik »Arsa«. : Ker prostor na obrežju, kjer pristaja ta parnik, ni bil prazen, pristal je parnik na drugem mestu. Ko so se tam izkrce\4di ljudje in so se prič.-li izkrcevati sodi vina, katerega lastniki so pričakovali na obrežju, prihitel je na lice v Trebčah št. 74, 700 klg. seno; v ulici Ireneo št. 2, hišua oprava; v ulici Chiozzi št. 18. III. n., Cnifl'mier; v ulici Hirriera št. 10. IV. n., hišna oprava: v ulici Pozzo bianco št. 6. II. u., kišna oprava; v ulici Mira m ar št. 3. V. n., oprema v zalogi in 'razno; v ulici delle Muta štev. 6. III. n., omara ; v ulici Farneto štev. 12, dve ogledali. VreiE0K3&« TMtutk. Včeraj : toplot«r oh 7. uri zjutra; 3®.0 ob 2. uri popoui 6.3 C. — Tlaiw0jj«ji ot» 7. ari zjutraj 701.8 — Danes plim »o 7.30 predp. m ot> 8.17 pop.; osesa ot; 1.33 pred^oiudo« in o:> 1.30 popoiudn*. luksus, da trošijo stotisočake za vzdržavanje zoru, se je zgražalo nad p »stopanjem tega laških šol v inozemstvu. Kakoršno je ljud- funkcijonarja in mu je začelo žvižgati, na Pred seboj imamo na pr. »Siidsteiensche 8tvo> taka Je ludi vlada- Lah tj bo» Č€ treba> kar jo je g. Fransin hitro odkuril. Pozneje Preske cd dne 22. novembra. Ta list pri- doma tudi stradal, stanoval bo v kaki za- pa je bil kapitan parnika »Arsa« pozvan na naša na uvodnem mestu članek, ki se bavi | tuilli luknji, a na ulici se ti vendar kaže, pristaniški kapicanat, kjer se mu je naložilo prav z istim predmetom, s katerim se je ba-,kakor kak baron- Tako Je tudi z l^kimi 100 K globe. državniki. Italija je, kar se tiče ljudskega Gospod Frausin se je gotovo jezil radi šolstva med najbolj zanemarjenimi dižavami, tega. ker je bil prostor, kjer je moral izje- a vendar se iioče postavljati, da, kakor moma posili pristati parnik »Arsa«, določen Nemčija, tudi ona vzdržuje svoje šole v ino- je Inemu parniku miljđke parobrodue delmšae zemstvu. družbe , pri kateri je Frausin Na to pa ne pomisli, da ima Nemčija eden glavnih akcijonarjev in katero družbo lastnem načelu, da vlade ni smeti soditi po najprej doma v svoji državi izvrstno organi- protežira on na vBe možne načine posebno nje besedah, ampak po nje dejanjih ; , zirano ljudsko šolstvo. V tem obziru nasproti oni parobrodni družbi, ki se je pred da ^»e tanj a vlada ni storila še ničesar naj bi Italija najprej posnemala Nemčijo, meseci ustanovila med delavci v Miljah in v Jugoslovanom v prilog, pač pa mnogo na nji- j potem bi gotovo ne bilo nje glavno eksportno miljski okol <*i. vila »Eiinost« v članku »Slovanska zveza«. V Članku »Sudsteier.« P.« pa so obsežene nastopne konkretne obtožbe : da je sedauja politika jugoslovanske de legacije zgrešena do temelja ; da se ta politika ne razume po svojem hovo škodo : da je bilo nje vedenje ob celjskem vprašanju Slovencem sovražno, da šta-jarskim Slovencem brezobzirno odreka tol: potrebno slovensko učiteljišče ; da ni nič storila, da bi biia slovenskim poslancem omogočena povrnitev v deželni zbor; da vsa imenovanja uradnikov vrši z namenom, da se na Spodnjem Štajerskem umetno vzdržuje in jači nemški element; da zistematično zapostavlja naš jezik v šoli in uradu ; in da sj vse to »dejanja«, (»o katerih bi naši voditelji morali soditi vlado: blago anarhizem, potem ne bi se skoraj vsi In ravno o tej zadnji okolnosti bodemo morilci vladarjev in državnikov rekrutirali še govorili. ravno v Italiji! Porotne obravnave. l>ne 20. januvarja Precejšnja svota onih 400 tisoč lir za 1903. zapnčnejo porotne obravnave na trža-italijanske šole v inozemstvu bo gotovo ro- šicem sodišču. mala tudi v naše primorske pokrajine za Razpravam bodo predseiovali: predsed- vzdržavanje onih šol, v katerih se iz Slovanov nik deželnega sodišča vit. Urbancich in sve-fabricirajo Italijani. Laški denar se bo torej tovalca Pederzolli in Petronio. porabljal za šole, ki eo v prvi vrsti name- Nagla smrt. Na srčni kapi umrl je njene nelaškim otrokom. Za svoje, za svoje sinoči 42 letn< poštni uslužbenec Josip Uce-bedno ljudstvo skrbite najprej , gospo la kar, brat pokojnega Karola Uoekarja, vodi-Lahi ! Ne pa da trosite denar za laske šole telja tržaških socijalistov. Josipa Ueekarja Društvene vesti* Odbor političnega društva »Kdinost« imel bo jutri ob 7. uri zvečer sejo, na katero se vabijo vsi odborniki in namestniki. Predsedništvo. Pogrebno društvo na V rdeli [>ri sv. Ivanu vabi na XXXIV. redni občni zbor, kateri bo v nedeljo due 30. novembra ob 10. uri predpoludne v društvenih prostorih ua Vrdeli hšt. 71>4. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. I. Poročilo pregledovalca računov. 5. Posamezni predlogi. 6. Volitev novega odbora. — Občni zbor se bo vrš l z vsako udeležbo členov. Na obilno udeležbo ulju Ino vabi odbor. Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku bo imelo v nedeljo due 30. t. m. ob 1. uri popoludne v društveni dvorani svoj redni občni zbor. Na ob:lno udeležbo vabi Odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Redkost v naravi. Malo komu bo znano, da je turščica rastlina usiljivka — parazit. In vendar je. Na zemljišču Ivana Mu-škovića na Buzeščini, Mali Mlun, raste tudi obsekan hrast, debel v periferiji kakih 5 m. Na tem hrastu, kakih 8 metrov visoko, pa « je izraatlo v tem letu steblo turščiee, tako veliko kakor ua njivi, ki je doneslo tudi sad. Pa da ne bi dočakali, da bodo na hrastih dozorevale tudi — fige X Iz Kanala smo prejeli: »Slavno uredništvo »Edinosti« Trst. Bravši danes »Edinost« katere sem i jaz naročnik najdem v njej dopis pod naslovom »Iz Kanalske okolice« v katerem mi nesramni dopisnik predbaciva, da sem imenovanemu tajniku gosp- Saxidi brzojavi! sledeče : »In heutiger Sitzung zum SekrHter er-nannt« Križnič Zajedno s tem pisem gosp. Saxidi v » Gorico če ima še original dotične brzojavke naj Vam ga dopošlje, da Vam dokažem da tako mist iUacijo si dovoli le brezvesten človek ker besede ni slične v mojej brzojavki kakor jo je lažnjivi dopisnik napisal ; brzo-javfca se je glasila: Ignac Ssxida Gor ca Danes izvoljen za taj Dika gratuliere Križnič V slučaju pa, da gospod Saxidn ne poseduje več originaia, prosil bom na poštno ravnateljstvo za prepis iste brzojavke, da Vam jo dopcšljem. Tu Vam pa prilagam g. tajnika brzojavni odgovor v originalu ki se glasi : Gospod načelnik Križnič Kanal Srčna hvala, pismo sledi ponižni S* .vda. Ako se boste pa spodtikali na besedici gratuliere ki sem jo v dotični brzojavki uporabil, sem mnenja, da se ono besedo v vseh jezikih uporablja. Kak<> piiie dopisnik do tega, da kar takotem vemo,da je »lažnjiv«, in |»otem sploh ne treba poizvedovanj v to, da bi izvedeli, »kako je facta«. Ćudni, ze!<» čudni se stališča slovenskega ro loljubja pa so nazori, ki jih razvija gospod župan o dolžnostih slovenskoga župana o takih prilikah, ko nastopa (po njegovem mnenju) le kakor zasebnik. Danes zahtevamo od zadnjega težaka, da bodi rodoljub, da bodi Slovenec tudi v svoji rodbini, v vsem zasebnem življenju svojem ! Koliko bolj moremo in moramo zahtevati to od župana ugledne slovenske občine, kakoršnja je kanalska ! Gospod župan pravi, da je brzojavil gospodu S X di le kakor zasebnik. Ne, gospod župan, v tem slučaju tako diferenciranje med županom in zasebnikom absolutno ni dopustno! Gospod župan naj nam izvoli odkritosrčno in po duši odgovoriti : ali bi b i l o n i) r z o j a v i 1 g. S a x i d i tudi v slučaju, da goBpod Križnič ni ž u p a n v Kanalu?! S cer pa je v tem našem slučaju vsa ta štorija z brzojavko g. Saxidi v drugi vrsti : v prvi pa je ravno isto očitanje, katerega se g. župan ne dot'ka ni z eno besedo, očitanja namzeč, daje med 12 prosilci imenovan tajnikom v Kanalu ravno oni, kije — jedini!! — vložil nemško prošnjo. Na to očitanje bi bili mi želeli zadovoljivega pojasnila. X Občinske volitve t Veprincu so se zapričele danes s tretjim razredom. Jutri bo volil drugi in prvi razred. Za te volitve s« zanimlje vsa Istra, toliko na naši, kolikor na italijanski strani. Občino Veprinac so smatrali Kraticevci doslej za bvojo donačno in na to občino se je eo^ebno opirala agitacija, ki je glasovitemu možu, ki je hotel na Dunaj »ali živ ali mrtev«, pripomogla do mandata V. kutije istrske. Zadnje časa je začelo svitati tudi v tej občini in je izdajalska agitacija tamkaj izgubila že precej tal. Da li pa je ta na-Btavša zdrava reakcija že dovolj krepka, da s koreniko izruje zlo, ki so je zasadile bres-vestne duše, to nam pokažeta današnji in jutršnji dan. Vsakako pa pričakujemo, da te volitve podajo nedvomen dokaz o izdatnem preobratu na bolje. Voloski »Narodni list« beleži za istrske razmere in — vladni zistem jako zaačiluo vest, da je radi teh volitev c. kr. davčni uradnik Sehreiber vsaki dan v Ičičih, na avstrijskih tleh, kjer se shaja s . . . Krst čem '! Nota bene : istim Krstoem, ki je sicer pobegnil na Reko, da bi ga na avstrijskih tleh ne prijeli ! Vesti iz Kranjske. Filharinonično društvo v Ljubljani — to glasbeno društvo Nemcev — je imelo v minolem letu l'4.30l? K dohodkov in je torej finaneijelno veliko bolje situirano, nego »Glasbena Matica«, da-si se s to poslednjo niti primerjati ne da glede obsežnosti in pomena delovanja. Najžalo6tneje pa je, da bogati dohodki nemškega društva prihajajo v glavnem od prihranjenega slovenskega novca. Kranjska hranilnica je ti^ta, ki radodarno roko pod pira vse, kar je n^m-ikega. Ali ne bi bil že čas, cia bi se sloven-ki ulsgitelji te šparkase spomnili svoje narodne dolžnosti?! Vesti iz Štajerske- — Celjska slovenska gimnazija. »Slovenski Gospodar« piše : Da ne bo škode stvari, nasvetuje se nam iz Celja, naj mol-čimo o pripravah za novo celjsko slovensko gimnazijo. To storimo tem rjjši, ker vemo, da tudi večina celjskih Slovencev stoji na istem stališču, za katero se je izrekel že v spomladi zaupni frbod v Celju, namreč: Mi ne gremo s slovensko g'mntzijo iz Celja! — Krava zi S stotink. V Radgoni sa je neki premeten kupec pogodil na sejmu z neko kratkovidno kmetico, da jej plača njeno kravo z 80 kronami. Kmetica je bila zadovoljna in kupec jej je dal v roko zlat denar. Kmetica, ki je kratkovidna, je mislila, da ima v rokah štiri zlate po 20 kron. No, ta se je prestraš la, ko je v bližnji gostiln" videla, da jej je dal kupec v roke le nov svetel denar po 2 frt-itinki, tako, da je kravo prodala za — osem stetiuk. Sleparja niso mogli dobiti, tako hitro jo je odkr.r l. — Slovenski jezik na porotnem so di>eu v Mariboru in Celju. Da-si ni utemeljeno v zakonu, vendar se povodom sestavljanja prvotnih porotnišk h listin zahteva od občin, naj napovedo tudi jezikovno znanje dotični kov. Posledca temu je, da na klop porotnikov v Mariboru in Celju prihajajo le taki možje, ki pač znajo nemški a malo ali pa nič slovenski ! Na neki razpravi v Mariboru dne 21. t. m. se je dogodilo, da je neki porotnik segel branitelju dru. Pipušu v Leeedo, naj ne rabi svojega »kranjskega narečja«, ampak naj govori nemški, kateri zahtevi g. branitelj nemudoma — ni ustregel. Branitelj je seveda govoril knj ževno slovenščino, kakor jo čita in tudi umeva ves narod, dot čni porotnik pa je menil, da je t J »Krainische Mundart«. Seveda je tudi v Slovencih raznih narečij, kakor jih imajo tudi Nemci na stotine. Ali kdor ne umeje književnega jezika, ta jednostavno ne zna jezika in ne bi smel priti na klop porotnika. Be- dast je izgovor, da narod ne umeje književnega jezika. V tem jeziku se propoveduje po cerkvah, v tem jeziku izhajajo vsi naši časopisi, v tem jeziku je družba sv. Mohorja izdala že blizu V* milijonov knjig. Pa da naš narod ne umeje književnega jezika?! Da, res je — pripominja »Sudsteierische Predse« — je neka vrst slovenskega književnega jerika, katerega ne umeje ni kdo mej Slovenci, ne izobraženi, ne manje izobraženi ! To pa je tisti književni jezik slovenski, katerega navadno govore in pišejo nemški uradniki. Take kolobocije seveda ne more umeti noben človek. Take težkoče mora premagovati slovenski jezik na Štajarskem tudi v sodnih dvoranah notri med slovenskim ljudstvom. Tudi kakor porotniki ne morejo Nemci skrivati svojega zaničevanja do slovenskega jezika. Razne vesti. 2000 letna kultura. Mnogo govore o njej dan na dan in po ustih jo valja neštevilo ljndij — ali je že med Italijani samimi takih, ki ne verujejo ve5 prav. In smola za to revo je največa ta, da je ne pripoznavajo več prav ravno taki ljudje, ki so na glasu — pn metni h ljudij ! Tu vam je na pr. znani profesor Lim-broso, ki je te dni povodom atentata na belgijskega kralja pisal v rimskem listu »Avanti« takc-le: »Ako se je toliko ubijalcev in anarhistov porodilo v Italiji, dogaja se to zato, ker je individuvalizem (to je, da vsakdo dela in misli po svoji glavi, brez ozira na pravo in zakon) poseben znak latinskega plemena, posebno pa italijanskega. Ob enem s siromaštvom pritišče našo deželo (Italijo) p o m a.n j k a -nje kulture, katero pomanjkanj e j e krivo, da se narod ne plaši krvavih zločinov!« Ste-li čuli ?! Učenj ik L imbr030 toži ra li pomanjkanja kulture v Italiji ! Ni je torej tiste avite kulture, radi katere naj bi se drugi dajali poitalijančevati....! Da so bili stari Iiimljani kulturen narod, kateremu se je di vil ves svet, da so bili Italijani srednjega veka kulturen narod, ki je oplemenje-val druge narode — ni to ni kaka zasluga sedanjih Italijanov! Ti poslednji bi se morali marveč sramovati, da so po takih kulturnih prednikih postali taki — kakoršoji so ! Mesto da Slovane zmerjajo z barbari, naj Be raje sramujejo svojih Casrrijev, Brescijev, Luche-nijev. Rubinov in drugih. Naslednik Kecskemety-a — defravdant. Po begu defravdanta Kecskemetv a, kateri je b 1 nameščen kakor blagajnik dobrotvornega društva učiteljske zveze *.a podpiranje šil-sk h otrok, postavili so na njegovo me»to ne kega Sehodel-a. Pred šestimi meseci si je ta uzel daljši dopust, da odpotuje v Veliki Lošinj, ali do sedaj se še ni povrnil. Vsled tega začelo je ravnateljstvo preiskovati knjige in je v seji, ki se je vršila te dni. konstatiralo, da je Sehoiel odnesel seboj 20.000 K, namrtč ves denar, kar ga je bilo v blagajni. Koliko je vsega skupaj poneveril, pa se dodelaj ni moglo konstatirati. Izginil je brez sledi. 0 i dno pa je, da ni Sch »del p>never:l tudi pri mestnem davčnem uradu, kjer je bil v službi. Kulturna slika iz Italije. Iz Rima jav- iiaio, da je državno pravdnistvo dvignilo obtožbo proti vsem onim osebam, ki so kakor-si-bodi š!e na roko brigantu Varsaloniju. — Vseh skupaj je teh oseb samo bOO. To bo zopet monstre-razprava! 120 ruskih doktoric. Iz Petrograda javljajo, da je b;lo tam dne 20. t. m. promo-viranih na čast doktorja v^ega zdravilstva 120 kandilatinj. Carine prosti so sedaj naslednji predmeti : poljedelsko orodje, cement, železo, stroji, železni drogovi, stavbinski le«, de3ke za strehe in deske za pode. Vsi ti predmeti so prej plačevali primeroma visoko carino od 71/ 0/ _11/ 01 1 li 10-1 h 10' Nekaterim drugim predmetom, ki pa zh našo trgovino nimajo pomena, so earino nekoliko znižali, a so jo izdatno povišali tam, kjer je potreba čuvati angležke produkte. Sploh pa računajo, da bo carina po novem tarifu donašala Ls. 174.128 več, nego po starem. Brzojavna poračiSa Francozko brodovje. PARIZ 28. (B ) Sredozemsko bredovje sestoječo iz 12 ladij je odplulo sinoči v zaliv Tetuan. Križarja Pothoau in Chans" bosta sledila danes. Štrajk t Marzeljn. MARŽELJ 27. (B.) Štrajkujoči pomorščaki bo na današnjem zborovanju jednoglasno sklenili nadaljevanje štrajka. L? ena sama ladija, zasidrana daleč od obrežja, je mogla vsprejeti nekaj potnikov ter pošto za Algir. 2300 novincev, določenih v Algir in Tunis je ostalo v Marzeljn. Dogodki na Spanjskem. BARPELONA 27. (B) Radi dekreta, s katerim se pouk v spanjskem jeziku proglaša obveznim, so dijaki priredili demonstracijo. Morala je policija poseči vmes. Orožniki stražijo vseučilišče. Ministerstvu za nauk so došli protesti proti dekretu v tran-cozkem, katalonskem in agležkem jeziku. KruppoTi deleži. E3SEN a/ RUHR 28. (B.) Kruppova tovarna preide v last Kruppovi najstarejši hčeri, katero bo do polnoletnosti zastopala mati. Ravnateljstvo tovarne ostane nespremenjeno. G ispa Krupp je kakor zastopnica svoje hčere podarila za ustanove delavcem v prilog 2 milijona mark, uradnikom v prilog en mi ijon in za splošno koristne namene mesta en milijon. XXX%X*MX%XXXXX* * X X X X * it n Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsie zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jfriton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena. *cajti les se osu5i v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X X X Gospodarstvo. X X n x X xxxx*x*xxxxx*xxx iV Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra iPiazza Rosario pod ljud. 5olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, grospe in otroke. Postne naročbe se izvrže takoj. Po-iljatve so poštnine proste. Prevzetna vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu In Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. &J Pozor, trsrOTci eksporterjl! Ker se trgovski krogi tedaj muogo zanimajo za Transvaal in južno Afriko eploh, kjer l>o vsled o^ust aenj po angleško l>uriki vojni in radi zastanih del aedaj in še d je časa v bodočnosti mnogo dela, predno se na sedanjih razvalinah napravijo nova mesta in se vsaj deloma popravijo kmet?ke hiše (farme} in obdelajo polja, se nam zdi potrebno in koristno za trgovce-eksporterje, da objavimo vsaj nekatere razlike med starim in novim trun^vaaUkim carinskim tarifom, posebno pa za one vrste blaga, za katere bi se utegnili zanimati naši trgovci, ki bodo vsled nove Ijlovdove zveze z južno Afriko morda vendar le v stanu konkurirati z drugimi pro-venjencami. gUitualir Levi iiiziS © © j m (9 & (S Ptt» ft« BftjTe§> tovarna poblitva vseh rrst. TRST __V elit i*bo. Upecarij, irc*l in tlik. Ia- vrša je taroČb* todi po posebnih načrtih. Osn« brli konkura&oe. iLUmOTilj CIIII ZiSTOIJ II muo Predmeti postavio se na patonrod ail železnico franKO. 50 Sf 8*-Ž3 ZALOGE: i Piazza Rosarl« it S g-Jj I (Šolsko noalopjt) Sf Sf Sf & g aJ TOVARNA r Via Tsaa, voga1 I (šolsko poslopje) Via Llsttae«« In Via Rlbvr«« it. 21 Ttlefon it. 670. -HOM- m i je na prodaj pri tvrdki huber & c.o v Trstu, Via Matlommia (blizo bivšega parnega ml i Da) kakor tudi v Boljuncu v „Vili Huber". Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Toeil bom izvrstna iu pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f istrski refošk po 36 nve., belo vipavsko po 40 nve. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Vran Valetič. Najugodnejše cene. o t* Skladišče slavnoznanih platenin ir in namiznih prtov -»« iz Fiandre iz tovarn v Countrai (Belgija) se nahaja v IV novi prodajalnici platenin in bombaževin Peter Klansich Piazza Nuova (Gadolf) 1, zraven knjigarne Chiopris. Iztijnčno zastopstvo se SKlaiiŠČem : za Trst, Goriško, Reko. Istro in Dalmacijo. Velik dohod Dopvic vseh rat za pspe, gospođe ii deco. T Najugodnejše cene. L Tftierry-Je™ Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. Jogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolić, j stenskih ur se raha;a v dobroznani ir zalogi pohištva Rafael Italia Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trat. omnfite StVlk« /a zol»«% d.i i njo korenito očistile zobovje ter je obvarujete pred jrnjilobo in odpravite morebitne bolečine. Pristro zeleno varnostno J naniko rnutia- in na kovinskem zii-masku vtirajeno tvrdkr>: Edino pristno. Vdobiva se v lekarnah. Franko po pošti 12 milih ali vt likih steklenic 4 krone. Lekarnar THierry Adolf Limited. lekarna pri angeljo varM v Prepadi pri Rogatcu i HohitM*h-Sauerbrunn.) Čuvajte se ponare anj in pazite na zeleno znamko ..nuna", ki je registrovana v vseh naprednih držaVah. oooooooooooooooo Albert Brosch TRST. - H. S. Antonio :>. - TRST kožutiar in izielo?alec čepic. ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v TUSTI issi. Velika zaloga ko/iiliovine in , cena K 3*20. Roman F. Befi<5a »KLETKV NEZVESTOBE«, str. «'»08, cena K .T20. — Naročniki dobivajo pit 30 vin. snopič franko. „Knjižnica za niMii" »SALONSKA KNJIŽNICA«, izšle stri knjige. »SVETOVNA KNJIŽNICA , izšle tri knjige. »VENEC SLOVANSKIH POVESTIJ«, izšlo sedem knjig. Naročila sprejema zaiozarna „Goriška tiskarna" A. Mrščefc v Gorici. V TRSTU prodaja prvo dvoje: Tobakarna M. LAV-RENČIČA nasproti veliki vojašnici. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno V Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo 111 drobno. Lastnik : Peter Rehar. 3van Semulič priporoča slavnemu občinstvo v Trstu A. BUCHBINDKR in okolicikakor tudi po (lezel!, svojo TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postel je in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. Mihael Zeppar čevljarski delavec podpirajte 5ružbo Cirila in jtfetoda 1 zmožen vsakovrstnemu delu. Dobiva hrano in stanovanje ter plačo po pogodbi. Natančneje pove uprava našega lista. Prodajalnica Ugotovljenih oblek = jlla citta m Trieste" = tvrdke ■■ EDVARD KALASCH mmmm Via Torrentc št. 34 nasproti giedališču „Armonia" b krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za dclavBki stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in d a v a d d i h snovij. VELIK IZBOR (zgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. ( IO °0 popusta. ) & ct S o O £ "3 15 o p« cS T? O U PH elika zaloga platnenega in bombažnega blaga u ulici Nuova štv. 15 zraven pekarne Morin tvrdke Vittorio gasparini Dobiva se frustanj v barvah, pristne fraucozke tkanine, angležke maje. nogovice in švicarske veznine. kotonina. platno, prtnina. prsa za srajce, spodnja krila, srajce za gospe, robci itd. 3 2. M" .t* (P o to S n v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 ima zalogo peČj od maj like v velikem izboru, sama novost, bodisi gletle risarij ali barv. Snov sestaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trsf, Primorje in Dalmaciio slavno/.D-ane in oliikovane tovarne za peći Bratov Schutz v B;ans^em (M >rava> ustanovlj na 1848. Pri teh peč-h se prihrani 500/° na kurjavi. Lastna tovarua šte lilnih peči iz železa ali u e'anih z inajjliko. Izvr-siteA po meri iu nizkih cenah. Prodajalnica ur f. fCaslinger i zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv. ! jnžne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izbor ur vseli vrst. Poprave fe izvrše v katerisikoli ramžini in katereaibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. ( Oprave za neveste. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~jtfeto0ijevo cikorijo.