Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 33-46 — Pošlni predal (Casella poslale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conio corrente poslale) : Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spod. in abb. post. II. groppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Leto XII. - Štev. 18 (243) UDINE, 1/15 OKTOBRA 1961 Izhaja vsakih 15 dni Važna seja v Čedadu predstavnikov slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij Razpravljali so o vseh perečih problemih Beneške Slovenije Dne 8. oktobra t. I. se je sestal v Čedadu izvršni odbor Slovenske kulturne gospodarske zveze za Tržaško ozemlje ter videmsko in goriško provinco. Namen tega sestanka je bil ta, da bi globoko proučili kulturne, politične in ekonomske razmere Sloven- Spričo teg|a Slovenska kulturno-gospodarska zveza tudi ob tej priložnosti odklanja popis prebivalstva po narodnosti in še posebej po občevalnem jeziku v družini v prepričanju, da za sedaj niso dozoreli pogoji, ki bi zajamčili, da bodo rezultati popisa ziku v družini, način, ki ni samo v nasprotju z načeli in priporočili statističnega urada Združenih narodov, temveč je hkrati najmanj primeren in najbolj neugoden za ugotovitev etničnega stanja prebivalstva v narodnostno mešanih krajih. Izidor Predan, Vojmir Tedoldi in Marjan Kont so orisali v svojih poročilih težke razmere na vseh področjih. Ob koncu razprave, ki je trajala ves dan, so izglasovali dve važni izjavi: protest proti popisu po občevalnem jeziku na Tržaškem in za čimprejšnjo ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina cev, ki živijo na področju videmske province- Sejo je otvoril Izidor Pridan, podpredsednik SKGZ, s svojim poročilom o kulturnih razmerah pij nas. V svojem govorni je poudaril pred- vsrni veitko s m;tirna zaomaiost im-■ šili ljudi naseljenih v 180 slovenskih vos eh. Nato jc Vojmir Tedoldi, glavni in odgovoru• urednik našega lista, orisal z neizpodbitnimi dokumentacijami politično in socialno stanje v Furlanski Sloveniji j n prav posebno opozoril na arbitrai m, nečloveški in a n 1/ikosMuc ionohn-i ra - narod ovalni proces, ki ga oblasti izvajajo napram slovenskemu prebivalstvu v videmski provinci, proces, ki traja že od takrat, to jc od 1866. h ta, ko so bdi ti ljudje priključeni k Italiji. Raznarodovalna politika, ji podčrtal go^ vernik, se stopnjuje prav posebno la zadnja leta. saj se prepoveduje raba slovenskega jezika ne le samo v javnih uradih in šolah, ampak celo v cerkv)i, kjer ne tolerirajo več niši pridig in niti molitev v jež ku slovenskih vernikov. Marjan Kont, predseelnik Prosvetnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu, jr v svojim zgoščenem referatu poročal o poraznih ekonomskih razmerah naših hribov sl;-h rasi, kjer ni moč najti zaslužka in so zato ljudje primorani masovno emgrirati v najrazličnejše države sveta. Povedal je, da. bealo gorske vasi, kjer ž vi izključno slovensko prebivalstvo, v nedavni prihodnosti popolnoma izginile, če ne bodo ljudem ustvarili pogoje da bi mogli živeti na domačih tleh- Po poročilih se je razvila živahna diskusija, ki je trajala. elo pozne ure, in pri kateri so sodelovati skoraj vsi-člani izvršnega odbora treh pokrajin. Po odgovorih poročevalcev so b li izglasovani važni sklepi za bodoče kulturno, politično in ekonomsko delo v tem popolnoma zapuščenem področju, kjer živi slovenska manjšina. čiTa koncu pa so sprejeli še dve reso-1 ud ji, ki jih tu v celoti objavljamo: Izvršni odbor Slovenske kulturno-tfospodiirske zveze je na seji dne 8. oktobra 1961 v Čedadu razpravljal o letošnjem popisu prebivalstva in u-Kotovil, da bo 15. oktobra 1061 popis Prebivalstva po občevalnem jeziku v družinj le na Tržaškem ozemlju in d,! tudi v goriški in videmski pogini, kjer prav tako prebivajo Slovenci- dejanski odraz številčnega stanja pripadnikov slovenske etnične skupnosti v Italiji. Žive so posledice nasilne in raznarodovalne politike fašizma in teptanja naših pravic v povojni dobi. Prav tako so iz dneva v dan težje posledice neizvajanja mednarodnih obveznosti in 3. in 6. člena republiške utsa.ve. V takih pogojih je izključeno objektivno ugotavljanje številčne moči Slovencev v Italiji. Poleg tega jo oblast preračunano vsilila za Tržaško ozemlje način popisa prebivalstva po občevalnem je- K tej krivici je oblast dodala novo krivico- Popis prebivalstva ito občevalnem jeziku v družini bo izveden le na Tržaškem, to je samo v enem delu ozemlja, naseljenega s Slovenci. To bo imelo za posledico, u« bodo Slovenci', Ki prebivajo v go-i iški in videmski pokrajini, za statistiko popolnoma izginili. Slovenska kulturno - gospodarska zveza odločno protestira proti popisu prebivalstva po narodnosti in še posebej proti popisu po občevalnem jeziku v družini. Prav tako protestira proti diskriminaciji Slovencev v krivici in njihovi delitvi na več kategorij. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza izjavlja, da Slovenci v Italiji ne bodo nikoli priznali tako ugotovljenih rezultatov glede njihovega dejanskega številčnega stanja v Italiji in še manj dopustili, da bi se prejudicirale njihove pravice, ki jih sedaj uživajo, kakor tudi one, ki jim pripadajo po republiški ustavi in mednarodnih dogovorih. Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na seji dne 8-oktobra 1961 v Čedadu razpravljal o nujnosti ustanovitve samoupravne dežele s posebnim statutom Furlanije - Julijske krajine. V tej zvezi poudarja, da bodo le z ustanovitvijo samoupravne dežele ustvarjeni objektivni pogoji: 11 za rešitev splošnih gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih vprašanj dežele. 2]1 za rešitev narodnostnih vprašanj slovenske etn one skupine v Italiji in 8) za iskreno sožit.ie in koristno sodelovanje ne samo med jezikovnimi skupinami v sami deželi, temveč tudi med obema sosednima državama. Slovenska kulturno - gospodarska zveza se pridružuje političnim in kulturnim gibanjem, ki se borijo za Ljudska štetja Slovencev v Furlaniji v preteklih stoletjih in letos oktobra Pod Avstrijo imamo precej redne popise ljudi v naslednjih desetletjih leta .1839 in 1846. V špetrskem okraju so našteli leta 1839 13-497 in leta 1846 pa 13.658 ljudi. Kajpada ti cenzimenti niso bili natančno napravljeni, i Podatke so dajali župniki, teh pa je bilo malo in niso imeli na razpolago pismenih ljudi. Zadnje ljudsko popisovanje pod Avstrijo je bilo leta 1857. Takrat so našteli v špetrskem mandamentu 13.892 Slovencev- Seveda so bili Slovenci tudi v čedajskem okraju, tar-čentskem, okoli Gemone in pod mandamentu v Možnici. Italijanski uradni censiment o furlanskih Slovencih Nato smo dobili z Združeno Italijo italijanske cenzimente leta 1871, 1981 in 1901. V špetrskem okraju je prebivalstvo le počasi rastlo, po 0.13% od 1871 do 1881 in 0.26%, od 1. 1881 do 1901. Kot se vidi je prebivalstvo malo rastlo prvih deset let po priključitvi k Italiji, ker je divjala gospodarska kriza, ker je bilo na vasi oderuštvo-usura in so bili ljudje odvisni od nekaj izžemalcev in ker je bil kruli drag zaradi znamenitega davka na mline, na macinato. Po letu 1881 je začelo prebivalstvo hitro rasti do prve svetovne vojne, nato počasi padati in zdaj pa hitro pada. Leta 1871 so našteli v špetrskem okraju 14.051, leta 1881 14.239, leto 1901 15-699 ljudi. Leta 1901 pa so po vsej Furlanski Sloveniji našteli 31.768 Slovencev v 5776 družinah, pa še so izpustili vse Slovence v občini Neme v takrat popolnoma slovenskih vaseh Gorenje Črneje, Dob,je, Vižont, Krnice in Komando]. Izpustili so tudi vse Slovenec v občini Tarčenta in sicer Sloveniš* v Smardenči, Šteli, Mali Maže-riji Kuji (Cuia Slava) in Sedili, ki so pred šestdeset leti govorili še slovenski. Zdaj je seveda tam precej pofurlanjeno. Leta 1914 pa so našteli 36.171 Slovencev. Leta 1914 je Annuario Statistico Italiano za leto 1914 dal sledeče podatke o Slovencih v Furlanski Sloveniji: Mandament Čedad: 32.317 Slovencev mandam. Gemona : 2-123 Slovencev mandam. Tolmezzo : 4.671 Slovencev mandam. Tarčent: 12.892 Slovencev Skupno: 52.003 Slovencev Leta 1921 so našteli v uradnem censimento, ko so v Vidmu že komandirali fašisti 33.932 Slovencev. Potem niso več javno zbirali v u-radnih italijanskih eenzimentih podatkov o narodnosti odnosno o jeziku, ki ga govorijo običajno prebivalci. rJ ako niso navedli nobenih podatkov o Slovencih pri nas pri cenzimentu leta 1931 in 1936 pred zadnjo vojsko ter leta 1951. Pač pa so občinski uradi v Furlanski Sloveniji v sodelova- nju s prefekturo in s sekretarji nar cionalne fašistične stranke zbirali podatke o številu prebivalcev, ki govore slovenski jezik. Tudi v dobi najhujšega fašizma, ko je bila tako rekoč pri nas vsaka slovenska beseda prepovedana, so ugotovili, da govori, po podatkih, ki so se po zadnji vojni pojavili v videmskih listih, 37.560 prebivalcev slovenski- Letos nobenih narodnostnih sprememb Kaj nam bo prineslo ljudsko štetje, popis prebivalstva, censimento letošnjega oktobra, torej že čez nekaj dni. Ali nas bo manj ali več, ali bo ostalo število furlanskih Slovencev zmerom približno enako okoli 35.000, alt bo manj ljudi po naših vaseh, ali manj «presenti» ali bo tudi manj residenti, ali bodo po birokratsko še našteli kar približno kakšnih 70 odstotkov kmetov in oseb, ki se bavijo s kmetijstvom ali pa bodo pr; emigrantih le napisali njihovo pravo profesijo delavcev- Takšna in še mnogo druga, posebno ekonomska si postavljamo ob letošnjem cenzimentu. Nad štiristo let nas štejejo, ori leta 1588, kot Furlane, kot vse druge prebivalce v Furlaniji, o nas pa pišejo, da smo tukaj, odkar smo prišli, v te kraje pred štirnajstimi stoletji. Po številu smo zmerom rastli in nas ni bilo nikolj manj in zato nam ni potreba, da bi se bali, da nas bo kdaj zmanjkalo. Nikoli. (Nad. na 3. strani) ustanovitev samoupravne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine, in zahteva, da se vključijo v posebni statut avtonomne dežele Fur-ianije-Julijske krajine vsa določila, ki jih predvidevata člen 3. in 6. republiške ustave, in sicer v skladu z besedilom in duhom posebnegia -statuta londonskega sporazuma. Čedad, 8. oktobra 1961. Boj za slovenski materini jezik v naših šolah V letošnjem letu so Slovenci pod Italijo na Tržaškem in Goriškem dobili svoj zakon o slovenskih šolah. Kakršen že da je, je vendarle trden temelj z vsemi razpokicami, ki so jih vanj vdolble majhne anahronistične, nacionalist čne strasti ni katerih elementov v demokristjanski stranki. Demokr sl jonski parlamentarci videmske pokrajine so padli na izpitu o državniški daljnovidnosti in pravem pojmovanju demokracije, ko so nas furlanske Slovence pripravili ob slovensko šolo. Te tedne, so se torej spet odprle šole po naših vaseh brez slent rnega pouka za 6.000 vaših otrok v njihovem materintm jeziku- 'Tudi v šolskem letu 1961-1962 je vstop slovenskega materinega jezika za učence naših krajev prepovedan. *Se zmerom ne smejo učitelj uporabljati nobene domače besede vsloven-skt m narečju, da bi bolje razložili italijanske besede in da bj preje naučili račune, in druge učne predmete. Ta prepoved materinega slovenskega jezika 35.000 državljanom s slovenskim jezikom v šolah je anti-kosffituaionalna. ' Zakaj ne morejo oblasti, zakaj ne more italijanska vladna demokri-stjanska> stranka revidirati v smislu, veljavne ustave a nitide mekratično prakso in samovoljo šolskih oblasti, da se slovenski jezik ne sme rabiti v šolah. Pri sestavljanju zakona o slovenskih šolah pod Italijo se je velik del italijanske politične javnosti in celo posamezni člani zadevne parlamentarne komisije prepričal, da ima naše slovensko, ljudstvo v Furlanski Sloveniji pravico do svojega materinega jezika v šoli. Podpora naprednih italijanskih strank, drugih Slovencev pod Italijo in celo številnih vplivnih oseb v vladnem taboru nam daje pogum, da bomo z našim bojem za slovensko besedo v nanh šolah zmagali. Koga imamo proti sebi? Ali morda furlansko ljudstvo Furlanije? Prav gotovo ne. Alj italijansko javno mnenje? Ali italijanske p odlične kroge? Tudi ne, ker so dali pravico do materinega jezika drugim manjšinam in ne vidijo razloga, da je nam ne bi dali- Proti nam so samo videmski pol. krogi, ki so si vtepli v gla-vo, da je videmska pokrajina mono, litna, brez narodnih manjšin, ki zanikajo naš obstoj {n obstoj Slovencev v Kanalski dolini. Toda svet že. ve za njihovo prevaro in naše ljudstvo, mi furlanski Slovenci, ne bomo nikdar nehali boja, da dobi naš slovenski jezik svoje mesto v naših šolali. B E P O JUSIČ iz Kicnjà v Nadiški dolini NAJSTAREJŠI SLOVENEC Dne 14. oktobra bo proslavlja! svoj 1C6. rojstni dan m m /////utty A I % » iti >• Iz Krnatske Zadnje čase so naši j udje zlò slabe 'uòje, zaki no vidijo, ke šindik anu «giunta» no ne rišpetajo delijbera-cioni od konsejà komunal. U Brezjah no majò še simpri ejesto, da se je buoh usmili. Paršla je jesen anu za-èela se bo slaba ura anu ejesta na je žej anjelè tej presušen patòk, kaj no če še beti. Judje so zlò hudi- IJ kratkem u se če spet riuniti komunski konsèj anu šindik u bo muoru rispondati zakuò ta kaos, ki je naših zavoj negligienee. Brježeni no plačujejo ’dnake «tasse» tej težje u Ti pani anu zatuò no majò dirit 111 jeti še oni dobrò ejesto. II Platiščih te usò prazno odkar so odšli emigranti nàzat na djelo. Ljc-tos poljete te bò usò živo u tej vasi, posebno ošterije so ble poune, kjerso se na dougo anu široko raztovarjali kako to se živi u zapuščenih Platiščih anu kako drugje po svjetu. Pa-sauàt «ferie» ta hiši so paršli teli Platiščem: Alzacuffi Kristina je paršla taz Kanade, kjer ne b;i cjo-lih 38 ljet anu Gasparatti Marija, ke ne mancala, od hiše osam ljet. Z njima so bii še otroci Ivana anu Giorgio. Taz Germanije so paršli Giovanni McVleriano, Genio Sedola, Kafael Cormons, Genio Sedola sin rancega Angelja, Giovanili Moderia-no anu Marija Modellano. Taz Svinare so paršli Marija Cormons, Elio Kaneelier anu njegà žena Eugenija-Taz Franče je paršla e jela fameja žej novemberja za uàhte, drugi pa za vjenahti anu novo ljeto- Dodati ve muoramo še 'dno žalostno novico: na nalijo je umar u Vi-skorši znani oštir Bepič iz Gorenjega konca, Parantad' izrekamo naše sožalje ! t9odhonesee S u b i d Vsak dan se vozimo v Ahten in nikdar ne opazimo, kake je pravzaprav lepo pri nas, kakšne lepote se odkrivajo levo in desne od ceste; Brati smo morali, kako je lepo o tem rosai Castello. Santo majhen citat: La montagna intorno non è ricca di boschi e ricorda un Carso un tantino più rigoglioso, .un po’ l'Istria, ma conserva una sua suggestività particolare, specie per chi ama la solitudine campestre e non corre dietro al belare delle mandrie dei gitanti domenicali che cercano, più che quello della natura, lo spettacolo di se stessi. Qualche nuvola di fumo bianco, qualche colombo selvatico che passa Ubero sui cippi di confine e il suono di una campana che si dona senza distinzione . ., . Vsega tega mi ne opaz’mo, ker imamo svoje skrbi in svoje delo. Samo naši emigranti, ki pridejo domov iz Švice ali Germanije1 vprašanja si postavljamo ob letošnjem cenzimentu. Nad štiristo let nas štejejo, strine od ljubezni za domače kraje, pa ne znajo tega povedati z lepimi besedami. Čeravno je minilo že dolgo časa, ko je bila pri nas svečanost, ko so odkrili spomenik padlim v vojski, je dobro, da povemo mišljenje nekaterih ljudi po naših vaseh in ki si te-;ga sami ne upajo povedati. Na. svečanosti, pravijo ljudje, so bile znane politične, administrativne- in vojaške osebnosti, znane v naši -'provinci : bil je tu senator in župan čedaj-ski Guglielmo Pelizzo. On odloča politiko v nadiških dolinah in daje stroga navodila našim županom; bil je tu predvednik province Candolini, bil so tu razni generali, nekateri takšni, ki «o se v preteklih časih ukvarjali s politiko in še zdai stojijo od zadaj :n vplivajo na neKa-tere politike. Bili so tu zastopniki najrazličnejših vojaških, karabinjerskih, kombatentističnih, invalidskih in drug h organizacij. Seveda niso manjkali naši župani. V zastopstvu prefekta je bil tu viceprefekt dr-Piva. Kar je torej tukaj govorilo in delalo se je delalo uradno, uradni so bili govori profesorja Seovacricehija in drugih govornikov. Tudi z one strani meje so pazljivo poslušali, kakšna je bila tendenca cele manifestacije. Pri nas v videmski provinci niso bili ljudje zadovoljni, ker je vse le preveč spominjalo na stare podobne manifestacije, v časih, ki so pripeljali do druge svetovne vojne. Zdi se, da pri nas sploh ni mogoče napraviti res prave patriotične ma-lilfestacije z novim duhom. Pozitivno je edino to, da ne napadajo direktno sosedov kot nekoč, ni pa nobene nove ideje, ki bi kazala na to kar se dela v svetu in med obema državama, tu snio najmanj še deset let nazaj. N: s.- temu čuditi, ko. pa vsi vedo, da ’ >ma.to v rokah monopol za prirejanje i dkritja spomenikov elementi, ki jih imenujejo nos algici. Vsa stara sentimentalna in šovinistična roba! Čudimo pa se, da odgovorni politiki kot senator Pelizzo, da odgovorni funkcionarji administracije in vojaških ustanov podpirajo in odobravajo takšno nepravilno in škodljivo ravnanje tu oh meji. Treba--je že enkrat razbiti ta škodljiv monopol v napačnem, ne patriostskem prikazovanju preteklih dogodkov, im kar je še bolj važno, postavljanju perspektiv za bodočnost. Iz Sovodenjske doline V Črni vrh v nadiški dolini Pred dnevi je plat zvona, gerii tona 1.011 s čaka,, hitro skupaj in kuò da je škode lir. Karabinerji ni», zaki se zdi, zažgal. v naši vasi zatonkala je senik oštirja An-Ljudje. so partekli zadušil plamene, tale za nih 30 taužent so nardil «indagii-da je njekšan nalašč Žefova : Genio Šturma, sin Ferruccio anu nječa, Giovanili z njegà ženo anu Bruno ; Elio Cuffolcr, Gioakin Cormons, Terezina Gasparutto, Bepo Kušič, Mario Sedola, Gidio Sturma, Genio Kramaro anu njegà žena Roza anu Anton Cormons z materjo Ma ri jo. Pa njeso paršli samo od eštera, usò pouuo to jih paršlč še tjeli ta hiši, ki no djelajo dou po Italiji. Taz Rome so paršlč Marcella Cormons, Marija Cenčič, Lucijana Sturma, Viktorja Cormons, Celestina Sedola, Rimi Cormofns anu OJg.va Cuffoio. Iz Milana pa Marija Chicco, Bepi.ua anu Elza, Ana Sturma, Adriana Spelai, Giovannin Alzacuffi, Gilberto Sedola anu Mafalda Sedola s svojimi d vern i čeSioami. Taz Piemonta so paršli Ottavio Cuffoio, Margherita anu Tiljo, Giovalin5n Sedela, Gino Sturma, Gioconda Gujon, Giovannin Sedola, Gino Sturma, Gioconda Gujon, Giovannjin Michel izza z ženo Paul ino anu Milijo Gasparutto. Iz Pavie pri Milanu so paršli Giovanili Crivellari z ženo, Mario Cenč č anu Renzo Giacomini. Taz Firenze ji1 paršli Mario Dainelli z ženo Onorino anu sinom Fabiom anu še (iosti drugih. Dosti juti i te paršlč pasa vat «ferie» še u Viskoršo anu druge vasi našega komuna. Anjelè no če priti ta hiši stagionatili emigranti, nekateri Naša vas je narbuj zapuščena in narbuj visoko ležeča v Nadiški dolini. Zaki smo takuò izolirani, rjedak je človek ki zaide v ta konac Slo-vjenščine, če ven uzamemo razne me-šetarje in mesarje, ki hodijo kupovat krave in teleta, in pa daukarje - esa-torje, ki parnesejò kartelo za dauke ali pridejo za «pignorament» če tjeli ne moremo plačat. Do nekaj ljet od teg|a smo bli br<;;/ ejeste in zavoj tega je bluò naše živenje še buj disperano. Ni čuda, če živijo naši ljudje še pri-mitiuno, saj nimamo vezi več kot tar-kaj z dolino. Venčpart naših starejših ljudi ne zna ne pisat ne brat, današnji ta mladi pa, kar pridejo do «certificato» pete klase, če sploh pridejo do tistega, muorajo sobìt par jet za težko kumetovsko djelo ali pa iti v emigracijo- Naše čečc še zlo mlade zapuščajo duom in gredo za diklo v razne kraje po Italiji, ta buj stare pa v estero, kjer ušafajo djelo v kajšni fabriki. Kamor pridejo se hitro oživijo v novo okuolico in z vestnostjo (diligenza) opravljajo naloženo jim djelo. Ljudje iz Črnega vrha so zdravi in inteiigenti, škoda je, de jim nobedan ne pomaga, da bi paršli usaj neka-tIeri do višje kulture ali kajšuega dobrega mištirja. Zaki starši ujemajo «possibilità», da bi mogli dat učit svoje otroke v Čedad ali drugam, bi bluò glih, da bi gor po-favi i brezplačne autobusno linijo za šuolarje, ki bi hodil učit se kajšuega mištirja v Čedad ali Videm. Autobus bi gor poliran še tiste iz vasi Ivan in Zapo-toka in drugih vasic. V Čedadu ali V idmu bi se izučili za mehanika, zidarja, čeče za žnidarco, prodajalko, parukjero, in takuò bi jim bila zasi-gurana buojša prihodnost. Zaki bi muorli bit naši ljudje iz «montagne» nimar in pousod na zadnjem mjestu, parjet nimar za narbuj težko djelo in bit’ narbuj «ignoranti» ? Kaj inteligentnih glavic je prò v narbuj zapuščenih in zakotnih vaseh, a nimajo «comodità», da bi paršli do višjega znanja- Če. jim že ni dana «possibilità», da bi se učili v- njih materinem jeziku, kot bi imjel dirit, naj jim «autorità» poskarbijo, da bo nova mladuòst znala kaj več kot samo siiòjq firmo -podpis, zaki kaj več se skuaž nobedan ne nauči v črnem vrhu. Cjesta je sada za d o st dobra in zatuò mislimo, da ne bi binò težkuo gor postavit autobusno linijo, ki bi vezala našo vas s Čedadom in Vidmom, le malo dobre volje naj bi pokazale kompetentene «autorità» in vse bi se uredilo. Sv. Peter Slovenov V začetku septembra je bila ustanovljena sekcija bivših kombatentov-Za predsednika so izbrali tenente kolcnela Izidora lussa, o katerem je bilo toliko govora v prvih letih po vojni. Želeli bi, da bi v tej organizaciji vladal bolj miroljuben in prijateljski duh kakor pa je biL v preteklosti. Prav kombateti naj pokažejo ljudem, kakšno mora biti v bodoče življenje med narodi, da ne pride do novih sporov in krvi. Fojda Naš komunski konsèj je na svoji zadnji riunioni deliberòu, da bodo kambjal ime nekatjerim kontradam v Fojdi in Čampeju, po drugih vaseh komuna pa bojo kambjal vse hišne numerje. Kousilirji od opozicije so ob tej okažjoni nardil proposto šindiku in «giunti» komunal, naj bi ne storli plačat «tasse» judem, ki živijo u vaseh, ki leze visoko n brjpgu. šindik ni na žalost tèu o tjem nič čuti. Gorske vas', ki so največ za šindi-kovo listo votai, so sadà dobrò «servirane», kajne? Konsilbji od opozicije pa bojo insistirali hi zatuò so že pošjal šindiku «interpellanzo» s tikero uprašajo naj se popounoma «esoner ra» plačevanja tas vsem judem, ki imajo hišo nad 400 metru nad morjem. Iz Rez jonske Zvedeli smo, da bo v kratkem tudi v Leji zagorela električna luč. Tele dni bodo dokončali še zadnja dela in potem bodo lahko ljudje iz te zakotne vasi vrgli proč stare petrolejske in karbitovske ali karlm-rovske luči in šli kupovat električne rovske luč' in šli kupovat električne lampadine, likalnike lin kuhalnike, Luč so napeljali iz Mu/cev v Terski dolini in električni vod je dolg okoli 10 km. Stroški za napeljavo so bili zato seveda veliki, a jih ji vzdržala država na podlagi zakona o pomoči gorskim krajem. Sedaj čakajo, da bi odobrili napeljavo električne luči še v vasico Korita pod Kaninom- Načrti in pro- šnja za državni prispevek, ki jih je svoj čas komun predstavil za napeljavo električnega voda v Korita, so oblasti zavrnile Sedaj pa bodo prošnjo obnovili in upamo, da bo odobrena, saj imajo tudi ljudje iz te uboge vasi pravico imeti to, kar imajo drugi že zdavnaj. Sramota bi bila, da bi obstojala še nadalje kaka vas v naši dolini brez luči, ko vemo, da prav v naši dolini obstoja velika e-lektrična coltrala, ki daje energijo neštetim vasem in industrijam v ravnini. Nesreča ne počiva — Kufolo Primo iz Platišč si je močno poškodoval levo roko kar je žagal tram na strehi dne nove hiše. Ozdravil bo v 15 dneh. — Sergio Korcdič iz Špetra se je uzagal v desno roko in prerezal žilo. V špitalu ko 11111 rano zašili in no kmalu ozdravil. — Ivan Klavora iz Podboncsea se je pri delu v kamnolomu precej hudo ponesrečd. V kamnolomu se je utrgal iz stene velik kos kamna .in ga najprvo o pip dl 1 >0 roki, potem, pa mu je z vso težo padel na desno nogo in mu jo zlomil-Zdravi se v čedadskem špitalu. Vesel smo, da moremo pisat’ spet o našem Bepotu Jusi-ču, ki živi še nimar močan in zdrù v Klenjàh pri Špie-tru m mu moremo tud’ ljetos po telili vrsticah zaupit «še na dosti ljet, dragi naš Bepo». Žilavi staičič bo 14-< ktobra proslavljal svoj 106. rojstni d;,n v krogu svojih domačih in parjate-ljev. Leglih ima tarkaj križu na barbili in so ga zadnje cajte moči no malo popustile, st čuje še nimar zlo dobro in je nimar kontent. Te zadnje dni so postale Klenjè, vasica, kjer živi naš 106 ljetnik, prava atraciòn za žorna-liste, fotografe, fotoreporterje, kino-reporterje ni ku-riozne ljudi ki bi radi zvjedal za relega živenja. Bepo, cept dougega zdra-kj ne zastopi niti besjediee italjan-skega jezika in težkuo še svoje domače ljudi, ki mu na uho govore v domačen slovenskem dialektu, zaki je zlo gluh, se vsem le prijazno smehljà, sam par sebi pa si misli svoje: djelo, tardo djelo na tej pusti zemji, kaj-šen glaž domačega vina an pa dobra, uòja so mi dal’ takuò dugo živenje. V spomin 11111 pridejo eajti, kar je šu kot 20 ljetni puob na «visito» in tam ga je mjedih škartu, zaki je biu zarjes slabič, preveč slab za djelat sudat, in človek bi mu ne dau dost ' ljet živenja. Pa ni bluò takuò, ljeta so teklà napri, ne da bi se umoru ka-dà zatejčt po kajšno mjedihovo po-muoč. Kot bardak oče je uzredu veliko faradi jo, osam otròk, in z ve-sejèm mjerku kakuò narašča r bi ljudje izbirali duhovne kot nekoč), VERSI X. VA JA 1893. SREBRNA TORO K A VIKTORJA EMANUELA II. KRES NA MATAJURJU. I)VE SMRTNI, ŽRTVI TEO A KRESA. SMRT V «BRUNIH». Večkrat šb. goreli kresovi ' ha vrhu Matajurja v raznih zgodovinskih do godkili ■ in svečanostih. Toda tako Velikega kresu, kakor so ga zažgali 22. aprila 1893 ga pa že dolgo let ni bilo. Ogenj je bruhnil kakor velika Itak1 a in so letele iskre sto metrov visoko. Krvavo je žarel še s snegom pokrit Krn v ozadju. Kres so gledali vsi prebivalci nadiških dolin, daleč doli po Furlaniji in na drugi avstrijski strani po soški dolini. Kres je gorel v čast srebrne poroke takrat nega italijanskega kralja Viktorja Emanuela II. in pa kraljice Marge-rite. Po vsej Italiji so praznoval s kresovi in raketami ta dan in tako so tudi slovenske občine v Furlanski Sloveniji priredile proslavo. Na občinah so govorili govorniki, na Matajurju pa .je gorel veličastni kres. Krvava tragedija — DVE SMRTNI ŽRTVI Domači Slovenci po vaseh pod Matajurjem pa so vedeli, da se za slavnostnim kresom na Matajurju skriva krvava tragedija, saj je pripravljanje kresa stalo dve smrtni žrtvi med slovenskimi hribovskimi prebivalci. Tako je bilo : Županstva šentpetr-skega okraja so dobila ukaz, kakor je že starodavni običaj, naj proslavijo srebrno poroko kralja in kraljice z Velikim kresom na vrhu Matajurja, da bi ga videli vsi domačini in da bi spet pokazali, kako zvesti državljani in vdani podložniki kraljevskega Para so Slovenci in Furlani v videmski provinci. Ukaz je prišel od prefekture v Špeter, Županstva šentpe-trskega okraja so delala skupaj, kadar se je šlo za kakšno stvar, ki je bila večja od navadnih komunalnih pred 100 leti administrativnih opravkov. Županstva so določila,, koliko denarja bodo-vsa skupaj zložila za ta skupen slovesni kres na čast italijanske kraljeve dvojice- Poseben zastopnik županstev je iskal nato ljudi, ki bi bili pripravljeni znesti precej bremen drvi na vrh Matajurja in napraviti takšen kres, kot se spodobi. Šel je v Mersin in kmalu dobil dva neoženjena fanta od 30-35 let, dva brata : Štefana in Antona Kukovec. Pogodil se je z njima, da na bereta in”'posedeta 80' bremen drvi in jih zneseta za 80 lir na vrh Matajurja, Vseh 80 bremen l-i zložila v visok in širok kres. To še ne bi bilo dosti. Da bi bil sijaj ognja večji, bi morala naložena drva, politi kar z enim hektolitrom petroleja. POGLED NA SLIKOVITO CENTO OP» VHODU TERSKE DOLINE Ljudska štetja Slovencev v Furlaniji . (Naj iz 1. stranij Tudi v letošnjem letu pri sedanjem cenzimentu nas ne bo manj, zmerom okoli 35.000, ali nas bodo javno šteli po jeziku, ali pa skrivaj, kakor so napravili leta 1936 pod fašizmom, je vseeno. V zadnjih 10 letih, od leta 1951 se narodnostni sestav Furlanske Slovenije ni nič spremenil. Po vaseh so ostali naši slovenski ljudje in ni prišlo dosti novih od zunai, ne Furlanov ne Italijanov. Toliko kolikor je prišlo novih italijanskih karabinjerjev, maiestri n, furlanskih in italijanskih farjev, finanearjev in drugih funkcionarjev, toliko jih je tudi medtem odšlo drugam na druge boljše službe- Nobena vas, niti tista tam gori nad Fojdo, Nemarni A h to nem in tam okoli ni postala bolj furlanska kot pred desetimi leti. 'NIMAMO NOBENIH TUJIH PRISELJENCEV Naš narodni inventar je ostal nespremenjen, ker se ne more spremeniti, ker k nam ne pride za stalno, za ni mar noben tujec, ne Furlan, in ne Italijan, noben kmet, noben delavec, noben obrtnik ali sploh človek takšne profesije, ki bi se stalno naselil. Prihajajo samo funkcionarji, muhe enodnevnice, ki plešejo in brenčijo po laški nekaj let in spet odfrčijo. Toliko i.n toliko ljudi je bilo, rečimo v Grmeku, Sovodnjem, Taj pani ali Ravenci pred desetimi leti in toliko jih bo zdaj letos, vsi Slovenci, z vsemi italijanskimi šolami in farji i» vsem pisanjem in govorenjem po časopisih. Vsi samo Slovenci, eni bdj ni lačni eni bolj zavedni, ampak zmerom Slovenci. Tu se ne da nič spremeniti glede tega. Pač se spreminjajo ekonomske zadeve, juridične klasifikacije. Na vsak način nas bo letos oktobra 1961 manj «presenti» kot. novembra 1961 -Pač pa bo ostalo število «residenti» približno enako veliko- in se bo le malo zmanjšalo. Naši ljudje v emigraciji niso v zadnjih desetih letih dobili velikega števila tujega državljanstva, se niso v velikem številu «nationalisé» v Franciji in Belgiji; v Švici, in Nemčiji pa še ni Ido časa, da bi dobili, švicarsko ali nemški državljanstvo, ker so tamkaj še premalo let. Nimamo nobenih skrbi zaradi cen-simenta, ker bo moral konstahraii le tisto, kar pišemo že leta in leta. Narodni, sestav se ne more spremeniti, spremenijajo sc le ekonomske prilike in sicer doma na slabše, na splošno bolje, ker več vsi skupaj po svetu zaslužimo in bolje živimo. Prof. Žvanut Cenčic Sodelovanje slovenskih partizanov z garibaldinci ( nad. in konec) Uničenje nemške kolone pri Peternelu štejejo za eno najbolj uspešnih partizanskih akcij v Brdih in Benečiji. Tistega majskega dne leta 1944, pravijo očividci, je bilo ozračje napeto — od vseh strani so prihajale vesti, da pripravljajo Nemci večjo akcijo, nihče pa ni vedel ne kam ne kc>d bodo šli. Noč smo preživeli v pričakovanju. Na področju zapadnih Brd so se nahajale enote Briško -beneškega odreda in brigada Garibaldi-!1 riuli z bataljonom Mazzini in Mameli. Dne 21. maja zjutraj so edi-nice zasedle vrhove mi obeh. straneh ceste od Križade do SJavč : garibaldinski bataljon Mazzini od Gabrij do vrha nad Šlovrencem, enote Bri-ško-beneškega odrela nad Slavčami, garibaldinskega bataljona Mameli pa od Nebla do Ilc-vnika. Nemci so pro-diiali iz smeri Višnjevik — kakih 20 do 25 kamjonov vojakov je šlo proti Peternelu. Garibaldine;! Franco Vižintin, sedaj kmetijski tehnik pri Zadružnem vinarstvu, v Brdih pripoveduje: «... Bili smo ne več kot 50 metrov od ceste pri Hrušcvlju. Kolona je drvela proti Peternelu ; spredaj nemški ofie rji v oklopnem osebnem avtomobilu, za njimi pa kanjoni. Ni šel še zadnji kam.jon mimo nas, ko so pri Peternelu zaropotale strojnice — znamenje za splošen napad- Nemci so bili v pasti, iz dveh strani smo streljali nanje. Ko smo se pripravljali za končen obračun — za juriš — je sem od Dobrovega iz Križade zahrumelo. Druge nemše e-note so streljale iz vsega orožja in predihale v strelcih proti nam. Začel se je močan naliv. Peklenski trušč orožja je še povečala nevihta. Umaknili smo se v gozd' nad Peternelom — bili smo obkoljeni. Tam smo čakali odrešilne teme. Popoldne ko je le sem in tja poči a puška, smo naenkrat zaslišali v Peternelu eksplozije bomb in živahno kričanje ljudi, ob mraku smo zavohali strašen smrad. Menili smo, da je od zgorele živine bil pa je — smrad zoglenelih človeških trupel. Nemci so zažgali hiše in v onemoglem srdu zmetali v ogenj ujetnike in kogarkoli so dobili . . . Ponoči smo se prebili v Furlanijo. Nemci so po vsej Furlaniji razglasili, da. ni več partizanov. Zato smo se razkropili v manjših skupinah na vse strani in kjer je bilo mogoče, napadali sovražnika in rušili komunikacije, da bi ljudem pokazali, da še obstojamo . . .» RAZLIKA MED INDUSTRIJO IN KMETIJSTVOM A letu 1960 je znašal dohodek v kmetijstvu 380.000 lir za eno aktivno enoto (unità attiva), medtem ko je znašal v industriji 830.000 .ir. Torej š,> več kot še enkrat toliko. Kdo bi sr zatorej rajši ne pobral iz kmetov v industrijo?! Odgovorni urednik : TEDOLDI VOJMIR Reg. Videmske sodnije št. 47 tlCOORAl-IA G. I OCCHI - CORI ZI* | F K ASfC 15 HE VK | Don Martino Cedermaz «No, dimmelo ora!», insistette Don Morandini; era tutto confuso e sbigottito. «No. Non ora!», c Don Martino cercò di sorridere. «Non è poi, dopo tutto, tanto grave . . . Quel diavolo mi propóse un ficatto. Voleva ch’io vendessi l’anima. Ma non l’ho venduta. Ora Sai quasi tutto . . . Domani non sarò a casa. Andrò a Udine, da Ponzio a Pilato .... Ma non mi darò via per niente. Metterò sù anch’io una maschera di bronzo», e sorrise asciuttamente. Si, scambiarono solo quattro parole. Serio e triste, Dòn Qeremia guardò dietro all’amico, che, fra due sbirri, scompariva fra la folla. o------- I minuti passavano. A un lontano campanile battevano le cfe. Erano le quattro e un quarto. Don Martino ancora aspettava. Egli si trovava in uno stato penoso di agitazione nervosa cercava di calmarsi guardandosi intorno, in quella sala di spetto. Alle pareti c’erano due grandi quadri di paesaggi, con le cornici dorate. Alle finestre erano appesi pesanti lendag-kj. sollevati a metà. La sala era perciò nella penombra. Non c era altro a richiamare l’attenzione di Don Martino. Egli passeggiava, avanti e indietro, piano come se avesse l'àura di rompere il silenzio della sala. Aveva già spesso guar-dato l’orologio, ma negli ultimi minuti l’aveva guardato an-CjP'a più spesso, sempre maggiore diventando la sua impa-à’ciiza. L’orribile sensazione che dall’attesa dipendesse una qualche imboscata, lo tormentava. D’altra parte, a momenti l’attesa gli dava, l’impressione di potersi preparare meglio e riflettere di più Ma in verità, anche se avesse riflettuto molto, non sarebbe risultato gran che. A che scopo preparare le frasi prima, se poi forse non le avrebbe neppure dette? Con dolore e con rabbia, impossibili a soffocarsi, gli tornavano alla memoria i fatti del giorno precedente, specialmente quelli della séra precedente, Volevano terrorizzarlo, volevano costringerlo in ginocchio. Di quali mezzi infantili, umiliati e fin troppo elementari si erano serviti! E forse avrebbero ancora raggiunto il loro Scopo, se lui non avesse letto fino nel fondo della loro anima nera. E con tutto ciò erano stati tanto ridicoli, che a momenti una risata gli sarebbe uscita dalla gola, anche se in altri istanti lo sofficasse, li stesso alla gola, l’umiliazione. Ma a vevan perduto la partita. Sospirò profondamente che il peso dell’incertezza si fosse» scaricato dalle sue spalle ed era contento d’aver vinto, ma sotto sotto c’era in lui l'insoddisfazione. Oh, si! la commedia sarebbe continuata- Che fine avrebbe avuto? — Nessuno lo poteva prevedere. La notte passata egli aveva dorm-to malissimo girandosi e rigirandosi sopra il giaciglio. Non perchè fesse disab tuato a dormire fuori dal suo letto, ma perchè s’erà sentito vecchio e senza forze e perché era assillato dal timore che quello non fosse altro che il principio - - . poi si sarebbe ammaliato . . . Ma soprattutto l’aveva tormentato l’umiliazione- Che cosa aveva mai fatto che lo trattavano alla stessa stregua d’un comune delinquente? — Fra questa una domanda inutile, rivolta a della gente che non conosceva nè cuore, nè logica. E perchè avevano maltrattato proprio lui, soltanto lui? — Un freddo gelo gli si era fatto nel cuore. L’odio che per tutta la strada aveva continuato a dargli l’assalto, aveva finito col moltiplicarsi ed avvelenargli il sangue. Com’era che aveva detto a Don Morandini? — Da Ponzio a Pilato! Certo, egli voleva sapere tutto intorno a se stesso, per non svegliarsi dai suoi sonni cui terrore, se non ce ne fosse bisogno. Ed ora egli non temeva il colloquio cui andava incontro, anche se questo dovesse risultare asprissimo e sottile per le delicate questioni da trattare. Lo scontro di parole e di pensieri gli piaceva, lo invitava a cimentarsi, come sedendo al tavolo da gioco. Però si rendeva ben conto che avrebbe dovuto mantenersi calmo ed in questo caso stare bene attento a non infilare qualche trappola tesagli di proposito. Forse ogni singolo attimo gli avrebbe suggerito la parola adatta. Comunque non si sarebbe allontanato dal punto di vista della Chiesa, per non incorrere in eventuali accuse di ribellione, a causa di reciproche incomprensioni. Aveva in mente di illustrare tutta la questione come peric dosa per lo Stato e da questa posizione sperava di poter meglio respingere gli attacchi. . . Passò un'ora .. . • Per vincere l’impazienza, che diventava sempre più acuta, si mise a guardare la finestra. C’era al vetro una mosca che ronzava e inutilmente si affaticava, svolazzando in cerca d’ima uscita.. Tutto intento ad osservare la lotta per l’esistenza di quell’insetto, involontariamente si ricordò le parole d’un discorso ch’era stato pronunciato l’anno precedente : «Voi siete cimici, c.he avete infestato le nostre case . . .» Quelle parole l’avevano scottato allora, e scattavano ancora, nè le avrebbe mai scordate- Un sorriso amaro» gli sfiorò le labbra. Ogni tentativo gli parve vano fino alla disperazione, in quell’istante . . . Avrebbe fatto bene ad andar-«ene via . . . Proludo in quel momento entrò un’ordinanza e disse: «Prego, Reverendo1 Sua Eccellenza il Prefetto l’attende». E Don Martino entrò- ( Continua) Gf ornale autorizzato dal Tribunale di Udine con decreto n. 4 7 del 2 0. 7. 10 5 0 Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 32- Tel. 33.46 Direttore resp. V. TEDOLDI - Tip. Iuecbi • Gori2ia MATAJUR Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine Importante riunione a Cividale dell'Esecutivo delle organizzazioni economiche e culturali slovene Trattati a fondo i problemi economici, politico-sociali e culturali della Slavia Friulana Isidoro Predan, Vojmir Tedoldi e Mario Kont hanno esaurientemente riferito sulla grave situazione culturale, politico-sociale ed economica — Due dichiarazioni finali : una di protesta in merito al censimento della popolazione e l'altra auspicante la immediata costituzione della Regione Friuli -Venezia Giulia a statuto speciale Allo scopo di esaminare a fondo i gravi, impellenti e preoccupanti problemi generali, ed in particolare quelli economici, politici e sociali e culturali, della Slavia Friulana, la scorsa domenica si è riunito a Cividale al completo il Comitato Esecutivo delll'Associazione Culturale E-conomica Slovena in rappresentanza del territorio di Trieste e delle provinole di Udine e Gorizia. Il convégno, che per il momento in cui si è svolto e per gli importanti argomenti trattati ha assunto un particolare interesse e non soltanto localmente, si è aperto con una cliia- NOTIZIE IN BREVE CONVENZIONE ITALO-JUGOSLAVA IN MATERIA DI ASSISTENZA SOCIALE Nei limiti e con le modalità previste dalla legislazione jugoslava in materia, i lavoratori italiani hanno diritto agli assegni anche quando i familiari siano residenti in Italia. Ai fini del diritto se necessario si tiene conto dei periodi di assicurazione compiuti in Italia. Nel caso che i familiari siano residenti ir Italia, il lavoratore dovrà presentare tramite il datore di lavoro, domanda all'Istituto Distrettuale per l’assicurazione sociale (Okrajni zavod sa socialno zavarovanje) allegando uno stato di famiglia. Gli assegni sono corrisposti direttamente ai familiari dall’Ente jugoslavo. I lavoratori che in Jugoslavia beneficiavano delle prestazioni per la disoccupazione, in caso di rimpatrio conservano il diritte alle prestazioni per la durata massima di sei mesi, ridotta però del periodo già usufruito in Jugoslavia. Per usufruire tale periodo dii disoccupazione in Italia, i lavoratori dovranno esse-re muniti di una dichiarazione dell’Ufficio Distrettuale per il collocamento jugoslavo. I CAMBI NELLA CALCOLAZIONE DELLE PENSIONI, INDENNITÀ’, ECC. La Commissione Amministrativa della Comunità Economica Europea per la sicurezza sociale dei lavoratori migrati, in confontità alle disposizioni contenute nei Regolamenti n. 3 e n. 4, ha stabilito per 1 Italia di adottare in materia monetaria la parità ufficiale delle rispettive valute sulla base del cambio medio e nelle misure seguenti: 1 Franco belga 1 Franco lussemburghese 1 Nuovo Franco francese 1 Marco 1 Fiorino olandese 12.50 12.50 = Lit. Lit. Lit. 126,60 Lit. 148,80 Lit. 164,47 Ricordiamo pertanto rhe le pensioni, rendite, indennità malattia, assegni familiari ecc. dovranno essere calcolate sulla base dei cambi sopraindicati, quando tali prestazioni dovute da Enti e Istituti di uno dei Paesi della C.E.E. sono erogate in Italia. GLI AUTORI PIÙ’ TRADOTTI NEL MONDO Annualmente vengono tradotte circa 25 mila opere di cui più della metà sono russe o inglesi e circa il 20 per cento sono francesi o tedesche. Nell’Unione Sovietica vengono tradotti circa 4000 libri, nelle due Germanie più di 2000 e in Italia, F’rancia, Cecoslovacchia, Giappone, Olanda, Romania, Jugoslavija, Spagna e Polonia più di 1000. Secondo gli ultimi dati del 1955, gli autori più tradotti sono stati Lenin (331 tolte), Giulio Verne (143), Tolstoi (134), Gorki (107), Spillane (104), Shakespeare (89), Chckov (84), Marx (81), London (771 e Stalin (73). Per ciò’ che riguardu la Bibbia, essa è stata tradotta 99 volte in 17 Paesi. ra ed efficace relazione di Isidoro Predan sulle condizioni culturali della Slavia Friulana. Il Predan, che è vicepresidente dell’Associazione, ha sopratutto sottolineato l'impressionante arretratezza in questo delicato settore. A sua volta il direttore del nostro giornale Vojmir Tedoldi ha illustrato con inoppugnabili documentazioni la situazione politica e sociale soffermandosi in particolare sul grave, arbitrario, antisociale e antiumano processo di snazionalizzazione delle popolazioni slovene della provincia di Udine, arbitrio risalente nien-temeno che al lontano 1866, epoca in cui queste popolazioni furono incoi pcrat e all’Italia, e che si è fatto ancor più massiccio e urtante in questi ultimi tempi con la proibizione addirittura di parlar sloveno non solo negli uffici e nelle scuole pubbliche ma finaneo nelle chiese non tollerando ne le prediche ne le preghiere nella lingua materna dei fedeli. Sostanziosa e convincente tinche la relazione del Presidente dell’Associazione Cult. «G. Trinko» di Cividale Mario Kont il quale ha tenuto a sotti lineare le gravi, anzi disastrose condizioni economiche delle popolazioni della nostra montagna che va paurosamente spopolandosi- Per l’intera giornata è seguito il dibattito stille tre relazioni, dibattito equilibrato, sereno e obiettivo al (piale hanno recato il loro autorevole e valido contributo quasi tutti i presenti tra cui il dott. Dekleva, presidente dell’Associazione, il segretario Miro Kosmina, l’ing. Pečenko, l’avv. Kukanja, il dott. Oblak, il giornalista Dušan Hreščak, Boris Race, la prof. Vižintin - Kocjančič, il prof. Vittorio Visentin di Gorizia, Guglielmo Nanut, il direttore della casa dello si udente sloveno di Trieste Dragp Pahor ed infine quello del prof. Andrea Budal, già preside dell’Istituto tecnico Zanon di Udine. Molto opportunatamente i convenuti hanno ritenuto doveroso trattare anche il problema della Regione che tanto sta a cuore a tutti i Friulani e dalla cui risoluzione dipende la rinascita economica e sociale delle nostre terre. La proficua discussione sulla Regione Friuli-Venezia Giulia si è conclusa con un’unanime dichiarazione che riportiamo: «Il Comitato Esecutivo dell*Associazione Culturale Economica Slovena, riunitosi l’8 ottobre 1961 a Civi-tlalc. del Friuli, ritiene necessario e ni (lente di procedere alla costituzioni dcRa Regióne F riul\irVenezta Giulia a statuto speciale, onde creare le condizioni obiettive per: 1) la soluzione di tutti i problemi economici, sociali, politici e culturali detla Regione; 2) per la soluzione dei problemi nazionali del gruppo etnico sloveno in Italia; 3) per la pacifica convivenza e utile collaborazione non soltanto tra i gruppi linguistici della Regione stessa, bensì anche tra i due Stati confinanti. L'Associazione Culturale Economica Slovena si associa a tutti quei movimenti potutici e culturali che lottano per l’istituzione della Regione autonoma a statuto speciale Friuli-Venezia Giulia e auspica che vengano inclusi nello statuto stesso tutte h norme previste dagli articoli 3 e 6 della Costituzione italiana: e rio anche m armonia con il contenuto dello statuto speciale per le minoranze del «Memorandum di Londra». Inoltre ì convenuti hanno approvato una dichiarazione di protesta per 1 '«impiegabile e ingiustificata esclusione dal censimento, secondo la lingua d’uso, delle popolazioni slovene delle provincie di Udine e Gorizia c per la diversità di trattamento usale nei confronti di quest 'ultimi e gli Sloveni del territorio di Trieste, di-c ha razione che riportiamo integralmente, nella lingua slovena, in prima pagina- Valli del Natisone : la raccolta delle castagne Un documento inoppugnabile della lingua slovena MI manoscritto di CEMIGKEE (Cont■ e fine) abitanti čakavi. Secondo lo scrittore don Pietro Bertolla che scrisse, fra l’altro, la «Pieve di Nimis», i pie-cani di Nimis, già nel secolo XIV e cioè dal 1300 provvedevano dei sacerdoti oriundi dall’Istria e dalla Dalmazia per gli abitanti della nostra zona. Varie sono le località che si accennano nel documento e molte di esse sono trascritte o nel dialetto originario o secondo la lingua friulana. In esso dunque leggiamo: Prosenik. Su-bit, Bresìe, Nugarola (forse Non-g/iuella di Cergneu), Vizont, Luseu-ra, Carminis (Ohialminis), Cornap, Taipana, Borgogna, Carnizza (Mon-teprato), Montana (Vallemontana), Skótàr. Corsa, Soscorusa, Secondo il prof; Strekelj, per «Skotar) si intendevano gli abitanti fra le gole c't-i Matajur e del Stol, detti «Kot.a-ri». nome che anticamente era più-usato. Per Corsa, Iscorsa, Soscorusa. var.amente scritto- secondo le epoche-diverse, si deve intendere non altro che Seuorša o Viskuorša (Monteaperta ) • Come si vede, il documento è molti- importante non lauto per la parte linguistica «pianto per quella geografica, perchè ci dimostra che «la allora ad oggi i| dialetto degli Sloveni del Friuli occupa, almeno in quella zona. la stessa area di un tempo molto lontano, e non si è quindi ristretto per influsso del friulano. Infatti anche oggi località come Cergneu, Mon-teprato. Ramandolo, Chialminis segnano il confine linguistico con i paesi prettamente friulani. P. A. Don EUGENIO BLANCHINI UNA STORIA SLOVENA DI MILLE ANNI Vi sono certuni che di «piando in quando mandano gli allarmi contro il panslavismo fantastico del Di-stretto di San Pietro; s#adoperano a sopprimere «piella lingua dai confini dell 'Italia, e mettono fuori progetti ed istituzioni gridando la croce addosso i preti che insegnano la dottrina e predicano in sloveno al solo fine di farsi capire. Se gridano per fine politico a me sembra che parlino senza conoscere il paese e le inclinazioni dei suoi a-bitanti che tutti occupati a procacciarsi un tozzo di pane hanno solo a lamentarsi delle gravi imposte e delle molte cause della miseria crescente e comune. Ad ogni modo una storia slovena di mille anni, quella della indipendenza, dovrebbero insegnare qualche cosa a chi le conosce-Almeno si dovrebbe sapere che a lottar contro natura si perderà ranno e -sapone, àia purtroppo da qualcuno si dubita che si faccia ciò soltanto per sostenere degl’interessi egoistici poco utili all’eonomia del paese, perchè servono di eccitamento a creare bisogni nuovi, ed assopiscono l’ardore d’un lavoro assiduo e più intelli- gente della terra, prima fonte di lavoro e prosperità. Ed è perciò che lungo la strada, che dal Ponte per San Pietro e Pon-teacco mena al Pulfero, si fa sempre più numerosa UNA CLASSE NUOVA DI SPODESTATI che un dì non esisteva perchè tutti intendevano di essere solo dei buoni e bravi agricoltori intenti a migliorare la condizione della loro famiglia e del loro paese. * # * Le note di cui sopra furono pubblicate dall’autore nel libro dedicalo alla sua terra, «La Slavia». Eugenio Bianchini, fra le tante opere, scrisse anche libri sull’economia agraria e rurale in Italia e nel Friuli, sull’emigrazione e sulle latterie sociali. Anzi egli- si adoperò molto per gli emigranti, specie quelli in Austria, che egli vide abbandonati, trattati male, indifesi. Fece opera di propaganda efficace fino a costringere il governo di edlora a rendersene conto dille loro condizioni ed a provvedere in merito. Eugenio Bianchi ni, elei quale a-vremo occasione eli parlarne di più in seguito, nacque a Biacis, località nei pressi di Fonteacco vicino San Pietro al Natisone, nell’anno 1863-La sua famiglia era di modeste condizioni c, assecondando l’inclinazione di questo figlio, lo fece studiare nel Seminario di Udine. Ordinato sacerdote fu mandato come cappellano a Montenars, poi fatto vicedirettore delllstituto Tomadini dove profuse tutte le sue qualità di uomo e sacerdote. Nel 1899 fu chiamato ad essere parroco della chiesa di San-Giorgio in Udine e quando dovette lasciare l’Istituto fu pianto da tutti ( fu proclamato per il più grande benefattore, morah e materiale del Tomadini. A lui si deve inoltre to' fondazione di una delle opere più degne di nota in Friuli: la «Scuola Professionale femminile» di Udine chi porta il suo nome. Eugenio Bianchini fu anche vicepresidente del segretariato del popolo e dell'emigrazione per il Frinii ed anche in questa sua veste non dimenticò mai & suo popolo e la sua terra natale, Per la cui difesa non ebbe inai, paura di far sentire la sua voce, difendendoli e cercando di appoggiarne i diritti. r