[N«jrečji ilmnaki dnevnik v ZAiifanih driavah Velja. xa Tse leto ... $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemetfo celo leto $7.00 GLAS NARODA r list slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in tike United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 260. — Stev. 260. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 6, 1935. — SREDA, 6. NOVEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII NOVA POGAJANJA MED RIMPM IN LONDONOM Kakor ob Soči, nagaja tudi v Abesiniji Lahom vreme m POSLANIK FOTIČ PRIROOSEVELTU Poslanik Fotič je izročil predsedniku poveril n e (listine. — Zagotavlja prijateljstvo Jugoslavije do Amerike, WASHINGTON, D. C., 5. novembra. — Predsednik F. D. Roosevelt je oktobra sprejel novo imenovanega jugoslovanskega poslanika Konstantina Fotič*, ki je predsedniku izročil poverilne listine svoje vlade. Ob tej priložnosti je Fotič nagovoril predsednika naslednje: "Gosj»od predsednik: Cast imam vaši ekselenci vročiti svoje poverilne listino, s katerimi me visoko regent-stvo v iinenu presvitlega vladarja Petra II. imenuje za iz-vanrednega poslanika in polil omočnega ministra pri vladi Združenih držav. N to misijo se čutim visoko počaščenega in moja prva dolžnost in moj namen bo, da posvetim vse svoje sile za po-vzdigo prijateljskih od noša je v med ol>ema našima narodoma. Prepričan sem, da bom s tem izpolnil željo mojega presvitlega vladarja, visokega regent-stva in jugoslovanskega naroda, čegar marsikaterega sina je narod Združenih držav sprejel z odprtimi rokami. Jugoslovanski narooselnih bi bilo še mnogo manjše, ako ne bi stavkali rudarji v južnem Walesu. : Izboljšanje delavskih razmer se kaže v rudnikih, pri gradbi ladij in aeroplanov, med tem ko so se razmere poslabšale v hotelih in pri gradbi poslopij. obema državama, kar tudi izražajo vaše " prijazne besede, zbujajo veliko zadovoljstvo v Združenih državah. Za vaše prizadevanje, da boste pospeševali te odnošaje, vam, gospod minister, zagotavljam svojo iskreno pomoč in sodelovanje vseh uradnikov naše vlade. Veselilo me bo, ako izročite visokemu regentstvu in po njem vašemu mlademu vladarju in kraljevi jugoslovanski vladi izraze mojih iskrenih želja za bodočnost vaše dežele. Izročite tudi Njegovemu veličanstvu kralju in Njegovi kraljevski visokosti princu Pavlu moje prijateljske pozdrave. Iskreno upam, gospod minister, da vam bo tukajšnje bivanje kar najbolj prijetno." Po tem pozdravu se je minister Fotič se nekaj časa razgo-varjal s predsednikom Roose-veltom. MONARHISTI SO ZAPRETILI STARHEMBERGU Svarijo ga, da ne konkurira s pravim prestolonaslednikom. — Vsak nasprotnik bo smatran za nazi ja ali komunista. DUNAJ, Avstrija, 5. nov.— Svarimo vsakogar pred poskusom stopiti v tekmo s postavnim dedičem avstrijskega prestola," je zaklical svetovalec pretendenta na avstrijski prestol nadvojvode Otona, baron vou Zessner, v svojem govoru na monarhističnem zborovanju. Nek drug govornik je izjavil: "Vsakega nasprotni-habsburške hiše bomo v bodoče smatrali za nazija ali komunista." Demonstracija "črno-rume-nih" je bila obrnjena proti a-spiracijam poveljnika heiin-wehra in podkanclerja kneza Starliemberga. Italiji naklo-njenni avstrijski fašisti zasledujejo načrt, da bi najprej postavili Starliemberga za regenta in ga pozneje oklicali za kralja. Monarhi stično zborovanje je stražila nova privatna armada ki si je pridobila Otonove pristaše in ki nosi črno-rumene obšitke in ovratnike s habsburško krono. Otonovi privrženci so sedaj dobili še posebno spodbudo pri monarhistični zmagi na Grškem. Vodilni zastopniki avstrijskih monarhistov upajo, da bo vsled obnovitve monarhije na Grškem prišo monarhistič-no vprašanje v Avstriji v o-spredje. 7000 vojnih veteranov se je skupno s svojima voditeljema knezom Sclioenburg-Hartensteinom in majorjem Emilom Fey na nekem zborovanju zavzemalo za Otonove pravice do avstrijskega prestola. Nasprotno s tem pa je avstrijska politična stranka, ki se nagi bi je k Italiji, le malo zadovoljna z izidom grškega plebiscita, ki ga smatrajo za zmago angleške politike. Wiener Tageblatt" piše o tem: "Anglija vidi v Grški važno oporo za svoje brodovje v Sredozemskem morju. Grški kralj Jurij, ki je skoro ves čas svojega izgnanstva živel v Angliji, je seveda varovanec Anglije. To dejstvo podeljuje izidu grških volitev skupno z Angliji prijaznimi težnjami Jugoslavije in Čehoslovaške velik mednarodni pomen." LINČANJEV TENNESSEE t s Druhal je črnca iztrgala iz rok policije in ga lin-čala. — Udaril je belo ženo, ko je izstopila iz busa. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. WHITE BLUFF, Tenn., 5. nov. — Majhna skupina oboroženih belih mož je v živahni trgovski ulici mesta iztrgala iz rok policije nekega črnca, ki je udaril belo ženo, in ga linčala. Proti linčanemu črncu, Baxter Bellu, je bila dvignjena obtožba dejanskega napada in telesne poškodbe. Kot pravi šerifov namestnik Robert H. Williams, je Bell napadel Mrs. Luther Dotson, ko je v Kingston Springs izstopila iz busa. Po aretaciji se je Bell izgovarjal, da je bil pijan in da ni vr-dei, kaj je napravil. Naslednjega jutra sta mestni maršal Louis Donnelly in nadomestni šerif Clyde Petty hotela prepeljati Bella v kaznilnico v Ashland City. Majhna skupina meščanov pa je z orožjem prisilila oba šerifa, da sta jim izročila Bella. Nato so ga odpeljali v smeri proti Kingston Springs. Ko so ga peljali štiri milje, so ga potegnili iz avtomobila in so ga vstrelili ter njegovo truplo vrgli v grmovje, kjer ga je pozneje našel šerif. Petty in Donnelly sta z ujetnikom najprej šla v nek restaurant, kjer so vsi trije zajtrko-vali. "Za nekaj mož, ki so se za mojim avtomobilom ustavili, se nisem zmenil," je pozneje pripovedoval Donnelly. "Naenkrat pa pridejo proti meni ter mi drže nasproti dve lovski puški in tri revolverje. Nekdo je rekel: "Tega črnca hočemo!" Z dvignjenimi rokami stopi maršal iz avtomobila in je bil razorožen. Petty, ki je isti trenutek prišel iz restauranta, je bil prisiljen storiti isto. "V nekaj minutah se bomo zopet vrnjli in vam prinesli o-rožje," je rekel nek mož maršalu. č1ez kakih 25 minut so se v resnici vrnili, rekoč: "Tukaj smo." Držali so svojo obljubo in so Donnellvju vrnili revolver. Donnellvju so povedali, da so črnca ustrelili z njegovim revolverjem in da so njegovb truplo vrgli v grmovje. KAČE V BEAR MTS. BEAR MOUNTAIN, N. Y., 4. novembra. — V Interstate Parku, ki ga zlasti Newyorča-ni v poletnih mesecih kaj radi obiskujejo, je bilo letošnje poletje vjetili 200 kač, med njimi mnogo klopotač in bakrenih (coppersnake) kač. Strupene kače bodo poslane v New York, Washington in v druga mesta, da jim bodo izvedenci odvzeli strup, ki bo porabljen v znanstvene in zdravstvene svrhe. SMRTNA KAZEN ZA RUDARSKEGA INŽINIRJA Prodnikov Ije povzročil smrt desetih rudarjev. Namenoma so povzročili, da se je zrušil rudnik. CELJABINSK, Rusija, 5. nov. — Nad skupino rudarskih delavcev in rudarskih uradnikov, ki so povzročili, da se je porušil rov v namenu, da protestirajo proti novin delavskim metodam, je bila izrečena ena smrtna kazen in več zapornih kazni. Pri tej nezgodi je izgubilo življenje 10 rudarjev. Štirinajst delavcev se je hotelo prepričati o uspešnosti ta-koimenovane Staknanove metode, po kateri bi se pridelovanje povečalo z racjonalno vporabo orodja. Ko se je v rudniku utrgala zemlja, je bilo vseh 14 rudarjev zasutih, toda štiri so se žive odkopali. Preiskava nesreče je doved-Ia do obtožnice proti inžinirju S. Prodnikovu, ki je imel vodilno mesto pri premogarskem tnistu v f1eljabinsku, in proti petim drugim nastavljencem rudnika. Prodnikov je bil,obsojen na smrt, ostalih pet pa na od ene-j^a do deset let zapora. To je bila pr\ a obsodba v kampanji za pravo Staknanove metode. Novo metodo je iznašel rudar Eleksij Staknanov, ki je dognal, da more racjonalno delo dvajsetkrat povečati pridelek. Od svoje skupine delavcev je določil najboljše delavce za kopanje premoga, ostali pa so ga nalagal' jn odvažali iz rova. Njegova metoda je bila tudi* vpeljana v Gorkijevi tovarni za avtomobile in se je izdelek nekaterih predmetov povečal f>d 97 na 200 na uro. To metodo bodo skušali vpeljati v vseh tovarnah, kjer bo le mogoče, ter upajo, da bodo 's tem r-avršili petletko v štirih letih. Ker so delavci v Rusiji plačani od kosa, s..- boje manj zmožni delavci, da bodo njihove place vsled nove metode zmanjšane in vsled tega nasprotujejo tej metodi. JADRNICA POTOPILA PARNIK STOCKHOLM, Švedska, 4. novembra. — S švedskim par-nikom Gerd je utonilo 21 mornarjev, ko se je parnik v Severnem morju zadel v finsko jadrnico Lingard. Gerd se je potopil tako naglo, da mornarji niso mogli spustiti rešilnih čolnov. Jadrnica je prišla v Gothenburg in mornarji so povedali, da so s svetilkami skušali odvr niti nesrečo. Sami so se bali, da se bo njihova ladja potopila ter so čakali na rešilne čolne s parnika. ABESINSKI IZDAJALEC GUGSA BO P0VEDEL "ZMAGOVITO" LAŠKO ARMADO V MAKALEf ANGLIJA IN ITALIJA Včeraj sta se zopet pogajala Mussolini in angleški poslanik Sir Eric Drummond glede zmanjša-šanja napetosti, ki je nastala med Anglijo in Italijo zaradi angleškega brodovja v Sredozemskem morju in zaradi italijanskega vojaštva v Libiji. Italija je pripravljena pozvati precej svojega vojaštva iz Libije, če Anglija umakne nekaj svojih križark iz Sredozemskega morja. Mussolini je že pozval iz Libije petnajst tisoč vojakov, toda Anglija s tem še ni zadovoljna. V Libiji je namreč še vedno petdeset tisoč italijanskih vojakov, kar smatra Anglija za resno ogroženje Egipta. LASKE PROTIODREDBE Da se bodo sankcije, ki jih bo uveljavila Liga narodov proti Italiji, čimmanj obnesle, je izdala italijanska vlada sledeče odredbe Ob torkih morajo biti vse mesnice zaprte; italijanske gospodinje naj ne kupujejo tujezemskega blaga; cena importiranemu blagu bo umetno zvišana, da se ga bo čimmanj prodalo; časopisi bodo izdajali v manjši obliki; elektrarne bodo zmanjšale privatnim domovom dobavo elektrike. Včeraj je bil prvi torek, ko so bile mesnice zaprte. Toda to ni dosti koristilo. Meso je bilo mogoče dobiti na vseh javnih trgih. Galona gazolina, ki je še nedavno veljala 85 centov, je sedaj naprodaj po $1.08. Razliko pobere država v obliki davka. ZDRAVNIKI BOJKOTIRAJO INOZEMSTVO Italijanski zdravniki so danes objavili v svojem glasilu, da bodo vbodoče predpisovali le italijanska zdravila in se posluževali le italijanskih instrumentov. V prejšnjemu letu je Italija naročila iz inozemstva za pet milijonov dolarjev zdravil. Vinski trgovci bodo prodajali le domača italijanska vina in žganje. Šampanjcu, whiskiju in ginu je napovedan bojkot. DEŽEVJE OVIRA PRODIRANJE Kakor svoječasno ob Soči, zvračajo Italijani tudi v Abesiniji vso krivdo na slabo vreme. — Hudi nalivi so preprečili prodiranje štirih italijanskih kolon proti mestu Makale, — je rečeno v armadnem poročilu. — Vojaki so skoro do kolen v blatu. Na prevoz težje artilerije ni zaenkrat niti mi • sliti. Častniki so mnenja, da bo že v petek zavihrala nad Makale italijanska zastava, toda vse kaže, da se to ne bo zgodilo, četudi ne bi zavedli Italijani pri zavzetju na nikak odpor. IZDAJALEC JIH BO VODIL Na čelu Italijanov bo vkorakal v Makale Abs-sinec Gugsa, zet abesinskega cesarja. S cesarjem se je bil spri ter s svojimi vojaki dezertiral k Lahom. V zameno so mu obljubili dobro službo v pod jarmi jeni Abesiniji. Baje bo postal cesar, ki bo pa moral seveda tako plesati kot mu bo Mussolini godel. "BORITE SE KAKOR LEVI!" Vojskovodja Hamariate, ki je zasrapal Abesi-nijo v Ženevi, je pozval abesinske vojakfe z bese-dami: — Borite se kakor levi. Nikdar ne napadajte podnevi, pač pa samo ponoči. V nočnih napadih 3te neprekosljivi mojstri j ___j ___ .......^ •____-_________ _____ tTm s* a M V D 'Ar C€ Glas Naroda" novnocri^ L niwudfr. Trni Day teci* —tf Holiday pol Mi.HjB tali H>*HM MMMJ lo t* ooetmoitl m w prloMnJejo. Denar naj a* blacoroU poUJatl pa Money Order. Pri spremembi kraja narobtlkor, proabao, da aa Mrallifie aaanaal, da bltreja tit W. 18 tk Mew leak. M. X. LJUDSKO GLASOVANJE NA GRŠKEM Na Grškem se je vršilo glasovanje, čigar svrha je bila potrditi odlok monarhistov, naj jiostane Grška j>o dolgem času zojM't monarhija. Glasovanje je seveda tako izpadlo kot so monarhisti želeli — kralju v prid. Pred vojno je vladal Grški kralj Konštantiu, ki je bil Nemcem precej naklonjen že iz razloga, ker je bil svak nemškega cesarja Wilhelma II. Zaveznikom to ni bilo po volji 111 so ga med vojno od stavili. Konstantin je f»ozneje umrl, njegov brat pa še živi. I11 tega brata Anglija sporazumno z Ligo narodov zopet postat. -Ija na grški prestol. Ko so zavezniki odstavljali kralja, je moral grški narod lepo molčati, zdaj ko ga zopet postavljajo, je pa imel priliko glasovati. Oddati glas proti kralju bi bilo nevarno, kajti monarhisti imajo zaenkrat vso oblast v deželi. Kralj ni Grkom posebno priljubljen, že vsledtega ne, kar ni njegove krvi. Kako dolgo bo ostal na prestolu, se ne ve. (%e se bodo republikanci zopet polastili moči, se bo pač preselil v Anglijo, odkoder se sedaj vrača. Če bo utegnil seveda. Balkanski narodi namreč napravijo včasi z nepriljubljenim kraljem kaj kratek proces. Ko se je meseca junija 191H pod pritiskom zaveznikov, kralj Konštantin odpovedal prestolu, so se začeli za Grško hudi in burni časi. Konštantin se je vrnil meseca decembra 1920. Prišel je na vabilo 99 odstotkov grškega naroda. Kinalu nato je izbruhni h vojna med Grško in Turško, kar je dovedlo do drugega Kou štantinovega odstopa. Za njim je zasedel prestol njegov najstarejši sin, ki ga pa 25. marca 1024 narodna skupščina odstavila. Deželo je zapustil s protestom. Izza onega časa je bila Grška republika. Predsedoval ji je Venizelos, eden najboljših balkanskih diplomatov. Toda tudi Venizelos ni vzdržal. Monariška vstaja meseca marca tekočega leta je po-metia z republikanci ter ponovno ustvarila v deželi monarhi-stično razpoloženje. Bivši republikanec Kondvlis se jc Zavzel za kraljevo družino. Nečak angleškega kralja se je poročil z grško princeso Marijo. Tako se je utrdila vez med Grško in Anglijo. Grška bo torej dobila kralja. Ne zato, ker ga baje hoče grški narod, pač pa za to, ker ga hoče Anglija. Italija je začela resno šariti po Sredozemskem morju ter ogrožati angleške interese. Ajiglija potrebuje zaveznico ob Sredozemskem morju. V ta namen si Je izbrala Grškoi .1 DENARNE POSiLJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za ▼ ITALIJO ' 9.25.................. Ur $ $ 18.20 $ 44.00 ... $ 87.50 ... I'mio $240.00 ... 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Lir 3000 III BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE B?BVUVjfBt Wftl Alt DOLI. ~~ I E* hfcUillo taftb teoakor KM vmoai0.ix>ai«i ▼ dln*rjlh mil Ut*h doToUafemo te bolje pocoje., T 4 i DOUBAB . ......... ....«**... flOJS .......... PIw™ • I «M« fZl^— • fILZt •••••••••• fiUI Prejemnik dobi t aUrem krOJd l«plaQlo t dolarjih. NUJA* NAKISLA IZVfe&GJEMO PO CABUj LBTTEk 2A PRI-, . STOJaiNO.^Lrr , • > » ' . * ** ' l>J - V*. . -» v i* »V., V ' • i. a » < SLOVENK PUBLISHING COMPSMY *GU. Narod«" 91* WEST 1Mb STBEET NEW YOKE, N. I. Ncw.York, Wednesday, November 6, 1935 T71K LA Ti C. EST SIM TLUNEJOAILX^IN U. 8./A. H ROJAKE PROSIMO, NAJ KAM NAKRATKO N A DOPISNICI 8POEOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Zamotan slučaj, ki nima para v zgodovini ameriškega pravosodja, leži pred milwauškim družinskim sodiščem in čaka Salomona, da prereže gordijski vozel. Edmund Goričnik, stanujoč v West Allisu, je vložil tožbo za razveljavljenje njegove 4 4 poroke" z ženo Ano, s katero se je poročil pred osmimi leti na 44long distance", ko je bil on v West Allisu, ona pa v Avstriji. (Kraja poročilo ne navaja). Goričnik je povedal sodniku Hennesseyu sledečo zgodbo: Pred desetimi leti je imel v starem kraju, s svojo sedanjo Ano otroka, za katerega ji je moral plačevati mesečne ali-mente. "Devet mesecev po rojstvu otroka je odšel v Ameriko in ml takrat Ane ni več videl. Ana pa mu je pridno dopisovala in ga opozarjala na njegove alimente, če je kdaj slučajno na nje pozabil. Njena pisma pa so se kmalu spremenila v zahteve, da bi rada romala ž njim pred oltar, dokler ni naposled tej svoji želji začela dajati povdarka z grožnjo, da ga bo dala v Ameriki aretirati in deportirati v njeno naročje Povedala je svojemu Edmundu, da je slišala, da so ameriški zakoni zelo natančni in strogi, in da je zato njej mala reč dobiti ga po 44šup" čez lužo. Edmund, ki ni advokat, ni vedel, če so ti zakoni res tako strogi ali ne, in se je ustrašil teh groženj. Pisal je Ančki, da se rad poroči z njo, samo da ne bo deportiran, in da naj le dobi namestnika, ki ni o mesto njega pred oltarjem rekel 4 4 da." Ančka je res hitro dobila mla-dega fanta, da je storil Edmun-dovo dolžnost srečnega ženina in je takoj pisala Edmundu, da mu je zdaj že prisegla zvestobo. Edmund pa je začel študirati, če bi res moral iti po "šupu** v stari kraj, če bi ne storil tega. Radoveden je šel vprašat advokata in tu se mu je nasmehnil ter ga potolažil, da se bo stvar dala morda "sfiksati" na sod-niji tako otrel>e. Obratujejo le pozimi, ko je mraz. Premogarjev je sedaj dosti brez dela, kar je po-ebno slabo, ker draginja vedno bolj pritiska. Ne vem, koliko časa bo šlo tako. Na Universal je velika tovarna za cement. Poleti je še precej dobro obratovala. V, Peter Zgaga DIPLOMACIJA To je menda najtežja ali pa najlažja obrt na svetu. Diplomat je kakor ženska. Nikdar ga ne moreš pregledati nikdar uganiti njegovih misli, nikdar ne smeš j>opoluoma verjeti njegovim besedam. Zato pa je diplomat. Sicer bi bil nji je delalo tudi nekaj naših človek kot je večina drugih Iju-Ijudi. 1. oktobra je pa skoraj fdi. čisto ustavila delo, kar je jako hud udarec za ondotne dedal vee. Kar se tiče slovenskih podpornih organizacij, jih imamo dovolj, da smo po možnosti zavarovani za slučaj raznih nesreč.- Obenem imamo tudi precej družabnega življenja, k«T drugače bi bili posebno mi stari popolnoma osamljeni v tej deželi. Poleti smo se včasih zabavali po raznih piknikih, ko so jih prirejala naša društva, sedaj, ko se bliža zima in mraz se bonu) pa posluževali naših dvoran za prireditve in zabave. Slovenskih dvoran imam» dovolj. Na Universal so oudot-ni rojaki letos svojo dvorano jako lepo popravili in prenovili, tako da sedaj res izgleda lepo zunaj in znotraj. Vse je moderno opremljeno. Ondotna naselbina je res lahko ponosna na njo. Ker je bilo s tem delom zvezanih precej stroškov, so člani sklenili, da se dne U. novembra zvečer napravi vesc-lieo v omenjeni dvorani. Ako bo kaj preostanka, se razume, da se bo porabil v korist doma. Naša dolžnost je, da \K novembra zvečer gremo vsi tukajšnji rojaki in rojakinje na veselico na Universal, Pa. Veselični odbor bo že pre-skrbel, da bo najboljša postrežba. namreč dobra godba za ples, okrepčilo za suha grla in druge razne dobrote. Toni Pre-vič, grocer in mesar, bo gotovo preskrbel prave kranjske klobase s sladko repo. Razume se, da Tom sam ni mojster sladke repe, ampak njegova soproga. Zato bomo gotovo šli malo pogledat novembra zv. v slovenski dom na Universal. All, še nekaj moram povedati, to je pa čisto nova stvar za Center. Dne '2'X novembra zv. bo imelo naše mladinsko društvo Ramblers, št. 2'2l spadajoče k JSKJ. v slovenski dvorani na Center tako imenovani 44Feather Dance". To je čisto novo za Center. Kakor pravijo, bo cela dvorana polna samega kurjega, gosjega in ptičjega perja, da se bodo plesalci kar valjali po njem. No, bomo že videli, kako bo. Gotovo je že znano vsem či-ta tel jem v tukajšnji okolici, da sem že od vekomaj zastopnik lista Glas Naroda, pa zato nisem bil niti jaz niti Glas Naroda prikrajšan. Če je komu potekla naročnina ali da bi kateri rad čital oziroma dobival list naj pride kar k meni. Jaz bom dal najboljše pogoje. Pri meni se dobijo tudi starokrajske pratike. Frank Seliifrar. "GLAS NARODA pošiljamo v staro do- movinovKdor ga hoče naročiti za svoje šoroditike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina stari kraj stane $7. — VI Italijo Usta m posi- Ko se zberejo diplomatje ob zeleni mizi, nikdar ne mislite, da se kregajo in prepirajo. Ja, kaj pa Še. Cigarete si ponujajo, drug drugemu vztrezajo in >e vprašujejo, kako je kaj dvoma, kako se žena počuti in o-troei. Iz odgovorov in iz pogledov sklepajo, kakšen je položaj in s katere plati se ga je treba lotiti. Za najboljšega evropskega diplomata velja eelioslovaški Beneš, ki je še mlad človek. Toda Angležev ne bita in ruskega Litvinova tudi ne. Diplomat ne sme preveč govoriti. Vsaka njegova beseda je namreč desetkrat pretehtana. So diplomatje, ki vztrajno molče. Taki si drže starega gesla : — Tisti, ki molči, se devetim odgovarja. Jugoslavija,nima s svojimi diplomati posebne sreče. To pa vsledtega, ker hoče biti vsak Jugoslovan diplomat. Beograjske, zagrebške in ljubljanske kavarne jih produeirajo v masah. Najprej so se smatrali za politike, sedaj so diplomati. Najboljši jugoslovanski diplomat je bil pokojni Pašič. Balkansko politiko je poznal kot nihče pred njim. Kdo ve, če bo kdaj dobil vrednega naslednika? Kadarkoli je videl, da se ne more izmazati iz zagate, je od stopil. Italijani so kos za kositrn jemali .slovensko zemljo, toda nikdar ne pod Pašičevo vlado. Ko je bilo treba podpisati za Jugoslavijo kakšno u-sodepolno pogodbo, se je Pašič umaknil. Trumbiča in drugih 44patriotov" se drži madež, da je Italijan na naši zemlji gospodar. Tudi Amerika se ne sme prav posebno postavjati s svojimi dipomati, Stimson, ki je upravljal zunanje zadeve pod Hooverjem, se je parkrat strahovito blamiral. Vsaka blaina-ža mora biti uradno pozabljena. Tako je naprimer v arhivih jugoslovanskega poslaništva v AVashingtonu mojsterski odgovor ameriške vlade. Nekoč je poslaništvo vprašalo, če imajo jugoslovanski ribiči, ki jih je dosti v Floridi, pravico ribariti v mehiškem vodovju. Ameriški državni department je odgovoril, naj vpraša jugoslovansko poslaništvo — mehiško vlado. O jugoslovanskih zastopnikih v Ženevi se ne čnje »losti. Toda kadar se oglase, takrat zaleže. Njihova beseda je odločilna. Zadnjič so se prepirali, kdaj naj bodo uveljavljene sankcije proti Italiji. Vsi so se strinjali, naj stopijo sankcije 15. novembra v veljavo, jugoslovanski delegat Dušan Subotic se je ves nervozen presedal z ene plati na drugo. Skrivaj je bil namreč pogledal v pratiko ter izjavil: — 15. november pade na petek. Petek je črni dan, in Italija bi bila preveč kaznovani. Preložimo raje sankcije na dan 18. novembra. Predlog je bil soglasno spFc-jet. Naslednjega dne je vse časopisje poročalo, kako je Jugoslovan Mussoliniju omogočil, da se bo od petka do ponedeljka še nekoliko oddahnil. OLA, 8 NARODA 99 New York, Wednesday, Npveynber 6, 1935 i THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 5*. VINKO BELlClC, M IS AR Od Smuka in Sv. Primoža, j pri «osodili a ni znal biti odkri cerkvic nad Semic-em, jireko tosrčen in domače iskren. Po-fcskrilja, kjer so že Kočevarji, Planine, Konjskega hriba, To-plieic, Lah i ne in Sredgore, preko Sv. Križa (samo še zvonik se vidi z vrha poraslega grebena), mimo Sv. Vi«la in Mikla-rjev do Kolpe, ob njej do romarske poti na Žežlju, do A«Ho tem je zopet odšel in ga dolgo časa ni bilo. Zaslužka ni hranil. Zelo rad si je privoščil poln krožnik in polno steklenico, no, z ozirom na svojo postavo je potreboval v resnici dosti. Vozil pa se je kar brez denarja. Sedel je v kak kot ali h sičev in znanih Treh far, do Su- kolesom tovornega vlaka. Do-horja in Vi njega vrha — tam! bili ga niso nikdar. Tako sije siromašna belokranjska' zemlja, tam so trtja in zidanico, bukove in kostanjeve rebri, nerodovitne, ponekod ilovnate njive s kraškimi vdrtinami, tam so steljniki in breze. Vasi so majhne, borne in življenje je v velikem zatišju. I. Pred leti je bil v tej deželici čas nenavadnih reči. Iz zidanic je izginjalo vino in žganje (še tako močna vrata so se mlaja-la), iz kurnikov kokoši, iz dinia v podstrešjih col«. gnjati in slanina, iz kasč rebri masti, iz o- jc vozil brez cilja okrog a nazadnje je 1<> zmagala njegova vas. Ponoči se je vrnil. Na domu je gospodinjil starejši brat, a če bi bila liiša tudi sama, se Mišar najbrž no bi mogel udomačiti. Polagoma so se mu v glavi porajale nejasne potezo novega, posebnega življenja. Postopal je po senčnatem vrtu in nobenega dela sr ni ločil z vsem srcem. Zavellal se je, olaščala plahost. Skrbneie so zaklepali poslopja. Marsikatera hiša je dobila psa in ponoči je bil lajož. da so so človeku jezili lasje. Tatvine pa so se množilcw V samotnih zidanicah se ni bilo bati psov tam jo teklo vino iz sodov v velike čutare in iz čutar v grla. Razen rokomavhov jo imel men la največjo korist ključavničar z močnimi, nezlomljivimi zapahi in jih pritrjal na debela hrastova vrata, ki so so bila pod Bog ve kakšno silo moralo mlati žejnim potepuhom. II. Sedemnajstletni Tijče Gra-hek jo poleti navadno spal na skednju. Dva in dvajsetega -ivirusta leta trideset je odšel k počitku po deveti uri, ko se je že dobro stemnilo. V vasi pod cesto je bilo strahotno lajanje, psi so se hoteli odtrgati z verig. Vročina in utrujenost sta Tijčetu odganjala spanec. Iz dromavice ga je zbudilo šelestenje suhe travo na vrtu. Dvignil je glavo in pogledal nekje izza skednja so prišle tri temne postave v širokokrajnih, odvihan ill in globoko potisnjenih klobukih. Eden je pri hiši rahlo zaropotal s polkni in posvetil z žepno svetilko v zadnjo sobo. Drugi je prijel za železni križ in ga poizkusil, ali močno drži. Tijče na senu se jo tolažil, češ: ne bodo vlomili, saj nimamo nič posebnega, ne bi bilo vredno truda. Legel jo in se del čez glavo, a čez čas je zaslišal močnejši ropot in se je -pet tiho dvignil. Videl jo, kako sta dva prinesla izpod skednja dolgo, debelo žrd in jo položila v okno, ki več ni imelo polken. Torej pojde le za r< s. Slišal ie šepetanje in tiho kletve, a železni križ je škripal in se udajal, žrd se je pomikala k steni. Polaščal se ga jo zmerom večji nemir. Spomnil se je na novo modro obleko, ki mu jo je bila poslala daljna teta iz A-merike, na čevlje in še na raar-sikalo stvar. Sklonil je, da steče do soseda za pomoč. To pa ni bilo kar tako, kajti spal je tik prednjega trama, zadaj pa jo bilo vse zamotano s senom Volja je bila močnejša ko možnost, strah manjši ko nevarnost. Ni bilo drugače, ko da skoči tri metre do tal in hit-tro zbeži. Oprezno se je dvignil in se naslonil na opornik. Videl jo, kako( se je eden pravkar splazil skozi okno in svetil okrog sebe, drugi pa je zunaj ob steni pogrnil črno plahto. Zdaj ali nikdar — je Matijče pogledal na tla. Tedaj pa jo pridrvel nekdo z velikim krikom izza jablane — slišal se je močan pok in rumeno rdeč plamen se je zabliskal pred Tijčetovimi očmi. Fant je nn ves glas zakričal in so naglo umaknil za tram. Potem so jo vse izvršilo v veliki naglici. Spodaj jo bilo pridušu-jočo kričanje v nekakšni kočevski mešanici da ga morajo dobiti dol, on je pa kar koprnel od strahu in čakal, kaj bo. Na skedenj so začela leteti polena 3 00 SVETIH MAS bo deleinl letno člani "Main* zvez« za Afriko''. Članarina enkrat za vselej: 25c za vsako osebo. Živo ali umrlo. Naslov: SODALITY OF ST. PETER CLAVER for the African Missions, Dept. S-3624 W. Pine Blvd., St. Louis. Mo. ANGLEŠKO VOJAŠTVO V EGIPTU Angleški vojaki in mornarji z bojnih ladij, ki so zasidrane pred Aleksandrijo, so priredili po Jnestnih nlicah veliko parado. Namen parade je bil pokazati moč Anglije. in nekdo je s kolom silovito u-, daril po tramu. Nazadnje je v velikem zamahu priletela še lestva in zašumela ob senu. Bila je težka. Tijče jo je takrat še dvignil s težavo — a priletela je kot krepelce. Tisti, ki jo je vrgel, je moral biti res od liudirja močan. 41 To je bil Mišar!" je kesneje trdil Tijče. Potem so odšli po kameniti ko-Šonici navkreber z ukradenim parom čevljev. Tisto noč so vlomili še v Doh-ličali, poi ure stran. Ukradeno moko so ootein se tudi brž vidijo njegova dela." Če bi dejali, da ta dobra ženska ni občutila velike radovednosti, da bi malo natančneje do-znala veliko dogodivščino, v kateri je zdaj i-mela tudi ona svojo vlogo, bi to ne bilo res. Toda v njeno slabo je treba reči, da je bila prevzeta z nekim spoštljivim sočutjem do Lucije, da je nekako čutila resno dostojanstvenost službe, ki so ji jo zaupali, in ji zato niti na misel ni prišlo, da bi ji stavila kako neskromno ali nepotrebno vprašanje' vse njene besede na tej poti so bile samo tolažba in skrb za ubogo mladenko. 44Bog ve, kako dolgo že niste jedli!" 44Ne spominjam se več... Že precej dolgo." "Revica! Morali se boste okrepčati." 4'Da," je odgovorila Lucija s slabotnim glasom. 4 4 Na mojem domu, h valu Bogu, bomo brž kaj našli. Le pogum, malo je več do tja." Oslabela Lucija se je nato spustila v ozadje nosilnice, kakor bi bila zadremala, in tedaj jo je dobra ženska pustila na miru. Za don Abbondija ta i>ovratek gotovo ni bil tako tesnoben kakor prejšnja pot navzgor; a tudi ni bilo zabavno potovanje. Ko je izginil oni. grozni strah, se jo spočetka čutil vsega olajšanega, toda kmalu so mu začele vstajati v srcu stotere nove nevšečnosti, kakor ostanejo tla nekaj časa prazna, če izkoreninijo veliko drev\^ potem pa zopet vse preraste plevel. ^ Postal je občutljivejši za vse drugo in prav tako v sedanjosti kakor v mislih na bodočnost se žal ni manjkalo snovi, ki se je mučil z njo. Bolj nego prej je zdaj čutil, kako težavno je tako potovanje, ki ga ni bil vajen, in zlasti spočetka po .strmi poti z gradu na dno doline. Poganjač, ki ga je lieimenovanec izpodbujal z znamenji, je s svojima živaliina stopal v hitrem koraku; obe jezdni živali sta stopali ti-koma zadaj z istim korakom; zato se je na nekaterih bolj strmih mestih zgodilo, da je ubogi don Abbondio omahnil naprej, kakor bi ga kdo od zadaj privzdignil z vzvodom, in se je moral z roko upreti ob sedlo, če je hotel ostati v njem; po eni strani se ni upal prositi, da bi šli počasneje, po drugi pa bi bil rad čim prej zunaj tistega kraja. Kjer je cesta peljala nad kako višino, nad kakim nasipom, se je razen tega zdelo, da mula _ po navadi teh živali — nalašč tišči navzven in sili z nogami prav na rob, in don Abbondio je videl skoro navpično pod seboj strmino ali, kakor je on mislil, prepad. — Tudi ti,_je govoril sam pri segi živali, — imaš to prekleto voelje, da -ama iščeš nevarnosti, ko je vendar steza tako prostorna! — In potegnil je uzdo na drugo stran, toda zaman, tako da se je navadno prepustil tuji trmi, dočim sta ga znotraj razjedala srd in strah. (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati *'Vinetova*\ idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 Naročite se na "Glas Naroda" največji^ slovenski dnevnik v Združenih driavah. IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami. 627 slranl Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena -----------------LM [( KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 rtrani. s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri šamarlh; Med Jezldi Ona -----------------LM PO DIVJEM HI7RDISTANU 4 knjige. 694 sinusi, s slikami Vsebina: Amadija; Beg is je«e; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................jj^ PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: .Brata Aladžlja; Koča t soteski; Mtrldlt; Ob Vardarjo Cena _____________________l Izdajalec: Na lovu; Spet na divjem zapadu; KeSeni milijoni; Dediči Ctna ---------------------IN V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Š ime n; Zaroka z zaprekami; V golob-ujaku; Muliamedauskl svetnik Cena ________________L56 WIN*.TO V 12 knjig, s sUkami, 1753 strani SATAN IN I&KARIOT It knjig, s slikami. 17t4 strani Vsebina: I«selJeneI; Turna fietar; Na sledu ; Nevsr nosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 Wttt 18th Street Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za iivljenje; NSo-Cl, lepa lndljanka; Proldestvo zlata; Za detektiva: Med Komančl In Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri KomanCih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka Cena--------.3J* 2 U T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, ln njegova poslednja pot Cena ------------------LM "Glas Naroda" New York, N. Y. 0L2TB NZBVDI" New York, Wednesday, November 6, 1935 THE LAROE8T SLQVENh J21LT IN V. R GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih- - Za Glas Nsroda priredil I. H. 82 pavi ZVEZEK. — To je bilo pri meni, kot je pri orgijah. Izvleci je treba register, potem pjskajo piščali v istem glasu dalje, dokler jim ne poide sapa, ali pa dokler ni register zopet zaprt. Saj deloma poznate mojo vzgojo. Ali ste bili sami kdaj v kakem seminarju t — Ne. — Za to bodite hvaležni Bogu! Tega ne prenese vsakdo. Sploh pa seminar — in še tak! To so bila huda leta. Da sem tako dolgo zdržal, se je zgodilo samo iz ljubezni do ene same prijateljice: glazbe. Gojiti godbo, to znajo. V cerkvi smo imeli pevski zbor in orkester, vse prav lepo! Vsak gojenec se je moral učiti kakega godala. Kdor je bil nadarjen, je prišel pod posebno oskrbo glaznebega prefekta. Med temi izbranimi sem bil tudi jaz. In tako sem se učil zaporedoma različnih godal, klavirja, orgelj, piščalke, dokler nisem slednjič s celim svojim srcem ostal pri goslih. Kako zvest in priden sem bil v družbi te rujave ljubice! V glazbi sem imel vedno izvrstni red, v drugih predmetih štiri zvezde. In slednjič si mislim: vrag vzemi vse knjige, postati'hočem glazebnik. Ker s prošnjami pri očetu nisem mogel ničesar doseči, s« m se moral poslužiti sile. Neke svetle noči sem pobegnil iz seminarja in vsa moja prtljaga so bile Inoje gosli. Doma sem imel hud sprejem. Mama, ki se je navadno postavila na mojo stran, je bila mrtva, Luiza pri vsej svoji ljubezni do mene ni imela pri očetu veljave. Tako sem bil prepuščen sam sebi in tedaj mi je prišla moja v seminarji dobro ukročena trmoglavost prav. — Vse spoštovanje pred otroško dolžnostjo — pripomnim — toda vam to ni mogoče zameriti, da ste dali prednost goslim pred duhovniško suknjo. Presenečen me pogleda. — Veste, kaj je bilo tedaj pravzaprav z menoj? — Da. Mislim, tudi oče more biti sedaj zadovoljen s to zamenjavo. Sam na sebi sem iskusil, kako znate s svojim gosli govoriti v človeško srce in dvomim, ako bi se vam to tudi kot pridigar posrečilo. JLahna senca preleze njegov obraz. — Očeta že več let nisem videl. Kako naj bi smel vedeti. — Z vašim očetom še niste govorili? Egon zmaje z glavo. — Želim, da bi se že bilo zgodilo. — Težko dihaje potisne klobuk nazaj in pritisne pest na čelo. — Ko bi me oče takrat, ko sem hotel, pustil v Monakovo! Kaj bi bilo nama obema prihranjenega! Toda v svoji bližini me ni mogel trpeti. Tedaj sem omahoval v svoji izberi med Berlinom in Dunajem, toda slednjič je bilo Joachimovo ime odločilno. Tako sem prišel v Berlin. V tem zakletem Berlinu se je p ričelo vse gorje. Prišel sem najprej v pripravnico za konservatorij. Učil sem se čez glavo. Toda moja mladost je tudi zahtevala svoje. Saj veste, kako se to na glazbeni šoli splete med učenci in učenkami. Pouk je navadno skupen, čutimo se kot tovariši in prično se nežni odnošaji, da te vemo kako. Smeje damo, smeje prejemamo in če slednjič iz tega pridejo stvari, ki jih moramo vzeti resno, skomignemo z rameni, postavimo vse na račun "lahke umetniške krvi," in imenujemo glas vesti "napol premagan predsodek." Tudi jaz sem napravil isto. Bilo je tako lepo! I^thko zvezano, lahko razvezano, to je bilo naše geslo pri tem veselem življenju. Slednjič pa me je vendarle pustilo na cedilu to drugače i*ako praktično geslo. Mlado dekle je prišlo na konzervatorij, vitka, ljubka prikazen z lepo izrezanim, s črnimi lasmi obkroženim obrazom, ki je bil vsled potrtih, skoro bolestnih potez še posebno prikupljiv. Hotela je postati pevka, je tu«li imela lep glas, toda samo v srednji legi, globočina je bila slaba, višina tenka, nezdrava. Spoznal sem jo v šoli, za klavir in harmonijo sva imela istega učitelja, majhen, originalen možičck — milje!" — Ambrozius Barka? — Ker ga poznate, mi vam ni treba povedati, da je bil med vsemi učitelji najpriljubljenejši cilj onih šal, ki jih učenci uganjajo po vseh šolah na žalost svojih učiteljev. Drugi učitelji so bili vedno hudi. On pa je bil edini, ki je šale, ki smo jih izbijali ž njim, potrpežljivo prenašal. Svoje učence je imel rad in jim je odpustil vse. In posebno meni je bil naklonjen, meni in — oni drugi. Bil je tudi prvi, ki je opazil, da sva se našl i. Nikdar nisem bil ponosen. Naravnost sem se čudil, da si je Marija med vsem mladimi ljudmi, ki so se ji klanjali, ravno mene izbrala. Mogoče so bila ravno nasprotja, ki so naju pripeljala skupaj, inoj veseli, lalikomišljeni značaj in njena tiha otožnost Njeno oko je bilo navajeno na solze kot moja usta na smeh. Mogoče ji je ugajalo njeno občevanje z menoj. Sama je bila na svetu, ni imela človeške duše, ki bi se za njo v ljubezni brigala. In pri tem je imela hrepeneče, žejno srce. Vse je najbrže vzela mnogo resnejše in globlje, kot pa sem jaz mislil. To se pravi, bil sem ji iz srca vdan, toda — in nato se je nad njo izvršila velika prememba — kako naj povem? — ne najdem druge besede: ki me je prestrašila. To osamelo srce se me je oklenilo 8 takim ognjem in s strastjo, da me je, kakor mi jo je kazala, žalostila, pa zopet navezala. K temu je še prišlo, da se je gospod Barka vmešaval v to zadevo in me je mučil z očitki. To pa je zbudilo mojo nesrečno trdovratnost. In seveda, ko sem pričel uvidevati, da ima profesor prav — tedaj je bilo prepozno. Odkrita žalost je govorila iz njegovih potez, ko je umolknil in gledal čez blesteče jezero. — Nesreča je bila storjena. In če sam pred seboj nisem hotel biti podlež, sem moral skušati popraviti, kar sem zakri vil. In to sem hotel. Srce mi je gorelo v usmiljenju do ubogega dekleta, čegar srečo in mir sem v slepem, lahkomišljenem veselju za vedno uničil. Toda, ko sem mislil na očeta, je prišla žalost. moj Bog! Kak nastop bi bil, ta pater peccavi! (Oče, grešli sem!). Toda izhoda ni bilo več. Moral sem mu vse povedati. Samo z dobro voljo Marije nisem mogel poroc/ti. Za to je treba kaj drugega, fiel sem tedaj domov. Toda —11 (Dalje prihodnjič.X MIŠAR Nadaljevanje, s 3. strani. dar so lajali psi, je Tijča stresal hladen srd zaradi mučnih premišljevanj. III. Mišar pa je bil tudi glavna o-sebnost premnogih zgodb, ki so tisti čas krožile po hišah. Nekatere so bile izmišljene, druge resnične, vse pa so slikale Mi-šarja kot vsevednega in čez mero drznega človeka. Zlasti zanimiva je tale poteza. Siromašnemu oseben jku je pustil pred vrati lonec masti, čevlje in listek, na katerem je bilo zapisano: "Bogatim ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. AXDERSOXOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ HOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA ______________________________35« BE IX>RAJSKI BISER ____________________________________________35e BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ......................................................20e CVETINA ItO ROG R A JSK A ....................................45« CVETKE (pravijire za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljire) ........................40e ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOLO ......................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MI1- riiiski. vesel«»modre humoreske, 72 strani .35 HEDV1KA. BANDITOVA NEVESTA .................. 40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ ____________________________________30« KRVNA OSVETA (povest iz abruskih gora) .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ____________________25« LJCDEVIT IIKASTAH. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30e MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON. krščanski deček iz Libanona ................25« ML'SOLINO. ropar Kalabrije ................................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70« itlLADIM SRC EM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ----------------------------------------------------- 25c NA RAZLIČNIH POTIH ______________________________________40c NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spi 11 man. Cena ........ PRISEGA 111 BONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Iluonder. Cena .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ............ PABERKI IZ ROŽA .............................................. PARIŠKI ZLATAR ................................................ POŽIGALEC _____________________________________________________25c PRSTI BOŽJI ...........................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šinit) _______________________30e PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez......... 1.— 1*1 RHI (spisal Krištof Šinit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv------------------ 40e M. zv______________ PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostima naroda. Cena ..................... PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Ix-vstik. Roman za mladino. Cena .......................... PRAŠKI JLDEK . .30 .30 .30 .30 25c 35e 40« .40 .70 .50 .50 .00 35e 30c 35« 30e 30e 30« 30c PATRI A (povest iz irske zgodovine) ____________ POSLEDNJI MOHIKANEC .................................. PRAVLJICE, Košutnik. II. zvezek. Cena ...... PRAVIJICE. H. Mayer. Cena ................ RDEČA IN BELA VRTNICA ________________________________ REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............. RINALDO RINALDINL Cena .............. ROBINZON KOŠITNIK ...................................... RINALDO RINALDINL Zanimiva notarska l*>- vest. Cena .............................. STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cona ......................... SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotltelj. nevarnosti in nezgode s letovanja dveh mor- narjev. Cena ............................ SUEŠKI INVALID _______________________________ SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ______ SVETA NOTBURGA _______________________________________ STEZOSLEDEC _______________________________________________ SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________ TRI INDIJANSKE POVESTI ______________________________ TURKI PRED DUNAJEM ________________________________ TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja................. TISOČ IN ENA NOČ Ca slikami: trda vez) L zr. $1.30; IL zv. $1.40; UL zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami. veC zvezkov p" ............................ JSt VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; a slikami) ...............................................$1.00 Trda vez....... 1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO S zvezki po -------------------------------50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA__66« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) __________________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ------------ 40e II. del_______40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... J>0 VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ žak od cigaretnega dima, od razlitega vina in žganja. Mišar je sedel v kotu, glasen je bil kot sicer, le pil je nenavadno. Kar zlival je vase, jedel pa ni dosti. Upijanil se je kot še nikoli. Veliko, močno telo je utonilo v dremavici. Zleknil se je po klopi, zasmreal in zaspal kot ubit. In tedaj se je nekdo previdno in hitro napotil v mestece in se vriiil z možmi in vozom. Vstopili so tiho in oprezno, obstali in gledali Mišarja, ki je v trdem spnnjn globoko dihal. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■10 WEST 181k STRUT NIW YORK, If. X. ntei mam za cm voznih hi rov, u- ekrvaclio kabin. in pojasnila za potovanj* fa—umi..........................m..,....,...., 8. novembra: Aquitania v Cherbourg 0. novembra: Europa v Bremen Champlain v Ilavre 16. novembra: lie »le France v Ilavre Rex v Genoa 20. novembra: Washington v Ilavre Majestic v Cherbourg 23. novembra: Lafayette v Havre Tako — dolgo jih je izgraval, zdaj so ga pa imeli. Česar niso zmogle vse pasti, je dosegla pijača. Zvezali so ga z močnimi vrmi in ko se jo zbudil, jo bilo že prepozno. Zarjovel jo kot smrtno ranjen lev, od besnosti in sramote se je napel, a se je v nemoči kmalu umiril. Pogledal je gospodarja in se pridušal, da mu bo zgorela streha nad glavo, njemu in drugim. Rekel je, da bodo vse osebenj-sko kajže nad trt ji šle v ogenj in da so bo vse iztrebilo. Naložili so ga in se odpeljali po strmi cesti navzdol. Bežali ga tisto noč niso. Maščevali so se za vse zadrege, v katere jili je bil spravil, in za vse brezplodno napore. Ko so ga drugo jutro gnali po e<*>ti, jo bil uklenjen v verige. Brez suknjiča in z zavihanimi rokavi, prav tak, kakršnega so dobili v roko. jo š«»l — smehljaje se in ponosno, čeprav bil pokrit s temnomodrimi lisami. Kajti tista noč je bila zanj naj-bridkejša: ne zaradi telesnih bolečin, temveč zaradi ponižanja njegove samozavesti. Na ljudi je legla razbreme-njenost. Vendar jo nekaj skritega ležalo v tem miru. To so najbolj čutili tisti, katerim j<» veljala Mišar jeva irrožnja. Neprestano so se bali, da bo on ušel in kar nenadoma popalil tiste zakajene slamnate strehe. Nekdo je že govoril o njegovem begu in takrat je vso oblil mraz. Pa ni bilo nič ros. Zatem je kmalu zapadel sneg. Zgodaj spomladi je Mišar prišel pred sodbo. Obtožili so ga čez trideset vlomov in tatvin. Ni priznal. Trdil je, da so drugi počenjali tako stvari na njegov račun. *' Kjer jo bilo kaj. povsod so jo slišaio le: Mišar in njegovi." Tako je govoril. Ampak — Bog ve zakaj in izdal niti enega izmed svojih. Morda se je nadejal, da mu bodo še prav prišli kodaj kasneje. Dobil je tri leta. Tri leta ječe za človeka, ki je bil dotlej vajen same široke svobode, vetra in sonca, gozdov in trat. dobrih jedi in pijač! Tri leta med mrzlimi zidovi za človeka, ki je bil močan in do upora samozavesten! Dolgi, težki čas si je krajšal z mašče valnimi naklepi ali jo slonel ob zamreženem okencu in gledal v prostost, sanjal o domači zemlji, o rebreh in k --šenicali, o vetrih o mesečini o steljnikih. A kmalu se ga je lotila jetika in več kot poldrugo leto se ji ni upiral. V deževnem jesenskem dopoldnevu je pri Sv. Jerneju na Otavcu zamihal najmanjši bronasti zvon. Njeg-ov glas je social preko vaških hiš do oustib kostanjevih rebri nad Selji, nič delj. Zadnje skrbi so se umaknile iz src. Od takrat živi lepa, a uboga deželica tost ran Kolpe v miru. 20. novembra: Bcrcligaria v Cherbourg :iO. novembra : Chainplain v ilavre Con te di Savoia v Genoa .'J. decembra: Manhattan v Ilavre