V»o£t»ina pfeMtiHU w Ww|a vsak lem*, tlrlUi la aotoota. Cmm KM—1 BMU K f-M. Časopis m trgovino, indusi obrt. P vV LKTO IV. j|lMM flnNP^ ttc»< p/l - 6«#1** “ «* viad^jo. — dtevitln pri .ovnu* viubi v 11KS. — ittffllu tafltftMU *» «S«n^ SAS« UH X Il|, u paš Irt* X W. a ****** UtA K SO, meseCno K 20, ia Inozemstvo mo>o£ao K 10 *«#. — Plaču hi MU m v Uahtfi ŠTEV. 96. SISGjSSaK! LJUBLJANA, dne 13. septembra 1921, 9» Oficileino glasilo Ljubljanskega Velikega Semnja. K Po sejmu. Danes je zaključni dan sejma. Vsa naša industrija in trgovina je dosegla sijajne uspehe, nekatere stroke so za celo leto naprej angažirane z naročili, drugi so prodali vse svoje stare zaloge in vso produkcijo za dolge mesece vnaprej. In kljub temu, da je vladala na sejmu precejšnja vzdržnost v dolgotrajnih pogodbah ih kupčijah vsled stalnega padanja naše valute na mednarodnem trgu in vsled rapidno naraščajočih cen živil v tuzemstvu, presegajo sklepi in vrednost naročil po zanesljivih informacijah nad četrt milijarde kron. Kazstavljalci se vračajo z vzorci domov, da izvršijo naročila in v slovo želimo samo to, da pri danili naročilih obvarujejo in ponovno dokažejo našo znano solidnost v kvaliteti blaga uapraiu razstavljenim vzorcem, v držanju cen in izpolnitvi dobavnega roka. Vse časopisje enoglasno ugotavlja velik direkten in indirekten kupčijski uspeh prvega jugoslovanskega sejma, vsi povdarjajo velik moralen uspeh sejma v tem, da je gospodarsko seznanil in zbližal pridobitne sloje v naši državi in na ta način prispeval h konsolidaciji razmer. Naš interes je sedaj ta, da ti stiki, ki jih je zavezal prvi ljubljanski sejem, ostanejo in postanejo trajni, (la jih knpčijska solidnost ohrani za vso bodočnost. Ni dvoma, da se bo po sijaj, usephu našega sejma začelo organizirati sejme v ostalih gospodarskih centrih naše države, v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Subotici in Novem Sadu, ki so gotovo potrebni in za gospodarski napredek koristni in ljubljanski sejem bo moral v bodočih letih računati z resno konkurenco. Njegova bodočnost je zatoraj odvisna od rnzstavljalcev samih, od njih praktičnosti, komerci-jelnegn /.misla, konkurenčne zmožnosti in trgovske solidnosti. Sejmski urad ostane v perma-nenci in bo skrbel za to, da delo prvega sejma utrdi, razširi in poveča, da tudi v dobi izven sejma skrbi za pospeševanje dobav in nakupov in bo v lem vršil funkcijo kupčijske borze. Gluvno delo bo moral posvetiti tu ii propagandi, ki prvo Ielo ni bila popolnoma zadostna in izboljšanju tega, kar je praksa prvega sejma izkazala za potrebno. Za organizacijo sejma je j -glavnejši predpogoj rešitev stanovanjskega vprašanja. Ljubljana ima sedaj mnogo premalo hotelov, da bi mogla obvladati tujski promet. In za to Ik> za bodoče sejme nujno potrebno razen privatnih stanovanj kidati hotele. Cela vrsta parcel okrog južnega kolodvora direktno čaka, da .-o prične tam velikopotezna gradbe na akcija za tujski promet, za kateri so dane vse šance in zajamčena rentabiliteta. Na sejnin lea-t< ni še b?! - zastopana vsa naša industrija in tudi mnogo strok obrti ne. Zato io limo. ila se prihodnjega sejma udeležijo vso stroko ;n celokupno indii-strija, da bo slika produkcije iti na Šega dela popo'n?.. Želimo tadi, da inozoias-va. pese no češka industrija i/.pr.pol!:i 3 sv»)j'n.i 5pe.\*v mni industrijami naš bodoči ljubljanski sejem. Inozemske tvrdke, ki so se letos udeležile tejma, sc najboljša reklama in propaganda za bodoče sejme. Razširjajte Trgovski ust! Statistika rudarstva v Sloveniji za leto 1920. (Nadaljevanje.) Rodbinsko bolniško zavarovanje je obstojalo do 1. novembra 1920 pri 11 bratovskih skladnicah. Od 1. novembra 1920 dalje pa je bilo to zavarovanje obvezno pri vseh bratovskih skladnicah za vse rodbinske svojce, ki nimajo lastnega zaslužka, niso sami zavarovanju zavezani in žive z zavarovanim članom v istem gospodinjstvu. Zavarovanje je obesegalo brezplačno zdravljenje, zdravila in potrebne pripomočke za zdravljenje, porodniško in babiško pomoč ter’ ob smrti pogrebnino v primernem znesku. Za obvezno rodbinsko zavarovale se ne plačujejo nikaki posebni prispevki, pač pa so se v to svrho zvišali kolikor potrebno redni prispevki elanov in podjetništev. Zavarovanih je bilo koncem leta 1920 rodbinskih svojcgv pod 14 l©t 15.143, nad 14 let 7.823. Število obolenj je znašalo pri rodbinskih svojcih pod 14 leti 6 084 nad 14 let 3.496. Število smrtnih slučajev pri rodbinskih svojcih pod 14 leti je bilo 4oi,, pri onih nad 14 let 2.049. B. Provizijske blagajne. Premoženje 15 provizijskih blagajn je znašalo koncem leta 9,737.928 kron (+ 7i>z.w x K ali 8.38^). Aktiva so obstojala: a) iz vrednostnih papirjev v kurzrii vrednosti 9,961.242 K, od teh je avstrijskega vojnega posojila v nominalni vrednosti 4,253.500 K; b) iz hipotečnih posojil 6.870 K; c) iz drugih posojil 1,oki obrtni šoli. Od lastnih del je razstavila razne, felike na svilene trakove, rez v linoleju, moderno poslikane in omamentirune vaze in razne druge orname ite in slike. Izmed ostalih skupin razstav-Ijulcev je predvsem omeniti prvo mariborsko tovarno za milo prej C. liros, % ki je na velikem bloku mila razstavila i/. mila umetno izvršen kip iz Zlatorogove pravljice, dalje tvrdko Erich Eisenmann, ki izdeluje si-rilni prašek in tekoči siriini izvleček. Tvrdka je za naše planince in sirarje jako važna in ima zastopstva po celi državi. Tvrdka Viktor Zorc iz Lajteršperga razstavlja svoje izdelke kavinih nadomestkov in sicer zdravstvene sladne kave, ržene kave znamka ^Merkur? in žganega ječmena. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1919 in zalaga s svojimi izdelki vso Slovenijo in Hrvaško do Mitroviče. Ludvik Zabukovšek ima na razstavi zborko svojih kemičnih izdelkov in sicer makovo olje, fimež, laneno, kremzirsko, belo, mastiko in retušni fimež za oljnato slikarstvo. Dalje je omeniti sedlarske in jermenarske izdelke, konjske opreme Ivan Kravosa in I. Bezjaka, luksuzno kočijo Jos. Pečarja in sani .los. »Stanjka. Pavel Ledinek je razstavil kolekcijo vinskih in pivnih sodov, v katerih je specijaliziran, ker jih kranjski sodarji ne izdelujejo. Posebno pozornost vzbuja miniaturni landau-er tvrdke Počivalnik, ki je izveden z luksuzno opremo in največjo dovršenostjo. Od usnjarjev je razstavil kolekcijo samo tov. Vil. Freund, ki je zadnji čas začel tudi izdelovati stiskano usnje za tapetnike in za pohištvo, ki se poprej pri nas ni izdelovalo. Za poljedelce je posebno važna kolekcija verig Ferdinanda Frankla, ki ima v Studencih pri Mariboru tovarno vsakovrstnih verig za tehnične in poljedelske svrhe in okovov za jarme. Kakor uvodoma omenjeno, ta prva razstava ne obsega vseh strok mariborskega obrtništva, ki skriva {K) svojih delavnicah še mnogo zanimivega in originelnega dela. Tako n. pr. živilna industrija, precizna, fina mehanika, mehanično in stavbeno ključavničarstvo skoro sploh niso zastopani na razstavi, dasi imajo v Mariboru velike obrate. Zato želimo, da jih bodoča povečana in razširjena razstava vse združi in enotno seznani z javnostjo. Že letošnja obrtna razstava bo dosegla sigurno svoj uspeh in marsikateri kupec se bo odslej ustavil v Mariboru in ne bo iskal za mejo v Avstriji tega, kar si lahko nabavi po konkurenčni ceni doma. Štajersko obrtništvo je osve-dočilo svoj polet in upamo, da bo to stremljenje našlo pri merodajnih činiteljih polnega porazumevanja in podpore. Reviziia davčnih in gospodarskih zakonov. (Dalje.) Revizija gospodarskih in finančnih naredb je brezdvomno najvažnejši politični dogodek in najinteresantnej-Se delo parlamenta v bodočih mese- " — ■ ■ ■■ ■■■ <■ • i' ——— n.. .i i hipotečnih in drugih posojil in dohodki iz posestev 133.414 K; e) prispevki iz pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo v znesku 2,655.351 K; f) posebni državni prispevki v znesku 358.071 K za izboljšanje ma-terijalnega položaja državnih provi-zijonistov; g) drugi dohodki 710 K. Prispevki članov so znašali 68.37 % prispevkov podetništev. Povprečni letni prinos člana provizijske blagajne za obvezno zavarovanje je znašal 38.37 K. Pravi izdatki provizijskih blagajn so znašali 3,941.418 K (+ 2,433.392 K) in sicer: a) provizije za člane 484.340 K; b) provizije za vdove lbu.331 K; c) provizije za sirote 149.128 K, skupaj stalne podpore 693.799 K; d) odpravnina 4.222 K; e) draginjske doklade proivizi-jonistom, vdovam in sirotam 2,942.246 f) drugam nakazani ali izplačani rezervni deleži 66.852 K; g) drugi izdatki 234.299 K. Pri provizijskih blagajnah je bilo koncem leta 1920 zavarovanih 14.998 (— 199) polnopravnih članov, 7.464 (+ 891) žen in 14.927 (+ 2.570) otrok, torej skupaj 22.391 (+ 3.461) upravičenih svojcev. Povprečni delež polnopravnega člana na premoženju provizijske blagajne je znašal 649 K 28 v. Provizijo je prejemalo 1.601 (— 7) bivših članov, 1.318 (— 20) vdov in 983 (+ 51) Sirot, skupno 3.902 (+ 24) oseb. Trajne podpore so znašale povprečno za enega invalida 302 K 52 vin., za vdovo 121 K 65 v in za siroto 49 K 98 v na leto. Draginjske doklade ,ki so jih dobivali provizijonisti, vdove in sirote, so razvidne iz sledečih dveh razpredel ov: Razpredel A. Dosedanje provizije Mesečna doklada k dosedanjim provizijam za provizijoniste in vdove za sirote brez starišev za ženo in vsakega otroka 0.1 do 40 K 55 K 50 K 20 K cih. V revizijo so predloženi tudi zakoni in naredbe, ki so bili že medtem ukinjeni ali pa izpremenjeni s poznejšimi zakoni odnosno, katerih veljavnost je že potekla. Na teh meritorna izprememba skoro ni mogoča in gre samo za formalni akt, da jih zakonodajni odbor sprejme na znanje. Med finančnimi zakoni pridejo razen zadnjič naštetih v revizijo lanskoletni in letošnji zakon o davku na poslovni promet in davek na vojne dobičke z dne 6. aprila 1920. Finančno ministrstvo svoječasno ni hotelo iz formalnih razlogov upoštevati izpre-minjevalnih in dodatnih predlogov, k davku na vojne dobičke, ki so bili statistično dokazani in gospodarsko utemeljeni. Sedaj je davek povečini že vplačan in le mariborski krogi so po svoji energični intervenciji dosegli revizijo odmere. Vsekakor bi bilo praktično, da zakonodajni odbor poskrbi tu za korekture, v kolikor so še sploh mogoče in izvedljive, v zmi-slu svoječasnih predlogov gospodarskih krogov. Pri poslovnem davku nas špeci-jelno zanima poglavje, kdo je od plačevanja tega davka oproščen. Lansko leto je ministrstvo financ oprostilo od davka vse zadruge, kar je bila popolnoma neutemeljena in škodna favo-rizacija. Letošnji zakon o prometnem davku tudi dela kmetom prevelike koncesije, posebno, ker je promet z živino davka prost. Zato želimo, da se odlok finančno-gospodarskega komiteja z dne 6. aprila 1921, ki ni bil objavljen, ukine in da se davčna obveznost za vse pridobitne sloje postavi na enak princip. Dalje je predloženih v revizijo cela vrsta naredb ministrskega sveta, 11 odlokov komiteja ministrov za finance in promet ter 18 ukrepov eko-nomsko-finančnega komiteja ki niso bili objavljeni. V seznamu vsebina ni navedena in nam je vsled tega nemogoče zavzeti v tej zadevi stališče, dokler ne vemo, za katere določbe se gre. Čudno pa je, da so se izdajali za javnost obvezni ukrepi, ne da bi se bili v uradnih glasilih priobčili. Bil je skrajni čas, da je ustava bila sprejeta in napravljen konec takim samolastnostim posameznih uradnih mest, ki so s svojimi prenagljenimi ukrepi napravile ogromne gospodarske škode. Reviziji so podvrženi tudi začasni zakoni o trošarini in o taksah in pristojbinah, ki so stopili s 1. septembrom letošnjega leta v veljavo. Med drugimi začasnimi zakoni se nahaja v reviziji tudi zakon o izpremembah in dopolnitvah uvozne carinske tarife ki je bil izdan 4. junija t. 1. in ki je povzročil našim industrijam težke krize. Znano je, koliko so se naši in-dustrijci borili, da dosežejo primerno eaščito napram inozemstvu, kjer ima konkurenca neprimerno ugodnejše produkcijske pogoje. Na vse to se finančni minister ni oziral in v svoji (arifi sankcijoniral ono krizo, ki jo najjasneje vidimo pri jeklarnah v Ravnah. Razen tega je v reviziji 8 različnih odlokov ekonomsko-finanč-nega komiteja o carinskih zadevah, ki po veliki večini tudi niso bili do sedaj objavljeni. Vmes se nahaja tudi naredba o izvozu v svrho predelave (Veredlungsverkehr), ki je bila izdana 28. maja 1920 in ni bila objavljena. Mi smo se opetovano borili za to, da se objavi ta velevažna naredba, toda brez uspeha. Želeli bi, da jo zakonodajni odbor potrdi in razširi na promet v svrho popravila, barvanja in sicer za aktivni in pasivni požlahtljevalni promet. Končno so v reviziji vse tri stare, že davno ukinjene izvozne carinske tarife. Glede sedaj veljavne izvozne tarife bi želeli, da zakonodajni odbor upošteva nekatere utemeljene predloge gospodarskih korporacij in izpremeni nekoliko postavk. Nadaljni začasni zakoni, ki jih je predložil finančni minister zakonodajnemu odboru v potrditev se tičejo vprašanja notranjega posojila, devizne trgovine in prometa, valutne reforme, Narodne banke in likvidacije avstro-ogrske banke. S temi zakoni stopajo pred parlament naši bistveni gospodarski problemi in radovedni smo, kakšen teren bodo našli v parlamentu in kako bo parlament prestal skušnjo sposobnosti v teh življen-skih vprašanjih. Vsekakor bi bila že sedaj vsa strokovna in politična žur-nalistika poklicana pripravljati tla tem velevažnim nalogam parlamenta, gospodarske korporacije pa naj bi še enkrat predložile svoje nekdanje gradivo in rezolucije o teh vprašanjih jn dokazale, da so se vsa proroštva o razvoju naših gospodarskih razmer natančno in dobesedno izpolnila. — Mora se to ponovno ugotoviti in po-vdariti, tudi če bi se na stvari sami ne dalo ničesar več spremeniti. V to skupino spada predvsem famozna naredba generalnega inšpektorata financ št. 799 od 23. novembra 1920, ki je bila objavljena v »Služb. Novinah« št. 24, o relaciji krone in dinarja 4:1, dalje o zamenjavi per-perov, o po vlačenju kron v Dalmaciji dne 31. marca 1921, ki ni bila še objavljena, o kovanju metalnega drobiža, konečno da so novčanice po 1 in pol dinarja državni denar in o sprejemanju avstrijskega metalnega drobiža. Pri zakonu o Narodni banki bo treba rešiti definitivno vprašanje kontingenta novčanic in izvenkontingent-nih kreditov, da stabiliziramo enkrat denarno gospodarstvo in prenehamo z vednim tiskanjem brezpodložnih novčanic in rastočo inflacijo, pri kateri mora padati vrednost našega denarja na mednarodneg trgu. Drugi posli o devizni centrali in njeni likvidaciji, in o valutnem prometu, ki spadajo po večini že v kroniko, so skoro izključno formalnenga pomena. Razpredel B. Dosedanja provizija, Nova provizija z mesečno doklado Doklada za ženo in vsakega otroka 40 do 60 K 100 K 20 K $0 do 100 K e 120 K Invaldnih je postalo 100 (— 22) polnopravnih članov in sicer 3 (— 5) vsled nezgode pri delu in 97 (— 17) iz drugih vzrokov. Umrlo je 164 (— 27) polnopravnih članov in sicer 8 (— 6) vsled nezgode pri delu, 156 (+ 33) iz drugih vzrokov. Podporni skladi. Koncem leta 1920 so obstojali podporni skladi pri 6 bratovskih skladnicah. Dohodki teh podpornih skladov so znašali: na tekočih prispevkih članov 94.390 K, na prispevkih podjetništev 11.005 K, na darilih 555 K, na obrestih 324 K, na drugih dohodkih 101.247 K, skupaj 207.521 K ( f 65.491 K). Resnični izdatki so bili sledeči: izvanredne bolniške podpore 84.336 K, pogrebnine 87.193 K in drugi izdatki 10.422 K, skupaj 181.951 kron (+ 64.995 K). Aktiva podpornih skladov so obstojala: iz gotovine v blagajnah 51.579 K in iz hranilnih vlog 20.974 K, skupaj torej 72.553 K (+ 25.715 K). Pasiva so znašala 146 h. (+ 125 kron). Čistega premoženja je bilo toraj 72.407 K (+ 25.570 K) ali 54.39%. Konečno bi bilo med finančnimi zadevami še omeniti razširjenje in izpremeni bo zakona o državnem računovodstvu, posebno določbe glede državnih dobav, ki so bile pred nedavnim časom izdane. V skupini zakonov in uredb, ki jih je predložilo ministrstvo trgovine in industrije, so predvsem važni: organinzacija ministrstva, dalje naredba o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav z dne 17. avgusta 1915, ki je bila 15. februarja 1919 razširjena na celo kraljevino, dalje mnogo kritizirana Ninčičeva naredba »o privrednom savetu« pri trgovskem ministrstvu, ki ni mogel za-dobiti nobenega vpliva na donašanje gospodarskih ukrepov in ki je v zmislu predlogov trgovske zbornice absolutno reforme potreben. Važne so tudi javnosti še nepoznane naredbe o možkih in ženskih obrtnih šolah z dne 25. junija 1921, ki še niso izšle v »Službenih Novi-nalic, dalje razširjenje srbskega zakona o delniških družbah na celo ozemlje kraljevine in uredba o prevzemanju portfelja življenjskega zavarovanja od tujih delniških družb z dne 18. maja 1921. Predložene naredbe o Centralni Upravi £in ^umsko-industrijski centrali, dalje o središnji zadrugi, ki so se že davno preživele in likvidirale, so brezpomembne. Enako spadajo v kroninko stare kompenzacijske pogodbe z Avstrijo, Čehoslovaško in Madžarsko ter kontingentna pogodba z Avstrijsko republiko, katerih veljavnost je, že potekla. Važni so zakoni o Upravi fondov in o zaščiti industrijske svojinen. Med naredbami deželne vlade za Slovenijo se nahajajo v reviziji naredba z dne 16 decembra 1919 št. 795 o prodaji alkoholnih pijač, dalje naredba z dne 20 decembra 1919 št. 815 o trgovini z živilnimi potrebščinami z izpremembo z dne 24. decembra 1919 št. 840. Ne razumemo pa, iz kakšnega vzroka je prišla v revizijo naredba z dne 20. decembra 1919 št. 816 o trgovini z mlekom in jajci. Konečno je omeniti še naredbo z dno 18. augusta 1920 št. 327 o agenturnih in komisijonarskih podjetjih ter naredbo z dne 15. novembra 1919 št. 11 o pospeševanju ustanavljanja strokovnih in obrtninh zadrug in njih zvez. Kakor razvidimo iz navedenega, je že delo prve skupine tako ogromno, da ga je fizično nemogoče v štirih mesecih stvarno in strokovno predelati, posebno ker potreben statistični materijal in izčrpani podatki niso na razpolago. Zato se bojimo, da bodo odseki zakonodajnega odbora površno izvršili revizijo in s tem stvari morda celo škodovali Z ozirom na ogromno važnost revizije želimo le, da bi se vse skupine parlamenta našle v stvarnem, skup-nem pozitivnem delu in žrtvovale za to dobo splošnemu dobrobitu svojo strankarsko nedostopnost. Začasna dopolnitev trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani. Po prevratu je bil okoliš trgovske in obrtniške zbornice razširjen z naredbo poverjeništva za trgovino in industrijo, kateremu je načeloval takrat kot član narodne vlade za Slovenijo dr. Triller, z dne 16. novembra 1918 na celo Slovenijo. Z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo št. 330 z dne 29. januarja 1919 je bila poslovna doba pravih članov trgovske in obrtniške zbornice, ki je bila po zakonih bivše avstrijske države potekla dne 31. decembra 1918 podaljšana do 31. decembra 1919. Obenem je bilo zvišano število pravih članov zbornice z ozirom na razširjen okoliš od 24 na 48. Po tej naredbi je imela trgovska in obrtniška zbornica z ozirom na to, da izvršitev volitev ni bila mogoča, predlagati v izpopolnitev članov na število 48 deželni vladi za Slovenijo v potrditev 24 zaupnikov s pridruženega ozemlja, od katerih jih je imelo 10 pripadati volilnim upravičencem vseh kategorij I. odseka, 14 volilnim upravičencem vseh kategorij II. odseka zbornice. Na izpraznjena mesta odstopiv-ših zborničnih članov so imeli stopiti oni, ki so pri zadnjih volitvah za odstopivšimi dobili v isti kategoriji največ glasov. Vsled smrti, odnosno po preobratu so štirje zbornični člani položili svoje mandate, tako da je zbornica štela samo 20 članov. Tekom preteklih dveh in pol let pod-vzelo je zbornično predsedstvo, kakor tudi posamezne organizacije izven zbornice mnogo akcij za dosego izpopolnitve. Zadeva je bila opetovano na občnih zborih na Štajerskem predmet ostre kritike in nebroj resolucij je bilo poslano vladi glede pospešitve izpopolnitve zbornice toda brez konečnega uspeha. Konečno je sedanji minister trgovine dr. Mehmed Spaho z odlokom z dne 31. avgusta 1921, št. 1757 na predlog pokrajinske uprave za Slovenijo in oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani imenoval do bodočih rednih volitev za dopolnilne člane zbornice sledeče gospode: Kot zastopnike industrije: Jakob Zadravec, podpredsednik Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, posestnik valjčnega mlina v Središču; Ivan Rebek, predsednik slovenskega obrtnega društva v Celju in Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, tovarnar v Celju; Peter Majdič, lastnik valjčnega mlina v Celju, Niko Pogačnik, tovarnar iz Ruš, Janko Tavčar, industrijalec iz Maribora, Josip Smertnik, ravnatelj iz Laškega pri Celju, Franc Čuček, industrijalec, predsednik gremija trgovcev v Ptuju, Ivan Močnik, industrijalec iz Loke pri Mozirju, Dragotin Hribar, industrijalec in podpredsednik Zveze industrijcev v Ljubljani, Fran Bonač, predsednik glavnega odbora velesejma in industrijalec v Ljubljani, Ant. Rojina, industrijalec v Ljubljani in Ivan Jelačin ml., industrijalec in predsednik Zveze trgovskih gremi-jev in zadrug v Ljubljani. V trgovsko sekcijo so imenovani sledeči člani: Vilko Weixl, trgovec in predsednik gremija v Mariboru, Drago Kobi, lesni trgovec in podjetnik v Mariboru, Rudolf Ster-mecki, trgovec in predsednik gremija trgovcev v Celju, Konrad Els-bacher, trgovec v Laškem, Lovro Pe-tovar, vinotržec v Ivanjkovcih, Fran Lipej, trgovec in bivši predsednik (trgovske zadruge v Brežicah, Fran Korošec, trgovec v Gornji Radgoni Ludovik Brumen, trgovec in predsednik gremija trgovcev za Prekmurje v Murski Soboti in Ivan Kostevc, trgovec in predsednik gremija trgovcev v Ljubljani. Konečno so imenovani kot zastopniki obrtniškega stanu: Dragotin Korošec, zidarski mojster iz Braslovč, Fran Vehovar, mizarski mojster iz Celja, Dragotin Stu-pan, stavbenik v Slov. Bistrici, Ivan Lančič, kleparski mojster v Gornji Radgoni, Andrej Kralj, sedlarski mojster v Brežicah, Janko Horvat, pleskarski mojster v Ljubljani, Ivan Breznik, pekarski mojster v Mežici in Ivan Omolec, pleskarski mojster v Ptuju. Med imenovanimi člani so skoro izključno predstavitelji stanovskih organizacij, gremijev in zadrug in za splošni gospodarski napredek veleza-služni in kot stanovski in pridobitni organizatorji znane osebnosti. Z odkritosrčnim zadovoljstvom pozdravljamo končno uresničitev izpopolnitev trgovske in obrtniške zbornice, kateri pripade sedaj ob reviziji začasnih zakonov in naredb ter izjedna-čenju zakonodaje in konsolidaciji gospodarskih odnošajev ter obnovi gospodarskega dela najodličnejša na-loga. Imenovani člani so ze v svojem dosedanjem delovanju v težkih razmerah osvedočili svojo gospodarsko inicijativnost in neumorno organiza-čno delavnost in požrtvovalnost. Ne dvomimo, da bo njih delovanje v trgovski zbornici prineslo novega življenja in poleta na gospodarskem po- lju, da bodo kot izkušeni praktiki pripomogli k pravilni rešitvi socialnopolitične zakonodaje in našim razmeram odgovarjajočega izjednačenja obrtne zakonodaje, popolne obnovitve naših prometnih razmer in sanacije naše carinske uprave. Medtem pa jih čaka tudi delo, da pripravijo volilni red za redne zbornične volitve. Nebroj neodložljivih, javno-go-spodarskih vprašanj, ki stopajo v vedno večji meri dnevno pred gospodarske korporacije, zahtevajo polno pažnjo in delavnost ter inicijativnost zbornice in upamo, da bo sedaj izpopolnjena zbornica v polnem obsegu kos svoje težke naloge. Zbornice si morajo v naši državi šele s svojo aktivnostjo priboriti ono pozicijo in ugled pri vladi kot so jo po bivšem avstrijskem zakonu imele in ki jim kot korporaciji pridobitnih slojev nedvomno gre. Radi tega se mora bodoče delo zbornice osredotočiti na naša bistvena gospodarska vprašanja in ne se absorbirati v malih postranskih ali krajevnih zadevali. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (I’o uradnih virih sestavil J. Mohorič.) (Nadaljevanje.) Druga vrsta jamstva je imela navidez to prednost, da država ni bila za več oškodovana, kakor kar je bilo ravno primerno za obrestovanje investiranega kapitala. Predpogoj je bil seveda, da so stavbeni računi in prometni izkazi pravilni in resnični in zato je država sama določila vnaprej pojem stavbenega kapitala. — Specijelno za nas važna primera je dana v § 18 koncesijne listine za cesarjevič Rudolfovo železnico. Na podlagi tega spadajo k stavbenemu kapitalu : a) stroški za preddela in načrte; b) stroški za pripravo, zgradbo, upravo in začetek prometa na železnici; c) 5% obresti vplačanega kapitala tekom stavbene dobe do otvoritve prometa, od katerih se ^dšteje prebitek poprej otvorjenih delov proge in obresti od vplačanega, nerabljenega kapitala; d) stroški financiacije oziroma višina z vladnim dovoljenjem določene povprečne kurzne izgube pri emisiji delnic in obligacij ter nabavi gotovine. Toraj neglede na tretjo in četrto točko, ki direktno Izroča državni zaklad v roke borznih špekulantov, sta že prva dva momenta tako elastična pojma, katere je stavbeno podjetje vedno v svoj prid interpretiralo. Družbe niso stavile železnic same, marveč so oddale stavbo kakemu stavbenemu podjetniku (extre prise generele), ki je bil večinoma, kakor kaže kronika posameznih prog, obenem sam koncesioniran, in je toraj sklenil pravzaprav stavbeno pogodbo sam s seboj ter si na ta način najlažje zagotovil lep kos dobička. Tak splošni podjetnik, ki večinoma sploh ni bil tehnično izobražen in igral le vlogo celokupnega finančnika, je še le oddal majhne sekcije pravim podjetnikom, pravim in-zfnv.rjen?’ kateri so zopet skušali zasluziti, kar se je največ dalo. Efekt je bil, da se je stavilo neprimerno drago in slabo, da so bili delavci izkoriščani in privatni interesi pri stavbi sploh ne upoštevani. Vsled brezprogramnosti državne prometne politike nastajajo konkurenčne linije in med njimi tarifni boj in pro-•netni spor (Južna in Rudolfova na Koroškem), nasproti kateremu je bila državna brez moči in je doplačevala iz lastnega zaklada v dobi, ko so stale vedno pasivne avstrijske finance popolnoma na robu, letno ogromne svote deficita za železnice. Predujmi na račun državne garancije so znašali: Predujmi na račun državne garancije so znašali leta 1868, vštevši agio-zgubo 1,437.000 forintov, 1. 1869 4,051.000 for., 1. 1870 8,247.000 for., 1. 1871 10,930.000 for., 1. 1872 13 mi-Ijonov 119.000 for., 1. 1873 14,950.000 for., 1. 1874 13,332.000 for., 1. 1875 17,303.000 for., 1. 1876 23,124.000 for. in za celoletno ero 1859—1876 privatnega podjetništva s 4% obrestmi fl. 122,672.427 z vedno rastočo tendenco Pa bolj kot ta četrt miljarda kron so bile vzrok obratu še razmere privatnih podjetij. (Dalje prih.) LjuDUonski Veliki Semen). Kupčije na ljubljanskem velikem semnju. Število obiskovalcev je ie včeraj preseglo 100.000. V nedeljo je bil naval na ljubljanskem velikem semnju zopet ogromen. Po paviljonih so se cele procesije mogle le počasi premikati od tvrdke do tvrdke. Kupčije so se razvijale v vseh panogah jako dobro, posebno kupčije na debelo, ker so grosisti, kakor že v soboto, nakupovali razstavljene predmete v velikih množinah. Kupovalo se je zlasti pohištvo, prostejšega tipa. V soboto so posetile semenj pod vodstvom gospe dr. Franje Tavčarjeve članice >Kola jugoslovanskih sester*, ki so z zanimanjem ogledovale razstavljene predmete in se posebno interesirale za domačo obrt in belokranjski paviljon. — Tvrdka Clotar Bouvier je priredila v soboto dopoldne za zastopnike časopisja vinsko poskušnjo, tvrdka Bogatirjev in Palič iz Beograda pa ob prisotnosti vodstva semnja in novinarjev kuhanje, na svojih štedilnikih. Uspeh je bil prvovrsten. V nedeljo popoldne je tvrdka kuhala za občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo enostavni uporabi novega izuma in živahno komentiralo njegove prednosti. Vse obeta, da bo tudi zadnji dan sejma zelo živahen. V popoldanskih urah je bilo življenje na semnju kinematografirano v propagandne svrhe, kar bo gotovo, ne le dalo občinstvu po drugih mestih, ki ni imelo prilike obiskati semnja, najlepše izpričevalo, marveč bo tudi najboljša reklama za prihodnje prireditve. Uspeh semnja je bil tudi včeraj, kakor vedno, popolen. Naše občinstvo je pokazalo največje zanimanje za trgovino, industrijo in obrt in pravo pojmovanje za njih razvoj. Nov risalni aparat. Na ljubljanskem velikem semnju, paviljon 205, vzbuja posebno zanimanje aparat za risanje plastičnih predmetov, nov domač izum. Ta aparat je konstruiran na sledečem principu: če postavimo pred nas šipo in za šipo črno pločevino, vidimo v šipi jasno našo podobo (Schvvarzspiegel) in če ostane naša glava mirna, lahko zrišemo po črni plošči z belim orodjem naš portret, ker se vidi skozi šipo bela barva orodja vedno jasna. Oko je fiksirano pri novem izumu z masko človeškega lica. Ta aparat je epohalnega pomena, ker je prvi zrcalni aparat, ki nima nobenih napak in je radi tega sposoben za splošno uporabo. Pri dosedanjih zrcalnih aparatih moti beli refleks papirja slike predmetov in oko je le približno fiksirano z majhnim okularjem. Radi tega so dosedanji zrcalni risalni aparati osatli tako v ozadju, nepoznani, da celo največji del najbolj izobraženih ljudi sploh ne ve, da obstoje zrcalni aparati za risanje plastičnih predmetov, akoravno se izdelujejo v vseh optičnih tovarnah inozemstva v neštetih oblikah, in čeprav bi jih lahko rabil vsak človek, kakor to dokazuje baš splošno zanimanje na semnju. Ocene, ki se slišijo od obiskovalcev neprenehoma na semnju, so torej najboljši dokaz splošne uporabljivosti novega izuma. Clotar Bouvier, tvornica za šampanjec, Gornja Radgona. Tvornica šampanjca Bouvier, je bila ustanovljena po vojni in izdeluje prvovrstni šampanjski izdelek iz domačih radgonskih vin. Ker je to eno izmed maloštevilnih podjetij te stroke v naši državi, ima zasigurano bodočnost vsled svojega cenega in solidnega izdelka, kakor tudi vsled monopolnega položaja v naši državi. Konzum domačega izdelka ubija v najvišji meri samo visoka mestna užitnina, ki znaša v Mariboru 60 K na steklenico, v Ljubljani 20 K,ravno toliko v Zagrebu, v Beogradu pa 15 dinarjev. Državna trošarina, ki znaša 18 K na steklenico, bi mogli konzumenti še prenesti, užitnina pa podraži artikel v toliki mreri, da se n. pr. v Mariboru domači produkt vsled neznosne cene sploh ne konzumira, v Ljubljani, v Zagrebu in Beogradu pa le v manjših količinah. Bouvier jev šampanjec je triletni proizvod iz domačih radgonskih vin in sicer iz rudečega burgundca, ki je na oprezen način prešan tako, da ne pride iz lupin grozdnih jagod rudeče barvilo v tekočino. Vino o-hrani na ta način svetlo barvo. Po prvem vretju se vino napolni po šestih mesecih v steklenice, katerim se dodajo v teku drugega leta vinske drože, specijalni produkt in produkcijska tajnost tvornice. Po težavnem delu, takozvanem degor-žiranju, ki obstoja v otvoritvi steklenice in odstranjenju vinskih drož, je šampanjec šele v tretjem letu gotov in more priti na trg. Priporočamo Bouvierjev proizvod kot pristno domač in nepokvarjen proizvod iz domačih vin in upajmo, da bo v doglednem času cenejši produkt zadovoljil tako po kvaliteti kakor po ceni vse interesente. Razno. Agrarna reforma in ustanovitev poštne hranilniee. Peta sekcija zakonodajnega odbora je skupno z eksperti ministrstva za prosveto, promet, javne zgradbe, šume in rude, agrarno reformo, poljedelstvo in pošte, pretresala predložene uredbe. 8. t. m. dopoldne je peta sekcija nadaljevala svoje delo. Govorili so posebno o agrarnih vprašanjih in razpravljali tudi o tem, ali je sekcija pristojna, da se bavi z vprašanjem odvisnih kmetov, oziroma o novi ureditvi. Minister za agrarno reformo je zakonodajnemu odboru predložil vse svoje uredbe, ki so bile o tem predmetu sploh oddane. Po členu 130 ustave, drugi odstavek, se vsi začasni zakoni in uredbe, ki se tičejo agrarnih odnošajev, morejo izpremeniti samo zakonodajnim potem. Zato je prevladalo mišljenje, da za te zakone ne velja prvi stavek člena 130, po katerem se ima zakonodajni odbor izjaviti, katere uredbe ostanejo v veljavi in katere ne, temveč se morajo izpreinembe v agrarnih uredbah rešiti z rednim zakonom, t. j. potom narodne skupščine. Končno se je sklenilo, da bo sekcija o tem vprašanju vprašala zakonodajni odbor za mnenje. Druga važna točka, o kateri so razpravljali na seji pete sekcije, je bila u-redba o ustanovitvi poštne hranilnice za vso državo. To vprašanje so pretresali 7. t m., pa v raznih točkah ni prišlo do sporazuma. Sporazum se je dosegel 8. t. m., ker je finančni minister pristal na nekatere izpremembe. S tem bi bilo za enkrat delo te sekcije končano. Nekatere uredbe so se odložile, da se bolje prouče, nekatere pa radi tega, ker je odsek do-znal, da namerava vlada predložiti v kratkem obširen zakon ,po katerem bi dotične uredbe postale brezpredmetne. Pričakuje se, da bo plenum zakonodajnega odbora sklican okoli 20. t. m. Po plenumu bo sekcija nadaljevala svoje delo po direktivah, ki jih bo dal zakonodajni odbor. Vaina oposoritev ta radi dodeljevanja stanovanj. V smislu veljavnih uredb in predpisov dodeljuje v Ljubljani stanovanja v sejali stanovanjskega sosveta edino le stanovanjsko oblastvo 1. stopnje, to je državni stanovanjski urad, ki je na-mešče nna vogalu Dunajske ceste in ceste na Južni kolodvor. Zato naj se stranke glede stanovanj nikar ne obračajo na oddelek za socijalno skrbstvo pri Pokrajinski upravi, ker nima ta oddelek na dodeljevanje stanovanj prav nobene in-gerence. Pismene pritožbe zoper odloke stanovanjskega urada je vlagati na stanovanjsko oblastvo II. stopnje, ki jo pri oddelku za socijalno skrbstvo predstavlja poseben senat s sodnikom na čelu. Člani tega senata sploh ne sprejemajo strank ter imajo soditi na podlagi zaslišanja in razprave pri 1. instanci. Stranke naj v lastnem interesu in zato, da ne motijo u-radnega poslovanja, zaradi stanovanj ni' kar ne hodijo na oddelek za socijalno skrbstvo pri Pokrajinski upravi, ker je tukaj njihova osebna intervencija brezuspešna in utegne reševanju njihove stanovanjske zadeve le škodovati. 7 odstotni državni investicijoni za- jam. Na j veča i najteža poteškoča s ko-jom ima naša mlada država da se bori jeste slabi ili skoro nikakovi. saobračaj, koja okolnost po dalnjim svojim poslje-dicama upliva i na loše stanje'naše valute. koči nam trgovinu, industriju, uopfe svaki napredak na privrednom •pa|ju. No tu ne hasne nikakova sentimentalna raspravljanja več ^treba što pri je pristupiti k jednom izlazu a taj je: da se pristupi k temeljitom i svestra- nom popravku svih naših dosadanjih prometnih sredstava i da se odmah ot-počne sa izgradnjo«) preko nužnih, koji su za dahiji naš uspješni napredak neodgodivo potrebni. — Za vse ovo treba nov ara i jer ne dostaju sva redovita isredstva zemlje, ministar financija je prisiljen, da u formi zajma apelira na sve državljane, da ga u ovom poslu pot-pomoguu. — Novi državni zajam u iznosu od 500 milijuna dinara, što ga razpisuje ministar financija, u svrhu po-bolšanja i uredjenja saobračaja jeste dakle čisto suobračajno-investicijoni za-jam, te mu lakav karakter pridaje i član ustava kojim je on uzakonjen. — 0 vaj če se zajam utrošiti isključivo u saobračajue investicije, a da se to i do-ista provede i zabrat če se za kontrolu posebni parlamentarni odbor. Dok je dakle s sve strane pružena največa garancija, da če se ovaj zajam doista utrbšiti do zadnje pare samo za one svrhe, za koje je namijenjen, jednako je s druge strane njegovim potpisivačima u pogledu naplate kamata zajma, kao i same otplate (amortizacije) zajma, dana isto tako posvemašnja sigurnost. Zajam je hipotekarno osiguran na onim ob-jektima, u koje če se utrošiti a prihoai pak sa tih objekata imadu prvenstveno da služe za pokriče kamata i otplate zajma, kao i njihovi kuponi proste su od plačanja svih mogučih i budučin taksa i dažbina a nosit če 70% kamate, koje če se isplačivati u dva roka godi-šnje (15 marta i 15 septembra) bez ika-kovih odbitaka, kod svih javnin blagajna i na to ovlaštenih novčanih zavoda. Osim toga su te obveznice ravne svim drugim državnim obveznicama, one su pupilarno sigurne, mogu se rabiti kao kaucija kod svih ureda, za fondove itd., kao takove dakle vrlo povoljan papir baš za poslovni svijet, koji dolazl često u priliku da daje kaucije, jamstva. — Obveznice se inogu i lombardirati kod Narodne Banke SHS. po zakon, propi-sima važečim za ovu banku. Obveznice če se izdati al’ pari t. j. za svaku obve-znicu glaseču na 100 dinara imat če se uplatiti 100 dinara. Uplata se može izvršiti kod svih novčanih zavoda u Jugoslaviji u razdoblju od 1. do 30. rujna o. g. — Izloživši ovako najbitnije oznake ovog državnog zajma, kojeg je iza* zvala skrajna nužda i potreba, koju pri-v redni naši krugovi najbolje osječaju, bilo bi suvišno da duljimo več završu-jemo: komurgod je stalo do toga, da se uaša prometila dovedu u red, da ona mogu odgovarati ne samo momentanim zahljevima, več da posluže takodjer i dalnjem napretku i razvoju naše pri-vrede taj neka potpisuje ovaj zajam, jer uz ostvaranje gornje svrhe čini takodjer 1 dobar posao sa povoljnim i sigurnim ukamačenjem svog kapitala. — Sindikat novčanih zavoda kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca za investicioni zajam 1921. Centralna uprava Zagreb. Grafiki velesejm. — Znižanje voznih — Olajšave pri vidiranju potnih listov. — Sejmski znaki in vstopnice. — Avstrijsko prometno ministrstvo je dovolilo posetnikom graškega velesejma r-0 odstotni popust pri železniških voznih cenah za dohod in odhod. Ta na-redba ministrstva velja za vse železnice Nemške Avstrije in za vse vlake razen Orient-Expresa in vlakov D in L, za katere ostane v veljavi normalna tarifa. Tudi južna železnica je dovolila imenovani popust in vrhutega razširila območje tega popusta tudi na izven avstrijske dežele in tudi na vlake D. Polovična vozna pravica stopi v veljavo 16. septembra in traja do 10 oktobra. Omenjeni popusti se bodo dovoljevali le na podlagi od uprave graškega velesejma izdanih izkaznic, ki bodo veljavne le tedaj, ako se odhodna postaja nahaja ne manj kakor 40 km oddaljena od Gradca. Te Izkaznice izdaja >Izkazniški urad«, Gradec, Burggasse 13., proti vplačilu 20 K (za dostavne stroške) in so veljavne le za enkratno vožnjo tja in nazaj. Denar se lahko pošlje tudi po pošti. Pismena naročila legitimacij morajo vsebovati ime in priimek, stan (Registracijo firme) in odhodno postajo. Legitimacije naj se naročijo takoj, ker bo njih dostavljanje po 15. septembru zelo otežkočeno. Udruženje in skupine naj si nabavijo »umarične izkaznice, ki pa morajo vse* bovati za vsakega člana posebej vse preje omenjene podatke. Z izdajanjem takih izkaznic bo prihranjenega veliko de- 4 T R O O V S K 1 LIST I. JUGOSLOV. TOVARNA GUMBOV V SLOV. BISTRICI SPREJEMA NAROČILA TUOI V RAZSTAVLJALNICI. F. ČUDEN LJUBLJANA. 20 M PAVILJON E Sl 46 Ljubljanski veliki semenj 3. do 12. septembra. vm 2m ENGROS. Double amerik,, double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za hotele in restavracije. Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah. Papir na veliko prodaja tvrdka KASTELIC IN DRUG V UUBUANI Mlkloilfeva cesta itev. ,61. (nasproti hotelu »Union«.) ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE delniška družba V LJUBLJANI Telefon št. 1—67 (Ljubljana). Brzojavi PAPIRNICA VEVČE. t. č. centrala PAPIRNICA V VEVČAH. Pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG. Papirnice v Vevčah, papirnica — tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceplni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept — meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). — Navadni tiskovni kular in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski — tiskovni — papir. Ovojni papir iz čiste celoluze in navadni ovojni papir. Lastni razstavni paviljon na »ljubljanskem VELIKEM SEMNJU« 3. — 12. septembra 1921. SOLSKJ ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni Izdelki iz belega, finega papirja. Frančiškanska ulica št. 6. Zahtevajte ceniki NaJniZje cenel Točna postrežba i Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4. OTROCI.EVO BI Z JAK O1 KFKSPUI CMCOMA!»' kolesa, plašče in cevi ter vse v to stroko spadajoče predmete priporoča IGN. VOK LJUBLJANA, Sodno ulico it. J. podružnica: Semena za polje in v.t priporoča Sever & Ko. Ljubljana. i Kupujemo suhe gobe in vse ,v našo stroko spadajoče predmete. *< H0U0HEST0, Glavni trj it. 73. Razstavni paviljon H, št. 282. -- ticoapaaaacoaaaaacMacoaciacinnaaac Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. «. t E. HUBERKE Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. IBM „ROFA“ Najboljši in najcenejši pisalni stroj brez barvnega traka Jugoslovanskojimportno in eksportno podjetje Inž/Rud. Pečlin Trubarjeva'ulica 4.’ MARIBOR Trubarjeva ulica 4. Telefon Jšt. 82. Velesejem paviljon J 385. " Raznovrstno pohištvo nudi po jako ugodnih cenah, stara, po celi Sloveniji znana tvrdka LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 17, (Medjatova hiša). Detajlna prodaja izdelkov iz tovarne upognjenega pohištva I. Bahovec, nasl. Duplica. n. £'■ 45/ šžs®1' I m" 1 - ' ■ ■■■ ■' ' .. i^ v- Pisarna LJUBLJANA, Breg St. 20. Izdeluje vsakovrstne čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz boks, ševro in lak usnja ter druzega materijala. Prvovrstna kvaliteta! Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! PRODA SE KEMIČNA TOVARNA SHS HvdCOste p>rl ZE-o ulToIo aaai priporoča aluminijev hydrat, aluminijev sulfat, glinozem, galun. Telefon: 351. - - Brzojavi: Kemična Moste — Ljubljana. - mehanična vrvarna -in terilnica, predilnica KRANJ - GROSUPLJE CENTRALA GROSUPLJE priporoča svoje vrvarske izdelke vsake vrste in množine. jtolorna u Sodražici 4 Slovenija rpiporoča svoje izdelke, kakor politirane gostilniške in kavarniške stole, vrtne, zaklopne stole, mize itd. Ceniki na razpolago. KOMPLETNA MODERNA KAVARNIŠKA UPRAVA V KRANJU PRI TISKARNI »SAVA« D. D. Ivan Jelačin Ljubljana Uvoz kolonijalne robe Telefon interurban številka 7. Na Ljubljanskem velikem sejmu Paviljon H, oddelek številka 284a. •Ca»C3«C3»C3»CJ»C3eC3«C3»C3» osininjte v,Trgovskem Listu1! •a*pec3Baeaea»aecaec3e CIGARETNI PAPIR ilmnate in usnjate vezalke, čistilo (krema), ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče; nadalje KRTAČE za obleko in likanje, ribanje brez in z korenino, konjske, mazalke, zobne, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejo, TRŽAŠKE BIČEVNIKE Iz prave koprive, razne biče, NOGAVICE ženske in moške, sukanec, „Moderc“, kvačkanec. ŽLICE nože, vilice, pipce Itd. nudi po najnlžjlh cenah veletrgovina Trgovina s klobuki in perilom G. ČADEŽ, Mestni trg. Galanterija, pletenine I KORENČAN Mestni trg št 20 in reklamni paviljon II — 263. Papirna In galanterijska trgovina IVAN GAJŠEK, Sv. Petra cesta 2. Modna trgovina ERAN EGER Sv. Petra cesta 2. Modna In iportna trgovina P. MAGDiČ Šelenburgova ul in Aleksandrova cesta telef. št. 438. pleskarji In slikarji JOSIP JUG, Rimska cesta 16. Vulkanlziranje gumija PETER ŠKAFAR, Rimska cesta št. 11. Trgovina s poljskimi pridelki PATERNOST&REM1C, Rimsk.a cesta 2. ______ p--’ 1 . • ! ■_________ Trgovina s železnino ERJAVC&TURK »pri zlati lopati«, Valvazorjev trg 7. Papir In gafanterlja IVAN BAHOVEC, Sv. Jakoba trg 7. Trgovina s urami, zlatom In srebrom. IVAN PAKIŽ, Stari trg 20. špecerijska In delikatesna trgovina J. FON, Stari trg 6. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke In deklice FRAN LUKIČ Ljubljana, pred Škofijo 19. A. SCHUMI damska konfekcija samo na debelo. UUBIJANA, Gndlffeft.8. r J Galanterija, drobnarija, papir in pletarski izdelki na debelo. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema po tovarniških cenah. Baloh in Rosina MARIBOR, Grajski trg it. 3. J. KORENČAN Galanterija, pletenine MESTNI TRG ŠTEV. 20. in razstavni paviljon H, štev. 263. Josip Vidmar tovarna dežnikov !n solnčnikov Ljubljana pred Škofijo. ii.lifan -nlnni dvokoles, otroških vozičkov, ■BltKd iulUjjd šivalnih in različnih strojev, C nevmatike in vsakovrstnih delov. ?. Bajfel, jubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, zs emajliranje z ognjem in ponlkljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4. ..TRIBUNA1* otroSkih tovarna dvokoles in vozičkov. UBBUMA. Kninska usta itn. 4, Znamka lika it 1. ;.r*vvv ulj*" ry,». OFICIJELNI ŠPEDITERJI ..LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, wien. Raznovrstne špedicije. Reekspedldje. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentura. d. d. za mednarodne transporte Tolagovnioa za.a , % Ijj"a.“blja,Do.©,, 3D\a.2a.a.jsjs:si c. O- Telefon interurban 113. PRIPOROČA: Sladkor v kockah in kristal, kavo, čaj, Frank in kolinsko cikorijo, riž, milo, sodo, petrolej, bencin, sveče, metle, kolomaz (Koller in Breitner, Monfalcone), »Ilirijo« in »Jadran« kremo za čevlje, čokolado »Rudin« itd. Najnižje cene! .MERKUR, veletrgovina z manu-: fakturo na debelo : Maribor. • • • Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabri.catov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni. /\s\s\s\s S Veletrgovina \ > A. Šarabon \ ^ v Uublianl ^ prlporoCa / špecerijsko blago \ raznovrstno iganje ^ moko / / \ s > > \ s / \ In deielne pridelka raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna praiarna sa kavo \ In mlin sa dilavo s električnim obratom. CenMcI na razpolago. (aaa/w\ !SUtU8W8B8n»SS»d*SSgSSt8S”t8tSStlSIMI^b I I razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-israbljlve steki. ploSče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 j The Rex Co. Ljubljana, GradiKe 10. j Moderno »rejeno poprouilnlta vseh pisalnih strojev. ••■■■■■••■■■■■■••■■»■»•■■»■■■.■■■M n. „SISCIA“ d. d., tovarna finih koi v Sisku Izdeluje prvovrstno ševro, ševret, boks, glase Itd. v vsaki barvi More najuspešneje konkurirati z vsakim fabrikatom. Vzorci izloženi v paviljonu štev. 387 MODNA TRGOVINA A. PERSCHE PRED ŠKOFIJO ŠT. 21. priporoča svojo najvejšo Izbiro vsakovrstne svile, vso modna predmeta, perilo In trlkotaio« Žitni zavod v Ljubljani druiba z e. z. Krekov trg štev. 10. : Telefon štev. 243 interurban. Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somboru. Zahtevajte ponudbe! : : Zahtevajte ponudbe! * Pristna terpentinova :: krema za fevlle :: IV najboljša Ministrstvo financ Srbov, Hrvatov in Slovencev 7°|e državno investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu 500 POZIV NA VPIS. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju 1 redbe z dne 27. junija 1921, D št. 7941, vzako-ajene s členom Ustave, pozivlje na vpis n dimu Mili mli i v'' ----- To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor popravilo, izvršitev in razširjenje žel. prometa, stavbo novih in dovršenje započetin železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je 500,000.000 Din. izdan al pari po 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7°/» na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega: odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v teni času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenje 4 leta po emisiji,ter se vrši enkrat na leto pr Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjien. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto | *v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko ?o zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljavati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih puduzetjih. Obveznice se morejo lombar-dirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njih podružnicah po zakonskih propisih. . Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921. pri vseh. denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil poseben parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. BEOGRAD, meseca julija 1921. Minister financ Dr. KOSTA KUMANUDI I. r. Lastnik: Konzorcij n izdajanje »Trgovskega Lista«, — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: P ran Jo Zebal. — Tiska tiskarna Makao Hrovatin v Ljubljani. NAJNIŽJE CENEI HI NAJNIŽJE CENE! > lfl II IfUM tv©rnica gumijevih § VULlVMrl izdelkov v Kranj 0 > X S -g Izdeluje 1 prvovrstne podpetnike | in druge gumijeve izdelke. jj CENIK NA RAZPOLAGO tlSTO DOMAČE PODJETJE! Medič, Rokove & Zanki, Tovarne; Mitm in rudninskih boru ter Isbou. prej: A. Zanki sinoiv. Centrala: Ljubljana, D. z o. z.' Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Noulsad. Telefon: 64. Englisb mishes: Angleški laki; COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. PINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-RIAOEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni ffnl prep.! ak. PALE FLATTING VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak. EXTER10R COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalfinej&i zračni rap. lak PALE SICCATIVE FLUID Slkatlf, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Slkatlf, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočijske sta najfinejši. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. •MERAKL*. Llnoleum lak za pode. »MERAKL*. Etiiiijlnl lak. •MERAKL*. Brnnollne. English ucrnisties: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATING BLACK VARNISH. izoliral lak. L1QUID DRIERS PALE Tercblna svetla. LIQUID DRIERS DEEP. l erebina temna. DAMAR VARNISH Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.