wm I ŠT. 34 8. SEPT. | LETO V. [ 1966 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Gen. dir. Vladimir Logar Delovnemu kolektivu »Elektromehanike« Največja organizacija našega podjetja praznuje letos 20-letnico obstoja. Kmalu po osvoboditvi je bilo v Kranju ustanovljeno podjetje, katerega prozi vodni program naj bi odprl novo, v stari Jugoslaviji še neznano elektromehansko dejavnost; Treba je bilo začeti popolnoma od kraja, saj za to gospodarsko dejavnost ni bilo na razpolago niti-tradicije niti kadrov. Zato so bil uspehi, kateri so se kmalu pokazali kot rezultat trdega dela kolektiva, toliko več vredni ..Začel je razvoj novega podjetja, ki je kmalu stopilo na čelo elektroindustrije Jugoslavije. Ne samo v naši domovini, temveč tudi na zunanjih tržiščih* kjer so bili deležni lepega uspeha, so se pojavili proizvodi kolektiva kranjske ISKRE. Doseči afirmacijo na tujih tržiščih, kjer obstajajo podobna podjetja že desetletja z zgodovinskimi imeni, je vredno še posebne pohvale. Še posebej pa je treba poudariti zavest kolektiva, da je pravilno ocenil situacijo pri razvijanju našega gospodarstva ter je z nesebično pomočjo izven matičnega kraja ustanovil obrate tudi po drugih krajih Slovenije, Iz katerih so se razvile za združeno podjetje ISKRE danes pomembne tovarne. Zavedajoč se pomena integracije za napredek gospodarstva, je bil ta kolektiv nosilec te napredne misli in s tem postaj ob pomoči še ostalih kolektivov elektroindustrije Slovenije graditelj velike ISKRE, katere obrati se nahajajo že sedaj izven republike Slovenije in katere integracija že išče pota tudi v druge republike. Treba je vedeti, da bo borba kolektiva tovarne elektromehanike v Kranju, kot borba ostalih kolektivov v okviru združenega podjetja v nadaljnjem razvoju našega gospodarstva, zlasti močnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, še težka. Treba bo. posvetiti vse’ sile -za napredek organizacije proizvodnje in kvalitete proizvo-. do v, ker nam bo samo to omogočilo nadaljnjo gospodarsko rast. Tudi znotraj celega združenega podjetja se -moramo, trdno zavedati, da le y’ 'skupnem in čimbolj enotnem in odprtem reševa- nju vseh problemov, ki se dnevno porajajo in katerih ni malo, je mogoča rast posameznih kolektivov kot celega združenega podjetja. Obrat umih mehanizmov v Lipnici pri Kropi je bil za 10-letnico obstoja, ki so ga proslavili Poti za reševanje proble- v petek, 2. septembra, svatovsko pripravljen. Vse, kar je bilo potrebno, so uredili, obnovili mov nam nakazujejo 8. kon- in na sveže prepleskali. Zunanja podoba zgradbe je dala kolektivu pečat skrbnega go-gres ZKJ, 4. plenum ZKJ in spodarja gospodarska reforma. Prav tako moramo medsebojne ljudske odnose reševati v smernicah, ki jih ravno v tem času nakazuje ZK. Vse to nam bo tudi porok za čim večji dvig življenjske ravni vseh članov delovne skupnosti združenega podjetja ISKRA. Ob koncu, teh misU bi se rad zahvalil kolektivu tovarne elektromehanike ISKRA .v-Kranju za vse dosedanje delo, ki ga je ravno ta kolektiv imel pri ustvarjanju celega našega podjetja in mu v bodoče želim čim več delovnih uspehov v okviru združenega podjetja ISKRA. Ob 10-letnici obrata v Lipnici Kdor še ni videl Upnice in nje okolice v sončni svetlobi, mu je lahko žal. Prav tak, zaželeni dan je bil v petek, 2. septembra, ko je obrat v Lipnici pri Kropi ; slavil : 10-letnico Iskre oz. izdelovanja urnih, mehanizmov.... , / Planota Jelovica, ki se-dviga nad Kropo in Kamno gorico in-je dobro vidna tudi v Lipnico, je. vsa odeta v. zelenje gozden'. Z ene strani je izjedel svoj potok Kropari-ca, z druge pa potok Lipnica.’ Ob sotočju pod Kropo pa Kroparica izgubi svoje ime in teče naprej kot Lipnica, čigar struga vodi tik ob oblatu v Lipnici, kar je dobro vidno z ;na;slavn:e strani, če rečemo, da je iz Kranja v Lipnico 18 km bo kar prav, alko še držimo smeri prek Podnarta, če pa iz turistične radovednosti peljemo skozi Iz poslovanja tovarno elektronskih instrumentov v Horjulu Neizpolnjene obveznosti PSO ogrožajo likvidnost in poslovanje O V šestih mesecih 54,3% letnega proizvodnega plana O Nekateri ' stroški nižji, materialni stroški izdelave ih drobnega inventarja pa nad planskimi predvidevanji e Režijske stroške nameravajo znižati do konca leta za 10 % O Pri sanacijskih ukrepih bo treba več doslednosti in. vztrajnosti , Poslovno poročilo tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu kaže, da ta naša organizacija na proizvodnem področju zadovoljivo posluje, na finančnem področju pa zaradi vrste objektivnih raz-. logov dosega rezultate, v katerih komaj še rešuje svojo likvidnost. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je ta delovni kolektiv izpolnil 54,3 % letnega proizvodnega plana, medtem ko je svojo polletno obveznost' po gospodarskem planu za 1. 1966 izpolnil le 98,7%. Z drugimi besedami — dosežena je bila proizvodna realizacija v višini- 797,9 milijonov starih dinarjev, medtem ko letni plan predvideva proizvodnjo • v vrednosti 1 milijarde 470 milijonov starih dinarjev. Ce primerjamo letošnjo polletno proizvodno realizacijo z lansko v enakem obdobju, vidimo, da je ta delovni kolektiv letos izdelal za 17,3 %’več svojih izdelkov, kar je nedvomno zadovoljiv rezultat njegovega. poslovanja v prvem polletju. Zanimivo pri. tem je'pogledati ' tudi to, kako je ta tovarna svoje proizvodne obveznosti izpolnila v obdobju januar—junij 1966 v pogledu sortimana svojih izdelkov. Podatki iz porodila povedo, da je bil najboljši rezultat dosežen pri proizvodnji spre-jemno-oddajnih aparatur in šolskega kompleta, kjer so v prvi polovici leta izdelali že v vrednosti 80,6 % oz 79,8 % letne obveznosti. Slabši uspehi pa so bili doseženi pri proizvodnji elementov za elektronsko tehniko —35,6%, regulacijskih transformatorjev 36,4 % in pri elektronskih ■ merilnih instrumentih S-42,9 % letnega plana. ..’ Polietno poslovanje tovarne v Horjulu kaže, da je še vedno slabo razmerje med izdelavnimi in režijskimi osebnimi dohodki — 25:75, kar .pomeni, da je bilo za .produktivno delo izplačanih 25 %: OD,, za režijsko delo pa 75’%. To je vsekakor pojav, ki narekuje čimprejšnjo Spremembo tega razmerja, zlasti pa znižanje režijskih, stroškov, za kar si bo moral de-, lovni, kolektiv prizadevati, da bo do konca letošnjega leta zmanjšal- režijske stroške is kar se da učinkovitim .- varčevanjem vsaj za 10 %. Tudi za povišanje koeficienta obračanja bodo morali (Dalje na 6. strani) Radovljico-Lancovo in Kamno gorico, je’pač daljša pot, ki' pa je zelo . zanimiva in kar je posebno ^razveseljivo, cesta je bila pred kratkim asfaltirana. Zanimivo je tudi to, da so v tej dolini kar tri Lipnice: Zgornja (pri Lancovem);-Spodnja (pred Kamno gorico) in ’že omenjena Lipnica pri Kropi, kjer stoji naš obrat, nad njo pa se bohotijo tri Dobrave (Zgornja, Srednja in Spodnja), od koder jih precej prihaja v službo. Dan, ko je kolektiv obrata v Lipnici slavil 10-letnico obstoja, je bil res čudovit. Belina na novo prepleskana zgradbe se je kontrastno odbijala od zelene okolice, zastava v rahlem vetru pa jo dopolnjevala vzdušje dneva. Povabljeni gostje iz matične tovarne, L j. predstavniki samoupravnih organov, vodstva uprave in družbeno političnih organizacij, ki se jim je kasneje' pridružil tildi predsednik občinske Skupščine Radovljica; so si najprej ogledali prostore in delo y obratu, takoj nato pa so ob 13. uri prisostvovali kratki svečanosti, kjer je. v uvodu predsednik . sveta obrata . pozdravil vse navzoče in predal besede šefu obrata tov. Damjanu Hafnerju, ki je z naslednjimi besedami’ orisal 10 let Iskre v Lipnici. »Pred 100 leti so na. tem mestu izdelovali kovane stolpne ure, pred 40 leti so iimali strojni pogon še. na vodna kolesa. Leta 1956 še jo takratni ,, 30-čl'aTiski, kolektiv oddvojil od'.tovarne »Plamen« in pristopil-v sklop »ISKRE« v Kranju; Med nami je še danes 15 sodelavcev’,", ki ■ Sc» pri tej akciji sodelovali in dobro vedeli, da natančno, precizno dalo. nima nič skupnega s težko .industriji» in da (Dalje na 4. strani) IZ POLLETNEGA POSLOVANJA TOVARNE AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Uskladili so svoje zaloge s sanacijskim načrtom in razpoložljivimi viri obratnih sredstev V prvem polletju letošnjega leta je ■delovni kolektiv tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici ob vrsti težav; ki jih je moral sproti premagovati, vendarle realiziral 51,77% letnega proizvodnega plana, pri čemer je dosegel za 32,4% večjo proizvodnjo kot v enakem obdobju preteklega leta. Uspeh v polletju bi bil lahko nedvomno še precej boljši, ko ne bi imeli tolikšnih težav z določanimi reprodukcijskimi materiali, ki so povzročali, da je prihajalo do občutnej-ših zastojev v posameznih panogah proizvodnje. V prvem polletju so proizvodnji plan izpolnjevali takole: januar 77 . odst., februar 140,6%, marec 102%, april 92%,'maj 108,6 odst in junij 73,5 %. Tudi v zadnjem mesecu polletja je pomanjkanje materiala skoraj na vseh področjih proizvodnje privedlo do zastojev,-. M so jasno vplivali na slabši končni rezultat pri izpolnjevanju proizvodnih obveznosti. V primerjavi z lanskim letom se je že, do konca leta pa se bo še dvignilo število zaposlenih in sifcer za 7,6%. Tako bo štel kolektiv tovarne v Novi Gorici, glede na letošnje in bodoče proizvodne naloge 780 zaposlenih. Po gospodarskem planu se bo tudi proizvodna letos dvignila za 17,4%, medtem ko se bo pa produktivnost za 9,1* odst. Medtem ko se izguba delovnega časa zaradi bolezenskih izostankov giblje v mejah planskih predvidevanj, pa so v prvem polletju porasli upravičeni in neupravičeni izostanki, zaradi česar bo vsekakor treba poostriti kriterije za odobravanje izrednih dopustov. Podatki 'kažejo da je bil v obdobju januar—junij dosežen povpreč- Spremembe in dopolnitve statuta V decembru 1965. leta smo sprejeli statut združenega podjetja kot najvažnejši akt združenega podjetja, s katerim smo tudi uvedli novo obliko podjetja, ki se je doslej izkazala kot zelo umestna za integrirano podjetje ISKRA. Praksa v letošnjem letu , pa je pokazala, da bo treba napraviti nekatere spremembe in dopolnitve tega statuta. Tudi razširjanje integracijskega področja združenega podjetja ISKRA zahteva dopolnitve statuta združenega podjetja ISKRA. Upravni odbor združenega podjetja je pred časom že imenoval komisijo, ki naj pripravi predlog za dopolnitve in spremembe statuta. Komisija je s posebnim obvestilom zaprosila vse naše organizacije in družbeno politične organizacije združenega podjetja, da pošljejo komisiji ustrezne predloge za spremembe in dopolnitve statuta. Datum, ko je bilo treba poslati predloge, je že potekel, predlogov za spremembe in dopolnitve pa je bilo dostavljenih zelo njalo. Strinjam se v'celoti, da ni potrebno vsako leto spreminjati in dopolnjevati statut. Tudi sama komisija je bila mnenja, da je treba spremeniti ali dopolniti odločbe statuta le v res najbolj utemeljenih in nujnih primerih. Vendar pa se je treba na drugi strani zavedati, da smo kot eno izmed prvih podjetij v Jugoslaviji sprejeli statut z obliko združenega podjetja. Na tem področju, katere obliko je uvedel Temeljni zakon o podjetjih, ki je bil sprejet v letu_ 1965, nismo imeli niti teoretičnih niti dovolj strokovnih razprav, sploh pa ne praktičnih rešitev. Zato ob samem sprejemu nismo mogli predvidevati vseh rešitev poslovanja združenega podjetja tako, kot so s* izkazale v praksi za potrebne. Poleg navedenega pa je naš gospodarski razvoj zelo dinamičen (izvajanje gospodarske reforme, intenzivno vključevanje v mednarodno gospodarstvo) kar močno vpliva tudi na reševanje notranjih problemov v podjetju, ki zahtevajo statutarno ureditev. Ni moč prezreti, da so že v tem času izšli razni teoretični, strokovni prispevki, ki obravnavajo problematiko združenega podjetja, kar zahteva tudi v praksi' uveljavljanje teh načel. Vse to so razlogi, ki nas napeljujejo k posameznim spremembam in dopolnitvam statuta ZP. Zato naj naši samoupravni organi, družbeno politične organizacije, strokovnjaki in posamezni člani' kolektiva ponovno proučijo, kje bi bilo treba posamezne odločbe statuta dopolniti oziroma spremeniti, ter naj svoja stališča in predloge pošljejo komisiji za spremembe in dopolnitve statuta pri upravnem odboru združenega podjetja. ——P. G. ni izkoristek produktivnega časa z 91,8 %. V primerjavi z lanskim povprečnim OD v prvem polletju, so letos OD narasli za 27,2%, oz. so za 4,8% presegli povprečne OD po letošnjem gospodarskem planu. Povprečni OD v prvem polletju so znašali 65.392 dinarjev, kar pomeni, da so letos (če1* odštejemo regres za dopust in nadomestilo za K-15) za 22,5% višji od lanskih v prvem poletju, oz. le za 0,8 % nad letošnjim planom. Pri vkalkuliranih stroških je gibanje v okviru plana, skladno z rastjo proizvodnje. Pri ostalih stroških se je v ■prvem polletju pokazalo ma-, lenkostno odstopanje, le pri stroških garancije je bila že v prvem polletju presežena postavka za vse leto v planil. Tovarna avtoelektričnih izdelkov bi morala po planu letos Izvoziti za 456.000 dolarjev svojih izdelkov. Kljub težavam zaradi > pomanjkanja reprodukcijskega materiala je V obdobju januar—junij izvozila že za 292.781 dolarjev, pri čemer je upati, da bo svojo izvozno obveznost do konca leta še presegla, saj je v prvem polletju izpolnila že 64.2 % izvoznega plana za leto 1966, Zaradi nelikvidnosti kupcev in načina kreditiranja je bila v prvem polletju dosežena nizka stopnja realizacije. ..Do konca junija ie bilo v tem pogledu izpolnjenega le 36% Letnega plana ^realizacije, vendar pit‘je upati, da bo ob .boljšem odstptku plačane re-: alnzacije v drugem polletju S le uspelo doseči planirani ' ostanek dohodka; .Zaloge na razredih 3 in 6 jeuspelo znižati celo nekaj Več. kot je-predvideval sanacijski načrt, nekoliko slabši rezultat pa je bil dosežen ha razredu 5. Razen pomanjkanja ustreznih materialov za proizvodnjo, ima tovarna v Novi Gorici naj več je težave z nerednim . plačevanjem s strani kupcev. To postaja zlasti nevarno za likvidnost tovarne in bo treba posebno za nekatere kupce poostriti ukrepe, da bodo hitreje poravnavali obveznosti do naše tovarne. Le delno je v mesecu juliju tovarni uspelo realizirati zapadle obveznosti kupcev, ki so se do konca polletja" dvignile že na 800 milijonov starih dinarjev. \ Proizvodnja v. prvem polletju malenkostno zaostaja za dinamiko, ni pa usklajena z asoorfcnmaniom. zato bo v .drugem polletju .treba doseči realizacijo' po ' 'vrednosti in tudi po asortimanu, hkrati pa tudi v finančnem pogledu doseči, da bo poslovni rezultat, ki je bil v prvem 'pol-1 leiju sicer pozitiven, ob koncu leta še holdšil .¡¿aS&SBiBZHi. Delavke na traku medfrekvenc za televizorje v Višnji gori S 4. zasedanja DS »Elektromehanike« Iz poročila je ugotovljeno, da je poOletnp. obveznost-sanacijskega programa izpolnjena, tako glede izpolnitve plana proizvodnje to doseženega dohodka, kakor tudi znižanja zalog nedokončane proizvodnje in polizdelkov. Delavski svet je obravnaval tudi pripombe na polletni obračun posameznih die-lovAih enot. V tej zvezi seznanja DS DE umetnih mas, da njen predlog za gradnjo nove delavnice ostane odprt, ker se ostanek, dohodka pred zaključnim računom 1. 1966 ne bo razporejala Prav tako ni bil sprejet predlog montaže števcev, ki je predlagala, naj se iz ostanka dohodka povečajo osebni dohodki. Predlog DE TCdrževanje glede porasta službenih izhodov jle delavski svet sprejel in naroča kadrovski shiž- , bi, da izdela podrobno analizo o službenih izhodih po enotah ter ugotovi vzroke za ta porast. Iz polletnega poročila je delavski svet ugotovil razne ¡pomanjkljivosti v poslovanju, ki jih je potrebno odstraniti, da bo tovarna v II. polletju dosegla že boljše gospodarske uspehe. • čimprej je treba urediti vprašanje zalog in odpisa drobnega inventarja, ker prekomerno vežejo obratna ■sredstva. Prav tako so previsoke zaloge materiala na skladiščih. Delavski svet zadolžuje plansko službo tovarne, da izdela konkretne predloge za znižanje zalog. © Ponovno je treba pjre-igtodarta. plan stroškov po enotah in obratih za leto 1966, ker eo se v dotočemih primerih pojavila večja od- ■ stopanja. • DS smatra, da je potrebno 'sprejemati v tovar-no visgjko ikralificiii^e in. [vj-,; soko. jsritokovhe. .delavce rib-ea. teh v tovarni občutno, primanjkuje .Delavcev z nižjo kvalifikacijo je preveč to;naj se potrebe krijejo s preme-: ščanjem. • Organizacijo dela je treba prilagoditi novim zahtevam ter skrajšati 'roke iz-: polnjevanja in obdelave dokumentacije. V zvezi š prenosom razvojnega sektorja ‘jt je DS odobril prevzem nekaterih posojil, za psnovna in obratna sredstva... Delavski svet je tudi potrdil korekturo investicijskega programa — aneksa III. za rekonstrukcijo tovarniških obratov. . Skupna vrednost investicij se poveča za 189,101.000 S din. Povečanje je nastalo zaradi spremembe tečajev, tu-, jih valut to bodo ta sredstva dodeljena s, strani Splošne: gospodarske banke kot posojilo, ' Prav tako je odobril 7,875.000 S dto iz 3 %mega prispevka OD Za sanacijo Savske Loke. Sredstva še dajejo Stanovanjski zadrugi Iskra kot dotacija za gradnjo nadomestnih stanovanj nase-: Tja Savske Loke. V zvezi z zakonom o spre- ’ mambah ih dopolnitvah ter. meljnega zakona o organizaciji to financiranju socialnega zavarovanja je delavski svet sklenil, da se do nadaljnjega začenši s 1. avgustom 1966, plačujejo nadomestila za prve tri dni bolezenskega dopusta takole: — za poklicne bolezni to nezgode v tovarni 100 %; — za vse ostale primere ¡bolezni 80 %. Nadomestilo se po zakonu • izračuna na osnovi povpreč-, nega osabnlega dohodka vi | jpa^etoem' letu. Delavski svejj. bo^o^piačffliu prvih treh di||j ljofe?CTBkega dbpusta da-, koEčno razpravljal, k® bo NA OBISKU V OBRATU V VIŠNJI GORI Šele ustaljen proizvodni program bo zagotovil perspektive tega delovnega kolektiva Stroški in kalkulacijo Že dolgo v našem listu nismo; slišali o delu obrata tovarne elektronike in avtomatike* v Višnji gori, pa zato dañes nekaj, več o njem. — Obrat v Višnji gori, kjer izdelujejo visokofrekvenčne elemente pravzaprav predstavlja le teritorialno ločeno montažo VF elementov tovarne na Pržanu, kjer zanj opravljajo planske, tehnične, finančne in druge službe. Sedemdeset članski • delovni kolektiv, ki ga tvorijo v pretežni meri delavke- (od tega 58 v proizvodnji in 12. režijskih:: delavčevi je do konca letošnjega avgusta do-' segel proizvodnjo v vrednosti 35.0 milijonov starih dinarjev,. kar predstavlja. 61 %, njihovega letnega; proizvedenega plana. Ob dejstvu, da je V Višnji gori za sedanje potrebe proizvodnje, premalo zaposlenih, je proizvodni rezultat še vedno dober, čeprav zaradi premajhnih zmogljivosti ni 'mogoče plana i proizvodnje izpolnjevati še z večjim uspehom. Na primer: v avgustu bi morali po, proizvodnem planu realizirati 16.500 tehnoloških ‘tir, sko pa so jih realizirali le 10.500, ker jim primanjkuje delavcev. Seveda sem ob tem takoj povprašal vodjo obrata, temp Emila- Pavlovčiča zakaj ne zapošlijb- novih delavcev, da bi tako ne' imeli težav pri izpolnjevanju proizvodnega plana. Povedal je, da so lani v aprilu zaradi zmanjšanja proizvodnih nalog bili prisiljeni znižati' število zaposle-' nih za približno trideset, kar se' jim pri' letošnjih planih nedvomno maščuje. Znova zaposliti manjkajočo delovno silo pa jim ne kaže,, ker bo. ob prehodu na nov tip televizijskega sprejemnika -Ca-javee-Iskra«, ki j|e v pripravi in je, v marsičem poenostavljen in transistoriziran, proizvodnih potreb spet manj. T& je pravzaprav osnovni problem te maše enote, ki se mu- pridružuje to,, da tu ni ustaljenega proizvodnega programa, ki bi zagotavljal delo in perspektivo, majhnega, a sicer uspešnega delovnega kolektiva. Pri vsem tem že .sedaj pojeg svoje osnovne ;.djejav|iQste prevzemajo v de-*1S" Mzhe^priložPbštiie izdelke s. Pržana, . , ....'il* ■ . Zakaj tako? »V naš časopis je treba več pisati o problemih, ki tlačijo posamezne naše organizacije, o življenju in. delu naših delavcev,, o delu samoupravnih organov, naš delovni kolektiv je treba informirati tekoče o poslovanju 1 organizacij i združenega podjetja kot celote!« — to je pesem, ki smo jo slišali že nič kolikokrat, vendar je uspeh glede pisanja, v časopis kaj minimalen. Novinarji nam tožijo, da jih, odgovorne osebe pošiljajo, drug k dragemu, izjav in podatkov pa ne dobe. Problemov je nič koliko, na vse načine jih skušamo, reševati, vendar bi jih. precej laže rešili, ko bi vsi, ki jih sedaj sami, poskušajo, reševati, o njih in o njihovih rešitvah obvestili celoten kolektiv in nam odkrito- povedali, kako se jih da rešiti. Tako pa — redki so. vodilni delavci in še redkejši direktorji, M bi tudi! prek našega glasila spregovorili svojemu kolektivu. In še drugo bolezen; imamo? v našem časopisu obravnavamo nek določen problem, življenjsko važen za nek kolektiv, pisec- članka apelira in zahteva rešitev, vendar nihče se ne zgane, kot da se to nikogar ne tiče (npr. problem Sežane)-. Iskrške probleme obravnava tudi dnevni tisk v obliki samostojnih člankov, intervjujev z vodilnimi delavci neke organizacije, odprtih pisem, »Delavska enotnost« pa prinaša od časa do časa razne kritične članke, ki se nanašajo na naše poslovanje. Eden zadnjih- takih člankov je bil članek izpod peresa Mariole Kobal, in je obravnaval vprašanje poslovanja A V T O\IA CIIF, (član je tudi Iskra), njene že ugotovljene izgube pri poslovanju, katere del bo monala pokriti tudi Iskra, oz. neposredno njeni kolektivi. — Spet se nihče ne čuti odgovornega našim kolektivom povedati, kako je prišlo do izgube in zakaj jo bo morala Iskra plačati. In kaj potem, če je kolektivi ne bodo hoteli pokriti? Mislim, da je to moje razmišljanje že preveč pregrešno in ni za objavo. Toda problemi obstajajo in bodo obstojali, hočemo ali ne, pišemo o njih ali ne. Enkrat pride vse. na dan, in račune je treba poravnati, hočeš — nočeš — moraš! I. S. Ne bo odv-eč pogledati, kakšne so- letošnje proizvodne obveznosti našega obrata v Višnji gori. Ta kolektiv je lani dosegel proizvodno realizacijo v višini 566 milijonov starih dinarjev, s čimer jte z» približno 64 milijonov planske obveznosti prekoračil. Eetošn-ji plan proizvodnje pa znaša še nekako 7 milijonov dinarjev več, to je 573,5 milijonov starih dinarjev, kar pa bodo dosegli le ob zelo ■ velikem prizadevanju celotnega delavnega kolektiva. Po planu bi v letošnjih 7 mesecih morali realizirati nekaj- manj kot 80.006 tehnoloških ur (dnevno po 7,5 ur na enega zaposlenega), vendar se v tem obdobju zaradi bolezni in dopustov ter drugih izostankov izgubili skoraj 17 tisoč ur, dejansko pa opravili 69 tisoč tehnoloških ur. V tem obdobju je bilo opravljenih tudi okrog 3.800 ur podaljšanega delovnega časa. Pri tem je šlo na račun preseganja delovnih norm nekaj (Dalje na 6. strani) \ Naloga kolektivov, ki so prevzeti podjetje kot družbena sredstva v upravljanje je, da s temi sredstvi gospodarijo s čutom dobrega ‘ gospodarja, kar pomeni, da ustvarjajo z. najimžjiimi stroški naj-vepji presežek dela. ■ ' To nalogo pa lahko kolektiv izvršuje le takrat, če. dobro pozna, koliko znašajo stroški in -kje ti stroški, nastajajo 'ter kateri izdelek, (nosilec stroškov) je. ta strošek povzročil. Borimo se, za večjo produktivnost, boljšo . kvaliteto, prodajo, nagrajevanje, zelo malo s poslovanj em s samimi stroški,, ter obenem ugotavljanjem dejanske lastne cene izdelkov. Cilj industrijskega knjigovodstva ni samo evidentira-. nje sprememb o stanju sredstev in virov, iteihveč tudi na-' tančoo in .pravilno- zajemanje ter razporeditev vseh nastalih stroškov po izdelkih in oddelkih. Da bi knjigovodstvo izpolnilo to nalogo, ne zadostuje, da zbiramo nastale stroške po vrstah, 'kakor ti nastajajo, temveč je zelo važno ugotoviti, kjje so ti stroški nastali, oziroiha kdo jih je povzročil, ' Zajemanje in razporejanje nastalih stroškov pa zahteva dobro organizirano Obratno ali bolje tovarniško knifgovddstvo.' ' Največkrat tičita skupaj in rešujeta tekoča vprašanja: leva preddelavec Marjan Petrič in mojster v obratu v Višnji gori, Štefan Horvat Stroškovno knjigovodstvo v podjetju »ISKRA« ni na zavidljivi višini. Zapostavljanje te službe, slabe opreme ia malo kadra, povzroča zaostajanje za potrebami našega, gospodarskega poslovanja.': ;■ Gospodarska reforma pa je Se povečala zahtevo po tej službi, katere- naloga, je,. pokazati vse gospodarske rezultate, dosežene- s. slabim, ali dobrim gospodarjenjem. Evidentiranje tekoče spremembe proizvodnega procesa vredikostno, ni lahka- naloga. , Gospodarno ukrepati* po izvršeni- analizi stroškov, pa pomeni inf armirati vse organe v kolektivu. Tekoče podatke .-je potrebno- obravnavati- vedno s primerjavo- s-planom stroškov. Vse delo- mora- biti usmerjene v- kontrolo.' vseh dogajanji to spremembi proizvodnega procesa. Ta kontrola nastalih stroškov naj bo re- . -den predmet obravnave, step-kovnih služb in organov upravljanja. Z, odpravo- prekomernih - stroškov- bomo dosegli mnogo- .večje gospodarske rezultate., Že pri sami sestavi gpspo-daiskega plana so razprava-zelo pomanjkljive in nedosledne. Predračun stroškov mara biti sestavni del gospodarskega načrta, razčle-. njen po osnovah potrošnja izdelkov in oddelkov. Zeto redek je primer, da organi upravljanja ločeno raaprareljajio, o- predvftdianib stroških- po stroškovnih me-. stih ob sprejemu gospodarskega načrta za naslednje leto Same razprave pa-'še niso porok za dejansko znižanje stroškov, zato moramo vključiti še nagrajevanje' v reduo obliko našega dela. Vsako znižanje stroškov pomeni večji dohodek, s tem tudi osebni dohodek v odgovarjajoči višini. Do-bro organizirana računovodska služba mora biti vedno v stanju postreči s sveži— srnja obremenitvami,' vsefe vrst (Dalje na G. strani), ji Iz obrata tovarne za elektroniko in avtomatiko v Višnji gori: v ospredju delavke, ki na traku obdelujejo tuljave Ob 10-letnici obrata v Lipnici Na slavju 10-letnice obrata v Lipnici je bil med častnimi gosti navzoč tudi predsednik občinske skupščine Radovljica tov. Franc Jere (tretji z desne), ki je v svojem govoru čestital kolektivu za izredno prizadevnost z željo, da se tej prizadevnosti čimprej pridružijo tudi boljši osebni dohodki, kajti Iskra oz. konkretno obrat v Lipnici, ostaja preveč na spodnjem delu dohodkovne lestvice v radovljiški občini vse sile v en sam cAlj, ki vo- (Nadaljevanje s 1. strani) ima proizvodnja ur, ki se je takrat na tem mestu še kazala v svojih osnovah, možnost hitrega razvoja samo v sklopu tovarne s podobno proizvodnjo, t. j. finoaneha-niko. Ob tej priliki moram poudariti, da se delavci obrata v Lipnici moramo zavedata, da se prav »Iskri« v Kranju, ki je naša matična tovarna, moramo zahvaliti, da se je obrat v Lipnici lepo razvil v tako kratkem času. Iskra nam je dala poleg razmeroma veJokih fiflančnndh sredstev tudi napredno tehnologijo in organizacijo. V teh osnovah je Upniški kolektiv z marljivim „ in zavestnim delom zgradil v- desetih letih iz nekdanje delavnice tovarno z 200 delavci. Proizvodnja se je od leta 1956 povečala 200 krat, produktivnost na enega zaposlenega pa 25 krat. Za našo zahtevno proizvodnjo je izučenih 158 ljudi. Vi£ Šelk dosedanjega dela pa predstavlja dvotarifni številč-ndk, ki ga izdelujemo na stopnji evropske 'kvalitete, o čemer je bilo že dosti napisanega. Taka je živa podoba Lipnice danes. Teh nekaj številk pa ne more prikazati 10-let-nega truda in tudi težav, s katerimi se je moral boriti kolektiv, predvsem pa maloštevilni strokovni kader, da je obrat zavzel tako mesto, ki ga danes ima. Prav »Iskra« v Lipnici in Otočah daje temu kraju pečat novega življenja, to je' začetek sodobne proizvodnje, ki izpodriva težko delo naših prednikov, ki so v tej dolini umirali s kladivom v roki. 200 žena in deklet dobiva zasluežk v neposredni bližini svojih domov. Kje bi dobili ti ljudje zaposlitev, če ne bi bilo obrata v Lipnici? Ni slučaj, da bomo v tem letu proizvedli za 1 mliijairdp starih dinarjev mehanizmov, ‘kjer so kvalitetno sodelovale produkcija, orodjarna, galvamka in monttža. ' . . Nova organizacijska oblika nam kaže pot čistih ekonomskih odnosov, zato bi želel opozori ti na to,' da bodo za večjimi pravicami obrata stale tudi večje dolžnosti. Naši samoupravni organi in strokovne službe bodo morali Z vso resnostjo deltti na tem, da 'bomo denarna sredstva dejansko vlagali na tako mesto, ki nam bodo obrodilo nove sadove in pa seveda v našo širšo skupnost, katere sestavni del smo tudi mi. Obrat v Lipnici ima danes vse pogoje za nadajnji razvoj. Če bo kolektiv združil di -k napredku, bo jtudi v bodoče lahko ponosen na svoje delo. , Prav je„ da se na koncu zahvalim vsem tistim, ki so nam pomagali pri našem delu in slehernemu članu obrata v Lipnici, kaj ti vsi so prinesli svoj delež, da 10-letnico obstoja obrata lahko praznujemo z resničnim ponosom.« Zatem so bila 15 članom, ki so že 10 let v obratu razdeljena darila (imena so navedena pri fotografiji), predsednik DS pa je istočasno v imenu kolektiva izročil darilo šefu obrata za večletno prizadevno dela, prav tako pa tudi šefu proizvodnje matične tovarne v Kranju tov. inž. Alojziju Grčarju za nesebično in plodno sodelovanje. Direktor matične tovarne v Kranju tov. Boris Kryštufek je navzočim članom kolektiva izročil lepe pozdrave iz Kranja in se toplo zahvalil' za. nenehni trud v minulih desetih' letih. »Vse to delo in uspehi,« je dejal tov. direktor, »pa kažejo, da so bila sredstva prav in dobro vložena, saj so obrodila lepe sadove. Vse to pa naj bo izhodišče za nadaljnje večanje obrata, proizvodnje in standarda,« je končal tov. Kry-štufek, nakar je izročil v imenu matične tovarne v Kranju šefu obrata spominsko darilo za vestno in prizadevno delo v minulih, letih. Predsednik obč. skupščine Radovljica tov. Franc Jere se je“ v svojem govoru dotaknil ‘ začetka proizvodnje pred 10 leti in čestital h kvaliteti, ki sodi na stopnjo evropske kvalitete. »Burna je bila ta. doba« je dejal tov. predsednik, »bila pa je vendarle zanesljiva pot, ki daje življenje tej dolini. Eno pa je tudi res: osebni dohodki še morajo izboljšati, saj ste v občini na spodnjem delu »lestvice«. Želim, da vodstvo uvidi to, in da politiko- nagrajevanja Z velikim zanimanjem sem prečita! sestavek tovariša »MK« o letovanju članov delovnega kolektiva »Iskra« v Poreču. Naj omenim takoj v začetku, da šem letos že šestič letoval v domu Počitniške skupnosti ZP »Iskra« in da sem v tem smistu že ne-, kak veteran tega doma. Zato imam tudi temu primemo število vtisov z vsakoletnega letovanja. S prvim in drugim odstavkom y članku tov. »MK« (časopis »Iskra« št. 31 z dne 18. 8. 1966) se popolnoma strinjam, kar je res je res! Toda že pri tretjem odstavku se povprečnemu bralcu zastavi •vprašanje kako je s tisto hrano (kosili oz. večerjo), ki šo jo dobili nekateri brez napotnic. Vrsto let sem delal v »ihtendanturi« in vem, če kdo i ni bil prijavljen za hrano tistega dne, je tudi ni mogel dioibdti..r. Seveda sta tu : dve rešitvi: ali skuhati še dodatne obroke, ali-pa enostavneje zmanjšali že skuhane. Kaj se je dogajalo v Poreču v takih primerih, pa naj spoštovani bralci sami uganejo, tovariš »MK« pa naj anketira nekatere, saj to je sedaj, zelo moderna ¡metoda, kako ■ na najboljši način priti do javnega milen j a. Iz četrtega odstavka Sklepam, da še je tovariš »MK« posluževal razgovora z gosti in, da so se ti v čimprej uredi. Hkrati se iskreno zahvaljujem kolektivu v Lipnici za požrtvovalno delo, matični tovarni v Kranju-pa za pomoč pri skupnih naporih.« Ob koncu je članica kolektiva Rezka Pangerc občuteno recitirala Kajuhovo peseni »Materi padlega partizana«; Ta dan je bil v popoldanskem času organiziran tudi izlet na Bled, kjer so v prijetnem razpoloženju člani kolektiva iz Lipnice obujali spomine na delo in življenje v preteklih: letih. ABC svojih odgovorih držali gesla »govori, kar ne misliš«, ki je balo pri nas dolgo časa zelo popularno, iz članka pa je., sklepati, da bo veljalo še vnaprej. Po mojem skromnem mnenju in številnih gostov v domu (20. 7. — 1. 8. 1966) je bila hrana zelo slaba v pogledu kakovosti in' količine. Zlasti meso smo dobivali v »mdikrokoščkih«, nasprotno žličnike v »makrokomaddh«. Kar še tiče, postrežbe, se popolnoma strinjam s piscem,-bila je res hitra, sicer je pa to samo tehnična, stran postrežbe, o vsebinski (hrana, pijača) sem nekaj že omenil. Ugotovitve o opremljenosti doma in kuhinje so točne, kar pa se tiče preskrbe, bi svetoval piscu,' da drugič pogleda v trgovine z zelenjavo in v mesarije, pa bo takoj lahko ugotovil, da takega mesa tudi v Ljubljani ni, ,cehq? pa. je enaka, Naj končam, pripomnil bi pa še par stvari: ■ Pisec mora biti zelo objektiven in realen v prikazovanju : dejanskega stanja stvari (naj bo vsaj en dan v Domu!). Pisec naj si ogleda tudi še druge domove, ki jih imajo gospodarske organizacije , f Poreču iz Ljubljane, da bo dobil bolj jasno sliko. Pohvalo in nagrado za 10-letno delo v obratu umih mehanizmov v Lipnici je prejelo 15 oseb in to: Anica Finžgar, Tine Arh, Janez Debelak, Janko Potočnik, Ivan Mihelič; Helena Goričnik, Danica Arh, Ivan Varl, Milica Gorenc, Franc Dornik, Minka Smrekar (vsi na sliki). Odsotni so bili: Valentin Plevnik, Franc Peternelj, Dragica Porenta in Leopold Kozjek. Imenovanim iskreno čestitamo k jubileju. .. / . ciam Kolektiva v obratu Lipnica so se ob 10-letnici obstoja zbrali v montažnem prostoru, kjer jim. je šef obrata tov. Damijan Hafner na kratko orisal 10-letno plodno delo v obratu K članku : »Letovanje v Poreču« K članku: »Letovavje v Poreču« (Nadaljevanje s 4. strani) doma lahko položaj prej po-: Na koncu pa želim piscu, slabšaj kot izboljšal. Uprava cenjenim bralcem in se- Počitniške skupnosti še tudi bi: »DE GUSTIBUS NON EST ni strinjala s pisanjem »MK«j DISPUTANDUM«. (O Okusih podobno, kot se ni strinjal se ne razpravlja! op. ured.). »iK«, vendar je'»it šestaveŠ »IK« že objavljen in se zaveda, da so bile pomanjkljivosti tudi PRIPIS UREDNIŠTVA v drugih domovih, zato bo Uredništvo tse je v upravi takoj po končani letni sezo-Počitniške skupnosti zanima- ni podala' svoje poročilo j® Io za mnenje glede na kriti- predloge, kako bi bilo trebi ko pisca »IK« o letovanju v, stanje izboljšati, posebno Sej Poreču. Odgovorili so nam, ko imajo. mnoga rikša po