Poitntnn platana v ootoomi bm toMl Dln l'“ Sioirmshl dem sieu. 266 (J Qubl(anl, v teteteSi, 19. ncvcmbea 1936 Španski nacionalisti bodo zdaj dobivali javno pomoč iz Nemčije in iz Italije Italija in Nemčija sla priznali Francovo vlado Berlin. 19. novembra, o. Nemška vlada je priznala vlado gonerala Franca. Rim, 19. novembra, o. Službeno objavljajo, da je italijanska vlada priznala vlado generala Franca. Rim, 19. novembra, o. Italijanska vlada je sklenila priznati vlado generala Franca ter vpostaviti diplomatske zveze s .Španijo. Istočasno je italijanska vlada odpoklicala svojega mornariškega zastopnika, akreditiranega pri madridski vladi. Uradni komunike, objavljen v zvezi s tem sklepom italijanske vlade, je popolnoma enak onemu, ki ga je o priznanju nacionalistične vlade v Španiji izdala nemška vlada v Berlinu. Uradno poročilo pravi, da se je fašistična vlada odločila priznati Franca, ker so Francove čete do zdaj dobile oblast nad večjim delom Španije. Tudi ni nobenega dvoma, da bodo vpostavili Francovo avtoriteta v ostali Španiji. Novi odpravnik poslov, predstavnik Italije pri Francovi vladi, bo takoj odpotoval v Burgos. ... Ker nima rdeča vlada nič več moči . .. Berlin, 19. novembra, o. Zunanje ministrstvo utemeljuje priznanje Francove vlade z nagibi, ki jih je Nemcem narekovala zunanjepolitična uvidevnost. Madridske vlade ni več smatrati za zakonito vlado v Španiji, ker nima več nobenega ugleda in nobene moči. Rdeča vlada je nesposobna, da bi zavarovala tuje državljane, njihovo življenje in njihovo imetje pred anarhističnimi tolpami. Nemčija je za- stonj zahtevala od te vlade zadoščenja za umore nemških državljanov in za zaplembo nemških letal v Madridu. Kar se tiče novih španskih zastopnikov v Nemčiji, bo Nemčija priznala tiste, ki so sc postavili na stran Francove vlade. V Berlinu že itak nima rdeča španska vlada drugega, kakor odpravnika poslov Rovero. Nemška vlada je takoj odpoklicala svojega odpravnika poslov, ki je bil zdaj v Alicantu in imenovala zastopnika pri burgoški vladi, ki bo takoj po zavzetju Madrida odšel v Madrid. Da sta Nemčija in Italija skupno storili ta korak, utemeljujejo v Berlinu tako, da sta se obe državi pri zadnjih razgovorili v Berlinu postavili na isto stališče glede boja proti komunizmu v Evropi. Avstrija in Madžarska sledita Dunaj, 19. novembra, o. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bosta nemškemu in italijanskemu priznanju Francove vlade sledili tudi Avstrija in Madžarska, saj so se o tem sporazumeli z italijanskim zun. ministrom Cianom na sestanku držav Rimskega sporazuma na Dunaju. Avstrija ho že prihodnje dni odpoklicala svojega zastopnika v Madridu in odvzela diplomatske pravice zastopnikom rdeče vlade na Dunaju. Odkrita pomoč nacionalistom Pariz, 19. novembra, o. Francoskih krogov sicer korak Nemčije in Italije glede priznanja Francove vlade ni presenetil, ker so bili pripravljeni nanj že od Cianovega obiska v Berlinu. Vendar pravijo, da bo prinesel resne posledice, ker imata zdaj Nemčija in Italija po mednarodnem pravu prosto pot, da odkrito pomagata špan- skim nacionalistom, kar bosta tudi storili. Francozi upajo edino še v odbor za nevmešavanje, čigar važnost bo šele zdaj stopila v vsej pomembnosti na dan. Francija svojega stališča v odboru za nevmešavanje ne bo spremenila. Res je, da je nemško in italijansko priznanje prišlo malo prezgodaj, pričakovali so ga šele, ko pade Madrid. Zdi se pa, da ga je pospešila po eni strani vsebolj odkrita pomoč boljševiške Rusije, po drugi strani pa nacionalistične priprave za pomorski naskok na Barcelono in katalonsko obalo, kjer bo prišlo čisto gotovo do širših zapletov, zaradi velikega mednarodnega pomorskega prometa na tej strani. London, 19. novembra, o. V angleškem zun. ministrstvu so dobili obvestilo o nemškem in italijanskem priznanju nacionalistične vlade v Španiji takoj, ko se je to zgodilo. Prepričani so, da ta korak ne bo vplival na nadaljnje delovanje odbora za nevmešavanje in da je treba to smatrati za čisto teoretično stvar. Zastopnik sovjetskega poslaništva v Londonu pa je o tem odbil sleherno izjavo. ZN prizna samo gospodarja Madrida Ženeva, 19. novembra, o. Havasov dopisnik poroča, da stoje glede priznanja nacionalistične vlade v Ženevi na stališču, da bo ZN z vsemi svojimi članicami priznala tisto vlado, ki bo gospodarica v Madridu. Če se ga polasti Franco, bo pač treba priznati njegovo vlado. Pri ZN pravijo, da jo priznanje vlade generala Franca nova kršitev čleua 10. pakta ZN in da bodo pred ZN torej postavljeni novi problemi. Zato bo zelo važno zasedunje ZN, ki je napovedano za 7. decembra. Puerta del Sol, srce Madrida, gori Madrid, 19. novembra. Bombardiranje mesla se nadaljuje in je bil včerajšnji dan še strašnejši od prejšnjega dne. Mnoge četrti so v plamenih. Puerta del Sol je žrtev plamenov. Ob 23 je prišlo do strašnih eksplozij, ki so jih povzročili zračni torpedi silne velikosti. Ker uničevanje še traja, ni mogoče presoditi obsega bombardiranja. Havas poroča: Tukajšnji radioklub poroča, da se v mednarodni legiji na strani madridske vlade bori 3000 Belgijcev in 4000 Rusov. Havas: Uradno poročilo štaba nacionalne jun-te pravi, da je bil oddelek mednarodpih čet tisti, ki je ustavil napredovanje nacionalistov pri Casa de Čampo. Oddelek je bil pognan v beg in je pustil na bojišču več mrtvih. Nacionalistične čete in sicer koloni, ki ji poveljujeta polkovnik Asensio in polkovnik Delgado sta snoči udrli v ulice severnih madridskih okrajev. To je posledica bitke, ki se je začela včeraj 'zjutraj v vseuciliški naselbini. Opoldne so nacionalistične čete prešle v napad, prodrle 500 m daleč in dosegle prve hiše okraja Arguellesa. Oddelek tankov je prodrl do sredine mesta, vse do ulice Ruperto Capi. Proti večeru je prispela do te ulice tudi pehota. Sedaj so tod zelo krvavi boji. Pred bombardiranjem Barcelone Burgos, 19. novembra. Vlada v Burgosu je obvestila predstavnike inozemskih vlad, da bo zaradi neprestanega dovažanja vojnega materijala v Barcelono prisiljena luko bombardirati in jo minirati, da tako prepreči dobavo orožja rdečim. Posamezne vlade se naprošajo, naj opozorijo pa-roplovne družbe, da bo vsaka njihova ladja odslej v največji nevarnosti, če se bo približala Barceloni. Sin Prima de Rivere obsojen na smrt Alicante, 19. novembra, o. Rdeče ljudsko so-(lisce je včeraj obsodilo Josea Antonia Prima de Uivero, sina bivšega španskega diktatorja in ustanovitelja španske fašistične organizacije Španska falanga, na smrt, češ da je_ s svojo organizacijo pripravljal nasilno revolucijo. Njegovega brata Miguela pa so obsodili na 30 letno ječo. Na smrt obsojeni Jose je prosil, da bi smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo, toda sodišče ]e to prošnjo zavrnilo. Zadnjo odločitev ima vlada, kateri so sodbo takoj sporočili. 500 mrtvih, 1500 ranjenih .. . Madrid, 19. novembra. AA. (Havas.) Uradno je ugotovljeno, da je včerajšnje bombardiranje nacionalističnega topništva in nacionalističnih letal terjalo 250 smrtnih žrtev, 800 ljudi je pa ranjenih. Od začetka tega tedna je po dosedanjih ugotovitvah našlo smrt okoli 500 ljudi, ranjenih je pa 1200. Večina žrtev so ženske in otroci. Pogled na nekatere ulice v centru je strašen. Granate, razni eksplozivni materijal in vžigalne bombe nacionalistov so preteklo noč merile posebno na okraj med poslopjem telefonske družbe na trgu Caleo Puerta del Sol. Na ulico Puerta del Sol vrženi torpedi iz letal sta pri eksploziji napravili velikanske jame. Tramvajska proga na ulici Alcali ob vhodu v Puerto del Sol je vsa razdejana. V trenutku obstreljevanja iz zraka sta bila dva tramvajska voza ravno na vožnji in sta poškodovana. Tudi tu je bilo več človeških žrtev. Trg Carmen je popolnoma uničen. Vse hiše v okolici so ljudje zapustili, večina izmed njih je porušena ali v plamenih. Prebivalci teh hiš so preprosti ljudje in delavci in nižji uradniki; iz hiš so nosili svoje ubožno pohištvo. Sredi pločnika vidiš neko staro ženico, kako ihti vsa v solzah. Vozovi gasilcev vozijo neprestano in gasilci imajo polne roke dela z gašenjem požarov, ki nastajajo vsak čas tu in tam. Na stotine delavcev v vsej naglici popravlja ulice, raztrgane od granat. Ves ta čas vrše reševalci požrtvovalno svojo dolžnost. Junaško hodijo v podirajoče se hiše, rešujejo ranjence, včasih pa prinašajo tudi trupla na dan. Danes kmalu popoldne so bela letala ponovno bombardirala Madrid. Tudi to pot je bilo med civilnim prebivalstvom mnogo mrtvih. Havasov dopisnik je videl, kako je orjaški torpedo iz zraka prebil večnadstropno hišo od vrha do tal. Po eksploziji so našli pred hišo dve mrtvi ženski klečeči in z lasmi, spuščenimi na obraz. sekžinebhviltsaovčbkpell, eeedivjS um umi umi 11 DN poroča iz Madrida, da je nacionalistično letalstvo snoči vnovič obstreljevalo Madrid. V središču mesta je več poslopij v plamenih. Ognje-gasci požarov ne morejo več pogasiti in se zato ogenj čedalje bolj širi. Poročilo pravi dalje, da so začeli sedaj sredino Madrida obstreljevati s težkimi topovi. Prebivalstvo se je umaknilo v kleti in v postaje podzemeljske železnice. Samomor francoskega notranjega ministra Pariz, 19. novembra, o. Veliko presenečenje v vsej Franciji je včeraj zbudila nenadna vest, da si je notranji minister socialistične Blumove vlade Roger Salengro sam vzel življenje zaradi nevzdržnega stališča, ki mu ga je pripravil desničarski tisk z odkritji o njegovem nehanju v svetovni vojni. Pokojni Salengro je še včeraj obiskal sejem v Lilleu in govoril pri tej priložnosti o pripravah za svečanost, ki se bo vršila prihodnji teden, ko bo predsednik vlade Blum imel velik politični govor. Popoldne ie sprejel župana in delegacije sindikatov. Pri tej priložnosti je govoril o kampanji, ki jo vodi tisk proti njemu. Izjavil je članom delegacij, da ga ta kampanja ne razburja, toda njegov obraz je izdajal prav nasprotno. Nato je pokojni Salengro v naglici pokosil. Popoldne se je vrnil na županstvo, vendar se ni udeležil seje obiinskega sveta, temveč je delal v svoji pisarni do 20. Odšel je iz svoje pisarne, ki jo je pustil popolnoma v redu, na mizi je bilo pa še nekaj pol, popisanega s čvrsto roko. Nato ga je šoter odpeljal domov. Ko se je avtomobil ustavil, mu je pokojni Salengro rekel: »Do svidenja jutri«. Nato je minister odšel v stanovanje. Sobarice takrat ni bilo doma. Zato ni znano, kako se je stvar dalje razvijala. Po uradnem poročilu se pokojnik ni dotaknil pripravljene večerje. Ministra so našli mrtvega na tleh, na istem mestu v kuhinji, kjer so lani našli njegovo pokojno ženo, ki je bila iznenada umrla. Gospodinja ga. Renar-dova je davi našla mrtvega Salengra in takoj obvestila občino. Profesor Legrand in dr. Cordannier sta ugotovila samoumor s svetilnim plinom. Ugotovila sta tudi, da je smrt nastopila sinoči o*b 11. Brat pokojnega Salengroja Henry je dal poročevalcem listov tole izjavo: Moj brat je bil že zdavnaj zelo potrt, prvič zaradi smrti svoje žene, ki mu je umrla maja 1935, dalje pa zaradi več smrtnih primerov, ki so se pripetili v zadnjem času v naši družiniv Njegovo zdravstveno stanje se je zadnje dni znatno poslabšalo. Žalostna kampanja, ki se je vršila zadnje čase proti njemu, ga je vrgla v obup, čeprav se je ta kampanja razblinila v nič. Pokojnik si je sam vzel ži-vljenje. Pariz, 19. novembra. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da kljub socialističnemu režimu, čigar steber je Salengro bil, ne bo pokopan na državne stroške, marveč na občinske, ker je bil župan Lil-lea. Pogreb bo v nedeljo, dne 22. novembra. List »Echo de Pariš« piše v svoji podeželski izdaji, da je še prezgodaj govoriti n silnih političnih posledicah samomora notmnjega ministra Salengra. Vprašanje imenovanja novega notranjega ministra predstavlja v teh težkih Časih težak problem. Samomor notranjega ministra Salengra je v parlamentu napravil težak in žalosten vtis. Poslanci razburjeno obravnavajo ta dogodek. Ponekod so razgovori med poslanci zelo napeti. »Ru-manite« je izšla v posebni izdaji in je vsa posvečena Salengru. Požar v tvornici Penkala Zagreb, 19. novembra Sinoči okrog tričetrt na 8 je nenadoma nastal velik požar v tvornici Penkala Ogenj je nastal v velikih skladiščih tovarne, kjer je zelo mnogo materijala in že izgotovljenega blaga. Ker je vse to, kar je bilo v teh skladiščih izredno prikladno za ogenj, se je požar s strahovito brzino širil po prostorih. Ko so požar opazili, je bil že velik del tega materijala v plamenih. Požar je zavzel tak obseg, da je predstavljal resno nevarnost tudi za ostale zgradbe. Požar je nastal, kakor se je moglo ugotoviti, zaradi kratkega stika Čim so požar opazili, je bila takoj obveščena požarna bramba, ki je prihitela ter začela akcijo pod vodstvom g. Gogale. Delo reševalcev je bilo zaradi strahovite megle in dima zelo otežkočeno. V glavnem so se morali gasilci omejiti na lokalizacijo požara, ker gorečega objekta itak niso mogli več rešiti Obstojala je nevarnost, da se požar razširi na sosedno dvonadstropno hišo, v kateri so laboratoriji. Požarnikom se je posrečilo, da so po poldrugournem naporu to nevarnost odstranili. Ostali pa so na kraju pogorišča vso noč ter so tam rušili še stoječe stebre in dele pogorelega objekta. Škoda, ki še sicer ni precenjena, znaša prav gotovo nekaj sto tisoč dinarjev Vse je bilo zavarovano pri zavarovalni družbi >Sava<. leto 1. Razgovori kneza Pavla v Londonu London, 19. nov. m. Včeraj popoldne ob 4 je knez namestnik Pavle sprejel v dvorcu kentskega vojvode britanskega državnega podtajnika Roberta Vansittardta. Avdijenca je trajala nad eno uro. To je tretji sestanek, ki ga je imel knez Pavle z britanskimi državniki. Kakor znano, je predvčerajšnjim sprejel britanskega zun. ministra Edena, nato pa je obiskal predsednika vlade Baldwina. Vesti 19. novembra V Moskvo po takojšnjo pomoč, je po poročilih varšavskih listov, prispelo pred dvema dnevoma odposlanstvo madridske vlade. Zaščito turških manjšin bo od Francije s posebno spomenico zahtevala Turčija v tistih krajih Male Azije, ki si jih je prisvojila Francija. Dve poslopji sta eksplodirali v Nevvcastleu blizu Londona. Zračni pritisk je bil tako silen, da je po cesti metalo v zrak kolesarje in motocikliste. Podatke o evropskem oboroževanju zahtevajo angleški poslanci od vlade. Vlada naj na posebni tajni seji da svoja poročila o stanju oboroževanja v posameznih državah na vpogled poslancem. Obvezno mladinsko organizacijo je osnovala s posebnim zakonom grška vlada. Predsednik organizacije bo vsakokratni predsednik vlade. Organizacija bo delovala v krščanskem duhu in bo vzgajala mladino narodnostno, socialno in kulturno. Poleg tega bo tudi nekaka predpripravljalna vojaška organizacija. Pogreb Papanastasija, prvega predsednika grške vlade po balkanski vojni, bodo danes pokopali na državne stroške in s primernimi častmi. Avstrijski državni tajnik dr. Schmidt pride danes v Berlin. Nemški listi njegov prihod navdušeno pozdravljajo kot prvi zunanji dokaz prijateljstva, ki je nastalo po, nemško-avstrijskem sporazumu. Dva sovjetska parnika so ustavile španske nacionalistične bojne ladje in jih odvedle s seboj v pristanišče Perol. Ladji sta vozili orožje in strelivo. Madžarski regent Horlh}’ bo na svojem potovanju v Rim obiskal tudi Avstrijo. Na poti do italijanske meje ga bo spremljal tudi avstrijski kancler dr. Schuschnigg. O preosnovi ZN bo i. angleškim zun. ministrom Edenom razpravljal glavni tajnik ZN Avenol, ki je včeraj dospel v London. Angleški fašisti upajo na 100 poslancev pri prihodnjih volitvah v angleški državni zbor. Toliko kandidatov namreč mislijo postaviti. Veliki fašistični svet se je sestal snoči v Rimu in je sprejel nekaj važnih sklepov. Totrdil je tudi razdelitev italijanskega prosvetnega ministrstva na ministrstvo za pouk in na ministrstvo za umetnost. Belgijski kralj se je zaročil, kakor poročajo nekateri evropski listi, z vojvodino Adelhajdo, sestro Otona Habsburškega. Belgijski kralj je vdovec že dve leti, ko sta se s pokojno kraljico Astrido v Švici z avtomobilom ponesrečila, da je bila kraljica na mestu mrtva. 0 novem položaju v Podonavju piše pariški »Temps« in namiguje, da Jugoslavija ne more popolnoma računati na francosko pomoč v primeru kakega napada od Italije, če ne bi tudi ona hotela za vsako ceno pomagati državam, katerih zaveznica je Francija. To je najbrž samo odgovor na našo, zadnje čase samostojno zunanjo politiko. Turistovskegn sporazuma z nami želi Madžarska, kakor pišejo madžarski listi. Pobudo za to daje vedno večji dotok izletnikov in letoviščarjev iz Madžarske v Jugoslavijo. Za tak sporazum sty obedve vladi tudi pripravljeni. Obletnico proglasitve sankcij so včeraj praznovali v Italiji. Po Mussolinijevem odloku so po vseh krajih države na občinske hiše vzidali posebne plošče, ki govore o tem, kako je Italija junaško premagala odpor 52 držav. Protest proti nemški 'kršitvi pogodb z zadnjo odpovedjo mednarodnega nadzorstva pri plovbi po nemških rekah je pripravljala Francija v Berlinu. Toda Anglija, Švica, Italija in Holandija so se izrekle proti temu, češ, da tak korak nima smisla. Najnovejše iz Španije Barcelona, 19. novembra, o. Snoči od 10. ure dalje se madridska radijska postaja ne oglaša več. Tukaj pravijo, da zaradi nekih tehničnih napak. Predsednik španske republike Manuel Azana bo ostal v Barceloni in ne bo odšel za ostalo vlado v Alicante, da dokaže, da Katalonija ne namerava proglasiti svoj« neodvisnosti, kakor to piše evropsko časopisje. Sevilja, 19. novembra, o. General Liano je v snočnjem svojem govoru po radiju razglasil veselje nad italijanskim in nemškim priznanjem Francove vlade. Temu veselju se pridružuje vsa Španija in kliče živijo Italiji in Nemčiji. Vsi Madridčani, ki so pobegnili še pred obleganjem mesta in prebivajo v krajih, ki so pod oblastjo nacionalistov, so se Francovemu poveljstvu prostovoljno javili, da bodo ob zavzetju Madrida vršili samaritansko službo. v Za slovensko kulturo in slovensko šolo! Ljubljana, 10. novembra. Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega profesorskega društva se je namenila prirediti v letošnjem Šolskem letu 6 aktualnih stanovskih predavanj. Pričetek predavanj se je vršil snoči, v sredo, 18. t. m. ob 20 v dvorani palače OUZD, z govorom o kulturi slovenskega jezika in njegovem osrednjem pomenu za oblikovanje duševnosti v mladem srednješolcu. Govoril je priznani šolnik g. prof. dr. .Jakob Šolar o >pouku slovenščine in oblikovanju jezikovnega znanja v srednji šoli«. Predavanje je otvoril predsednik društva g. prof. Grafenauer, pozdravil je številne goste, predvsem zastopnike prosvetne oblasti, stanovske tovariše in akademike. Ko je še napovedal program vrste pomebnih predavanj, ki bodo razpravljala o kulturnih in stanovskih prizadevanjih članov-uči-teljev, je povzel besedo g. prof. Šolar: Pouk slovenščine in kultura slovenskega jezika sta najbolj pereči vprašanji naše dobe, ker si moramo vse šele nanovo ustvarjati. V novi državni skupnosti smo prevzeli novo, težko nalogo. Svobodo smo po večstoletni borbi dobili, zdaj gre za samostojnost narodne biti, za lastno kulturo, za katero mora skrbeti enmilijonski narod gmotno in umsko. Pri tem nas mora voditi le eno smotreno delo. Zavedati se moramo, da moramo to opraviti le mi sami, ne pričakovati o drugih. Zahtevati moramo odločno slovensko izobrazbo in šolo, saj šola služi narodu. Največ borbe je danes okrog slovenske besede, tega »najbolj svojskega izraza naše duševnosti«, te »oblike in izraza vsega našega duševnega življenja«. Gojiti in negovati jo torej moramo kot pogoj naše biti. Pouk slovenščine naj bo v šoli več kot slovnica in književnost, naj bo tudi doživljanje vrednot. Vadimo lep in pravilen izgovori To je prva naloga slovenščine v šoli. Gojiti moramo knjižni izgovor pri govoru in branju. V glasovni kulturi še Slovenci nismo mnogo napredovali, najmanj pri branju. To je opaziti celo med izobraženci. V srednji šoli, kjer so zbrani dijaki različnih narečij, je za njih izbrušenje in izravna-nje dovolj prilike. Gojiti moramo enoten, oplemeniten izgovor. Proč z nepotrebnim tujkami! Množiti je treba dalje v učencu bogat domač besedni zaklad, vzpodbujati ga k dognanju misli v preprostem, domačem jeziku, kar bo edino uspešno sredstvo proti tujkam. Teh so danes polni igra pri otrokih, radio, kakor obrtna delavnica. Mladina je za te vplive seveda silno dostopna, zato je treba v njej obnoviti ljubezn do slovenskega jezika, voljo do samostojnosti ter narodni ponos. Lep slog! Važna je vzgoja pisane oblike besede, saj je moč tiska danes velika. Zahtevati je torej treba od učenca (in ga prej naučiti!), da tudi pismeno zna lepo rabiti besedo. Posebno je važna dognanost izrazov. Kako so slog včasih gojile h uma ni stične gimnazije, vedo mnogi in se dober vpliv pozna Se danes. Nadalje predavatelj opozarja na nesoglasje v razmerju slovenščine do srbohrvaščine v višjih razredih gimnazije. Stlačenost dveh jezikov in literatur v en učni predmet je kaj malo na uslugo prvemu kot drugemu. Treba ju bo ločiti! Ker mora slovenščina gojiti tudi »lepotno-mi&ekio« vzgojo, ne sme manjkati v razredu pobud za svet domišljije, za globoka doživetja sploh. To bi se mnogo lažje doseglo z študijem umetniških del samih, kot z njihovimi naslovi. Pravilno branje del pa je velika umetnost, ki je ne prinesejo vsi iz gimnazije. Zanemarjati ne smemo v šoli niti likovne niti glasbene umetnosti niti znanstvenih pojavov v domovini. Opozarjati je treba tudi na miselne in duhovne struje v domači zgodovini. Tako bi abiturient s sintezo vsega tega v višji šoli izšel res zrel za lastno ustvarjanje v slovenski kulturi. Ali imamo sredstva za to? Nimamo! Ali jih moremo ustvariti? Moramo! Kaj nam manjka? Znanstvene slovnice, stilističnega slovarja in še mnogo, mnogo. Samo, da je upanje, usvarili bomo vse, a le s smotrenim delom, pri katerem naj sodeluje javnost, ves slovenski narod. Končno je predavatelj še opozoril, na vzgojo učiteljev slovenščine. Univerza jim nudi znanstveno podlago, sveta dolžnost slavistov pa je, da iščejo lastnih izpopolnitev, posebno v slogovnem oblikovanju. Prvo vprašanje slovenske kulture in slovenskega jezika so dobri učitelji, ki pa ne smejo biti brez duha in ljubezni do materinščine. Navzočni so se g. predavatelju za izvajanja toplo zahvalili. — To je torej že drugo predavanje o naši srednji šoli tekom nekaj dni, kar je znak, da smo morda blizu času, ko bomo naše šolstvo premaknili z mrtvih tečajev. St. L. Sodba o mrtvih in odsotnih volivcih Ljubljana, 19. novembra. Bistveni in glavni rezultat kljub oprostitvi obtožencev je bil ta, da je sodišče brez protesta in ugovora tudi ugotovilo, da so pri občinskih volitvah 5. avgusta 1934 v občini Lukovica res mrtvi in odsotni volili JNS-listo Janeza Novaka. Mali kazenski senat, ki so ga. tvorili sodniki g. Fran Gorečan kot predsednik in gg. Ivan Kralj in Ivan Brelih kot sosodnika, je o lukovški volivni aferi razpravljal dobre 4 ure. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Julij Kellacher, ne pa dr. Leon Pompe, kakor smo to včeraj pomotoma navedli. Višja oblast za zmago JNS Senatni predsednik je po preČitani obtožnici Vprašal prvega obtoženca Frana Benkoviča: »Se čutite krivega ali ne?« »Ne čulim se Krivega'« je bii tih odgovor. »Ne? Zakaj ne?« »Namenoma nisem nič popravil.« »Torej ste bili 5. avgusta 1934 za občinske volitve v novi občini Lukovica predsednik glavnega volivnega odbora v Blagovici! Kdo je vas postavil?« »Okrajno načelstvo v Kamniku.« »Kako so se volitve vršile in kako so ljudje volili? Sprejeli ste mrtve in odsotne v volivni seznam !« »Ko sem bil,« je začel obtoženec glasneje, »imenovan za predsednika, sem se točno ravnal po navodilih, ki sem jih dobival od merodajne strani. Dobil sem vtis, da višja oblast želi Novakovo zmago. Zato sem jaz kot prvi dal glas za Iv. Novaka. »Zakaj?«, ga je prekinil predsednik. »Mogoče zato, da bi vplivali na druge.« »Ne. Sem bil prijatelj obeh. Novaka in Kersnika. Župansko mesto smatram za častno, ne pa za kako sinekuro.t »Kdo vam je dejal, da želi višja oblast Novakovo zmago?« »Znano mi je bilo. Imena ne povem.« Državni tožilec ga je prav tako prijel, odklonil je obtoženec vsako pojasnilo in odgovor, izmotajoč se na vse mogoče načine. »Vendar ne oporekate, da je v seznam vnesenih 45 oseb, ki so bile odsotne, a so kljub temu volile.« Danes premteral j Hans Jaray, Szoke Szakall J LILI | Frančiška 6aa 1 v svoll najnovejst in n a J b o 1J 61 kreaciji | Kritna predstava v Kinu Unionu Roparski napad na pismonošo Plen - 14 Maribor, 19. novembra. Včeraj zvečer se je v Št. liju dogodil zločin, ki je strašno razburil prebivalstvo. Zvečer je bil ' namreč izvršen roparski napad na šentiljskega pismonošo Ludvika Šunko, ki je nosi! vso dnevno pošto na kolodvor. Roparju se je napad posrečil. Pismonoši, ki ga je pobil na lla, je odnesel kož-nato poštarsko torbo, v kateri je bila poleg pisem in paketov tudi večja vsota denarja. Pošta se nahaja sredi vasi, ter mora poštar narediti do postaje 20 minutno pot, ki vodi skozi samoto. Na nekem mesti} na tej poti je ob pol 7 zvečer iz teme skočil neznanec proti pismonoši ter ga s to- tisočakov pim predmetom udaril po glavi, da se je zrušil. Ropar jo odnesel tako 14 jurjev v bankovcih. 82 priporočenih pisem, dva paketa, en precejšen snop običajnih pisem. K sreča so na poštnem uradu zapisali vse serije in številke ukradenih tisočakov in bo roparju prav težko spraviti jurje v promet. Številke tisočakov so sledeče: L 0004-797, 000338-033, 000158-626, N 0299-810, A 0340-446, Z 0005-835, Z 0061-162, L 025-697, N 0615-954. Pet tisočakov pa je bilo v denarnem pismu. Orožništvo je takoj začelo zasledovati roparja, vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti niti smeri, v katero je ropar pobegnil. Vlak mu odrezal obe nogi Maribor, 19. novembra. Danes zjutraj ob 5.50 je vlak, ki odhaja iz Maribora proti Koroški v Studenškem gozdu povozil 19-letnega slikarskega pomočnika Franca Šumaka ter mu odrezal obe nogi nad kolenom. Mimo idoči so takoj poklicali reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Kaže. da gre za poskus samomora, ker so ga reševalci našli pri polni zavesli in vprašali, kako je prišel pod vlak. Šumak pa jim je ostro odgovoril, da jih to nič ne briga. »Mogoče, da je nastala kaka pomota. V občini je mnogo družin z istim priimkom* V nadaljnem zaslišanju obtoženec ni mogel pojasniti onih nepravilnosti, ki jih je ugotovilo in dognalo upravno sodišče v Celju. Obramba sama pri sedanji razpravi ni ospo-ravala od upravnega sodišča dognanih dejstev, da sta sc volitev na volišču v Blagovici udeležila 2 mrtva in 45 odsotnih. »Kako ste kontrolirali volivce?« je vprašal predsednik. »Z volivnimi imeniki. V nje sem delal kljuk-ce z navadnim svinčnikom, pozneje sem jih zbrisal.« V nadaljnem svojem zagovoru je obtoženi Benkovič opisoval šum in hrup, ki je sprva vladal na volišču v Blagovici. Bil je razburjen. Čudno je bilo, da se je obtoženec vedno le zmotil na korist JNS-liste, pa na škodo Kersnikovo. Drugače je bilo pozneje v lokalu mirno. Rezultata v Blagovici ni objavil. Akte je zapisnikar zapečatil, sam pa jih je odnesel na Brdo. Zaslišanje drugega obtoženca je bilo mnogo krajše ko prvega. V preiskavi je bil zaslišan pri okrajnem sodišču v Delnicah, ker sedaj kot učitelj službuje v Radočaju, savska banovina. Predsednik: »Ste slišali, kaj vam očita obtožba? Ste krivi?« Obtoženec: »Kar sem povedal v preiskavi, to je res. Drugače ne vem in ne vem nič. Na dan volitev sem se spoznal z Benkovičem, prej ga nisem poznal. Nič se nisva dogovorila.« Benkovič je obtožencu diktiral, on je pisal. Niti enega volivca ni poznal. Niti ne more navesti, da bi bili v zapisnik vneseni fingirani volivci! Sodba, ki ni presenetila Po zaslišanju 6 prič, po govorih drž. tožilca in obrambe in po polurnem posvetovanju senata Je bila razglašena sodba, ki ni presenetila. Sodba pravi v bistvu: »Obtoženca ee v smislu § 280 k. p. oproščata od obtožbe. V utemeljitvi navaja sodba, da so bili izvedeni dokazi in je (udi zelo verjetno, da je osobito prvi obtoženec Benkovič pri volitvah postopal nepravilno, vendar je sodišče v dvomu, da je to zavestno delal, tudi ni dokaza, da bi obtoženca sporazumno delala. Možno je, da so prišli ljudje volit pod tujim imenom. Zaradi prerekanja, bolezni in razburjenja je bil prvi indisponiran, zato ni v taki meri pazil na osebe in se je lahko zgodila pomota. Drugače in dubio pro reo. Ker je bilo sodišče v dvomu, ju je oprostilo. Državni tožilec: »Prijavljam revizijo.« Simfonični koncert v stolnici Ljubljana, 19. novembra. Jutri zvečer ob 20 bo v stolnici simfonični koncert, pri katerem sodeluje pomnožen radio-or-kester pod vodstvom g. šijanca, za orgijami pa bo komponist B. Arnič. Na programu so skladbe starega italijanskega mojstra Dall’Abaco, Maksa Rie- gerja, dalje pa tudi skladbe slovenskih komponistov Premrla, Kimovca in Rlaža Arniča, od katerega se bo izvajala kot zadnja točka 4. simfonija za orgije in orkester. Peta obletnica smrti nadškofa cfr. fccVa Ljubljana, 19. novembra. Hvaležnost do belih menihov je narekovala Sedejevi družini, da je v stiški cerkvi Žalostne Matere božje izbrala primeren kotiček, kjer bo postavila časten spomenik svojemu zadnjemu knezu in nadškofu noriškemu dr. F. B. Sedeju. Tako markantna osebnost, kot je bil dr. Sedej za vernike svoje nadškofije na kulturno-cerkvenem in narodnostnem udejstvovanju, je zapustila v srcih vseh njegovih znancev in tudi vseh Slovencev pečat prave možatosti in kremenite značajnosti. Zato mu bomo ob peti obletnici njegove smrti v nedeljo, dne 29. novembra 1936. odkrili v Stični trajen spomenik, ki bodi vsem zgovorna priča resnično pravega katoličana in zvestega cerkvenega kneza. Spomenik, za katerega je napravil osnutek g. ing. arh. Valentinčič, je sestavljen iz kamenite plošče, dolge 1.56 m in visoke 455 cm, na sredino plošče bo v nadnaravni velikosti pritrjena bronasta glava, izvrstno delo našega odličnega akad. kiparja g. Borisa Kalina, ob straneh pa je v ploščo vklesano pomembno posvetilo. I Vse, ki se bodo udeležili proslave odkritja spomenika, prosimo, da se zaradi navodil stiškim gostilničarjem po dopisnici prijavijo v6aj do torka, dne 24. novembra društveni pisarna SD:: Zrinjskega cesta 8. Odhod iz Ljubljane bo z vlakom ob 7.24, z avtobusom pa ob 7.30, za kar b‘o zbirališče v Tavčarjevi ulici. Ako bo po železnici dovoljena četr-tinska vožnja, bomo to še pravočasno objavili v našem časopisju. Začetek proslave bo ob pol deseti uri (po prihodu ljubljanskega vlaka) s sv. mašo, ki jo bo daroval častitljivi nadškof dr. A. B. Jeglič in med katero bo pel zbor akademikov. Cerkvena govornika bosta prevzv. škof. g. dr. Rožman in g. župnik F. S. Finžgar. Takoj po cerkveni slovesnosti bo kratka akademija, pri kateri bodo sodelovali tudi tenorist g. Josip Rijavec ter dve zvezdi zagrebške opere tenorist g. Mario Šimenc in basist g. Marijan Rus. Želeti je, da se tega zgodovinskega dne udeležimo polnoštevilno, zlasti ne smejo manjkati na tej proslavi tukajšnji goriški rojaki. [ jutri premiera V glavni vlogi Ida Wttst Hontiišovtta Velika sijajna burka ,Gospa Polenška' Krstna predstava za Jugoslavijo. ¥ Kinu Slugi I Kdo bo odgovoren za pisanje Jutra"? f#1 Ljubljana, 19. novembra. Ko smo včeraj zapisali poročilo o sporih v lastništvu »Jutra«, smo bili prepričani, da nam bo »Jutro«, katerega direktor je še g. dir. Kramer, odgovorilo na način, kakor je »Jutro« navajeno. Kljub vsemu, kar je »Jutro« danes glede našega včerajšnjega članka napisalo, vztrajamo mi v svojih trditvah. Verjamemo pa, da v uredništvu »Jutra« o vsem tem, kar smo včeraj zapisali, le prav malo vedo, ker se drugače v naše poročilo ne bi zale-avali. Posebej se zaletava »Jutro« v »našo« trditev, da ima g. dr. Kramar že 7 milijonov za nov list. Iz tega »Jutrovega« zaletavanja vidimo, da je sedanje »Jutro« res že v zadnjih krčih. Kajti, da je pri vsem tem izgubilo že vid, tega res nismo mogli pričakovati. Mi smo zapisali, da najbližji prijatelji g. dr. Kramerja zatrjujejo, da ima dr. Kramer skupaj že 7 milijonov, nismo pa trdili tega mi. Naj »Jutro« naš včerajšnji članek še enkrat prečita, potem pa naj pove, ali želi, da mi jjovemo, kdo so tisti najblizji prijatelji in ali naj tudi točno povemo, kje in zakaj so dr. Kraimarjevi najbližji prijatelji to govorili. C. Ribnikar potrjuje naše poročilo V ostalem pa prijx>ročamo »Jutru«, naj si danes ogleda »Hrvatski dnevnik«, »Jutarnji list« in belgrajsko »Politiko«. Naš članek je vzbudil razumljivo zanimanje in zato so dopisniki teh listov sporočili vsebino članka 6vojim uredništvom. Povrh pa so se še sami prepričali, kako je z zadevo ter 60 se obrnili na gosjx>da Ribnikarja, ki je z ozirom na naš včerajšnji članek dal novinarjem posebno izjavo. »Hrvatski dnevnik« piše v zvezi s tem: »Vaš dopisnik se je z ozirom na ta članek (mišljen je, kakor rečeno, včerajšnji članek v »Slov. domu«) obrnil na gospoda Ribnikarja, ki je v glavnem potrdil vsebino tega članka. Izjavil je, da »Jutro« ne sme zastopati politiko gotove klike, marveč... itd.« V istem smislu piše tudi današnji »Jutarnji list«. Be!graj6ka »Politika« pa vsebinsko isto jpo-ročilo, kakor »Slovenski dom«. »Politika« ne citira »Slov. doma«, marveč ima — kakor se vidi — Socialne razmere v lendavskem okraju Dolnja Lendava, 18. nov. Eno izmed najbolj perečih vprašanj našega okraja je pač zadeva socialnega vprašanja. Zdi se, da nikjer niso tako nizke plače, kakor tu okrog, pa če pogledamo v razmere pri privatnih ustanovah ali pa drugih. Znano je, da delavci delajo samo za 1.50 din na uro, kar je vsekakor zelo malo, četudi vzamemo rekordno delo v poštev. Ker večina delavcev zaradi slabega gospodarskega stanja mora na delo, če se hoče vendar nekako preživeti in mora biti zadovoljen, pa če je še tako majhen zaslužek. Vzemimo na primer delavce pri gozdnih delih podjetja »Našičke«, ki plača za dnevno delo v gozdu, torej pri sekanju in podiranju drevja, kar je vsekakor naporno, reci in piši samo 8 din. Torej krivica, ki vpije v nebo. dočim se prodaja 1 kub. meter drv pri podjetju v Lendavi 50-^80 din, kar je vsekakor z ozirom na zaslužek delavstva le preveč. Prodajna cena se dvigne na nad 150 odstotni zaslužek in ni torej čudno, če se židovski kapital dviga na račun ubogega delavca in konsumenta. Pri drugih de. lih, recimo pri Vodni zadrugi, torej pri regulacijskih delih, se plačuje za izkop 1 kub. metra zemlje od 2.80 do 4 din. Pri tem pa seveda ni krivda na strani delodajalca, temveč na strani delojemalcev, ker je premalo zavesti in skupne odločnosti delavskega stanu. Cestni odbor plačuje svoje delavce po 18 din dnevno, kar je napram drugim podjetjem še rekordna višina dnevnega zaslužka. Vsekakor bo pa treba revidirati le plače še pravočasno, sicer bo marsikaj prišlo na rovaš delavstva in tudi podjetij. Oblast pa nosi tu veliko krivdo, ker je vse premalo zainteresirana na socialnem vprašanju revnega delavstva. Vse od začetka do konca bi se moralo preiskati to zadevo plač in te j>od pritiskom dvigniti na tak nivo, da bi si delavstvo lažje preskrbelo na zimo potreben živež, obleke in drugih prepotrebnih reči zase in za svoje otroke. To je tukaj pri nas, ki živimo ob meji in smo podvrženi inozemski kritiki, nujna zadeva in bomo hvaležni oblasti, da končno uredi to pereče vprašanje. Pozor pred laži-zdravniki! Jesenice, 19. nov. Neka zasebnica je vašemu poročevalcu povedala sledeče: »Pred par dnevi je stopil v moje stanovanje okoli 30 let star človek, skrbno oblečen, Vprašal me je, če rabim očala in se izdal za zastopnika neke nove tvrdke, katero med drugimi priporoča tudi ministrstva za narodno zdravje, pregled očes pa se vrši brezplačno in brezobvezno. Ker je poteklo štiri leta, kar sem bila zadnjič pri zdravniku radi očes, je bil pač skrajni čas, da si jih dam pregledati po strokovnjaku. Zastopnik je še vizitko z imenom, naslovom, telefonsko številko, k temu pa še dodal, da je avtoriziran optik. »Specialist« je bil kmalu tu in za pregled oči rabil kakih deset minut. Vse se je vršilo tako naravno in prepričevalno, da nisem niti najmanj dvomila o vsem, kar se dogaja okoli mene. Zamenjala sta mi očala, a le začasno v dveh, treh dneh pa dobim vdelani novi leči v moja, z zlatom okovana očala, mesto teh sta mi pa pustila nekak nadomestek, brez vsake vrednosti Seseda je bilo treba tudi napla-čila, za katero sta mi izstavila potrdilo. Trije dnevi so potekli, mojih očal od nikjer. Pisala sem na »tvrdko« — nobenega odgovora, pisala še enkrat — zaman. Končno pa sem še telefonirala na na vizitki označeno številko. Nihče se informacije iz lastnega vira. To tembolj potrjuje naše včerajšnje poročilo Spričo dejstva, da je gospod Ribnikar novinarjem sam potrdil, da so trditve v našem jjoročilu pravilne, smemo upravičeno upati, da bo točnost našega jjoročila spoznalo sedaj tudi neinformirano uredništvo »Jutra«, ni oglasil. Mojih očal nisem več videla in jih skoraj gotovo'tudi ne bom, da o doplačilu niti ne go-vorim.« Vsak bi rad kolo,toda.. Ljubljana, 19. nov. • i in priročno prevozno sredstvo f/Lj i ne'fal’ stane, če ga hočeš imeti v T/ ? nekateri znajo na prav lahek način priti do kompletnega kolesa. En del tukaj, en del tam in o o je —- kot novo. Zato pa prihajajo dan za em na policijo pritožbe. Temu je izginilo celo O' °nemu luč itd. Tatovi koles pa so se omejili na nekatere kar določene prostore. Javne čakal-nice’ kuhinje, pa tudi šolam niso prizanesli. 5 I '' Ljubljani, na periferiji, še izgotavljajo novo solo. Študentje pa imajo za spravljanje koles od-kazan prostor. Ta prostor pa ni zaklenjen, kajti, ce bi bil, bi ne bilo vsem všeč. To so izvohali »Specialisti« in prav širokopotezno začeli svoj posel. Zdaj je dijak opazil, da mu je izginila s kolesa di-namo-luč, drugemu zopet kak drug del. In to se je ponavljalo dan za dnem. Toda stvari so kmalu našli zdravila. Gospod ravnatelj je določil dijake-višješolce za stražnike. Vsak po eno uro ima »službo«. Pazi, kdo pride ter da se kolesom ne približa kdo, ki jih ljubi. No, uspeh je prav zadovoljiv. Dijakom, vsaj nekaterim, pa je žal, da ta »dežurna služba« ne bo trajala kar vse leto. Filmi »San Frančiško« (Kino Sloga). Kriminalni film iz tiste dobe, ko so pustolovci iz vsega sveta drveli v Kalifornijo za zlatom. Veliko ne pomeni, pač pa zadovoljuje ljudi, ki brez takih filmov ne morejo živeti in cenijo le kriminal. Prav zanimivih pa je nekaj prizorov ter tipov, ki igrajo z močjo in doživettjem, da bi jih bilo zanimivo gledati tudi ob kaki drugi priliki, Kulturni koledar Janez Bleiwe?s 19. novembra 1808 se je rodil v Kranju zdravnik, pisatelj, časnikar in politik dr. Janez Bleiweis. V ljudsko šolo je hodil doma, v gimnazijo v Ljubljani, medicino je študiral na Dunaju, kjer je leta 1832 postal doktor medicine, 1. 1835 pa je dobil še naslov živinozdravnika. Ko je prišel ta mladi doktor 1. 1841 kot profesor živinozdravništva in sodne medicine na medicinsko in kirurgično učilišče v Ljubljano, ni prav dobro obvladal slovenščine, vendar pa mu je usoda že leta 1843 naklonila uredništvo »Novic«, lista, ki je vsaj 20 let odlično posegal v vsa slovenska gospodarska, kulturna in politična vprašanja tiste dobe. Ta kranjski meščan — zdi se, da je prav meščanstvo za nje značilno — je potem naredil kari-jero preko deželnega zdravstvenega svetovalca, deželnega poslanca, namestnika deželnega glavarja do plemstva (vitez Trsteniški) na eni strani, na drugi pa od urednika »Novic« do časti »očeta slovenskega naroda«. In če danes pogledamo njegovo sliko in njegovo delo, potem najdemo vsai približno razumevanje za dve okrajni stolišči, ki so jih njegovi sodobniki — in kasneje tudi literarna zgodovina — zavzemali do njega; na eni strani skrajni revolucionar — na drugi pa vreden pridevka oče slovenskega naroda. Brez' dvoma je njegovo delo vsaj v prvi dobi pozitivno. Po naravi in poklicu praktično usmerjen, se je Bleivveis zavedal, da je treba slovensko ljudstvo predvsem podučiti v osnovnih gospodarskih stvareh in je radi tega napisal kup razprav o tem v »Novice«, »Pratiko«, delno pa so tudi samostojno izšle. Kot narodni voditelj je stalno nihal v sredini: bil je za zedinjeno Slovenijo in proti centralizmu, toda zagovarjal je Avstrijo in monarhijo po načelu »vse za vero, dom, cesarja!«. Bil je panslavist in se je navduševal za Koseskega, vendar pa z ljubeznijo gojil slovenščino preprostega ljudstva. Kljub vsemu pa ostane Bleiweis simbolična postava naše reakcionarnosti, podložniške ponižnosti in hierarhičnega gledanja na kulturna in politična vprašanja tiste dobe. Rodil ga je čas in izoblikovalo slovensko okolje. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 19. novembra: Elizabeta. Petek, 20. novembra: Feliks. Nočno službo imajo lekarne: mr Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. • Drama: »Florentinski slamnik«. Red Četrtek. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Škrjanček poje - žvrgolk. Kino Union: »Lilič. Kino Sloga: »San Frančiško«. * KI K I UNION -inCKIilJ Danes premiera! Lili Frantlika Gaal N&JnoveJfia veseloigra priljubljene Igralke. HANS JASA? — 8ZOKE 8ZAKALL TEL. 27-30 SLOGA mesto brez zakonov Mestna občina v borbi z brezposelnostjo in delamržnostjo Ljubljana, 19. nov. Mesta so bila že od nekdaj kraji največjih gospodarskih nasprotij: bogastva in bede. Današnje^ gospodarske prilike pa so to nasprotje Se po-I slabšale v tem smislu, da sta se obe nasprotji i |)omaknili močno navzdol: na eni strani gospo-! darska kriza, zastoj, na drugi 'strani od tega izvirajoča brezposelnost in še večja beda med delav-i skimi sloji. Ljudje, ki so se poprej preživljali, čeravno skromno in s trdim delom, so se nenadoma znašli pred zaprtimi vrati delavnic. Dela, sredstev za življenje ni bilo več, morebitni prihranki skromnih in Stedljivili slovenskih ljudi so zamrznili v denarnih zavodih. A življenje zahteva svoje. Življenjski gon je zahteval — ker drugače ni bilo mogoče najti sredstev za življenje — prijeti za kljuke in začeti prosjačiti vsaj za najnujnejše. Množice teh prosjakov pa so naraščale iz dneva v dan, zagrenjenost v njihovih srcih je rastla, postajali so nasilni in sovražni. Ljudje so se začeli bati mrkih obrazov pred vrati in so se zapirali pred njimi. Drugi pa so jim dajali, brez ozira na, to, kakšen je prosilec, ali je potreben ali ne. To je število prosjakov še povečalo in mnogi, ki so se popreje preživljali z delom (tudi taki, ki bi se v danih razmerah mogli še), so se rajši oprijeli beračenja — delo jim je zamrzelo in vrste delomržnežev so se pričele množiti. Razne policijske odredbe, racije, jih niso mogle zajeziti, beračenje se je kot nekaka bolezen razpasla med njimi. Sedanja mestna uprava s predsednikom dr. Adlešičem na čelu si je zastavila težko nalogo, na vsak način odpomoči temu zlu: na eni strani pomagati brezposelnim, resničnim revežem, ki si dela žele, na drugi pa tudi meščanom, da jih reši nadloge delomržnežev, ki so si beračenje izbrali takorekoč za poklic. Ljubljanski meščan je bil vedno radodaren in usmiljenega srca ob resnični revščini. Koliko nabiralnih in dobrodelnih akcij je bilo že izvršenih v prejšnjih letih, toda nikoli ni bil javnosti predložen obračun, kako in za kaj, se je tudi porabilo. Zato je, razumljivo, meščanstvo izgubilo zaupanje do takih akcij in je postalo rezervirano. Sedanja uprava pa, ki hoče izvesti velikopotezno socialno akcijo, bo to storila na način, da se bo mogel vsakdo prepričati, koliko sredstev je bilo zbranih, v kakšen namen in kako so se ta uporabila. S tem bo zaupanje občinstva zopet povrnjeno in ko bo videlo, da se denar v resnici uporablja v prave namene, bo rado priskočilo na pomoč. Mesto podpore - nagrada za delo V kakšni obliki bo skušala občina odpomoči zlu brezposelnosti? Predvsem na ta način, da bo denarno podporo spremenila v nagrado za delo (razen pri bolehnih, starcih, otrocih itd., ki so za delo nesposobni). Prav za prav je taka praksa že vpeljana; daje se le nekak predujem za delo, ostala nagrada pa po izvršenem delu. (Toda pripomniti moramo, da so mnogi tudi to že pričeli izrabljati in so po prejemu predujema pobegnili). V kratkem je predvideno večje javno delo, ki bo izvršeno z denarjem iz prostovoljnih davščin. Pri tem delu boHo zaposleni samo brezposelni (v kolikor ne bodo potrebni strokovni delavci). Javnost se 1)0 tako lahko na lastne oči prepričala, da se Danes poslednjič! Napeti fllm San Frančiško V sl. Vlogi lepa MIRJAM HOPKINS Danes nepreklicno poslednltil Leharleva opereta „wo dle Lerclie slngt" Škrjanček noje - žvrgoli Marta Eggerth — Hans Soenker Za uboge. Kot prostovoljno davščino na sobe in uslužbence so darovali: Josip Kunc & Comp., Poljanski nasip 40, 2000 Din; Mestna hranilnica ljubljanska 1.092 Din; Jugoslovanska tiskarna in knjigarna v Ljubljani 1.500 Din; Akcijska družba za kemično industrijo 1C00 Din; tovarna Bonač prvi obrok 1.525 Din; Pokojninski zavod 1.869 Din; Trboveljska premogokopna družba 1.653 Din. — Iskrena hvala I Mestna občina zbira odložene predmete, obleke in obutve. Vsaka družina hrani doma kak kos odložene in zanjo nerabne obleke, obutve in perila. Te stvari leže neporabljene, se kvarijo in mnogokrat so celo v napotje gospodinjam. V Ljubljani je pa toliko siromakov, ki bi vse te stvari z veseljem porabili in bi jim lajšali težave zime. Zato vabi mestna občina svoje občane, da pogledajo svoje shrambe, in se odločijo oddati za reveže ono, česar sami več ne rabijo. Občina bo v kratkem nabirala po ulicah te darove z vozovi; postavila bo na prometnih točkah tudi stojnice in sprejemala tam darove ponošene obleke, obutve in perila. Kdor hoče. more prinesti odloženo blago tudi na mestni soci-alno-politični urad v Mestnem domu. Iz zdravstvenih ozirov in obzirnosti Uo siromakov, bi nlo-rali darovani predmeti biti seveda osnaženi in v glavnem zakrpani. Pri znanih vrlinah naših gospodinj, ki vzorno ljubijo snago, čistost in red, je ta pripomba sicer odveč, vendar naj kako izjemo opozori na dejstvo, da je^ usmiljenje tudi v tem, da siromaku podarimo snažne in porabile predmete. Ljubljanske gospodinje, ali Vas ne zebe v srcu, če vidite hoditi siromake v zimi, ki že naslaja, brez perila, brez vrhne obleke, v raztrganih čevljih, doma Vam pa morda delajo nadlego prav ti predmeti, ki jih reveži potrebujejo? Urno pripravite kak dar, da ga boste oddali, ko bo klicala mestna občina! Storili boste dobro delo brez stroškov! Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani drama Začetek ob 20. uri Četrtek, 19. novembra: »Florentinski slamnik«. Red Četrtek. Petek, 20. novembra ob 15: »Za narodov blagor«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Izven. opera Začetek ob 20 uri Četrtek 19. novembra: Zaprto. Petek 20. novembra: »lloltmanove pripovedke. Red A. nabrani denar res uporablja v pravi namen. Tako javno delo bo prineslo mestu trajno korist: omejila se bo brezposelnost, gradilo se bo iavno (lelo, ki bi ga občina iz rednega proračuna ne niogia gladiti ir, — omejila se bo delomržnost! Zadnje je še izredno važno; ni treba poudarjati, kako s!a!>o vpliva beračenje na moralo brezposelnih. >Kdor se navadi beraške palice, ne prime rad več za lopato«. Zato bo v resnici velikega pomena, da se pri-čno večja javna dela. Oni, ki so željni dela, l>odo zanj radi prijeli, oni pa, ki ga odklanjajo, pa se bodo tako hitro izkazali in prosjačenja bo kmalu konec. Seveda pa mora tudi javnost na pomoč občini na eni strani z denarno podporo, na dru^i pa z moralno.' Odklanja naj denarne darove brezposelnim, razen takim, ki dela v resnici niso znr>žni iu naj jih napote na mestni socialni urad. Toda ta urad bo mogel svojo nalogo uspešno vršiti le, če bo imel zadostno denarno podporo od strani občanov. Mnogo je usmiljenih src, so pa tudi taki, ki darujejo i* strahu pred nasilnostjo prosilcev. Toda s tem se na eni strani le razbija uspešna pomoč, ki bi jo mogla nuditi skupna osrednja pomožna akcija občine, na drugi pa se še dalje podpira delomržnost. Uspeh je le v močni skupni akciji. Sedanja občinska uprava, ki si je pridobila zaupanje javnosti že drugod, ga bo prav gotovo tudi tu. Zahvala vlagateljem Mestne hranilnice Ljubljana, 19. nov. Akcija mestne občine ljubljanske za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske je zaključena. Razpis 6 odstotnega obligacijskega posojila v nominalnem znesku 20 milj. din je rodil usipeh, kakršnega tudi največji optimisti niso pričakovali, kajti davno pred zaključnim dnevom ie bil omitirani znesek daleko prekoračen. Končna vsota izkazuje, da je bilo v vložnih knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske in gotovini podpisanih 37,350.000 din. Vsled tega ugodnega uspeha je dobila mestna občina ljubljanska od Državne hipotekarne banke gotovinsko posojilo v znesku 30 milj. din ,ki ga poleg gornjega zneska v celoti vrne Mestni hranilnici ljubljanski; naloga hranilnice pa je, da s postopno osvoboditvijo vlog skuša čim prej normalizirati svoje poslovanje. Ko tako ugotavljamo, da se je akcija popolnoma posrečila, smatramo za svojo dolžnost, izreči javno zahvalo vlagateljem Mestne hranilnice ljubljanske, ki so tako odlično sodelovali in dali dober zgled številnim gotovinskim podpisnikom, gospodom bančnega komiteja, ki so nam na opetovanih sejah pomagali z izkušenimi nasveti, pa tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli do odličnega rezultata. Prav nič ne dvonvmo, da bodo stari vlagatelji hranilnice tudi v bodoče pokazali svojo discipliniranost s tem, da ne bodo po nepotrebnem dvigali svojih osvobojenih vlog, temveč na novo do-lagali svoje prihranke in tako omogočili redno poslovanje največjega slovenskega denarnega zavoda v dobrobit vsega slovenskega narodnega gospodarstva. — Dr. Juro Adlešič, s. r. V Rusiji živi še mnogo Slovencev Od časa do časa se vračajo v domovino mož)e, ki jih je svetovna vojna vrgla v vojno ujetništvo v daljni Rusiji. Doma so jih proglasili že zdavnaj za mrtve in sedaj presenečajo s svojim prihodom domače in znance. Včeraj sta prispela iz Avstrije dva taka bivša ujetnika. Filip Logožar, ki je doma iz Preloga v Medjimurju, je bil ujet leta 1915 v Galiciji, vrnil se je sedaj z ženo — Rusinjo in hčerko. Ivan Strugarnik pa je doma iz’ Čiba v Bački P_a-lanki. Tudi on je bil ujet leta 1915. Na obmejni policiji je pripovedoval zanimivo pot svojega ujet- Maribor, 18. novembra. niškega življenja. Bil je v raznih taboriščih, med drugimi tudi v slovitem taborišču ob Murnanski obali, kjer so gradili vojni ujetniki železniško progo. Od 40.00D mož, ki so bili v taborišču, jih je umrlo 37.CC0, ostalih 3000 pa so potem premestili v Sibirijo, kjer jih je dobila revolucija. Strugarnik je živel potem do svojega povratka v mestu Frun-ze ob rusko-mongolski meji ter je bil za mlinarja v velikem mlinu na kolhoznem posestvu. Pripovedoval je, da živi v Frunzeju še kakih 100 bivših vojnih ujetnikov, ki čakajo na možnost povratka v domovino. Med njimi sta dva Slovenca in sicer Martin Hrovat, nekje iz Štajerskega, in neki Siten. Nepoklicani zbiralci prispevkov za spomenik Maribor, 18. novembra. Mariborski železničarji so ohranili svojemu pokojnemu uradnemu zdravniku dr. Draschu še po njegovi smrti svojo hvaležnost. Bil je to silno blag in socialno čuteč zdravnik, ki je zlasti ravnim železničarskim družinam pomagal, kjer in kakor je mogel. Svojo hvaležnost so izrazili železničarji po-i kojniiku s postavitvijo lepega nagrobnega spomenika, za katerega so zbirali precej časa v svojih i vrstah prispevke. Ker pa je ostalo še nekaj dolga, so započeli z nabiralno akciio za Draschev spomenik tudi po mestu, To priložnost pa so skušali izrabiti neki ljudje za sebe. Spomeniški odbor je doznal, da nabira:o prispevke za la spomenik osebe, ki niso v to pooblaščene. Sedaj obvešča mariborsko javnost, da smeta pobirati prispevke za spomenik samo gg. Franc Stelcer in Vinko Horvat, vse ostale zbiralce pa naj ljudje naznanijo policiji- „Domol3uba" je hotel opehariti Maribor, 18. novembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj zanimiva razprava proti posestniku Ferdinandu Bogši iz Stare ceste pri Ljutomeru zaradi dveh prefriganih poskusov goljufije. Bogši je leta 1934 pogorela hiša. Bil je naročnik tednika »Slovenski gospodar« ter kot tak prejel od lista podporo 1000 din, ki jo list izplača vsakemu svojemu naročniku, kateremu zgori hiša. Bogša pa je nato izvedel, da izplačuje take podpore po 1000 din tudi »Domoljub« v Ljubljani. Naročil se je tedaj na ta list, plačal naročnino za leto dni, potem pa si oskrbel in ponaredil potrdilo od domačega župnika in domačega župana, da mu je dne 25. novembra 1935 pogorela stanovanjska hiša oboje poslal upravi »Domoljuba«, ki mu je nato ■ nakazala podporo 1000 din. Ko je na tak način , prišel do lahko zasluženega denarja, se je polakom-| nil še večjih vsot. Dne 15. marca je ponaredil dve slični listini, glasom katerih potrjujeta občina Ce-zanjevci in župni urad v Cezanjevcih, da je zgorela hiša posestnika Jožefa Raušlina, ki je tudi bil naročnik »Domoljuba«. Raušlin pa je sosed posestnika Bogše. Upravi »Domoljuba« so se zdeli ti pogosti požari v neposredni soseščini sumljivi, pa je za-i čela poizvedovati, kako je z njimi in na ta način se je odkrila Bogšina sleparija. Danes je bil zaradi tega obsojen na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo treh let. »Domoljub« pa je seveda dobil nazaj 1000 din, ki jih je izplačal lažnemu pogorelcu. Maribor Občni zbor »Marijanišča« se bo v rži 1 v nedeljo popoldne v društvenih prostorih v Gregorčičevi ulici 18. Marijina družba za matere priredi dne 13. decembra v Mladinskem domu v Cvetlični ulici božičnico za svoje članice in njih otroke. Matere naj prijavijo svoje otroke pri predsednici oljske pridelke, divjačino in perutnino. Očivid-no vrže takle posel več zaslužka kakor pa doktorska diploma. V Slavonski Itumi so postavili za občinskega uradnika nekega Mikšo. ki je doživel med vojno prav svojevrstno tragedijo. Kol mladenič je bil ob začetku svetovne vojne občinski tajnik v vasi Pla-tičevu. Ko je avstrijska vojska zasedla ta kraj, je vojno sodišče Mikšo s šest tovariši obsodilo na smrt in dalo ustreliti. Obsodba se je bila izvršila kar v hiši, kjer je bila občinska pisarna. Streli so počili, obsojenci so padli na zemljo, le Mikša je bil samo ranjen, pa se je prav lako vrgel na tla. Vojaki se za žrtve niso več brigali. Odšli so, ranjeni Mikša pa se je pobral. Takoj nato pa so se vrnili spet vojaki, Mikša se je moral spet potuhniti. Vojaki so prebrskali vse zepe usmrčenih. Zapazili pa niso nobenega znaka življenja na Mikši. Kanjeni se je potem priplazil do Hume in se javil glavarju. Prijavil ga je obenem vojaškim oblastem ter poslal v bolnišnico. K sreči je našel tam vojaškega zdravnika, ki je svojim nadrejenim oblastem sporočil, da je stanje bolnika tako slabo, da ni potrebno ponovno streljanje, ker itak ne bo ušel smrti. S tem se je zadeva zavlekla in pozabila. Mikša je ozdravel in stopil v zasebno službo. Splitska občina je sklicala konferenco merodajnih činiteljev v obliki ankete, kako naj se preuredi in razširi splilska luka. Z dograditvijo unske proge bi to vprašanje postalo nujno. Gre predvsem za to, da bi bila ob dograditvi te proge obala ob tej progi že gotova. Sprejet je bil načrt zagrebške železniške direkcije, ki predlaga razširjenje postaje na vseh mestih, kjer je zaradi nove proge potrebno. Pošten je bil kmet, ki je našel 200 tisoč din denarja in ga vrnil pravemu lastniku. Neki zagrebški veletrgovec se je vozil po cesti iz Dolnje Lendave proti Čakovcu. Spotoma pa se mu je avtomobil pokvaril. Med popravilom se je trgovec vsedel na obcestni kamen in si prižgal cigareto. Poleg sebe pa je položil torbo, v kateri je imel 200.000 dinarjev. Popravilo se je toliko zavleklo, da bi skoraj zamudil vlak, ki vozi ob tistem času iz Čakovca proti Zagrebu. Trgovec je skočil na avtomobil in s šoferjem sta oddirjala naprej. Ko pa je trgovec prišel v Čakovec je' zapazil, da je' na cesti pozabil torbo z denarjem. Pohitel je nazaj in povpraševal ljudi po torbi Kmetje so mu povedali, da je torbo našel neki kmet iz Lendavske Gorice ter se z njo odpravil na policijo. Spotoma pa je trgovec dohitel kmeta, ki je nosil torbo. Kmet je trgovca poznal in mu takoj vrnil najdeno. Trgovec pa je poštenemu kmetu odštel nagrado 26.000 dinarjev. V Sarajevu je sodišče poslalo za leto dni v zapor pravoslavnega bogoslovea Useka, ki je z nožem napadel in ranil svojega profesorja g. dr. Prnjatoviča. Uzelac je namreč živel v prepričanju, da je njegovim slabim uspehom kriv ta profesor, ki da goji proti njemu sovraštvo. V takem razpoloženju je izrabil priliko in svojega profesorja oklal. Med Tuzlo in Bijelino so orožniki zalotili cigansko tolpo, ki je imela v svoji sredi otroka, a ni imel nobenih znakov, da bi tej družini pripadal. Prijeli so cigane in jih vtaknili v zapor. Otroka so preiskali in dognali, da je imel odsekan kos jezika. Otrok je j>ovedal le svoje rodbinsko ime. Ko so ga pred dvema letoma cigani ukradli, so ga vtaknili v vrečo in ga vlačili okoli, da se otrok le prav malo spominja kraja, kjer je bil rojen. Popisati je znal oblastem le kraj, kjer mu je potekala mladost. Na šest let je bil prvotno obsojen Mantiel Metlak iz Ustikoline. ker je v prepiru s svojim bratom ubil svojo mater, ki je skočila med svoja sinova, da bi ju ločila. Spor med bratoma je nastal zaradi snahe. Pri neki priliki sta se sprla in potegnila nože, a mati, ki je to videla, je skočila med njiju. Toda Manuel ni mogel več zadržati zamaha z nožem, mesto brata je padla zadeta v srce mati. Apelacijsko sodišče pa je upoštevalo lo in oprostilo morilca. Duuavska banovina bo volila nove župane v nedeljo, dne t>. decembra. Dosedaj je vloženih .Kil list in sicer 332 od JRZ, 13 od JNS, 88 Hodjerovih, 71 združene opozicije ter po nekaj list od ostalih skupin. Nehvaležna služkinja Kamnik, 17. nov. K tukajšnjemu lastniku »Jugobarvarnet gosp. Karlu Bišku, je pred nedavnim časom prišla v službo ‘21 letna Antonija Maher iz Velrinj. občina in okraj Slovenjgradec. Ves čas v službi se je dokaj dostojno vedla, 7. novembra pa jo je neznano-kam popihala in si prisvojila precej obleko svoje gospodinje. Tako je odnesla 40 Din gotovine, nekaj ženskih hlač in rjuh, dve svileni kombineži, mali ročni kovčeg, zimsko žensko jopico, kompletno modro obleko, ž.ensko krilo iz sivega lovskega lod-na in svetel plašč z rdečimi našitki. S to halo je svojo gospodinjo oškodovala za okroglo 2000 Din. Orožništvo v Lukovici je ugotovilo, da se je omenjena ženska v dnevih 7. do 9. novembra nahajala pri gostilničarki Antoniji Nakrst v Krašnji, kjer je imela hrano in stanovanje, seveda — ko je pa prišlo do poravnave računa, pa denarja od nikoder tako, da ji je gostilničarka zaplenila kovčeg, v katerem so se nahajali trije klopčiči bele volne. Žandarmerija je kovčeg zaplenila in poslala na tukajšnjo orožniško postajo. Ostale stvari je dekle odneslo s seboj in neznanokam izginila. Verjetno je, da bo ptičica kaj kmalu sedla na limanice. odkoder bo odvedena v pristojno gajbico, da se suokori. Stran 4. Znanost se mnogo peča tudi s tem, če so res živalim Privzgojene lastnosti dediščina potomstvu Že dolgo je od tega, odkar so se začeli pečati biologi tudi z vprašanjem, ali se lastnosti, ki jih imajo živa bitja že od svojega rojstva, tudi podedujejo tako, da jih je opaziti vsaj v nekoliki meri tudi pri njihovem potomstvu. To vprašanje smatrajo ti znanstveniki tudi za eno najvažnejših od vseh, ki se z njimi zadnje čase pečajo. Da so ta vprašanja tolikšnega pomena ne samo teoretičnega za nauk o dedovanju, pač pa tudi velikega praktičnega pomena pri vprašanju vzgoje pri živalih, o tem so biologi tudi prepričani. Dedovanje privzgojenih lastnosti Vprašanje dedovanja gotovih lastnosti, ki prehajajo vsaj v neki meri od rodu do rodu, je danes že skoraj popolnoma rešeno in skoraj ni več vprašanje. Dognano je namreč, da se pridobljene ali privzgojene lastnosti ne podedujejo, to pa zato, ker so to lastnosti, ki se jih je navzel organizem, ne pa posamezna celica v njem. Če bi se teli lastnosti navzele posamezne celice, bi bila nujna posledica, da se te celice tudi v samem bistvu spremene v svoji funkciji, in bi se te spremembe tudi morale podedovati na potomstvo. Tega, kar mi danes smatramo pod pojmom pridobljenega ali privajenega, pa brez dvoma ne smemo smatrati za nekaj, kar se tudi podeduje. preden se bodo živalice navadile izogibati se tega osvetljenega izhoda. Zelo važno pri teh poizkusih je tudi dejstvo, da jih je Mac Dougall delal ne samo pri eni generaciji podgan, pač pa pri številnih povrsti. Le tako je mogel priti do odkritja, da napravijo potomci »streniranilu podgan vedno manj napak, kakor pa njihovi predniki. To bi se z drugimi besedami tudi reklo, da se je vendar podedoval privajeni strah pred osvetljenim zhodom na potomce. Po domače povedano, poznejši rodovi podgan so postali po Dougallovem odkritju bolj »pametni« in so se mnogo manj dali zapeljati v osvetljeni izhod, kjer jih je čakal električen tok. Kritika, dokazov pa še ne Na drugi strani pa je tudi popolnoma razumljivo, da ta nova odkritja in dognanja ameriškega psihologa Mac Dougalla niso vzbudila samo največjega zanimanja v znanstvenem svetu, ampak so vzdignila tudi mnogo prahu in so naletela pri nekaterih učenjakih na zelo ostro kritiko. Profesor Crew iz Edinburgha je takoj, ko so bila objavljena gornja dognanja, začel sam s poizkusi. Vendar je treba poudariti, da ti poizkusi niso toliko zanes- seveda potrjuje prejšnja Crewova dognanja, nasprotuje pa temu, kar si je upal trditi Dougall. Crew trdi, da sposobnost učenja pri živalih ni posledica podedovanih izkušenj, ampak neka tipična lastnost. Nekatere živali imajo to lastnost, da se sploh boje svetlobe, te se izognejo že takoj prvič osvetljenega izhoda, ki so ga uporabljali pri omenjenih poizkusih, druge živali pa zaradi neke svoje lastnosti, ki je prav zanje značilna, najraje uberejo neko posebno določeno smer. Če bi bila namreč oba izhoda enako močno osvetljena, bi nekaj podgan zbežalo vedno na levo, drugi del pa na desno ravno zaradi tega, ker tako zelo ljubijo neko določeno smer. Crevvovo naziranje je, kakor pravi dalje revija »Nature«, da je popolnoma neosno-vano trditi po dosedanjih poizkusih o kakem po-dedovanju privzgojenih lastnosti. Osa ga je spravila v zapor V Berlinu je bila pred kratkim ena najbolj svojevrstnih razprav pred sodiščem. Na zatožni klopi je sedel nek šofer, ki ga je sem spravilo čudno naključje. Vsak si bo gotovo najprej mislil, da se je pregrešil ali zaradi prehitre ali nepravilne vožnje z avtomobilom, ali pa nad čem drugim podobnim. Toda na zatožno klop je tega voznika privedla le čudna smola, ki bi se je morda ne rešil tudi še kdo drugi, če bi bil na njegovem mestu. Ko je lepo vozil v bližini Berlina svoj avtomobil, v katerem je sedel zadaj tudi nek doktor, Rim proslavlja 67. rojstni dan kralja Viktorja Emanuela. Velika parada pred palačo Piazza Foro Im-pero Fascista, ki je prej nosila ime Piazza Venezia. Obvestila VIII. prosvetni večer, ki bo v petek 20. t. m. ob 8 litri verandni dvornimi hotela Uniion bo veljal ponovno obisku tirolaikih gora. G. prof. J. Mlakar, k>i jo pri zadnjem -svoijem predavanju naipoLnii-l verandno dvorano se je ojuma6il in hoče ponovno popeljati svoje poslu&alco mi z-amiimiivo turo v tirolske gore. Vljudno vabljeni »lasti oni, kateri niso dobili pri zadnjem predavam j u vstopnic. Predprodaja v^topndc: Prosvetna zvoza, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 Dim, »lotji&ča 2, za diiijaike 1 Din. Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v .soboto, dne ‘21. novembra t. 1. ob J« v ipredaval.nici mineraloškega instituta na univerzi svoje drugo predavanje. Predaval l>o vtseuč. prof. dr. Evgen Spetkovski o temi Prognoze v sociologiji. Vabljeni so visi, ikii se zrnnjmatjo! Visitop prost! Ruski tečaji. Vpisovanje v ruski tečaj pri Ruski Matici se vrši vsak torek, četrtek, im petek ob 7 do 9 zveSer v nadaljevalni trgovski šoli. Trgovski dotm, Simon Gregorčičeva ulica. Radio Programi Radio Lfublgana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih poslaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din. Četrtek, 19. novembra: 1*2.00 Operetni venčki (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Oas, spored, obvestila — 13.15 Godbe na pihala (plošče) — 14.00 Vreme, lK>r/,a — 18.00 Pester spored (Radijski orkester) -r 18.40 Slovenš&foia za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 10 minut zabave — ‘20.00 Koncert pevskega zbora «Grafiike« — 20.45 Čajkovski: Trlec, suita (plošče) — 21.15 Instrumentalni dueti kitare in mandoline (gg. Antunovio — ITaršlag) —'22.(M) Ca«, vreme, poročila, spored — 22.15 Vsakemu nekaj (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 19. novembra. Belgrad: 19.50 Narodne pesma — 20.30 Simfonični koncert — ‘22.20 Plošče — Zagreb: 20.00 Belgrad — 22.20 Jazz — Dunaj: 19.25 Za-bavu koncert — ‘21.00 Igra — 22.20 Baletna glasba — 23.30 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 20.40 Pestra glasba — 21.00 Opera »Lucia d.l Lamermoor« — Rim-Bari: 17.15 Komorni koncert — 20.40 . Igra — 21.10 Violina — 22.30 Plesna glasba — Praga: 19.25 Pester koncert — 20.20 Popevke — 20.40 Igra —• 21.10 Orkestralni koncert — 22.15 Kvartet — Varšava; 19.30 Poljska glasba — 22.40 Plesna glasba — Vratislava: 20.05 Simfonični koncert — Bcrlin-KonigSm ber g-H ambur g- K oln-Stutt gart-M onakovo: 20 10 Rudarska godba — Lipsk.o: 22.30 Italijansko narodne — Bu-karešta: 20.15 Simfončni koncert. „Strenirane" podgane -pametnejše Tako uči znanost o dedovanju, z njo pa tudi na splošno vsi biologi. Vendar pa na gornje vprašanje še ni popolnoma odgovorjeno, vsaj ne do vseh podrobnosti. Ameriški psiholog Mac Dougall je napravil na tem polju že mnogo poizkusov, ki so deloma že tudi znani. Te poizkuse je 011 delal s podganami. Zaprl jih je v prostor, iz katerega sta vodila dva izhoda. Prvi izhod je bil osvetljen, drugi pa je ostal temen. Cim je podgana prišla v osvetljeni izhod, že jo je zadel električni tok. Mac Dougall jo skušal dognati, koliko časa bo trajalo, Dobro mu vleče, temu tisočemu levčku iz živalskega vrta v Leipzigu! je naenkrat prifrčala od nekod skozi okno ob njegovem sedežu sitna osa in ga začela obletavati. Na noben način se je ni mogel otresti, da se mu ne bi neprestano zaletavala v obraz. Tudi to ni nič pomagalo, da je odprl kar med vožnjo še drugo okno na, nasprotni strani, ker je mislil, da bo nadležno živalico prepih le potegnil s seboj ven iz avtomobila. Ker je bilo že preveč, je s svojim pokrivalom zamahnil proti osi, da bi jo ubil, pri tem pa je za hip pozabil na nevarnost, ki bi lahko nastala zanj in za doktorja, ki je sedel zadaj, lii res, v trenutku je avtomobil že zavozil čez rob ceste in se z vso silo zaletel v neko drevo ob cesti. Šofer sam po čudnem naključju ni dobil hujših poškodb, doktor pa je zaradi dobljenih ran pri tem silovitem padcu kmalu nato izdihnil. Državno tožilstvo je takoj proti njemu vložilo tožbo in jo utemeljilo s tem, da bi bil moral šofer v trenutku, ko je zašla osa v avtomobil, vozilo ustaviti, ker da je lahko vedel, da je to nujno potrebno, če se hoče zavarovati pred morebitno nezgodo. Zahtevalo je, da šoferja kaznuje sodišče s 6 meseci zapora. Sodišče je sicer voznika res kaznovalo, vendar pa samo z dvema mesecema zapora. Ce je to preveč ali pa premalo, bodo gotovo lažje precenili tisti šoferji, ki so že kdaj imeli kako, vsaj podobno smolo. Rekord. »Letos sem imel v zimskem športu srečo. Odnesel sem tri pokale in dve nagradi.« — »To še nič ni, jaz sem prinesel domov pet zaročnih prstanov. ljivi, ker se ne nanašajo na raziskavanja tako šte-1 vilnih generacij, kakor so se nanašala ona, s ka-: terimi je imel celo vrsto let toliko opravka ame-j riški učenjak Dougall. Zato tudi ti poizkusi niso mogli prinesti dotedanjim ugotovitvam kaj, kar bi bilo z vso golovostjo odločilne važnosti. Meloun je ' še pred dvema letoma v znanstveni reviji »Cha-rakter« izrecno poudaril, da ugotovitve profesorja Cre\va še niso odločilne važnosti. Tudi tole je zapisal: »Ce bodo tudi v bodočnosti Crevvove številke pokazale isto neenakomerne nihaje, bo šele stopilo j na dnevni red vprašanje spjošne veljavnosti sklepov, do kateriii je prišel Mac Dougall.« Sposobnost učenja -svojevrstna lastnost Avtomobil, s katerim dirkač Caracciola podira rekorde, na cesti pri Frankfurtu o. M. Letalo nad njim ni nič hitrejše. Angleška revija »Nature« poroča sedaj o nadaljevanju Crewovih poizkusov, in vse kaže, da so se pogoji, ki jih je stavil pred dvema letoma Meloun, že izpolnili. Crevvovi poizkusi niso dosedaj mogli prinesti nikakšnega potrdila za to, kar je ugotovil s svojimi ‘poizkusi Dougall. Crew je dosedaj opazoval 18 generacij podgan (Mac Dougall pa že pred dvema letoma 37), opazoval pa je pri svojih poizkusih poleg treniranih« podgan tudi take, ki še niso bile tako izvežbane, to pa zato, da bi imel pri tem nekako kontrolo. Ni pa mogel ugotoviti niti da se »trenirane« podganje generacije bolje uče, pa tudi lega ne, da se neizvežbane podgane uče slabše, kakor pa izvežbane. To pa Sven Elvestad: 5 Zlodej se dolgočasi Mr. Johnson je ostal sam v oddelku. Hip pozneje je napravil znak človeku, ki je šel v hodniku mimo. Človek je prišel noter in mr. Johnson mu je dejal, medtem ko si je prižgal cigareto: »Well, mislim, da ga jutri imamo.« Tretje poglavje. Generalni ravnatelj se je peljal z vlakom do Mal moja ter se prebudil nekje na schoon-ski ravnini. Zelo dobro je spal in se tudi dobro počutil, čeravno je pogrešal svojo jutra- ] njo kopel. Sicer pa so moderni, prostorni | švedski vagoni nudili izobilje udobnosti, ki brez nje ni mogel več živeti. V tej udobnosti jih prekašajo morda le amerikanski luksuzni vozovi. Stai je ob oknu na hodniku in opazoval voz v vsej njegovi dolžini. Z begotno lahkoto je drsel po tračnicah in se pri tem skoraj neopazno gugal. Svetloba se je lomila v niklasto okovanih stenah in to v lepi trojni polituri. Bredeju je prišel na misel nov tip vagona s kopalnico, ali vsaj s prho. Cisto nov tip. Nova vagonska tehnika. Nove tovarne, nov delniški kapital... ne, nejevoljno je zavrnil preračunavanja. Pred letom dni bi ga privedlo do tega, da bi sklical železniške inženirje. Tako se je vozil po svetu. Okrog njega se je kar kadilo od načrtov in brzojavnih nakazil, v njegovi bližini so neprestano I šklepetali pisalni stroji, njegovo življenje je I bilo polno nemira, ki se je v velikih krogih razširjalo okrog po zemlji. Zdaj pa je bil sredi mrtvaške tišine. Ta mir in spokojnost je užival kot novo senzacijo. Bilo mu je, kakor da se je bil vozil z gromom in ropotom skozi dolg, dolg predor in se zdaj znašel v sončno osvetljeni, mili, tišine polni pokrajini. Jutro, skodelica kave in žemljica na kopenhagenškem parniku — hotel si je razložiti svoje razpoloženje, ko je sedel na krovu in gledal proti Oresundu, ki ga je nežno kodrala jutranja sapa, toda ni mogel. Prišel je le do najsplošnejšega izraza v svojem prijetnem občutju, imel se je za človeka, ki ima dovolj časa, da popotuje, ki ima mnogo veselja nad majhnimi rečmi življenja. Kakor na primer nad tečno hrano in svežim pomladnim jutrom. Sam od sebe se je razveselil, da je bil lahko sam. Sinočnjega znanca ni bilo nikjer videti. Amerikanec se je odpeljal najbrž preko Helsingora in bil zdaj pač že v Kopenhagenu. Na pomolu ga je prepoznal sluga hotela Feniks in ga nagovoril. Videlo se je, da je možakar začuden, ker se je bogatin pojavil kar tako preprosto. Pokazal se je čisto sam. Brez tajnikov. Brez služinčadi. Brez velikanske prtljage. Gospod generalni ravnatelj' je odklonil sleherno pomoč; nesel je sam svojo majhno torbo v roki in se skromno odpeljal s taksijem. Pri prihodu v hotel spet isto začudenje. Vratar je pritekel vidno preplašen: »Gospod generalni ravnatelj nam prihaja danes popolnoma nepričakovano,« je vzkliknil, »Prav nobenega brzojava še nismo prejeli.« »Nisem brzojavil,« je odvrnil Brede. »A tako! Ali razume se samo po sebi, da bo za trenutek vse v redu. Spremstvo po navadi. Sprejemna soba in tajniki se bodo najbrž morali zadovoljiti s starim traktom poslopja ...« Generalni ravnatelj je položil prtljažni listek in ključek od kovčeka na mizo. »Hotel bi eno samo sobo s kopalnico,« je dejal, »in če le mogoče v starem, tihem traktu.« »Izjemoma enkrat potujete torej tudi za razvedrilo?« je dejal vratar smejoč se, pri tem pa klical za hotelskimi sli, jih odpošiljal, dajal pošto mimohitečim gostom, govoril | halo« v telefon in potrjeval dospele brzo-■ javke. Pravi hotelski vratar mora vse to v eni sami potezi opravljati, on je stroj, ki ga hranijo z delom. Ce delo le za hip zastane, obstane tudi on in ne ve ne kod ne kam. »Pa naj bo za razvedrilo po vaše, dragi j Herholt,« je dejal prijazno generalni ravnatelj. Med njim in vratarji je vedno vladal poseben zaupljiv ton. Za potujočega poslovnega človeka je spreten vratar življenjska nujnost. Kakor se najdejo veliki poslovni ljudje, tako se najdejo tudi veliki vratarji, ki si pridobijo svetovno slavo v čudovitem prostozidarskem življenju, ki ga imenujemo moderno popotovanjsko življenje. V sledečih desetih minutah je razložil sprejemnemu šefu svoje želje. Želel je, da ga prav nikdo ne bi motil. To pot ni hotel delati nikakih obiskov, pa tudi sprejemati ni hotel nikogar. — Po svojem približnem načrtu je hotel ostati par dni^ v hotelu, nato pa se odpeljati proti jugu. Takoj so ga razumeli in od takrat naprej je občutil, da je dobro spravljen. Želel si je bil, da bi ga nikdo ne motil, no v resnici ni bilo sile na svetu, ki bi se mogla pritihotapiti skozi te čuječe ljudi in ga motiti. Ko je stal v svoji sobi, ki je bila visoka kakor kaka grajska dvorana in opremljena s starim danskim pohištvom in ko je opazil, da je poulični trušč skoraj čisto zamrl, je moral pomisliti na svoje zadnje bivanje pred letom dni. Takrat ni bil imel niti toliko časa, da bi pomislil na uro, marveč so ga morali drugi nenehoma opozarjati. Cez deset minut bo konferenca z Veliko nordijsko banko... Ob dveh čaka Zasebna banka... Prišel je avto Vzhodnoazij-zijske ... Neprestano odhajanje in prihajanje ... večno telefonsko brnenje... in sredi vsega dirindaja je še moral dati slovesno kosilo, pojedino. Še zdaj je s strahom pomislil na svoje dolžnosti. Na sprejem z odlikovanji okrašenih gospodov v velikem salonu. Spomnil se je svoje presenečenosti, ko so se odprla velika pomična vrata in se je vsa I družba približala izredno dolgi mizi in ni ’ bilo nikjer videti strežnika, razen majhnega, ; resnega človeka, ki je dvakrat tlesnil ob dlan, ko so gospodje sedli za mizo, tako da je mizo hkrati naskočila vojska strežnikov. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 299b. Uprava. Kopitarjeva 6. Telefon 291)2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.