Ste v. 120 V Trstu, v soboto 3. mala 1919 ft^nik XifV I/haja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-niStvj. — Ndrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štetan Godina. — Lastnik konsorcij lista Ed: sti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leti L IS — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. H-57. Posamezne številke v Trstu in okolic? po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m m po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključ o upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20. MIROVNA KONFERENCA. Seja tri u in vira ta. PARIZ 1. Clemeceau. Lloyd George in WHson so se sešli danes zjutraj; popoldne bo zopet seja. Kiao Ctao pripade Japanu. LONDON 1. Agencija Retrter poroča iz Pariza: Svet trojice je sklenil, da bo odstopila Nemčija po mirovni pogodbi Kiao-Ciao Japanu, ki ima nanj pravico po lapansko-kitajski pogodbi iz leta 1915. Japan bo mesto v dotočenem terminu odstopil Ki-taiu, toJa natančni dogovori glede tega se prepuščajo japonski in kitajski vladi. Gospodarski položaj v BelgUL PARIZ 30. WHson, Lloyd George in Ciemenceati so -se sestali danes predpokidne in so proučevali vprašanje Kiao-Clao-a. Niso še ničesar sklenili. Porine so zaslišali belgijske delegate, ki so jim obrazložili gospodarski in finančni položaj Belgije, ki je brez sredstev za industri'elno produk-c::o. c00.000 ielavcev je brez dela. Belgiji treba nerr.ucoma anticipacijo dveh milijard na račun od-i>ko. :;n, kr iih bodo morali plačati Nemci. Zdi se, da so belgijski delegatje dobrli zadovoljiva zagotovila, ki so J5h priobčili belgijski vlad. Trojica načelnikov vlaid bodo jutri preučevali vprašanja r.emškiii vojnih ujetnikov, ki jih je še 600—700.000 v de-elah zaveznikov. Posebna komisija, ki proučuje vpraSanie vračanje ujetnikov, hoče naj se ujetniki napotijo v Francijo nemški sposobni delavci za obnovo opustošenih ozemelj. Dohod nemških delegatov. VERSAILLES 30. Vlaka, ki je dovedel nemške delegate, so pričakovali na postaji Vancreson razni zastopniki oblast. Pretekt Chaleil jih je pozdravil v imenu vlade republike. Zaključil Je: Ćast mi re da vias pozdravim! Zahvalil se je grof Broc1 dorff-Rantzau v svojem in v imenu vla-de. Poten so nemški delegatje poseli v zaprte kočije In se cdpeljaH v Versailles, kamor so despeh ob 3 popoldne. VERSAILLES 1. Nemški pooblaščenci so izročili danes predpoludne zastopnikom zaveznikov svoje po\ t.ilne listine, d oči m so zavezniki izročili greiu 3rockdorn-R<2.ntzau-u dokumente, vsebujoče zavezniške zastopnike. Cerimonija je trajala pe: minut. mčija se odreka pravic v Luksenburga. i-ARIZ 1. »Tempsc pravi: Svet trojice je odo- r-r.'I včeraj kla1 tule, ki obvezujejo Nemčijo, naj se 3e vseh pravic, zadob-Ienih v Luksemburgu. Te vice vsebujejo železniški obrat v Luksemburgu 'in Izhajajo iz pogodbe iz junija leta 1S7S. Prihodnji sedež »Zveze narodov«. — Radost v Ženevi. ŽENEVA 1. Državni svet je sporočil prebivalstvu vest, da je Ženeva določena kot sedež Zveze narodov. Dotični progias se }e Čital javno in je bil sprejet z navdušenjem od ogromne množice. Proglas -izraža globoko hvaležnost predsta\ite!?em vlasti na tem. da je to mesto izbral kot mor2Jično prestolnico sveta. Naglasa, kako ima Ženeva svojo minolost: tradicije svobode, biia je domovina V . predhodnica pogodbe za proglaScnk čl e rih pravio, s&dež tf~likih d!oveško!j.u±)!>'h me ' : rodnih institucij. Ima torej dovolj primerne ftrsed^ž Zveze narodov. Proglas poživlja me-š" ne naj mc.niiestirajo svojo rad-est, naj se po-l > vredne toiikega zaupanja, ter naj sprejmo ;: vso oorirnostjo odlične goste, ki imajo priti. Me-i :o jv v zastavah, v njem vlada veliko gibanja in .i.:nte-i sprevod obhaja ulice. Belgijci so razočaranL BRUSELJ 1. Baron Dafavereau. predsednik senata, izjavlja da se senat čuti razočaranega po ve-bii, da je konferenca določila Ženevo kot sedež Zveze narodov. BeJgi)ci nočejo zasledovati vzro-ko temu; ne preostaja jim drugega, nego da zali: .vajo vzpostavo razdejanih krajev. Predsednik je predložil na to, naj se zavezniškim parlamentarcem odpošlje poslanica, v kateri se senat obrača do parlamentarcev zavezniških dežel, da se doseže hitra in popolna restavracija, ki naj se izvade z duhom sočutja in pravičnosti- Senct je uverjen, da najde pri zavezniških parlamentih lzćetaega posredovanja belgijski vladi v prilog In 'tiste, neizogibne pomoči, ki jo zahteva na mirovni kenfe-renci za vzpostavo Belgije. Predlog je bil sprejet soglasno. Amerikanski senator o vprašanju Gdanskega in Reke. BOSTON 1. Amerikanski senator Lodga je — proučujoč poljsko in italijansko situacijo — izjavil, naj bi se Amerikani ne vmešavali v evropska vprašanja. Vprašanje Reke naj bi se prepustilo evropskim velevlastim, direktno interesiram m. Nagiašal je, da \ViIsonu ne dosta}« coslednosti, kajti glede Gdanskega in Reke bi se morala izvesti ista načela. Ossoinak, reški poslanec, odgovarja Vilsoaa. REKA 1. Ossoinak, reški poslanec, je poslal predsedniku precej dolg odgovor, v katerem zahteva, naj se Reka prizna Italiji. Opira sc v svojem odgovoru na Wilsonov govor 4. julija 191S. v Mont Vernonu, ko je rekel: »Reševanje vseh vprašanj, bodisi torij alnih, bodisi suverenstva ali ekonomsitnMfrr političnih odnošajev, se bo vršilo na temelju dobro- PODLISTEK MIRolal Sculrjou. Ruski spisal M. Ardbašev. — Poslovenil M. ^-Za boga!« je odvrnil Aladjev žalostno; »saj je vendar popolnoma vseeno ... zaradi mene... tukaj ali drugje... vseeno... za mene to vprašanje nima važnosti.. »Torej jako dobro ... Jurti se povrnem ... Dot edaj zbogom.* Mali mož ie hlastno segel po svoj klobuk in pomolil roko, katero je Aladjev prijel oBotav-Ijaje. Oni je držal prijateljevo roko nepričakovano trdno in videti je bilo, kakor bi o nečem razmišljal. Toda že v naslednjem trenutku je Aladjevo roko pahnil od sebe rekoč: »Morda ne pridem sam ... temveč pošljem koga drugega... Geslo: Ivan Ivanovič.« »Že prav,« je odgovorili Aladjev in ga ni pogledal. »Na svidenje!« Mali mož si je del klobuk na okroglo ptičjo g!avo in uitel skozi duri. Tu je naenkrat obšla1 j . i -O'-a-c je dejal s poseban ostre oči ood svetlimi stekli voljnega priznanja dotične rešitve po interesi-ranih narodih, brez ozira na postranske interese in koristi bodisikakšnega drugega plemena ali naroda, ki bi morda želel drugačno rešitev v svrho, da dobi, izven svojih meja, kakšen vpliv ali vrhovno vladarstvo.« Ossoinak očita Wilsonu, da se ne drži narodnostnih načel, temveč da njegov sklep glede Reke temelji na ekonomskih principih. Proti tem ekonomskim principom pa se Ossoinak bori; trdi, da je reško pristanišče potrebno v zelo majhni meri Češki in Romunski, a Ogrski in Jugoslaviji v prav malo večji meri, češ, Jugoslavija ima "dosti centralnih pristanišč. Pa so še drugi vzroki, trdi Ossoinak, proti priznanju Reke Jugoslaviji: Ogrska in Jugoslavija ste poljedelski državi, med katerima bo prišlo do ekonomske tekme. Če se Reka prizna Jugoslaviji, bo leta na vse načine zatirala ogrsko trgovino. Drugačna je pa situacija, vzklika reški poslanec, če Reka pripade Italiji: ta bo kakor industrijska dežela, izkoriščala reško pristanišče za izmenjavo svojih industrijskih predmetov s poljedelskimi proizvodi Jugoslavije in Ogrske. Ossoinak zaključuje z očitanjem, da se WUson ne drži svojih principov. Konferenca internacionalnih soeiialistov v Amsterdamu se Izreka za mir po TVHsghovTIi točkah. AMSTERDAM I. Ramsay MacdonaM je v svojem poročilu o Zvezi narodov omenil, da ie Robert C«cil izjavil delegatom v Bernu, da besta Rusija in Nemčija pripuščem v Zvezo narodov, če razmere dovole. Tommato je v imenu argentinskih socijaHs-tov protestiral proti ustanovitvi nemške ptečeniške vojske, ki bi se lahko JzrabHa v protirevolucijske svrhe. Renondel je podpiral ar-geirtiski predlog. Rekel je, da Angleži govore o kopneni razorožitvi, a ne o pomorski, ter dokazujejo, da ne morejo videti nevarnosti v plačeniški vojski. Zahteval le. naj se mirovna konferenca czira na socijalistični načrt Zveze narodov, ker bodo socijalisti v nasprotnem slučaju apelirali na razsodbo mednarodnega proletarstva., Zborovalci so odobrili tole izjavo: Konferenca smatra, da Zveza narodov ne doseže svojih ciljeh: 1. če ne združi vseh neodvisnih narodov, ki se podvržejo dolžnostim pogedbe. na terr.eiju enakopravnosti tf pravicah in v dolžnostih; 7. če ne ustanovi mednarodne avtoritete, ki bo ja:nči*a za mirovno pogodbo in gledala, da se izvrše vse dolžnosti, naložene po pogodbi. Ta avtoriteta bi prevzela vpe-liavo ekonomskih zvez, ki bi počasi potlačile vse ekonomske zapreke za trgovino in mednarodno proizvajanje celega sveta; 3. če ne zapreči novih oborožitev in ne omeji stopnjevano sedanjih za nadzor municijskega proizvajanja, ki je še dovoljeno, da se zamore doseči popolna razorožkev na morju in na kopnem; 4. če se ne obvežejo vse v Zvezd narodov zastopane države brezpogojno, da predlože vse eventualne spore Zvezi in da priznajo ivene razsodbe ter da v nobenem slučaju ne uporabijo vojne kot zadnje sredstvo; 5. če !e-te ne u^rraMhio v to svrho sistema lavne di,domačije, ki jamči, da zagotovijo mnenja poedinih držav v posameznih slučajih trajen mir. Te pogoje niso -dosedaj uvažavale zavezniške vlade. Komcrenca je tudi odobrila tole izjavo: Konferenca v Amsterdamu, ki tako predstavlja socijalistične in laboristič-ne stranke 26. narodov, izjavlja, da je sklenila prevzeti boj za mir, ki ne nasprotuje 14. \Vilsono-vim točkžm, edini pc-dlagi za trajen sporazum mirovnih demokratskih vlad. Konferenca smatra, da je radi razburjenja vsled odlokov mirovne konference zagotoviti obstoj delavnega komitata, dokler se poilpišeio mirovni pogoji. Konferenca nalaga svojim delegatom, naj iščejo stik z zastopniki zavezniških vel-evlasti. Ti delegati naj zahtevajo, da bodo vsi odlcki v skladu konferenčnih izjav v Bernu in Amsterdaru. Konferenca prepušča končno vbdam vso odgovornost za posledice bodisi-kakrSaih oUpove-ii z njihove straal iZ FRANCIJE. Prvi majaik. PARIZ 30. Priča kaje se, da 1. majnik ttiine mirno. vkljub temu. da bo sploh počivalo vsako delo. Clemenceau ni dovolil sprevoda, ki se pripravlja. Dovolil pa je izprehode pod odgovornostjo tistih, ki jih organizujej. Proslava 1. majmka v Parizu. PARIZ 2. Včeraj so po dogovoru delavci ustavili vsako delo. Preipoldne je bilo deževno vreme hi uKce so bKe mrtve. Okoli 1 pop. je mesto oživeJo. Nekatere skupine demonstrantov so hodile na zborovanje, drugi proti Place de la Concorde, ki ga je policija zaprla. Okoli 3 je neka skupina demonstrantov predrla kordon na Place de Mada-leitie in tako prišla na Place de la Concorde, toda policija jo je razgnala v razne ulice. Pred sedežem ameriškega višjoga vojnega stana so demon-stiantje burno pozdravljali ameriške častnike in vojake, ki so se pokazali po oknih. Demonstrantje so ob 3'30 ponoviK poizkus da bi prižii na Place de la Concorde, toda policija jih je s pomočjo ognjegascev zpet pregnala. Po nekaterih mestnih de!-:h so se demonstrantje razšti brez izgredov. Policija je zaplenila »Voix de Peuple«, ki se je delila po ulicL Okoli 8 zvečer je prišlo do večjih so postale vlažne in žalostne. Toda to ganutje jc hitro premagal in naglo zapustil sobo. Na hodniku je zrl proti zavesi, naglo pogledal na ona vrata, globoko vzdihnil in ko se je za njegovimi očali zasvetilo, je izginil na stopnji-šču. Aladjev je sedel potrt pri svoji mizi. VIL Popolnoma se je že zmračilo, ko sta se Mak-simova in šivilja in Oljevka povrnili iz cerkve. S seboj sta prinesli lahek duh po kadilu in izraz sanjave pobožnosti jima je takorekoč razsvetljeval obraza. Oljenka si ni niti snela rute, temveč si jo je spustila na pleča ter se sanjavo vsedla za mizo, njene blede in take roke so počivale na kolenih. Tudi Maksimova je stala, kakor bi bila zatopljena sama v sebe. Naenkrat pa se je vzdramila kakor iz sanj ter si snela vzdihuje veliko, turško naglavno ruto. Njen obraz je dobil običajni suh in skrbi poln izraz. Pogledala je Oljenko in dejala počasi: »Spraviti se morava nekoliko ▼ red.« »Kako pravite?« je vprašalo dekie in se streslo, obrnivši čiste, svetle oči v starko, »n njen bledi obraz ie naenkrat z ar u del . konfliktov s policija — Po deželi se ie delo splošno ustavilo. Izgredov ni bilo nobetHh. IZ ANGLIJE. Angleške čete zaseNarodna stranka« na svojem zborovanju v iMari-boru mesec januarja leta 1918. Takrat se ie storil prvi osnovni sklep za ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke. Istočasno pa se je -tudi izrekla želja, naj si slovenske stranke za svoje delo v dosego prvih skupnih ciljev osnujejo »Narodne svete«. Narodni -sveti so se tudi v resnici ustanovili in so opravili v času naše nekrvave revolucije ogromno delo. NjLm je pripisovati zaslugo, da smo $i ohranili našo zemljo vsaj toliko v svojih rokah, kakor jo danes dejansko imamo. Med tem pa so se vse slovenske stranke lotile svoje lastne organizacije. Začeli so se prirejati shodi in zbirati somišljeniki posameznih str?nk. Nam se zdi to naravna posledica na novo vzbujenega političnega gibanja. Priznati se mora, da se ie organizacija strank do secaj vršila v onih dostojnih in taktnih mejah, kakor so potrebne, da se ne onemogoči že vnaprej skupno delo. Posameznih neljubih incidentov ne smemo pisati na račun strank in njihovih vodstev. Dobro se zavedamo, da bo treba še mnogo ©kupnega dela. V vseh takih sluča^h bo treba zapostaviti strankine interese za prvi in glavni interes. To skupno delo bo po dosedanjih izkušnjah možno v sporazumnem nastopu slovenskih strank. Narodni sveti sicer več ne obsioje, vendar pa je nadstrankarska organizacija možna in potrebna v skupnih, za te slučaje ustanovljenih odborih. In le ta se nam zdi pravilna pot. Kot dedščino iz prejšnjih razmer smo prevzeli tudi nagnenie po nekakem nadstrankarstvu. Smatramo pa tako delo za nekoristno ali vsaj za danes neprimerno. V stari Avstriji, ko je največji del političnega dela absorbiralo vprašanje narodnega obstanka, je bilo možno, da so se zavedni Slovenci, k.i se sicer niso hoteli udeleževati političnega življenja, udejstve-vali vsaj v delu za narodno obrambo. V tistih razmerah je bilo nadstrankarstvo ali medstrankarstvo možno. Dar.es, v spremenjenih razmerah, pa takih stremljenj ne bi mogli pozdravljati. Predpogoj zz uspešno politično delo je orgar/zacija in ta je možna le na temelju političnih strank. Takozvano nadstrankarstvo, če se pojavlja danes, ni vesel pojav. Rodilo bi kopico nesporazumom in konfuzij. Tako stremljenje pa tudi omogoča nastopanje raznih neodgovornih elementov, ki bi utegnilo postati naravnost škodljivo. Politične stranke nam naj organizirajo vse zavedne demen-te našega naroda. Strankino delo, če ne bo zašlo v predvojne grehe, bo najboljša politična šola. in strankarski bori bodo zdrava, koristna tekma. Tako si predstavljamo naše politično življenje v bodoče. Medsebojno spoštovanje bo omogočalo skupno delo v vseh skupnih vprašanjih, v ostalih pa pojdemo v veselo tekmovanje, ki prinese narodu lepe sadove, ako bomo iskali vsi le narodovo korist. 1. majV.k tržaškega proletarijata. Za 10. uro piedpoldne je bilo sklicano zborovanje in veliko pred 10. je bil prenapolnjen trg Donadon in bližnje ulice. Zboiovanje je bilo veličastne; udeležil se ga je ves tržaški proletarijat. Pni je pozdravil zborovalce g. Pittoni. Prvič po petih letih, je rekel govornik, smo se zopet zbrali na tem trgu. Upali smo, da bo to dan, ko bomo svetkovali svobodo in mir med narodi, toda ta dan ni še prišel. Imamo Še dolgo pot pred nami, toda pogled na ponosno množico, ki se je tukaj zbrala, nam zagotavlja, da dosežemo svoj cilj, ker zgodovina se ne da ustaviti. Še se nahajamo v vojnem ozemlju in prepovedani so nam naši navadni mirni obhodi, svarilo vladajočim slojem. Razšli se bomo mirno, ker se zavedamo, da se moramo pripraviti na velike boje, ter da se ne smemo spuščati v brezkoristne spopade, ki so tupatam v navadi našim nemočnim nasprotnikom. V naših vrstah nimajo prostora izzivalci. — Nato sta govorila Marangoni in Baldesi. Marangoni je pozdravil zborovalce v imenu italijanske socijalistične stranke in splošne delavske zadruge, ki pozivate tržaške tovariše, naj zahtevajo na dan 1. majnika, proletarskega praznika, demobilizacijo, povrnitev vseh vojnih ujetnikov na lastni dom in amnestijo vsem političnim kaznjencem med vojno in sedaj. Govornik je pozival zborovalce, naj se trdno strnejo k svoji stranki. Sedaj ni čas za resolucije, je rekel, sedaj je čas za svečane obljube in gotove odločitve. Zaključil je svoj govor s klicem: Živio so-cijalizem! — G. Marangoni je naglašal simpatije italijanske parlamentarne skupine in vseh italijanskih tovarišev do tržaškega socialističnega gibanja. Vojska je bila, jc vzkliknil govornik, za ves italijanski proletarijat krvava Kalvarija in Veliki Petek, poln trpljenja. Naj torej proletarijat združi svoje moči, da zamore svetkovati po tednu trpljenja svoje Vstajenje in svobodo! Prepovedali so nam obhode, toda ne morejo potlačiti neomahljive vere, ki gori v tolikih srcih. Letošnji majnik nam ne prina-la več s krvjo poškropljenih cvetlic, toda kakšna bo bodočnost? Mirovna konferenca ni izključila novih konfliktov! Italijanski socijalisti, je poudarjal govornik zahtevajo pravico samoodločbe za reške brate, toda morajo protestirati proti ententinem nasilju na drugih narodih, ki zahtevajo zase ista načela* Govornik se je spominjal leta 1909., ko je govoril pred zborovale: na senenem trgu proti itali-jansko-avstrijski vojni. Takrat je njego\emu izvajanju odgovarjal, kakor v zasmeh, pisk avstrijske oklopnice, ki so jo tisto jutro spustili t morje. Oklopnica je imela prav... Vojna je izbruhnila navzlic zaprisegam na onem kongresu, ker so bile delavske vrste preslabe, da bi jo odvrnile. Danes pa, je rekel govornik, moramo priti do take moči, da lahko vsilimo mir med narodi in da s svojimi rokami ustvarimo pravo, večjo Italijo, Italijo dela in socijalizma! — Zborovanje je zaključil g. Pittoni. Poslal je vroč in silen pozdrav »Avantiju«, predstavitelju vseh delavskih zahtev. Zgodo- vina teh petih let, je vzkliknil £9vornik, ima vsebino vekov. L. 1917. je videlo izg&iti nečastno gospodstvo Romanoffov, 1. 1918. gospodstvo Habsburžanov in Hohenzollerncev ter drugih manjših maziljenih gospodov, a leta 1919. vidi zgodovina združene vse prole-tarske sile, da zrušijo močnejše, trdnejše gospodstvo: kapitalizem. S klici: Živila interna-cijonala! Živel socijalizem! se je zborovanje mirno in impozantno razšlo. Vojnopoinožni nrad političnega društva »E-dinost« posluje dalje v svojih prostorih v ulici Carintia št. 39, prvo nadstropje. Opozarjamo na to tisto naše občinstvo, ki potrebuje sveta in pomoči glede podpornin, za razne prošnje itd. Interpelalcifa g. Marangonija glede idrijskih dogodkov. Posnemljemo po včerajšnjem »La-voratore«: Tovariš Marangoni je poslal zborničnemu predsedniku naslednjo interpelacijo: Ministrskemu predsedniku. Radovedni smo, če ministrski predsednik smatra za logično in umestno odstavko idrijskega župana in nadomestitev slovenskih učiteljev v mesinih šolah z italijanskimi, ukrepa, ki sta provzročila pri mestnem prebivalstvu povsem druge čute, kakor občutke prijaznosti proti novemu režimu, kateremu morajo biti podvrženi. — Marangoni. Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo, dne 4. t. m., sta dve predstavi. Ob treh popoldan se vprizori zadnjič v sezoni narodna igra »Revček Andrejček«, ki je že dvakrat napolniia gledališče in občinstvo zelo zabavala. Naslovno vlogo igra g.- Skrbinšek. Stekleni strop gledališke dvorane je že zakrit, tako da odsedaj dalje ne bo pri popoldanskih predstavah motila več dnevna luč. Zvečer ob 8. se ponovi prvič A. Funtkova efektna in veledramatična drama »Tekma«, ki je izzvala pri našem občinstvu preteklo sredo ob premijeri viharno odobravanje. — Naj se obrnem ob tej priliki na gospode poročevalce, ki delajo gotovo z dobrim namenom, a ga žal le premnogokrat zgre-še. Tako je eden njih n. pr. ravno na dan be-nefične predstave angažiranega ansambla se <"util primoranega, povedati o vsakem posameznem članu toliko slabega, da se je le čuditi, da je občinstvo vzlic temu napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Saj temu gospodu poročevalcu nihče ne oporeka v tem, da pove svoje mnenje o zmožnostih naših igralcev, ali na dan benefične predstave bi bil rajši poudarjal njih vrline. To bi bilo praktično. Kajti, rodimo odkritosrčni! Prav je, da je dala ona igralka kritiku na njegovo vprašanje »če igra za gažo« oni jasni odgovor. Vsak igralec, in najsibo še tak umetnik, igra »za gažo«. Kdor ne je — pogine. S tem bodi čisto na kratko mnogo povedano. Vprašanje je le, zakaj si služi svoj vsakdanji kruh ravno z igranjem? (Da, govorim zavedno čisto vsakdanje.) Vidite, tu dobite oni častni odgovor, ki ste ga zamolčali, ne, ki ga niste poizkusili niti izzvati. — In zdaj k »Tekmi«. »Dramatično društvo« je, zavedajoče se svoje naloge, otvorilo letošnjo sezono, in je svojo nalogo tudi kolikor je bilo v njegovi moči, vestno izpolnjevalo. Vsi so pripomogli k temu. Društvo kot tako, igralski ansambl, občinstvo in poročevalec. Vodstvo je imelo svoje umetniško hotenje, ansanibl ga je pomr.gal udejstvovati in občinstvo je s svojim pridnim obiskom bodrilo k delu in hranilo kaso za igralce, ki igrajo seveda — za gažo. — Ali kako bo vnaprej? Novi poročevalci so ubrali drugo pot, in tako je bil obisk »Tekme« že pičlejši. Odganjajo občinstvo namesto da bi ga vabili. O, saj ni treba pisati proti svojemu prepričanju. Toda — ali je to praktično, pisati po nepotrebnem kritike, ki občinstvo odganjajo ali pa natisniti ravno na dan predstave o drami recenzijo, ki je lahko čisto umestna, ki le odganja občinstvo? Kajti, gospoda moja, vi ne pišete zase, pišete za občinstvo. In občinstvo ne bere vaših recenzij z razumevanjem, ki je vam lastno. Občinstvo ne ve n. pr. da se igra »Revček Andrejček« vzlic vaši objektivni kritiki tako dobro, da se more pri njem prav imenitno zabavati, ono ne ve, da je »Tekma« končno vendarle stvar, ki je oderski tako pisana, da izziva njena vprizoritev vzlic uničujoči recenziji viharno odobravanje. Občinstvo vidi samo hvalo ali grajo. In graja ga odganja. Počakajte torej, da se drama odigra prvič, drugič in tretjič, in potem povejte svoje mnenje. In glejte, to ni le praktično s stališča kase, temveč tudi s pedagoškega vidika. Občinstvo, ki ga niste odgnali z nepotrebno recenzijo pred predstavo, pride in vidi. Nato sledi vaša ocena, in ono občinstvo, ki je imelo priliko dramo spoznati, bere sedaj ta vaša izvajanja o delu z mnogo večjim razumevanjem, in mu pritrdi, ali pa tudi ne. — Na drugi strani pa bi bilo zopet nepraktično, zamolčati svojo oceno pred predstavo, če bi ista občinstvo privabila. Torej, gospoda, zvežimo idealno s praktičnim. — M. Skrbinšek, ravnatelj. Danes, v soboto, dne 3. t. m. točno ob 8 zvečer je premijera J. Ribičičeve igre s petjem »V kraljestvu palčkov«. Pevske točke je ugia sbil naš rojak g. Grbec. — Pisatelj v tej igri tako nežno definira otroku lahko razumljiv pojm matere, ter nam odkriva otroško dušo v svoji ljubezni do mamice. Mali Anici je mamica najljubše na svetu, /dto ji ne more najti prave primere. Vprašamo kralja palčkov, kaj je to mamica, odgovori: mamica je mamica, — mamica je največji zaklad na zemlji, brez nje bi ne mogla živeti. Ako je bilo palčkom tako razlaganje zadostno, bodete zvedeli nocoj v Narodnem domu. — Cenjeno občinstvo je naj-uljudnejše naprošeno, da zasede malo pred 8 svoje sedeže, ker se z ozirom na majhne igralce ne more zavleči pričetek predstave. Med igro nc bo dovoljen vstop v dvorano. Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu. Odbor je sklenil vzpostaviti mešan zbor, zato se naprošajo vsi nekdanji pevci in pevke, kakor tudi novinci, ki imajo veselje do petja, naj se pri-glase v društvenih prostorih Vicolo deile Rose 13 (pod Marijinem domom), in sicer vsak dan popoldne od 3—5 In v nedeljo zjutraj od 9 do 11. Svetoivansko pevsko draitvo priredi v nedeljo, 4. maja, zabaven večer. Na sporedu so petje, kupleti in šaljiva igra. Več jutri! Podraženje tiskovin. Društvo lastnikov tiskarn v Sloveniji razglaša: Ker so se podražile vse tiskarske potrebščine, izlasti pa papir in so tiskarne morale tudi osobju znatno povišati plače, so tiskarne primorane povišati znatno cene časopisom in vsem tiskovinam. Slovenski listi so zvišali naročnine in cene za inserate. V Rocoln se bo vršil v nedeljo 4. t. m. ob pol 4 popoldne v gostilni Konsumnega društva važen shod za poljedelce in vrtnarje radi ustanovitve kmetijske zadruge. — Nihče naj ne manka! Seja pripravljalnega odbor« kmetijske zadruge bo v nedeljo 4. t m. ob pol 5 pop. v Konsumnem društvu v Rocolu. Jutri, v nedeljo, 4. maja priredi novoustanovljeno pevsko društvo »Jadro« v Trebčah svojo prvo veselico s sledečim sporedom: 1. deklamacija, 2. petje in 3. igra. Med pavzami igra naše godbeno društvo »Parma«. Po veselici javen ples! Razdeljevanje zmrznjenega mesa. Danes, v soboto, nedeljo, pondeljek in torek se bo prodajalo zmrzlo meso na izkaznice za goveje meso št. 71 po L 8*20 kg za prednje dele z dodatkom, po L 9'— kg za zadnje dele z dodatkom. Na vsako izkaznico pripade 150 gramov zmrzlega mesa. Mesarji se opozarjajo, da oddajo meso samo proti izkaznici št. 71 in samo v zgoraj omenjeni množini. Mesarji morajo izvesiti listek s tem-Ie napisom: Zmrzlo meso aprov. komisije po L 8'20 za prednje dele z dodatkom po L 9'— za zadnje dele z dodatkom, (na izkaznico št. 71 po 150 gramov). Denarnica z važno listino se je zgubila 1. majnika v Narodnem domu pri Sv. Ivanu; pošten najditelj se uljudno prosi, da jo prinese proti dobri nagradi v uredništvo »Edinosti«. Promet v pristanišču. Pripliri: »B. Bruck« iz Benetk; odplul: »S. Marco III.« v Benetke, »Garda« v Bari. Težko ranjen. Včeraj so prinesli na zdravniško postajo delavca Franja Seglerja, 33 let starega. I-mel je več težkih ran. Na rešilni postaji so ga obvezali in ga idali odpeljati v bolnišnico. Ranjenec noče povedati, kdo ga je ranil, in kje je bil ranjen. Nenadna smrt. Včeraj ob 5 pop. je nenadoma umrl Viktor Alojzij, star 51 let. Stanoval je na šentjakobskem polju. Prihitel je zdravnik, ki je mogei !e ugotoviti smrt. Poizkušen samomor. Natakarica v kavarni *L:do« Lidija Marcovich, stara 20 let, je včeraj izpila dozo lizola. Peljali so jo v bolnišnico. Požar na parniku. Na ameriškem parniku Neus-se« je dne 30. m. m. ponoči izbruhnil požar. Po ponovnih znakih s parnika so prihiteli ogn>egasci, ki so s pomočjo moštva na parniku bili kmalu kos požariu. Škoda ni veMka. Ranitev. Antona Schiavon, starega 27 iet, je včeraj ponoči neki neznanec ranil v desno bedro. Na zdravniški postaji so mu podali prvo pomoč. Borzna poročila. Trst, 2. mainika 1919. Trg popolnoma brez poslov, samo za delnice Martinolich je vladalo večje zanimanje. Tendenca neizražena. Cosulich (Austroamericana) 880— 890 Gerolimich . 2180— 2250 Navigazione Libera Triestina 1980— 2030 Lirssino 2150— 2200 Tripcovieh - 770— 790 Martkolich i 670— 690 Premu-da 780— 800 L'oyd 1425— 1500 Oceanša 625— 650 Dalmafcia 385— 410 AssicuTazioni Generali 16900—17300 Riunione Adriatica 3500— 3600 Čistilnica petroleja Ofcrff. OIH Min.) 2000— 2100 Čistilnica riža (Pilatura riso) 460— 480 Trž. tvornica olja (Oleifici Triest.) Ampelea 485— 525 Ladjedelnica v Tržiču (Canfciere Monialcone) 380— 390 Cement »Spalatoc 415— 430 Cement DaJmazia 320— 350 Krka 390- 400 Tramway 255— 262 Uradni kunci po ka-terih od 28. 4. t I. naprej do preklica kupuje oziroma prodaja Centrala za devize v Rimu (Isti-tuto Nazionaie per i Cambi con TEstero): Cheque kupuje po prodaja po Pariz 125'— 125'50 London 35'- 35'12« New-York 737'- 739 X Švicarsko 155'— 156'— Brzojavna izplačila: Ne\v - York 7'40 T42% Uradna obrestna mera: 5%. HALI OGLASI se računajo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. KROJAŠKEGA delavca ali delavko in učenke išče krojačnica Boštjan Garbin v Trstu, u!. Pin-demonte 6 (podaljšek ul. Chiozza)._3622 KUPUJEM vreče ul. Sotitario 19. Margon. 3616 IZVRSTEN kis prodaja Apollonio, Trst uL Amalia štev. 10. &03 KROJAŠKI pomočnik se sprejme takoj. Rupnik, ul. Geppa 10. I. 3626 PRODA se kompletna oprava za spatno sobo. Naslov: Viale G. Tartini (nasproti Loydovega arze-nala) št. 6 L nadstr., levo. 3025 PLESNI venček se vrši danes, v soboto, v bivši sokolovi dvorani Nar. doma. Začetek ob 9 sveč. Voditelj. ; 3028 KORESPONDENTA veičega slovenskega ta italijanskega jezika išče Znideršič & Valentlč, tovarna testenin v Ilirski Bistrici. P 106 DRVA. hlode in čredo (tram«) knpnje Anton Zni-deršič, ilirska BUtrica. P 106 ZLATARNICA G. PIKO, TRST m nahaja na Korza i«. 15 (blvia satarnlca G. ZEuKOVITZ * FIgllo) Velika ubera srebrnih in slatib ui, uhanov, verižic itd. Novo slkadišce. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : : K. CUENKEL, Trst, Corso štev. 28 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. I Skoral zastonj 1 Vino po 2 Lire. Žganje, ruin, konjak, janež 50 stopinj po 8 L. Špirit 96 stopinj po 16 Lir. Tvrdka APOLLONIO, M ul. Aralia št. 10 Stroj za šivanje in vezanje pravi nemški uzorci Seidel & Neumann in ,Singer' Oast & Gasser o,.—.. . . Tvidka ustanovljena l. 1878 asasrsjars^ frahcesco bedhar popravljanje. Trstf „,_ C tm ani,e 19 Prav dobro vino belo in črno se vdobi na Opčinah na debelo in drobno pri R. MALALANU št. 386 --po zmernih cenah.-- ŽVEPLO 1. vrste prodalo po aizkl ceni tvrdka Ga-stone Doilinar. Trs«, mL Gelsi 16. 3619 Dr. O. MORPURGO B ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioa-chino Rossini 17, vogal ul delle Poste. :: Izdiranje zobov brez bolečin :: PLOMBI RAN J A. :: UMETNI ZOBJE. i JADRANSKA BANKA Dein. glav. K 30.000.000, Reserve K 8,000.000 Centrala: TRST lia Cassa di lisparmio ] - Via S. Nicoli 9 Podnižnice: Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metković, C patija Split, Šibenik, Zadar, Eksoozitura: Kranj. Obavlja vse v b «nčno svroko spadaječe posle. Sprejema vloge v Lirah na hranilne knjižice proti letnim obre- stim v bancogiro-prometu proti iWo letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Bije v Dajem larnostoe pridale (Safes deposites). Blagajna posluje od 9 do 13. HHHHMi priredi vesela družba v Preser-jati pri Komnu dne 18. maja. Svirala bo godba iz Mavhinj. Pričakuje se obilne udeležbe, — [ 35si HB^ zobotehniSki atelje ■I lil ;ii m zobotehnika v Trstu, ul. S. Giovannl št-14, I. nadst: Ordinirata od 9-1 in 3-6 pop* Prodala na deircio. Žganje 50 stopinj po L 10.80 lit. „ 40 „ „ „ 8.80 lit. Maršala 17 „ „ „ 4>0 lit. v steklenicah od 10 litrov. Velika izbira šampanjca „Quadi-foglio" Cartenblan. Asti, Asti Cin-zano. Freisa extra; Refošk, Možkat Moškat iz suhega grozdja in vsako vrs ni likerji se dobijo po kun»urenenih ccnah pri tvrdki L CILLO, Trst, nI. XXX. ottobrc 13. i X! ZA BIRMO!! Velika izbira vsakovrstnih zlatih in srebrnih daril. Alojzij Povh. Trst. Trg G. GariHaMl it. 3 (prej Trg Barnera vecchia . ZOBOZDRAVNIK Umetni zobje! !■ hm ~rr mnrn D". NRACEIC TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Brezbožno izdiranje zob. Omilim in umetni zoils Prvo majnikovo nedeljo, 4. t. m. priredi mladina v Osou pri Dolini JAVEN PLES na lepem senčnatem dvor.SČu pred gosti no gosp. Novaka. — Svirala bo godba iz Milskih hribov. K obilni udeleibi vabi MLADINA. r VIKTOR PTS . R Zaloga izgotovlpib obisk, ulica Arcata 1R = Opčine ZoMniški om&alntorU Opčine štev. 378, L n. g hiti lekarne Odprlo od 9 do lin od Z do 5 Dne 15. moja 1.1. sc izselimo iz dosedanjih prostorov, zato prodamo vso obstoječo zalego ™ Ly> pivuauiv *■— r»- p « H anSIeM blaga H i sprejema naročila po meri. — Odjemalcem 5% popusta. — Bogata zaloga Iz^otovljenih oblek ; vnovič prispelo moško blago po cenah brez nobgne konkurence. Moške obleke od .... L 120—200 Otroške obleke od ... L 60 - 90 Srajce iz zepfirja od . . .L 15—17 == za mošKe obleke In dri sa js i ■■■ ■ »»fig—lup -r-ffl*; po znižanih cenah. | BOHINEC & C., Trst I ul. Poataso it. 0. vogal nI. Huova It. 13. = ilinHill llfiuBiiM V zalogi piva ul. Squero NuovoS, dobi vedno pripravljeno — I. vrste za gostifnfiorls Restavraterli! Gostilničarji! Krčmarji! prispelo V zalOftO HODOTTI & SESL1N Trst — ulica S. Maurizio št. 7. Telefon 30-32 ar? II nh ii